EBELAR Vs e b i na: Z vršo na roje (Celostranska slika — foto Kraševec)......................145 Fr. L.: Čebelarjenje v kranjičih • 146 Virmašan: Se ne splača..................148 Rado Ličan: Nekaj besed o topljenju in stiskanju voska................150 Rihar Jože: Značilnosti in bodoče naloge slovenskega čebelarstva . 153 Rojec Vlado: Tajnosti prezimovanja (Nadaljevanje)....................156 Videtič Bariča: Pijače iz medu . • 160 Rihar Jože:' Opazovalne postaje . 162 Kaj znancev že zasula je lopata... Muravec Marjan. Marolt Mirko . 164 Mali kruhek: Tihotapstvo. Prepih, najboljše sredstvo proti voščenim veščam. Kristalizacija medu. Ko- liko je čebel v panju? Med troti ni križancev. Bolezni čebelje zalege ............................. . 165 Naša organizacija. Dopisi: Na Vranskem. Čebelarska podružnica v Mariboru. S seje širšega odbora čebelarske podružnice v Ljutomeru. Čebelarska podružnica v Črnomlju..............................168 Zapisnik o drugi seji širšega upravnega odbora Čebelarske zadruge 169 Delovanje izvršnega odbora Čebelarske zadruge. ».......................174 Delovanje nadzornega odbora Čebelarske zadruge........................175 Zadružni vestnik........................176 Na ovitku: Mesečna opravila. Čebelarske potrebščine. List izhaja mesečno. Glavni in odgovorni urednik: Rojec Vlado. Izdaja Čebelarska zadruga za Slovenijo. Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani. Letna naročnina za zadružnike 40 din, za nezadružnike 60 din, posamezna številka 5 din. V inozemstvu stane list 80 din. Mesečna opravila Avgust — za čebele delopust, se glasi stara čebelarska prislovica. Res je! Kar ozrite se okrog sebe! Travniki so pokošeni, njive pa pripravljene za ozimno'setev. .Slika pred čebelnjakom ni dosti bolj razveseljiva. Čebele se gnetejo na bradah panjev in preganjajo trote. Po sprašitvi matic so jim postali nepotrebni, pa so jim sedaj odpovedale hrano in stanovanje. Še pred kratkim so bili povsod dobrodošli, povsod z naklonjenostjo sprejeti in postreženi. Sedaj pa so jim vsa vrata zaprta, vse svoboščine ukinjene. In če se kateremu le posreči zmuzniti se nazaj v panj, ga že čez nekaj trenutkov privlečejo ogorčene stražnice spet na plan, včasih mrtvega, največkrat pa tako zmrcvarjenega, da ga mine vse veselje do nadaljnjih poizkusov vtihotapi janja. 'Preganjanje trotov ne nastopa,pri vseh družinah naenkrat, tudi ne vsako leto ob istem času. Pri nekaterih družinah sploh izostane. In na te moraš biti posebno pozoren. Lahko so brezmatične, lahko celo že trotave. Treba jih je pregledati in ugotoviti vzrok njih nenormalnega zadržanja. Ce hočeš čebelam to nadležno delo olajšati in preganjanje pospešiti, polovi trote sam! Za to ti je potreben trotovnik, nekak lesen zaboj primerne velikosti, ki ima vsaj na eni strani nabito matičjo rešetko. Ce nastaviš trotovnik ob žrelu, se nalove vanj čebele in troti, toda čebele lahko odlete, dočim ostanejo troti v zaboju, ker so preširoki, da bi se mogli zriniti skozi reže rešetke. Bolj priročni so avtomatični trotovniki. Ti so opremljeni z begalnicami na pridvižne jezičke, ki zabra-njujejo ujetim trotom povratek nazaj v panj. Pripravo kratko in malo pritrdiš ob žrelu, jo kasneje snameš in pomoriš ujete trote. To narediš najhitreje tako, da jih s trotovnikom vred potopiš v vrelo vodo. Ko si trotovnik osnažil mrtvih trotov in ga na soncu posušil, je zopet nared, pa ga lahko uporabiš še pri drugih panjih. Najbolje je seveda, da imaš več takih priprav. Medtem, ko so ene v rabi pred panji, se druge suše, a ko se prve napolnijo, jih izmenjaš z osušenimi. Nadaljnja nadloga, ki se lahko pojavi ob brezpašnih dnevih avgusta in celo kasneje ob ajdovi paši, je ropanje. Kdor je že kdaj imel opravka z ropajočimi čebelami, dobro ve, kako težavna je borba z njih vsiljivostjo in brezobzirnostjo. Način borbe se ravna po intenzivnosti ropa. Pri lahnem ropu dostikrat zadostuje. SLOVENSKI ČEBELAR Številka Letnik XLVIII Z vršo na roje! Folklorno zanimiva idila z Gorenjskega. (Foto Kraševec.) Fr. L Čebelarjenje v kranjičih S splošno uvedbo modernega AZ panja je prišel naš stari kranjič precej iz rabe. V njem čebelarijo večinoma še čebelarji starejše generacije in čebelarski novinci. Za začetnika je AZ panj pač predrag in zahteva njegovo opravljanje mnogo izkušenj, znanja in spretnosti. Med zadnjo vojno je število čebeljih družin pri nas in po vsej Evropi zelo padlo. Zato hoče večina čebelarjev povečati število družin. To dosežejo najlaže v starih kranjičih. Majhna prostornina in nizek panj, ki dobro drži toploto, prisilita ob količkaj ugodnih pašnih razmerah družine k obilnemu rojenju. Saj dajejo močni kranjiči skoraj redno po dva do tri, roje. Ce so dovolj zgodnji in če je v kraju vsaj nekaj jesenske paše, se do zime prav lepo razvijejo. Kranjiči dobro prezimijo z zalogo 6—8 kg medu. Prepozne roje, ki bi se ne mogli več primerno razviti, lahko vrnemo starim panjem. Poiščemo jim samo matice, ki jih uničimo ali denemo s peščico čebel v prašilnike. Osirotele čebele se same vrnejo v stari dom. Tako lahko tudi v kranjičih reguliramo prekomerno rojenje. Jeseni razdremo v prvi vrsti družine, ki niso z gradnjo satja toliko napredovale, da bi popolnoma napolnile panj. Zaradi prepiha bi kljub zadostni hrani skoraj gotovo ne prenesle zime. Z dobljenim medom dokrmimo ostale družine, ki nimajo dovolj zimske zaloge. Navadno razdremo tudi one družine, ki imajo staro satje, kakor tudi družine s slabimi ali opešanimi maticami. Nazadnje pridejo na vrsto še panji, ki niso rojili. Pri teh pa je treba več previdnosti. Ce so drugače v redu, če so družine marljive ter imajo lepo zalogo medu, jim lahko presežek že jeseni ali šele spomladi izpodrežemo. S tem jim damo priliko za graditev novega satja. Verjetno je, da nam bodo prihodnje leto rojile. Če se pa to ne zgodi, jih moramo naslednjo jesen vendarle razdreti. Med iz kranjičev lahko shranimo v satju. Če ga hočemo iztočiti, moramo vložiti sate v zamrežene okvirčke. Lepo izdelane manjše sate lahko uporabimo kot začetne osnove v AZ panjih, zlasti ob dobri paši. Če je to v času, ko čebele ne mislijo več na rojenje, bodo skoraj gotovo nadaljevale s čebeljim delom; drugače pa prav rade nastavijo trotovino. Še bolje je, če izpolnimo celotne okvire AZ panjev s takim satjem. Da satje ne pade iz okvira, ga zavarujemo ob straneh s tankimi letvicami. Satnike postavimo v AZ panje narobe. Čez nekaj dni bodo čebele satje lepo zlepile in popravile, nakar lahko odstranimo opore in postavimo okvire v pravo lego. Dostikrat se komaj pozna, da je bilo satje vdelano iz kranjičev. Čebelarjenje v kranjičih je tudi sicer prav dobra šola. Tu mora človek marsikaj dognati z golim sklepanjem in opazovanjem, ker ne more vsak hip pregledati notranjosti panja. Tako je na primer pri izrojencu zanesljiv znak, da se je matica sprašila, ako čebele preganjajo trote in pridno do-našajo obnožino. Prav tako je pri drujcih. Brezmatičnost spoznamo v začetku po burnem, zaletavajočem in žalostnem šumenju, ki postane še bolj izrazito, če pihnemo v panj. Čebele tudi begajo po satju in se ne branijo. Pozneje se sicer družina umiri, a žrelo ostane celo ob dobri paši nenavadno prazno. Le redke čebele izletavajo in se vračajo večinoma brez obnožine. Tedaj je skrajni čas, da panju odvzamemo dno in pogledamo v njegovo notranjost. Če ima podaljšane čebelje celice in kar vrhu njih prilepljene nekake začetke matični kov, nagiba k trotavosti in je najbolje, da ga razdremo, mu odvzamemo morebitno zalogo medu, čebele pa stresemo pred čebelnjak, da si izprosijo bivališče v drugih panjih. Ce smo dobili v panju že večjo množino zanikrnih trotov, je to zakrknjen trotovec in ga prav tako stresemo pred čebelnjak. Ako ne moremo dognati brezmatičnosti, izrežemo trikotne, za dlan visoke kose satja in pogledamo, če je v njih zalega. Te kose satja po pregledu pritisnemo nazaj, da jih čebele zopet pritrdijo. Če opazimo pri drujcu novo satje, je to znak, da je matica sprašena. Kdor ima večje število kranjičev, naj naredi v čebelnjaku grede, da lahko vsak panj posebej izvleče in mu ni treba prekladati cele skladanice. Oti grede do grede naj bo toliko prostora, da lahko navezne na spodnji panj še enega, tako imenovano naklado. Včasih se ti bo zdelo škoda razdreti brezmatični panj, zlasti če je v začetnem stanju brezmatičnosti ter ima še dosti čebel in lepo satje. Najbolje bi bilo, da bi dodal rezervno matico v matični kletki. Če je nimaš, potem si moraš pomagati pač drugače. Morda imaš v čebelnjaku močno družino, ki ni rojila, ali pa živalnega prvca. Takemu kranjiču navezni brez-matično naklado na tale način: Osirotelemu kranjiču odvzemi dno, nato pa panj navezni na panj izbrane družine, ki si mu prej s posebnim svedrom za vehe izvrtal v stropnici odprtino, veliko kot uho pri navadnem škafu. Naveznjeni panj postane tedaj nekako medišče, spodnji panj pa p ledišče združenih družin. Pri tej vehi se začne prav kmalu živahen promet. Osirotele čebele se hitro sprijaznijo z novim stanjem in stvorijo brez boja enotno družino, zlasti ker je gornja prinesla k hiši nekaj dote. Ob dobri paši se zgodi, da naberejo čebele do jeseni v nakladi prav lepo zalogo medu. Če nima matica v spodnjem panju dovolj prostora za zaleganje, se preseli včasih tudi v zgornji panj. Ako bi hoteli pri nekem panju preprečiti rojenje, ga taka naklada skoraj gotovo ozdravi. Za pre-prečenje rojev lahko naložimo na spodnji panj tudi manjšo škatlo. Na dno škatle prilepimo čebelje satje in jo poveznemo nad veho. lake naklade so včasih delali ob ajdovi paši. Kadar je bil donos prav dober, so družine napolnile tudi take naklade in po tem so stari čebelarji sodili, kako je ajda medila. »Če se lotijo škatel, je kar dobro; če jih napolnijo, pa zares dobro,« so rekli. Ob dobrih letinah so dobili v teh škatlah precej medu. Za srednje dobre pašne razmere, kot so večinoma pri nas, je kranjič prav primeren, dočim je AŽ panj prirejen bolj za izrabo izrednih pašnih razmer in za prevažanje. Zazimljenje kranjičev je zelo preprosto. Glavno je, da imajo zadostno zalogo medu, to je 6—8 kg, kot je bilo že omenjeno. Pri tem upoštevamo kakovost satja. Najboljši so za zazimljenje lepi drujci in izrojenci, če nimajo prestarega satja. Panje moramo pred zazimljenjem na vsak način stehtati. Manjkajočo zalogo dodamo zadaj v pitalnikih ali v satju, ki pa ga moramo prej odpreti. Če so potegnile čebele satje prav do zadnje končnice, je bolje, da ga jeseni nekaj izpodrežemo. Da se toplota pozimi preveč ne porazgubi zaradi praznega prostora, potisnemo do satja ločilno desko, prostor med desko in končnico pa zadelamo s cunjami ali mahom. Otava ni primerna za zapaženje, ker se navzame vlage in je ne odvaja. Če so panji v skladanici, jih od vseh strani zadelamo s senom, mehkim mahom ali listjem. Lahko je zadelavina tudi mešana. Prav povrh, ob straneh in zadaj jo lahko še prej pokrijemo s kako staro odejo. Tako postane skladanica enotna celota, katere sestavni tleli panji, se medsebojno ogrevaj in vzdržujejo enakomerno toploto. To je za mirno prezimovanje važno, kajti čebele so za toplotne izpremembe zlasti pozimi zelo občutljive. Če leže panji nu gredah, kjer je med vrstami prostora še za en panj, zamašimo ta prostor s primerno snovjo. Potem so panji kolikor toliko povezani med seboj in vlada v njih ves čas enakomerna toplota, ki čebelam najbolj prija. Prav gotovo bo še nekaj let močno povpraševanje po čebeljih družinah. Zato rojenja, posebno v kranjičih ne bomo preveč zatirali. Svobodno razmnoževanje bo prav gotovo poživilo našo čebelo. Če bi tega ne bilo, bi ji stalno omejevanje naravnih nagonov verjetno čez čas škodovalo. Tako so dognali na primer v onih krajih, kjer vale piščance že dolgo časa na splošno le v umetnih valilnicah, da so kokoši skoraj docela izgubile nagon do kločenja. /ato vpeljujejo zopet naravno valjenje, da se jim zarod popolnoma ne izpridi. To je najlepši dokaz, da narave ni mogoče trajno varati. Za čebele je posebno važno tudi to, da jim damo priložnost za graditev satja. Vsaj meni se zdi tako. Saj mora čebela v neki dobi svojega življenja to delo vršiti po neki notranji nujnosti, in če ne zadosti tej naravni potrebi, ji gotovo ni vseeno. Družine v kranjičih pa morajo graditi satje. Čebelar se ne more načuditi, kako hitro grade ob izdatni paši in kako živahno razpoloženje je tedaj v panjih. Star čebelar, ki je imel večje število kra-njičev, mi je rekel: Če že ne dobim medu, mi ob slabih letinah vsaj vosek nekaj vrže.« In ravno vosek bomo pri nadaljnjem čebelarjenju še zelo potrebovali. Virmašan: ge ne SpJača . . . Letošnjo pomlad sva se pogovarjala z mladim čebelarjem o čebelarstvu. Pravil mi je, da se že tri leta ukvarja s tem poslom, da je porabil v tem času že okrog 50 kg sladkorja za pitanje, a medu lastnega pridelka še ne pozna. Računal je že takrat, ko je bil kupil prve kranjiče, koliko bo dobil od njih medu, po kakšni ceni ga bo lahko prodal in koliko bo letno pri tem zaslužil, sedaj pa vidi, kako resničen je pregovor, da mului ne da kruha. Zal mu je, da je sploh začel čebelariti. Čebelarstvo se pač ne splača... Spoznal sem takoj, da je ta čebelar eden izmed tistih, ki si obetajo od čebel samo dohodke, ne pomislijo pa, da ima čebelar lahko tudi stroške. Rekel sem mu, da je za čebelarja, ki čebelari zgolj zaradi dohodkov, bolje, da pusti čebele pri miru, sicer ga bodo čebele same pustile. Imamo že dovolj vzgledov, da je temu tako. Dragi čebelarji! Dosti je med nami takih, ki vedno tožijo o slabih letinah, ne zavedajo pa se. da te morajo biti, ker se ravno takrat očistijo čebelarske vrste vseh tistih, ki ne spadajo vanje. Star čebelar je nekoč dejal: »Ako bi bila vsaka čebelarska letina dobra, bi bilo kmalu več čebelnjakov kot svinjakov.« Razumljivo je, da bi pri taki množini čebelj-njakov čebele ne mogle uspevati. Saj bi ob vsakem cvetu čakalo deset čebel, da bi prišle na vrsto, in medeni viri tudi niso neusahljivi. Sami ste imeli že večkrat priliko opazovati, kako so vrste čebelarjev naraščale, ako je bila le nekaj let zapored dobra paša in pridelek medu nekoliko večji. Vsakdo I)i tedaj hotel imeti čebele. Ko pa je že od nekdaj imel veselje do teh nežnih živalic, (recimo raje: do medu), ko pa je čebelarstvo tako zanimivo! No, in čebelariti vendar zna! Saj je že videl soseda čebelarja, ko je ogrebel roj in ga stresel v panj. In to ni taka umetnost, da bi ji ne bil kos. Potem, ko so čebele v panju, se pa ilak same razvijajo. Nekoliko dela je še jeseni, ko jim jemlješ med, a to je prijetno opravilo. Med pa mora biti pri liiši, ko je tako dober! Toda kmalu pride na takega po sili čebelarja razočaranje. Letina se zasuče drugače, kot si jo je predstavljal, in namesto da bi točil med, mora seči v žep, pa kupiti sladkor za pitanje. To je seveda zanj preveč. Zato družine raje prepusti svoji usodi. Zima in glad opravita svoje. Ko spomladi pri skrbnem čebelarju čebele že veselo izletavajo, vlada v njegovem čebelnjaku še popolno mrtvilo. Ako ga vprašaš, kako njegove muhe napredujejo, ne more s pravim odgovorom na dan. Izgovarja se, da jih še ni utegnil pregledati, upa pa, da so vse žive. Ker mrtvi panji več ne ožive, je tudi njegovega čebelarstva konec. Nekaj let še stoje prazni panji v čebelnjaku. Kasneje tudi ti propadejo in čez čas se zabrišejo zadnji sledovi ponesrečenega poizkusa čebelarjenja. Da so taki primeri mogoči, mi bo pritrdil vsak pravi čebelar. In vsakega pravega čebelarja boli srce, če vidi kuj takega. Večina nas čebe-lari zaradi veselja in ne zaradi pohlepa po dobičku. S čebelami ni pri nas še nihče obogatel. Pregovor pravi, da se za čebelarji in verniki ne berejo ustanovne maše. So leta. ko dobiš nekaj za med. so pa tudi leta, ko moraš samo dajati. Je že tako urejeno, da čebelarju ni treba preveč skrbeti, kam bi z denarjem. Toda ti stroški se rentirajo na drug način. Pomislimo samo na koristi, ki jih imajo od čebel sadjarji, kmetovalci in razni obrtniki! Pomislimo, kako važen je med za prehrano l judstvu, zlasti sedaj v povojnem času, ko primanjkuje sladkorja! Končno ima tudi čebelar, če že ne neposredno, pa vsaj posredno korist od čebel. Ker je med tednom zaposlen s poklicnim delom, porabi vse nedelje in praznike za delo pri čebelah. Če bi čebel ne imel, bi najbrž posedal po gostilnah, kakor to delajo drugi, pa zapravljal svoj prosti čas in denar. Če hi napravil konec leta obračun, bi videl, da je že s tem prihranil čedno vsoto. Še več! Ko drugi v ponedeljek preganjajo mačka, je on zdrav, čil in zadovoljen. Njegovi ženi se ni treba bati. kdaj in v kakšnem stanju se bo prizibal domov. Ni se ji treba bati, da bi se sprl z oblastjo in da bi ga varuhi postave vodili po sodnijah. V splošnem so čebelarji dobri in mirni ljudje. Pijanci so med njimi bele vrane. Kdor z odprtimi očmi zasleduje delo čebel, se mora tudi sam naučiti reda in točnosti. Znano je, da dočakajo čebelarji visoko starost. Ne dočakajo pa je zato. ker so si sladili življenje z medom, temveč zato, ker so bili zmerni in tedni, ker so živeli pö vzgledu čebel. Te so jim vzor in njih največja ljubezen. Pravi čebelar ne zapusti svojih čebel, pa nuj bodo letine dobre ali slabe. Še takrut. ko sklepa zadnje račune, gn skrbi, kako je z njimi; šele, ko ga odneso iz hiše, se za vedno poslovi od njih. Čebelarjem včasih očitajo, da so preveč samosvoji, da se ne zanimajo za nič drugega kot samo za čebele. To seveda ne drži. Zunimujo se za vse, kar j e pametno in koristno, ogibajo pa se družbe, ki ji je veseljačenje največji užitek. Zabave in godbe jim pač ni treba iskati drugod, ker imajo oboje doma. — Vem, da je večina slovenskih čebelarjev enakih misli. Zato bomo še nadalje čebelarili sebi in drugim v veselje in korist. Rado Ličan: Nekaj besed o topljenju in stiskanju voska Pridobivanje voska je čebelarski problem, ki še do danes ni popolnoma zadovoljivo rešen. I kg starega satja vsebuje približno V2 kg čistega voska. Preostanek, tako zvane tropine, so odpadki in zapredki ličink. Ves vosek je mogoče izlnžiti iz tropin samo po posebnem kemičnem postopku, ki pa je brez obsežnejših in razmeroma dragih tovarniških naprav neizvedljiv. Zato se bomo morali čebelarji še nadalje zadovoljiti s preprostim načinom pridobivanja voska, to je: s pomočjo topilnikov in stiskalnic. Topilnikov je več vrst. Najbolj znan je sončni topilnik, ki je zelo priročen in daje brezhibno blago. Uporabljati pa ga je mogoče samo poleti, ko ima sonce dovolj moči. To je njegova glavna napaka. Druga napaka je v tem, da je neracionalen. Le deviško, še nikdar zalezeno satje se v njem docela razkroji. Iz količkaj starejših voščili moremo v sončnem topilniku izločiti le neznatno količino voska. Vsaj dve tretjini ga ostane še v tropinah. Varčen čebelar takih tropin ne bo zavrgel, temveč jih bo shranil in kasneje, ko se mu jih bo nabrala zadostna množina, znova predelal na kaki temeljiteje delujoči pripravi. Mnogo boljši so parni topilniki. odnosno topilniki z vrelo vodo, dasi niso brez pomanjkljivosti. Ugotovljeno je. da zgolj s topljenjem ni mogoče doseči primernih uspehov. Zato so novejši parni topilniki opremljeni s stiskalnimi napravami, kar pa njih ceno tako zvišuje, da se v manjših čebelarskih obratih njih nabava ne splača. V splošni praksi so se še najbolje izkazale lesene stiskalnice. Tudi te so najrazličnejših oblik. V Sloveniji so v rabi predvsem stara kranjska stiskalnica z Ro ji novimi izboljšavami, Pavlinova stiskalnica v Virijentovi preuredbi in Jurančičeva stiskalnica. ki je primerna zlasti za manjšo kuho voščili. V enem izmed starejših letnikov Slovenskega čebelarja je bila popisana Muckova stiskalnica, ki so se je oprijeli ponekod na Notranjskem. Pred vojno so se po zaslugi bivše železničarske čebelarske zadruge razširile' tudi pri nas kovinske sadne stiskalnice, ki so .jih uvedli v čebelarstvo Amerikanci. Taka stiskalnica je upodobljena na naši prvi sliki. Z dvema vijakoma jo pritrdimo ob rob mize, nato pa vlivamo vanjo dobro prekuhane voščine. Voda in vosek iztekata med mletjem po poševnem pločevinastem koritu v podstavljeno posodo, tropine pa izstopajo skozi odprtino na nasprotni strani mlevnega ročaja v obliki podolgovatih klobas. Voščena brozga mora biti dobro razpuščena in ne preveč redka. Umestno je, da raztopljeni vosek z ostalo tekočino pozajamemo že v kotlu nad sitom, ki smo ga pogreznili v brozgo. Becker priporoča mešanje brozge s slamnato rezanico. Platnene vreče, ki so pri vseh drugih stiskalnicah nujno potrebne, tu od- padejo. s tem pa tudi razne neprilike, ki nastajajo zaradi njih trganja. Naslednji dve sliki predstavljata izpopolnjeno valjčno stiskalnico. Ta sestoji iz poševno nagnjene mize, mrežastega vložka in dolgega, do 6 cm debelega valjarja. Miza je zadaj 60 cm, spredaj, kjer ima kljunasto zožujoč se izlivek, pa 50 cm visoka. Mizna plošča meri ob straneh 56, po sredi od iz-livka do zadnjega roba 78 cm. Če ni napravljena iz dovolj trdnega in gladkega lesa, jo je treba obložiti s cinkovo pločevino. Valjar je 80 cm dolg. Na enem koncu je ostružen v primeren ročaj, na drugem koncu pa vdet v železen obroč, ki mora biti toliko ohlapen, da je mogoče valjar sukati in nagi-bati na vse strani. Da se iz obroča ne sname, mora imeti izbuhel rob. Rešetka je zbita skupaj iz pol-drug cm širokih in do 2 cm visokih bukovih letvic. Da moreta voda in vosek med njimi neovirano odtekati, sta prečni letvici samo 1 cm visoki in vdeti z zgornje strani v podolžne letvice. Na rešetko je pritrjena pocinkana mreža, ki ima 8 mm široke zanke. Zelo preprosta je stiskalnica na zadnji sliki. Stiskalnica ima obliko lestve. Podolžna kraka lestve sta na enem koncu toliko razširjena, da je mogoče tamkaj pregibno pritrditi debelejšo desko kot enoramni vzvod. Dolžina krakov je 56 cm, njih prečni prerez 5X3 cm. Posamezni klini so debeli vsaj 2 cm, med njimi pa je prav toliko razstoja. Razpetina lestve znaša 25 cm. Priprava mora biti izdelana iz odpornega in prožnega lesa, najbolje iz gabrovine, hrastovim? ali bukovine. K temu so potrebne vreče iz trpežnega 'blaga v velikosti 25X45 cm. Z voščeno brozgo napolnjene vreče stiskamo najprej podolžno, nato jih utresemo, njih zgornji prazni predel zvijemo v svitek in nazadnje stiskamo še počez. Nil ia ali oni način pridobljeni vosek je treba končno še očistili. Zdrobljenega zmečemo v precej visok, stožčasto se zožujoč lonec, ki je do polovice napolnjen z vodo. Lonec pristavimo k ognju, da se vosek popolnoma razpusti. Predolgo ga ne smemo segrevati, ker zgubi barvo in postane krhek. Nato postavimo lonec na primeren prostor, da se počasi ohladi. Pene in drobce voščin, ki priplavajo na vrh, posnemamo z mokro žlico. Cim počasneje se vosek ohlaja, tem lepši je pridelek. Zato je umestno lonec odeti s slamo, senom ali cunjami in ga pustiti več dni popolnoma pri mirn. Stati mora na trdni podlagi, najbolje na cementnih tleh. Ker pa je cement dober prevodnik toplote, je treba prej na tla položiti deske, ali jih pregrniti z vrečevino. V loncu se polagoma stvori voščen kolač. Ko odstopi od sten, odlijemo vodo in ga iztresemo. Nesnago, ki se je sesedla na dnu in oprijela kolača na spodnji strani, previdno ostrgamo z nožem, nakar je vosek goden za prodajo. Če se izčiščenje prvikrat ne posreči, je treba vosek znova razpustiti in še bolj previdno ohladiti. Pravilno kuhan vosek mora biti lepe, svetlorumene barve. Da to dosežeš, upoštevaj naslednja navodila: Pred kuho sate sortiraj po starosti. Mlajše kuhaj zase, starejše pa zopet zase. Voščine razdrobi in jih namakaj v deževnici, vsekakor pa v mehki vodi vsaj 24 ur. Pri črnih, večkrat zaleženih voščinah voča piiača, ki je posebno v poletju priljubljena. Pripravljajo jo na več, bolj ali manj kompliciranih načinov. Preprosto medeno limonado napravimo tako, da šest polnih žlic medu raztopimo v enem litru mlačne vode, nakar raztopino shladimo v hladilniku, na ledu ali na kakem drugem mrzlem prostoru. Z dodatkom limonovega soka, limonove ali podobne kisline, dobi končni okus, po katerem ima svoje ime. B r e z a I k o h o 1 n a m e d i c a. Medica je ena izmed najstarejših pijač. Posebno Slovani so jo visoko cenili. Toda predstave o medici niso pri vseh ljudeh enake. Nekateri imajo pri tem v mislih brezalkoholno pijačo, drugi pa alkoholno pijačo, ki ima glede na večjo ali manjšo množino vsebovanega alkohola lahko lastnosti vina ali celo lastnosti žganja. Pojmovanje besede »medica« lorej ni dovolj jasno. Treba je vedeti, da je brezalkoholna medica v pravem pomenu besede le tista pijača, ki jo lahko pripravimo vsak čas iz vode in medu. ki pa v odprtih posodah ni trpežna in se mora sproti porabiti. Vzdržala l)i morda dalje časa le tedaj, če bi bila neprodušno zaprta v steklenicah in shranjena v mrzli kleli. Vendar tega ne bo nihče delal, ker jo lahko za vsako priliko napravi sproti. P r a v a m e d i c a. Ce hočemo napraviti pravo medico, jo moramo pustiti pokipeti kakor novo vino. Pri tem kipenju se vsebovani sladkor deloma izpremerii v alkohol. Paziti je treba, da medica pravilno in popolnoma pokipi. Drugače se rada pokvari. Sploh je treba pri napravljanju medice imeti vsaj nekaj pojmov o kletarstvu, na razpolago pa mora biti tudi potrebno orodje in predvsem dobra posoda. Tudi pravo medico izdelujejo na več načinov. Tu objavljam recept, ki mi ga je nasvetoval skušen čebelar. 10 kg medu prilij 'iO 1 vode! Tekočino v kotlu dobro premešaj, da se med raztopi. Dodaj ji 5 1 malinovega ali enako količino kakega drugega sadnega soka! V primerno vrečico iz redke tkanine vloži nekoliko stolčenega cimeta, nageljnovih žebic, oranžnih in citroninih lupin, malo vanilije in žlico hmeljevega cvetja! Vrečico zaveži in jo vrzi v lonec, ki si ga medtem pristavil k ognju. Pri kuhanju se na površju zbirajo pene, katere sproti posnemaj! Kuhaj toliko časa, dokler penjenje ne preneha. Nato kotel odstavi in ga pusti pri miru, da se ohladi. Ko se to zgodi, izvleci vrečico z dišavami, ohlajeno tekočino pa precedi skozi gosto cedilo v sodček, ki ne sme biti žveplan, a napolnjen samo do tri četrtine. Sodček postavi na primerno toplo mesto, dodaj medici kipelne glivice in veho pokrij s kakim prtičkom! Ko začne tekočina šumeti, opremi veho s kipelno pripravo!1 Vrenje traja mesec dni in še več. Po končanem vrenju pusti medico stati' vsaj 3 do 4 mesece. Šele po preteku tega časa jo pretoči v steklenice, te pa dobro zamaši in jih shrani v hladni kleti. Čim dalje časa ostane medica v steklenicah, tem boljša je. Medeni like r. Sestavine: I kg medu 1 1 deževnice ali destilata 1 1 alkohola 3 dkg malinovega izvlečka \ alkohol zlijemo izvleček in nato med. katerega prej dobro raztopimo v sestavnem delu vode. Ako raztopina nima lepe barve, ji lahko dodamo še- nekoliko malinovega izvlečka. Dobljeno tekočino dobro premešamo, nalijemo v čiste steklenice, steklenice tesno zamašimo in postavimo za nekaj dni na primerno hladen prostor. Za narejanje likerja moramo vzeti pristen med čim svetlejše barve. Ing. Rihar Jože: Opazovalne postaje Medtem, ko nam je mesec maj pomolil prst in smo pričakovali, da nam bo junij ponudil celo roko — vsaj tako bi moralo biti — nam je izmaknil še prst. junijsko vreme je bilo neugodno. Pogostne padavine so se javljale v obliki neviht in nalivov podnevi in ponoči. Prevladovali so južni in zapadni vetrovi, nekaj dni v začetku in ob koncu meseca je pa pihal severovzhodni veter. Srednja mesečna toplina v maju je bila 17.24°, v juniju se je dvignila na 18.19° C. Mesečni povpreček zn junij 1946 Toplina j Padavine Izlet Donos 18,39ÜC | 150 mm 26 dni 113 dkg Velik del matic se zaradi slabega vremena ni sprašil. Skoraj vsi opazovalci so morali roje krmiti. V drugi polovici meseca so začele čebele preganjati trote. Izlet in tudi zaleganje sta marsikje popolnoma prenehala. Razvoj družin je dobil nov razmah konec meseca na kostanjevi paši. Vremenske razmere so škodljivo vplivale na medenje iglavcev, kakor tudi na medenje travniških cvetlic. V prvi tretjini beležijo nekatere postaje (Selnica ob Dravi, Sv. Lovrenc na Pohorju. Bistra, Breg-Tržič) nekaj donosa s smreke in hoje. Hoja je le tu in tam prijela, a takoj spet popustila. Zato čebele niso imele od tega nikakega haska. Opazovalec iz Bistre je med opombami v poročilu za zadnje dneve meseca zapisal, da »še vedno ka pl ja s hoje«. V toku celega meseca je cvetela lipa, vendar nobena opazovalna postaja ni zaznamovala kakega večjega donosa, čeprav je bilo vsaj v začetku meseca primerno vreme za medenje. Čebele so sicer lipo vneto obletavale, toda tehtnica je padala. Vse to kaže, da bo treba medenje 1 ipe temeljito proučiti, kajti po mnenju velikega števila čebelarjev v naših krajih ne medi ali pa le nekatera leta zelo malo. Od sredine meseca dalje so čebele obiskovale pravi kostanj. Ponekod (Pusti vrh, Selnica ob Dravi) se je začel razcvetati že v prvi tretjini meseca, kar je neobičajno zgodaj. V glavnem so ga pa čebele izkoriščale šele v zadnji tretjini meseca. Lahko rečemo, da je pravi kostanj poleg akacije v Sloveniji najpomembnejše medeče drevo. Poleg nektarja daje tudi mnogo obnožine. Kostanju bomo morali posvetiti več pozornosti, saj je les vsestransko uporaben (železniški pragovi, elektrovodni drogovi, čreslovina, vinogradniški koli itd.). Potrebno je. da povsod zainteresiramo gozdarske kroge, za pogozdovanje s pravim kostanjem. V sončnih vinogradniških legah naj bi ustanovili drevesnice, v katerih naj bi vzgojili dovolj sadik tega, za čebelarstvo tako pomembnega drevesa. Opomba: V prejšnje mesečno poročilo se je vrinilo nekaj napak, ki jih na tem mestu popravljam. Na strani 126. v prvi vrstici se mora glasiti pravilno: Po stanju prvega aprila 1941 smo imeli v Sloveniji 31 opazovalnih postaj (ne 35). Pri podatkih o gibanju tehtnice na strani 127. je pravilno: Breg — Tržič pridobil v mesecu čistih 400 dkg, Virmaše — Škofja Loka 815, Pluska — Trebnje 695 in Turški vrh—-Ptuj 815 dkg. Mesečni povpreček za maj znaša glede na te popravke 633 dkg. Breg — Tržič. Sredi meseca je izlet na pašo skoraj popolnoma prenehal. Kranj. Zaradi suše je bila tukajšnja paša v maju zelo sluba. Sredi meseca: pokolj trotov, konec zaleganja. Virmaše — Škofja Loka. Preganjanje trotov se je pričelo že v prvi polovici meseca. (4. juniju je sneg pobelil hribe. Lipa pri nas ne medi in je čebelam le v škodo. Bistra. Tudi po deževnih dnevih od 12—16. junija je s hoje kapalo. Prav tako je hoja medila po dežju od 20.—24. junija in po nalivu dne 27. junija. Ribnica. Na tehtnici je eksportni panj. Dne 7. junija je dal 1.50 kg težkega drujca. Podroben pregled za mesec junij 1946 n) Meteorološki podatki Kraj Višina nad morjem Toplina zraka Dni je bilo naj- višja naj- nižja Srednju mesečna -a '5 X n deževnih snežnih oblačnih -a *5 trt ca o a jasnih vetrovnih c° Breg — Tržič .... 483 28 8 17,45 27 n 13 6 12 20 Kranj 385 32 12 20.96 15 5 — 6 7 11 9 Virmaše — Škofja Loka 361 28 11 18,48 30 9 — 3 15 12 26 Brest — Barje . . . 290 — — — 21 10 — 10 8 9 21 Bistra — Borovnica . . — 32 10 17,65 25 10 — 8 3 12 7 Bibnica — — — — ‘26 5 — 8 8 14 8 Krka 300 — — — 24 i — 7 10 14 26 Pluska — Trebnje . . 207 29 10 16,22 28 10 — 5 16 7 12 Novo mesto . ... 180 35,5 9 20,28 30 7 — 2 10 18 15 Vavpčja vas — Semič . 280 28 10 19,25 30 4 — 1 8 21 22 Turški vrh — Ptuj . . 336 29 9 18,16 23 9 — 9 4 16 8 Sv. Lovrenc na Pohorju 442 — — — 28 17 — 8 20 3 17 Selnica ob Dravi . . . 324 33 5 17,96 30 13 — 15 9 6 18 b) Podatki o gibanju tchtnice Kraj Panj je na teži pridobil v izgubil v v mesecu čistih dkg največ pridobil 1. 2. 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini dkß, pri- dobil po- rabil dkg dne Breg — Tržič .... 240 50 200 90 140 100 160 70 29 Kranj 30 — 165 180 135 155 — 275 60 28 Virmaše — Škofja Loka 5 5 215 125 160 125 — 185 65 30 Brest — Barje .... 40 20 125 135 175 95 — 220 50 30 Bistra — Borovnica . . 370 140 80 — 210 270 110 — 150 8 Bibnica — — 5 105 110 15 — 225 5 28 Krka 80 20 95 200 115 130 — 250 80 6 Pluska — Trebnje . . 65 5 5 565 240 100 — 830 65 7 Novo mesto 20 25 — 180 105 225 — 465 20 3 Vavpčja vas — Semič . — 245 30 145 40 90 — — 80 20 Turški vrh — Ptuj . . 30 350 55 90 35 75 235 — 90 16 Sv. Lovrenc na Pohorju 275 25 160 75 150 60 175 — 100 8 Selnica ob Dravi . . . 550 85 285 75 210 215 420 — 170 7 Krka. Nekaj paše je bilo v začetku meseca na robidi in srobotu. Pluska — Trebnje. Družina v plodišču je dala 2-25 kg težkega drujea, družina v medišču pa 2.95 kg težkega prvea. 11. junija sem zgornjo in spodnjo družino združil. Selnica ob Dravi. Mrzlim vetrovom v začetku meseca so sledili hudi nalivi in znižanje topline. Konec meseca zalega na sedmih satih. Turški vrh — Ptuj. Ob kostanjevi paši so čebele nabrale mnogo obnožine. V zadnji tretjini meseca ni bilo skoraj nobene paše. Le z deteljice, ki je še ostala na nepokošenih bregovih, so prinesle čebele nekaj medu. KAJ ZNANCEV ŽE ZASULA JE LOPATA. t MURAVEC MARJAN Muravec Marjan .je bil po rojstvu Istrijan. Luč sveta je zagledal v Bujah 21. julija 1907. leta. Kmalu po izbruhu prejšnje svetovne vojne je prišel z očetom v Šmartno pri Litiji, dovršil tamkaj ljudsko šolo in se kasneje izučil v Izgorškovi tovarni za mizarskega pomočnika. Po dopolnjeni učni dobi je ostal pri Izgoršku še nadalje v službi. Bil je eden izmed njegovih najzvestejših in najzanesljivejših uslužbencev. Čebele so ga od nekdaj veselile. Še kot šolar je pomagal ogrebati nadučitelju roje, v Adamči-čevem čebelnjaku pa je bil poleti domala stalen gost. Tako se je polagoma izpopolnil tudi v čebelarskem znanju in spretnostih. Kot 19 letni mladenič se je osamosvojil in si omislil prve AŽ-panje. Ko se je oženil, je prenesel svoje čebelarstvo v Jelšo pri Jablanici. Leta 1942. se je odzval klicu osvobodilne fronte in odšel med partizane. Udeležil se je neštetih tveganih podvigov proti okupatorju in nastopal vedno v prednjih bojnih vrstah. Pri neki hajki v okolici Žužemberka pa je prebila svinčenka iz sovražne puške njegovo dobro srce. Pokopan je pri Sv. Križu blizu Žužemberka. Njegovo smrt objokujeta žena in nedorastla hčerka. t MAROLT MIRKO Nekoliko od Litije v hribe pomaknjena samo-tari vas Štanga. Na pobočju gričev so razpostavljene prijazne hišice, nad njimi pa šumijo bukve. V tem kraju se je 25. julija 1922 rodil Marolt Mirko. Še ko je hodil v šolo, je rad spremljal očeta, mu pomagal pri delu v čebelnjaku in opazoval čebelice. Po dokončani šoli mu je oče prepustil čebele, ki jih je mladi čebelar negoval z veliko skrbnostjo in ljubeznijo. Posvetil jim je vse nedeljske popoldneve in vsako prosto minuto ob delavnikih. Bil je zelo marljiv in napreden čebelar. S svojo pridnostjo in s pomočjo strokovnih nasvetov čebelarja Adam-čiča se je polagoma dokopal do 20 AZ panjev. Prišla pa je vojna in Nemci so tudi njega, kot mnogo drugih, odvedli na fronto. Težko se je ločil od doma in čebel, za katere je v vsakem pismu povpraševal. Da bi pa še enkrat videl svoje ljubljenke in mogel skrbeti zanje, mu žal ni bilo dano. V juliju 1944. leta je na fronti prešel k Rusom. Oslabljen zaradi prestanih naporov v nemški vojski je podlegel pljučnici v ujetništvu v Nižjem Tagilju na Uralu. Spet cveto travniki in pridne čebele nabirajo med po štangarskih gričih kot pred leti, le da so zdaj same, brez gospodarja. MALI KRUHEK Tihotapstvo je prikrita oblika ropanja. V zadnjih brezpašnih mesecih čebelarskega leta nastopa razmeroma zelo pogosto, a ga nevešč čebelar največkrat niti ne opazi. Pojavlja se navadno le med družinami istega čebelnjaku. Pri tem načinu ropanja čebele ne navale v skupinah in s silo na tuji panj, marveč se skušajo kot posameznice neopazno in z zvijačo zmuzniti mimo stražnic v njegovo notranjost. Tihotapska družina tudi ne usmeri vseh svojih sil samo proti enemu panju, temveč ima v razvidu kar več panjev naenkrut. Čebela, ki se je posvetila temu nečistemu poslu, sede s strani na brado, se hinavsko približa stražnici, ji proži svoj jeziček, se ji pusti mrcvariti in celo pahniti z brade na tla. ne da bi pokazala pri tem kak odpor, a se kusneje po isti poti vrne in si znova prizadeva skleniti prijateljstvo s čuječim očesom postave ob vratih tujega kraljestva. Ob prvi ugodni priliki smukne skozi žrelo, si natrpa želodček z medom, ga odnese domov in tam odloži, nukar se nemudoma zopet odpravi v nezaželjene gosti. Če se ji tihotapstvo nekajkrat posreči, se navzame njeno telesce novega vonja in postane stražnicam sploh nesumljiva. Nemoteno se potem kreta mimo njih in polni tatinsko bisago z nedovoljenim blagom. Tihotapstvo ne povzroča neposredno občutne škode. Vsaj čebelarju ne, kajti njemu je pač vseeno, uli je med v tem ali v onem panju, ni pa vseeno to za ropano družino, zlasti ne tik pred zimo. Zgodilo se je, da je čebelar panje že pregledal in ugotovil pri vseh družinah zadostno količino zimske zaloge. Ker pa se je lepo vreme zavleklo v pozno jesen, so imele tihotapke priliko pri kaki neču-ječi družini znižati količino medu do take mere, da je postalo to znižanje na pomlad zanjo usodno. Tudi se lahko tihotapstvo iz neznanega vzroka mahoma sprevrže v pravi rop. -Zato ga mora čebelar vendarle zatirati. Sredstva za preprečevanje so približno ista kakor pri lahkem očitnem ropu. Dostikrat že zadostuje, da zožiš žrelo pri napadenem panju. Če je kaka družina tihotapljena več let zapored, je umestno, da ji izmenjaš matico, ker je verjetno dedno premalo odporna proti tujim usiljivkam. Prepih, najboljše sredstvo proti voščenim veščam, 'lik pred vojno sem za šolsko razstavo pripravil opazovalni panj in ga naselil s čebelami. Po razstavi sem družino s tremi sati prenesel v praši 111 ik, četrti, docela izdelan, vendar prazen sat pa sem pustil v opazovalnem panju, ker je imel njegov okvirček nastavek, s katerim ga je bilo mogoče z ostalimi okvirčki povezati v enotno ploskev. Med okupacijo sem bil izseljen v Srbijo. Ko sem se po osvoboditvi spet vrnil na šolo. sem našel opazovalni panj pod streho in v njem docela nedotaknjen sat v opisanem okvirčku. Zanimivo je, da ga niso v dolgih štirih letih napadle niti miši. niti vešče. Kako se je sat ubranil mišim, mi je še danes nerazumljivo, da pa so ga pustile pri miru vešče, je najbrž vzrok prepih, kateremu je bil panj izpostavljen. Panj itnu namreč žrelo v sprednji in zadnji končnici, šipe pa so na leseni obod samo naslonjene, tako da se je lahko pri najmanjšem vetru razgibal zrak tudi v njegovi notranjosti. Večkrat sem že bral v čebelarskih strokovnih listih, da je prepih dokaj zanesljivo sredstvo proti veščam. Danes bi to skoraj verjel in bom ob prvi priložnosti napravil tale poizkus. Iz štirih desk, širokih kakih 45 cm, bom zbil obod in ga znotraj opremil z vodoravnimi latami. Na eni strani oboda bom pribil mrežo. na nasprotni strani pa pregibljivo pritrdil dvoje oknic, ki bosta imeli namesto šip tudi mreže. To zračno omaro bom namestil v kakem takem prostoru, kjer bo primerno vleklo, na vodoravne late pa bom razpostavil sate tako. da se ne bodo tiščali. O uspehu svojega poskusa bom poročal. Kristalizacija medu: Večja ali manjša težnja medu h kristalizaciji je odvisna od množine in razmerja sladkorjev v medu, in seveda tudi od tega, koliko vode je v njem. Vrste medu, ki imajo mnogo grozdnega sladkorja, dosti prej kristalizirajo, kakor one. ki imajo več sadnega sladkorja (fruktoze). Ker je fruktoza za polovico slajša kot glukoza (grozdni sladkor), lahko že po okusu določimo, kateri med bo prej kristaliziral: Čim slajši je, manjša je verjetnost za kristalizacijo, ker ima več fruktoze. Na oddelku za raziskovanje ogljikovih vodanov na newyorški univerzi so preiskali med različnih rastlin. Ugotovili so n. pr., da je mod regrata izmed najbolj bogatih na glukozi in s tem seveda tudi najbolj nagnjen h kristalizaciji. (Ima 39.98% glukoze in le 37.59% fruktoze, (ločim ima deteljni med 39% fruktoze in 36% glukoze.) Ker prenese glukoza dosti manjšo koncentracijo v raztopini kot fruktoza, začne hitro kristalizirati. Čudno pa je, da je jesenski med iste rastline mnogo manj nagnjen h kristalizaciji kakor poletni kljub enakim pogojem. Dyce je opazoval, da je za kristalizacijo najugodnejša toplina od 13 do 15 stopinj Celzija. Po njegovih izsledkih pospešujejo kristalizacijo tudi »kristalizacijska jedra«, to so zračni mehurčki, zrnca cvetnega prahu, drobci voska, koloidalni delci beljakovine, najbolj pa seveda »vsejani« kristali glukoze, ki vedno lebdijo v zraku, na orodju, v satju in v posodah. Ko pridejo ti delci v med, se okrog njih začne nabirati glukoza; med se na takih mestih zgosti in končno kristalizira. Ker je za trgovino bolj primeren ne-kristaliziran med, skušajo nekateri čebelarji kristalizacijo zavreti. Amerikan-ski čebelarji jo preprečujejo na ta način. da segrejejo med do 120° C. Segrevanje traja približno 30 minut. Pri tem se raztope vsi kristali, ki so slučajno že v medu. Istočasno se uničijo glivice alk. vrenja, kar prepreči tudi kipenje. Vilson in Marwin sta preiskala tak med in ugotovila, da zaradi segrevanja razpadejo beljakovine v medu in se njih jedra (aminokisline, peptidi), vežejo s ternarnimi snovmi (tanini, poktini, sladkorji). Zaradi teh kemičnih procesov izgubi med mnogo na okusu in močno spremeni barvo. Segrevanje pa prepreči kipenje le tedaj, če je med shranjen v popolnoma zaprti posodi in v prostoru pod 10° C. Višja toplota je namreč zelo ugodna za razvoj glivic, ki jih v medu menda ni malo. Fabian in Quinet sta našla v 20 vzorcih medu 25 različnih glivic kvasovk. Fulmer predlaga kompromisno rešitev. Koncentracija vode naj bi se ustalila na 20%. Šele potem naj bi sc med v vodni kopeli pasteriziral (dve uri do 63° C). Pri takem postopku med ne izgubi ne vonja, ne barve. Tako segret med pa je treba seveda še gorkega hermetično zapreti in nato naglo ohladiti. Mešanje ali stresanje medu je popolnoma neumestno in škodljivo, ker se zaradi tega razdele kristalizacijska jedra po vsem medu. 'lem bolj potrebna pa jo snaga pri orodju, posodi in satju. — (Lothrop, American Bee Journal, 1939.) Šorcolj Al. Koliko je čebel v panju? To vprašanje zanima zlasti čebelarje začetnike, v družbi nečebelarjev pa je eno izmed tistih vprašanj, ki ti bo med prvimi zastavljeno, če se pogovor slučajno zasuče v čebelarsko smer. Odgovor sev.eda ni lahak, kajti moč družine se menjava z letnimi dobami in po velikosti panjev. K. temu se pridružujejo še individualne razlike, ki so odvisne od starosti, odnosno od rodovitnosti matic, od zdravstvenega stanja družin, od njih pasemske pripadnosti itd. Odgovor more biti torej samo povprečen in zelo posplošen. Višek svojega razvoja dosežejo družine sredi maja. Tedaj imajo, če so nastanjene v večjih modernih panjih, kakršni so tudi pri nas sedaj v rabi, kakih 60.000 do 80.000 čebel. V manjših panjih, torej v kranjičih, pa jih je 30.000 do 40.000. Do jeseni se zniža njih število na dve tretjini, dočim pade spomladi celo pod polovico. Ljubljana je imela pred sedanjo vojno približno 80.000 prebivalcev, Maribor 35.000. Ce bi si mislili obe mesti skrčeni na obseg panjev in ljudi zmanjšane na velikost čebel, bi nam tako nastala slika dobro ponazorovala moč in stanje družin, nameščenih v večjih in manjših uljih. Pa vidim muzajoč obraz začetnika! Le kdo je štel čebele!' Saj jih ni mogoče prebirati kakor fižol ob zakurjeni peči - In vendar so jih šteli nekateri raziskovalci čebeljega življenja! Da, prav dobesedno so jih prebirali in preštevali. Reaumur je na primer pri svojih poizkusih ukrenil takole: Družini je odvzel vse sate in z njih ometel čebele nazaj v panj. Ko so se pregnanke vletele in stvorile gručo kakor v roju. je panj zaprl in ga potopil v vodo, ohlajeno na —5 stopinj Celzija. V nekaj minutah so premočene čebele otrpnile, nakar jih je stresel na mizo in pre-štel. Po končanem delu jih je vrgel na rjuho, razgrebel in izpostavil toplim sončnim žarkom. Polagoma so oživele in se sprašile nazaj v panj. Ko jim je vrnil založene sate, ki jih je bil ta čas hranil z matico vred na primerno toplem prostoru, je bila družina zopet v redu. Posebnih izgub ni bilo med tako obravnavanimi čebelami. Le redke se niso dvignile, le posamezne so obležale mrtve na rjuhi. Mrtvice so po večini pripadale starejšim, že izmozganim delavkam, ki bi itak prej ali slej tudi na naravni način poginile. Popisano preštevanje je zamudno in se obnese zgolj pri šibkih družinah. Če je družina zelo čebelna in zlasti če nam ni do točnih številk, lahko postopamo tudi drugače. Ometenke stehtamo, njih težo pa primerjamo s težo manjše količine čebel. 100 čebel telita približno 1 dkg, 10.000 1 kg, vendar samo tedaj, ako so popolnoma suhe, to se pravi, ako nimajo prav nič medu v mednih golšah. Ker so čebele navajene, da planejo že pri neznatnih motnjah k celicam in si z medom natlačijo želodčke, so navadno težje. Tedaj jih odpade manj, recimo 8.000 na kg. S to količino je treba računati tudi pri čebelah v roju. Čebelar torej vedno lahko določi, kako močna je družina ob ustanovitvi. Preden roj vsadi, ga mora pač stehtati. Če tehta 4 kg, kar ni taka izrednost, da bi vzbujala pozornost, ga sestavlja 30 do 35 tisoč čebel. V panju, ki je rojil, pa jih je ostalo najmanj še toliko. Med troti ni križancev. Vsi troti so dednostno čisti, ker nastajajo iz neoplojenih jajčec in imajo samo polovične garniture hroinosomov. Pri zoritveni delitvi jajčne stanice se hromosomi, kot nositelji zasnov za posamezne lastnosti pač lahko porazdele na nastale gamete v različnih kombinacijah, toda normalno se ne more zgoditi, da bi zašlo v kako gameto dvoje nasprotnih genov, ki soodločata o isti lastnosti. Tudi pri izmenjavi tako imenovanih vezanih činiteljev ne, ker se po dosedanjem pojmovanju izvrši izmenjava vedno na istih mestih obeh koordiniranih hromosomov. Hete-roploidija je sicer za nekatera bitja eksperimentalno dokazana, vendar si ne moremo misliti, da bi bila pri čebelah tako pogosta, da bi lahko resno računali z bastardiranimi troti. Na splošno velja torej pravilo, da zalega tudi bastardira-na matica same čistokrvne trote. Matica srednje velikosti, ki je nastala iz križanja čiste velike matice in majhnega trota, zalega v prvem pokolenju čebele, odnosno matice srednje velikosti in same velike trote, že v drugem pokolenju pa se pojavijo i veliki, i -majhni troti, toda nikdar ne srednje veliki troti. Pri polihibridnem križanju z n-številom med seboj neodvisnih znakov nastopa v drugem pokolenju 2n-število čistih trotov, pri treh razlikovalnih znakih torej 23, to je 8 vrst čistih trotov, pri štirih znakih 2* = 16, pri petih 2B = 32 itd. Iz povedanega je razvidno, kako važni so troti za presojanje vzrejnega gradiva. Če je družina v resnici čista, more v njenih nadaljnjih vzrejnih panogah nastopati vedno samo ena vrsta trotov, če pa je mogoče že v naslednji generaciji razlikovati vsaj dvoje vrst trotov, je to znamenje, da imamo opraviti z družino nečiste zarodnice. Pri vsem tem je treba imeti stalno pred očmi, da se posamezni znaki kolikor toliko menjavajo glede na vnanje okoliščine. Velikost in barva trotov sta v znatni meri odvisni od toplote in morda še od katerih drugih činiteljev. Za ugotavljanje pravih dednostnih razlik je potreben izostren pogled, in lahko bi rekli, celo neka posebna nadarjenost. V. R. Bolezni čebelje zalege je naslov knjige, ki je pred kratkim izšla v Zagrebu kot 1. zvezek Veterinarske knjižnice. Spisal jo je vseučiliški prof. dr. Ivo To-mašec, izdal pa Poljoprivredni zavod. Knjiga ima obliko revijalne osmerke in je natisnjena na popolnoma belem, za današnje razmere naravnost izvrstnem papirju. Naklada znaša 2000 izvodov. Če pomislimo, da bodo po njej segli ne samo veterinarji, temveč tudi čebelarji izven mej ljudske republike Hrvatske, je očitno prenizka. V uvodu nas seznanja pisatelj z razvojem in zgradbo čebelje zalege. Po splošnih pripombah o nalezljivih boleznih zalege preide k njih podrobnem popisu. Najtemeljiteje se bavi s hudo gnilobo. Saj ji je odmeril več kot tretjino celotnega prostora. Upošteva vse novejše izsledke o značaju in poteku te bolezni ter daje izčrpna navodila za njeno zatiranje, odnosno za njeno preprečevanje. V nadaljnjih poglavjih obravnava vrečavost, prizanesljivo gnilobo, obe obliki plesnobe in nazadnje še posebnosti, ki nastajajo na zalegi zaradi prehlada. Sledita primerjalna karakteristika in tabelarični pregled obravnavanih bolezni, kot dodatek pa navodila za pošiljanje okuženega satja v mikroskopsko preiskavo in dokaj obširen seznam novejšega slovstva. Knjiga je razveseljiv pojav v jugoslovanski čebelarski literaturi. Iz nje veje duh strokovnjaka, ki si svojega znanja ni pridobil zgolj ob teoretičnem jrebiranju tujih spisov o čebeljih bo-eznih, marveč v laboratoriju ob praktičnem raziskavanju in proučevanju njih povzročiteljev. Kljub neki znanstveni noti je preprosto in lahko umljivo napisana. Našim čebelarjem jo toplo priporočamo, od pisatelja pa pričakujemo, da nas bo kmalu razveselil še z II. in III. delom, v katerih nuj bi razpravljal o boleznih odraslih čebel in o boleznih matice. NAŠA ORGANIZACIJA DOPISI N« Vranskem se je 1". februarju l‘)46 vršil ustanovni občni zbor čebelarske družine. Udeležilo se ga jo 23 čebelarjev, ki so vsi ob tej priliki pristopili k zadrugi. Iz celjske podružnice se ni nihče udeležil občnega zbora. Občni zbor je otvoril tovariš Virjent Jakob, prečital pravila čebelarske družine in obrazložil njen pomen. Nato smo prešli k volitvam, /a predsedniku je bil izvoljen tovariš Virjent Jakob, tajniške posle pa je prevzel Košir Franc. Po ustanovnem občnem zboru je imela podružnica že tri seje, na katerih smo razpravljali o tekočih zadevah. Prejeli smo od podružnice v Celju 4l) kg sladkorja, ki smo ga razdelili med člane. Za prvi maj smo sklenili, du bomo v teku 10 dni pobruli naročnino za »Slovenskega čebelarju» in jo skupno zu vse članstvo nakazali čebelarski zadrugi v Ljubljani. Okoli 20. aprila smo že imeli prve roje v naši okolici. Lpamo, >du nam bo sv. Ambrož naklonil dobro letino, da bomo pridelali obilo medu, ki je seduj, ko nam tako primanjkuje sladkorju, važen ne samo v čebelurstvu, temveč tudi v ljudski prehrani. Čebelarska podružnica v Mariboru je imelu člunski sestanek v nedeljo dne 12. maja t. 1. Udeležilo se ga je 35 članov. Predsednik tov. Močnik je podal poročilo o delovunju podružnice, nukur smo prešli k volitvam. Zu novegu tajnika podružnice je bil izvoljen tov. Albin Hrovatin, za zastopnika v upravni odbor zadruge pa poleg tov. Šumenjaka, ki je bil izvoljen že v oktobru, tov. Hrovat. Nu predlog tovariša blagajniku, ravn. Strune smo se zedinili, du nus bodo nu gluvni skupščini zudrugo zastopali razen onih 10, ki smo jih določili že jeseni, vsi predsedniki čebelarskih družin, kakor tudi predsednik in tajnik podružnice. Tovariš predsednik je po volitvah poročal o gibanju članstva v podružnici. Vsega skupaj je do sedaj vpisanih 310 članov. Sklenili smo ustanoviti nekaj novih čebelarskih družin iti s tem kader članstvu še bolj dvigniti. Podružnicu bo nu svojem zemljišču v Novi vusi, ki meri ca. 5000 m2, uredila drevesnico, predvsem pa nasadila javor, ki izborno medi. V tečuj za vzrejo mutic stu bila določena tov. Hrovat in Vurmat. Poročilo tov. blagujniku je bilo brez ugovora sprejeto. Pri slučajnostih se je razvilu živahna debata o prevozu čebel v ajdo. Ptujsko polje je povsem zusedeno s čebelumi. Zato svetujemo novim prevoznikom, nuj nikur ne silijo s svojimi panji tja nu pušo. S seje širšega odbora Čebelarske podružnice v Ljutomeru. Seju se je vršilu 25. maju t. I. Udeležili so se je delegati vseh družin razen Križevcev. Najprej je bilo podano poročilo o pregledu čebeljih družin v Vučji vusi. Ugotovljeno je bilo. du so vse družine tumkuj popolnomu zdrave. Ta pregled ie tudi pokazal, du je čebelarstvo v Vučji vusi precej zunemurjeno in du so hoteli ruvno tisti čebelarji, ki jih ne moremo prištevati k vzornim, onemogočiti razmah večjega, naprednega Mirovega čebelarstva. Spor med Mirom in drugimi čebelarji v Vučji vasi bo likvidiran nu ta način, da se bo velečebelar Mir po hojevi paši preselil s svojimi čebelami nekaj kilometrov izven vasi. Na seji smo se pogovorili še o mnogih drugih važnih zadevah. Pretresali smo vprašanje udeležbe nu skupščini, razpruv-ljuli o obdavčevunju čebelarskega izkupička, ruzdelitvi ajdovih pusišč in o prevozu čebel nu kostunjevo odnosno smrekovo pušo nu Pohorje, kamor bo prepeljunih okrog 650 čebeljih družin, sestavili seznam potrebščin, ki jih nameravamo naročiti zu člane itd. S sestavljanjem statistike nuduljujemo. Enodnevni tečuj, ki gu bo vodil tov. Močnik iz Muribora, bo 2. juniju. Zbirunje nuročnine za »Slov. čebelarju je v teku. — Družine prosimo, du nam točneje pošiljajo svoja mesečna poročila. Čebelarska podružnica v Črnomlju je imela sestanek v nedeljo 2. juniju 194<> pri tov. Bičku Ivunu v Črnomlju. Sestunek je bil sklican na pobudo Čebelarske zadruge v Ljubljani. Kot gostu stu se gu udeležilu tudi tovuriša prof. Mihelič Stane in referent Košinerl Vinko iz Ljubljane. Po govorih obeh gostov, ki stu poudurjulu važnost kolektivne prodaje medu, so se čebelarji obvezuli, du bodo odduli za javne ljudske potrebe 40% letošnjega pridelka. Ves ta med bo prevzela Čebelarska zadruga v Ljubljani in ga plačala po 105 din za kg, franko zbiralna postaja. Za zbiralne centre so bili določeni kraji: Črnomelj, Metlika, Vinica in Semič. Površna cenitev j< pokazala, da bo mogoče zbrati v celem črnomeljskem okraju do 10.000 kg medu. l’rva partija bo odšla iz Črnomlja v petek 7. t. it). Druga partija bo odposlana naslednji teden. Ker mnogi čebelarji nimajo za železniški prevoz primernih posod, jim bo te posodila in pravočasno dobavila zadruga. Predsednik zadruge tov. Mihelič obljubi, da bodo pri preskrbi s potrebščinami v bodoče prvenstveno upoštevani čebelarji, ki bodo kolektivno prodali svoj med zadrugi. Na čebelarskega referenta tov. Košmerla je bila naslovljena prošnja, da bi Ministrstvo za kmetijstvo preskrbelo Belokranjcem zadostno količino super-fosfata. Rabijo ga za gnojenje strniščne ajde, kajti v Beli Krajini ajda ne uspeva dobro, če ni gnojena s superfosfatom, rodi le slabo, medi pa sploh ne. Nadaljnji razgovor se je sukal okrog dobave novih panjev, okrog neprilik. ki so nastale zaradi zakasnele pošiljke satnic in okrog obveščevalnih postaj, ki naj bi sporočile zadrugi odnosno Ministrstvu za kmetijstvo vsak pojav izdatnejšega medenja. Ko je bil dnevni red izčrpan, st; je tovariš predsednik zahvalil obema delegatoma iz Ljubljane za zanimiva poročila in pojasnila, članom pa za udeležbo z željo, da bi bilo še dosti tako uspešnih in lepih sestankov. ZAPISNIK o drugi seji širšega upravnega odbora Čebelarske zadruge za Slovenijo v Ljubljani, dne 30. junija 1946. ob 9. uri dopoldne v dvorani Glavne kmetijske blagovne zadruge v Ljubljani, Novi trg št. 3. Navzoči so bili: Izvršni odbor: Mihelič Stane, Ljubljana Elsner Ivan, Ljubljana Žnideršič Anton, Ljubljana košmerl Vinko, Ljubljana Cedilnik Viktor, Ljubljana Folič Ruža, Grosuplje Cvetko Franc, Ljubljana Raič Slavko, Ljubljana Nadzorni odbor: Smajdek Ivan, Ljubljana ing. Rihar Jože. Ljubljana Zastopniki podružnic: Ljubljana — Škof Franc Maribor — Močnik Peter Jesenice — Miklavčič Jurij Murska Sobota — Kuštor Evgen Škofja Loka — Noč Valentin Ptuj — Bratuša Jakob Celje — Bitenc Martin Gornja Radgona — Kerčmar Zlutko Gornjigrad — Mclavc Jože Črnomelj — Kastelic Jože Šoštanj — Mlinšek Franc Kočevje — Alič Ančka Trbovlje — Bervar Evgen Krško — Zorič Lojze Dolnja Lendava — Šimonka Aleks. Novo mesto — Gregorc Drago Ljutomer — Belec Janko Slov. Bistrica — Ipavec Svetozar Zastopane niso bile podružnice: Grosuplje, Kamnik, Kranj, Rakek, Slov. Konjice, Šmarje pri Jelšah, Prevalje, Trebnje in Slovenjgradec. Referenti : Arko Adolf. Ljubljana, vodja trgovine in mizarnice, Kobal Josip, Ljubljana, poslevodeči tajnik. Rojec Vludislatf, Litija, urednik »Slovenskega čebelarja«. D n e v n i red: I. Otvoritev seje; Poročila o delovanju zadruge: a) tajniško poročilo, b) blagajniško poročilo. c) poročilo odseka za tisk in propagando, č) poročilo gospodarskega odseka, d) poročilo odseka za medeče rastline in pašne razmere, e) poročilo odseka za plemenilne postaje: 5. Načelna in podrobna debata o teh poročilih; 4. Poročila podružnic; načelna in podrobna debata o njih; 5. Razgovor o spremembi pravil Čebelarske zadruge in pravilnikov podružnic ter čebelarskih družin; 6. Poročilo o ajdovih pasiščih; 7. Proračun za leto 1946; 8. Slučajnosti. Predsednik zadruge, tov. prof. Stane Mihelič otvori sejo ob 9.30 in pozdravi navzoče delegate kakor tudi zastopnika Ministrstva za kmetijstvo tov. Vinka Ko-šmerla. Ker je po delegatih zastopanih 19 podružnic, proglasi sejo za sklepčno. Citanje zapisnika prve seje odpade, ker je bil zapisnik objavljen v Slov. Čebelarju ter ga je imel priliko prečitati vsak čebelar. Zapisnik seje z dne 31. januarja 1946. delegati soglasno odobre. Zaradi odsotnosti zadružnega tajnika prečita njegovo poročilo tov. Kobal Josip. Po ustanovni skupščini dne 15. 8. 1945 je pristopil izvršni odbor naše zadruge takoj k delu. Do novega leta je imel 16 sej, po novem letu do današnje seje 19. skupno torej 35 sej. Na sejah je reševal tekoče zadeve. Prva njegova skrb je bila organizacija zadruge. Zato je ustanovil organizacijski odsek, ki mu je načeloval tov. Cvetko. Odsek je priredil po vsej Sloveniji nič manj kot 68 sestankov. Nanje jo pošiljal svoje delegate, ki so poročali o delu izvršnega odbora. Po vseh okrajih so bile ustanovljene podružnice Čebelarske zadruge in izvoljeni poslovni odbori. Za sedež podružnice so bili določeni po večini sedeži okrajnih ljudskih odborov. Kjer pa so člani želeli, da bi bil sedež drugod, izvršni odbor temu ni ugovarjal. Tako posluje podružnica za kamniški okraj v Domžalah, za Grosuplje v Stični, za Kočevje v Ribnici. Ker sta se gornjegrajski in šoštanjski okraj politično združila v okraj Mozirje, j c; izvršni odbor pristal, da še nadalje samostojno poslujeta podružnici v Gornjem gradu in Šoštanju. Prav tako je izvršni odbor dovolil, da samostojno deluje in posluje Čebelarska družina v Slovenjgradcu, ker ima s svojim pristojnim okrajem na Prevaljah velike prometne težave. Na novo je bila ustanovljena podružnica v Slovenski Bistrici, ker je bil ta okraj izločen iz okraja Maribor - desni breg. Delegati so se udeleževali tudi sestankov po posameznih Čebelarskih družinah. Povprečno se je udeležilo posameznih sestankov okrog 40 čebelarjev. Povsod so kazali navzoči čebelarji veliko zanimanje za zadrugo. Odobravali so združitev vseh čebelarjev v enotno strokovno organizacijo, ki naj nepristransko služi koristim čebelarjev in napredku vsega narodnega gospodarstva. Tu in tam so čebelarji ugovarjali zaradi desetkratnega jamstva. Delegati so pojasnili potrebo takega jamstva. Organizacija podružnic in Čebelarskih družin je bila izvršena po pravilnikih, ki jih je izdelal izvršni odbor. Odseki p r i zadrugi. Da bi bilo delo izvršnega odbora čim bolj sistematično in uspešno, smo ustanovili več odsekov. Predvsem naj omenim odsek za tisk in propagando, nadalje gospodarski odsek, odsek za medeče rastline in pašne razmere in odsek za plemenilne postaje. Podrobna poročila o delovanju teh odsekov bodo podali njih načelniki. L s 1 u ž b e n c i. Delo pri zadrugi raste iz dneva v dan. Za delo v zadružni pisarni smo nastavili uradnico, ki oskrbuje tipkanje, pošto in skrbi za upravo lista. Ker moramo voditi za trgovino in upravo skupno knjigovodstvo, smo poverili s tem delom posebno pisarniško moč. V trgovini je trenutno zaposlenih pet oseb, v mizarnici pa trije mizarji. Mesečni izdatki za vse uslužbence znašajo nad 20.000 din. Zadružni inventar. Mnogo podružnic bivšega Slovenskega čebelarskega društva je imelo svoj inventar, ki je predstavljal lepo premoženje. Podružnice so imele lastne čebelnjake, vozove za prevažanje čebel v pašo, točila, stiskalnice za vosek in satnice, tehtnice, itd. Da se ta inventar ne porazgubi, smo pozvali sedanje podružnice in Čebelarske družine, da o njem poizvedujejo in ugotove, kje je, nakar naj ga prepuste Čebelarskim družinam, ki so stopile na mesto prejšnjih podružnic. Ce kdo ne bo hotel izročiti inventarja Čebelarskim družinam, naj odbor pokliče na pomoč pristojno ljudsko oblast, da ga pouči o njegovih dolžnostih. Potrebno je, da to poudarim, ker so znani primeri, ko so si nekateri čebelarji prisvojili naš inventar in ga nočejo vrniti. Za uporabo inventarja je sestavil izvršni odbor poseben pravilnik. Predavatelji. V čusu okupacije predavanja in sestanki niso bili dovoljeni. Zamujeno je treba nadomestiti. Podružnice in Čebelarske družine prosijo za predavanja in tečaje. Ker izvršni odbor nima dovolj predavateljev, je pozval podružnice, naj mu sporoče, koliko predavateljev imajo same. Izpit ni bil potreben. Na osnovi prijav smo sestavili spisek predavateljev. Teh je nad 50. Izvršni odbor jih bo dirigiral po posameznih podružnicah in Čebelarskih družinah. Neobhodno pa je potrebno, da se udeleže takega predavanja vsi čebelarji iz tamkajšnje okolice. Žalostno je, če pride predavatelj in vidi pred seboj le nekaj čebelarjev. V zimskem času so bila teoretična, v letnem pa praktična predavanja v čebelnjakih. Ne pozabite povabiti mlade čebelarje, ker je mladina naša bodočnost. Rad bi vam povedal v svojem poročilu, koliko čebelarskih predavanj je bilo po vsej Sloveniji, vendar tega ne morem storiti, ker so dosedanja poročila nepopolna. Upam, da bo v bodoče bolje, ker smo uvedli za podružnice in družine vprašalno polo, na kateri je tudi vprašanje glede predavanj. Pristopne izjave. Mnogo nepotrebnega dela povzročajo zadrugi nepravilno izpolnjene pristopne izjave. Ta ne navede svojega poklica, oni pozabi na označbo pošte, tretji pošlje pristopno izjavo nepodpisano. Na hrbtu ne navedejo števila čebeljih družin. Zaradi takih pomanjkljivosti mora zadružna uprava vračati pristopne izjuve v popravo in v izpopolnitev. Da je to zamudno delo, mora biti vsakomur jasno. Poudarjam tudi, da mora pristopno izjavo vsakdo sam podpisati. Zavedajte se, da je pristopna izjava dokument, ki mora biti po predpisih zadružnega zakona v popolnem redu. Naročnina. Ker ima uprava zadruge visoke letne izdatke pri režiji, ni mogla tudi v letu 1946 brezplačno pošiljati list »Slov. čebelar« svojim zadružnikom. Morala je določiti naročnino, ker sicer ne bi mogla kriti visokih tiskarniških izdatkov. Izvršni odbor je zato sklenil, da plača član 40 din, nečlan pa 60 din naročnine. Omenjam to zato. ker mnogi zadružniki mislijo, da je z deležem plačano že vse. Ti naj pomnijo, da je delež last zadružnika in tako rekoč posojilo zadrugi, ki mu ga mora vrniti, če ga odpove, ali ko mine jamstvo. Več zadružnikov je list vrnilo s pripombo, da ga ne sprejmejo. Vse te opozarjamo na člen '3., tretji odstavek zadružnih pravil, ki predpisuje, da mora vsak zadružnik plačati tudi letni prispevek za sprejemanje zadružnega glasila. Izvršni odbor je sklenil, du bo zadružnike, ki ne bodo plačali naročnine do decembra vsakega poslovnega leta brisal iz zadruge. Zadružne izkaznice. Zadružno izkaznico prejme vsak član. ki je bil sprejet v zadrugo. Hranite jo skrbno. Brez nje ne dobi nihče v naši trgovini čebelarskih potrebščin. Izkaznice ne posojujte nikomur! Ne dajte se pregovoriti in ne dovoljujte, da bi nezadružniki izkoriščali naše zadružne ustanove! Direktni člani. Mnogi čebelarji so plačali zadružni delež in pristopnino v zadružni pisarni. Zato mislijo, da so direktni člani zadruge. Vsi taki naj vedo, da zadruga »direktnih« članov ne pozna. Da se ne bi godile kake zlorabe, je izvršni odbor sklenil, da zadružna blagajna sicer lahko sprejme denar in pristopnino, kakor tudi pristopno izjavo, za vsakega takega člana pa mora dobiti od podružnice oziroma Čebelarske družine izjavo, ali naj ga sprejme v zadrugo, ali ne. Po pritrdilnem odgovoru ga uvrsti v njegovo pristojno podružnico. Direktnih članov torej v zadrugi ni. Seju širšega upravnega odbora. Ta je bila 31. januarja 1946 v Ljubljani. Na njej so bili navzoči vsi člani izvršnega odbora iu zastopniki vseh podružnic. Predsednik tov. Mihelič se je dotaknil v svojem govoru vseh glavnih zadružnih zadev. Poročali so še tajnik, blagajnik in načelniki posameznih odsekov. Vsi referenti so poskušali dati točna poročila o delovanju svojega odseka, da bi tako dobili zastopniki podružnic čim bolj popolno sliko o delovanju zadruge. Nato so sledila poročila zastopnikov podružnic. Tako smo dobili po izmenjavi obojestranskih poročil jasno sliko o celotnem delovanju naše zadruge. Nadzorni odbor. Nadzorni odbor je imel štiri seje. Pregledal je vse poslovanje zadruge. Ugotovil je, da je bila večina sklepov izvršena. V zadrugi se je pokazal velik napredek. Zahteval je mnogo delu, ki mu je mogel biti izvršni odbor kos le tako, da je zvišal število uslužbencev. Uredilo se je vprašanje knjigovodstva, ki je bilo dalje časa v zastoju. To in predpisi o valorizaciji, ki jo je bilo treba izvesti, so vzrok, da ni zadruga sklicala letne skupščine. Ker pa je naša zadruga začela s svojim poslovanjem šele v drugi polovici poslovnega leta, se lahko v smislu doslej veljavnih zakonskih določil o gospodarskih zadrugah priključi po- slovanje k prihodnjemu letu. iz česur sledi, da redna skupščina lahko odpade. Ker !>i zaradi sklicanja skupščine iinela zadruga gotovo nad 40.000 din izdatkov za plačilo stroškov vsem delegatom, jo je izvršni odbor za letos odpovedal. Ce pa bo današnja seja sklenila drugače, se bo skupščina vršila. Stanje čebel in čebelarstva. Nobeno ustvarjalno delo ni mogoče brez točne evidence, a evidenca ni mogoča brez statistike. Statistika je najmočnejše orožje v naših rokah. Statistične podatke uporabljamo pri vseh svojih vlogah, ki jih pošiljamo oblastvom in z njimi prosimo podpore in pomoči. Ce stutistike nimamo, svojih prošenj ne moremo utemeljiti in podpreti. Izvedba načrtne obnove našega čebelarstva je odvisna največ od pravilne statistike. Ker nima naša zadruga o čebelarstvu nobene točne statistike, ki bi obsegala vso Slovenijo, se je odločil izvršni odbor, da jo izvede s sodelovanjem svojih podružnic in Čebelarskih družin. Izdal je posebne vprašalne pole, ki naj bi jih izpolnili vsi čebelarji. Po zbranih podatkih bi ugotovili točno število vseh včlanjenih in nevčlanjenih čebelarjev, število čebelnjakov, točil, tehtnic, stiskalnic, kakor tudi število prevaževaleev v razne paše. Razen tega bi spoznali, kakšno čebeljo pašo imamo, koliko medu in voska pridelamo itd. Ali bi ne bilo to zanimivo? Na žalost pa moramo povedati, da se nekatere Čebelarske družine niso oprijele resno tega dela. Mnogi čebelarji se sploh niso prijavili iz strahu, da bo treba oddati med in vosek, plačati davek itd. Torej zopet stara pesem! Kdaj se bomo vendar otresli teh starih pomislekov in začeli res novo življenje, ki bo v prid nam čebelarjem ter v korist narodu in državi? Zaradi pomanjkljivosti bomo morali izvesti popis čebelarstva ponovno. Naj še omenim, da bo zadruga predložila statističnemu uradu Slovenije le gole številke brez navedbe kakega imena. Enotno poslovanje. Nekatere podružnice tožijo v svojih mesečnih poročilih, da ne prejemajo od podrejenih Čebelarskih družin nikakih mesečnih poročil, če pa jili prejmejo, so zelo pomanjkljiva. Zato tudi same ne morejo točno in pravilno poročati. Da bi odpravil ta nedostatek, je založil izvršni odbor zadruge vprašalno polo, ki jo je razposlal vsem podružnicam, te pa Čebelarskim družinam. Odgovori na vprašanja so lahki. Tovariši tajniki, uporabljajte pridno vprašalne pole in olajšajte svoje poslovanje in poslovanje podružnic! Upoštevajte navodilo, ki je natisnjeno na zadnji strani »Vprašalne pole«! Proslava 1. m a j a. Našu zadruga se je udeležila dne I. maja praznika dela. Pripravili smo tri vozove. Prvi je kazal, kako so naši predniki prevažali kranjiče na pašo, drugi lep moderen tovorni avtomobil je bil naložen z A Z panji. Opremljen je bil z napisom Tako prevažamo čebele na pašo danes«. Na tretjem vozu so izdelovali satnice, odkrivali z vilicami meden sat na stojalu in kazali praktično, kako točimo med. Voz je nosil napis Med naj bo živilo delavnega ljudstvu«. Ker smo morali vse to pripraviti v zadnjem hipu, nismo mogli pripraviti vsega tako. kot smo prvotno nameravali. Tovariši! Obvestil sem vas o najvažnejših zadevah, ki se tičejo zgolj tajniškega poslovanja in poslovanja zadružne uprave. Jasno sliko o celotnem delovanju zadruge si boste ustvarili, ko boste slišali še ostala poročila. Blagajniško poročilo poda tov. Cvetko Franc: Moje poročilo ne bo preveč zanimivo. Saj veste, da gole številke niso privlačne. Da pa le ne bo preveč suhoparno, sem vpletel v poročilo nekaj statističnih podatkov. Predvsem poudarjam, da je organizacija zadruge popolnoma uspelu. Do novega leta 1945 je pristopilo v zadrugo 24-99 čebelarjev, ki so prijavili 2531 deležev, plačali pa 253.100 din. Do danes je podpisalo pristopno izjavo 4935 čebelarjev in plačalo 4976 deležev, kar da skupno 497.600 din. Ce prištejem k tem zadružnikom še okrog 250 članov bivše Čebelarske zadruge uslužbencev drž. železnic, ki niso priglasili do 51. decembra 1945 svojega izstopa, šteje danes naša zadruga okrog 5280 zadružnikov. S tem smo prekoračili predvojno stanje za okroglo 1700 članov, kar je lep napredek in kaže visoko zavednost slovenskih čebelarjev. Vem pa tudi. da je še mnogo čebelarjev izven naše zadruge. Vabimo jih. da opuste svoje pomisleke in stopijo v naš krog. Ne smem pozabiti povedati, da se pridno organizirajo tudi čebelarji v Slo- venskem Primorju. Obnovili so nekdanjo Čebelarsko zadrugo v Gorici in dobro napredujejo. Po dosedanjih podatkih je pristopilo v zadrugo že nad 300 čebelarjev, ki jim pošiljamo naše glasilo »Slovenski čebelar . Vseli podružnic je 26. ki štejejo okrog 160 Čebelarskih družin. Člani so po- razdeljeni po podružnicah takole: I. Ljubljansko okrožje: Grosuplje 178, Jesenice 354. Kamnik 258. Kranj 306. Ljubljana 611. Rakek 96. Škofja Loka 234.................................................2037 članov II. Celjsko okrožje: Celje 261. Gornji grad 171. Šoštanj 03. Konjice 118. Šmarje pri-Jelšah 71, Trbovlje 170 ................................................... 884 III. Mariborsko okrožje: Dol. Lendava 64, Ljutomer 110. Maribor 311. Murska Sobota 63. Prevalje 322. Ptuj 191, Radgona 137. Slov. Bistrica 32 ..................... 1270 IV. Novomeško okrožje: Črnomelj 123, Kočevje 87, Krško 293. Novo mesto 132. Trebnje 39 . . 718 V. Izven Slovenije................................................ . 24 .. V celoti torej . . . 4933 članov Po poklicu so člani razdeljeni takole: Kmetov je . . . . . 2299 moških in 185 žensk. skupaj 2484 ali 50.4 % obrtnikov . • . . 775 7 782 ., 15.98% industrijcev • 2 ,, ,, — 2 0.04% delavcev . ■ . . . 383 17 „ 400 .. 8.1 % uradnikov . • • . . 196 11 207 .. 4.3 % učiteljev . . . 111 ,, „ 7 118 ., 2.4 % železničarjev . . 196 6 ,” 202 ,. 4.2 % trgovcev . . . . . 109 „ „ 13 .. 122 .. 2.4 % upokojencev . - . . 162 „ „ "2 169 .. 3.4 % profesorjev ■ • . . 16 ,, — 16 .. 0.3 % čebelarjev . . . 58 „ 3 61 ., 1.2 % zdravnikov . . . . 17 .. — 17 „ 0.3 % duhovnikov . • . . 26 • • •• — 26 ,. 0.5 % sodnikov 5 — 5 „ 0.1 % raznih .... . . 289 33 322 „ 6.5 % Vseh je ... . . 4644 moških in 289 žensk, skupaj 4933 ali 100 % Od teh je pismenih 4932, eden pa je nepismen. Morda se ne bodo pravkar navedene številke docela ujemale s številom članov, ki jih navajajo podružnice v svojih poročilih. Razlike utegnejo nastati zaradi tega, ker nekateri člani še niso prijavljeni in pri zadrugi uvrščeni. Tu in tam se vršijo še poizvedbe. Upajmo, da bomo spravili vse te diference kmalu v popoln sklad. Od 1. januarja 1946 do danes je zadružna blagajna prejela............................................................din 2,334.721.— izdala................................................................2,416.411.— V Poštni hranilnici so znašala vplačila...................................................... . ,. 869.923,— izplačila ............................................................ 772-624. Podrobni izdatki: Tisk 4 številk »Slov. čebelarja*.......................................... 38.655.-— Ekspedicija lista................................................... „ 1.731.— Znamke po Novem letu.................................................. 4.190.— Potnine................................................................... 4.646. Uslužbenci................................................................ 69.134___ Delavci v mizarnici................................................... 43.383.— Delavci v satnišnici.................................................... 42.130.— Štampiljke............................................................ 1.684.— Knjige in tiskovine..................................................„ 3.403.— Vso nuvedene Številke nam pričajo, da je bilo naše denarno poslovanje kaj živahno in da je delo v zadrugi silno naraslo. Bil sem prepričan, da vam bom na današnji seji poročal tudi o računskem zaključku za I- 1945. Toda valorizacija nam je vzela mnogo časa, preden smo jo izvršili. Ves elaborat smo predložili revizijskemu oddelku pri Iniciativnem zadružnem odboru za Slovenijo, ta pa ga je predložil Ministrstvu za finance. Ko ga bo ministrstvo odobrilo, mu bomo priključili še računsko poslovanje za mesec december 1945 in tako potem sestavili bilanco za leto 1 (Dalje prihodnjič.) DELOVANJE IZVRŠNEGA ODBORA ČEBELARSKE ZADRUGE 14. seja dne 27. maja 1946. Po podanih poročilih smo sklenili: Skupščina se letos ne bo vršila. Namesto nje bo 30. junija seja širšega uprav- nega odbora. Ce bo pa na tej seji sklenjeno drugače, se bo skupščina vršila. Sestavili smo dnevni red za sejo širšega upravnega odbora. Zanjo naj pošljejo podružnice svoja poročila po predloženih jim obrazcih. V komisijo za določitev ajdovih pasišč smo izvolili tovariše: Miheliča, Cvetka, Košmerla in Riharja. Točen in čisti med bo zadruga plačevala podružnicam kilogram po 105 din. Od kupne cene dobi čebelar 100 din, podružnica pa 5 din. Vse stroške nosi zadruga. Cu posodi zadruga posodo, odtegne 2 din pri kilogramu. Podružnicam bomo poslali primerno okrožnico. Navod bomo naprosili, da razdeli star med, ker posodo nujno potrebujemo. Pri Westnu v Celju bomo naročili 2000 posod za med po 50 kg. Tvrdko bomo vprašali, ali bi nam izdelovala tudi kotle za točila. V načelu smo odobrili knjigo prof. Josipa Verbiča »Vzrejajmo čim boljše čebele«. Preden oddamo knjigo v tisk, jo bosta pregledala tov. Raič in Rojec. Določili smo honorar za sotrudnike pri »Slovenskem čebelarju«. Plačevali bomo samo strokovne članke, in sicer borgis vrsto po 1.50 din, petit pa po 2 din. Male in velike oglase bomo zaračunavali. Oglasi podružnic so brezplačni. V prihodnji številki lista bomo začeli objavljati poročila opazovalnih postaj, linena opazovalcev bomo navedli. Kdor ne pošlje poročila, mu bomo opazovalne predmete odvzeli. Letos je satnišnica izdelala 9252 kg satnic. V zadrugo smo sprejeli 57 čebelarjev. 15.. seja dne 3. junija 1946. Poslevodeči tajnik je poročal o tekočih zadevah. Sprejeli smo tele sklepe: Zadruga bo uredila s podružnico v Maribor« vprašanje čebelnjaka v Staro-šincih. Stroje in orodje v mizarnici bomo zavarovali, prav tako zalogo lesa. Tov Rihar bo sestavil skupno poročilo o opazovalnih postajah. V zadrugo smo sprejeli 46 članov. Na znanje smo vzeli poročilo poslevodečega tajnika o številu članstva po podružnicah in po poklicu v odstotkih. Poročilo bo prečitano tudi na seji širšega upravnega odbora. 16. seja dne 11. junija 1946. Na znanje smo vzeli tekoča poročila. Odgovor na ugovor čebelarjev iz Gorij bo napisal prof. Raič. Pri Čebelarski družini Drnovo bo predaval 29. junija tov. Peternel. Državnemu petrolejskemu podjetju »Jugopetrol« bomo dali v najem rezervar za bencin. Naredili bomo pismeno pogodbo. Tov. Mihelič in Rojec sta ugotovila dejansko stanje plemenilne postaje na Kopiščih. Postajo bo vodil po otvoritvi tov. Malešič. V zadrugo smo sprejeli 54 čebelarjev. 17. seja dne 17. junija 1946. Poslevodeči tajnik je poročal o tekočih zadevah. Sklenili smo: Vodstvo detailne trgovine bo prevzel uslužbenec Jelnikar. Poskrbel bo za strokovnjaško ureditev trgovine. Uslužbenka Treo bo vodila blagajno in ekspedicijo blaga ter korespondenco. Nove panje naj dobe v prvi vrsti podružnice, ki dobavljajo zadrugi med. Ker bo dobila zadruga več tisoč kilogramov voska, bomo vsega predelali v satnice, ki bodo poslej v prosti prodaji. Od UNRRA-e bomo kupili tovorni avto. Pred nakupom ga bo natančno pregledal izkušen mehanik. Odsek za tisk in propagando bo pregledal strokovne knjige, ki jih je ponudila v nakup tov. Zupančeva. V zadrugo smo sprejeli 15 čebelarjev. 18. seja dne 24. junija 19-16. Sklepi: Tov. Cvetko bo vodil kontrolo o uporabi tovornega avtomobila. Nadomestoval ga bo tov. Arko. V službo bomo vzeli izučenega šoferja. Ob prostem času ga bomo zaposlili drugod. Plačo bo prejemal po uredbi. Vožnje z avtom bomo zaračunali din 15.— od kin, pri vožnji nad 10 km daljave. V Ljubljani in za proge do 10 km bomo računali din 20.— za km. Zadruga, zadružniki in Ministrstvo za kmetijstvo imajo 20% popusta. Prav tako bomo dali popust naročniku, ki bo preskrbel povratni tovor. V knjigi o uporabi avta bomo vpisovali tudi uro prijave. Avto bomo prijavili in zavarovali. Dnevnikom bomo poslali primeren oglas, da iščemo strokovnjaka za peko medenega peciva. Ozirali se bomo predvsem na prijavljence, ki bodo imeli lastne priprave za izdelovanje peciva. Glede izdelovanja satnic in plačevanja prometnega davka bomo naredili ponovno vlogo in prosili z njo za pojasnilo. Dokler se ne ponudi boljša prilika, bomo oddajali tropine tov. Ivanu Verbiču, ki jih bo plačeval kg po din 2.—. O sklepu bomo obvestili podružnice. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je nakupilo 140.000 kg črne semenske ajde, ki jo je razdelilo med okrajne ljudske odbore, ti pa jo bodo oddali interesentom. O tem bomo obvestili podružnice. Naročnino za list lahko plačajo revnejši čebelarji podružnicam v 4 mesečnih obrokih. Kdor je ne bo plačal do decembra, bo črtan kot član. Inventar bivše čebelarske podružnice v Veliki Nedelji naj se razdeli sorazmerno po članih sedanjih Čebelarskih družin v Sv. Lenartu in Veliki Nedelji. Na seji širšega upravnega odbora bomo pojasnili članom, da je bojazen tistih, ki nočejo prijaviti svojih čebeljih družin iz strahu pred obdavčenjem, nepotrebna, ker bo zadruga predložila statističnemu uradu Slovenije samo gole številke. Cene točilom smo določili na din 2950.—. Za ajdova pasisča so prijavili čebelarji okrog 16.000 čebeljih družin. 19. seja dne 28. junija 1946. Sklenili smo: Zaradi izdelovanja medenega peciva bomo stopili v stik s tvrdko Jeras, ki bo računala samo režijske stroške. V Logatcu bomo priredili sporazumno z Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo tečaj za izdelovanje medenega peciva. Razne statistične podatke čebelarjev bosta kontrolirala tov. Košmerl in Mihelič. Pri Zadružni in kmetijski banki v Ljubljani bomo prosili za kredit 1,000.000 din. Uvedli bomo postopek za izbris vknjižbe pri Mestni hranilnici ljubljanski. Stroje in orodje v mizarnici bomo zavarovali za din 135.000.—. Odobrili smo proračun v znesku din 961.000.—, ki ga bomo predložili seji širšega upravnega odbora. DELOVANJE NADZORNEGA ODBORA ČEBELARSKE ZADRUGE 4, seja dne 29. junija 1946. Po podanih poročilih smo pregledali poslovne knjige in račune. Ugotovili smo, da je za vsak predmet v prodajalnici narejena pravilna kalkulacija. Vzeli smo na znanje poročilo o valorizaciji. Udeležili se bomo .seje širšega upravnega odbora. Priporočamo, da določi izvršni odbor točen termin za izhajanje lista. Določeni rok naj urednik upošteva. Izvršni odbor naj podvzame potrebne korake, da bo čimprej izšlu knjiga prof. Verbiča »Vzrejajmo čim boljše čebele«. Z zadovoljstvom smo vzeli na znanje, da je izvršni odbor nastavil v prodajalni tov. Jelnikarja. Ugotovili smo, da izvršni odbor sprejete sklepe izvršuje. Pregledali smo proračun za leto 1946. Ker so izdatki izredno visoki, priporočamo izvršnemu odboru čim večjo previdnost in natančnost. Nujno potrebna sta računski zaključek za leto 1945 in surova bilanca za prvo polovico poslovnega leta 1946. Urediti je treba ajdova pasišča in pospešiti obnovitev plemenilnih postaj. ZADRUŽNI VESTNIK Sntniee. Ker se jc posrečilo Čebelarski zadrugi dobiti več tisoč kg voska, bomo odslej prodajali satnice v prosti prodaji, toda v omejeni količini. Dolžnost vsakega zadružnika je, da tudi poslej zamenjuje svoj vosek v naši zadružni trgovini za satnice. Tropine. Dokler se ne posreči izvršnemu odboru naše zadruge kupiti primeren aparat za ekstrakcijo tropin, jih bomo oddajali ponudniku, ki plača za vsak kilogram dobrih in suhin tropin po 2 din. Dotienik bo prevzemal tropine tudi pri posameznih čebelarjih ali pri podružnicah po deželi. Kdor jih bo imel naprodaj, naj o tem obvesti tovariša Iva Varbiča v D. M. v Polju, št. 61. Nnročninu za list. Po določilu 3. odstavka 5. člena naših zadružnih pravil je primoram vsak zadružnik plačati letni prispevek za lisi »Slovenski čebelar«. Revni zadružniki lahko plačajo naročnino 40 din v 4. mesečnih obrokih. Zadružnike, ki naročnine do decembra vsakega leta ne bodo plačali, bo izvršni odbor črtal iz zadruge. Zadruga ne more pošiljati lista brezplačno, ker znašajo vsi stroški za izdajanje nad 240.000 din. Statistika čebelarstva je nujno potrebna. Podružnice, ki doslej še niso poslale poročil na obrazcu B, prosimo, da z delom pohite. Onih, ki tega ne bodo storile do 10. avgusta t. I., ne bomo upoštevali pri razdeljevanju krmilnega sladkorja. Ce nimajo dovolj tiskovin, naj jih naroče! Ker nekateri čebelarji ne prijavijo svojih čebel iz strahu pred obdavčenjem, jih opozarjamo, da statistični urad Slovenije imen prijavljencev ne zahteva. Sporočili mu bomo samo gole številke. Obdavčenje čebel kot takih se ne bo izvršilo. Čebelarji-kmetovalci so pri tem sploh izvzeti. Treba pa bo plačati prispevek od čistega donosa, ki ga ima čebelar od svojih čebel. Temu se ne moremo in ne smemo izogniti. vprašalne pole so prejele vse podružnice. Vsaka pola ima na eni strani vprašanja, na drugi strani pa navodila. Ravnajte se po navodilih in redno pošiljajte svoja poročila! Družine naj jih pošljejo svoji pristojni podružnici, ta pa naj sestavi na osno- vi teh skupno poročilo in naj ga predloži zadrugi. Namen vprašalnih pol jo poenotenje poročil. Prepisov sejnih zapisnikov ali zapisnikov o sestankih ni treba predlagati. Zadostujejo samo kratki podatki in predlogi. Dopisi na zadrugo naj bodo preprosti in oddeljeni po predmetih. Ločite vsaj orga-nizačne zadeve od naročil za čebelarske potrebščine. Zavedajte se, da ne rešuje dopisov in naročil samo ena oseba v pisarni, marveč več referentov. Naročila za čebelarske potrebščine in tovrstne reklamacije prejme čebelama. Skušajte torej za vsak predmet napisati poseben, a kratek dopis. S tem se bomo izognili poinotum in tudi pozabam. Položnice še vedno niso v redu. Kadar nakazujete z njimi denar, označite na hrbtni strani, čemu ga pošiljate. Navedite: za deleže in pristopnino, za članarino, za knjige, za čebelarske potrebščine itd. Naša položnica ima čekovno številko 11.066. Čekovne položnice s številko 15.645 ne uporabljajte več, ker smo to številko odpo- Na pristopnih izjavah ne pozabite navesti poklica. To je važno, ker moramo voditi točno statistiko o poklicih in jo predlagati na pristojna mesta. . lovorm avto, ki ga je kupila naša zadruga, si lahko izposodi vsak zadružnik. Za uporabo bo plačal znesek po določeni tarifi. Zadružniki imajo pri naročilu 20% popust. O naročilih bomo vodili posebno knjigo. Vanjo bomo vpisovali po potrebi tudi uro naročila. Najem in naročila bodo izvršena po vrstnem redu prijav. Zdravstveno stanje čebeljih družin na področju podružnice Jesenice ni sumljivo, kakor je bilo objavljeno v zapisniku prve seje širšega upravnega odbora na strani 140. našega lista, marveč odlično, kar ugotavljamo z velikim veseljem. Zadružne izkaznice reklamirajo nekateri čebelarji. Te opozarja zadružna uprava, da je vse razposlala. Povprašajte zanje pri svojih podružnicah! du zožiš žrelu napadenih punjev, pri nekoliko hujšem pa je trebu seči po bolj učinkovitih sredstvih. Nekateri čebelarji namočijo sukneno krpo v surovo kar-bolno kislino in jo obesijo nat! doletališče, drugi raztrosijo po bradah razrezano čebulo, češenj ali bezgovo cvetje, tretji zasenčijo žrela z lesenimi pokrovi, ki imajo samo ob straneh ozke izhode, itd. Ako ropa domač punj, lahko ropurja in ropuni punj zamenjaš. Pametno je tudi roparja za kaka dva dni pripreti ter prenesti na hladen in zatemnjen prostor. Ce odstraniš samo napadeni panj, se vržejo roparice na soseda. Pri hudem ropu, zlasti, ko je ves čebelnjak v ljuti borbi, pa bi zgubljal, če bi skušal po tem ali onem izmed naštetih načinov zavreti divjanje čebel, samo na dragocenem času. Tedaj ne pomaga ne smrad, ne dim, ne ogenj, ne voda. Edini izhod je v tem, da zapreš vse panjove in jih prepelješ za daljšo dobo na kako drugo mesto, ki jc vsaj 4 km oddaljeno od prvotnega stojišča. Opozoriti je treba še na tihotapstvo. Tudi tihotapke so neke vrste roparice, toda te ne nastopajo nikdar agresivno, temveč se skušajo sprijazniti s tujimi stražnicami in se pod krinko domačnosti prikrasti do medenih zalog. Ker ni pri tem načinu ropa opaziti pred žrelom nikakih sovražnih izpadov, ostane največkrat pri- krito čebelarjevim očem.- Potrebna pa je tudi v takem primeru čim večja pazljivost, kajti tihotapstvo se lahko čez noč sprevrže v pravi rop. V drugi polovici avgusta se pobelijo polja z ajdovim cvetjem. Ajda je zadnje čebelarjevo upanje. Če še ta odreče, mu ne preostane nič drugega, kakor pospraviti iz medišč prazne sate in se pravočasno pobrigati za krmilni sladkor. Ajda seveda ne raste povsod. Tudi ne medi povsod enako dobro. Če je ni v tvojem okolišu in če hočeš biti deležen njenega blagoslova, moraš prepeljati panje tja, kjer je je v izobilju. Srbi pravijo, da »na osovini rodi med«, s čimer hočejo povedati, da moreš računati z večjim pridelkom medu edino tedaj, če imaš panje stalno na vozu, to se pravi: vedno pripravljene, da jih prepelješ v kak tak kraj, kjer se je odprla nova paša. Važnosti prevažanja se nekateri čebelarji še premalo zavedajo, dasi je to edino sredstvo za uspešno izkoriščanje medovitih virov. Zgodi se, da se ta ali oni čebelar po dolgem oklevanju vendarle odloči za prevoz, toda po naključju se mu ravno ta prvi poizkus docela ponesreči. Čebele se vrnejo s paše prazne in od njih nima nič drugega kakor zgolj otroške. To ga tako oplaši, da ga je kasneje skoraj nemogoče navdušiti za drugi tak poizkus. Vedeti pa je treba, da ie prevažanje vedno nekoliko tvegano. Loterijska igra! Včasih zadeneš, včasih zgubiš. Dokazano pa je, da v tej igri ne moreš zgubiti, ako stalno igraš, ako stalno prevažaš. Imeti bi moral že posebno smolo, da bi se ti prevažanje po večletni bilanci ne rcjntiralo. Prevažanje ima kajpada svoje zahteve. Predvsem morajo biti panji izdelani in urejeni nalašč za ta namen. Opremljeni morajo biti z dovolj velikimi dušniki, s prečnimi 'zaporami za pritrditev okvirnih vratič in po možnosti tudi z ročaji, za prenašanje. Na pot smejo le močne družine. Slabiče je' treba pustiti doma, ali pa jih pred odhodom združiti. Nezažičeni sati se zaradi sunkov in vročine zlasti ob povratku, če so polni, radi zrušijo. Zato niso primerni za prevoz. Čebelarjem z nekaj panji se prevažanje ne splača, ker bi mu stroški požrli ves zaslužek pri medu. Ali naj zato ostane doma? Nikakor ne! Pridruži naj svoje panje k panjem kakega večjega čebelarja, če tega v njegovem kraju ni, pa naj čebelarske družine, odnosno podružnice organizirajo skupne prevoze. Če je ajdova paša količkaj ugodna, se zalegnnje, ki je v juliju skoraj docela zastalo, zopet dvigne. A to je važnejše kakor med, ki ga čebelar iztoči kot zadnji letni pridelek. Jesenska zalega je spomladanska delovna sila in čim večja je ta, tem bolje bodo družine uspevale v prihodnjem letu. Če je paša toliko dobra, da čebele sproti zalijejo vsako celico, iz katere izleze kaka mladica, lahko družina znatno oslabi. Nekateri čebelarji svetujejo, da v takem primeru odmaknemo ma-tičjo rešetko od sprednje stene panja in damo matici možnost zaleganja tudi v medišču. Virmašan celo trdi v svojem zadnjem članku, da so take družine nanesle vedno več medu kakor druge, pri katerih je bila matica omejena zgolj na plodišče. Toda tu ne gre za večji pridelek medu, temveč za razširjenje plodišča in pomno-žitev jesenske zalege. Seveda nastanejo zaradi tega neprilike pri točenju, toda te niso takega značaja, da jih ne bi bilo mogoče premostiti. Močno zaležene sate iz medišča je pač treba kasneje prestaviti v plodišče, stranske medene sate iz plodišča pa na njih mesto v medišče. Matici zabranimo znova dostop v medišče in s točenjem toliko počakamo, da izleze tamkaj vsa zalega. , Čebelarske potrebščine, ki jih ima Zadružna čebelama v zalogi: AZ panji na 9 in 10 satov Polovičarji na 9 satov Kranjiči Satnice Palice za AZ panje na 9 in 10 satov Tečaji, francoski Škrnjaki vseh velikosti Šarnirji, ozki * Zapahi za okenca Vijaki razne velikosti Mreže zn okenca Matične rešetke Kvačice Šablone za zabijanje kvačic Zabijači Kvačnice Satniki, nezbiti Zapahi za žrelo na babico Zapahi, dvokrilni Kotniki Žica Stojala za odlaganje posameznih *>atov Omelca Pitalniki Turinški baloni brez podstavkov Matičnica (prof. Verbičeva), kranjica, Matičnica za pleinenilnike Škatlica za pošiljanje matic Posnemači Stojala za odkrivanje medenega satja Priprava zu zbijanje satnikov Deščice zn zažičevanje satnic Sipalniki »Ideal« Sipalniki, leseni zn panje na 9 ali 10 satov Točila zn 3 in •! sate * Gonila za točila Čebelarske maske iz pocinkane žične m reže Noži zn izpodrezavanje satja Strgulje za snnženje AZ-panjev Lončki za med: 1U, 1h, 1 kg Razne etikete Društveni znaki Članske izkaznice Kolajna »Antona Janše« Knjige: Cebelne bolezni , . Anton Janša Vrednost in uporaba medu Zbornik 1944 — vezan in broširan