V LJubljani, sreda i.' oktobra 1930 Cena Din L- Izhaja rsak dan popoldne, tsrsemsi nedelje ta praznike. — tnaeratl do SO petlt a Din 2_. do 100 vrat Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 2—, reejl tnaeratl pettt mu Dtn 4_ Popast po dogovora. Inseratnl dauek poeebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12_, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se so vračalo« Uredništvo in upravništvo LJubljana, Knaflova nI. S Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125 si 3136. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg St 8.-- CELJE. Kocenova tri. Z — TeL r90. NOVO MESTO, Ljubljanska tel. 5t 26. Jesenice, Ob kolodvoru K>L — ^ Račun pri pošt ček. zavoda v Ljubljani št 10.351. NOVA AVSTRIJSKA VLADA Manjšinska vlada krščanskih socijalcev in zaupnikov Heimwehra — Razpust parlamenta — Nove volitve 9« novembra Dunaj, 1. oktobra. Ker so velenemci m Kmetsa zveza odklonili sodelovanje v Vaugoinovi vladi, je bila včeraj sestavljena manjšinska vlada, v kateri so razen dveh zastopnikov Heirmvehra sami krščanski socijalci. V vlado sta stopila kot zaupnika Heimwehra vrhovni vodja njegove organizacije knez Ernst Riidiger Starhemberg in vodja solno-graške organizacije Heirmvehra dr. Hueber. Vlada je sestavljena takole: zvezni kancelar in vojni minister: Xarl Vaugoin, zunanje zadeve: dr. Seipel, notranje zadeve: Ernst Riidiger Starhemberg, socijalno skrbstvo in podkancelar: Schmttz, pravosodje: dr. Hueber, prosveta: dr. Czermak, trgovina: Heinl. finance: dr. Juch, kmetijstvo: Thaler. Vlada je bila že snoči ob 6. zaprisežena od zveznega predsednika. Dunaj, 1. oktobra. Na današnji seji ministrskega sveta bo sklenjen razpust parlamenta. Volilni dan bo določil pododbor glavnega odbora, ki ima po ustavi nalogo, sodelovati z zvezno vlado pri zasilnih odredbah. Volitve bodo najbrže določene za 9. november. Računajo, da se bo novoizvoljeni parlament sestal ob koncu novembra ali najkasneje v pričetku decembra. Proračun bo predložen stalnemu pododboru, vendar pa bo o njem najpreje razpravljal parlament. Celokupna varnostna služba Avstrije je bila doslej podrejena dr. Schobru kot sekcijskemu načelniku v notranjem ministrstvu. Sedaj pa so ustanovili nov urad. generalno direkcijo za javno varnostno službo, ki je podrejena notranjemu ministrstvu Na čelo celokupne varnostne službe avstrijske republike bo namesto Schobra prišel novi notranji minister grof Starhemberg. Mnenja listov Dunaj, 1. oktobra. Vsi današnji listi se bavijo v svojih uvodnikih s sestavo nove avstriiske vlade. Mnenja o novi Gospodarski program nemške vlade Nemška vlada poziva vse stranke k sodelovanju pri izvajanju nameravanih reform BerBn, L oktobra. Nemška državna vlada je včeraj popoldne objavila finančni program, ki temelji na obljubi, da bo storila vse, da se s skrbnim gospodarstvom in varčevanjem spravijo v ravnotežje državne finance. V predgovoru naglasa vlada, da računa ▼ polni meri s sedanjim težkim gospodarskim položajem v Nemčiji, ki je posledica minule svetovne vojne. Predgovor poziva vse politične skupine, naj sodelujejo pri ©življenju trgovine, industrije in poljedelstva in tako pripomorejo k odpravi gospodarske krize, ki je zajela vse države sveta in v posebni meri Nemčijo. Nemčija je bila prisiljena k uvozu velikih inozemskih ka-pitalov. da zadosti velikim obveznostim, iz-virajočim iz izgubljene vojne. Zato je pomanjkanje kapitala v Nemčiji zelo občutno, kar ima za posledico visoko obrestno mero, ki ovira reden in normalen razvoj nemške industrije in trgovine. Nemčija je ve- liko trpela zaradi inflacije in velikih stavk, ki so povzročile veliko škodo. Zato je državna vlada mnenja, da je treba predvsem postaviti državne finance na solidno podlago in uravnotežiti državni proračun. Le tako bo možno, da se vrne zaupanje naroda v finančno in gospodarsko moč Nemčije. Zaradi zastoja v gospodarstvu je nastala velika brezposelnost Vlada bo skušala s prevdarno in primerno finančno politiko rešiti nemško gospodarstvo vseh nepotrebnih davčnih bremen, ki ovirajo njen razvoj. Nemška vlada upa, da bo nemški narod zaupal njenemu delu in jo podpiral z vsemi sredstvi. Končno izraža vlada upanje, da bodo stranke opustile svoje medsebojne spore in podpirale vlado pri uresničenju reformnega programa, ki se deli v tri glavna poglavja: Ravnotežje državnega proračuna, ureditev deželnih in občinskih financ in poenostavljenje davčnega sistema. Razprava Društva Narodov o razorožitvi Vsi govorniki so naglašafi potrebo mednarodnega položaja ter sedanje oboroževanje Ženeva, L oktobra. Na včerajšnji seji skupščine Društva narodov je Apponv ostro nastopil proti izvajanjem Brianda glede na vprašanje razorožitve. Apponv je na-glašal, da se zahteva le razorožitev nekaterih držav, dočim se druge države nemoteno vedno bolj oborožujejo. Zahteval je, naj se za vselej odpravi ta krivica m izvede razorožitev za vse narode enako. Nemški zunanji minister Curtius je po-▼darjal nevarnost ohranitve sedanjega stanja oboroževanja. Nemško javno mnenje želi, da se svet tudi duhovno razoroži. Nemčija si želi v resnici mednarodnega sporazuma. Nato ie govoril zunanji minister Briand, ki je naglasil, da se ne sme napačno soditi sedanjega položaja. Negotovost za bodočnost in nezadovoljnost vlada po vseh državah. Potrebno je, da se odpravijo vsa socialna in gospodarska zla na podlagi mednarodne solidarnosti. Največjo skrb tvori za prihodnost dejstvo, da so nekatere države odklonile razorožitev. Lord Cecil je izjavil, da bi bilo napačno dajati prednost posameznim pojmom o razsodišču, varnosti in razorožitvi. Vsi so v najožji medsebojni zvezi in enako važni za končno razorožitev. Komisija je nato soglasno odobrila vsebino predložene resolucije o razorožitvi. Nemčija, Avstrija in Madžarska niso glasovale. Venizelosova potovanja Atene, 1. oktobra AA. Začetkom prihodnjega tedna odpotuje predsednik grške vlade Venizelos na že dalje časa predvide* no potovanje po zaoadni Makedoniji. Na po' aniu ostane Venizelos nekoliko dni ter bo posetil Nausso in skoro vsa mesta v bližini jugoslovenske meje. Z niim bo odnotovalo nekoliko ministrov, veliko šte* vilo narodnih ^oslancev in funkcijonarjev raznih ministrstev, da proučijo vprašanja, ki ^e tičejo zapadne Makedonije. Venize» los se bo nato verjetno vrnil v Atene, kjer ostane nekoliko časa . aai zasedanja bal* kanske konference. Nato bo odpotoval 12. oktobra na Peloponez. kjer se bodo vršile velike svečanosti ob priliki stoletnice gr» škepa osvobojenja. Koncem oktobra bo obiskal Venizelos Ankaro, kjer bo skupno s predstavniki Turčije podpisal pakt pri* jateljstva s Turčijo. V Ankaro odpotuje z Venizelosom tudi grški zunanji minister Mihalokopulos, Nova panameriška akcija Newyork, 1. oktobra. »Newyork Ame-ricain«, ki je največji list Hearsta, se za* vzema za osnovanje severo*ameriškega Društva narodov, ki naj bi ga tvorile Ze» dinjene države, Kanada in Mehika ki v ka* terega bi se kasneje pritegnile tudi južno* ameriške države. Ta zveza naj bi bila de* fenzivna za vzdrževanje miru. List izrec* no svari pred vstopom v Društvo narodov v Ženevi in v svetovno razsodišče. Smrtne obsodbe v Rusiji Varšava, 1. oktobra. Kakor poroča »Kurier Warszavski« vz Moskve, je bilo v prvih 8 mesecih tega leta v sovjetski Ru* siji izrečenih in izvršenih 657 smrtnih ob* sodb. V septembru je bilo ustreljenih 100 oseb. Vse obsodbe so bile večinoma izvr* šene zaradi protirevolucijonarnega delo* pasjo. vladi so zelo deljena. ^Reichspost« pravi, da nova avstrijska vlada ni krščan-sko-socialna ali manjšinska vlada, temveč vlada, ki predstavlja najaktivnejše sile vseh domovini zvestih in zdravih elementov avstrijskega ljudstva. »Neue Freie Presse« je sprejela novo vlado zelo hladno, izraža pa upanje, da bo delala po ustavi. Dr. Seipel in dr. Juch sta jamstvo proti valutni paniki in za ureditev financ. »Neues VViener Tas-blatt« označuje novo vlado kot izrecno krščansko-socialno. Stojimo, pravi list, pred eksperimentom, o katerem se še ne ve. kako se bo končal. Socialni demokrati sklicujejo že sedaj velika zborovanja pod geslom: »Volilna borba proti fašizmu« ter so že začeli volilno agitacijo. Uvodnik »Arbei-ter Zeitung« nastopa proti dr. Seiplu, Vaugoinu in Schmitzu, predvsem pa proti grofu Starhembergu. Da se spravlja vojska, policija in orožništvo pod kontrolo heimwehrovskega fašizma, je več kakor zločin nad delavstvom. Avstrijskemu delavstvu hočejo po načrtu pripraviti, povdarja list, usodo italijanskega in madžarskega proletarijata. Komunistični proces ▼ Rimn Rim, 1. oktobra. Pred izrednim sodi* ščem za zaščito države bo te dni pričel proces proti trem agitatorjem komuni* stične internacijonale, ki so bili meseca julija v Aroni ob Lago Maggiore aretirani od italijanske policije. Komunistični agi* tatorji so bili poslani v Italijo od pariške centrale Kominterne, da bi vodili reorga* nizacijo komunistične stranke Italije. Pri njih so našli mnogo propagandnega ma* terijala. Dr. Pavelić v Trsta Zagreb, 1 oktobra. »Novosti« poročajo iz Trsta: V zadnjem času se je mudil v Trstu hrvatski emigrant dr. Ante Pavelić, ki so mu italijanske oblasti dale na razpolago za spremstvo gotovo število policijskih agentov, da bi se mu ničesar ne pripetilo. Ni znano, v kakšne svrhe se je mudil dr. Pavelić v Trstu prav po justifikaciji štirih Jugoslovenov, smatra pa se, da je bilo njegovo bivanje v zvezi s pripravami za novi proces proti Jugoslovenom v Julijski Krajini. Rim, 1. oktobra. Prve dni oktobra se bo pričela pred izrednim sodiščem za zaščito države razprava proti skupini mladih Slovencev iz Gorice in Istre, ki so obtoženi zarote in vohunstva v zvezi z nedavnim tržaškim procesom proti Slovencem. Razpravi bo tudi predsedoval fašistični general Cristini. Ruska žitna konkurenca Moskva, 1. oktobra. »Pravda« ostro na* pada evropski tisk, ki očita sovjetski Ru* siji dumping proti evropskim proizvodom. List povdarja, da je caristična Rusija iz* vazala v Anglijo in Nemčijo svoje polje* delske proizvode po takih cenah, da so s sladkorjem pitali celo prašiče. Tedaj se ni nihče spomnil, da je treba Rusijo bojko* tirati. Pod carjem je Rusija vrgla od Leta 1909—1913 vsako leto povprečno na trg 11,857.000 ton žita, ki je predstavljalo vrednost 700 milijonov rubljev. Sedanja Rusija izvaža komaj polovico te množine, t. j. 2X svetovne trgovine. Zato je zelo čudno, kako moreta ta 2 % motiti ravno« težje svetovnega trga in ustvarjati legen* do o napadu Rusije na svetovno gospo* darstvo. Zlorabe v železarni v Varesu Beograd, 1. oktobra. V zvezi s preiskavo, ki se vodi v državni železarni v Vare* šu in v kateri 90 bile ugotovljene mnoge zlorabe ter poneverbe državnega denarja, je minister za šume m rudnike odpustil iz državne službe brez odpravnine kontrak«« tualnega ravnatelja inž. Dušana Kolara, inž. Vladimira Šahova ter kanclista Dra* ga Cinceviča. Proti bivšemu šefu računo* vodstva državne železarne vodi kazensko postopanje okrožno sodišče v Sarajevu za* radi poneverbe 75.000 Din. Poplave v Italiji Florenca, 1. oktobra. Reka Cecfna je prestopila bregove in poplavila velike dele rodovitne zemlje. Poškodovanih je tudi veliko število hiš in mostov. Več tisoč glav živine je utonilo v valovih. Kulturni škandal fašizma Tržaški Piccolo" o za tvori tvi zadnje slovenske šole v Trstu Trst, 1. oktobra. Včerajšnji »Picolo« se bavi v daljšem članku z ugotovitvijo glede na zatvorite? zadnje slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu im pravi med drugim: »Kakor je bilo pričakovati, ni mogel jtigoslovenski tisk prikriti svojega nezado* voljstva zaradi zatvori tve slovenske šole pri Sv. Jakobu, ki je predstavljal zadnji spomin na ostanek balkanskih aspiracdj v samem srcu Trsta. V napadu najbrže nezavedne iskrenosti je Liberalno im velejugoslovensko »Jutro« v Ljubljani omenilo, da se je zatvoritev Šole dogodila prav v času, ko se v Ženevi go* vori o problemu manjšin, in pravi, da de* bate o manjšinah niiso ničesar drugega ka* kor krinka, za katero se skriva pravi cilj, revizija mirovnih pogodb, da bi izpreme« nila sedanje državne meje, oziroma po* vzročila nova vojna. In ker je ravno to pravi cilj, ki se skriva pri Slovanih z na* menom, da bi na umeten način ohranili pri življenju slovanstvo v Italiji, nas prav ndč ne gane in ne razburja govoričenje ju* goslovenskih novinarskih lajikov. Končno! je vzkliknilo vse mesto, ko je izvedelo, da je bil odpravljen absurdum, ki ga je predstavljala slovenska šola pri Sv. Jakobu. Čeprav ni imela 1300 učencev, kakor trdi ljubljansko časopisje, je bilo le vpi* san i h v šolo lepo število 700 gojencev iz Trsta m okolice, sinov italijanskih držav* Ijanov, bodočih vojakov italijanske vojske in bodočih mater, ki naj vzgoje novo ge* neraoijo italijanskih državljanov. Vsi ti so se shajali v poslopju, ki je bilo zgrajeno od propagandne slovenske družbe Gnila in Metoda, m so obiskovali šolo, vzdrže* van o z denarjem, ki je v obilni meri pri* haj-al preko meje. Šola je bila presenetljivo radodarna in so učenci prejemali kjnige, zvezke, čevlje, obleko, nadarjenejši celo podpore, da so lahko nadaljevali študije na univerzah v Ljubljani in Zagrebu, kjer se sistematič« no zastruplja njihov duh in kjer se vzga* jajo v fanatičnem jugoslovenskem nacije* nalizmu in v mržnji proti Italiji tako, da so si vedno želeli vojno med obema sosedoma, naj bi odtrgala Trst Italiji in ga podvrgla balkanskemu kraljestvu onstran Snežnika. Prav za prav je treba obžalovati to mladino, ki je obsojena, da si zagreni du« šo in ki je določena "amo za to, da naganja obe državi v vojno in postajajo žrtve, ne da bi bili sami kaj krivi. Pravi krivci so oni, ki jih odtujujejo resnici, ki jih napravljajo tujce in sovražnike države, v kateri so rojeni, m sovražnike nacije, ki ji pripada po očividni božji volji, po narav« nem zemljepisnem zakonu, po starodavni zgodovini, po neizpremenjenem italijan* skem značaju ki so ga ohranila vsa mesta in po zmagi našega orožja vse ozemlje, ob* d?nega od Alp. Slovenka šola v Trstu je bila njiva, kjer naj bi se sejal in gojil balkanizem v italijanski zemlji. V tej šoli so se naučili prve besede slovenskega fanatizma najbolj goreči balkanizirani teroristi, ki so posta* vili bombo v Svetilnik Zmage in namera* vali postaviti še eno v spomenik Gugliel* ma Oberdanka. Dobro* preveč dobro poznamo divji m hinavski krvoločni in sleparski obraz bal« kanizma, da bi se mu posrečilo prevarati nas. Sinovi italijanskih državljanov morajo biti vzgojeni popolnoma m brez izjeme ita* lijansko in ne od učiteljev, ki jih plaču j« Jugoslavija.« Vlom v novomeško cerkev Vlotnild so odnesli več dragocenih cerkvenih predmetov m povzročili okoli 100.000 Din škode Novo mesto, 1. oktobra. Davi se je po Novem mestu nagi o razširila vest o drznem vlomu, ki je bil izvršen v tukajšnjo frančiškansko cerkev. Kolikor je doslej znano, so ponoči neznani vlomilci vdrli skozi okno na kor, od tu pa v zakristijo ter odnesli 5 kelihov in ci-borij. Vse kaže, da so morali razmere dobro poznati, kajti vedeli so tudi za ključ od tabernaklja, ki so ga odprli in odnesU iz njega zlato monstranco in ciborij. Hostije so razmetali po tleh. Vse ukradene stvari so zavili v mašniško srajco, odšli na porto, prerezali vrv zvonca v zvoniku, odšli na kor, privezali tam vrv na okno. se spustili na tla in z bogatim plenom izginili v temno noč. Skoda, ki so jo drzni lopovi napraviti, se ceni na okoli 100.000 Din. Dopoldne je vse mesto govorilo o tem vlomu. O dogodku je bil obveščen tudi graščak a Hmeljnika, ki se je pripeljal z avtomobilom. Sedel je zopet takoj v avtomobil in se odpeljal v Ljubljano, kjer je prosil za pomoč ter na razpolago policijskega psa-Vsekakor bo zločincem, ki so jo najbr* pobrisali na Hrvaško, težko priti na sled. Sovjetska misija v Italiji Livorno, 1. oktobra. AA. Semkaj je prispela posebna sovjetska misija pod vodstvom admirala Sinkova. Ruski oficirji so si ogledali ladjedelnico in novogradnje pomorskih ladij, zlasti nove križarke »Gori-zia«. Požigi v Galiciji Varšava, L oktobra. V vzhodni Galiciji se kljub energičnim policijskim ukrepom z vsakim dnem množijo požari. V ponedeljek je pogorelo v drohobiškem okraju 24 kozolcev, ki so last tamkaj naseljenih poljskih vojakov, proti katerim je naperjeno vse ogorčenje ukrajinskih nacijonalistov. Žrtve viharja na Atlantiku Pariz, 1. oktobra. Število žrtev težkih viharjev na francoski severni in zapadni obali v preteklem tednu še ni dognano. Uradne objave govorijo o 45 mrtvih. Po« grešajo še 60 ribiških ladij in je še nezna» na usoda 360 mornarjev. Otvoritev britanske Imperijalne konference London, 1. oktobra. Danes ob 10. dopoldne je bila v sprejemni dvorani For-eign Office otvorjena angleška imperijalna konferenca, katere sklepi bodo zelo važni za bodoče odnosa je med Anglijo in njenimi dominijoni. Brezposelnost v Angliji London, 1. oktobra. Po zadnjem izkazu ministrstva dela se je povišalo število brezposelnih v AnglijT za 6245 in je doseglo 2,109.656. Baldwin ne izstopi iz konservativne stranke London, 1. oktobra. AA. Iz kopaft-šča Aix les bains se je vrnil včeraj voditelj konservativne stranke Stanley Bald-win. Objavljen je bil komunike, ki pravi, da so vse govorice o odstopu Baldwina iz vodstva konservativne stranke neosnovane. Včeraj je imel Baldwin dolg razgovor s predsednikom konservativne stranke Ne-villom Chamberlainom o političnem položaju. Japonska odobrila londonsko raz-orožitveno pogodbo Tokio, 1. oktobra. AA. Privatni svet japonskega cesarja je odobril pomorsko pogodbo, ki je bila sklenjena pomladi v Londonu, brez ugovorov. Krokodili vdrl! v naselbino London, 1. oktobra. Kakor poročajo z otoka Sumatre, je vdrla v kraj Fiag ob reki Manda močna čreda krokodilov, ki je napadla ljudi na cesti ter jih več ogrizla do smrti. V Fiag so bili odposlani močni vojaški oddelki, da bi prepodili zverine. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.79. — Berlin 13.4375. — Bruselj 7.874. — Budimpešta 9.8S78. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). -~ Dunaj 797.16. — London 273.37. — 274.77 (274.37). — Nework 56.27 — 56.47 (56.37). — Pariz 221.65. — Praga 167.17 — 167.97 (167.57). — Trst 294.50 — 296.50 (295.50). INOZEMSKE BORZE. Cnrih. Beograd 9.125. — Pariz 20.22. — London 25.03375. — Ne\vyork 515.275. — Bruselj 71.85. — Milan 26.9S. _ Madrid 53.60. — Amsterdam 207.85. — Berlin 132.59. — Dunaj 72.74. — Sofija 3.73. Praga 15.29. — Varšava 57.75. — Budimpešta 90.325. — Bukarešta 3l0& Stran 2 >SLO VENSK I N A ROD«, dne 1. oktobra 1930. Stev 223 Nova osnovna šola v Ljubljani Komisijski ogled stavbišča za artilerijsko vojašnico, kjer bo stalo novo moderno šolsko poslopje Ljubljana, 1. oktobra. 2e dolga leta se bori mestna občini* ljubljanska za novo osnovno šolo. Vsa šolska poslopja so namreč z učencj in učenkami prenapolnjena in v večini poslopij je po več različnih šol, ki so druga drugi napoti. Iz higijenskih in pedagoških ozirov je postalo stanje po večini šol skoraj nevzdržno. V šolskem poslopju v Spodnji Šiški »o kar štiri šole: dve osnovni in dve meščanski. Odkar je vzrasla za Bežigradom in zrn topničarsko vojašnico velika kolonija novih hiš in vil, je postala potreba za novo šolo v tem okolišu skrajno pereča, šoloobvezni otroci so imeli pač najbližje v Spodnjo Šiško, večina pa je morala hoditi ▼ osrednje mesto, na Ledino> na Vrtačo, na Graben in na razne zasebne šole s pravico javnosti. Velika oddaljenost, blatne in zasnežene ceste, mokro vreme ali mraz kajpada niso bili prijetni za šolsko mladino. Tudi nadzorstvo staršev in učiteljstva nad to mladino je bilo nemogoče. Zato je krajevni šolski svet ljubljanski sklenil, da je treba nujno zgraditi za šolsko mladino z Bežigrada in iz svetokrižke-^a okraja ob državni cesti, ki vodi k Po-savju, novo šolsko moderno poslopje. Obč. sprava je temu sklepu pritrdila. Včeraj, v torek popoldne, se je vršila ▼elika komisija na licu mesta: Tik za artiljerijsko vojašnico in pred kolonijo novih mestnih hiš. Komisijonalni ogled je vodil g. župan dr. Dinko Puc kot predsednik Krajevnega šolskega odbora. Komisijo so tvorili prosvetni šef, g. dr. Lončar, šol. nadzornik g. A. Rape, mest. gradbeni direktor ing. Prelovšek, mest. finančni referent dr. Al. Ran t, mest. fizik, nadsvetnik dr. M. Rus. gg. obč. svetniki kot Člani krajev, šol. odbora Urbas, Jeglič in Likozar, g. nadzornik šol. vrtov g. A. Skulj, gg. šol. upravitelji, banov. ing. arh. Navinšek, mest. geometer čeme, gradbeni svetnik Mušič Vlad. in kot zastopnik Sokola III. starosta ravnatelj šaplja Danilo. Za šolsko poslopje in šolski vrt je na razpolago mestna parcela v izmeri okoli 7200 m*. Poslopje bo dvonadstropno ter bo imel 18 razredov, točenih za dečke in deklice; razen tega bodo v poslopju velika telovadnica ter stanovanji za šolskega upravitelja in hišnika Poleg teh prostorov bodo v poslopju seveda še sobe za učila, zbirke, seje i. dr. Načrt za to moderno Šolo Izvrši mestni inženjer g. arhitekt svetnik Mušic Vladimir. Troškl so proračunani na približno 4 milijone Din. K šoli je predvidena tudi nova cesta, ki je itak v regulačnem načrtu svetokrižkega okraja. Tako dobi tudi ta bujno naraščajoči okraj svojo osnovno šolo, kar pač vsi roditelji z radostjo pozdravijo. Z zgradbo se začne prihodnjo pomlad. Deževen dan na sodniji Včeraj Je lilo, zato obtožencev nI pa le stopilo pred Ljubljana, 1. oktobra. Včeraj je bilo enkrat prijetno na sodniji. Tako bi moralo biti vedno po mnenju modernih ki najmodernejših juristov. Vse lepo po domače, ležerno in brez strogosti, ▼se milo, cela serija jih je bilo, notri pa mrak, da ne vidiš obtoženca. Res ne, ker se jih večina ni odzvala prijaznemu vabilu. V takem vremenu bi hodil, pa še na sodnl-jo, kakor bi ne imel drugega dela. kakor kazni loviti- Jih ni bilo in ni bilo, ne prič ki ne obtožencev, pa so gospodje preložili razpravo za razpravo na dneve, ko bo lepo vreme in bodo p. t. gospodje obtoženci dobro razpoloženi. še luči so gorele v dvorani In že se je pričelo. Posilstvo, kapitalna punca, močna in čvrsta, obtoženca pa ni. Primojduha, da se je zbal dekleta, ki ga je že tedaj na-bunkala. Taka blamaža, potem naj se pa človek še kazat hodi t Ljubljano, figo! Na obtožno klop sede vsakdanji možic, sedaj pa zopet ni glavne priče, namreč te-nenega. Sluga ga gre Čakat pred Figovca, gospodje pa študirajo vozni red, kdaj se mož utegne pripeljati. Sluga kar po vrsti kliče imena, ki le žalostno odmevajo po praznih hodnikih, a nikdo se jim ne odzo-ive. Gospodje še pomenkujejo in čakajo, prečitajo liste vse po vrsti iu še vedno ni nikogar, zunaj pa lije in se zopet »vedri za 10 minut, potem se pa zopet ulije itd. vse dopoldne. Zagovorniki kolnejo, kakopak sami ex offo, nazadnje pa vendar pri-iv-edra dedec. Naklestil ga je s podkvijo na štriku, da mu je kost razbil. Roka je zanič in sploh je ves zanič, da nikdar več ne bo mogel delati, moleduje stari lisjak, med tem pa izblebeta, da je vedno lenuha-ril in ni nikdar nič zaslužil. Po zdravnika pošljejo, da bi pregledal roko, če res ni več za rabo. še premakniti je ne more, pripoveduje poškodovanec, roka pa polagoma leze navzgor, predsednik ji prigovarja in jo priganja, pa je že visoko nad glavo _„ kakor pri zdravem človeku, čim bolj polomljena roka leze gori, tem bolj se spušča navzdol odškodnina, nazadnje pa obstane na 2000 Din in treh mesecih, pa še ti so le pogojni. Nič mu ni všeč poškodovancu, kJ je _ miogrede povedano _ tudi že štirikrat sedel zaradi nasilja, in mrmraje od-ftepa v jesenski dež, kmalu za njim pa prl-hiti prej prepotrebni zdravnik, ali predsednik se mu lepo opraviči, češ da je srečno opravljeno tudi brez njegove pomoči. Zopet se razlegajo imena povabljenih šaman in priče se jeze, ker so ob pričnino. Advokati prihajajo in odhajajo in zopet je na vrsti pomenek. Kakor najboljšega prijatelja pozdravi dvorana s prisrčno dobrodošlico novega obtoženca. Starejši mladoletnik je in zato zopet javnost izključena, Kakor v začetku zaradi poskušenega posilstva. Slabo kaže s poročilom, a končno novinarje vendarle reši mati Tona s Se-nožeti pri Dolskem. Fante ima pod vrhom, pa bi bilo potrebno kolo pri hiši. In res je zabredel na Senožeti mož s kolesom in ga. ponujal okrog. Dobro je bil napravljen in dvoje potrdil je napisal in podpisal, da je kolo pošteno kupljeno in pošteno prodano za 650 Din. Pa naj bi "žena kaj sumila, da je kolo ukradeno! Saj je mož tako lepo pripovedoval, kako so ga preganjali v Trstu, da je kremen iti narodnjak moral čez mejo v svobodno Jugoslavijo. In celo brat 3« v Zagrebu policaj, pa naj bi kradel kolesa, uboga narodna žrtev. Ampak preganjani Bernard Kline se je na potrdilo podpisal za Klemena in je bilo kolo vendar ukradeno Slokanu Francetu, mati Toda se pa mora zagovarjati zaradi prikrivanja ukradenega blaga, Bernarda Klinca so sicer zaprli in mu vzeli tistih 660 Din, al! eodlSče se je zaneslo na preganjanega rodoljuba in se ga usmililo in ga izpustilo do sodbe. Bernard Kline pa tudi ni maral delali opravkov in zamude sodišču In je pobrisal nazaj čez mejo, ker mu je sodišče bilo k razpravam — Nekaj jih Je stroge sodnike dalo tudi tistih 650 Din nazaj za rajžo. Mati Tona je bila kakopak oproščena, samo njenega denarja ni nikoder. Sama bo morala iskati Bernarda Klinca in svoj de nar, koles pa ne bo več kupovala. Gramoz so vozili Lojze, Jaka in Janez. Težko delo in dolgočasno, pa se je Janez odločil, da bi kupil svoje konje. Hišico ima že tam v Mestnem logu in ne pristoja se več, da bi hlapčeval. Pobaral je Jaka, kakor je med hlapci sploh navada, če bi ne vedel za par komatov. Najprej je vendar troba preskrbeti komate, potem pa kupovati konje. Kolega Jaka je seveda vedel za komate in že zvečer je šel ponje. Tam nekje pri Dolgem mostu sta visega dva trdna komata, lepo okrašena z medenimi okovi. Jaka je namreč prej tam služil In nič ga ni pekla vest, češ, saj me je gospodinja slabo plačala, še Lojzeta je povabil seboj, da gresta vasovat, med potjo mu je pa povedal zaradi komatov. Zakaj naj bi Lojze zapustil prijatelja v temni noči, kar pred barako je počakal in pomagal nositi komat. V krompirjevo njivo sta ju spravila, zjutraj sta ju pa vrgla v trugo za gramoz in peljala v mesto. Osemsto sta bila komata vredna med kolegi, Janez je pa dal le 300 Din zanju, čeprav sta nova stala 1800 Din. Vredno zna kupiti Janez, da bo kmalu vozil na svoje, še razdrl je komata, "pobral tiste bahaške okove z njih, ki se tako svetijo, in ju čedno prebarval. Jaka je vse mirno priznal in povedal tudi, da je zapeljal novinca Lojzeta, zato so pa sodniki Lojzetu dali le en mesec, ki ga je Že prestal. Jaka bo sedel 7 mesecev, Janez pa mora plačati 1200 Din, drugače pa mora 20 dni v luknjo. Za navržek so pripeljali še Jakoba Fl-leja, zidarskega delavca tam od Šmarja prt Jelšah nekje. Nešteto Ima že kazni zaradi tatvin in nasilnosti, ali kaj se hoče, če pa revež ni pri pravi pameti. Mrk, čemeren in odljuden siromak brez doma. Alkoholik in epileptik rumenega lica in globoko udr-tih ugaslih oči. Globoko sključen apatično posluša mnenje psihijatrov. Kaj je storil, se spominja le megleno, no, in tudi v blaz-nici je že bil. Pravijo, da je bil tam zelo priden in delaven. V Škofji Loki je sedel pred nunsko cerkvijo ter grizel cunje, da so imeli otroci in babnice najlepšo zabavo. Ker mu niso dali miru, se je odmajal čez most pred kapucine, kjer se je zopet produciral z grizenjeni umazanih cunj. Stražnik Janez je hotel napraviti konec predstave, a Filej je skočil v njega, ga suval in grizel, da je moral še orožnik na pomoč, pa je tudi tega opraskal zbesneli nekdanji cirkuški klovn. Bpi-leptični bebec je pač dosti naturalističen pajac, da se mu mora vsakdo smejati.. Vedno se je slabo godilo klovnu, saj revež niti naštevanke ne zna čez število 30. še ne prav slaboumnega, a manjvrednega in psihično defekt.nega moža so dali za 2 let! pod zaščitni nadzor. Kako naj se preživlja? O« Opozorilo davkoplačevalcem Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša: Dokler se ne izvr$i nova odmera zem* ljarine, zgradanne, pndobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1930. morajo davčni zavezanci plačevati te dav* ke po predpisu iz prejšnjega leta. to je iz leta 1929. Od tega so izvzeti samo oni dav* čni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne dolžnosti (člen 147 zakona o nepo* srednih davkih). V smislu člena 148 pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, dosperl je 1. oktobra 1930 že v plačilo četrti obrok: zgradarine. pridohni* ne, rentnine, družbenega davka, pavšalne; ga davka na poslovni promet in vojnice. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do dne 15. novembra 1930. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega obroka, se mu od nepla? čane vsote zaračunajo 6%ne zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih, naj* kasneje dne 15. avgusta in dne 1. novem* bra 1930, sicer se bodo istotako zaračuna* le 6%ne zamudne obresti in se bodo ne* plačane vsote prisilno izterjale. Davek novih davčnih zavezancev in davek za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, do* spe v plačilo oni dan, ko se bo davčnim zavezancem pravimo izročil plačilni naJog ali odlok, plačati se pa mora 30. dan po vročitvi plačilnega naloga odnosno odloka in sicer v onem znesku, ki je po zakon* skih rokih že dospel v plačilo. Davek na poslovni promet onih zaves zancev, ki ga plačujejo po knjigi oprav* Ijnega prometa dospe in se mora plačati za III. četrtletje 1930 najkasneja do 31. oktobra 1930. Uslužbenski davek, ki so ga pobrali služb od a j alci, in sicer: 1. državne ki samoupravne institucije. 2. družbe, ki polagajo javne račune in ki so vsled tega načelno zavezane družbe* nemu davku, in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev in 3. ostali delodajalci, če zaposlujejo me* sečno povprečno nad 20 zaposlencev se mora odo remi ti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa plačujejo ta da* vek potom davčnih znamk za vse zasluž* ke, in sicer s tem, da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knji* žici za usfužbenski davek na zato določes nem mestu in obenem znamko uničijo. Pred obličjem pravice Ljubljana, 1. oktobra. Včasih Je bilo >Pod kostanjem« na Vodnikovem, odnosno na Krekovem trgu. >Pod kostanjem« je bil nekak delovni trg, kjer so se ljubljanski dninarji zbirali ter čakali, da kdo pride ter jih najame za delo. Ti dninarji pa so bili posebne vrste ljudje. Prezirali so vse drugovrstne zemljane z nekim svojevrstnim ponosom, pa tudi delo, ki so jim ga nudili sicer redko taisti ljudje — jim ni posebno dišalo. Tisti sestanki pod kostanjem so bili bolj iz tradicije, bili so nekak privilegij te posebne vrste delavcev, ki so se vedno s ponosom zavedali svojih izrednih svoboščin, katere so si krojili po svojih nepisanih postavah sami. Imeli so tudi svojega glavarja, ki ga imajo mislim še zdaj, katerega himna je dovolj znana: >--Barab ljubljanskih sem glavar, od rotovža do Rožnika, povsod sem jaz doma —< Torej so se ti ljudje sami imenovali barabe, česar jim ni nikdo kratil. Vendar so smatrali ta naziv za žaljivko in gorje tistemu, ki bi jih z njim počastil. Nekateri jim tudi pravijo »žabe«, kar se pa ne smatra za žavljivko. Torej, beseda je o »žabah«. Kakšne so >žabe< T Krotam in trnovskim Žabam niso podobne na prvi pogled, prej bi jih človek smatral za berače ali pijance. Zanemarjeni možakarji so, umazani tako, da bi jim za ušesi lahko rasti a repa, morda tudi krompir, cikajo, sline se jim cede po zaraščenih obrazih, ki so precej razbojniškim podobni, hodijo vsi krev-ljasto, roke tisče skoraj vedno v luknjan hlač, ki so ribniškim > raj tam« podobne, klobuke in kape pa imajo vsi seveda po strani kot »zavber« fantje. Njihova himna pravi, kar najbrž veste: >— — ne sejem nič, ne žanjem nič, vendar pa živim kot ptič ...« Da, včasih so imeli svoje sestanke >Pod kostanjem«, kjer so bili vsak dan vse leto in niso nič sejali, ne želi, pa se jim je vendar na neki čuden način obneslo, niso izumrli, vedno jih je bilo dovolj. Tudi zdaj jih ne primanjkuje. Kostanja na trgu ni več .Ljubljana se je modernizirala, na Miklošičevi cesti je lepa palača Delavske zbornice z borzo dela, okoli katere se »muče jo največ omenjeni tički ali »žabe«. Ker so pa zdaj tako vsestransko moderni <*a-si, so se tudi »žabec modernizirale. Zasegle so park sredi mesta, ker je tam oli-txi borza dela in sploh »žabe« imajo okus. Mi Ljubljančani komaj vemo, da je tak trg ali park v Ljubljani in sredi mesta in da je lep. žabam je pa to prav dobro znano. Vedo, da so tam krasni rožnati grmički, ki večkrat že zgodaj zvečer Čudno Sume, kot če bi vel skozi nje tisti pesniški zefir, kl so ga vse pesmi polne. To pa je komaj primer, »žabe« vedo, da je svoboda sladka in da tam blizu ni stražnika, ki bi Jim jo kratil. Zato pa jo tudi uživajo, kar ae da, svobodna so njihova grla, rjovejo kadar Je, ponoči ali podnevi kot zveri v Sahari ali džungli, včasih se boksajo brez vseh prijav in davščin, večkrat pa tudi pretipavajo ljubljanske nekoncesijoni-rane ženflčinc — brez vsakega moralnega kontumaca. Svoboda je res sladka, zlasti še pred obličjem stroge pravice pod visokimi, veličastnimi jambori zastav, ko pravica ne vidi in se tudi skromno občinstvo v velikih lokih umika, da se ne pohujša. Nedavno je bil v tistem parku tak vrišč pri belem dnevu kot v cirkusu, »žabe« so uganjale svoje harlekinade, kakor da je karneval. No, resnih posledic pa ni bilo. »Žabe« nemoteno uživajo svoje sv»-boSčine, govore na vsa usta take in take reči, da celo veliki slavist strmi nad bogastvom našega jezika, lomijo klopi iz samega dolgega Časa, ker jih imajo dovolj na razpolago, pa tudi debatirajo in politizirajo celo mnogo bolj naravnost kot naši listi. Človek jim kar zavida. Svobodo in lepi park. In ubogo grmovje . . . Pa kaj bi govorili . . . Tički najraje gnezdijo v grmovju, ■•žabe-: pa pred obličjem pravice. Toča na Sorskem polju in v Ločnici Sora, 30. septembra. Listi so sicer že poročali o katastro* falni toči, ki je v petek popoldne pobila vse poljske pridelke in sadje po vsej sor= ški fari, vendar pa nobeno poročilo ni omenilo Ločnice in hribovskih naselj na Osojniku, kjer ni toča napravila nič manj* še škode kakor na ravnem. Še v ponedeljek so v Ločnici ležali visoki kupi toče. ki jo je voda prinesla s hribov. Vihar je bil tako silen, kakor^nega ljudje ne pom* nijo od onih dveh strašnih pooodnji, ki ljudje še vedno trpe na njunih posledicah. Hiše je tedaj odnašala voda in ljudi. od = nesla je pa z bregov tudi cele njive in travnike, da po poplavah kmetje lahko rede mnogo manj živine kakor prej. Zad* nja nevihta je pa zopet odnesla najlepšo zemljo z njiv v strmih bregovih, da se je pokazal gol pesek. Koliko trpe ljudje pri obdelovanju teh strmih njih s plitko zemljo, ve le oni, ki pozna te lepe kraje in je prijatelj teh potrpežljivih in dobro* dušnih kmetov. Na ravnem in v hribih je toča pobila vso repo in peso, da bodo morali živino prodati, okleščeno je sadje in ajda je zabita v zemljo, da so jo mo* rali pokositi, nekateri jo bodo pa kar podorali. Še žganjcev ne bo in ne sladkih suhih krhljev za otroke in še ajdo za se* me bo treba kupiti. Edina rešitev kmeta pred lakoto je gozd. Ali kaj pomagajo gozdovi, če pa ni mogoče spraviti lesa na cesto. Po povodnji razdrte poti v hribih so prebivalci z najtežjimi žrtvami popravili sami in napravili tudi več novih poti, se* daj je pa zadnji naliv zopet vse raztrgal, da ni mogoče voziti po njih. In še bi de* lali kmetje mesece in mesece in poprav* ljali poti ter najemali delavce, če bi bita vsaj cesta v Ločnici v takem stanju, da bi bilo mogoče voziti po nji. Mostovi so raz* drti in luknjasti, ker so polomljene most* niče in je nevarno, da si konji ne polo* mijo nog v luknjah, cesta je pa na posa* meznih krajih zorana, da se kolesa udira* jo do pesti v blato. Živina trpi preveč in vozovi so neprestano polomljeni, nakla* dati je pa mogoče tudi le na pol, ker živi* na po taki poti ne more speljati. Toliko so časopisi pisali o obeh poplavah in take podpore so oblasti obetale, sedaj je pa že zopet vse pozabljeno in kmetje se obupa* no sprašujejo, če jih res pozna le še edina davkarija. Poznamo novega srezkega po* glavarja, ki je zlasti za Selško dolino vnet turist, pa bi radi videli, če bi prišel pogle* dat tudi to zapuščeno grapo. Gotovo se bo usmilil Ločnice, ki je že toliko pretr* pela in še vedno trpi. kakor bi bila na koncu sveta pozabljena. Dan na dan je polno izletnikov iz Ljubljane v teh hribih, le takega ni nobenega med njimi, ki bi pomagal zapuščenim in pozabljenim kme* tom, ki s skrbjo gledajo v bodočnost, kdaj bodo morali od hiše, če se jih ne spomni* jo oni, ki je to njih dolžnost. — Sokol Ljubljana IV. poživlja telovadce in telovadke, ženski in moški naraščaj in deco k vpisovanju za telovadbo. Vpisovanje bo v četrtek 2. t. m. od 18. do 20. ure v telovadnici šole na Prulah, kjer je tudi vpisovanje novih članov. — Sokol Vič. Tukajšnje sokolsko društvo si je nadelo nalogo, da svoje članstvo tudi prosvetno preobrazi; vso pažnjo v tem pogledu pa hoče posvetiti na novo vstopivšim članom, ki so bili sprejeti na poskusno dobo. Začetkom meseca okto* bra otvori v ta namen Sokolsko šolo, ki bo obsegala zaključen niz strokovnih predavanj. S temi predavanji se bo na kratko, toda izčrpno orisal ves razvoj te* lovadbe sploh, ves razvoj Sokolske telo* vadbe, se pri tej priliki malo dalje pomu* dilo pri Tvrševem sistemu, podala se bo zgodovina in razvoj Sokolstva, posebno skrb se bo pa posvetilo ustroju in nalo* gam Sokola kraljevine Jugoslavije. Ob* vezna je ta Sokolska šola za vse člane in članice, ki so na poskusni dobi in za vse one, ki so člani ali članice uprave ali ka* teregakoli društvenega odseka. Toplo pa se priporoča — in tega ne moremo dovolj povdariti — da se predavanja udeležujemo tudi in celo predvsem starejši društveni člani, odn. članice, kajti ravno mi naj nu* dimo mlajšim in novim članom dober vzgled! Prvo predavanje je določeno na 6. oktobra t. 1. ob 30. uri v Sokolskem domu na Viču; predava brat profesor Zaletel j o razvoju telovadbe sploh. Bratje, sestre! Naj bo ta sokolska šola viden znak naše* ga resnega dela m naših sokolskih prizadevanj. Vif ki ste sprejeti na poskusno dobo, se boste seznali v teh predavanjih z idejo, ciljem in nalogo Sokolstva; pose* čajte jih redno in točno, ne samo radi te* ga, ker je vaš poset obvezen. Kar pa nas je starejših, pa jih obiskujmo istotako vestno, kajti tudi mi bomo našli v njih marsikaj potrebnega za naš duševni pre* porod! Zdrava! !Se/eznica KOLEDAR. Danes: Sreda. 1. oktobra 1930; katoličani: Remigij, pravoslavni: 18. septembra, Bvmenije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pot k slavi. Kino Ideal; Za rodno grudo. Kino Ljubljanski dvor: Šarlatan. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Kuralt, G-osposvotska cesta, SuS-nik, Marijin trg. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenriee. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josofova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi žc'odec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se Človek dobro počuti in d« ima jasno glavo. »Franz Josefova« crreneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zanimiva policijska kronika Ljubljana, 1. oktobra. Današnja policijska kronika je bila prav zanimiva. Poleg že običajnih tatvin sta bila prijavljena tudi dva primera, ki pričata, kako daleč sta prkšla neki bivši ljubljanski trgovec in zasebni uradnik. Bivši trgovec zasledovati zaradi goljufije Trgovec P. je bil v Ljubljani dobro znan. Po vojni je bil solastnik neke večje trgovine in dokler je bila gospodarska konjunktura dobra, je podjetje prav dobro uspevalo. Toda P. je bil pač samo konjunk-turist, reelna trgovina mu Je bila španska vas in zato ni čuda. da je začelo podjetje propadati, zlasti ker so delali z denarjem kakor svinja z mehom. P. je bil kmalu v likvidaciji, lotil se je pa takoj druge kupčije. Kifp"ceval je zdaj s tem, zdaj z onim, toda spričo svoje zapravljivostl nikoli nI prišel na zeleno vejico. Iz Ljubljane je presedlal v Zagreb, kjer pa mu kupčija tudi ni šla. Končno je zabredel v dolgove in da se jih resi, je ponaredil bančno menioo ter jo skušal vnoveiti. V banki so pa spoznali, da je menica ponarejena in so trgovca ovadili policiji. Nedavno je bil P. pred sodiščem obsojen na tri mesece težke ječe. Te dni bi moral nastopiti kazen, pa se sodišču nI javil. Sedaj je sodišče za njim izdalo tiralico. »Bog ohrani cesarja!« Druga izgubljena eksistenca je bivši zasebni uradnik Anton K., zdaj brez posla. Mož je notoričen pijauec, v pijanosti pa poleg pasantov najraje nadleguje in Žai1 stražnike. Zato je bil že opetovano gost na policiji, 8 krat so ga celo obsodili na denarno in zaporno kazen, enkrat je pa dobil za psovke 2 meseca zapora. Tudi včeraj se je nalezel božje kapljice. Okoli 16. je stal pred staro cerkvijo v Šiški, zmerjal mimoidoče in razsajal, da so ga čuli daleč naokrog. Prišel je službujoči stražnik Jernej Semič in ga posvaril. Toda stražnik je slabo naletel. K. je začel še bolj kričat! In nahrulil je stražnika po vseh pravilih neotesanosti. Stražnik ga je aretiral in odvedel na stražnico. Med potjo je pijanček prepeval: »Boh ohrani nam cesarja...«. Na policiji so obdržali pijanega gosta vso noč, davj je pa moral zopet pred dežurnega. Zatrjeval je sicer, da se ničesar ne spominja, toda mnogo mu nI pomagalo. Za pijanost, žaljenje stražnika in »patrijotično« pesem se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Dva razgrajača V nedeljo zvečer sta sedela t Pajkov* gostilni v Linhartovi ulici delavca Ciril D. in Tomo T. Naročila sta polič vina in začela izzivati mirne goste. Ko sta bo tel a še polič vina, jima ga eostilničar ni hotel dati, češ da po zakonu pijanim gostom ne sme dajati pijače. To je pa pomenilo ogenj v strehi. Ciril in Tomo sta začela gostilničarja in vso družbo zmerjati tako, da je bil ta končno prisiljen s pomočjo gostov postaviti ju pod kap. Tomo in Ciril sta odšla, toda kmalu sta se vrnila ln začela gostilno bombardirati s kamenjem. Pobila s t* S šip in povzročila gostilničarju okoli 400 Din škode. Kamenje sra metala tudi t družbo gostov, ki je zapuščala gostilno. Včeraj je policija oba junaka aretirala, davi sta pa za svoje junaštvo prejela primerno plačilo. Tatvine Stavbnik Miroslav Zupan je prijavil policiji, da je nekdo vlomil v delavsko barako pri novi stavbi ravnatelja Mesarja r Dvoržakovi ulici in odnesel za 250 Din orodja _ Delavcu Mihi Kopaču je nekdo v Dravljah izpod kozolca odnesel nekaj obleke in perila v skupni vrednosti 250 Din. Karambol Manjši karambol se je pripetil včeraj na Zaloški cesti. Okoli 21. je vozil tramvaj št. 8 s Sv. Petra ceste proti bolnici, Istočasno je pa po Zaloški cesti privozil is Most proti mestu posestnik Jakob Logar Iz. HotederŠice. Nastal jo med tramvajem in vozom karambol, vozu se je zdrobilo kolo, pa tudi na tramvaju je škoda precejšnja. Logar pravi, da tramvaja ni opazil, ker je imel pred seboj voz. Policija pa pravi, da je bil Logar nekoliko vinjen in je najbrž on zakrivil nesrečo. Zadovoljiv uspeh. — No, kako je pomagalo vašemu možu solnčenje in kopanje v mrzli vodi? Je shujšal? — F*rav dobro mu je pomagalo. Prej je imel na T>rsih tetovirano ladjo, zdaj mu je pa ostal samo še čoln. Stev. 223 >SLO VENSK T N A ROD«, dne 1. oktobra 1930. Stran 3 KONCERT V restavraciji in kleti vsak večer koncert s plesom. V kavarni in restavraciji svira prvovrstni orkester, v kleti pa znana Cvirnova muzika. Klet je na novo urejena, ter za udobnost preskrbljeno. Dobra gorka in mrzla jedila, izborna pijača ter prvovrstna postrežba. — Abonenti se sprejemajo na hrano. Se priporočata Fran in Rozi Kraoeš Dnevne vesti — Iz prosvetne službe. Za provizorične-ga predmetnega učitelja na Srednji tehnični šoli v Ljubljani je imenovan absolvent državne realke v Trstu Anton Bencin. — Uradne ure pri banski upravi. V ura dih kr. banske uprave dravske banovine te! podrejenih državnih upravnih oblastev s< uradne ure od 1. oktobra dalje dnevno oči 8. do pol L ter od 15. do pol 18., ob sobotah pa od 8. do 14. _ Izprememba v občinski upravi. Po odloku kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 15. septembra št. II-25.389 sta na podlagi čl. 3, zakona z dne 6. januarja 1929. Uradni list št. 13-5, razrešena gg. Filo Štefan in Hari Janez mesta občinskih odbornikov občine Panovc: in postavljena za občinska odbornika imenovane občine Mari Aleksander in Kukx>jca Adam, oba posestnika v Panovcih. — Zelo dobra sezona tujskega prometa Splitska »»Nova Doba« poroča: Tujsko prometna sezona je po naših letoviščih še vedno v polnem razmahu. Po vseh letovi* ščih, posebno pa manjših, je bilo letos znatno več tujcev, kakor lani rn predlan* skim. Samo letovišča Gornjega Jadrana so imela nekoliko aSab-ši promet. Zdaj je že jasno, da bo bilanca letošnje tujsko* prometne sezone odlična in čudno je, da so se v začetku sezone širile vesti, da je letošnji poset tujcev na vsem Jadranu mnogo slabši. Manjša letovišča so se delo= ma že izpraznila, ker se letoviščarji pola* g orna vračajo v svoje domače kraje. Zato »o zadnje čase vsi vlaki, ki odhajajo iz Splita, nabito polni tako. da je zelo težko dobiti prostor. V večjih krajih na Jadra« mi je pa še mnogo tujcev m hoteli so še pomi. Vse kaže. da bo tudi jesenska se* zona dobra in da bo v oktobru na Jadra* mi več tujcev, kakor jih je bilo lani. Poleg zdravniškega kongresa se obeta večje ste« vilo ekskurzij, pa tudi manjših skupin je prijavljenih mnogo. — Novi bankovci. V kratkem pridejo ▼ promet n ovi hanko-voi Narodne banke, na katerih bo napis »Kraljevina Jugosla* vija,« Namesto sedanjih 10 dinarskih ban* kovcev francoske izdaje rdečkaste barve z napsom »Kraljevima Srbov, Hrvatov in Slovencev« pridejo v promet 10 dinarski bankovci z napisom »Kraljevina Jugosla* vija.« Polagoma bodo vzeti iz prometa tudi 100 in 1000 dinarski bankovci rn na novih bo tudi napis »Kraljevina Jugosla* vija.« V promet pridejo tudi bankovci po 50 Din, ki jih bodo izdelovali v zavodu za tiskanje bankovcev v Beogradu. — Znižanje obrestne mere v Celju in Mariboru. Denarni zavodi v Celju in Mariboru naznanjajo, da bodo obrestovali od 1. januarja 1931 naprej nevezane vloge na vložnih knjižicah in na tekočih računih po 5/c, proti trimesečni odpovedi vezane vloge pa po 654% letno. Nova hidrocentrala KID. Kranjska industrijska družba na Jesenicah namerava zgraditi ob Radovni novo hidrocentralo, ki bo proizvajala pri normalni vodi približno 3100 KS. \ odopravna razprava se bo vršila 30. t m. s sestankom ob 11. pri obstoječi centrali KIL) pod Vintgarjem. — Popravek. V ponedeljek smo priobčili notico »Opozorilo lastnikom avtobusov«, v katero se je vrinila pomota. Vozne rede je treba predložiti v oblastveno odobritev do 4., ne pa do 10. t. m. — Izgubljeno. Avtobus Ljubljana - Kamnik - Motnik je pred desetimi dnevi izgubil paket, v katerem je biio 54J risank in nekoliko šolskih knjig. Pošten najditelj se naproša, da odda iste proti primerni nagradi pri Figovcu v Ljubljani aH pa pri trgovcu Engelmanu v Tuhinju. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo malo boljše, v splošnem pa še vedno nestanovitno vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Skoplju, drugod pa oblačno, deloma tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 29, v Skoplju 28, v Splitu in Sarajevu 27, v Zagrebu 24, v Ljubljani 16.o, v Mariboru 17.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7o4.2 mm, temperatura je znašala 10.8. — Poskusen samomor 16letnega dekleta. V Sv. Duhu pri Zagrebu je pila včeraj oc-tovo kislino 161etna Marija Balija od Sv. Marjete. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji zdravniki izprali želodec. Njeno stanje je zelo kritično. Ko so jo vprašali, zakaj je hotela v smrt, je dejala, da je kriva nesrečna ljubezen. Stara je pa šele lo let. — Zaradi uboja očeta obsojen na leto dni ječe. Pred sodiščem v Sremski Mitro-vici se je te dni zagovarjal 191etni sluga 2iga Palko iz Stare Pazove, ki je 19. avgusta ubil svojega očeta. Palko je bil sicer znan kot premožen kmet, toda vse je šlo počasi rakovo pot, kajti oče je bil pijanec. V pijanosti je vedno pretepal ženo in otroke. 19. avgusta je zopet prišel pijan domov, ko je pa začel pretepati ženo, je skoči! sin nanj in ga z nočem sunil v srce. Stari Palko je bil takoj mrtev, sin se je pa sam javil orožnikom. Sodišče ga je obsodilo na leto dni ječe. — TragedHa slepega starčka. V mestni ubožnici v Veliki Kikindi je hotel v so* boto popoldne izvršiti samomor 8Iletni slepi Miloš Stankov, ki je že pet let v ubožnici. Mož je pred dvema letoma osle* pel. Drugim siromakom je bil nesrečni ftarček trn v peti, dražili so ga, tepli in j mu nagajali, kadar so le mogli. Vse nje= gove pritožbe pri upravi so bile bob ob >feno. Ko so mu te dni ukradli 40 Din, je starček v razburjenosti potegnil iz žepa nož in se štirikrat sunil v trebuh. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer so ga takoj operirah Mož je izgubil mnogo in. Jabolk je že pre* cej manj. cena je stara, po 3 do 6 Om kg. tem več pa je grozdja, največ iz Bele Krajine po 5 do 7 Din in iz Smedereva po 8 Din. Paprike je bilo toliko kot na ka* kem madžarskem trgu, 6 kom. stane 1 Din. Med zelenjavo m sočivjem je bilo kar pi* sano raznovrstnih dobrot, prevladovala je salata, za dinar se je dobi dovolj za enega lačnega moža, pa rudi drugo podobno blago ni preveč drago (posebno »prvega«!) razen strocjega fižola, ki stane 3 Dni kg, a je še dovolj lep. Krompirja je bilo na izbiro po dinarju, pa tudi kumar ni manj* kalo — komad po 0.25 do 1.50 Din, po ve* likosti. Nenavadno mnogo je bilo karfi* jole, ki spada bolj med postne jedi, zato se je ni mnogo prodalo, glava je stala 2 do 5 Din. Seveda ni primanjkovalo ohrov* ta, po dinarju, radića, špinače. kolerabe itd. Kupčija z domačim trdim sirom je bila dobra, prodajali so ga po 24 Din kg. Mnogo je bilo jajc. pišk, tudi nekaj gosi, kakor vedno: cene so stalne, jajca par po 2.75, skažena so nekoliko cenejše, putke pa od 25—30 Din komad, kakor pač zna kdo zbarantati. — Kupčija je bila vse« stransko dobra. —lj Trgovska akademija dobi lastno poslopje. V ponedeljek se je vr511 v sejni dvorani Zbornice TOI pod predsedstvom g. Ivana Jelačina občni zbor društva Trgovska akademija, na katerem je predsednik poročal o stanju akcije za zgradbo poslopja za državno trgovsko akademijo v Ljubljani. Akcija je že toliko napredovala, da je Trgovski akademiji zasigurano lastno poslopje, ki bo eno najlepših in najmodernejših v državi. Gradbene načrte je napravil inž. Vladimir Šubic in tehnični oddelek banske uprave jih je že odobril. lj Velik naval na ljubljansko bolnico, že lani Je bil na ljubljansko bolnico ve'ik naval, letos je pa še večji. Dočim je lani bolnica vse leto sprejela okoli 16.000 bolnikov, jih je bilo letos do včeraj sprejetin že 14.150. Vsi prostori v bolnici so zasedeni, nekateri oddelki so prenapolnjeni. —i j Nova avtomatična tehtnica pred kinom Matico dobro služi občinstvu, ki se je rado poslužuje. Seveda, nekateri ljubljanski tipi nimajo tudi za avtomate zmisla, kakor za marsikaj drugega ne. Avtomati za bonbane so bili kmalu vsi nerabni, ker so jih taki tiči polomili. Tudi pri omenjeni teh** niči očitujejo svoje pobalinstvo: vsako jutro dobi uslužbenec, ki nadzoruje avtomat, v njej škatlie vžigalic, gumbe, koščke železa, pare, stare novce, blato itd. S tem se pač ne more nikdo proslaviti, niti okoristiti. Če uganja take neumestne šale, ki so le dokaz njegove podivjanosti. —Ij Na Ambroževem trgu je bil včasih lep park, zdaj je pa tam tako kot na zapuščenem dvorišču. Klopi so navadno polomljene, hodi se lahko vsekrižem, zelenja, razen nekaj kopriv, ni več, in par dreves žalostno sameva okoli stojnice z živili, katere obiskujejo mesarski psi poljanskih mesarjev ter jih nemo objokujejo. Najbrž je resničen tisti stari latinski rek: Tempora mutantur... Ampak na slabše se obrača. —lj Prof. Artur Strohschneider smrtno ponesrečil s sinčkom? Že prevčerajšnjim- se je do Ljubljani širila vest, da se je pri izvajanju svojih akrobacij ubil tudi pri nas priljubljeni akrobat, ki nas je tako izborno zabaval še pred dobrim mesecem. Včeraj popoldne pa je to žalostno novico razglasil tudi ljubljanski radio. Vest se je bliskovito naglo razširila px> mestu. Profesor Strohschneider se je ponesrečil baje v nedeljo v Inomostu pri prenosu sinčka po vrvi. Fantek je postal na profesorjevih ramenih nemiren tako, da se je profesor pričel bati za njegovo življenje. Ko ga je hotel obvarovati padca, pa je izgubil tudi on ravnotežje ter strmoglavil z njim vred v globino. Bila sta takoj mrtva. —Ij Vrazov trg je enostransko zelo lep, skoraj eleganten, na drugi strani pa tako grd in zapuščen kot so tisti tipični naši »prostori za odlaganje smeti«, a na njem ob šentpeterskem mostu stoji dostojanstveno drog z napisom, da je tam odlaganje smeti prepovedano. To je na prostoru med Ljubljanico in tisto lepo ograj«o. Teren je vegast, obrastel s šavjem, luže, kamenje in smeti pa dopolnjujejo to prelepo mestno idilo. Ne smem še pozabiti lesene stojnice — barake iz predpretekle dobe, ki stoji zapuščena pri mostu kot kup nesreče in v ozadju stoji nad tem okoljem kot prerok Jeremija nad Jeruzalemom — invalid, ki je baje invalidski dom — oguljen, postaran in obupan, kot da čaka na skorajšnjo smrt. —lj V drevoredu na Gosposvetskj cest! ob velesejmu stoji voda v velikih kotanjah tik ob velesejmskih paviljonih, odtekati se ne more nikamor, ker je teren ob paviljonih najnižji. Ob deževju se steka voda s poti k paviljonom, namesto obratno, tako da se lesene stene paviljonov pošteno namakajo. Morda pa je lažje popraviti pre-perele stene paviljonov kot urediti hodnik ob njih. Kdo ve? —lj Od realke, od svetlobnih jaškov kletnih oken, polagajo cevi za odtok deževnice. V ta namen so izkopali globok jarek v cesto do glavne kanalizacijske cevi. Cesta, odnosno Vegova ulica, je zaradi tega deloma zaprta. —lj Knjigarna Tiskovne zadruge se je preselila iz Prešernove ulice v bivši trgovski lokal tvrdke Gričar & Mejač na vogalu Šelenburgcve in Knafljeve ulice. V izložbenih oknih, ki še niso popolnoma urejena, je razstavljena ameriška ilustrirana revija, katere slike prikazujejo nogometno tekmo za svetovno prvenstvo v Montevideu in poleg je razstavljen šopek lepih rdečih jagod, ki so pomladni sadež. Vse to privablja mnogo mimoidočih radovednežev. Lokal je idealen. —15 Opozarjamo starše in vse dame, da se vrši vpisovanje v nba specijalna telovadna tečaja TKD Atene danes L oktobra. —Ij Esperantski tečaj se prične v petek ob 20. v šentjakobski šoli (II. nadstropje). V dobi treh mesecev se lahko vsak nauči mednarodnega pomožnega jezika. Učnina za ves tečaj 46 Din, za dijake 30 Din, se plača ob pristopu. —lj APZ. vabi vse stare in nove pevce, da sodelujejo pri letošnjem intenzivnem študiju pestrega programa. Vaje bodo tedensko v ponedeljek in četrtek, počenši s 6. oktobrom. Vsi, ki imate veselje do iskrene pesmi, na svidenje! — Odbor. —!j »Trije mušketirji«. (Filmska premijera Z. K. D.) V petek dne 3. t m. otvori ZKD sezono svojih kulturnih filmskih predavani s premijero najnovejšega v Ljubljani doslej še ne prikazanega veletilma »Trije mušketirji.« Film je točno posnet po romanu Aleksandra Dumasa ter nam pred- stavljala junaštvo in hrabre čine vitezov Atosa, Portosa in Aramisa. Kdo izmed nas ni z naslado č:tal v svoji mladosti »Treh mušketirjev«, in sedaj oomo gledali v filmu vse te junake, za katere so se ogrevala naša srca, videli bomo njih junaške čine. In če povemo še. da nastopa v glavni vlog: Ronalda d' Artagnina stoviti Douglas Fair-banks, smo prepričani, da se bo za ta film zanimila vsa Ljubljana. Z ozirom na to veliko zanimanje, ki se baš pričakuje za ta spored, se bo ta krasni film v petek dne 3. t m. predvajal v kinu »Ideal« ves dan pri predstavah ob 4., pol K. in 9. zvečer v soboto ob pol 3. in v nedeljo ob 11. dopol- dne v elitnem kinu »Matici«, ker je ta dvorana obsežnejša. — Pazite tedaj, da si film »Trije mušketirji« vsakdo ogleda. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. V četrtek 2. oktobra ob en četrt na 9. skupna vaja mešanega zbora. — Odbor. — Stanje ponesrečene babice se je izboljšalo. Poročali smo v soboto o tramvajski nesreči, ki se je pripetila na Kar-lovški cesti, kjer je padla pod tramvai babica Justina žirovnik. ki je zadobila težke poškodbe. Njeno stanje je bilo sprva brezupno, zdaj se je pa obrnilo na bolj« in je upati, da bo okrevala. hi Kar je enemu v zabavo, boli drugega v dno duše tam ne more biti laži Kjer je ljubezen, V ljubezni se ne sme lagati! Tudi v gotovih primerih ne! Ker resnica vsakemu izobraženemu človeku ugaja. Čeprav pravi g. Ivo Hribar v odgovoru št. 25. da se sme lagati, n. pr. če je fant mlajši od dekleta in dekle ne mara mlajšega fanta. Po tem takem ni tukaj prave ljubezni, če mora fant dekletu lagati, da je starejši, če občuti dekle pravo, res idealno ljubezen do fanta, je ne bodo leta zadrževala. Ker leta ne igrajo nobene vloge. Hildy S. 33. Sme se ampak se ne mora! če je ljubezen res ljubezen, res solnce, ki blagodejno vpliva na življenje in mu daje zmisel — potem ne bo storila ničesar, kar bi bilo treba pokriti z lažjo. če pa je le leščerba, ki ji moramo vedno prilivati olja, da ne ugasne — no, od take ljubezni pač ne moremo pričakovati resnice. Kdor misli, da ni tako, naj se malo po-norčuje, kdor pa misli, da je, naj mi sporoči, da bova naredila tekmo za prvenstvo v pobijanju laži. Morda bova kaj zaslužila. Jaz rabim Se par sjurjev« za nabavo kuhinjske posode — veste, ustvarila si bom nov dom in ko bo urejen, povabim vse anketarje, da ga pridejo pogledat. Dotlej pa vse lepo pozdravljam. Ivanka J. 34. Laž je greh samo takrat, kadar nič ne koristi. Če vam je izbirati med lažjo in resnico in vas nobena nič ne stane, se odločite za resnico, zakaj toliko lažje se boste ob potrebi lagali. To velja v splošnem! V ljubezni ženska, ki ne išče koristi, ne laže, saj piše Pavlina Pajkova o ljubezni tole: j-Ljubezen je možu nekaj izbornega, ženski pa pomeni ves obstanek, ona je njen ponos, njeno življenje!« ženska naj ima še toliko družbe in premoženja, če ni ljubljena in ne ljubi, ni srečna; neko duševno nezadovoljstvo občuti. V ljubezni, ki je tako notranje združena z vsemi čuvstvi, ni mogoče lagati! Nismo pa vsi ljudje enaki: kar je enemu v zabavo, boli drugega v dno duše. Trditi, da ljubiš, v resnici pa ne. je privilegij moških. R. V. 35. Ljubezen je svečenica na žrtveniku resnice. Kjer je ljubezen, tam je laž nekaj nemogočega. Kdor preklinja ljubezen, ni bil ljubljen ali pa ni ljubil. Da boš srečnejši, opazuj življenje drugih preje, nego skočiš sam v vrvež življneja. Najprej spoznavaj lastni spol, potem značaje v tem spolu, nato drugi spol in šele potem išči simpatije! Zaslužena sreča ti ne uide, tudi se nikoli ne skriješ zasluženi kazni! Narava daje pamet in ta ideje vsakomur, kdor jih hoče. Ni nam treba skusiti vsega gorja na sebi. saj nam zadostujejo vzgledi drugih! če si kmet, naj bo ona tvoje vrste in glej za današnje potrebe na pošteno bistrost njenega duha! Rokodelec naj ve, da ne more biti srečen s šolano gospodično, inteligent pa ne s priprosto, primitivno deklico! Pri alkoholu si prisegajo vse, trezni si pa tajijo in se kesajo. Kjer se ujemajo značaj, izobrazba, simpatija, zdravje, tam je tudi vse drugo, kar izpopolnjuje recept trajne ljubezni. Lahkoživke prepuščajmo rajši pustolovcem! Kajti kdor se hoče poboljšati, se sam potrudi in če mu je preteklost preveč javna in pisana, se napoti v oddaljeno bivališče in začne novo življenje. Zakrknjene! so nepoboljšljivi pri obeh spolih in delajo zgago med poštenimi zakonci, zaročenci, zaljubljenci in prijatelji, zato jih prepustimo usodi, dokler ne dobijo zadostnih inspiracij. Dobrotljivost takih ljudi ne gane. Zadovoljen zakonec. 36. Magdalena, v splošnem se strinjam z vami. — Treba bi bilo le še pripomniti, kakšnemu moškemu pa sme neporočena ženska lagati. Kajti upajmo, da živi tudi na tem svetu še nekaj tzv. * poštenjakov* (dasi so žal zelo redki!), ki bi tudi dekletovo odkritosrčnost lahko prenesli brez posebnih izkušnjav in premagovanj glede kršenja omenjene zapovedi. Gita. 37. Današnja »moderna doba« zahteva v ljubezni brezpogojno laž. Zakaj? Zato, ker moramo ono čisto, idealno ljubezen, pri kateri je laž nemogoča, samo simulirati. Ne flirt, toda ljubezen smatram za abstraktni pojem, ki eksistira samo v poeziji in iluziji, de vedno se najde nekaj eksemplaričnih idealistov, toda vsak idealist je dandanes pravi fenomen. Ker so vsi moški totalni domiiljavd in se smatrajo za nekakšno nadnaravno bitje ter gledajo na ves ženski svet z nekakim sarkazmom, se striktno držim svojega gesla, katerega priporočam vsaki: »Varajmo in ponižujmo jih, poteptajmo domišljavost moških, kjer le moremo. Povsod, kjer s* nam nudi prilika, se maščujmo. da osvetim« prevarane koleginje. še nikdar nisem ljubila resno, ker ni nihče vreden prave ljubezni, zato tudi ne poznam srčnih bolečin. Vse moje življenje je poosebljeno veselje. Stanka. 38. Ker me je presenetilo izredno zanimanje, ki vlada za razpisano anketo »Ali se sme v ljubezni lagati?« vam podajam kod izkušen mož o tem svoje mnenje. Kot mlad idealist sem se do ušes zaljubil v vitko dekle. Na sestankih sem ji govoril, kar pač govori dekletu mlad zaljubljenec. Veliko pa je bilo moje začudenje in razočaranje, ko mi je prav kmalu 1 zaupala«, da sem preveč pust in dolgočasen in da pogrevam samo stare, že preizkušene stvari, ki sem se jih verjetno naučil v kakšnem Courths-Mallerjevem romanu. Globoko užaljen, ker ni razumela moje iskrene ljubezni, sem se ločil od nje. In tedaj je prišlo spoznanje. Jasno sera izprevidel. da mož v ljubezni ne samo da sme, temveč tudi mora lagati, sicer ne gre. Ko sem to teorijo kasneje uporabljal ▼ praksi, sem spoznal da se nisem motil. Odslej sem užival ljubezen, ker se mi je jezik kar valjal po lažeh. V vseh damskih družbah sem veljal kot zgovoren in zabaven kavalir, za katerim je marsikatero žensko srce hrepenelo. Tako mi seveda, povedano v čast mojim neštetim nedolžnim lažem. ki pravzaprav niso nikomur škodovale, ni bilo težko najti dekle, s katerim sem si ustvaril toplo gnezdo, da zdaj v njem uživam sredi nadebudnih otrok zakonsko srečo. Izkušen mož. Iz Celja —c Sestanek upokojenega učiteljstva. Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se sestane v soboto 4. t. m. popoldne točno ob 15. uri pred celjskim kolodvorom, nakar bo skupen odhod na ogled VVestnovih tovarn v Gaberju. Nadaljni lokal sestanka se določi po ogledu tovarn. —c Otvoritveno predavanje Ljudskega vseučilišča v Celju za nastopajočo zimsko sezono bo v ponedeljek 6. t. m. ob 20. uri v risalnici deške meščanske šole v Vodnikovi ulici. Predava! bo g. dr. Ervin Mejak o slovenski manjšini na Koroškem. Vsi prijatelji naših koroških bratov naj se udeleže predavanja polnoštevilno. —c Odkritje Puncerjevega spomenika preloženo. Odkritje nagrobnega spomenika junaku Srečku Puncerju, padlemu v bojih za osvobojenje Korotana, je moralo bitt preloženo in se bo definitivno vršilo v nedeljo 19. oktobra ob 15. uri na pokopališču v Braslovčah. —c Preureditev Celjske milarne. Celjska milarna, d. z o. z., namerava adaptirati svoje tovarniške prostore v Spodnji Hudi-nji pri Celju. Zadevna komisija celjskega sreskega načelstva se bo vršila danes popoldne na licu mesta. —c Zaradi kaljenja nočnega miru «0 bili ovadeni 581etni trgovski potnik Rudolf S. iz Varaždina in stara policijska znanca Martin Lipotnik in Ivan Rnpnik iz Celja. Dočim se je S. razjezil v Gosposki ulici zaradi svoje metrese, ki se je pripeljala za njim v Celje brez njegovega dovoljena in se pajdašila z malovrednimi ženskami, ^a ostala dva nemirneža razgrajala v Žumer-jevi gostilni na Glavnem trgu zaradi zabave in zi stare navade. Čudno pa :e. da vsi ti silni junaki postanejo na policiji prave miroljubne ovčice. —c Gostllnlčarska nadaljevalna šola v Celja ima vpisovanje v petek 3. t. m. od 14. do 15. ure v ravnateljevi pisarni oeške meščanske šole. S seboj naj vsak priglaše-nec prinese zadnje šolsko spričevalo in 50 dinarjev za učne pripomočke. Obveza li so obiskovati šolo vsi vajenci hotelirske, go-stilničarske in kavarniške stroke iz l.ie^ta in bližnje celjske okolice. Redni pouk se prične v torek 7. t. m. ob 14. uri. —c Nove poslovne ure v celjskih briv« nicah. Od 1. oktobra dalje veljajo v Celju z otrrrorn na zimski čas, enako tudi v Ga. berju, v vseh brivmeah naslednje nove poslovne ure: ob delavnik* od 7.30 do 12.30 m od 14. do 19. ure: ob sobotah m dnevih pred prazniki od 7.30 do 20. ure: ob praznikih od 7.30 do 11. ure. Ob nedeljah in na p*-«rn& Ujedinjenja 1. decembra ter na rojstni dan Nj. Vel. kralja ostanejo brrvnice ve« dan zaprte. —c PosetlU narodno prireditev Ciril -Metodov« dražbe! ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Celju priredi v soboto 4. oktobra ob 2*1 uri v Narodnem domu valčkov večer i brajdo, na katerega je vabljeno vse celjsko narodno prebivalstvo. 3561 Stran 4 >5E0VENSKI N ARODc, dne 1. oktobra 1930. Stev. 223 K. B. G. Brovvn: 16 Vitez enega dne Bomao — Kaj, ko bi se še nekaj časa peljala za njim? Morda ga pa le dohitiva Peter je hotel ugovarjati, ko se je pa ozrl na njo, je molčal. Ni verjel, da bi se dalo kaj doseči, kajti o Gibbsu kot rečeno ni bilo duha ne sluha. Toda njegova spremljevalka je bila tako obupana in nesrečna, da ji ni mogel reči, da bi bilo najbolje, če bi se čim prej vrnila. Ni razumel, zakaj jo je to tako po-trlo, toda če ji more napraviti veselje s tem, da požene avto še nekaj milj naprej, se ne bo ustavil, dokler sama ne spozna, da je ves trud zaman. Izstopil je torej, navil motor, sedel nazaj k volanu in krenil naprej. Nekaj časa sta se peljala molče. Jeanne je zrla mračno pred se, Peter se je pa oziral na vse strani v nadi, da zagleda morda Gibbsov motor. Kmalu se je pa pripetila nova nesreča. Mar-velka je naenkrat močno zakašljala, potem je začela hropeti kakor v smrtni agoniji, končno je pa utihnila. Pomaknila se je še nekaj metrov naprej in se počasi ustavila. — Zakaj ste ustavili? — je vprašalo dekle. — Nimam pojma, — je odgovoril Peter. — Bojim se pa, da se je Marvel-ki nekaj pripetilo. — Izstopil je in začel pregledovati motor. Našel pa ni nobenega defekta. Vse na svetu — razen žuborečih potočkov in udanosti siromašnih sorodnikov — ima svoj konec. Posebno pa tako zelo obrabljen avtomobil, kakor je bila Marvelka. Zadnje pol ure je pokazala ta uboga razvalina izredno velik pogum in vztrajnost, kar je pa drago plačala. Naenkrat jo je obšla smrtna utrujenost in zaman je bilo vse prigovarjanje, naj se znova postavi na svoje junaške noge. Stala je topo na kraju ceste in samo voda v njenem hladilniku je šumela. Bilo je, kakor da je spoznala brezpomembnost lova. za nekom, ki je že davno na drugem koncu sveta, pa ni hotela dati svojih pojemajočih moči za tako brezupno podjetje. Cez nekaj 'minut brezplodnega prizadevanja se je moral Peter sprijazniti s to bridko resnico. Zamrmral je nekaj sam pri sebi, se vzravnal in mrko pogledal Jeanno Craigovo. — Če hočeva priti naprej, jo morava porivati. — Jeanne, ki je bila že zopet zatopljena v svoje misli, se je komaj zdramila iz njih. — Kaj je — ali noče naprej? — Ne, niti milimetra več! Nekaj se ji je pretrgalo v drobovju. Saj bi bil moral že prej vedeti, da jo bo to zadnje razburjenje ugonobilo. Tišina. Craigova je debelo gledala Petra, Peter pa njo. Kar se je začela Jeanna brez vsakega povoda na ves glas smejati. Peter jo je presenečeno gledal, dokler se ni pomirila. — Oprostite, gospod Cardinal, to-"da ne morete si misliti, kako smešno izgledate. Peter je pogledal na prijateljevo pižamo in zopet na Jeanno. Bil je ves srečen, da ni več tako zamišljena ;u potrta. Se zmenil se ni za svojo smešno zunanjost. — O da, prav lahko si mislim. — je odgovoril. Vem, da sem podoben norcu. Zato pa vam to imenitno pristo-ja, Jeanne, Craigova je bila res lepa, samo las« je imela močno skuštrane in izposojeno čepico je bila izgubila. Podobna je bila elegantni komornici, katero je bila zalotila nevihta. Petrov odgovor jo je presenetil. Petru sicer ni bilo lahko pri srcu, vendar je pa prenesel njen pogled, ne da bi trenil z očesom. — Rekel sem Jeanne in mislil sem Jeanno, — je pripomnil mirno. — V takih razmerah bi bilo naravnost nesmiselno, če bi občevala kot tujca, zlasti po tem vašem presenečenju s ponvijo. Torej odslej vas bom nazival Jeanne, če nimate nič proti. Nimate? Jeanne ga je presenečeno pogledala, njemu se je pa takoj izneveril ves pogum. Končno se je nasmehnila, rekoč: — No, kaj bova pa zdaj počela, Peter? — Hladno mi postaja. Dobro bi bilo, če bi se malo gibala, — je odgovoril Peter. Bilo je res hladno. — Kaj nimate pod pižanjo ničesar? — je vprašala Jeane smeje/ — Samo Iuknjičast triko, v katerem se človek pač ne more segreti — Morava torej pustiti Marvelko tu in izprehoditi se malo. Ali veste *JČno da se ne moreva več peljati? — Ne, nikamor ne spraviva Marvel-ke — razen če bi jo vlekla na vrvi Drugače je ne premakneva. — Kako daleč sva neki od Sand-havena? — Sam bog ve. Mislim pa, da imava lep košček poti za seboj. Zdi se mi, da se voziva že več ur. — Torej bova morala najti nekogo, ki bi naju odpeljal nazaj, — je menila Jeanne. Vzdihnila je in pogledala v drugo stran. — O. kaj bi dala, če bi ga bila... toda zdaj je že brez pomena beliti si s tem glavo. — Bojim se, da je res, kar pravite Mimogrede rečeno, — je dejal Peter in skušal na vse načine odvrniti njeno po zornost od izjalovljenega lova za ta tom, — ali imate pri sebi nekaj funtov dolarjev al: rubljev? Z drugimi besedami rečeno — ali imate kaj denarja? — Križ božji, niti beliča, — je odgovorila Jeanne prestrašeno. — Vse sem pustila v svoji obleki. Ga imate v: kaj? — Tudi nič. Kakor vaš, je ostal tudi moj denar v obleki. Nimava torej nc denarja, ne obleke, ne hrane, ne zavetišča. Torej sva izročena na milost in nemilost naključju, Jeanne. Da, pomoči ne moreva jričakovati od nikoder. — Prav pravite, Peter, — je pritrdila. Zasmejala se je in Peter ji je bil za ta smeh od srca hvaležen. Katero drugo dekle bi se moglo v tako kritičnem položaju smejati? Vsaka druga bi mu začela očitati, da je on in samo cn vsega kriv. — Morda se nama posreči d >bi:i kmeta, ki bi naju odpeljal nazaj. Plačala bi mu potem, a tole pižamo bi mu dal še povrh. Tobby bi to zaslužil, ker mi jo je nataknil. 2al kmetov tu baš ne mrgoli. — je pripomnila Jeanne in se ozrla na vse strani. Ta čas se je bilo že zdaniV. Opazila sta, da sta v ozki dolini med nizkimi hribi, toda o človeškem bivališču ali o kakem drugem znaku življenja ui bilo duha ne sluha. Cesta je bila v resnici same širša kolovt.zna pot. vodeča kdove kam! — Pojdiva torej in vrziva najbližjega kmeta iz postelje, — je predlagal Peter. — Zmrznila bi, predno bi kdo prišel. — Ozrl se je nazaj, od koder sta bila prispela. — Ne spominjam se, kje sva zadnjič videla ob cesti vasico. Po mojem mnenju bo najbolje, če kreneva naprej — nekam pač morava priti. V „Grofu Zeppelinu" nad Moskvo Kako je urejena in opremljena gondola — Nemcem pomeni »Zeppe- Hn «revanžo 2e zadnjič smo poročali, da je vzbudil »Grof Zeppelin« med Rusi veliko zanimanje, ko je 10. m. m. prijadral nad Moskvo in se spustil prvič na sovjetska tla. Takoj so se našli entuzijasti, ki so sprožili misel, da bi začela tudi sovjetska Rusija graditi zračne orjake, češ, da jih rabi še mnogo bolj, nego Nemčija, kef je neprimerno večja in ker so pogoji za zračni promet ? zrakoplovi na njenem ozemlju izredno ugodni. Komaj je nemški zrakoplov prijadral nazaj v Friedrichshafen, so začeli Rusi, v prvi vrsti delavci, zbirati prostovoljne prispevke za prvi sovjetski zrakoplov in vse kaže, da ga bodo kmalu zgradili, kajti v treh dneh so zbraii delavci po tovarnah že nad 33.000 rubljev, kar je v naši valuti okroglo en milijon če računamo rubelj povprečno po 28 Din. Ce bo navdušenje za gradnjo zrakoplova v Rusiji tako naraščalo, kakor je prve dni po pozivu inicija-torjev te ideje, bodo imeli denar za prvi zrakoplov zbran najbrž že letos. V »Zeppelinovi« gondoli »Grof Zeppelin« je imel na krovu sovjetskega zastopnika Kovalskega, ki opisuje svoje vtise na poletu z zračnim orjakom takole: Prvi občutek, ko se je zrakoplov dvignil od tal in nastopil lahno in mirno svojo pot, je do razočaranja siguren občutek stabilnosti, odsotnost vsakega guganja, padcev in vsega drugega, kar gre tako na živce novincu celo v navadnem potniškem letalu. Od vse ogromne prostornine »Grofa Zeppeli-na« v dolžini 235 m in premeru 30.5 m, je določena potnikom ploskev dolga 31 m in široka 5 metrov. Ta »koristna« ploskev je razdeljena v skupno jedilnico, opremljeno v slogu kabin na prekomorskih parnikih v razmerju 5 krat 5 metrov, in v dve vrsti dvosedežnih potniških kabin po 5 na vsaki strani ozkega hodnika. Skupna soba je tako velika, da ima v nji pri obedu prostora vseh 20 potnikov. V mejah odrejene ploskve se lahko potniki svobodno gibljejo, ne da bi nosili kakršnokoli odgovornost za ravnotežje in stabilnost zrakoplova. Potniške kabine niso velike, vendar pa večje od kupeja v spalnem vagonu. Predeljene so med seboj s platnenimi stenami v lesenih okvirih. Stene so bistroumno izrabljene v obliki omaric. V omarici je obešalnik za obleko in polica za toaletne potrebščine. Oprema kabine — divan, ki se ponpči izpreme-ni v dve postelji drugo nad drugo, mizica, pritrjena pri oknu k steni, in platnen zložljiv rešilni pas za primer, če bi padel zrakoplov v vodo. Zavojček vr-žete proč z ironičnim smehljajem, tako trdno ste prepričani, da ga ne boste rabili. V drugem delu gondole je poveljniško mesto. Tja puščajo potnike samo proti posebnemu dovoljenju in seveda ne vseh naenkrat. Mirno in samozavestno pluje zrakoplov nad gozdovi, polji, jezeri, rekami, mesti. Lahko sediš pri oknu in opazuješ, lahko pa sediš tudi sredi dvorane za mizo in ne opaziš vsega tega, kar beleži službujoči Oan posadke na zemljevidu. Ce bi me zdaj kdo vprašal, kateri način potovanja je najbolj zanesljiv, bi mu odgovoril brez pomisleka — zrakoplov. Kult zeppeltnizma v Nemčiji V Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru, kjer se stikajo avstrijska, švicarska in nemška meja m kjer so zgrajene tvornice »Grofa Zeppelina«, se uspešno razvija kult zeppelinizma. Ta kult ni razširjen samo ob Bodenskem jezeru, temveč tudi po vsej Nemčiji. Opaža se pravo romanje k tvorni-cam in vsak romar odnese s seboj za spomin sliko zrakoplova, vzorec platna, s katerim je prevlečen, ali sliko dr. Eckenerja, ki je po vojni obnovil tvornice »Zeppelinov«. Nemški Zeppelini, ki so letali nad Londonom in Parizom, so postali med vojno strah in groza zaledja. I v Parizu i v Londonu so že zdaj hiše. na katerih so pritrjene spominske ploščo, ki pričajo, da so postale te hiše žrtve napada Zeppelinov. Po vojni, ko je bila Nemčija razorožena, so planili zavezniki s posebnim srdom na tvornice v Friedrichshafnu. Okrog 10 ogromnih Zeppelinov je zgorelo v eni noči m zmagovalci jih niso dobili v roke. Kar je pa ostalo zrakoplov, so jih dobile Francija, Anglija in Italija. Prva leta po vojni so izdelovale tvornice emajlirano kuhinjsko posodo. Potem so začele izdelovati po naročilu in v mejah repara-cijskih dajatev zrakoplove za zavezniške države. Preokret za tvornice je bila 1. 1928 zgraditev »Grofa Zeppelina«. Okrog Zeppelinovih tvornic se vodi energična propaganda. Buržuaziia servira Zeppeline kot simbol Nemčije, ki naravna po porazu svoj hrbet. Zeppelin je najpriljubnejši okrasek v vsem okii-ju. V stanovanju, v izložbenih oknih, na mizah, v kavarni — povsod dobite najrazličnejše predmete z znamko Zep-pelina od bonbonov do podvez. V restavraciji vam primeso juho a la Zeppelin, v brivnici vas zabavajo s pomein-ki o pogumu Zeppelinovih zračnih junakov. In kadar se dvigne nad gladino Bodenskega jezera srebrn-kasta grmada Zeppelina, namenjenega na zaporedm polet, začne močneje utripati srce nemškega malega buržuja, ki pripisuje vse svoje križe in težave vojnemu porazu vobče, posebej pa dejstvu, da nemški Zeppelini niso bili dovolj izpopolnjeni in da jih je bilo premalo med vojno, da bi pomagali nemški armadi v težk'h trenutkih. Nemški militarist v civilu se naslaja ob pogledu na plemenite oblike zrakoplova in čita po svoje ime zrakoplova, napisano z velikmi rdečimi črkami. Zanj pomeni »Grof Zeppelin« — revanža. Razmah Moskve Bližamo se Moskvi. Poveljniški del gondole oživi. Prikažejo se prvi aeroplani, leteči nam naproti. Izredno spretno kažejo pred okorno grmado Zeppelina vse svoje mobilne prednosti. Visoka tehnika višjega pilotiranja, katero kažejo naši letalci, najde zasluženo oceno v očeh strokovnjakov v poveljniškem delu gondole. Poedini loopingi izzovejo navdušeno odobravanje. Ker so se med potjo izpremenile vremenske prilike, se pojavi »Zeppelin« nad Moskvo dve uri prej, predno so ga pričakovali in dela nad mestom velike kroge. Ce hodiš po ulicah Moskve in njena periferije, naletiš na vsakem koraku na sledove velike gradbene delavnosti. Toda v polni meri se razgrne pred teboj slika razmaha rdeče prestolice šele, kadar jo moreš objeti z očmi od zgoraj, vso hkrati. Nizko pluiemo nad celimi na novo zgrajenimi okraji. Fizično čutiš, kako se širi in raste Moskva. Posebno dobro se vidijo grmade novih poslopij, oči objamejo najširšo ploskev gradbenih del. Gostje napeto slede razgrinjajoči se sliki in podrobno povprašujejo sovjetske potnike o pomenu teh ali onih domov, tovarniških zgradb in nedovršenih gradbenih konstrukcij. Letimo nad »Domom vlade«, ki bo kmalu dograjen. Radovedno se informirajo gostje o »Parku kulture in oddiha« ki se razprostira nad nami. Vtis je mogočen. — Ist das alles staatliches? — vprašujejo. — Nicht nur staatliches. sondern so-zialistisches, — odgovarjamo. Nobena oblika propagande ne more napraviti tolikega efekta, kakor polet nad rdečo prestolico. Ulice pod nami so polne ljudstva. Gostje se čudijo, zakaj je na aerodromu manj občinstva, kakor so pričakovali. Ne razumejo, da tiči vzrok v tem, da je priletel zrakoplov ob delovnem času. Pod nami mahajo s trgov, balkonov in streh z robci, pozdravljajoč goste. Iz zrakoplova od-zdravljajo. Včasi letimo tako nizko, dat lahko spoznaš s krova Zeppelina obraze na ulici. Glasovi se ne slišijo, toda z notranjim občutjem lovimo misli moskovskih delavcev: — Besed nam manjka, da bi povedali, kako lep je »Grof Zeppelin«. Toda ____ zgradimo naš lasten, proletarsld zrakoplov... Hčerka zastrupila roditelje V Domažlicah na Češkem je bil vršen v nedeljo zvečer grozen dvojni umor, ki je razburil vse prebivalstvo* Hčerka starih roditeljev, ki imajo v Domažlicah hišo, kjer so ^reživ j<* i zadnji leta svojega življenja, Ana Kacerovska, je primešala svojemu 88 letnemu očetu in 79 letni materi v kavo to'iko arzena« da sta oba umrla. Zastrupljen je bil ti>-di 50 letni brat zločinke, ki pa nt pop*! toliko kave. da bi podlegel zastrupi1©* nju. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu izprali želodec in zdaj je že izven nevarnosti. Umor je ostal prikrit do ponedel:?;a zjutraj. Sele ko se je raznega D> mažlicah vest, da sta umrla stara zakonca skupaj, se je začela policija 1 orožništvom zanimati za njuno smru Preiskovalni organi so prvotno m«s.'i!% da je bi1 strup tudi v kruhu In zato sa ga da1! kemično preiskati. Izkazalo se je pa, da je bil strup samo v kavi. Mo-r.lKo so aretirali in izročili sodiščj. Kaj j"» je napotilo, da je zastrupila svoje reditelje, ni znano. Manjše zlo. — Tore hočete, da se začne vaša žena učiti klavirja? Prej ste bili pa vedno proti temu. Zakaj ste izpreme-nili svoje naziranje? — Ker je začela moja žena sama kuhati. Vse iz ljubezni. — Možiček, presenečen boš, fco \*+ veš, kaj ti pripravljam za god. — To sem pa res radoveden. — Počakaj trenutek, takoj oblečeni nov kožuh. Danes ob 4M %S in %10 zvečer! (Hiehard tJZauGer Najboljši današnji tenorist — komorni pevec v najnovejšem zvočnem velef ilmu petja, sladkoopojnih arij, popevk in nepozabne vsebine POT K SLAVI Izven sporeda: 1. Zvočna humoreska »Pevci mojstri«. 2. Predobjava filmske operete »Tango ljubezni«. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. ure. ..Elitni kino Matica** Telefon 2124 Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kot tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po 2, 3 in 7 ton nosim, prevzema ŠPEDICIJA TURK Ljubljana, Masarykova c 9» Telefon interurbsn it. 215 7. Vsaka beseda 50 par. Plača me lahko tuđi o znamkah. Za odgovor znamko i — Na vprašanja brez znamko ne i fHleovaHamo* - Najmanj** ogla* ©1» K*—* —^» Orožje in municijo sa lov, sport In obrambo v vseh svetovnih znamkah po najnižjih cenah priporoča puškama Fr. Sev-čik, Ljubljana, Židovska al. Veliki katalog za jesen in zimo, kakor tudi vzorce manuf aktu rnega blaga, dobite brezplačno ako to takoj zahtevate od trgovske in odprem-ne hiše KASTNER I OHJLEK, Zagreb, Hica 4. MODROCE Ia afrik, močno blago. Din 260; spodnje modroce, mreže, posteljne odeje, kupite najcenejše pri RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg št. 2 Zahtevajte vzorce! 29/T STAVBNI TEHNIK mlad, z večletno prakso, vešč samostojnih del, ki spadajo v njegovo stroko, dobi službo. — Ponudbe z navedbo dosedanje službe in zahtevo plače na naslov: Ivan Plemelj, stavbno podjetje, Bled. 2548 ■UČENEC za puškarsko obrt se sprejme pri F. K. Kaiser, Ljubljana, Kongresni trg št. 9. 2549 GOSTILNO in prenočišče s 14 lepimi sobami za prenočevanje, z vso opremo, velikimi prostori za zabave in plese, kegjiščem in velikim vrtom, z mehanskim pravom in vso gostilniško opremo ter posodo, v neposredni bližini kolodvora — oddam takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji .Pojasnila daje: Sandor Elič, Sisak. 2547 VAJENCA za vrtnarsko obrt sprejmem takoj iz poštene kmetske hiše* Hrana in stanovanje prosto. —* M. Keše, trgovski vrtnar, Ljubljana, Linhartova ulica 5, 2550 Površnika ne potrebujete, niti zimske suknje, če si nabavita DE2NI PLASC pri Jančigaj-u, Sodna ulica 1* 254« Železnato vino lekarnarja dr. G. PlccolJ-Ja v Ljubi; a ni krepča oslabele, mata-krvne, odrasle in otroke. 58-T „Geco" to £fisbtp£*t*£M suhe gebe /tiol trt o * mtmjmMjš fin patrone z nemškim »Rothweilskim« 3modnikom in nove vrste lovske, patrone znamke »R«, napolnjei z nemškim Hasloch brezdimninz smodnikom, ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. IflafcuCcttutni petpte G$ o <2Kti £*— >rtodaja uptava f&Co*en6&ega flatodt^ Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najceneje« m najflnejSe MATEK & MIKES, Ljubljana (poteg hotela Štrukelj) pred tiskan je takoj! Urejuje Joslfi Zupančič, *m Za »Narodno Fran Jeaerdek. » Za J* taaeratnt del Usta; OCoa ChrlatoL — Vat v jjabjj—l