KoMiateatom banke ponujamo »Bolezen norih krav« na meji SKI BANKA B*B> publiki Hrvaški. Dolga je šolska veriga kmetijah Vse o naj %jen uti or mu -j V'z •ML HI j 2vnim Kljub suši so buče marsikje dobro obrodile. Zdaj bo treba le se nekaj toplih žarkov, ki bodo posušili «emena, iz katerih bo priteklo slastno bučno olje. Foto: N. Juhnov — prodajo blagajniških zapisov SKB v tujem denarju za pravne in fizične osebe. Blagajniški zapis vam ohranja vrednost od deviznih prilivov oz. nakupa deviz, — posojila kmetijcem, — SKB prodaja potovalne čeke v hrvaških dinarjih, ki so vnovčljivi na vseh poštah v Re- '^VIDNO ! ? žalega ^veka str. 8 str. 24 Skoraj nič ni bolj skupna stvar neke družbe kol je to šola — v njem verigi so namreč dokaj lesno povezani tako otroci kot starši, babice. dedki, pedagogi, sociologi m še kdo je v njej. I. septembra so šole spet odprle na stežaj svoja vrata. To je prvo novo šolsko leto v samostojni, mednarodno priznani Republiki Sloveniji. ki se je odločila, da bo osnovni temelj njene državnosti demokracija, kakršno pozna razviti svet. S tem je. upajmo, za vedno konec sprege šole z državno ali katero koli drugo ideologijo Sola mora bili neodvisna od vseh. predvsem pa takšna, da bo v pomoč in oporo mladim pri njihovem oblikovanju oziroma razvoju v svobodne in odgovorne ljudi. Že res. da je oblast zadolžena za njeno financiranje, toda lo ji še ne daje pravice, da bi ji Me vzgojno-izobraževalne ustanove podrejene Denarja vendar ni ustvarila oblast, temveč ra’ delovni ljudje. Nekateri primeri glede imenovanja ravnateljev in poimenovanja Murska Sobota, 3. september 1992 • LETO XLIV • Št. 35 • Cena 60 SIT šol v Pomurju pa so kljub vsemu pokazali, da želijo imeli oblastne strukture odločilen vpliv pri posameznih odločitvah, ki zadevajo javne vzgojno-izobraževatne ustanove Najodgovornejšo nalogo, ki je postavljena pred šolo, ima vsekakor učitelj. Da bi jo kar najbolj uspešno uresničeval, mora biti čimbolj razgledan, zagnan, inovativen . . Takšen pa bo, če bo dovolj usposobljen in tudi pravično nagrajen za svoje delo. V šolskih zbornicah se mora >odvijati< nemir zaradi pedagoških strokovnih vprašanj, ne pa predvsem zaradi plač, kot se to dogaja v zadnjih letih. Žal vse kaže, da bo tudi r novem šolskem letu tako, čeprav si šolski minister Gaber tega nikakor ne žeh P juliju in avgustu so se kljub počitniškemu in dopustniškemu času nadaljevala pogajanja med vlado R Slovenije in sindikati podpisniki splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo, ki pa niso dala zadovoljivih rezultatov za obe strani. Sindikat vzgoje in izobraževanja zato spet napoveduje stavko, o čemer naj bi se odločali že takoj na začetku novega šolskega leta. To bo prav gotovo dodatno »vznemirjalo* pedagoške delavce. Najbrž se obeta precej hude krvi tudi v zvezi s pravilnikom o napredovanju učiteljev osnovnih šol v mentorje in svetnike. Odločilno besedo pri lem naj bi imeli ravnatelji. Nekateri se bojijo njihove subjektivnosti; morda tudi upravičeno. Zelo boleča plat naše obvezne in brezplačne osnovne šole pa je tudi, da je le-ta vse dražja — zaradi visokih cen učbenikov in šolskih potrebščin, s katerimi morajo učenci vedno bolj polniti šolske torbe, pa če res tudi vse nujno potrebujejo ali ne. Na srečo se v naših šolah marsikaj spreminja tudi na bolje. Gre za nove projekt?, kot so tri ocenjevalna obdobja, integriran pouk, opisno ocenjevanje v začetnih razredih, tuj jezik že na razredni stopnji itd. Tudi več pomurskih šol je na tej poli novosti. In prav je tako! JOŽE GRAJ v prilogi na str. 25-32 V nedeljo, 6. septembra 1992, ob 14. uri PDLJOOPSKRBA pečene Trgovin« MARIBOR, tel.: (062) 303-984 Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21-048 ' buntBDBHh frnlh ribičev J VESELICA žansambfmn NOVA LEGIJA VAŠKE IGRE F DOMAČE ' DOBROVE: kvfiMDlCB, police, krta pel HHimi murni VRTNARSTVO Murska SoboLa VREME •Tše ootivodijo v "? fotografiji. Iti je kupovala na Potrošnikovem prodajnem Prostorui «i le-■ sejmu v Gornji Radgoni, čaka lepa nagrada. Po njo naj pode v J Potrošnik v m. Soboto. Rezervni deli za traktorje URSUS po ugodnih cenah! PODELITEV PRIZNANJ NAJ... KMETIJAM NA DOMAČIJI MLAKA PETOVARJA V BUNČANI! Po manjšem poslabšanju v petek, bo ob koncu tedna spet sončno in toplo vreme. Pregovora Kakšno vreme je na Lenartovo, tako bo do božiča O mali maši so lešniki naši. VESTNIKOV KOLEDAR i. september, četrtek, Gregor 4. september, petek, Rozalija 5. september, sobota, Lovrenc 6. september, nedelja, Angelska nedelja 7. september, ponedeljek, Regina 8. september, torek, Mali Šmaren 9. september, sreda, Peter-Kla ver aktualno po svetu Iz Ljubljane piše Pasji dreki tega poletja Vroče ljubljansko poletje je končno za nami. Asfalt, ki se je v preteklih dneh segrel čez 40 stopinj, je zdaj vsaj ob jutrih hladen. Megla prihaja: bližje barju stanuješ, več ga je. S koncem poletja pa je tudi konec prireditev Poletje v stari Ljubljani, ki nas je osrečevala kar dva meseca. Številne prireditve, ki so ponavadi potekale na Jurčičevem. Pogačarjevem m Starem trgu, r mnogih atrijih starih hiš. so imele veliko obiskovalcev. Sama prireditev je nekako postala prestižnega značaja; tako za obiskovalce kot za nastopajoče. Zadnja prireditev je bila v Križankah: klado Kreslin z Beltinsko bando in številnimi gosti. Križanke so bile nabite, med gledalci pa stari in mladi, dr. Matjaž Kmecl in skinheadi. Nov in star 'program Vlada Kreslina je vžgal: Beltinska banda je »zašibala« tudi Ratinge m njihovo Satis-faetion. Pihalna godba iz Zagorja, Svea, pa je med drugim spremljala Vlada Kreslina ob petju pesmi Lili Marlen. Lahko pričakujemo, da bo nova kaseta Vlada Kreslina Spominčice jeseni velik hit. . S prireditvami v stari Ljubljani so posamezni zanesenjaki začeli pred dvema letoma. Ustanovljeno je bilo Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, ki je kljub pomanjkanju denarja uspešno delovalo in se prebijalo mimo čeri birokracije in ovir. Z.ačetki so bili ljubiteljski, glavna protagonista pa Primož Lorenz in Gregor Tozon. Kasneje se jima je pridružila Nataša Grom, ki z neverjetno energijo pripravlja prireditve. Tako je recimo Vinko Globokar predstavil svoje Instrumentalno gledališče v Cankarjevem domu v atriju Magistrata pa je nastopil pianist Aleksander Madžar. Imajo pa načrte, da bi se poletne prireditve nadaljevale tudi jeseni in pozimi. Celo do malega pustnega festivala jim uhajajo misli! Brihlnejši pa prihajajo na svoj račun ta teden. Mesto vina in trte. ki pa trte nima, zato pa velike kleti za uvoženo vino, torej Ljubljana, doživlja Vinski sejem. Vsi pač govorijo, da Vinski sejem ni več tisto, kar je bil — namreč totalno pijančevanje, a nekaj se le še najde. Res pa je. da kuponček za pokušino 0,5 decilitra vina slane kar IDO tolarjev. Vsak bi danes rad filozofira! le o kulturi pitja: tako je bila tudi prva akcija ljubljanske Demosove vlade, ko je pred dvema letoma prišla na oblast, urejanje vinskega sejma po njenih merilih in kriterijih. Jasno, licemerstvo' Celo tako je bilo, da je slabo kazalo za sejem m prireditve. Ena od njihovih domislic je bila, da so po boljših ljubljanskih gostilnah (»v smislu kulture pitja«) prodajali samo eno vrsto vina Recimo pri Mačku laški rizling, pri Juliji traminec. Gostinci so se sicer križali, toda nova metla trdo pometa No. potem je bila vojna, strasti so se pomirile, vinski sejem pa gre svojo pot. V Mostecu, priljubljenem zbirališču in počivališču Ljubljančanov, predvsem pa prenoviteljev, so se na sobotnem srečanju zbrali pasja druščina in njihovi lastniki, več kot 200 psov in trikrat toliko njihovih lastnikov je »sede kazalo drugim«. Pasja veselica je minila, kot je že običajno: pasjih drekov ni počistil nihče, čeprav je ljubljanski odlok o tem strog. Sašo Hribar je v stilu Radia Ga-Ga predstavljal cucke in njihove lastnike. Mondenega sveta je bilo le za peščico, pa čeprav je organizator napovedoval marsikoga. No, prišla je Helena Blagne, razkazala svoje oprsje, zapela in oddrvela proti Prekmurju Paniko je povzročil le Janez Drnovšek, kije pripeljal nb ogled svojega Arthurja, ki bi prav gotovo prestrašil tudi Vitomirja Grosa in Danijela Starmana. Športni navdušenci pa smo se v avgustu razburjali predvsem nad cenami kart za nogometne tekme SCT-ja Olimpija. Ja. kar 500 tolarjev je potrebno odšteti za že naprej vedeno zmago SCT Olimpije V gostilni Pn Jovotu na stadionu, kamor je vodstvo SCT Olimpije prepovedalo vstop svojim igralcem, pa se kroji slovenska nogometna politika. Se naprej vladajo isti klani kot pred leti, pogovorni jezik pa je »prekoknipski«. Zato »Muraši«: ne pretiravajte z zmagami! Marjan Horvat globus DŽAKARTA — Jugoslavija je uradno prepustila vlogo predsedujoče v gibanju neuvrščenih Indoneziji. »Dobili smo uradno pismo jugoslovanskega zunanjega mini stra«, je po srečanju s predsednikom Sultanom-povedal indonezijski zunanji čninister Ali Alatas. Libanonski BEJRUT predsednik Elias Hravi se je sestal s člani svoje razdvojene vlade, da bi poiskal izhod iz krize zaradi parlamentarnih volitev, ki ogrožajo mirovni sporazum, s katerim so v Libanonu končali državljansko vojno, ki je trajala od 1975 do 1990. ROSTOCK - To vzhodnonemško pristaniško mesto že nekaj časa pretresajo hudi rasni nemiri, kakršnih v Nemčiji ne pomnijo od druge svetovne vojne. Nekaj sto desničarskih skrajnežev je s kamenjem in zažigalnimi bombami napadlo stavbo, v kateri prebivajo azilanti. STOCKHOLM - Švedska je letos že sprejela 60.000 beguncev iz hivše Jugoslavije, Da je to breme zanjo prehudo, priča tudi nedavni izbruh ministrice za imigracijske zadeve Brigit Friggebo, ki je dala vedeti, da je strpnost dosegla skrajno mejo. Pred LJUBU ANA ameriškim centrom je bila slovesnost ob navezavi diplomatskih odnosov med ZDA in Republiko Slovenijo. Zbranim je govoril bodoči ameriški veleposlanik v naši državi, trenutno še odpravnik poslov, Alian Wendt. Odločnejša islamska zahteva Predstavnik islamskih držav je na izrednem zasedanju generalne skupščine OZN o nekdanji Jugoslaviji od varnostnega sveta zahteval odločnejše stališče do krize v BiH Hrati je evropske države kritiziral, ker so pri svojem odzivu na to dogajanje vedno izbirale najlažjo pot. Ob tem so islamske države varnostni svet pozvale, naj se takoj odloči za nove ukrepe v skladu s 7. poglavjem ustanovne listine OZN. Le ta namreč dovoljuje uporabo sile. S tem naj bi končali boje in zagotovili ozemeljsko celovitost BiH. Obtožbe Iraka Irak je naslovil pismo nekaterim prijateljskim državam in v njem pojasnil svoje stališče do vzpostavitve območja pod 32. vzporednikom, nad katerim ne bi smela leteti iraška vojaška letala. Bagdad je hkrati obložil ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, da so s prepovedjo poletov za iraška letala skovale novo zaroto proti Iraku. Hkrati je Bagdad sporočil, da se bo tej zaroti postavil po robu. Čas za poteze Palestincev Začetek šestega kroga bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Wa-shingtonu zaznamuje spravljivejši ton in več optimizma na obeh straneh, saj so to prvi pogovori izraelskih in palestinskih sobesednikov po volitvah v židovski državi, ko je prišel na čelo države pogajanjem dosti bolj naklonjen premier Jicak Rabin. Izraelska stran je tudi ponudila palestinski strani nekaj kompromisov, ki se nanašajo na življenje Palestincev na zasedenih ozemljih. Med drugim gre za odločitev o izpustitvi 800 palestinskih zapornikov ter opustitvi preganjanja I I Palestincev, pripadnikov inlifade, kar je predstavnica delegacije Hanan Ašravi označila za »enega prvih otipljivih rezultatov mirovnega pro česa« in kot »odločitev, ki ima težo«. Diplomatski odnosi s Turčijo V času trajanja londonske konference je minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel s turškim zunanjim ministrom Hikmetom Cetinom podpisal sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo, je sporočilo slovensko zunanje ministrstvo. »Politika ni umetnost izbiranja med dobrim in boljšim, temveč med slabim in slabšim « Francois Mitterra.id, predsednik Francije »Predsednik Bush me je osebno prepričeval, da je najboljši prijatelj Arabcev, čeprav marsikdo to težko verjame « Hassan /L. maroški kralj Nov zločin v Sarajevu V Sarajevu se je v nedeljo popoldne zgodil nov nezaslišan zločin nad civilnim prebivalstvom. Na tržnico v Ali Pašijevem polju je na večjo skupino ljudi padla topovska granata, kije ubita 15 ljudi, 105 pa je ranjenih. To je že drugi večji pokol civilistov po tragediji v ulici Vase Miškina, pa tudi sicer dobiva vojna v BiH vse bolj grozljive razsežnosti. V spopade posegajo tudi letala nekdanje JLA. Srbske sile skušajo uničiti čimveč materialnih dobrin, predno bodo morale izročiti topništvo pod nadzor OZN-a. Prihod Gouldinga Pomočnik generalnega sekretarja OZN-a, pristojen za mirovne operacije, Goulding je dopotoval najprej v Zagreb. Povedal je, da bo obiskal vsa štiri območja na Hrvaškem, kjer delujejo mirovne sile svetovne organizacije, in tudi Sarajevo, Tam se namerava srečati z bosanskimi oblastmi in voditelji bosanskih Srbov. Goulding namerava obiskati tudi Beograd. 16 kršiteljic embarga Italijanski vojaški predstavniki so sporočili, da naj bi 16 ladij v Jadranskem morju kršilo ukrepe OZN-a proti Srbiji in Črni gon Pomorske sile Zahodnoevropske unije so namreč prek radijskih zvez preverile skoraj 1700 ladij in posumile, da jih 16 krši embargo. Vendar pa sile zahodnoevropske vojaške zveze niso mogle preveriti svojih sumničenj, saj ladij ne smejo preiskovati. Mudžahidi v BiH Britanska radijska postaja BBC je poročala, da se v BiH bojujejo tudi mudžahidi iz islamskih držav To naj bi bili predvsem bojevniki iz različnih arabskih držav ter Turčije in Sudana, ki so se doslej bojevali že v Afga- nistanu. Njihova oporišča naj bi bila v Zenici in Travniku. Vodja skupine Abdel Azis je dejal, da imajo njegovi vojaki dve temeljni nalogi Prva je džihad oz. sveta vojna, druga pa dava, kar pomeni širjenje izvirnega islama. Hrvaška stran ne gleda z naklo njenostjo na navzočnost islamskih bojevnikov. Če odmislimo otvoritveno bleščavo londonske konference ter bolj ali manj ostro retoriko posameznih voditeljev na račun srbske politike, se zdi, da njeni rezultati ne vlivajo preve Jikega optimizma. Čeprav je bilo povedanega veliko, čeprav je bila Srbija tako rekoč ves čas na zatožni klopi in bi na prste ene roke lahko prešteli tiste, ki še dvomijo o krivcih vojne v Bosni in Hercegovini, je bil največji poraženec uvodnega dela londonske konference prav predsednik najbolj obleganega in krvavega predela nekdanje Jugoslavije Alija [zet begovič. Njegov zunanji mini ster Haris Silajdžič, ki je v Londonu nastopal tudi kot predstavnik za tisk, na tiskovni kon le renči ni skrival razočaranja. Svetovni voditelji nočejo o vojaški intervenciji, v kateri vidi Bosna in Hercegovina še ved no edino rešitev, niti slišati. Gospodarske sankcije in politične izolacije so bile tudi v Londonu edini vzvod pritiska na Beograd, česar se v srbski delegaciji na čelu s Slobodanom Miloševičem, ki ga marsikje označujejo za največjega krivca za sedanje krvave dogodke, zavedajo nadvse dobro. Pozicije Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije so v tem vojnem kotlu že dlje časa dobro znane. Gre namreč za pozicije, ki se jih še dobro spomni mo iz Carringionovih časov. Možnost za morebiten kom promis bi zato lahko našli le v zakulisni diplomaciji, ki je bila Zoper nasilno spreminjanje mej2 ■ j ” Londonu je potekala dvodnevna mednarodna konferenc* ’ , kdanji Jugoslaviji. Udeležile so seje delegacije 40 držav in m*1’’ organizacij. Konferenco, ki je potekala pod pokroviteljstva! narodov m Evropske skupnosti, sta odprla britanski prantierJ«1" jor in generalni sekretar OZN Butros Gali. Britanski minidrs*’ sed m k je izrazil upanje, da bo konferenca preobrat v reševanj*ll' , območju nekdanje Jugoslavije. Med drugim je dejal, da je tno>' , gotavljanju miru spoštovali kar oajvečjo zaščito manjšin in 6 |4 pravic ter da se meja ne sme spreminjati s silo. Butros Gali P 8 -ntvenem govoru pozval mednarodno skupnost, naj prepreči »*" območju nekdanje Jugoslavije. Dodal je, da se morajo t« SP* zavedati, da s silo ne bodo spremenile ničesar. Vsi govorniki so bolj ali manj obsodili srbsko L,n nemški zunanji minister Kinke! poudaril, da je Beograd vzro* . ; močju nekdanje Jugoslavije, lord Carrington pa je ntednaron nost pozval, naj ne sprejme delitve BiH. Slovenski predse«*1 Kučan pa je v govoru, ki ga je naslovil na udeležence konfere*' vil stališče Slovenije, da je treba takoj zagotoviti učinko*iw ljubno pomoč vsem ogroženim in pri tem uporabiti vsa ra r sredstva. Slovensko stališče je tudi, da je treba pospešiti pottv ii tremi narodi in ohraniti suverenost, ozemeljsko celoritost' politično neodvisnost BiH. Za zaprtimi vrati so sprejeli 'f*1 tov konference. London je korak naprej L'f PPPPj!!! ’2redn' sestanek Sveta ministrov Zahodu-" ■ j Uskladili so namreč ukrepe za uresničevanje resolucij' • 'tiC močju nekdanje Jugoslavije. Seje so se udeležili zuttar^ ministri držav članic Zahodnoevropske unije, potekal-1 P mi vrati. Owen namesto Carring^ Britanski diplomat Owen in nekdanji britan. krilii, novi predsednik evropske konference o jug0*'0'' ,j s Pr^ je novi predsednik evropske konference o jug«’«'- • j s |»- .s položaju je nasledil lorda Carringtona. O»en bo S» P kom OZN-a Vanceom na sedežu OZN v Ženevi vo . sprtih strani v nekdanji Jugoslaviji Ta pogajanja ' londonske konference. futi^6'^ dn'’^ Medtem pa seje portugalski diplomat Jose ii' vlogi mirovnega posrednika v Bosni m Hercegovi1 da je Cutilheiro odstopil skupaj z lordom Cafnn8 (jskd'r' pol novim prijemom v mirovnem procesu,« je izla stavnica zunanjega ministrstva. V ŽARIŠČU • V 4 Je optimizem upravičen-■ ■■ ..................... krovirt-ljstvoni p1^ vala v Ženevi, f povečali člov ter število enot c,jn, to konvoje* £ i> Britanija. ,ta Kanada so t.e n ,,k bodo v H''' pnbhzno kov. liit« j ■ drugim zaht ,^0 1*" j vanje pogo'' ^sni . šitvi sp°Pad^0, govim ter n“' giirU- f jo za ohrani i^)a [;1ko naj bi se • 1 kakršnihkoli P sj pa naj bi S* , us1« področjih'- »M,; - padov, nad težkim o ohg pd titvi novih l . ( ru, dose^1 " ,. rJ' j(.-- , hanje vsak 8 ■ fl. -_ šavanja v 1 Hercegovini' potf.u velikih ru '15', > pravljenj jape jd tem naj bl.,^,1*1 ' t f' nost. « 0» izhodišč za os-IH' ' \ N'e 'V 1(ANje pozlatil6 ^JlL ves čas londonske konference prisotna. Toda tu je nov igralec, s katerimi si po mnenju številnih opazovalcev Beograd kuje nov kapital in pridobiva čas; to jc že večkrat omenjeni Milan Panič, V Londonu skorajda ni bilo novinarja, ki se ob njegovih širokoustnih izjavah ne bi nasmehnil, toda na njegovih tiskovnih konferencah so bili navzoči vsi. Po vsem sodeč so podobno razmišljali tudi uradni udeleženci konference, kajti če bi bili dosledni, bi moral kot premier nepriznane države Zvezne republike Jugoslavije sedeti skupaj s predstavnikom druge nepriznane države Radovanom Karadžičem v stranski dvorani. Njegovi šle vilni sestanki s Carringtonom, Vanceom, Eagteburgerjem in drugimi dajejo slutiti, da je londonska konferenca zaigrala ravno na karte Milana Paniča. Kakšna ironija v sedanjih političnih razmerah, ko se vsi skušajo otresti morebitne odgovornosti za rešitev krize na tleh nekdanje Jugoslavije! I* Vse to pa z drugimi beseda mi pomembni, da je ob delnem uspehu londonske konference rešilna bilka še vedno Milan Panič, na katerega bodo »obe sili« tako imenovani mirovni proces, spočet v konferenčni dvorani kraljice Elizabete. Pa pustimo tako utvaro ob strani, ampak se raje pomudimo ob resničnih možnostih za praktično delovanje! Dogovorjeno je, da sc bo konferenca pod po- STRAN 2 aktualno doma —- —-Odpravljanje posledic suše—--■— »Piskrčki« pod državnim loncem Razdelitev strankarskega denarja in prostorov tr**{ n i P'* rite •* £ , otur • sir** ka’ k' ®a vzela ,et°šnja suša, n« bodo nadomestile še o« i n* Padavine. Sicer pa teh niti ni pričakovati, saj se je letos-2’r°6l« P* i.Z* 1*^ slZ Pomurskih ob-irj u 0 M Pred dobrim mese-r 'Wanovili posebne komisi-nekajkral ocenile la ’ Podatki pa kažejo, da se *dne' v? ’eden- zdaj Pa ie di«.,,. v,kjer posledice ne Predvsem v ^rnočiih ‘Udl "a mn<>g'h ’’'^oč^j' Se je kOrU’ “odo nii - Posušila, pridelki Dnn'/ a d° OdstO-e^od pa je povsem uničena. Enako velja tudi za druge poljščine in travinje, močno pa so prizadeti tudi trajni nasadi, ki bodo posledice suše čutili še v prihodnjih letih. Zlasti mlajši nasadi z obilnimi pridelki niso vzdržali dolgotrajne suše, plodovi pa so ožgani od sonca in pridelek, ki bo ostal, ne bo kakovosten. Čeprav je suša najbolj prizadela rastline, pa bo posledice čutila predvsem živinoreja, saj je vrednost živinorejske proizvodnje v celotni vrednosti kmetijske proizvodnje v Pomurju kar dvakrat večja od poljedelske. Mnogi živinorejci se že srečujejo s pomanjkanjem krme, to pa bo še bolj očitno jeseni in pozimi, zato zdaj največ skrbi namenjajo oskrbi z doda- tnimi količinami živinske krme. Posebne komisije na terenu že popisujejo škodo pri kmetih in zbirajo potrebe po krmi, zagotoviti pa bo potrebno predvsem sredstva za nakup. Občinski izvršni sveti so za najnujnejše ukrepe zagotovili del sredstev iz občinskega proračuna, dobili so že tudi akontacijo iz republiškega proračuna, sredstva pa namenjajo predvsem za nakup koruze in beljakovinske krme za živino. Ukrepi morajo biti usmerjeni predvsem v to, da se ne bi zmanjšal stalež osnovne plemenske črede, saj bi sicer bile posledice težke in dolgotrajne. Za ublažitev posledic suše so kmetijci sami predlagali nekatere ukrepe, vendar vlada ob njihovem sprejemanju vseh ni upoštevala Tako med ukrepi vlade ni prepovedi uvoza živine, v vladi pa pojasnjujejo, da so zato zagotovili odkup vse ponujene živine preko republiških blagovnih rezerv in pa regresiranje živinske krme za območja, ki jih je prizadela suša. bankam pa priporočila enoletni moratorij za vse investicijske kredite prizadetih kmetij-cev in regresiranje teh obresti. V pristojnosti vlade je tudi odpis davkov iz kmetijstva, medtem ko so za prispevke pristojnim službam priporočili, da zaenkrat izterjavo preložijo, pozneje v skladu z zakonskimi možnostmi tudi odpišejo. Kljub vsem ukrepom, ki so že ali še bodo sprejeti, pa vseh posledic ne bo možno odpraviti. Tudi zato ne, ker so zaradi naravnih nesreč, ki so Slovenijo prizadele v zadnjih letih, sredstva v solidarnostnem skladu preskromna. Prav zato pa jih tudi ne bi kazalo preveč drobiti in bi jih bilo potrebno nameniti predvsem tistim, ki so dejansko utrpeli večjo škodo. V zadnjem času namreč prihajajo zahtevki po sanaciji škode iz vseh koncev Slovenije in kaj lahko se zgodi, da bodo Po-murci spet potegnili krajši konec. LUDVIK KOVAČ ii** 1» 'j . * ft 0' C ^ndavska trgatev bo soboto k W d£,c,Onalna ten-K, vea_5e Posebej usne-LCl^ir. ' o« tudi letos Sl ' ‘ plefntir.i ’ ne1!,^^ Turist! v° P1^. ?.i zdramilo, je V/r.Jis. 'tvrsni cei V* o t določb 7"" * s^ ^lK^njo Zakooa zah. r,em nc Ja s® A aa n» Istih - - . *’• ’T I 11 n. s menja, sta’ "^nik Ofenziva stranke upokojencev Demokratična stranka upokojencev Slovenije, ki ima zelo razvejano dejavnost tudi v Pomurju, je zopet v akciji. Ne da bi čakati na začetek prave politične jeseni, so se odločili, da v predvolilnem času, ki postaja vse pestrejši, organizirajo več predvolilnih zborovanj. Eno takih je bilo tudi v soboto popoldne v Radencih, kjer so se srečali člani stranke in upokojenskega društva. Skupaj z vodilnimi člani Demokratske stranke upokojencev so ocenili dosedanje delo in z zadovoljstvom ugotovili, da jim je marsikaj uspelo, saj so v svoje vrste uspeli pritegniti številne starejše ljudi in invalide. Pokazalo pa se je, da se ne smejo preveč zanašati na obljube drugih, ker so bili prikrajšani pri nekaterih zdravstvenih in socialnih pravicah. Zato se bodo v prihodnje še bolj naslonili na lastne sile in s pomočjo svojih delegatov in tistih strank, ki jih podpirajo, skušali uveljaviti tako zakonodajo, ki bq v interesu upokojencev in invalidov. MJ Prenovitelj se zakolje sam _a o razit linct Gospod Smej, »se stvari postavljate hipotetično, ko gre ra druge, ko gre za vas, pa Je vse povedano žaljivo, nesramno, nedopustno itd. , Da bom hipotetičen, kot sem bil ob oceni desry kmet, kar sem postavil v zvezo z gibanjem zelenih iti Je takšna anitagi-tacija nekaj znanega in običajnega in v tem ne vidim poMiki nič tujega itd., kar trdite sami Toda tudi to hipoienenost sprevršete v hujskanje med kmeti in prenovitelji Od hipoteze k dejstvom: . I Smisel mojega pisanja je v tem, da kot intelektualec »uberalles« pišete o zboru. na katerem niste Z Da v predvolilnem boju izpostavita z gospodom Kava-šem našo stranko kot tisto, ki nagovarja pijančke proti gospodu Peterletu. Tudi to temo ste namerno obšli. j. Na zbor smo bili povabljeni in pozdravljeni kol stranka vas na zboru m btlo - le kako morele pisati o stvari, kjer niste bili, ia dajali kategorične izjave, to je podlo. Žaljivo za vse novinarje in skregano z etiko. 4. Ko sem prebral članek, sem poklical vas m gospoda Kavaša. Gospod Kavaš so mi zatrdili, da lega niso izrekli. Ko sem jih prosil. do to objavijo v Vestniku so rekli. Pa vi ne vcsie. kdo so gospod Smej. Kako so »čeden- da mo j imeli vedno prav Imel sem spore z njimi okrog Brittne . -da zmagali SO oni. ker imajo zadnjo besedo pn Vestniku. 5. Po vsem tem sem se odločil, da napišem odgovor ■ tereni spregovorim o boljševizmu in ga pripišem ivam. Ve o boljševizmu v odnosu do marksizma, ampak o boljševizmu kol principu dela in obnašanja posameznika, ki m sposoben zaklati svoje duše. Toliko za uvod, sedaj pa k dejstvom, da podkrepim boljševizem g. Smeja. Ko me g. Smej straši z zapadno kulturo In strankarskim kolegom Kučanom, potrjuje svojo nemoč argumen m in se poslužuje primitivnega boljševizma v smislu. J. ča-St^Jina »kaj pa ima proti temu ta ban. če o ptu. j di voditelj g. Kučan« Absurd, ki sodi zem. V naš! stranki ne poznamo strašil. Gospod Kučan Je predsednik države, jaz sem strankarski uslužbenk 'P™ državi pa oba le državljana. Res pa je. da so citati gospoda Kučana izbrani z. občutkom evropskega časa 'n P'9»tora. vaši pa iz besednjaka katolištva, kt se konca na Kolpi Gospml Smej se sklicuje na svoje ko ege imajo svoje dostojanstvo in ne pripovedujejo postavimo trditev obratno, zaradi svojega dostojanstva pripovedujejo anekdote o tistem, ki nima dostojanstva. Kaj drugega je anekdota'? Hujših. zaradi dostojanstva, nisem zapisal. Ce so zalo boljševiki zakleti, vi pa politični oporečnik. premislite Za svojo boljševistično metodo in s principom obnašanja ste izkoristili vse, sedaj pa naj bi se vas usmilil. Ironija, ki ne pozna meja, ali pa gola špekulacija v prid sedanjemu političnemu trenutku O inlelekiuuhzmu S kakšno pravico verujete samo v svoj intelektualni potencial in značaj. Pred časom sle v kolumni zapisali, da se s takšnimi k vazi intelektualci, kot sta g. Farkaš in g. trenda. ne menile Vzvišenost ali boljševizem na intelektualnem področju, ki ga »zganjale« že lep čas. potrjuje tudi dejstvo, zakaj vam nista na takšno pripombo odpisala oba imenovana. Gre za korist Ste politični komentator pri Vestniku, spor z vami pomeni. da nobena politična stranka, ki se obregne ob vas, ne pride r Vestnik. To mi je zatrdil g. Farkaš, zalo ni pisal odgovora O prestopništvu in prenoviteljslvu pa tolikozMi, ki smo st prenovili, smo zaklali svojo dušo; vi, ki ste prestopili r drugo stranko, pa imate isto dušo naprej. Napoleon bi vzkliknil: izdajalec, všeč so mi njegova dejanja, toda ubijte izdajalsko dušo. Spoštujem vas, da sle priznali, da s svojo boljševiško dušo živite v drugi stranki. Komunist sem bil in ostanem, to je vsebina duše. Ostala vaša naštevanja, kaj sem bil in kaj še bomo, je le forma. Pardon. g. Smej, klali so se partizani in domobranci, fašisti in antifašisti. Kateri sinmki sa pripadali ubili in ubijalci, na toliko: več partizanov je bilo krščanov kot partijcev. Jaz in ne vi nisva kriva za prisego ne enih ne drugih. Partizanska iz leta 1941 govori o osvoboditvi Slovenije, domobranska iz leta 1944 pa o zvestobi Hitlerju in SS-enotam. Sprave ne more biti! Ko sem prinese! sestavek k uredniku in ga prosil, da ga objavi na isti strani kol ste vi svoj članek, ste postali nervo--ni in vzvišeni iboljševistično navdahnjeni) in me nahrulili z 'besedami še vedno partija kroji uredniško politiko, stali bi morali pred vrati, ds ves pokličemo. Lepe manire intelektu nlca — profesorja Nisem dijak, vi sle bili moj. Lep pozdrav' Evgen Emri Trenutno ni večjih problemov Potem ko smo prejšnji teden »obdelali« največjo pomursko občino, to je soboško, so tokrat nd■vrsti lendavska, ljutomerska in radgonska občina. Kot nam je povedala Marija Stanisavljevič, načelnica oddelka za občo upravo, v lendavski občini ni kakih večjih problemov zaradi trenutne razdelitve denarja in prostorov za posamezne politične stranke. Podrobnejše podatke pa nam je posredovala Marija Hajos, sekretarka lendavske občinske skupščine. »V družbenopolitičnem zboru imajo politične stranke 20 delegatov; od tega Zeleni 2, Kmečka zveza-Ljudska stranka 3, Liberalno-demokratska stranka 2, Stranka demokratične prenove 3, krščanski demokrati 5, socialdemokrati A>n socialisti enega poslanca. Po starem proračunu — novi rebalans naj bi sprejeli na septembrskem zasedanju občinske skupščine — prejme vsaka od naštetih strank mesečno 9 tisoč 775 tolarjev za poslanca. Novega izračuna nismo mogli sprejeti prej, ker je bil zbor krajevnih skupnosti nesklepčen, druga dva pa sta potrdila spremembo v občinskem proračunu.« Za zdaj ni problema tudi s prostori za delovanje političnih strank; eni so našli prostor v prejšnji zgradbi stanovanjske skupnosti, drugi pa v neposredni bližini občinske stavbe, kjer sta tudi policija in pošta. In kako je v radgonski občini? Načelnica oddelka za občo upravo Darinka Bodanec pravi takole; »V družbenopolitičnem zboru radgonskega parlamenta je 20 poslancev. Zanje je letno zagotovljeno še po starem občinskem proračunu — rebalans za zdaj še ni sprejet — milijon 608 tisoč tolarjev, kar pomeni 134 tisočakov za poslanca. Slovenska kmečka zveza-Ljudska stranka ima 5 poslancev, Demokratična stranka 4, krščanski demokrati 2, Liberalno-demokratska stranka 3, socialisti 2 in Stranka demokratične prenove 4 poslance. Prejšnja Demosova koalicija (SKZ-LS in SKD) ima prostore na Trgu svobode 12, kjer je prej delovala interesna skupnost za stanovanjske zadeve, ki je prešla v občinsko last, stranki pa plačujeta najemnino. Podobno je s prostori drugih strank na Partizanski 22, ki so v lasti SDK-ja, kateremu plačujejo najemnino. V začetku je bilo nekaj težav s telefoni, kar je zdaj urejeno, vse druge stroške pa plačujejo predstavniki političnih strank.« Pa še pogled v ljutomersko občino, kjer smo za mnenje povprašali DAVORINA KURBOSA, člana izvršnega sveta in vodjo javnih financ. »V družbenopolitičnem zboru ljutomerske občinske skupščine je 22 delegatov, posamezne politične stranke pa imajo naslednje število delegatov: Zeleni (1). socialisti (3), SKZ-LS (5), SDP (5), Slovenska obrtniška stranka (I), Slovenski krščanski demokrati (2), demokrati (3) in Liberalno-demokratska stranka 2 delegata. Pri tem moram omeniti, da je en poslanec, ki deluje tudi v republiški skupščini, izstopil iz demokratične stranke in prestopil k neodvisnim. Seje političnih strank in poslanskih klubov so običajno v občinskih prostorih, čeprav imajo svoj sedež na različnih krajih v Ljutomeru. Polprofesionalno je zaposlen le en tajnik od omenjenih strank. Financiranje poteka do 5. v mesecu, kot je to pri drugih občinskih proračunskih porabnikih. Za zdaj prejemajo politične stranke, ki imajo svoje poslance v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, 5 tisoč 614 tolarjev za poslanca, kar pomeni letno 67 tisoč 368 tolarjev. Z rebalansom občinskega proračuna v septembru pa naj bi ta znesek povečali.« MILAN JERŠE v Previdno! Šolska pot! Tako piše aa posebnih opozorilnih tablah v bližini osnovnih šol, kar je novost letošnjega šolskega teta. Pobudo zanje je dala Zavarovalna dražba Adriatic iz Kopra. Table, ki so plod večletnega raziskovalnega dela mariborske tehniške fakultete, bodo pred šolami le prve tri tedne novega šolskega leta, potem jib bodo pospraviti. Njihov namen je, da voznike ob začetku pouka opozarjajo na prometne pasti. Sicer pa najnevarnejše prehode na šolskih poteh še posebej varujejo policisti, katerim so se v teh dneh pridružili tudi sodelavci svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člani AMZS, združenje šoferjev in avtomehanikov ter učenci, ki so vključeni v šolske prometne krožke. Tl so na prehodih za pešce in pločnikih pomagali mlajšim vrstnikom pri varnem prečkanju ceste, vozniki pa so jih prepoznali po rumenih telovnikJh z odsevnimi trakovi, oarokavniki in kapah. Poleg tega pa malčki, ki so letos prvič prestopili šolski prag, nosijo opozorilne rumene ovrutne rutice. Vsi ti preventivni okrepi, ki jim dajejo letos poseben poudarek, so nedvomno nujni, saj na slovenskih cestah vsako leto umre za dva razreda otrok. V primerjavi z nekaterimi bližnjimi evropskimi državami je to skrb zbujajoč podatek, ki kliče k preplahu. Zato naj to opozorilo velja zlasti voznikom, ki bi morali v prihodnje pokazati več previdnosti na poteh, ki vodijo v šole. MILAN JERSE Le napovedano ocenjevanje? Če se bodo učitelji držali navodil (okrožnice) Ministrstva za šolstvo in šport, utegne biti novo šolsko leto manj »stresno« za učence. Bistveno naj bi se namreč spremenil način ocenjevanja. Učitelji naj bi iskali predvsem znanje, ne pa »lovili« učence na neznanju. Zato naj bi ustna ocenjevanja napovedali vsaj teden dni vnaprej, pisna ocenjevanja, ki so predvidena po predmetniku (obvezne šolske naloge idr.), pa naj bi bila določena vnaprej kar za vse šolsko leto. Učitelji bodo morali določiti skupaj z učenci tudi datume morebitnih drugih pisnih nalog, ki jih bodo potem objavili na razrednih ali šolskih oglasnih tablah. Ne bi se smelo zgoditi, da bi otroci pisali tedensko več kot dve nalogi na osnovnih oziroma tri na srednjih šolah. Šolsko ministrstvo prav tako priporoča, naj bo tudi ustno ocenjevanje napovedano. O rokih se dogovorijo učitelji skupaj z učenci. Tako naj bi »odklenkalo« tudi pogostim kontrolkam in testom, saj naj bi uporabljali učitelji pisno preverjanje le izjemoma. Razbremenitev si lahko še posebej obetajo učenci 8. razredov, ki so morali lani kar pogosto dokazovati svoje znanje z reševanjem raznih testnih nalog. Preverjanje letos ne bo smelo presegati več kot dveh poskusov in bo lahko le iz dveh predmetov. Hura, če se bo to res uresničevalo v praksi! J. G. STRAH 3 gospodarstvo Ob 30-letnici Pomurskega sejma Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Madžarski Za samostojnejšo pot Tridesetletnega jubileja Pomurskega sejma, ki je prerasel v največjo sejemsko manifestacijo v slovenski državi in si je utrdil svoje mesto tudi v koledarju mednarodnih sejemskih prireditev, so se spomnili s priložnostno slovesnostjo, na kateri sta o prehojeni poti spregovorila Gusti Grof in Ivan Kovač, ob tej priložnosti pa so podelili tudi priznanja podjetjem in posameznikom, ki so najzaslužnejši za razvoj te sejemske manifestacije. Sejem je v teh tridesetih letih odigral pomembno vlogo v razvoju slovenskega kmetijstva in tudi zdaj, ko se pripravlja nadaljnja strategija razvoja slovenskega kmetijstva, bo moral sejem v njej dobiti posebno mesto. Nesporno je, da je k razvoju sejma v Gornji Radgoni prispevala tudi združitev z Gospodarskim raz- voditi. Samostojnejša pot seveda ne pomeni izločitev iz Gospodarskega razstavišča, pač pa večjo samostojnost pri odločanju in načrtovanju nadaljnjega razvoja. Zato naj bi v okviru Pomurskega sejma še naprej ohranili neke vrste interesno organiziranost razstavlja Icev, ki bi skupaj z vodstvom sejma odločali o usodi te staviščem Ljubljana, vendar se bo moral v pnhodnje odločiti za samostojnejšo pol. Spomladi je namreč Gospodarsko razstavišče ukinilo poslovno enoto v Gornji Radgoni in zaposleni na Pomur skem sejmu so tako ostali brez možnosti za odločanje o nadaljnji usodi te prireditve. Tega pa ne bi smeli dovoliti, saj če znajo organizirati tako uspelo prireditev. potem so jo sposobni tudi prireditve. Zato so skupaj z občino, razstavljale! in Gospodarskim razstaviščem imenovali posebno komisijo, ki bo proučila mesto in vlogo sejma v slovenskem gospodarskem prostoru. Le tako se bo sejem lahko razvijat v smer, ki si jo je začrtal, težnje, ki prihajajo iz Gospodaskega razstavišča, pa niso naravnane ravno v tej smeri. LUDVIK KOVAČ INDUSTRIJSKI SEJEM PECS iz Pecsa oa Madžarskem organizira trgovske dneve z razstavo s slovenskimi, hrvaškimi, romunskimi in madžarskimi udeleženci, pričakujejo pa tudi razstavijalce iz drugih dežel Alpe-Jadrana Sejem bo pod imenom od ALPE-JADRANA DO KARPATOV — TRGOVSKI DNEVI V PECSU od 7. do 10. oktobra 1992 Prijave zbira: gzs _ Območna zbornica za Pomurje Murska Sobota. Titova 5 tel. (069122 621 telefaks (069) 22 462 Rok prijave: 10. 9 1992 Na gornjem naslovu dobite tudi vse informacije v zvezi s pogoji za udeležbo na sejmu MEDNARODNI JESENSKI SEJEM S2OMBATHELY 1992 bo od 7 do 11 oktobra 1992 Informacije dobite na Območni zbornici za Pomurje Mednarodni jesenski sejem v Szombathelyu je sejem obiskovalcev z integriranimi strokovnimi področji: gradnja, pohištvo, trgovina, industrija, obrt, kmetijstvo, gostinstvo, stroji, naprave prevozna sredstva, konjiček, šport, turizem PODJETJA POZOR! Nizozemska vlada finančno podpira Združenje podjetnikov na Nizozemskem za nudenje brezplačne svetovalne pomoči podjetjem srednje in vzhodne Evrope To pomoč je izkoristilo v letu 1992 že 20 slovenskih podjetij Z namenom, da se seznanite z organizacijo NMCP (brezplačna svetovalna pomoč Nizozemske), bo GZS organizirala v septembru 1992 enodnevne seminarje, ki jih bo vodil gospod van Beek. Posveti bodo v ponedeljek, dne 7. 9. 1992, ob 11. uri v Ljubljani na GZS. Slovenska 41. IX nadstropje (posvet bo v angleščini) v četrtek, dne 10. 9. 1992, ob 12. uri v Mariboru, hotel Slavija. Vita Kraigherja 3 (posvet bo v nemščini) v torek, dne 15. 9. 1992, ob 11. uri v Kopru na Obrtni zbornici Koper, Ljubljanska 3 (posvet bo v angleščini) Podrobnejše podatke dobile na Območni zbornici za Pomurje v Murski Soboti STRAN 4 V sedmih mesecih cez Poslovne borze postajajo v zadnjem času ena od pomembnih oblik za poglabljanje gospodarskega sodelovanja in za takšne oblike srečanj, izmenjave izkušenj in povezovanja so se odločiti tudi slovenski in madžarski gospodarstveniki. Potem ko so prvo takšno srečanje pripravili že maja letos, sta Gospodarska zbornica Slovenije in Gospodarska zbornica iz Pečuja na Madžarskem sredi prejšnjega tedna v Radencih ponovno organizirali srečanje slovenskih in madžarskih podjetnikov, na katerem so spregovorili predvsem o nekaterih konkretnih oblikah sodelovanja gospodarstev obeh držav. 100 milijonov dolarjev Že majska borza je pokazala izredno zanimanje za širitev gospodarskega sodelovanja, na tokratni borzi pa se je zbralo okrog 100 slovenskih in 80 madžarskih gospodarstvenikov. Da takšna srečanja niso zgolj formalnost in prispevajo h krepitvi gospodarskega sodelovanja, kažejo podatki o blagovni menjavi med Slovenijo in Madžarsko v letošnjih prvih sedmih mesecih. Slovenski izvoz na Madžarsko je v tem obdobju dosegel vrednost 30.651.000 dolarjev ali 4I od siotkov več kol v enakem lanskem obdobju, uvoz pa se je povečal kar za I73 odstotkov in je dosegel vrednost 69 mili- jonov dolarjev. Takšna gibanja so še toliko bolj spodbudna, če upoštevamo, da je bil skupni slovenski izvoz v tem obdobju večji le za 3 odstotke, izvoz v razvile države pa za I3 odsto-ikov. Po besedah predsednika Go spodarske zbornice Slovenije Ferija Horvata običajno gospodarsko sodelovanje zaostaja za političnim, medtem ko za Slovenijo in Madžarsko to ne velja. Prav gospodarska zbornica in gospodarstveniki so v zadnjem času navezali veliko stikov s partnerji na Madžarskem in mnogi že dajejo konkretne rezultate. Obe državi sta v maju podpisali trgovinski spora- zum, ki bo prispeval k še večjemu obsegu menjave, če ga bodo spremljali konkretni spodbujevalni ukrepi, v Budimpešti je začela delati slovenska ambasada, ki jo bodo v najkrajšem času okrepili še z gospodarskim resorjem, čimprej pa bo treba doseči šc sporazum o obmejni blagovni menjavi. Po mnenju predstavnikov obeh zbornic in gospodarstva ostaja namreč še veliko neizkorišče nih možnosti, saj poleg pomurskega gospodarstva kažejo zanimanje za sodelovanje z madžarskimi partnerji tudi gospodarstveniki iz drugih slovenskih regij, saj je na tej borzi bila tudi koprska gospodarska zbornica. Devet slovenskih podjetij že ima svoja gospodarska predstavništva na Madžarskem, zaradi svojega geografskega po loža ja pa imata obe državi vse možnosti, da postaneta most gospodarskega povezovanja med vzhodom in zahodom, saj ima Madžarska že sklenjen tri • • , m n •»'AL*'** partilm sporazum o . |( skem sodelovanju s - Poljsko. Za jesen je dan obisk predstavnik f žarske gospodarske - • Sloveniji. v stvo se je že SzombathelWu, na gospodarski razsta rn in Zalaegerszegu, P niki slovenskega pa se bodo udeležili t ( , narodnega sejma H a Budimpešti konec teg Eden od zaviralnih kov za Še večje g P sodelovanje pa je gospodarska infra’ Slovenija še vedno nima nih prometnih po«* * b jr žarsko. Gospodarst žav se zato zavzema « s avtomobilske ceste ske meje prek Slo Madžarske m . i^tr ime. prav tako pa W ' KopC' niško povezavo E jnono-prek Murske Sobote m štra z Madžarsko^ Spodbujanje podjetništva Tudi v vseh štirih pomur stih občinah det proračunskih sw4nu namenjajo spodbujanju podjetništva in odpiranju novih delovnih mest v zasebne« sektorju. V proračunu soboške občine so letos za to namenili 10 milijonov tolarjev, enak delež je primaknila Pomurska bunka, tako da so razpisali natečaj za dodelitev posojil v višini 20 milijonov tolarjev. Posebna komisija je že razdelila sredstva iz tega natečaja in izvršili svet je poročilo na zadnji seji tudi sprejel. Za pridobitev sredstev iz tega naslova je letos zaprosilo 131 zasebnikov, ki naj bi s pomočjo ceh sredstev odprli 131 novih delovnih mest. Največ prosilcev je bilo s področja storitvenih dejavnosti in trgovine, žal pn je še vedno premalo tistih, kj odpirajo nova delovna mt-«ta v proizvodnih dejavnostih, saj bodo s temi sredstvi zagotovili le 24 novih deževnih vnest. S sredstvi, ki so jih razdelili. bodo v soboški občini odprti 128 novih delovnih mest. L. K. Radgonska vlada ocenila škodo po SUŠI Najbolj kritično v živinoreji T udi posebna komisija za oceno škode po suši, ki je pripravila prvo poročilo za sejo radgonskega izvršnega sveta, ugotavlja, da se posledic dolgotrajne suše v kmetijstvu praktično ne da več odpraviti, marsikje pa se že zaostruje tudi oskrba s pilno vodo. Sicer pa je suša v občini povzročila za več kot 972,4 milijona tolarjev gmotne škode, predvsem pri zasebnikih. Da gre resnično za veliko naravno katastrofo, potrjujejo nekateri konkretni podatki, po katerih je vrednost doslej ocenjene škode presegla 10 odstotkov družbenega bruto produkta radgonske občine. Najbolj so prizadele poljščine, saj je koruza poškodovana od 50 do 80 odstotkov, krompir od 30 do 60 odstotkov, travne površine so prizadete 50-odstotno, sladkorna pesa od 30- do 75-odstot-no, medtem ko so trajni nasadi, vinogradi in sadovnjaki prizadeti 40-odstotno, jagodičevje pa celo 100-odstotno Suša je opazna tu di na pšenici, strniščni posevki, trsne cepljenke v nasadih in gozdne mladike, zasajene spomladi letos, pa so povsem uničene. Najbolj so obupali ljudje v Apaški dolini, in sicer na peščenih in prodnatih lieh ter na me-lioriranih območjih Ščavniške doline, kjer ni več pretoka vode v korito Ščavnice. Poleg škode v kmetijstvu in gozdarstvu je v radgonski občini še vedno najbolj problematična oskrba s pitno vo do, zlasti v hribovitih predelih Slovenskih goric. Pri tem so se znova izkazali gasilci, ki za potrebe gospodinjstev in kmetijstva dovažajo vodo v cisternah. Za zdaj je posebno kritično stanje v živinoreji, ki je ostalo brez krme in se že kaze povečanje zakola živine oz. zmanjšanje staleža Zato je radgonski izvršni svet sprejet vrsto ukrepov za olajšanje sedanjih katastrofalnih razmer. Tako so se zavzeli, da ustrezne službe temeljito proučijo idejo o možnostih namakanja kmetijskih površin iz Mure, Ščavnice. Blaguškega in Negovskega je zera. zaščita in o**™*« zi takoj » "p P'"’° prevoze več tis« j rf® ternah. 5 okrog 1200 soč glav goveje l„,u nakazati ^'^hudih S' « P tem bodo spodb^ -, Svodov, vodnih virov v W ^ij. lih občme- zlasti vički vrh. A«^ , Vrh. । _ .. rudi > pozvali k •ijiinad1’^ z omejenim« de. H' O" ' ^c«'^ vi. je ta ko prehranil^' že razdehh im jr-"* '«/ Vse skupaj PaA1I()krtiP nju, republiška s j| MILaN I i 1 O krogotoku dušika v Radgoni Kmetje bodo skrbeli za čisto okolje, predvsem pa za čisto in zdravo podtalnico, če jim bo pri tem pomagala država. Tudi naši kmetje bi z veseljem upoštevali priporočila strokovnjakov in spoštovali predpise o načina gnojenja, prav tako kot avstrijski kmetje ba sodelovali v združenjih pod geslom Naso naravo kmet neguje in varuje in namesto krmne koruze sejali sojo ali bob. Prav gotovo bi bolj pazili na okolje in naravni ciklus, če bi jim pri tem na ustrezen način pomagala država. Pa ne le z ustreznimi zakoni, ampak ludi z raznimi olajšavami in subvencijami. Tako pa smo tudi na lem področju predvsem dobri teoretiki, medtem ko v praksi ni večjih sprememb. 25. in 26. avgusta so se v avstrijski Radgoni in Gornji Radgoni oziroma Radencih srečali kmetijski strokovnjaki iz Slovenije in avstrijske Štajerske, da bi se seznanili s problematiko onesnaženosti tal tn s pristopi k reševanju leh problemov v sosednjih pokrajinah; posvet sta organizirali Republiška uprava za kmetijsko svetovanje ter avstrijska kmetijskogozdarska deželna zbornica. Ogledali so si poskusna polja z »lizimetri« (spremljanje odcednih vod na območju vodnih zajetij) v Avstriji in na Apaškem polju, mini farme v Avstriji in maksi farmo v Podgradu, obrat za predelavo ogrščice v gorivo v Avstriji ter kmetijski sejem v Gornji Radgoni. Tudi predavanja so potekala prvi dan v zdraviliškem hotelu v avstrijski Rad goni in v sredo v hotelu Radin v Radencih, predavali pa so prof, dr. Megušar (svetovno znam mikrobiolog) o krogotoku dušika, dr. Robier (svetovalec za poljedelstvo v okrajni zbornici v Lip niči) o konkretnih rezultatih raziskav, dr Krainer o štajerskem kmetijskem programu za zaščito tal ter prof. Lobnik o rezultatih raziskave onesnaženosti ta) na območju Celja. V Avstriji so v vsakem okraju zaposleni svetovalci za varstvo okolja, ki od 1988. leta po programu kmetijske zbornice opravljajo redne analize dušika v tleh. Mini laboratorij imajo v kombiju, kmetom sporočijo čas in kraj odvzema vzorcev, tako da poteka delo nemoteno in hifro. Kakor je povedala Žila Novak, so pomurski kmetijski svetovalci začeli šele lani ugotavljati vsebnost dušika v zemlji, rastlinah in gnojevki. V ta namen so s pomočjo republiških in delno občinskih sredstev kupili 11 kovčkov s pripomočki za analize. V zemlji ie namreč lahko od 20 do 200 kilogramov dušika, vsaka posamezna rastlina in tudi tla pa so sposobna sprejeli le določeno količino; manj naj bi ga bilo tudi v rastlinah, ki so namenjene za krmo živali. Še posebno občutljiva so območja vodnih zajetij. Razlika je tudi ta, da si morajo naši kmetje tovrstne raziskave sami naročiti in plačati, če imajo sami interes, da bodo porabili manj gnojila in manj onesnaževali vodo. Lani je bilo 200 naročil. Slovenski kmetijski strokovnjaki so enotnega mnenja, da v čim krajšem času potrebujejo program (občinski in republiški, Id bi bit pripravljen po merilih skupnosti Alpe-Jadran), po katerem bodo sistematično skrbeli za podtalnico. Velika pridobitev bo tudi računalniški program Gnojenje s podatki o parcelah, rezultatih in priporočilih, kt ga bo imela vgrajenega kmetijska svetovalna služba Seveda pa bo izvajanje tega programa morala financirati vlada. BERNARDA B PEČEK Radenska na Madžarske^ avne n*'** Z letno prodajo 140 milijonov litrov n,r’ ^sk* 40 milijonov litrov brezalkoholnih pij»^ največje polnilce mineralnih voda in breza«11'^ Pitje mineralne vode v svetu narašča in s lem jajo nove možnosti za njen izvoz. Največji del neralne vode radenska odpade na bližnja e* ■ tninfr* v Italijo, Avstrijo in Nemčijo, kamor pošilj®!1 pr« r vratni embalaži, medtem ko na druge evrops* ^api,,llprflji,lJ•, sko v plastenkah. T udi prekomorska '^^"^čajo !TL ****** sko, vendar visoki transportni stroški onem"P. ^niej „ fff' prasevanje Letos je Radenska izvozila tud' F’ odplf* vode v Južnoafriško republiko, lani in l«*°* " možnosti prodaje v vzhodnoevropske drža«’ .. Poleg mineralne vode so ta tržišča P3 j : brezalkoholnih pijač Radenske, saj so rne’6,n žili 506 tisoč enol pepsikole, letos v -h pa. 6C,* soč enot v 1,5-litrski PET-embalaži, v teh^'^anj« ' di prodaja mineralne vode v to državo Z -|j ,pl**6 vodo Radenske pa kažejo tudi v Češkoslo pit naj bi do konca leta prodali prvih 200 tis Miral in Radin ip(ji ' \-‘-’T Zanimiv partner za Radensko venvjti23C^< kjer so to mineralno vodo pili že pred 8' § pr> ‘sptlGzitr svetovni vojni prodaja na to tržišče a>se ' r '1 beralncjšim uvozom blaga na Madžarske s 1 p,F. le možnosli za prodajo na to tržišče, i"' 7a|ae8erafc0^1^ tedna zasebni podjetnik Gabor Takacs iz ^e- . Ji1'' , j ska podpisala pogodbo o dobavi iii| 20 ,n«nzivno kmtjM?kLtr!š,er sode s>?Go^i R^°’Z1Vllskem sej’ obseČ? d80nl- ogled i- 'udi iZL^^ave so pova-iMGiudi c mednarodno pa so jih /Mrtnik; "/asel>ni podjetni-i? ^tinskih °PrernlJanje tr-■4'’ndu«,; obratov m ži-„ • b' v Je z Laskinimi stro ? Min 7' ' skrbe'° P°d-S - Ivana Ku- i'1'!. Je priznal, da d0N,’dl P?dj«niki ne sv°jih možnoti, u^dno-' ,z skla- B' * bori« SV0Je p0,i pre’ Ul-2a ^snice mnJogl odločili ,, 'h Ir,. Predelavo mesa L? peciva Kak' as - P^rcmhno im h’?™ * ”b' Podrof^ podP'raJO raz-Vend ? 'Ode ovarija s % -La, z uc pomoči pre-|C preveč So seveda garan- Kam so izginile velike količine mesa, sira in lignjev na meji? Ali vozijo čez ozemlje Slovenije tudi poginule živali? Carina, veterina in »bolezen norih krav« ctje — zagotovila - kar je tudi za nas zelo težko. Če pride k nam zasebni mesar in pravi, da bi želel odpreti majhen obrat in da ima nekaj denarja, nekaj pa naj bi ga financirali, za nas ni enostavno dati temu gospodu dolgoročno posojilo, če nimamo ustreznega zavarovanja tega posojila. Prepričan sem, da je nujno potrebno, da se slovensko zunanje ministrstvo poveže z avstrijskim in da se pogovorita o teh možnostih v prihodnje. Ker je končno tudi to pomoč slovenskemu gospodarstvu. Menim, da je zasebna pobuda na vrhuncu, to vidimo tudi na našem razstavnem prostoru, saj je ves čas veliko gneče. Toda vedno znova se pojavlja vprašanje o možnostih financiranja. Kaj lahko zaenkrat storimo? Zaenkrat lahko financiramo lizing, vendar je tudi pri tem žal še vedno nujno dobiti neko jamstvo. To je stvar bančnih ustanov; te še vedno niso našle ustreznih poti, da bi pomagale drobnemu gospodarstvu. Mogoče je prav ta sejem neke vrste spodbuda, da bi dali nekoliko več finančne podpore slovenskemu gospodarstvu. Tudi dajanje posojil Avstrijske narodne Iranke samo za obdobje dveh let je premalo lato želimo, da slovenska vlada nekoliko več pritiska na ustrezne avstrijske inštitucije.« BERNARDA B. PEČEK 'Cevanje kolektivnih pogodb v Pomurju ^mesto denarja J« izdelki!? ki»l^7n* k°lektivne pogodbe za gospodarstvo so v rij, ’ta)a 71'"1 pričakovali boljše čase. Zdajšnja praksa pa 1 'M delavci zaradi premalo izplačanih osebnih do- oseb "t* nad°rnestil, premalo izplačanih stroškov za de-bij Ujetjih - Pre)cmkov razočarani. Dogaja se celo, da v ne-fH^kplačn* vedno n'so izplačali regresa za letni dopust ali '.S T* Preim * ^“jejo v obliki bonov ali golovih izdelkov, ki dobo^ naniesto denarja. V najbolj kritičnih podjetjih . * Vplačujejo z velikimi zamudami, ponekod celo U le predsed- ? sin- ' M MiVaC, vo-N? Sd, »C nivo Sd, k0 bi •rpklačaniit M **. »Sindikat b; i2»i^° ?a s|eber ‘C Opr^ čan' osebne n v k01e ®Sdo^&Ja-°dn: Sir, 'f Pa je za f plavil08 40 ‘'“C ‘e" , v Pomur-’^l|> ''p«QlPo- UfeSn'de-pogodb J»rfeednin; ■ °dsiotkov Odel" “Polnjeva-............. pa sti. uresničujejo obveznosti iz kolektivnih pogodb le 6>od- stotno. Najslabše pa je v pribli- žno panajstih podjetjih v Pomurju, kjer so prav zaradi neizpolnjevanja kolektivnih pogodb na račun delavcev prikazali pozitivno finančno stanje, Ceprav bi drugače imeli izgubo « Torej, nič kaj rožnato stanje v pomurskih podjetjih, ki se ubadajo z različnimi težavami. Marsikatero podjetje prav po zaslugi katastrofalno nizke cene dela še drži glavo nad vodo. Da so plače marsikje nižje, kot je določeno s kolektivnimi pogodbami, pa ne more biti zadostno opravičilo za delavce, ki so se znašli na robu preživetja. Zdajšnja vroča pogajanja med vlado in sindikati pa nehote mtoilHk vau^h vsiljuje pomislek, ali ne bi vendarle kazalo v prihodnje dolo-" metodologije za Tu čiti drugačne oblikovanje Navsezadnje vseh! delavskih plač, v zadovoljstvo MILAN JERSE ^četrtek Vestnik Kdo lahko pregleduje živino in živilske izdelke, ki potujejo iz Slovenije v drugo državo, iz druge države k nam ali samo »tranziti-ra«, Čez slovensko ozemlje? Carina, sanitarni inšpektorji ali veterinarji? Verjeli ali ne: zaenkrat si še vsi lastijo to pravico. Na Republiški veterinarski upravi vam bodo postregli tudi z naslednjo pikantno zgodbo: Angleška veterinarska služba je prek slovenskega zunanjega ministrstva obvestila Republiško veterinarsko upravo, da slovenska carina pri uvozu volne zahteva certifikat o tem, da je »volna prosta bolezni norih krav«. Kaj to pomeni, vam ne moremo pojasniti, veterinarji pa trdijo, da carina nima pristojnosti, da določa vsebino potrdil. Do podvajanja pa prihaja tudi s sanitarno službo, ki si lasti pravico pregledovanja in jemanja vzorcev živilskih izdelkov. »Nihče mma pravice, da sega v zaprti krog delovanja občinske in mejne veterinarske inšpekcije«, trdi Mate Trojanovič z Mejne veterinarske postaje v Mariboru — povsod po svetu je tako, da veterinarji izdajo potrdila o izvozu živine ali živilskih izdelkov, v drugi državi pa jih veterinarji preverijo. Na meji v Šentilju so zmanjkale velike količine mesa, sirov in lignjev . .. veterinarji ne smejo jemati več nobenih vzorcev živil, dokler ne bo odločeno, da lahko to počnejo samo oni, kajti ne želijo, da bi jim kdo naprtil krajo. Andrej Lenič, dr. veterinarske medicine in vršilec dolžnosti direktorja Republiške veterinarske uprave v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je odgovoril na nekaj aktualnih vprašanj. V Gornji Radgoni sta se srečali z mejnimi in občinskimi veterinarskimi inšpektorji ter z vodji veterinarskih zavodov. Delo je oteženo — ali so krivi po-mankljivi predpisi nove države Slovenije? »Z ustavnim zakonom so bili sprejeti vsi zakoni o izvozu pošiljk, ki jih mora pregledovati veterinarska inšpekcija, ki so veljali že v SFRJ in vsebujejo predpise, ki jih določajo tudi mednarodne konvencije. Moram poudariti, da mora do konca 1993, leta Slovenija tudi za to področje veterinarske službe sprejeti svoje predpise. Vsebinskih pomanjkljivosti zaenkrat ni.« Zakaj potem prihaja do zapletov in podvajanj deta na mejnih prehodih? »Nujno je, da se uskladi delovanje veterinarske službe tako pri izvozu kot uvozu. Država Slovenija je prevzela veterinarsko službo od države Jugoslavije, s tem da smo vzpostavili nov sistem mejnih veterinarskih postaj prek državne meje s Hrvaško, ker smo vzpostavili drugačen režim kot na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Tukaj novih predpisov ne bi bi Mimogrede Na napakah se učimo * Je že tako, da nas v vsakodnevnem življenju pretresajo najrazličnejše neprijetnosti. Ljudje pa smo dokaj različni in tako se tudi odzivamo na napake. Zadnjič se je v našem uredništvu oglasila vidno prizadeta občanka iz Moravskih Toplic, ki jo je močno razburilo, da ie morala po njenem mnenju plačati previsok znesek za odvoz smeti podjetju Saubermacher— Komunala iz Murske Sobote. Ni se mogla pomiriti in je ves Čas zatrjevala, da so jo pri plačilu opeharili in da je zaradi pomote pri izpisovanju njenega priimka morala kar dvakrat nakazati isti znesek. , Seveda smo se oglasili tudi v ,prirad- sko vzgojo in drugo er 0 vljenje oprav jamo * maternem jeziku« 0 gim zapisali v prot«^ smu kardinalu buho pa je prav gotovo siva in pravica! JOŽE«** • V MARIBORU: • V SL. BISTRICI: • V PTUJU: ♦ V ORMOŽU: • V LJUTOMERU: • V G. RADGONI: • V LENARTU; • V LENDAVI: • V M. SOBOTI: • V RADLJAH: • V MUNCHNU: Avtobusna postaja (062) 20-061 Turist agent (062) 25-360, 25-361 Avtobusna postaja (062) 811-233 Avtobusna postaja (062) 771-149 Turistična agencija (062) 772-820 Avtobusna postaja (062) 701-189 Avtobusna postaja (069) 81-331 Avtobusna postaja (Kiosk) (069) 61-971 Avtobusna postaja (062) 724-689 Avtobusna postaja (069) 75-002 Avtobusna postaja (069) 21-515 Tur. agencija'Erika' (0602) 71-138 Deutsche Touring GmbH — Buro Munchen, Arnulstr. 3 — Starnberger Bahnhof tel. 089-591824 • V INGOLSTADTU: Touring Putnicka Agencija Baccara g. Ladislava Kokalj Harderstr. 19 tel. 0841-34167 • V NURNBERGU: Solo-Reisen, Essenweinstr. 4-6 8600 Niirnberg 70 tel. 0911-221940 Dopisujte v Vestnik Drugačno kmetijsko šolstvo # ssrtsgSr nja pa sta spregov Otmar Tauschma« z Adriano Macari a * a ( Prvi cilj je v £ je pot”^ ničen, in sicer da J^.p posestva m 0^"jenJe • učne obrate za J, j so potrebne na kmJ„f£^ naloga se že uspeš”" rav, Zo šolo v Rakune. vo velja. Obenem dw-učencem in vrednote živIj| b'11 kmetijah. To n j6iek' najvišj-heto^^M* pak takšno km*«» ara»o-čimbolj se nebi več k a4 3b,j0 Nizozemcih, Pj()eraIBjJg 700 kilogramov m w p I _ jil na hektar, « zmanjšati na pom . ;(,rit p mo, da bomopn* ničenotudi n^."* jna dobro V prejšnji skupni državi Jugoslaviji se je tudi Slovenija podredila novemu konceptu kmetijskega šolstva, ki se je precej oddaljeval od prakse v Zahodni in Srednji Evropi. Takratna oblast si je postavila za cilj industrijsko kmetijstvo in temu cilju so podredili tudi programe kmetijskih šol. Tako so med drugim razpustili, odpravili oziroma vključili v zadruge ali kombinate šolska posestva, prakso pa so učenci opravljali na specializiranih družbenih obratih. Osnovna naloga izobraževanja ni bila usposobiti kreativnega kmeta, temveč kmetijskega delavca oziroma tehnika za potrebe zadrug, kombinatov in živilskopredelovaine industrije. 3-letno poklicno izobraževanje je skoraj izgubilo na pomenu. Sedaj ko je Slovenija samostojna država — procesi drugačnega razmišljanja pa so se začeli že prej — je prevladalo spoznanje, da je bil to zgrešen koncept kmetijskega šolstva. Tako kot je to v vsej razviti Evropi, mora postati nosilec kmetovanja družinska kmetija in temu primerno je potrebno organizirati tudi kmetijsko šolstvo. Kateri so osnovni cilji? O njih je na posebnem posvetovanju (v soboto) v okviru mednarodnega kmetijsko-živtlskega sejma v Gornji Radgoni govoril prof. dr. Jože Osterc, Pihali smo mehurčke in vmes tudi prepevali. Zakaj prav mehurčke? Zato, ker smo nastopali na Mehurčku v Radencih. In zakaj smo prepevali? Zato, ker smo nastopali na festivalu otroške pesmi. Bilo je super! Foto: nj oživeti šole, kakšnihU p Sloveniji 21- b ; nih usmeritev o ga šolstva Pa gospodarno* bodo morah . treba in vzajemen- K J kmetijah ni 8° & / imel vsak vs e bi' mehanizacijo- N’ z3 *M nimajo možno*^ teg kmetijsko prid kak^jeifl-ko uspejo le ’. l» ,1»,». »Grešniki očiščeni brez pokore..pravični posvečeni brez ljubezni...« (Blaise Pascal) Politični esej Na rob ideološki ekskluzivnost* Tako politično bipolarnost, kot smo ji priča v R Sloveniji leto dve po osamosvojitvi, lahko izsledim v knjigi Krščanstvo- in marksizem, pokojnega filozofa-teologa Janeza Janžekoviča, ko se je pisalo leto 1976 in jemlje avtor v precep medvojne in povojne dogodke nazorske in vsebinske narave na relaciji komunizem-Cerkev. Takole pravi: »Ta dva nazora imata drug drugega za pogubno zablodo, drug drugemu želita smrt in čutita dolžnost. da drug drugemu to smrt pospešita.« 1 Nož, ki je v naši krvavi revoluciji (bratomonji) moril telo in duha — kakor lahko zvemo iz Torkarjevih Umiranj na obroke. Jezerškovega Arhipelag Goli. Cerarjevega Partizan nekoliko drugače . .., katerih skupni imenovalec je sprevrženost NO8-eja, razslojevanje naroda (beri državljanska vojna), se brusi tudi v naših dneh. Tokrat sicer nismo priče sežiga Škofa..., perfidnega uboja profesorja. ., ampak — kot bi rekel KMET. Zverov Imri: zmaj s sedmimi glavami še ni ZAKLAN! Evgen Emri v Vestni kovem polemiziranju s Smejem artikulira besedo »kmet«, ko etiketira Smeja za kvaziintelektualca in skruni KMETA, da lahko omalovažuje Smeja (uspešen pri Vestniku). Sprevrže me bes in srž. saj prav ta »Emrijev kmet« v Imrijevem utelešenju (in v vseh kmetih) v zgodovini ni čuli! drugega kot manjvrednost, zaničevanost, zato verjamem v Imrijev citat. Ne verjamem pa Emriju. ki je po prenoviteljskih zapovedih zoper cinizem, a samo v enem stavku dvakrat akultur-no {cinično) obračunava z »razrednim sovražnikom«! Po Janžekovičevi klasifikaciji se komunizmu zoperstavlja cerkvena ideologija, ki je na institucionalni ravni enako rivalska. V zgodovini Cerkve smo bili priče EVANGELIZACI-JE S SILO — s križem v roki —, pozabljajoč. da je evangelijsko sporočilo sporočilo miru v službi ljubezni in evangeljski mir le v korelaciji z nenasiljem. Med NOB smo bili priče očitne kolaboracije z agresorjem (uradna Cerkev s svojim neopredeljenim sta-vom), na operativni ravni pa belogar- dizma (četudi v samoobrambi). BRAT ZOPER BRATA - ZATO BREZ OPRAVIČILA - Z GRE HOM! Danes branitelji antikomunizma (T. Velikonja) trkajo na svojo in Slovenčevo vest: neprimerno več žrtev je bilo od strani komunizma kot antikomunizma. To je neka resnica (dokazljiva), vendar na nivoju SVETOSTI ŽIVLJENJA nesprejemljiva. V trenutku prvega poboja - prve žrtve človeškega bitja — je prav zaradi enkratnosti in neponovljivosti življenja to ZLO-Č1N. ki vetra enako za večkrat ponovljeno gesto UBOJEV (ZLO-ČINI)! Avtor Umiranj na obroke spoznava: »Pametni fantje, da so se zatrapa-li v šport. Laže bodo živeli, če bodo samo športni in nikoli POLITIČNI FANATIKI!«5 Prav ta fanatizem je postajal »gadova strupena slina«, saj so komunisti definirali: nič ni tako SVETEGA, da ne bi bilo PREŠE ŽNO' Bojan Štih pa takole: »Kdo bi verjet da bo tudi naša revolucija ŽRLA LASTNE OTROKE?«5 Čemu torej? Ker vsaka revolucija nasilno (radikalno) posega v spremembo nekega sistema, trga njegove tradicionalne vezi, s silo uveljavlja nekaj novega, se ob tem sooča z odporom in neko svojo »ogroženostjo«, zato postaja še bolj radikalna in nasilna, se zapleta v začaran krog sovraštva, nasilja (v pomnoženi obliki) — torej postaja AGRESIVNA - TIRANSKA! V novejši zgodovini (večstrankarski sistem) smo znoter svetne in posvetne družbe priče: medsebojnim mržnjam. etiketiranju, revanšizmu, diskvalifikacijam, agitiranju le svojega prav in drugega neprav. Cilj takega ravnanja je le en - TRON; polastiti se OBLASTI. »Sla po oblasti je najstarejša bolezen,« pravi Vollair. Gledano iz povsem nevtralnega zornega kola, pomeni soočanje dveh ideologij na tak način bridko zgodovinska resničnost, ki je popačila vred- note Cerkve na eni in »socialistične družbe« na drugi strani, bodočim rodovom pa zapustila turobno dediščino in močno skaljene medsebojne odnose Nekdo bo pristavil, da je vse to zgodovina (preteklost). To je res. Vendar je tak izrek najmanj dvakrat problematičen. Prvič, ker z zamolčevanjem zgodovinskih dejstev dobi povzročevalec le-teh moralno poluho, človek (ljudstvo) pa nemoralni nauk za vnaprej, drugič pa pomeni uteho za »izvajalca« takih in podobnih zlih dejanj brez priznanja KRIVDNO-STI. Zmeraj se rodi krivica, kadar krivce iščejo krivd, in krivci so zmeraj samo PREMAGANCI. »Ni prav, da grešnikov nihče ne spove. Ni prav, da jim nihče ne naloži pokore. JAVNE POKORE! To so prve klice moralnih privilegijev — etične korupcije! (Torkar). Stefan Smej pravilno odgovarja Emriju na njegova natolcevanja. PRENOVITELJ SE ZAKOLJE SAM — v sebi mora zaklali tisto, KAR JE RIL. KAR JE POČEL! Dodajam: v nekem smislu se mora zaklati ludi KRŠČANSKI DEMOKRAT, krščanski socialist..., vsak, ki v ožjem pomenu te besede politično deluje! Zakaj? Predsednik Kučan o politiki pravi, da je umetnost možnega, torej ne najboljšega, najbolj etičnega, najbolj po »meri človeka«; zato pod krinko krščanskega etosa politično delovati — pomeni vladati ne najboljše, ne najbolj po men človeka - torej NEETIČNO! Če poskušam to enačbo poenostaviti, pridem do sledeče rešitve: Kučan in Peterle kot ideologa prenoviteljevoz. kršč. demokratov se očitno ne bosta sama »ZAKLALA«, zato se enačba izide le tako, da bo slovenski narod toliko moder in ne bo volil niti Peterleta niti Kučana! V našem prostoru in času se je pojavila sintagma USTAVITI DESNICO (S. Hribar). Kot konfesionalec (večkral s težkim srcem), napišem protisintagmo ZAUSTAVIMO SE! Kdo'’ Mi verni vendar! Zakaj? Ker nas naš nauk uči: »S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni.« Mi ne sprejemamo drugače mislečih (nevernih) zato, ker neinstitucionalno — mimo katoliške konfe-sije gojijo svojo duhovnost (npr. M. Uršič: Romanje za Animo — za dušo!) Resnica ne more hiti le v eni lasu. Nietzschejeva filozofska misel in Heideggerjevo mišljenje BITI sta naravnana zoper polaščajočo se vlogo zemeljskih subjektov. V našem čašu filozof T. Hribar <— zoper komunizem — boljševizem, pa tudi zoper Cerkev v njeni polaščevalni vlogi — postavi SVETOST SVETA kot neinstitucionalni termin. Pod prizmo te svetosti (biti — torej sem), sem razumel sprejemanje 55. člena nove slov mlvll -n dejajjj4^ ‘- 'fa ».C 'm* č’, vanja kršč. def ' r . nila pozn-v«" ek - Ji ram), da * volje, vestno .,^1' / vljenje - ^.1'1-^'* »števil«'•",^ rtra*'rf P,,a| Kdor mo" al^. me' Ji OPOMBE- Jane? marksizem d" > ’ Igo? 1988) . H^Žj^ Bojan l* If**1 jr 1 « I I 3 STRAN 6 a med prekmurskimi kolonisti III. Štefan Sobočan 88-letna kolonistka 'loteč ne more iz kože. AheknnuKd ne. V Novih La wi Kočevski Reki smo iskali Vognnčičevo Alojzijo ‘bpiepornaij O 111(1 d^nla na posestvu »kupu Beltincih. Tedaj 1 -J ' "r'Tl mož in napotila I 11» 04 dr,avno posestvo v I kili to?" ^°^vju, kamor sta neta '«iMtim°ja 1^*11 °da'» sem v govejem iShi, 3 • Po UP°' Vin«,1?se "asehla pri hčerki. li»> , ‘o pa imam Še na Me-1 'tun6 '<:,B ie nisem videla '3e'’m SP®’ srečanja z 1 odšla nazaj na Me-| b: nofejo sprejeti - Skoraj vsi »gučijo« »Pojdite v Cvišlarje, tam skoraj vsi, stari in mladi, govorijo prekmursko,« nam je dejal MILAN KOLMANIČ iz Mlake pri Kočevju, ki je prva štiri leta svojega življenja preživel pri starih starših v Bo-rejcih. Iz tistih časov se še spomni, kako so ga napadle in popikale ose, ko je pri neki mlaki nameraval loviti divje race. Pod kamnom, ki ga je vzel, da bi ga zalužal proti racam, je bilo namreč osje gnezdo. Na drugo pa je skoraj vse pozabil. No, domača govorica mu gre še kar dobro z jezika. Napotili smo se torej v prekmursko vas na Kočevskem. To mora biti nekaj zelo zanimivega, če je res tako, kol smo slišali. Treba se je bilo peljati kakšnih 5 kilometrov iz Kočevja. Nestrpnost je vse bolj naraščala. Kako neki bo tam? Končno smo prispeli na cilj. Prvi vtis ni bil ravno ugoden, kajti kraj se nam je zdel siromašen. Večina domačij je majhnih in so bolj podobne barakam kot pravim hišam. Čez čas se jc okrog nas zbralo precej domačinov in res so skoraj vsi govorili po prekmursko, le mladi so se med sabo.pogovarjali po >slovensko<, dokazali pa so, da tudi oni vedo >gučati<, če je treba. Milan je imel torej v glavnem prav. Vendar bo tako najbrž le tako dolgo, dokler bo živela še prva generacija prekmurskih priseljencev. Večina pa jih je že kar precej priletnih in upokojenih. Morda je tudi to eden od vzrokov, da gre zdaj kmetijskim posestvom tam okoli slabše kot nekoč. Skupiao mladih v Cvišlarjih smo skušali preveriti, ali razumejo in tudi govorijo po prekmursko. Malo za šalo, malo zares so nam igučalic »Ka te tak včesnem, ka skup spadneš! Odi se, ka ti nekaj poven’ Gruan ti fčesnu v rit I« Srečanje z Marijo V kočevski »prekmurski« vasi Cvišlarji smo razdelili nekaj izvodov Vestnika. Ljudje so z veseljem posegli po njih. Tega pa ni bilo treba storiti Mariji Pozde-rec, saj sta z možem Martinom že vrsto let naša naročnika. In ti sti četrtek, ko smo se oglasili na njunem domu, nam je pokazala najnovejšo številko. Ker smo od šli na pot nekaj dni prej, te številke še nismo videli, zato nam je bilo prijetno, ko smo še sami lah ko prelistali sveže strani »Sem bralka, ki začne prelistavati časopis od zadnje strani proti prvi. Preden začnem brati resnejše strani in reportaže, pogledam stran z osmrtnicami. Vidim, da jih dajo mnogi svojci, zato zvem za skoraj vse znane in neznane, ki jih ni več med živimi.« začelo hitreje biti, ko seje dve le ti pozneje seznami z Marijo, ki je prišla v Kočevje na obisk k bratu Ludviku, potem pa ostala za vedno, saj sta se dve leti pozneje po ročiia. Martin dela še vedno v kmetijstvu, vendar v rokah nima več ročajev kos, motik, krampov . . ., ampak suče volan traktorja. Torej traktorist. To si je želel postati in želja se je uresničila. Ima pa že kar 36 let delovne dobe in v tem času ni bil še nikoli na bolniškem dopustu, četudi ga je kdaj pa kdaj kaj bolelo, ampak je le pridno delal, da bi kar največ zaslužil za svoje otroke in zdaj tudi že za vnukinjo. Pozder-čeva sta kupila pred kratkim Marija je za svoja leta dobro ohranjena (je ugotavljal moški del naše skupine). Tudi je bila vseskozi dobre volje, čeprav ima za seboj težka leta življenja, denimo hudo sinovo nesrečo, ko je nihal med življenjem in smrtjo. Zmagalo jc življenje! Robert, ki mu je 20 let, je zdaj telefonist. Tudi hčerki sta pri kruhu: 30-let-na Majda je vzgojiteljica 27 let stara Duška pa trgovka. Se vedno pa je zaposlena tudi Marija, kajti ko so bili otroci majhni, se jim je posvetila z vsem srcem in je prekinila delovno razmerje za deset let. V prvih letih je opravljala poljedelska deta, zdaj pa je zaposlena v kočevski enoti Ljubljanskih mlekarn in dela v sirarni. Marija se je pisala po dekliško Kerman in je bila doma v Filovcih. Kaj pa naš Prekmurec in Ma rijin mož Martin? Na Kočevsko je prišel 1955. leta. Prijel je za delo, ki so mu ga ponudili. Bilo je to težaško delo. Srce pa mu je Marija Pozderec nas je v četrtek dopoldne presenetila z najnovejšo številko Vestnika. Tudi mi smo jo z veseljem prelistali, čeprav smo poznali vsebino. Bodo Kočevarji kmalu jedli tudi bograč? I.Nn J > r’l» •* ^'a Žalika s»j b”1: želi si r' leta ni bila ^žeiT^0'^"An« v rad™ mut.j , ‘'1111 do-ma- STO« * ,udi še °dhai;,!l in - " So Se Se 'k«l dan v Jtpaf Ji orosile oči. So prekmurci na Kočevskem vsi samo delavci na (em ali onem posestvu ali zadružnem obratu? Ko je že kazalo, da ne bomo našli tudi kakšnega gostilničarja, nas je pot pripeljala v vas Mlaka, tam pa v gostišče DUGAR. Priimek je že takšen, da diši po Prekmurju. Kaj pa lastnik? Žena nam je povedala, da je doma, vendar je še spal, ker je noč poprej prebil na zabavni prireditvi ob kočevskem jezeru. Tam smo nekaj časa bili tudi mi. Ljudi je bito, da se je vse Irio, čeprav je bila sreda, navaden delovni dan. Nastopalo je nekaj znanih ansamblov in glasbenikov, zunaj so pekli na ražnju in točili osvežilne pjjače, tako je bilo najbrž za večino še kar zabavno. Dugar res ne bi bil pravi Prekmurec, če si ob tej priložnosti ne bi dal du-ška, zalo ga je naslednji dan bolela glava. Ko pa je zvedel, da ga iščejo novinarji iz Prekmurja, je brž »ozdraveli. Sprejel nas je po običajni prekmurski navadi, kar pomeni, da nam je ponudil prigrizek in pijačo. Ob tem pa smo malo pokramljali, kako ga je zanesla pol na Kočevsko in kakšno je pravzaprav njegovo gostišče. Janez, kot mu je ime, se je rodil v Banatu v Srbiji, kjer sta bila njegova starša (oče je bil doma iz Trnja, mama pa iz Mostja) na sezonskem delu. Leta 1949 pa sta se podala na Kočevsko. Tam je potem Janez tudi odrasel in odšel delat v Nemčijo, kjer si je našel tudi življenjsko sopotnico (Cvetko iz Celja). Bil je vajen trdega dela, zato je dobro služil, prihranke pa vlagal v gradnjo nove hiše v Mlaki Pred 7 leti se je vrnil z družino in se odločil, da bo odprl gostišče. Najprej so pekli v glavnem samo pice in točili pijače, zdaj pa lahko postrežejo gostom z raznovrstno hrano. Ce je treba, pripravijo tudi domačo gostijo. Poleg Janeza in njegove žene delata v lokalu še hčerka Karmen z možem Dragom Kolmaničem, ki je po rodu prav lako Prekmurec. Zanimalo nas je, ali pripravljajo morda tudi kakšne značilne prekmurske jedi. Zaenkrat še ne, razmišljajo Janez Dugar (prvi z leve) je zaenkrat edini Prekmurec (po starših) na Kočevskem, ki ima gostinski lokal. Denar za novo hišo oziroma gostišče pa je zaslužil v Nemčiji. pritlično hišico, ki jo prav v tem času nekoliko prenavljata, da bi bila bolj funkcionalna in lepša tud, od zunaj. Torej sta se tudi ona ustalila za vedno, a stika s Prekmurjem nikakor nočeta prekiniti. Da je tako, dokazujeta s tem, da sta redna naročnika Vestnika, na rojstno pokrajino pa ju spominjajo in opominjajo tudi številne slike z značilnimi podobami iz sveta ob Muri: sončnice, očetova hišica . . . pa, da bodo začeli kuhati bograč, le dober recept bo treba dobiti mi smo jim priporočili gostilno Baranja v Nemčavcih. Ker gredo večkrat na obisk v Prekmurje, najraje v Moravske Topli- ce, to ne bo težko. Lahko se zgodi, da bodo kuhali tudi »bujto re-po<. In če bodo to zvedeli Prekmurci, ki živijo na Kočevskem, potem se lahko zgodi, da se bo gostov kar trlo. J" zakoncev U L F»Hek, ki sta se 1 /7^ • stalite , r lL''av• pse in lažje starši. Sino (Anit viVttarisi in avto-pa dela v tek- se srečali 7. A go 'r brodila v Trnju. w je tez tas P°' sobt- V. ie P° Pripeljal se je K? k> v Kočevju. Bri-VSu del tako nam i., ,-.,i L ' > Meta,ko Vv' Vi iv-letnega otroka V ■M-;? dti«'mem pose-»hrti ")e m>m' 'e 1 A.ih:i dclt> ‘ hlevu < lSu‘ ti Seveda na in d Arat le$’”Vk ktav. Delo *e l\1 n* HVtto ent". * juli r doda l U&rik sc I1’ Trčim devetim । Aga pa je delala In šla sta po svetu Ludvik Faflek iz vasi Cvižlarii pri Kočevju, sicer pa nekdanji Čren šovčan, je prišel lokral dokaj hi-Iro iz trgovine, kol da bi slutil prihod obiskovalcev. do 1986. leta. Odtlej jc upokojenka še ona. Zadnja leta je sicer delala pri prodaji mleka na drobno in vzdrževala, oziroma čistila molzne naprave. Mnogi prekmurski kolonisti na Kočevskem imajo »hišnice. Pridelajo ne le zelenjavo, ampak tudi krmo za .svoje prašiče in verjeli ali ne bikce! Izjema nista tudi Faflekova, ki imata ta čas v hlevu dva prašiča in govejega pitanca, ki bo tehtal proti koncu leta več kot 600 kilogramov. In tedaj, ko se bo približalo novo leto, bodo pri Faflekovih ne le prave prek mursko-kočevske koline, ampak bodo »odrli« še bika. Nekaj mesa bodo morda prodali, glavnino pa si bodo razdelili vsi, ki tako ali drugače pomagajo pri pitanju. Ludvik Faf-lek seje pohvalil, da ima hlev na skrbi on, takoj pa je pristavil, da krmila kupuje tudi zet. Faflekova sta torej odšla na Kočevsko, ker v tedanjem času kam drugam nista vedela. Ko bi ostala še kako leto doma, tedaj bi najbrž emigrirala v tujino. Agtna brat in settra sta naredila tako in zdaj sta v Kanadi, Ludvi kova sestra pa je v Avstriji Oba imata sorodnike tudi v Prekmurju. kamor občasno rada pridela. Sicer pa sta tudi ona ohranila prekmursko narečje. Predsedstvo Skupščine občine Murska Sobota objavlja RAZPIS za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota 1. Skupščina občine Murska Sobota podeljuje priznanja in nagrade podjetjem, zavodom in drugim organizacijam, krajevnim skupnostim, društvom in posameznikom za izredno uspešno in družbeno pomembno delo, s katerim so dosegli nadpovprečne rezultate trajnejšega pomena ter so bistveno prispevali k razvoju in ugledu občine Murska Sobota. 2. Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota dajejo politične stranke, pristojni organi podjetij, zavodov in drugih organizacij, krajevne skupnosti, društva, skupščtna občine in njeni organi. Predlog mora vsebovati: — podatke o kandidatu; — kratek življenjepis (za fizične osebe); — izčrpno pojasnilo in predložitev dokumentacije za utemeljitev predloga, — navedbo, ali se ga predlaga za a) častnega občana, b) zahvalno listino, c) zahvalno listino z denarno nagrado 3. Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota je treba vložiti do vključno 18. septembra 1992 predsedstvu Skupščine občine Murska Sobota. Predsedstvo Skupščine občine BREZPLAČEN KOMPOST IZ VAŠIH BIOLOŠKIH ODPADKOV Spoštovani občani! Minilo je že leto dni odkar v mestu Murska Sobota ločeno zbiramo odpadke Iz bioloških odpadkov je nastal zelo kakovosten kom-posl, ki je primeren za vrtove lončnice itd Odločili srno se. da enega prvih kompostov, ki smo ga skupaj z Vami »pridelali«, tudi skupaj preskusimo. VZORCE KOMPOSTA, Kt JE NASTAL IZ VAŠIH BIOLOŠKIH ODPADKOV, BOMO BREZPLAČNO DELILI NA NAŠEM PODJETJU V KOPALIŠKI 2, V MURSKI SOBOTI, IN SICER OD 14. DO 18. SEPTEMBRA 1992 MED 6. IN 16. URO. Vzorce bomo delili, dokler zaloga ne poide Z vzorcem komposta boste prejeli navodila za lastno kompostiranje, vključno z navodili za uporabo Zahvaljujemo se Vam za Vašo pomoč pri ločenem zbiranju odpadkov, kajti le tako lahko zmanjšamo gore odpadkov, industriji damo zelo potrebne surovine, zemlji pa kakovosten kompost. S SKUPNIMI MOČMI DO UREJENEGA IN ČISTEGA OKOLJA Saubermacher-KOMUNALA Murska Sobota STRAN 7 T podjetje za komoditeto Lapec, d.o.o »Lapec« za malega človeka trebovali pri vaši h Dve .rod-F' prevažal izdelek lapec. Kupi! ga je in dejal, da če se bo obnesel, ga bodo Iz Bučečovec nas je vodila pot vTurjance Tako kot drugod smo se spet najprej malo vozili okrog po vasi, nato pa zavili na dvorišče domačije, kjer so bili zunaj ljudje, da bi lahko hitreje stopili v stik z morebitnimi kupci. Tako smo najprej ogovorili 65-letnega Rekli smo, da je ALOJZ TOPLAK pa o svojem kupinarjenju. Ko je že kazalo, da jih naš izdelek ne zanima več in konji radensko. ni, so tamkaj prav tako >šuh hanzla«, le da je imel da bomo spet šli rok, je Vinci* segel ponudil za lapca vedal, d PUCKO imenuje VINCI je star 68 let prišli Bučečovci. Odpeljali smo se torej tja in zavili na dvorišče neke večje kmetije — vsaj zdelo se nam je tako. Medtem ko smo jemali potovalko iz prtljažnika, je Stopila na hišni prag gospodinja MARTA KOLBL (to smo izvedeli seveda kasneje) in bila je skoraj nejevoljna, da jo motimo pri delu. Mi pa se kljub vsemu nismo dali kar tako odsloviti in jo začeli nagovarjati, naj vendar kupi naš izdelek, ker ga morajo imeti na vsaki kmetiji. Brez povabila smo stopili v hišo, češ da se bomo že nekako pogodili. >Saj ga imamo nekje na podstrešju. To je zuvec. Ko je živel še oče, ga je uporabljal za sezuvanje »le-dernih črevlof«. Spomnim se, da nam je otrokom večkrat rekel: Idi in prinesi mi zuvca. Bil je po- kako naša »naprava« deluje. Povedal nam je, da je doma v Ljutomeru in da kaj takega še ni videl nikjer. Lahko pa bi res vzel od nas I0'kosov, da bi jih poskusil prodati kupcem skupaj s škornji, če mu damo kaj rabata in napišemo dobavnico. Z gotovino nam nameč ne bi mogel plačati. Tu je bilo naše akcije konec, kajti o dobavnicah še pomislili ni smo. Povedali smo mu torej, da gre le za Vestnikovo akcijo in naj ne zameri, če smo ga tako dolgo vlekli za nos. Veselo se je nasmehnil in vprašal, če lahko kupi zase enega (h)lapca, da ga bo imel vsaj za spomin, če ga že ne bo uporabljal. Rade volje smo mu ustregli. Posloven mož pa je tale Bojan, mar ne? Kam dalje? Na misel so nam Ustavili smo avto in ga brž »napadli« z našim izdelkom Ko ga je vzel v roke, je takoj dejal, da je to naprava za sezuvanje škornjev. »Kako pa ji pravite?« smo ga pobarali. »Maček,< je. odvrnil. >Res?< smo se začudili. >Ne, ne, to je lapec,< se je spomnil tedaj. Začeli smo ga nagovarjati, naj ga kupi, on pa da je predrag in da ga ne potrebuje nujno. >Kako predrag? Poglejte, narejen je iz hrastovega lesa, lepo zlaki-ran . . .< Medtem so pristopili še nekateri drugi in se zanimali, kaj neki prodajamo. ANA TOPLAK, stara 67 let, nam je pripovedovala, da so rekli lapec tudi posebni leseni gari, ki sojo uaja-li na krušno korito, da so potem lahko razgrnili čeznjo prt. FRANC TOPLAK je začel obujati svojo zgodbo, kako je 22 let mlajši ženski in moški so nekaj časa le čudno gledali, nato pa se zanimali, kaj neki bi to sploh bilo. »Ampak to morate vendar poznati. Brez tega je življenje težko . .< smo skrivnostno nadaljevali No, končno se je oglasila starejša ženska, ki je mladim pojasnila, da se to uporablja za sezuvanje škornjev ali čevljev. Kako se naš izdelek imenuje, pa se ni mogla spomniti. To je bila sicer gospodinja Terezija Cizmaši-ja. Medtem se nam je pridružil tudi gospodar Jožef in takoj dejal: >To je lapec. Ko sem delal 2 leti v očetovi čevljarski delavnici - to je bilo v letih 1958/59 -smo ga skoraj vsak dan uporabljali. Bil je približno takšen, kot je vaš.« Tako je bila zadeva vsem jasna. Jožef je tudi pokazal, kako praktičen je lapec, z nakupom pa žal ni bilo nič, ker da nimajo takšnih škornjev pri hiši, da bi prišel prav, pa tudi da so še vsi mladi in se lahko pripogibajo. Začetek torej ni bil kdove kako spodbuden Morda bo kaj več sreče v Ren-kovcih, smo se tolažili. Tam smo zavili v neko stransko ulico in kmalu zagledali starejšega moškega, ki je peljal v samokolnicah krompir. Kasneje nam je po- da bi z njimi lahko šel v promet tudi naš lapec. Ko smo poslovodjo BOJANA HLADNA spraševali, če lahko tudi on nabavlja blago, je odgovoril pritrdilno. Najprej smo mu rekli, da imamo nekaj zanimivega, kar da bodo ljudje zagotovo kupovali. Strinjal se je, da mu pokažemo naš izdelek. Vzel ga je v roke in se rahlo nasmehnil, nato pa začel ugibati, kaj naj bi to sploh bilo. »Ce je to kaj za steklenice?« je vprašal. Odkimali smo. Pogledal je še malo bolje in spraševal dalje: »A je mogoče za čevlje?« Ker nam je bil že na sledi, smo mu vse lepo pojasnili in pokazali, ven lapec, s< da nekdo pi zanimali za 1 jim je zdelo FRANCA PETOVARJA. Bil je dokaj prijazen z nami in takoj dejal, da je »šuh hanzel« že pri hiši in da se nam zahvaljuje za našo ponudbo. Tudi MIRKO ŠOBER, ki je prav tedaj prišel k njim na obisk iz Spodnjega Kocjana, ni bil pri volji, da bi kupil naš izdelek. Ko je živel še v Spodnji Bačkovi v lenarški obči- Časi. ko so naši ljudje predvsem mali kmetje delali po cele dneve pri velikih kmetih za liter kislega mleka, si na ta način služili konjsko vprego ca kakšen prevoz ali kosili in spravljali seno za vsaki peti ali šesti plastič, so mimo. Nemalo je bilo takih, ki so delali in se preživljali kot hlapci in dekle. Redki pa so bili takšni, ki se jim je uspelo prebiti kam naprej. Nedavno od tega sem prebral izpoved starejšega možaka, ki se mu je uspelo prebiti do vrtnarja. Če postavimo temu ob rob našega »lapca««, ki so ga sicer različno imenovali v posameznih predelih Prekmurja in Prlekije, ima ta predmet poleg svojega praktičnega tudi simbolni pomen. Na eni strani lahko zapišemo, da danes skorajda več ne poznamo tega izdelka, ki ga je poznala skorajda vsaka hiša. Na drugi strani pa bi njegovo različno poimenovanje lahko povezovali s položajem ljudi. Da smo prišli do »lapca«« v takšni obliki, kot vam ga predstavljamo, in se je Lapec z njim podal na teren, se moramo zahvaliti mizarju Štefanu Boroviču. ki se je ob naši ideji potrudil in na terenu vrtal in iskal, da je našel pravega. Toda, kol pravi, da je to le ena od oblik in da so »lapci« živeli v različnih oblikah. doben vašemu.« Prosili smo jo, če bi lahko šla na podstrešje in ga nam pokazala, pa je rekla, da ne ve točno, kje je, da bi ga iskala, pa nima časa. Naj pridemo kdaj drugič, če želimo. Prišli srno torej zastonj, zvedeli pa smo za novo ime našega izdelka. Zdelo se nam je dokaj zanimivo (in praktično). Zuvec ... imeli spre- dalje praznih v žep in nam 200 tolarjev njegova cena 300. on pa je kljub temu vztrajal pri svoji ponudbi in nazadnje smo morali popustiti. Potovalka se je torej začela prazniti. Le tako naprej! , Naša naslednja postaja je bilo Razkrižje. Stopili smo v prodajalno Kmetijske zadruge Kmetovalec, v kateri prodajajo tudi gumijaste škornje — okrog 40 parov jih imajo — fn menili smo. Z našim ekskluzivnim izdelkom smo se podali najprej v Turnišče Kako se bo obnesel lapec med »varašanci«? Malo smo se vozili po vasi, nato pa ustavili pri hiši, kjer ie zunaj pod brajdami sedela večja skupina ljudi. »Ravno prav!« smo si dejali. Nato pa, ko smo se jim pridružili, je bilo nekako takole: »Dober dan! Nekaj zanimivega imamo za vas. To boste gotovo po- uporabljah za sez ntl_ stih škornjev, ki J a d ' sestvu 16 parov> < ' v imel doma za 0KW> tudi za nas! -j daj še lok. S kupčijo torej tudi tukaj ni bilo nič. Prav gotovo se nam bo splačalo iti še v Mačkovce, kjer so tisti dan imeli srečanje upokojenci iz Pomurja in Porabja, smo sklepali. Starejši ljudje bodo najbrž pokupili vse naše (h)Iapce, saj hi njim še najbolj prišli prav, da se jim ne bi bilo treba pripogibati pri sezuvanju. Rečeno — storjeno. Kmalu smo bili tam in stopili k prvi mizi. Brez uspeha Vsi so nam odgovarjali, da so to uporabljali nekoč, sedaj pa nihče več ne nosi takšnih škornjev, da bi potreboval lapca pri sezuvanju. Podobno smo slišali pri drugi, tretji in vseh mizah. Naš izdelek bi kupil samo gospod Kerčmar, nekdanji poslovodja Jeklotehne v Murski Soboti, če bi mu ga prodali za 100 tolarjev. Rekel pa je, da ve, da je to izpod cene Ta ko malo res nismo nameravali iztržiti. Stopili smo še malo v gostinsko sobo in splačalo se je. ANTON KEREC iz Vidonec, ki je zaposlen na mačkovskem posestvu, je brž ugotovil, da je naš lingovpa so m r ir za enega. Kup'1 = iep» ISA K, njegov j( 4 e PART! . ki je - itn J6 .p po slovensko, R N dal, da Stifelzicher, nek' felonkel. . sejmišče, paU«žup4^ zrm izdelek«* £ ne Murska je. GERENČER.^ -pjel * bo lapec v gori0^ H« ko so ugotovili J* ^Jtl* STRAN 8 kmetijska panorama Na 30. sejmu v Gornji Radgoni so predstavili Vse tri slovenske pasme govedi je gotovo ena najpomembnejših dejavnosti dovenskeg Wh». težave prihajajo toliko bolj do izraza. Goredore)^ fasu znašla v velikih težavah, saj cene ne pokrivajo posebej ne mleka, zahtev rejcev pa ne uslišijo. Kiju i,:? ta tnveooreja še naprej najpomembnejša kmetijska ejav ’ ^ekujr posestna sestava naših kmetij. Te so majhne in na njih m * delovno ekstenzivnimi usmeritvami. Govedoreja ima v | j tradMu 4^,., —■ • ueiovno ekstenzivnimi usmeritvami. Govedoreja ima v hleJ' . ^J11« vendar si njenega razvoja ni mogoče zamišljati brez 'n selekcijskega dela ter ustreznega trženja govejih iz- •str»» ’ ,0 pa Je možno le ob sodelovanju rejcev, ki morajo biti tudi 0 ’,ganizirani. krnski rejci redijo tri pa' ikS** lisasto, rjavo in čr-organizirani pa so v i tveze oz. društva. S tak-(^^aiziranostjo so rejci za-wtm ln letošnjem letu, '•Inn 10. jubilejnem kme- rejsko in selekcijsko tradicijo, prav vztrajnosti na tem področju pa gre pripisati zasluge za največjo razširjenost te pasme v Sloveniji. Je kombinirana pasma govedi za prirejo mesa in mleko, zato ima v sedanjem položaju, prav tako kombinirana, vendar z izrazitim pou- Lisasta pasma govedi je najbolj razširjena slovenska pasma in ima tudi najdaljšo rejsko in selekcijsko tradicijo. Lekov program za uspešnejšo rejo živali Na sejmu smo lahko videli takšne tipe lisastega goveda, razstavljene pa so bile tudi krave z zelo visoko mlečnostjo (nad 8.000 kg mleka v laktaciji) ter krave izrazito mesnega tipa (težke čez 900 kilogramov). S čredo okrog 85 tisoč krav zavzema drugo mesto v Sloveniji rjava pasma govedi, ki ima prav tako kombinirane lastnosti, vendar s poudarkom na mleku. Razstavljene živali na sejmu v Gornji Radgoni so predstavljale kakovosten vrh slovenske rjave pa- sme, poudarjene pa so bile predvsem tiste lastnosti, po katerih ta pasma slovi: visoka mlečnost, visoka vsebnost suhih snovi mleka in dolga življenjska proizvodnja. Crno-bela pasma seje v Sloveniji pojavila najkasnje in je tudi najmanj razširjena. Odlikuje jo predvsem visoka mlečnost, ki presega 8.500 kilogramov mleka v laktaciji, sposobna se je prilagajati različnim okoljem, ponaša pa se tudi z dobro plodnostjo. Ludvik Kovač Foto: Nataša Juhnov sejmu v Gornji Uk ’ w rejci vseh treh oj dosežke svo-rtiii ■ 31 selekcijskega ,1c iN^^^itkovalcem G r tt^. Ujetnikih dneh videli Ut^MkuvnMlfiih livah. ’M' ‘ 'f'’c ,n Ptvrmic d“ 1 , J in starejših krav p ustnih plemenskih bi- hinnjičnii je bilo na IS^J^i^ano govedo li-I je razumljivo, (60-odstotno) 1 llJ, “Pasma govedi v Slove-1 ima tudi najdaljšo Kakšno Wjstvo? I ** u ?' r*č«n | '•t mtitstr ■ 1 pMTJ/**111 Ue»H«l , sikatero če mnenje DeJ^ d,-’ Sloveniji C« 'Hudi, Sl«* dvakrat ’o^°nV' lovstvom (p° P < ne). To oa je A livcev. Love' spa njihova jadi z uporabo štev. .. zl^Z murje pa K morah i)p(n4R;i*, to kako pr1”!," " da ho prež' ^reč^h , mo Suša jeJjj» dela tud, naj?); te£0 ki si že sedaj volj hrane. »p BERNA^^ V okviru kmetijsko-živilskega sejma je bito letos kar precej časa, posvečenega tudi problematiki lovstva in divjadi. V petek so se v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pretirano pogovarjali o načrtovani zakonodaji (Zakon o varstvu naravne dediščine) na temo ekosistemska izhodišča v razvoju lovstva (ribištva) s posebnim poudarkom na razvoju družbenega sistema v Sloveniji. V Soboto pa so se zbirali v glavnem lovci, saj le Lovska zveza Slovenije pripravna zanimivo in dobro obiskano okroglo mizo na temo Lovstvo v Sloveniji — včeraj, danes, jutri. Lovstvo v prihodnje naj ne bi bila več gospodarska, ampak zgolj naravovarstvena dejavnost; med ljudmi (predvsem pa med lovci) se mora uveljaviti »pozitivna miselnost«, tako da bodo videli v divjadi najprej vrednoto, ki jo je potrebno čuvati in gojiti, ter šele nato žival za odstrel: narava se mora obravnavati in varovati celostno, zato bi morali sprejeti splošen in obvezujoč zakon o varstvu narave, posame- zna področja pa bi morali urejati področni zakoni; vrste in število živali morajo biti usklajeni z okoljem. To je le nekaj osnovnih misli s petkovega posveta, kjer so opozorili tudi na nov odnos med številnimi zasebnimi lastni- ki gozdov in lovci, ki se bo moral čim prej rešiti sprejetjem novih zakonov Prof. or. Janez Šinkovec je poudaril, da je velika ovira pri urejanju tega področja preveč emocionalno in tradicional- no stališče; ker naj bi bilo v prihodnje okrog 280 občin, gozdovi in nasploh okolje ne bi smeli poznati upravnih tn političnih meja osnova za določanje smernic so ekosistemi, določena območja pa razglasiti za gozdove ali območja posebnega družbenega pomena. Seveda bi morali v ' ;a integralnega , tovati posebne naravovarstvene sklade ter dolo- okviru sedanjeg; proračuna oblik' čiti vlogo na obliko direktnih in indirektnih subvencij. Peter Suler, predsednik izvršnega odbora Lovske zveze Slovenije, je opozoril, da ima lovstvo v Sloveniji že dolgoletno tradicijo in da je še do pred kratkim edino skrbelo za nravo in živali v njem. Lovci so bili predvsem nemočni pri ohranjanju naravnega okolja tam,.kjer so se lotiti velikih načrtov izsuševanja in intenzivnega zasajevanja hribovitih predelov s trto in sadnim drevjem Hubert NAŠE CENE SO ŠE POSEBNO UGO^ trenirke: • otroške, bombažne samo 1,300 SIT • bombažne za odrasle 1.700 SIT kavbojke: • dizel 1.850 SIT • lewis 1,610 SIT UGODEN NAKUP SVILENIH TRENIRK ZA ODRASLE IN OTROKE! Možnost nakupa na veliko’ Za nakup se priporoča: TRGOVINA VERE HORVAT, Žižki 61 a, tek: 70 211 vestnik^ STRAN 10 kulturna obzorja Jubilejna 25. pevska sezona Si lh^'' pevski zbor Štefan Kovač tv leto praznuje 25 let delovali, S ■ * '' š* posebno skrbno pripraviti na jubilejno pevsko se-Ek 'm* P^bimi vajami bodo začeli že I. septembra ob 20.00 *Uora na Cvetkovi alki. Vabijo vse ljubitelje in ljubitelji-q zborovskega petja, ki so voljni resno sodelovati pri zbo-tkttrt E2 . J0, žirije za nove člane zbora pa bodo vsak torek m I- in lit, septembrom ob 19,30 v prostorih zbora. J D Vaja v meri kače Za zeleni jezik (9) i^**r?dn*8* sejma v Gornji Radgoni so v nedeljo spet pri-rOfi 7p,:ino parado kmečkih običajev in opravil. V njej je sode-pa 4 ■ “daležencev iz Pomurja in drugih krajev v Sloveniji, 20.000 obiskovalcev. Takole pa so v povorki ''iL'1*! na?hl2|-^w™^- Porčiča in Sv. Trojice pravijo, da so njiho-J •djse. Kako jih pripravljajo, pa so prikazovale kar med Pogledal sem nazaj in videi mesto. ki je ustvarjalo križ, križ vzhoda in zahoda, severa in juga. da. mesto se je učilo križa v gibanju Sonca. Sonce omogoča križ, zato moram zapustili mesto in se učili pri sončnem križu samem .. Čas je, da poslanem učenec križa v Soncu ... Pogleda! sem nazaj in v spominu sem razbral beton, ki je hotel nadomestili dlan Zemlje, vendar je mesto slab služabnik Zemlje, moral bom odkriti pristno prašno dlan Zemlje ter poslati njen učenec. da. moral bom . . . Pogledal sem nazaj in vpogledu sem videi moje vihrave in sunkovite korake v mestu, mora! se bom naučiti enakomernega koraka pri Soncu na prašni dlani Zemlje. Pogledal sem nazaj in se spomnil. da je mesto hotelo dihati z zelenjem dreves in dihal sem misel: mesto se ne bo pokrilo dihanju zelena drevesa, zalenje je slepilo v mestu. . . Moram postati učenec zelenega gozda Pogledal sem nazaj in v pogledu sem bral, da sem zapustil brane knjige, težko je bilo, zelo težko, toda moral sem pozabili knjige, katerih stavki so še vedno brneli v moji glavi. .. Težko je bilo, vendar sem mora! Premišljeval sem. kako je veliko modrosti tudi veliko bridkosti, kajti moja modrost ni bila po meri ne Sonca, ne Zemlje, ne Gozda in mora! sem zapustiti modrost: ni bilo lahko, vendar je začetek modrosti tudi v tem. da pustiš njen biser m iščeš še večjega, ki sije v svoji žlahnosti in bridkosti. Zapustil sem mesto, moral sem . . Sem natančno vedel, kam grem? Ne. nisem vedel, odganjal sem to sršenovo misel, vendar sem zapustil mesto... Hotel sem postati učenec Sonca, Zemlje ter Gozda, najprej pa sem se moral naučiti dobro korakati. Začel sem in koraki so me zapuščali .,. Večer je bil. ko sem zapuščal mesto in tih je bi! moj korak . . . Na prašni dlani Zemlje so se risali moji tihi koraki... Dolgo sem hodil in nisem postal učenec ne Sonca, ne Zemlje, ne Gozda in nemirna ter tesnobna je postajala moja duševnost. Sonce pa je prelivalo svoje mavrične misli skozi bele cvetove majhnih rožic. Sam sebi sem rekel: »Nočem sonca, nočem zemlje, nočem gozda, nad vsem se rasteza preklestvo in naj vzame hudič mene in vse, hotel sem konec tega nevžitega Žitka .. . Takrat sem se sprl z Bogom, ruval sem se in bil boj z njim, hotel sem konec in tava! v smrtni tesnobi... Moji koraki so postali bogokletni, in vendar sem korakal naprej, prekljmjal sem, toda hodil sem naprej ... Nekega večera sem zašel v teman gozd, truden sem bil. moji vojaški škornji niso bili več trdni in tudi jaz ne. Taval sem v telesu v duševnosti v duhu in rekel Bogu: »Veš, če misliš, da je tavanje edini smisel, potlej je konec lega tavanja naj-večji smisel. Nasloni! sem se na nočno drevo, ter obtoževal Boga, zopet sem se ruval in bil z Bogom in uničena je bila moja duša.. . Naslonit sem se na drevo in potegnil odrešujočo britev iz torbe, svetlo in toplo se je nasmehnila v temni in mrzli noči. Potlej, potlej sem zagledal drobno lučko v ogromnem gozdu. Prej se je britev nasmehnila meni. sedaj sem se jaz njej. Vstal sem in šel Tiho sem se približeval luči in tiho se je drobna luč bližala meni. fDalje prihodnjič) M’ m»i. * f* je bil °T’k* vPrtSa 11 šalinec ... in še koliko vsega je bi; 1 pona zadnja kmečka parada po radgonskih ulicah, saj Sa* ?roi»et p 1 le,a v **8a P« je tedaj popolnoma ^IttiŠČu, Hasa™ezne skupine naj bi se prihodnje leto prcdsta- Besedilo: J. GRAJ Posnetki: N. JUHNOV Predsednica skupščine Pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Maria Pozsonec (prva z leve) se je ob koncu 2. mednarodnega arhivskega tabora zahvalila mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem. Enotedenski tabor so sklenili z razstavo zbranega gradiva v Žalaegerszegu. Mladi so raziskovali v Cen ti bi in Lovasziju na Madžarskem. Poleg narodnostne skupnosti sta bila organizatorja še arhiva iz Maribora in Zalaegerszega. se, foto S. Szunyogh Svet ob Muri je prejšnji teden živel v znamenju kmetijsko-ži-vilskega sejma v Gornji Radgoni, Medtem ko si prireditelji po neuradnih podatkih že manejo roke in preštevajo izkupiček, pa mi prebiramo priložnostne zabeležke o tem, v kakšni jezikovni podobi so so gospodarske idr. organizacije predstavile reki obiskovalcev. Skratka, izkoriščamo to priložnost za kratko jezikovno oznako sejma. Najprej je zbodlo v oči samo zapisovanje naziva sejma, namreč »kmetijsko živilski sejem«. Na ta način zapisovanja smo naleteli tako v reklamnih sporočilih, ki so vabila na sejem in obveščala o njem (poleg krajšega poimenovanja »kmetijski sejem«), na različnih plakatih (npr. tistem, ki je vabil na »mednarodni odbojkarski turnir za pokal 30. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma«) in tudi v uradnih pisnih sporočilih vodstva sejma. Ker smo na nekem drugem mestu, kjer je bilo zapisano o z vezi/skupnosti kmetijske in živilske dejavnosti posredno dobili potrditev za predpostavko, da gre za kmetijski in živilski sejem, bi torej bil pravilen zapis z vezajem: kmetijsko-živilski sejem. Te stvari smo v rubriki že pojasnjevali (v zapisu Št. 2). Sicer pa je bil sejem, tudi če odmislimo nekatere reklamne za piše tujih razstavljavcev v njihovem jeziku, pravi jezikovni babi-lon, se pravi jezikovni babilon znotraj (enega) slovenskega jezika. V osnovnih predstavitvah podjetij (ime in vrsta podjetja, navedba osnovne dejavnosti) ni bilo nobenega reda in enotnosti, jezikovno sprejemljive predstavitve so se mešale z jezikovno povsem neustreznimi. In četudi bi nekatere primere lahko vsaj delno opravičili s šibkostjo ali celo pomanjkanjem tovrstne jezikovne teorije in iz nje speljane jezikovne norme, pa je bilo nekaj primerov takšnih, ki jim tudi to dejstvo ne more sprati madeža jezikovne nevednosti in nekultiviranosti. Kakor bi bilo mogoče na hitro razvrstiti v tri kategorije razstavljale/prodajalce na sejmu, tako so se izoblikovale tudi tri je-zikovnouporabniške skupine. T. i. velika podjetja, ki imajo dovolj gmotnih sredstev (in ustrezne zavesti) za obsežnejšo tekstovno predstavitev svoje dejavnosti, so svoje prospekte idr. reklamno gradivo ponudila v relativno sprejemljivi jezikovni podobi. Seveda bi kritični pretres tudi tukaj našel pomanjkljivosti, ampak vsaj prvi vtis je bil ugoden. Srednji skupini manjših podjetij, ki so šele v prodoru in boju za tržišče, se pozna, da uresničitev svoje t. i. celostne podobe povezujejo s prihodnjim časom. V skladu z bolj ali manj priložnostno naravo njihovih reklamnih sporočil je bila tudi jezikovna podoba le-teh mestoma dokaj vprašljiva. Skupina zase pa je bil tisti del sejmišča, kjer so na stojnicah prodajali svoje (ali koga drugega) izdelke različni zasebniki. Tam smo naleteli na kajkavske »vure« (pravilno seveda ure), na »ita-Ijanske čevlje« (pravilno italijanske), na ponudbo »pretpasnikov« (pravilno predpasnikov) in »zoknov« (pravilno nogavic), celo »bru-nerico z baldahinom« (pravilno brunarico z baldahinom) so prodajali in obveščali o »razsprodaji« (pravilno razprodaji) krznenih jaken. Prav za ta del sejmišča smo si takrat zaželeli, da tamkajšnjih stojničarjev ne bi obiskovali samo tržni ali davčni inšpektorji, ampak tudi jezikovni. Kolikor že je ta želja iluzorna in za jezikovne zadeve morebiti preveč pragmatična, toliko se v njej skriva predvsem prenos Prešernovega občega nacionalnega vzklika iz sedmega soneta Sonetnega venca na raven sodobne jezikovne konkretnosti: »Da bi nebesa milost nam skazale! / Otajat Krajna našega sinove, / njih in Slovencev vseh okrog rodove, / z domač’mi pe-smam Orfeja poslale! / Da bi nam srca vnel za čast dežele .,.« (in jezik te dežele. FRANCI JUST »Naše drevo« Nekoč je bila posajena sadika za »naše drevo«. Pognala je veje v nebo in korenine v zemljo. Rekli so nam, da je to »naše drevo«, ki nas varovalo bo vselej pred zli duhovi sveta. Dejali so nam, da se pod njo odpočit bo zemljan in si novih moči nabral. Verjeli smo jim. Drevo je starelo. Korenine zgubljale klenost objema, se veje sušile in padale na pribežnike. Ko v poletni vročini v njeno zatočišče želim, mi sončni žarek skoz krošnjo zažge meso in srce. Pod »našim drevesom« obležim. Je to plačilo, ker verjel sem obljubi? TINE MLINARIC kulturni koledar • kulturni koledar prazničnega vzdušja Brez Tri značilnosti ima letošnja 20. mednarodna slikarska kolonija: Prva je, da se je uspela obdržati skozi dve desetletji, druga je ta, da je bila prvič organizirana v sa- mostojnt suvereni in priznani Sloveniji, tretja pa, da letos praznuje mesto Lendava 800-letnico. Devet umetnikov se je trudilo deset dni zaporedoma na lendavskem gradu. Po nepozabni vožnji z ladjo po reki Muri od Ižakovec do Pince-Marofa so morali krepko poprijeti za delo, da lahko vsak vsaj s petimi slikami sodeluje na skupni razstavi. Karoly Borbeiy iz Gy6ra. Marino Cas-setli iz Trsta, Wang Huiqin, kitajska slikarka iz Ljubljane, Ne-meth Janos, keramik, in Szenvi Zoltan iz Zalaegerszega, Zmago Jeraj iz Maribora, Mirko Rajnar iz Murske Sobote. Koszti Jstvan Miklos pa je prišel na kolonijo iz Transilvanije. Pridružil se jim je še Joris Kuvast iz Nizozemske m krog ustvarjalcev je bi sklenjen. Organizacijo 20. likovne kolonije sta omogočila sponzorja Emil Rosič, podjetnik iz Lendave ter Naravno zdravilišče Lipa, ki sla oskrbela med drugim za razna presenečenja in za zabavo. Za praznovanje jubileja pa bo primeren čas šele takrat, ko bodo organizatorji (zavod za Kulturo občine Lendava) dobili več podpore iz republike. (Sz. S.) RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V hotelu Diana razstavlja amaterska slikarka Irena Flisar iz Maribora, Razstava bo odprta do 15. septembra. MURSKA SOBOTA: V galeriji je odprta razstava Pridobitve 1988 do 1992 za stalno zbirko. Ogledate si jo lahko do 7. septembra. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju je na ogled razstava Sedem tisočletij ob Blatnem jezeru. Razstavo si lahko ogledate vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure. Ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 12. uro. LENDAVA; V grajskih prostorih je na ogled stalna razstava slik in kipov dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Odprta je tudi spominska soba GyOrgya Zale. RADENCI: Odprta je nova galerija, v njej pa razstavlja slikar in kipar Janez Boljka. Nova galerija je za ta turistični kraj velika pridobitev. LJUTOMER: V galeriji je na ogled stalna zbirka. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja sli kar Leander Frežan s Cme na Koroškem. Razstava bo odprta do 20. septembra. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V petek, 4. septembra, ob 21. uri bo na grajskem dvorišču gledališka predstava — komedija Da, prav ste prišli Ob slabem vremenu bo predstava v kinodvorani. RADENCI: V glasbenem paviljonu v parku so vsak torek in petek od 16.30 do 18. ure promenadni koncerti. Koncerti so tudi ob nedeljah od 15.30 do 17. ure KNJIŽNICE LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17, ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 14. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta vsak dan od 8, do 15. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure MURSKA SOBOTA: Pokrajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Edvard Kobal: DIDAKTIČNE POBUDE ZA NARAVOSLOVJE V ŠOLI, DZS Marta Kocjan Barle: ABECEDA - PRAVILA, DZS Pavle Čelik; IZZA BARIKAD, Založba Slovenske novic STRAN n ne zgodi se vsak dan Kultura za pokuševalce Nekoč je neki moj znanec rekel: »Za izobraženca je dilema samo v tem, ali bo stene svojega stanovanja opremil s slikami ali s knjižnimi policami.« Pa vendar ni čisto tako. V mojem širšem sorodstvu sta dve izobraženki. ki ne mislita čisto tako. Že vrsto let preživljamo poletne počitnice na morju, kjer je imel moj stric veliko počitniško hišo. Po njegovi smrti jo je podedoval moj bratranec. Stara hiša ima ogromno praznega prostora in z leti so jo številni obiskovalci polnili s starim pohištvom, tudi z nekakšnimi policami. Te police pa so spet drugi ali isti polnili z raznimi knjigami. Z leti se je tako na njih nabralo veliko knjig, od kriminalk in ljubezenskih romanov v snopičih do raznih magazinov, starih knjig, knjig, ki jih je nekdo pač lahko pogrešal ali pa je menil, da za njegovo domačo polico niso dovolj dobre. Tako se je nabralo veliko knjig — od navadne plaže do del svetovne klasike. Med njimi šobile tudi angleške, nemške, francoske in druge. Sedanja lastnica pa ima vsakih nekaj let napade pospravljanja, ob takšnih akcijah gre v smeti vse, kar ni pribito ali privezano. Vsako leto med počitnicami privlečem s seboj kup knjig, ki jih potem prebiram v prijetni senci, vedno pa se zgodi, da je več prostega časa kot strani knjig. Ko mi zmanjka mojih, se ozrem na police in si poiščem med kakovostnejšimi takšno, ki je še nisem bral. Pred dvema letoma sem našel star potopis po Angliji Hipolita Taina. Natančnega naslova se ne spominjam Knjigo sem z zanimanjem prebiral, četudi opisuje davno minule čase in ljudi, ki jih ni več. Naslednje leto sem jo nameraval prebrati do konca. Med akcijo že omenjenega pospravljanja pa je antikvarni Taine končal v smeteh skupaj z omenjenimi zveščiči trivialne literature. Druga sorodnica ima več podedovanih slik raznih uglednih slovenskih slikarjev, ki so obešene po stenah. Nekega dne, ko sem moral v najmanjši prostorček njihovega stanovanja, pa sem presenečen obstal. Nad straniščno Školjko je namreč visela slika znanega slovenskega slikarja, čigar imena ne bi omenjal, da ne bi žalil njegovih sorodnikov. Tako sem se uspel prepričati, da jc teorija o izobražencih, stenah, slikah in knjižnih policah zasnovana na dokaj trhlih nogah. Dokončno pa se je teorija podrla, ko je naša sodelavka v službi, fakultetno izobražena oseba, dejala v debati o Picassu: »Oh, teh packarij pa jaz nikakor ne morem razumeti«. Kasneje sem izvedel po rezultatih raznih anket, da v povprečju rojak (namerno se izogibam besedi Slovenec) prebere letno eno knjigo in pol, večina razstav je praznih, gledališča in koncerte pa napolni nekaj sto stalnih rednih obiskovalcev. Domače in prevedene knjige izhajajo v nekaj sto izvodih, razne plaže (tako imenovani bestsellerji), ki izhaja v večjih nakladah. Tako sem se potolažit ob misli na H. Taineja, ki je končal na smeteh in me ne vznemirja več misel na slovenskega klasika, ki visi nad straniščno školjko, kultura je pač kategorija, ki nastopa v statistikah, druga plat kulture pa je tista, ki jo nosi vsak v sebi. Bori voj Repe Fotografija z naslovom Jedrski stolpi ob zori je bila na fotografskem tekmovanju, ki ga je razpisal program Združenih narodov za okolje, nagrajena z bronasto kolajno. Posnela jo je fotografinja Jane) Haas iz Milforda v Michiganu, tekmovala pa je v amaterski sekciji. Podeljenih je bilo 16 zlatih medalj in 190 častnih plaket, organizatorji pa so prejeli več kot 30.000 fotografij z vsega sveta. Slovesna podelitev nagrad je bila na ekološkem srečanju na vrhu v Riu de Janeiru. Poletje za čas turizma. Množica ljudi se v poletnih mesecih seli iz svojih stalnih prebivališč v druge kraje, v gore, na morje, k jezerom, na podeželje, v eksotične dežele. To sodobno preseljevanje ljudstev, ki naj bi bilo namenjeno uživanju in sprostitvi, kar je nedvomno dobro, ni zgolj to; osveščeni ljudje vse glasneje Mini humoreska Zgodba o 16-letniku Ni smel piti alkoholnih pijač Ni mogel odpreti ,oP uniči! piti airx\>i ivii in i pijeta ini/yi.i v voziti mota - ■ se mogel poročiti brez privolitve Staršev Ni smel vozni Ob vsem tem ni imel niti volilne pravice .- n Potem so ga (tam nekje na Balkanu) vpoklicali v p ! Hite1*1 16 do 60 leta Nihče mu ni branil streljati z mitraljezom ali Nihče ni nikomur branil da ne bi streljali nanj. Nihče ni br ' bi smeli pohabiti in končno nihče ni imel nič proti, ko so ga 150 mm granato iz nekakšnega netrzajnega ali kakšnega - ■ Forum romanun1 v Las Vegasu V Las Vegasu bodo še ta mesec odprli 21.000 kvadratnih metrov velik nakupovalni center v starorimskem slogu. Fasade trgovine in javne površine bodo podobne antičnim rim-kim trgom z velikanskimi stebri in oboki, trgi in bogato okrašenimi fontanami. Obokani stropi bodo poslikani modro kot sredozemsko nebo. Med najemniki trgovin bodo Gucci, Spago in druge svetovne Firme. Prekletstvo turizma , nostmi arogantn j()S0 . afriških naravnih £* j^r ji* ■ ze povsem zbega 0 s t’ čas zasledujejo a । sti. CelovvisoW^^ stopnih himalajs kov se nabirajo^prjvJ vilnimi turistični ^^gi tako imenovanimi Krematorij na kolesih opozarjajo, da gre pri množičnem turizmu tudi za svojevrstno »turistično onesnaževanje«. Letos bo svetovni turistični val ponesel 400 milijonov ljudi na razne konce sveta. To je 16-krat več kot leta 1950! Pomislimo samo na hudo obremenitev komunalnih naprav v turističnih krajih, ki se jim število prebivalstva za nekajkrat poveča, kar se pozna tudi pri urejanju ekoloških vprašanj, od odlaganja odpadkov do kanalizacije. Obremenitev ožjega okolja je v vrhuncu turistične sezone izredno velika. Toda turistično ones- naževanje ne pomeni le ekolške-ga obremenjevanja okolja, temveč tudi uničevanje kulturne in naravne dediščine. Iz sveta prihajajo žalostne novice o uničevanju kulturnih spomenikov v Italiji. Egiptu, Grčiji in drugod. Sloviti staroegipčanski tempelj v Luksorju je posvinjan z grafiti, ki prekrivajo tisočletne dragocene zapise. Za kip Svobode v New Yorku imajo posebej zaposlenega človeka samo za to, da odstranjuje prilepljene žvečilne gumije, ki jih turisti odlagajo vsepovsod po mogočnem kipu. Italijanske renesančne umetnine na javnih prostorih so popisane z maloum- ■ iU 1,1 V turizmu se narja. vendar Pa ’ nevan^ postaja svojevrstna «s|ejfatn kateri bo treba pt«J šiiti. gda pokazo šteron Una či niča gospouda Kučana je gvušno bila vesela, fala bougi, ka ste si zmislili, ka st prehodi djali vo tablo z dobrodošlico” samo f prehoda te bi napisana v ik žmetno ka je tcu za kakšo romanje na Hrvaško pa bdv veseli Beleko^ bratranec, gda ka je tou vse lipou pa pra’, Omarji dva meddržavna mejna z Italijo pa niti ednoga ne j , bi na tabli bila dobrodošlica jeziki, čiglij, ka jo naš žlo slovensko “roMrsko" noč. Bela pravi, ka si je znan na mej nor prpelo s Tajčlanda domov v rodno dopust. Že od daleč je krijčoi"Beovenutitbenvenuti, mislila, ka bi predsednik države komi na Puščo, posebno nej, gda itit tirati s "Spoštovani gospod Hi ”romsko" noč. * začetki namcjno p Madlarskon napiše, pa žmetno — ud v oz ©j uk -.NaSin d w pa iMnkar L L ‘ . i MM#« Tou, san dugo nej mogo gor prij ti, ka dobrodošlico naslikano, je nej tak Naj pr le san mislo 'od daleč giedouč, falinga, nama lani. No, san namesto svinj do V redi, tak fejst ne smrdijo. Od bliže pouval1. jc p« vi San zdrodatDj Meni se že tudi skaro, od kak človeške -proteus se No, pa nekie lopinge se n3 In sega tega, brat Džouži. Japonska družba Kenyusha skrbi za upepeljevanje domačih živali. Krematorij je nameščen v kombiju, ki ga na željo strank pripeljejo k njim na dom. Upepeljujejo poginule pse, mačke in druge hišne ljubimce. Sežiganje ne pušča smradu in dima, cena za eno upepelitev pa je približno 280 dolarjev. Zaklad Amerike V Južni Ameriki se z arheologijo v glavnem ukvarjajo roparji grobov. Vse, kar le malo diši po zgodovini, izkopljejo in prodajo ljubiteljem. Pred kratkim pa so bili pravi arheologi hitrejši od kriminalne konkurence. Skupina strokovnjakov pod vodstvom profesorja Izumija Smihade s harvardske univerze je po osmih letih iskanja izkopala največji zlati zaklad v Ameriki. Našli so ga v perujski vasi Batan Grande. Tu je našel zadnje počivališče vladar iz sikanskega obdobja, iz časov pred Inki. Vladar je umrl približno pred tisoč leti star od 40 do 50 let. Njegovi podložniki so mu v grob položili prekrasen zlat nakit, med drugim šest zlatih kron in 150 zlatih peres, ki so krasile krone. Po srečnem naključju dragocenega zaklada niso prezrli le novodobni roparji, ampak tudi pohlepni Spanci v Ib. stoletju. Bodoča mačd^ _________________________________ _ Vsak ženin itna tremo, ko mora predstaviti r" ’ n otroku. Tudi 60-letni senator Edvvard Kennedy PL „ie in ur Kmalu se bo oženil z 38-!etno odvetnico Victorio ser , -i bilo potrebno predstaviti 31 letnemu sinu Pa,r,|fUse vzela , srečno in v splošno zadovoljstvo. »Mlada« naj nep11^ Edward je bil v minulih letih neredko vpleten leta he in škandale, zdaj pa upa, da bo na stara lc,a drugi, mirnejši zakonski pristan. ZVEZDE VAM MEŽIKAJO OVEN DVOJČEK Ona: Spomnila se boš nekdanje priložnosti in se zamislila nad svojo realnostjo. Dobro bi bilo poskusiti, mogoče je prijatelj še vedno v podobnem razpoloženju kot nekoč. Toda potrebno bo nekaj truda, kar pa je odvisno samo od tebe. On: Razveselil se boš prijateljičine pozornosti, vendar boš pozneje pričakoval veliko več, kot ti je pripravljena dati. Da bi si pridobil naklonjenost sodelavcev, ti ni potrebno razmetavati denarja Ona: Včasih se splača tudi malo potrpeti, saj je pozneje uspeh lohko slajši in prijetnejši. Zato se nikar ne vznemirjaj zaradi trenutnih neuspehov — tvoj čas šele prihaja. In noč ima svojo moč, zato jo izkoristi do konca! On: Vse ima svoje meje — tvoj problem pa je v tem, da jih ne znaš pravilno določiti. Partnerka si lahko kaj hitro premisli, potem pa ti bo še žal izrečenih besed. Odidi raje malo v naravo in o vsem skupaj pošteno razmisli. Ona: vse preveč si zaskrbljena zaradi tega, kako ustreči drugim Zakaj ne bi enkrat najprej pomislila tudi nase. Svoja zanimanja boš razširila na povsem nova področja, kjer te čaka še marsikatero neprijetno presenečenje. On: Mislil si že, daje vsega konec, pa seje v tebi znova silovito prebudilo nekdanje čustvo. Mogoče ti bo celo uspelo, saj je prijateljica sedaj veliko manj trmasta Seveda pa bodi previden in predvsem realen. Ona: Prosti čas boš posvetila svojemu konjičku in zato nekoliko zanemarila svoje prijatelje, predvsem pa svojega partnerja, ki ti bo to le stežka odpustil. Koristilo bi vama krajše potovanje v tujino. On: Tokrat je na tebi vrsta, da dokažeš svoje resnične sposobnosti in kvalitete. Obdobje lahkomiselnega norčeftnja je minilo in pokazati boš moral svojo pravo podobo, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi, da jo izgubiš. DEVICA TEHTNICA •ŠKORPIJON Ona: Pustolovščina, ki te tako mika, je precej man, zanimiva, kot si pomislila na prvi pogled Seveda pa je vse odvisno predvsem od lega, ali ti je v ljubezni več do stabilnosti ali do trenutne zabave. On: Dobro bi bilo, če bi včasih ustregel tudi kakšni od part neričinih mub Vsekakor bi bila to precejšnja osvežitev v vajinem odnosu, ki prihaja v še eno od majhnih kriz, ki pa lahko kaj hitro zraste v velike probleme. Ona: Neka novica te bo zelo presenetila, saj bo obenem prav tako neverjetna kot tudi razburljiva Družba čaka samo še nate, zato se potrudi in izpelji svoj delež načrta. Nekdo te že dalj časa opazuje. On: Postal boš prav obseden z idejo, da te nekdo stalno izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako črno, kot vidiš ti Se vedno se ti bo ponujala priložnost, ki je enostavno ne smeš zamuditi. Ona: Prišel je čas. ko se boš morala dokončno odločiti, komu posvetiti svoja čustva. Vendar se bo pojavil nekdo povsem tretji, ki ti uspe še dodobra prekrižati tvoje načrte. Za konec tedna se ti obeta prijeten obisk. On: Ne razmišljaj tako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi. Potreboval boš prija; teljevo pomoč, toda zavedaj se. da bo le to potrebno nekoč tudi povrniti. Ona: Naletela si na enakovredno tekmico, ki ti lahko dodobra zagreni življenje. Partner ti je sicer zvest, vendar pa se je začel zanimati za dokaj »nevarne' zadeve. Poskrbi za red v hiši, če ne. bo prepozno. On: Ne bo odveč, če boš malce pokazal svoje zobe, saj te bodo v nasprotnem potisnili ob zid. Zaljubil se boš, vendar pa se boš Se vedno spraševal, ali je to tisto pravo Raje se kar prepusti občutku. STRELEC KOZOROG VODNAR --------------------------------- -n '* r * Ona Preživela boš prav prijetno ava”111 Ji* ne zanašaj na trenutno razmerje, kako , dvs odšel, tebi pa bo ostal prijeten spomin iskren prijatelj. . . j^črn / On: Začel se boš spraševati, ali je •1 t. ,et-J <:•• naključje ali pa premišljeno delo nekog • ^0 ta pod nogami Nikar se ne zanašaj na s pak stori kaj konkretnega! jn ‘ " Ona Partner te bo pustil malone na skuP^aC^ vse. da bi mu to z isto mero tudi vrnila ..A hitro sprevrže v srdit spopad mišljenj m konča dobro ali slabo. PaJ On: Preveč se boš ukvarjal s seboj. da , P* boš hotel videli. Prav hitro se ti lahko zg (H)bO’ (.j kratno priložnost, ki se zlepa ne bo ' uspešen teden! t ž* Ona Dosegla boš tisto, kar si Pr^jLiil.i ' j hitro boš spoznala, da si se ponovno ^.^m«1 p Ije, če bi del te energije posvetila lud T • vljenju. ki je trenutno pravi obup ■ vačrtf’ ra.'\,j. On Ah ni že skrajni čas. da se tud n ava^l^’ ,tj dolžnosti Sredi tedna se li obeta Pr’J ■ gnahv r. J bi bilo, če bi malce pripazil tudi na _ t tl , Ppt Ona: Pripravi se na resnično Pre j^moškeE* spremenilo tvoje dosedanje občutke nrb0’ r ' ti bo povedal nekaj zelo lepega. U Pa y v i' *>o- t birad-^V^5^ On. Obnašaš se, kot da ne veš, kaj to a a*’" komu prav pošteno zameril V bistvu P ska. s katero boš poskušal skriti svoj več ti bo uspelo . Jih STRAN 12 za vsakogar nekaj Skrivnost vaših dlani Preproga iz domače delavnice Šifra: Love Damijan i ln filozofi- J?11'Pravi* a 'menovan kar-^Rje jn ’ _da naše sedanje ži-■ -n Pa 0snovBi karakter, , Pal« vse nesreče doio- S Vranje m način ži-'He ip preJŠnjega življenja, na yzr°^no-posledično se d0^a ^^rno nas ln kar sami ^stvarbd ž|vUenJe človeka 4-‘ 1 isti ° takšne razmere, 41 m žive f^jatneznik vedno m skladu z moralni-'a opisana gonil-Ok>^ne,n bila tudi vS^vlien a si,a človeka. To xii' Htk vr POmeni, da bi ž'v«i in de- ne se-V1 sa>ni tj? narave* na Šivanj kaV3'"0 °d8°' ^)e,Uu lUvel J'Va m karJ«-dozoreva, po- Ih iL '■T * ''nem od S- ■ ln podobno, bo moral »plačati« v enem od naslednjih življenj. Mogoče je to preprostemu človeku nerazumljivo, zato se bomo potrudili to pojasniti na razumljivejši način. Vprašajte se, kolikokrat ste slišali ali izrekli razočaranje nad nekom in njegovim početjem. Da bi sebe pomirili, sta zadevo podkrepili, češ saj mu še vse pride nazaj ali vsak lonec ima svoj pokrov. Vsak mora plačati svoje grehe, če ne zdaj, potem prav gotovo pozneje. Nikakor pa temu ne more uiti. Nič ne more proti načelu višje pravičnosti, ki izravnava vse krivice in grehe. Kako globoko si potem oddahnemo, ko se to zgodi, ampak ne iz zlobe, temveč iz olajšanja in odrešitve za svojo dušo. Ljudje vsak dan prizadenejo drug drugega, se prepirajo in delajo slabo. Ob tem čutijo neko trenutno zadoščenje in zadovoljstvo. Že v naslednjem trenutku podvomijo o pravilnosti storjenega, Tega seveda ne priznajo, ampak ves čas živijo z globoko notranjo moro, da ho prišel čas, ko bodo morali plačati za vse storjene krivice. Bojijo se, a tega ne morejo preprečiti. Udarec je ponavadi veliko hujši, kot je bilo njegovo dejanje. Isto je z dobroto, če smo dobri in prijazni do drugih, se nam to večkrat poplača. In kako uiti temu začaranemu krogu večnih rojstev? Bodimo vedno in skrajno pošteni v vsakem položaju, ne bodimo egoisti. Vsa taka človekova početja so samo zaradi neizoblikovane osebnosti, ki noče dojeti osnov nih duhovnih dogajanj v sebi, v svetu, v kozmosu. Vse je determinirano in medsebojno povezano. Dobro bi bilo, da bi to razumela tudi oseba, ki jo danes analiziramo. Red v čustvenem, moralnem, poklicnem in zdravstvenem smislu. V vsem. Sicer se bodo kopičila samo nezadovoljstva, nikogar ne boste vzljubili, v službi bo šlo vse narobe, tako boste načeli svoje zdravje, moralno pa boste na psu. Težka naloga vas čaka, ampak verjemite, za vse se je potrebno truditi, vedno znova. A se splača. Ozona je premalo in preveč ^asbene lestvice /WVV Videti je, da se je ozon prebil iz anonimnosti in postal skorajda medijska zvezda; o njem veliko pišejo in še več govorijo. Kdo ni slišal za ozonske luknje in tanjšanje varovalnega ozonskega plašča, ki ščiti vse živo na našem planetu pred ultravijoličnimi žarki? Izginevanje ozona v visokih plasteh ozračja skrbi ves svet in človeštvo se trudi naredili, kar se da, da bi tega plina ne zmanjkovalo. Povsem druga stvar pa je, ko gre za ozon v najnižjih zračnih plasteh, torej za zrak, ki ga dihamo. Tu ozon ni prijazen plin, prej obratno; če ga je preveč, postane nevaren človekovemu zdravju, V nižjih zračnih plasteh ga je manj kol 10 odst, vsega ozona v ozračju. Nastaja po naravni poti, še posebno v vročih poletjih, k povečanim količinam tega plina pa v zadnjih desetletjih veliko pripomorejo tudi človekove de javnosti, krivci so predvsem emisijski plini prometnih sredstev in termoelektarne. Povečana kon cent racija ozona je nevarna za vsa živa bitja, rastline, živali in človeka, zato jo redno merijo. V sosednji Avstriji so prejšnji teden namerili večje koncentracije, zato so opozorili prebivalstvo, naj bo pripravljeno na posebne ukrepe, če se bo koncentracija še povečevala. Pri nas so koncentracije ozona, kt jih prav tako redno merijo, v mejah normale, zato zaskrbljenost (še) ni potrebna. Iščemo preprogo, pa ne najdemo takšne, ki nam bi bila všeč. Radi bi naravne materiale, naravno barvo, enostaven in učinkovit vzorec: najbolje, da preprogo izdelamo sami. Vzamemo 6 cm široke trakove (oprte), ki jih kupimo v trgovini, nato pa potrebujemo, še bucike, lepilni trak, škarje in nekaj časa, tega pa bo v prihajajoči jeseni dovolj. Potrebujemo: 37 m svetlega traku (oprte) in 50 m nekoliko temnejšega traku, širokega 6 cm. Navodilo: Svetli trak narežemo na 30 kosov, dolgih po 1.22 m. Temnejši trak narežemo na 20 kosov, dolgih po 1,82 m. Za obrobo vzamemo štiri trakove, dolge 1,94 m, in štiri trakove, dolge 1,34 metra. Obrobe so iz temnejšega traku, po dve za vsako od stranic. Kako prepletamo? Temnejše trakove zložimo vzporedno na tla. Kratke stranice pritrdimo s koščkom lepilnega traku. Nato vzamemo svetlejše trakove. Pretikamo jih med temnimi trakovi, enkrat gre svetli trak spodaj, enkrat zgoraj. Svetli trakovi tečejo prečno na temne trakove. Vsak trak prepletemo, nato ga pripnemo z buciko. Med pre-pletenjem so lahko trakovi nekoliko razmaknjeni (2 mm). Ko je delo končano, pa jih stisnemo lesno drugega k drugemu. Nato izdelamo obrobo. Zložimo kratke in dolge trakove obrobe v okvir. Vogale se-šijemo in izdelamo. Zeleni čaj za zobe Špageti, tortice in podobna živila vsebujejo veliko zobem škodljivih snovi — ogljikovih hidratov. Škodljive snovi, ki ostanejo v zobni votlini, nevtraliziramo tako, da si zobe umijemo, dvajset minut žvečimo gumi brez sladkorja, spijemo skodelico zelenega čaja ah pa pojemo košček sira. Japonski raziskovalci so ugotovili, da nekatere snovi v zelenem čaju deloma uničujejo bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo. Isto velja za trde sire. Po kosilu st lahko zobe očistimo tudi s koščkom ementalca. Sir vsebuje namreč kalcij in fosfor, ki naredita na zobni steklini oblogo in že v kali zatreta zobno gnilobo. Nasveti Krompir, ki ga odcedimo, ne bo vlažen, če položimo med lonec in pokrovko brisačo ali kuhinjsko krpo, saj bo tkanina prestregla paro. xxx Penaste blazine je laže obleči, če primerni plastični vrečki odrežemo dno in z njo oblečemo blazino. Blazina bo tako zlahka zdrsnila v prevleko, vrečko pa potegnemo ven. XXX Pri peki celih rib damo v trebuh koške krompirja. S tem preprečimo, da bi meso med pečenjem upadlo. Napotki za poslovneže SKLADB !■ Evi KkA' ' * ITOUCH Maggie Reiliey ~ Gun s Mi \UN HEAVENS DOOR Guns’nRoses * F aJ^SSION Smithereens ’ A OTHER Beautiful South c *kt v a bROKEN GLASS - Anme Lennox h- KARMA - John Lennon ' K? rjb IS I — Chrjs De Bur,h Love' Michael Jackson c E " Joan Armatrading ^AKo^RODNOZABAVNE GLASBE ; ' LEKRON PA Z MARELOF s' rA Pr I -, . IJra,ie lz Oplotnice i i i' Mnr dO — Alfi Nipič in njegovi muzikanti JA SVET - Ans. Jožeta Šumaha Škerjanca At, ^OJa ,rINJICI Štajerski vrelec , 'MAM KONJIČKA - Alpski kvintet ‘ 'Oj h^Ln^ ~ Ans. Nika Zajca k M KRALJESTVO — Ans. Marela . Ans' LoJzeta slaka F Va?1^ Pošljite do četrtka, 10. septembra 1992, na na-’ '"ova 29, 69000 Murska Sobota, za glasbene le- Ali ste vedeli, daje dajanje daril pomemben sestavni del korejskega življenja in da je treba darila dajati in sprejemati z obema rokama? Seveda ne, saj imamo s Korejci ponavadi le malo stikov. Ce pa hočemo z njimi sklepati kupčije ali navezati poslovno partnerstvo, pa je le dobro, Če se prej seznanimo z njihovo tradicijo in običaji. Običaji in ustaljeni protokoli so tu- Kuhajte z nami di danes pomembni v poslovnem življenju, precej bolj, kot si običajno mislimo, zato jih ne gre podcenjevati. Poslovnež, ki mu je do resnega sklepanja poslov, se bo zato o svojih partnerjih prej podučil. Da je tudi seznanjanje poslovnežev z navadami in običaji drugih lahko dober posel, dokazuje Sandra Snow-don iz New Yorka, ekspert za mednarodne poslovne postopke in običaje, ki ima v svojem reperterja nasvete za Štirideset najbolj iskanih držav na svetu. Dobiti jih je mogoče, proti primerni odškodnini seveda, kar po telefaksu. O značilnostih, poslovnih navadah in drugih stvareh, ki jih je dobro vedeti o Evropski gospodarski skupnosti, pa je pripravila kar celo bazo podatkov, posnetih na posebnem kompakt nem disku, ki ga je mogoče dobiti za 250 dolarjev. Nekaj za naše poslovneže, da bodo dovolj nabrušeni hodili v svet! SESTAVIL NAPAST ŽJE ODKAŠ Vrtne dišavnice ODDELEK BOJNEGA LADJEVJA DELAVEC V KOVINSKI INDUSTRIJI UAMJE NITRATNO GNOJILO ČETRTLETJE DEPARTMA SIONSKO S™ «L0 NA FRANCLJI ITALIJANSKI POPEVKAR IMASSIMOJ MESTO BLIZU ARALSKEGA1 JEZERA 1 so zeli, ki rastejo v naših podnebnih razmerah, medlem ko začimbe, ki imajo neprimerno večji učinek, domujejo pretežno v tropskih krajih. Nekatere dišavnice naj ne bi manjkale na nobenem še tako majhnem zelenjavnem vrtu. Nekatere je za družinsko uporabo mogoče pridelovati v lončku na balkonu ali okenski polici. Ce izberemo določeni jedi primerno dišavnico in jo dodamo v pravem odmerku, jed izboljša in oplemeniti. Dišavnice delimo v dve skupini: na enoletne, ki jih sejemo vsako leto znova, in na trajnice, ki ostanejo več let na istem mestu. Danes nekaj o najpomembnejših domačih enoletnih dišavnicah. Bazilika. Je zelo dišavna rastlina. Zraste v 30 do 60 cm Visok grmiček, ljubi sončno lego. Seme sejemo konec aprila do polovice maja na prosto. Za zgodnjo uporabo lahlo vzgojimo sadike v lončku. Za začimbo uporabljamo po nekaj opranih in sesekljanih listov, ki jih dodamo jedi, preden jo dokončno pripravimo. Bazilika je nepogrešljiva pri surovih solatah ter jajčnih, mesnih in paradižnikovih jedeh. Sat raj. V dobri vrtni zemlji na sončni legi zraste 30 do 35 cm visok grmič. Konec aprila ga sejemo na stalno mesto. Največkrat se za naslednjo leto zaseje sam. Poleti uporabljamo sveže zelenje, za zimo odrežemo nekaj grmičev in jih v senci na prepihu posušimo. Dodajamo ga k jedem iz fižola, krompirja, kislega zelja in k ribam. Koper je dandanes nepogreljiva dišavnica pri konzerviranju kislih kumaric. Rastlina ljubi težka tla in sončno lego. Iz mladih lističev pripravljamo odlične omake h kuhanemu mesu, dodajamo ga bučkam in kumaricam v omakah. Sesekljam listični izboljšajo listno in zeljno solato. Uporaben je le sveži, posušen nima več prave vrednosti. Majaron. Brez njega ni pravega zeliščnega vrta. Rastlina ljubi lahka humusna tla in je v primerjavi z drugimi dišavnicami izbirčna. Vzgoja doma je nekoliko težavnejša. Seme sejemo v lonček na okenski polici ali v zaprti gredi. Sadike presajamo maja, ko mine nevarnost slane. Poleti dodajamo svežega, za zimo pa vejice narežemo tik pred cvetenjem. Pravilno posušen (v senci na prepihu) še bolj diši od svežega. PREKAJENA SVINJSKA MAŠČOBA POJEDINA. GOSTUA NEMŠKI SKLADA TEU IN ORGANIST ANGLEŠKI GLEDALIŠKI IGRALEC (EOMUNDI NERODNI LJUDJE KISIK ZASTAREL IZRAZ ZA OKRAS NAJVEČJA AFRIŠKA REKA RALSKI KOVANEC NEMŠKA POP PEVKA MAŠI RAZGLEDI CENTRAL M FRANCOSKI PISATELJ IN PESNIK (JULES] PRISTANI ŠČE V IZRAELU REKA S SLAPOVI V SEVERNI AMERIKI STAREJŠI SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (JOSIP) ROECI 'kriz PRVEN STVO PREDLOG ŠTiRO-JAPONSKO MESTO POLJSKA C*ETLIC*_ GROHAR WQLL¥ AOODSKA FILMSKA NAGRADA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Mitchum, idiotka, copatar. H, kriza, abak, OT, Err, VO, LA, Aman, sterol, tovarna, ime, jod, Cortese, hrti, TN. STRAN 13 WOLFCOMMERCE Prekmurski večer v Ljubljani V pričakovanju Lainščkove promocije v Soboti 61000 Ljubljana, Kersnikova 3, tel.: 061/110063 in 128 272 Cenjene stranke obveščamo, da bomo s 01.09.1992, v MURSKI SOBOTI začeli poslovati na naslednji lokaciji: MURSKA SOBOTA, Lendavska 39a, tel,: 069/33000 (pon. od 9™ do 19”, tor, - pet, od 90,) do 15M) ...z ^Oami o diski in obilju ... Vestnik tudi ob dežju Podpisi k sliKam gospodi Punta BLEDE Joži, ki je stanoval nedaleč od tega travnika, se je zadnjo pomlad predk koncem vojne šel igrat v ta bunker. Vojska takrat ni bila več kdo ve kako disciplinirana, tako pravijo, in vsi vojaki so bili nekje zunaj bunkerja. V njem je bil gašperček, v katerem so kurili, in pogradi, postlani s slamo. Joži, takrat je bil star kakšnih sedem let ali manj, se je začel igrati in metati slamo s pogradov v gašperček. Močno je zagorelo, plamen je prišel na pograde, in tako je zgorel ves bunker s skromno opremo. Njegov oče je moral takrat iti na vojaško komando in zagovarjati sinovo Prejšnji teden je bil v največji knjižnici Mladinske knjige v Ljubljani, tisti na glavni (nekoč Titovi, danes Slovenski) ulici, književni večer, posvečen književniku Feriju Lainščku iz M. Sobote in predstavitvi njegovega romana NAMFSTO KOGA ROŽA CVETI. Lainščkov roman je, kakor vemo, prejel nagrado Kresnik 92 in bil razglašen za slovenski roman leta, zato je razumljivo veliko zanimanje za srečanje s tem ustvarjalcem. Knjižnica, ki je bila vsekakor pravo okolje za to književno svečanost, je bila pravzaprav kljub svoji prostranosti pretesna, da bi sprejela vse obiskovalce. Kaj takega, posebno če gre za knjigo, se zares redko pripeti in razen laskavega priznanja avtorju mora biti ponos tudi njegovi Murski Soboti. Tudi upravnik in glavni urednik Prešernove družbe Ivan Bizjak je ob koncu večera izrazil vtis, da se ne spomni, da bi kdajkoli bil deležen takšnega literarnega užitka in to ne le v Sloveniji, pri tem pa je poudaril, daje bil roman Namesto koga roža cveti doslej natisnjen v 30.000 izvodih, ob tem pa raste zanimanje zanj. V promociji so poleg Ferija Lainščka sodelovali še književni kritik Matej Bogataj, pisatelj Vlado Žabot, pevec Vlado Kreslin in igralec Ludvik Bogataj. To je bil zares nepozaben prekmurski večer v Ljubljani. Prizorišče, vzdušje, besede, pesem in nasploh »Štirna«, ki ostane v spominu. Nejasno ostaja le spoznanje, da Lainščkov nagrajeni roman še ni bil predstavljen v domačem mestu. Toda — to je že tisto, kar ne more biti v čast M. Soboti in kar se lahko tudi popravi. Priznati napako ni nikoli prepozno. Posebno zato, ker je to vprašanje kulture in to — elemen- tarne. P. Ašik ING-GRA LENDAVA d.o.o. Partizanska 2 69220 Lendava RAZPISUJE DELOVNA MESTA: 1. VODJA GRADBIŠČA — ing. gradb ali dipl. ing. gradb. — strokovni izpit — najmanj 3 leta delovnih izkušenj 2. GRADBENI TEHNIK — strokovni izpit — najmanj 3 leta delovnih izkušenj 3. GRADBENI DELOVODJA — najmanj 3 leta delovnih izkušenj Za vsa razpisana delovna mesta prosim pošljite še kratek življenjepis oz. dosedanjo zaposlitev. Vloge pošljite v roku 10 dni od objave na zgornji naslov. Jožef Rituper-Dodo PRAŠNEGA MESTA majhno pristojbino, in ni jih bilo malo, ki so si privoščili to razkošje, saj bi morali drugače igrati s »cotarico« — žogo iz cunj, ki so jih stlačili v staro nogavico. Ob tem travniku smo odraščali — nekoč, še nisem hodil v šolo, me je celo »krava pejnola«, ki jo je pasla Baradičeva Mica — dokler se ni nekega dne zapletlo. Teta Jolanka, ki je stanovala nedaleč stran, je bila lastnica travnika in kar naenkrat se je odločila, da prepove vsakršno igranje na tem travniku. Še zdaj ne razumem, kaj jo je privedlo do tega, saj nismo mogli narediti nikakr- početje, toda česa hujšega ni bi-io. Še nedolgo nazaj seje Joži tako rad pošalil, daje naredil okupatorju več škode kot marsikateri član Zveze borcev. Je pa v tej šali, verjetno se strinjate, kanček resnice. No, da se povrnemo k travniku! Bil je neke vrste center, kjer smo se zbirali otroci in fantje iz okolice. Prihajali so iz Turopo-Ita, pa tudi od kanala. Tu smo igrali nogomet tudi improvizirano kegljišče je bilo narejeno, tu smo se lovih in se igrali pač vse mogoče. Brat je bil eden redkih, ki je imel pravo usnjeno žogo, ki jo je dobil v paketu iz Amerike. Ta žoga je bila takrat tako veliko bogastvo, da so vsi, ki jih je zanimal nogomet, vedeli, da jo ima. Vsi daleč naokrog. Vsak, ki je hotel igrati, mu je moral plačati šne škode. Preprosto nas je začela poditi. Morda zato, ker sama ni imela otrok, ali kajtijazvem zakaj, saj sicer resničnega vzroka ni imela. Stokrat nas je prepodila in stokrat smo se vrnili nazaj, tudi takrat, ko je dala travnik ograditi z bodečo žico. Po dežju, ko ni bilo nikogar zunaj, sem stal na travniku in čakal, če se bo kdo prikazal. Dolgo sem vedril, in ko sem že obupal, se je prikazal Diči. Bil je s kanglo. Šel je v Mojstrsko ulico po mleko. Ne vem, kako je prišlo do tega, da sva začela govorili o teti Jolanki, vendar sva se kaj hitro odločila, da se ji bova maščevala. Njena hiša je bila od naše oddaljena kakšnih trideset metrov, čez cesto. Zdaj sva stala pod na-puščem naše hiše in gledala proti njeni. Le majhen vrt in ulica sta ločila obe zgradbi. Diči je vzel STRAN 14 14 kamen in ga zalučal v njeno okno, nato sva se razbežala. Kakšna dva dni je bilo mirno, potem pa so pri sosedovih že začeli govoriti, da je bila pri teti Jolanki milica in da raziskujejo, kdo bi naj vrgel kamen v njeno okno. Tudi mene so doma spraševali, ali kaj vem, vendar, normalno, nisem imel pojma. Takrat sem obiskoval prvi a-zred nižje gimnazije in sem hodil v novo gimnazijo. Osnovni šoli, ki je stala čez cesto nasproti naše hiše, pa so rekli stara gimnazija. Na dogodek s kamnom sem že skoraj pozabil. Razposajeno sem se s sošolci vračal domov in skoraj nisem opazil profesorice, ki je stanovala pri teti Jolanki. Skoraj sem se zaletel vanjo: »Ti pa le skači, saj se ti že zbirajo črni oblaki nad glavo!« me je streznila in mi uničila ves popoldan, saj sem vedel, na kaj misli, in da torej zadeva ni pozabljena. Naslednji dan me je pri šoli pričakal brat. Miličniki so bili doma in naročili, da me nekdo od domačih pripelje na milico. Tam je šlo vse po hitrem postopku : »Zdaj pa povej, kako je bilo!« mi je miličnik brez uvoda strogo zapovedal. Izmotaval sem se, češ da ne vem, za kaj gre. »Povej, ali ti bom pa tako pri-mazu, da se ne boš več pobral!« se je grozeče dvignil izza pisalne mize. Ni me bilo treba spominjati, o čem naj govorim. Ko sva šla z bratom proti policiji, sem bil še trdno prepričan, da bom vse tajil in ničesar priznal. Bil sem poln zgodb o partizanih, ki so jih mučili gestapovci in niso ničesar izdali, zato se mi je zdelo normalno, da se bom držal junaško, pa naj delajo z mano, kar hočejo. Toda kakor hitro je miličnik vstal in šel proti meni, je bilo mojega junaštva konec. Vsega sem se spomnil in vso krivdo zvalil na DiČija. To, da nas teta Jolanka ne pusti na travnik, pa ga ni zanimalo. Naslednji dan sem videl DiČija, kako nese oknico tete Jolanke k steklarju. Gledal sem ga izza zaves, vendar se nisem oglasil, saj me je bilo sram, ker sem ga izda). V nedeljo srečanje ob tromeji Na tromeji med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo (Trdko*1. Gornji Senik—Toka) bo 6. avgusta tradicionalno 4. srečanje ob , meji. Tam se bodo srečali in spregovorili župani obmejnih ooci> kulturnem programu pa bodo nastopili pihalni orkester iz z*"6 (Jennersdorfa), narodnozabavni ansambel iz Slovenije jn ' skupina iz Madžarske. Seveda pričakujejo tudi množično ude ljudi iz vseh treh držav. J. G- »a v Že nekaj let je bilo 360 metrov cestišča na Maistrov*"’ Radgoni močno poškodovanih. Obsežna deta, ki jih opra J_jnj|i rt'1 Raster iz Gornje Radgone, zajemajo tudi popravilo (Blisk iz Murske Sobote) in kanalizacije. S tem bo zopl| Goril obojestranski promet. Električno razsvetljavo pa ur(3a„ Radgona. Lud*111 Dobili obljubljeni asfalt V Rodmošcih so se lani veselili asfalta do doma J Antona Trstenjaka, vendar je ostalo okrog pol kj‘^e 50 v na odseku proti Ivanjševcem. Ko so krajani že mishli, • gova, ki je vodila omenjeno akcijo, pozabili na 5’bl3uYa[cci sTS. boškega cestnega podjetja pred kratkim položili asfm!■ cre»>r. lo mogoče izg , viti m ga v oblik' m a ponuditi do . :0 turistom. ki otožno lepoto p m Dravi. Kdo je izpira! setH Spominjam sG , ru ’ približno petdes jzpiral1 ob reki ljudi, ki s« ah mivko > tudi moj let. se spominja. , bregu 'g e Takole prav'«|£[a »M ma, zlati pa videl 1935, sem vedriti ,fl V, so ob zalivih zlato. Ti iška 1 bolj f iz mest, saj s« btef sko opremlje"1 ^nd1* . šotore in čolne , se lahko s po g 0 do*1';■> teh iskalcev"! drugod, rekh so J »hlačkarji« ,-djj!1' / Kako so to ^^J***!^ Iskalci so P^' sito s P r|D, rahljali sd° 5 pribl 50cm- ' po nekaj prš ilu keklJ0ZhWn namakali v b । voda odnašala d ( u J ke. Na so ostali deb^iniH 'j nato skrbno P sVeth.,.<. P11 t tiste, ki s° b kam«1’’ Jed grobem Pre, ” je zl»*! tančnejše isk vedal» kiiskalecje P0 ki murske ^daP* cev v oblik* * našli ul' .. J m. - k S Nd*l’ V, Jata ker se .ska^ R razširilo- I4?' in 0>‘ A.i bile k<’P^ers^>J» bilo bolj ^dj^ y sko kot P"p°n>r Le to se je krih i^35 ’ (rt ■ li’ Kje so izPir* na ■ stom pn VESTNIK kronika Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti Veliko ilegalnih prehodov meje Široko . K-er je bilo v zadnjem času veliko ilegalnih prehodov meje in za-2?*,**? državljanov iz tujih držav, nas je zanimalo, kako na ta pojav ^•jo na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti, katere delav-skoraj vsakodnevno srečujejo s tem problemom. Načelnik ope-'vno-komunikacijskega centra .JANEZ KONRAD nam je pove-* da se s temi primeri ne ukvarjajo le v tem času, ampak ta pro-*n* ^mavajo že nekaj mesecev. “Satno v avgustu smo zavr-791 državljanov, predvsem 11 vzhodnoevropskih držav, ki Shajajo k nam brez urejenih "orumentov in brez sredstev u Preživljanje. Skratka, ne iz-Mnjujejo pogojev za vstop v ^Publiko Slovenijo. Med za-'rnJenimi državljani prevladu-rejo Srbi, ki jih je bilo kar 417, Hcn ■ Pajim Romuni (2181 in ^kedonci (90), medtem ko je ^'h precej manj.« Omeni , je bilo zavrnjenih še 20 mvat0Vi 14 Bolgarov, 5 Maro-anov- 5 Rusov, 3 Litovci, 2 Čr- Ni Hotizi mrtva dva pešca kuda nf0^0 0,1 se F na magistralni cesti v naselju Hotiza zgodi-ESm a nesreča, v kateri sta izgubili življenje dve osebi, in si-J^rialu, Rozalija V. s Kapce in 69-letni Jože K. iz Kota, 'fjer kok na voz'lib in objektu pa je okrog 3 milijone 820 tisoč se peljala pravilno ob desnem robu cestišča proti ^“Škosl01 -*10 za nj'ma pripeljal voznik tovornjaka s priklopni-l J®*" ' S| i‘ reB'sDske oznake, s katerim je upravljal 35-letni dr-i ia je s 11 faradi neprimerne hitrosti ia pretesnega prehi-V^T^Ia i ^reani'nl desnim delom tovornjaka zadel oba kolesarja, ki ' tov« • telesne poškodbe, da sta na kraju nezgode umrla. V^Rao je P« trčenju s kolesarjema zapeljal s ceste in trčil v hišo, last Jožeta H. s Hotize in jo porušil, jaka pa je v tej težki prometni nesreči ostal nepoškodovan. S;eni puška in bomba 7 hiši ' naboi'ePn:'Sk',v' Pr' Andreju R. so policisti PP Ljutomer na-1 ‘ nr-L /a v°jaško puško kalibra 7,9 mm. Ovadili so ga sod p l^krsk. • tat ^"stlnjlj ° S° Policisti PP Lendava pri občanu Kolomanu S., kaznivega dejanja, našli ročno bombo in pi- , hikn Za mm. Orožje so mu zasegli, primer pa je predati ^'Ivbir Sicer pa je 27-letni Koloman S. osumljen, da c ob prodajalni Mercatorja Univerzah v Dolgi vasi. KONOPIJA V POMURJU — Po zadnjih podatkih, ki smo jih dobili na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti, so v pokrajini ob Muri odkrili nekaj pridelovalcev le prepovedane rastline. Foto: Š. Sobočan. n kolesarja r??*" Puncdeljck oh ? 1' “t kv,, f 'riU Metoda '• MuM’ i . DjidiU prometna nesre* "St^Tei° 'c / lažjo poškodbo h v VrvzM-v, osebnega vozi' 'hStu lj Murske Sobote je ' 4 Kopališko ulico žara-hitrosti in vrnjeno; , v okvinku na skrajni * vozišča, kjer je trč>’ v •g^-'prea seboj vozečega. '^■.''Mesarja Jožeta P S Vt7bo'e Pri tem je kole na pokrov motorja, ? ''ttmhtansko steklo, od Padel na vozišče, kjer je v°7 'om prve pomoč' । ■''itn^Miv murskosoboško Slu' ‘ Sr -mu gr i. >•' 'ah; „ -i,, ’ ''anJodbo in ui ga pri , Miljenju Materialna ^tcik'01’''" znaša okrog 53 «rjev n f ’ požara *'»mi .i so policist' j','*,., M žvedeb za požar, ij” it Wri dni prej. Ta " b na travniku Ste “adovec, kr je grabljal IOn/^Orči^ ^AFORJA — Čeprav semafor na križišču Učna ulice v Murski Soboti še vedno ne deluje, v ovt vozil, se nekateri za vse to sploh ne zmenijo. nogorca in en Grk. Poleg tega seje pojavilo še 16 posameznikov, ki niso imeli urejenih do kumentov o državljanstvu. »Ugotovili pa smo, da se jih je od skupnega števila 791 drža vljanov, pretežno iz vzhodno evropskih držav, 93 odločilo za ilegalni prestop meje. Največ je bilo Romunov, in sicer 51, nato 37 Srbov in 5 Hrvatov. Vsi so bili prijeti na našem območju in smo jih po opravljenih postopkih napotili iz Republike Slovenije. Zanimivo je, da v zadnjem obdobju ni več množi- suho travo in jo kuril. Ogenj je zajel celoten travnik, potem se je požar začel širiti proti gozdu. S pomočjo domačinov so uspeli omejiti požar, kljub temu pa sla zgorela manjši vinograd in sadovnjak. Škode je za okrog 20 tisoč tolarjev. Isti vlomilec? Konec prejšnjega tedna je neznani storilec vlomil v osnovni šoli v Bodoncih in Mačkoveih Iz obeh igralnic otroškega vrtca je kradel kasetni radio znamke u Philips, s čimer je oba kolektiva oškodoval za po 10 tisoč tolarjev Čelno v tovornjak Minuli četrtek ob 16.03 se je v neposredni bližini stanovanjske hiše št. 27 na Tišinski ulici v naselju Murska Sobota zgodila huda prometna nesreča s smrtnim izidom. 56-letni Milan Erjavec iz Markišavec je iz. neznanega razloga z osebnim avtomobilom zavil na levi vozni pas v trenutku, ko je iz nasprotne strani pri peljal voznik tovornjaka Peler K Vozili sta brez zaviranja trčili s čnih prebegov Kitajcev, Filipincev in državljanov Šrilanke. Verjetno razmere v nekdanji Jugoslaviji vplivajo, da se poslej manj odločajo za prihode k nam« Velja omeniti, da je najgostejši promet potnikov in blaga na meddržavnem mejnem prehodu Dolga vas, kjer so zavrnili večino državljanov z neurejenimi dokumenti, nekaj takih primerov je bilo tudi na mejnem prehodu na Hodošu, veliko manj pa na drugih prehodih. Upali je le, da se v prihodnje mejni policisti ne bodo več toliko ukvarjali z ilegalnimi prehodi meje in zavrnitvami tujih državljanov. MILAN JERŠE prednjimi deli Pri tem je osebni avtomobil obstal na levem delu vozišča, tovorno vozilo pa je obstalo na skrajnem desnem delu voznega pasa. Takoj po trčenju se je osebni avtomobil vnel, vendar so občani ogenj pogasili. Voznik Milan Erjavec pa je ostal vkleščen v vozilu do prihoda gasilcev. Zaradi hudih telesnih poškodb je na kraju nezgode umrl. Materialna škoda na vozilih znaša 500 tisoč tolarjev. Huda poškodba kolesarja 27. avgusta ob 20.30 se je po regionalni cesti Gibina-Razkrižje peljal voznik osebnega avtomobila Boris M. iz Starc- Nove va si, ki je v naselju Safarsko prehiteval skupino otrok, ki so šli po desni strani. Tedaj je pred seboj nenadoma zagledal kolesarja Jožefa M. s Šafarskega, ki je pripeljal nasproti z neosvetljenim kolesom. Pri trčenju je kolesar pa del po cestišču. S hudimi telesni mi poškodbami so ga prepeljali v rrjprskoso boško bolnišnico. Skupna škoda znaša 7R tisoč tolarjev. Kolesarka podlegla poškodbam Za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila že 14. avgusta pri razbremenilnem kanalu v Murski Soboti, je v soboški bolnišnici umrla kolesarka Marija Koren iz Murske Sobote. Zaradi neprimerne hitrosti jo je zadel voznik avta Stefan B. iz Lemerja. Usoden padec z lestve 26. avgusta ob 5.30 so na dvorišču Franca P. v Stročji vasi našli mrtvega Ferdinanda G. iz Rinčetove Grabe, starega 57 let. Pokojni je prejšnji dan do poznih večernih ur pomagal pri kmečkih opravilih v Stročji vasi, nato pa, kot že večkrat prej, nameraval prenočili na podstrešju gospodarskega poslopja, last Ferdinanda G. Pri plezanju po lestvi mu je zdrsnilo, zaradi česar je padel na tla, se hudo telesno poškodoval in na kraju nesreče umrl. zasnovana Ministrstvo za notranje zadeve je na zahtevo javnega tožilca in na podlagi odredb preiskovalnih sodnikov 26. in 27. avgusta opravilo več preiskav pri ljudeh, ki so jib utemeljeno osumili hudih kaznivih dejanj prod splošni varnosti, izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kazniva dejanja, nedovoljen« proizvodnje in prometa orožja aJi razstrelilnih snovi ter nedovoljenega trgovanja t orožjem. Kol je zapisano v informaciji, je akcija potekala na območjih UNZ Celje, Kranj, Ljubljana in Maribor, obravnavali pa so 18 ljudi. Dosedanje ugotovitve, izjave in najden dokazni material kažejo, da so osumljenci v različnih časovnih obdobjih in po različnih krajih v Sloveniji pripravljati in tudi že izvedli huda nasilna dejanja z namenom ogroziti varnost ljudi in premoženja {izdelovanje eksplozivnih naprav in pripomočkov, namenjenih za umore, zbiranje, preprodaja in druge oblike prometa z vaškim in civilnim orožjem, podtaknile* vsaj ene eksplozivne naprave in podobno). V omenjena kazniva dejanja je vpleten tudi Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke. Pri njem so opravili hišno preiskavo v njegovem stanovanju in poslovnih prostorih banke. Hkrati je bilo k preiskovalnemu sodniku privedenih več oseb, nekatere aktivnosti pa še potekajo, predvsem zahtevne laboratorijske preiskave predmetov in snovi, ki so bite najdene in zasežene ob hišnih preiskavah in pregledu vozil ter pogovori z osumljenci. Z dvorišča v kolesarja Prav tako 26. avgusta ob 17.25 se je zgodila prometna nesreča v Gornji Radgoni. 13-letni Marino Z. iz Gornje Radgone sc je s kolesom peljal po pločniku proti središču mesta, ko je z dvorišča izza kinodvorane zapeljal voznik osebnega vozila Stanko T. iz Gornje Radgone. Ob tem je otrok zadel v vozilo, padel po pločniku in utrpel hudo telesno poškodbo. Prepeljali so ga v murskosoboško bolnišnico, materialne škode pa je za 5 tisoč tolarjev. Nenadoma v levo 29. avgusta ob 13.15 se je zgodila prometna nesreča zaradi vožnje po nasprotnem voznem pasu zunaj naselja Trimlini. Pri tem je bila ena oseba hudo tele sno poškodovana, škoda na vozilih pa znaša 20 tisoč SIT. Ludvik T. iz Banute je vozil kombi po magistralni cesti od mejnega prehoda Petišovci proti Dolnjemu Lakošu, Ko je pripeljal iz naselja Trimlini, je nenadoma zapeljal v levo na levi vozni pas, kjer je iz nasprotne strani pripeljal z osebnim avtomobilom Janez R. iz Pe tišovec. V čelnem trčenju se je voznik Janez R. hudo telesno poškodoval in se zdravi v murskosoboški bolnišnici. Beltinci, Ravenska 27, tel : 42 151 Črenšovci, Prekmurske čete 20 * tekstil * drogerija • šport Odprto pismo prečastitemu gospodu zagrebškemu nadškofu in kardinalu dr. Franju Kuhariču Farani Razkrižja, ki smo se zbrali na zboru faranov v soboto. 29. avgusta 1992. najodločneje zavračamo vašo izjavo, ki ste jo naslovili na mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja v zvezi z odločitvijo faranov Razkrižja. da se farna cerkev zaradi večdesel let nega ignoriranja naših zahtev do nadaljnjega zapre. Z veliko prizadetostjo in razočaranjem smo sprejeli vašo izjavo, da je bilo naše dejanje — zapora cerkve — teroristično proti župnijski skupnosti m župniku Št/epanu Siavičku. Takšna groba obsodba žali veliko večino faranov Razkrižja. saj je zapora cerkve izvedena na zahtevo faranov, ko so bila prej premnoga prizadevanja, da si slovenski verniki r svoji lastni državi zagotovijo eno od temeljnih človekovih pravic, da verske obrede, svete maše, versko vzgojo in drugo versko življenje opravljajo v svojem mat er ne m. slovenskem jeziku. Prevzvišeni g. dr. Franjo Kuharič, ali se vam m zdelo vredno, da odgovorile na pisne zahteve 715 faranov Razkrižja, ki so vam bile s podpisi faranov poslane 13. marca 19927 Čeprav vam je bil postavljen rok 26. junij 1992. odgovora še do danes nismo dobili. /.aradi ignoriranja naših zahtev smo 2. avgustu letos izvedli opozorilni protestni shod faranov, na katerem smo svoje zahteve ponovili in jih ponovno naslovili med drugimi naslovi tudi na vašega. Rok za vaš odgovor smo podaljšali do 23. avgusta 1992. Tudi do tega dne odgovoru nismo dobili. Da bi odgovor vendarle dobili, smo 22. avgusta 1992. dan pred iztekom našega drugega roka za uresničitev naših zahtev, postali delegacijo faranov na pogovor k farnemu župniku g, Stjepanu Siavičku m ga skušah nagovoriti, naj vendarle pristane na pogovor in prisluhne zahtevam velike večine faranov Razkrižja. Žal se s predstavniki faranov g. župnik ni hotel niti pogovarjati, kaj šele da bi se bil pripravljen karkoli dogovoriti Za zaporo cerkve smo se odtočili prav zaradi vaše nepripravljenosti, prisluhniti našim zahtevam. Z žalostjo smo to storili, a trdno prepričani, da je pravica na naši strani in da bomo z našimi pravičnimi zahtevami tudi uspeh. Vaša izjava, prevzvišeni gospod dr. Franjo Kuharič, da je bilo naše dejanje teroristično, pa prav gotovo ne prispeva k rešitvi vprašanja raz-kriškega m uresničitvi zahtev faranov. Takšna izjava je lahko le plod vaše neinformiranosti ali nepravilne informiranosti in nepoznavanja dejanskega razpoloženja faranov Razkrižja. morda pa imate za bregom kakšne skrite načrte7 Želimo, da se sprijaznile s lem, da r župniji Razkrižje živi velika večina Slovencev, ki želimo živeti le svoje duhovno življenje v svoji slovenski državi, v povezavi s slovensko cerkvijo in v svojem maternem, slovenskem jeziku. F pričakovanju vašega opravičila vas lepo pozdravljamo. Farani Razkrižja Ali nekateri policaji pri opravljanju svojega dela uporabljajo nove metode? Res je. da ti neznosno vroči dnevi močno vplivajo tudi na živce ljudi, posebno pa na živce policistov, ki zadnje dneve še komaj vzdržujejo red na radgonskih cestah. Sprašujem pa se, kaj je vplivalo na promeinega policista s postaje Murska Sobota, ki je v noči z 28. na 29. avgust s svojim službenim kolegom patrulirai na relaciji Apače—Gornja Radgona Policist, katerega imena še ne morem izvedeti, je pri opravljanju svojega dela uporabil »NOFE METODE« Ob približno 1.15 je obrcal in oklofta! fanta, ki seje peš vračal domov. Poznam odgovor policista, s katerim pa se ne strinjam. Dejal bi. da je bil pijan, hodil je po desni strani cestišča, po sredini cestišča, ogrožal varnost na cesti ipd. Gospod policist, ali niste bili zato v službi, da bi lega »pijanca« legitimirali. mu ponudili »balonček« za alkotest, ga denarno kaznovali za prometni prekršek ali pa ga odpeljali na izlreznitev na policijsko postajo? Niti ene od navedenih stvari niste opravili niti niste vedeli, kako se ta fant piše, kratko malo ste ga imeli za pijanca, ki je potreben brce m klofute. ker m soglaša! z vašimi »novimi metodami«. Ali menite, da si lahko človek, ki je po vašem mnenju tako pijan, da ogroža varnost na cesti, zapomni obraz človeku, kolikor je to mogoče v temi in do si zapomni nekaj Številk registrske tablice vozita, več si žal ni mogel, saj ste vi s svojim kolegom ugasnili luči in odpeljali dalje Ali se zavedate, da nosile uniformo, ki naj ščiti in varuje ljudi pred fizičnimi napadi, vi pa ste prestopih meje pooblastil in sle prav to. za kar ste plačani, opravili na najbolj nedostojen, nečloveški način s svojimi »novimi metodami«. Ali smo res prišli tako daleč, da bo policija nasilna. Kako naj ljudje še imajo zaupanje v ljudi z uniformo, če se pojavijo vmes ljudje, kot ste vi ? Veliko vprašanj je postavljenih, ali bi upali odgovoriti po pravici in iskreno, vi ali vaš službeni kolega, ki je vse to opazoval iz avtomobila7 Dvomim. V tem prispevku bi povedat še io. da upam, da je takšnih policistov malo in da se tudi vaši kolegi ne bodo strinjali s postopkom, kakršnega ste vi opravili. In to nam bo vsem, ki smo zgroženi nad tem dejanjem, v tolažbo. M, L Kdaj bo drugače? Strani naših časnikov v rubriki Črna kronika so vsak teden bolj poln^ Nemalokrat je vzrok za prometno nesrečo prehitra vož nja. Tudi znak na fotografiji je >nekoč< omenja! hitrost, toda sonce, dež in čas so storili svoje. Rdeči rob je >spran< in znak kaže čudno podobo. Posnetek je nastal v ulici Štefana Kovača v Turnišču. Odgovorni bodo znak zamenjali z novim, toda čez Čas bo na drugem mestu vnovič polomljen ali poškodovan. In komu so te oznake na že tako slabih cestah v napoto? JAŽ, foto: J. Ž. STRAN IS šport Mednarodui odbojkarski turnir v Murski Soboti in Radencih je bil dobra preizkušnja za soboškega prvoligaša Vigros. Folo: Nataša Juhnov Ivan Drozdek, predsednik Športne zveze Gornja Radgona Namizni tenis Potrošnik uspesen Tradicionalno, letos že 23. odprto pionirsko prvenstvo »MURSKE SOBOTE«, je zbralo čez 100 igralcev iz 20 klubov Hrvaške in Slovenije, med njimi vse najboljše. Pomurci so po dolgih sušnih letih spet dosegli dobre rezultate, kar še* zlasti velja za igralce Potrošnika, ter kaže, da se pn delu z najmlajšimi le nekaj premika. V ekipni konkurenci pionirjev je najboljša ekipa Potrošnika (Horvat, Solar) v četrtfinalu nepričakovano premagala zagrebško Industrogradnjo s 3:0, v polfinalu Tempo iz Velenja prav tako s 3:0 in v finalu klonila s Preserjem, za katero je igral državni pionirski reprezentant Petrovčič, z 1:3. Tako je ekipa Potrošnika zasedla odlično drugo mesto v konkurenci 26 ekip in prav težko se je spomniti kdaj so pomurski pionirji zadnjič dosegli tako dobro uvrstitev. Ekipa mlajših pionirjev Potrošnika (Kocuvan, Sbull) je zasedla solidno 9. mesto v konkurenci 22 ekip. V posamezni konkurenci pionirjev je odlično uvrstitev četrto mesto dosegel najboljši pomurski pionir Mitja Horvat, ki je v četrtfinalu premagal Slatinska (Tempo) z 2:1, v polfinalu izgubil s kandidatom za državno reprezentanco Reteljem (Novoteh-na) z 1:2 in v borbi za tretje mesto s Petarjem (Radlje) v dveh setih na razliko. Miran Solar se je uvrstil med najboljših 16 in potem izgubil z zmagovalcem prvenstva državnim pionirskim reprezentantom Petrovčičem z 0:2. Uhan iz Radgone se je uvrsti! med najboljših 32. Med mlajšimi Športna napoved V športni napovedi št. 3 je reševalce najbolj presenetila lendavska Nafta, ki je zmagala v Gorici. Kljub temu pa smo tokrat dobili nagrajenca. Osem pravilnih tipov je napovedal Alojz Ulen. Lipovci 140, p. Beltinci. Za nagrado prejme permanentno vstopnico za tekme slovenskega prvoligaša Potrošnik iz Beltinec. Pravilna rešitev športne napovedi št. 3 pionirji je bil najboljši Pomurec Gregor Kocuvan, ki se je uvrstil med najboljših 16, Fridau iz Radgone pa med 32. Pri tem pa ne gre pozabiti odlične organizacije NTK POTROŠNIKA, ki je za najboljše namenil številne pokale in praktične nagrade, tako, da so se mladi zadovoljni vračali iz Murske Sobote. M.U. Pomurka z Medveščakom V Baslu so bili izžrebani pari tekmovanja za pokal pokalnih rokometnih prvakov. Pomurka iz Bakovec, ki zastopa Slovenijo v tem tekmovanju je za nasprotnika dobila zagrebški Medveščak. Žreb ni razveseli! Bakovčanov, saj so pričakovati, da bodo igrali v Evropi, ne v bivši Jugoslaviji. Prva tekma, ki bo v Murski Soboti, mora biti odigrana od 21. do 27. septembra, povratna pa do 5. oktobra v Zagrebu. Rokometni turnir Zadovoljni z doseženim Pred nedavnim je bil za predsednika Športne zveze v Gornji Radgoni izbran Ivan Drozdek, dolgoletni športni delavec, ki seje uveljavil na različnih področjih, zlasti v namiznem tenisu. Z njim smo se pogovarjali o stanju, problemih in načrtih športnorekreacijske dejavnosti v radgonski občini — Vaša ocena športno-rekreacijske dejavnosti v radgonski občini. Ali ste z doseženim zadovoljni? »V zadnjem obdobju ugotavljamo, da smo v radgonski občini dosegli velik razmah športno rekreacijske dejavnosti, čeprav imamo za aktivnosti in akcije malo denarja. Da nam je to uspelo, gre predvsem zasluga številnim prizadevnim športnim animatorjem in tajniku naše športne zveze Branetu Klunu, ki vlagajo velike napore v to dejavnost. Kljub pozitivni oceni naše dejavnosti pa nam je zelo žal, da so v občini zamrle delavske športne igre, ki so bile množične. Vzrok je treba iskati v reorganizaciji sindikatov. V športni zvezi bomo razmislili, kako ponovno oživiti to dejavnost. Delavske športne igre pa so ohranili v nekate rih delovnih organizacijah sistemih. Tako imamo vsakoletna tekmovanja delavcev Merkatorja, športne igre trgovcev Pomurja, v katere se uspešno vključuje Trgovsko podjetje Mercator Sloga. Tovrstna tekmovanja pa so tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah.« — V radgonski občini se ponašate z nekaterimi tradicionalnimi športno-rekreacijskimi prireditvami. Katerimi? »Res je. V naši občini ima- Bačič deseti na evropskem prvenstvu Na evropskem mladinskem prvenstvu (do 20 let) v Szekesfe-nenaru na Madžarskem je sodeloval tudi član Rokoborskega kluba Murska Sobota Rade Bačič kol edini slovenski predstavnik. V zelo močni konkurenci mo že ustaljene šport no-rek reci jske prireditve. Naj jih nekaj naštejem: »Tekaški maraton treh src v Radencih, poulični tek v Gornji Radgoni, rokometni, odbojkarski in teniški turnirji v okviru radgonskega sejma, spominski rokometni turnir Mateja Klopčiča, Kostanjev .piknik (hoja, kolesarjenje) in drugo. Razmišljamo pa tudi o uvedbi nekaterih novih prireditev.« — Poleg športno-rekreativne dejavnosti se nekatere ekipe iz radgonske občine uspešno vključujejo tudi v republiška ligaška tekmovanja? »V naši občini imamo ekipe, ki tekmujejo v različnih republiških ligah. Tako imamo namiznoteniško ekipo v prvi slovenski ligi, rokometno, odboj karsko in teniško ekipo v drugi in košarkarsko v tretji slovenski ligi Letos imajo največ možnosti za dobro uvrstitev tekmovalci namiznega tenisa, ki bi se lahko uvrstili med tri najboljše slovenske ekipe in s med 22 tekmovalci, od tega jih je bilo kar 6 iz nekdanje Sovjetske zveze, ki je velesila v tem športu, je Bačič v kategoriji do 74 kg zasedet solidno 16. mesto. Prvo srečanje je izgubil s turškim predstavnikom s 5:2, ki pa tem v evropsko .lekmo«# Naša želja je. da bi ekip 1 zale ligaški status, ki ga 1(11 J° - Šport postaja vedno W denarja pa je vedno manj, zagotavljate potrebna B »Zanimivo je, da pW su, ko imamo v radgonski u ni skromna sredstva t ?& no-rekreacijsko dejavn segamo največji razma1 ' ga zato je nesebično delo športnih d^.^zbirajO najrazličnejše "a4in' P°’ potrebna sredstva is Jr;rs’ nom. Kljub vsemu KP(' jim nastopom na e venstvu zadovoljen* Pari Rez. Tip 1 GoricaiNafta 1:2 2 2. Potrošnik:Maribor 2:2 0 2. Publikum:Mura 0:1 2 4. Slavija:Gidos 2:1 ’ 1 5. Ižakovci:Beitrans 3:2 1 6. Rogašovci Hmezad 0:0 0 7. Tišina:Šalovci 6:2 1 8. Gančani:Rakičan 1:1 0 9. Mladosl:Dobrovnik , 0:1 2 10. Mostje:Nedelica 3:1 1 V športni napovedi št. 4 je naš gost tehnični vodja NK Potrošnik iz Beltinec Zlatko Tkalčec. Prognoziral je takole: Pari Tip J. Nafta : Železničar I 2. Mura : Živila Naklo 1 3. Gorica : Potrošnik 0 4 Gidos : Avtobum 2 5. Beitrans : Kungota I 6. Hmezad : Ižakovci J 7. Impol : Rogašovci 1 8. Cankova : Bakovci 2 9. Bratonci : Gančani I 10. Dobrovnik : Kapca 1 MM IBM MBB. MM ^Ml M^H t^M BMM ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 4 TIP J 1 । NAFTA : Železničar ■ 1 2 MURA : Živila Naklo 1 5 Gorica : POTROŠNIK 1 4- GIDOS : Avtobum 1 J L BELTRANS . Kungota 1 J 6 Hmezad : IŽAKOVCI 1 ! 7- Impol : ROGAŠOVCI 1 1 8- Cankova : Bakovci ■ 9- Bratonci : Gančani ■ | 10. Dobrovnik : Kapca 1 ^Športno napoved pošljite v uredništvo Vestnika, Murska Sobota, | |Slovenska 41. najpozneje do sobote, 5. septembra 1992. Pri žrebanju ■ ■ bomo upoštevali 8 pravilnih tipov. - | Priimek in ime ter naslov M L • MB M M M M M M Ml M M M M M M M M M Pokal sejma Pomurki Rokometni klub Radgona je pripravil v novi telovadnici v Radencih v okviru prireditev 30. jubilejnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni mednarodni moški rokometni turnir. Sodelovale so štiri ekipe. Po pričakovanju je zmagal slovenski prvoligaš Pomurka iz Bakovec in prejel pokal sejma. Rezultati Pomurka:Radgona 22:18, Varti-len:Krog 16:13, Radgona:Krog 21:16 in Pomurka .Vanilen 19:10. Vrstni red: 1. Pomurka (Bakovci), 2. Vartilen (Varaždin), 3. Radgona in 4. Krog, Konjeniški turnir Katja Bogataj druga Konjeniški klub Velenje je pripravil v pretepem okolju ob jezeru turnir v preskakovanju ovir. Odlična je bila predstavnica Konjeniškega kluba Murska Sobota grad Rakičan, komaj 14-letna Katja Bogataj, ki je dosegla doslej največji uspeh. V konkurenci 30 konj in jahačev iz »se Slovenije je s konjem Lajem v parkurju kategorije A I, zapreke 1,10 m zasedla drugo mesto. V parkurju kategorije A 2 pa je v konkurenci 24 tekmovalcev zasedla šestnajsto mesto. Rezultata, ki ju je dosegla Katja. kažeta, da gre za zelo obetavno tekmovalko, od katere si v prihodnje lahko še veliko obetamo. Marko Slavič mlajši iz Ključarovec Odločilna je bila diskvalifikacija po prvi dirk* J r r hiiobou«*’ < r I anu LudČL POO LlkL/S r»^tanr>inl -»zv zv .4 yv I J X. La- vvK4/^rZlz) O ( ” ččt Pojem slovenskega kasaškega športa, lanskoletni evropski podprvak, zmagovalec na 171 dirkah Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, danes tudi dober podjetnik, je sodeloval kot edini slovenski predstavnik na šestem svetovnem prvenstvu voznikov amaterjev v Franciji. To je bil zanj gotovo največji izziv doslej, saj se je srečal z zvezdniki z vsega sveta. Kljub odlični vožnji na prvi dirki svetovnega prvenstva pa se je vrnil nekoliko razočaran, saj mu je sreča povsem obrnila hrbet. Sicer pa smo kar iz prve roke hoteli izvedeti, kaj se je dogajalo na prizorišču svetovnega prvenstva. »Diskvalifikacija šele po končani prvi dirki, na kateri sem zmagal, za katero pa nisem vedel, ali je bila upravičena ali ne — to lahko pojasnijo samo sodniki —, je bila zame velik >šok<, ki je vplival tudi na moje nadalj nje sodelovanje na tekmovanju. S tem sem namreč izgubil dragocenih 14 točk. Za naslednii dve dirki pa sem dobil konja (ne vem, ali soju organizatorji izžrebali ali kar tako določili, saj nisem bil zraven), ki sta bila na večini zadnjih dirk zaradi nečistega teka diskvalificirana. Če dobiš taka konja, potem tudi tekmovalec ne more ničesar narediti. Smolo pa sem imel tudi v četrti dirki, saj so me z žrebom izločili, ker je eden od konjev zbolel. Zadnji dan tekmovanja sem dobil srednje kakovostnega konja, s katerim pa nisem mogel pričakovati visoke uvrstitev in sem zasedel osmo mesto. Če ne bi bil diskvalificiran na prvi dirki, hi sc lahko potegoval za medaljo, ker bi osvojene točke vplivale tudi na druge dirke.« — Kakšen pa je občutek, ko pred dirko dobiš konja, o katerem ne veš ničesar? »Za tekmovalca je to zelo težka naloga, če dobiš deset minut pred dirko konja, s katerim se moraš predstaviti in ga nimaš časa niti dobro ogreti. Se težje pa je, če dobiš konja >z dodatkom 25 metrovr, kol se je to zgodilo meni v Franciji. Kljub temu pa sem bil v vseh dirkah med vodečimi, žal pa ti na koncu nekaj zmanjka.« — Kljub vsemu si se s svetovnega prvenstva vrnil z novimi izkušnjami in spoznanji. Kako razmišljaš o nadaljnji športni dejavnosti, saj brez kasaškega športa gotovo ne boš mogel biti? N** C J »Morda bi bil wj 1 svetovno P -..ds rti*?; 5^ politikov ali 80S^vj|, J' 4^ saj bi lahko ugot^nl^ Francozi e 18.000 konjih je h d, £ ljudi Če pa k e%tF' da s tem šP°rSeln Je p' \ cele družine, pot f P' J. mnogo večja-ne bomo spre"’ kasaškega šp^jjpi - , pričakovati MU t j Mi smo v hle}gna । jO* i vilo konj od JU . ta|i mo, da bom0 kljub podJ^^dnJ^ih1:, ne zmoremo | ,vicd* smo nekako p° A^/r'i ^,^4 Čev usmerjali M co pa na do*^ pa v r tev m bodo 1 p -katerekoli najmočnejša itOti^ > za nas preve J- bomo *'di bomo fora'1 jz v nakup kasa , ,|i« Amerike kar P |0 spodarski knz^ t Ji se tudi natn konk-<* * vprašanje, do gat- denar v #7 n..s imeli 'O* s<;S bdo letos rn b b, i^rf govorili, da ^iikrt , f* tedirk.,^ (>l 8ra<1^* ^JT« feti^ korak naprej- r” . vestnik; šport p p ir rf f t r । d t Prva slovenska nogometna liga Nafta in Mura pri vrhu, Prva točka Potrošniku Prvenstva v prvi slovenski nogometni ligi so bili ^^jevC^-' usPešnb saj so osvojili kar 5 točk. Lendavska stojt-, - ''f’51 Premagala domače moštvo z 2:1 in tako razveselila ^:VK,rie-Ce’ Gola za Nafto sta dosegla Balantič in Bubck NAF-i /p 1 Balantič 7, Horvat 6, Novak 6, Baša 7, Drvarič 6, Šeb; k Hranilovič 8, Bubek 8, Utroša 6, (Pal ), Hcrceg 7. ^fiotan Ura Pa Je v Celju premagala Publikum z 1:0. Mura je bila Cc,l je dn.nas>3rc’tr"*1'’ £ePrav je zmagala z minimalnim rezultatom. Belec. MURA: Irgolič 7, Kosi 7, Cener 7, Granov 7, '^'Sark/' 'LBelec S Vtckovič6, (Kokaš -), Emerišič 7, Omero-,1,0|n Brnu '' ?)■ Beltinski Potrošnik pa je v srečanju z Mari- si/'.10111 »ztržil točko Tekma se je končala z 2:2. Gola za Po-^Mjarf ,, Se^a Hartman in Godina. POTROŠNIK: Jelavič 6, ^“^ovniair^^1*’ '' F(,rjan Ipavici 7, Tratnjek 7, Godina 7, Voroš 7, bgtajo M, 5’ Baranja 6, Škaper 6, Hartman 7. V prihodnjem ko--ra Živila Naklo, Nafta :Železničar in Gorica:Potrošnik. slovenska nogometna liga Nepotreben poraz 7 ■■ ko'u prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi je Gi L Gostitei ' ®°.s,oval v Ljubljani pri Set Slaviji in izgubil tekmo z : Prem j0 S' zmaS° zagotovili v prvem polčasu, ko so znali iz । ' \' tiadal ° a^reslvno igro nogometašev Turnišča in dosegli dva li' htreJn nJu Je Bil Gidos boljši tekmec, vendar je le enkrat za-l" Leh'<)nia''e®a vratarja. Strelec je bil Rous. GIDOS: Zver, ij'''atUia Ropoša, Markoja L N. Koveš, Dominko, Rous, Puc-^'^Btlrnom kernar' (Gavrič). V prihodnjem kolu igra Gidos doma ' —--------------------------- etJa slovenska nogometna liga ^murski derbi Ižakovcem, P^a točka Rogašovcem ■, .... ” ir ' Brni .j, ' 1 Prvenstva v tretji slovenski nogometni ligi sta se v Zmv, r v Jakovcih srečali moštvi Beltransa iz Veržeja in |UjW ^(li|a ” ’ So Bakovci s 3:2 (2:0). Vse tri gole za Ižakovce je Za Bellrans pa sta bila strelca Radikovič in Kutuš. JOnT^l in M Prcdslavmka Občinske nogometne zveze Lendava La Bukovec moštvu Ižakovec podelila pokal za pr- 'Braliq.0 Uyski nogometni ligi. Rogašovci pa so s Hmezadom iz gra Beltrans doma s Kungoto, Izakov-''Bricj ' Inaezadu v Žalcu, Rogašovci pa pri Impolu v Sloven- Nogometni klub Pušča proslavili 35-letnico l!h JSeliinj |° nogometašev so v romskem zaselku Pušča pred pe-kSe v|t|j/J1 1JsšanoviIj istoimenski nogometni klub Kmalu za-^trJ^nii n ’ V Umovanje pomurske nogometne lige. Sicer pa hojD'^'^i igrali v pomurski, medobčinski in občinski Sobota. Iz tega romskega kluba je izšlo več h,1? 'Br«li i H°rvat, Kovač, Šarkezi, Kokaš in drugi, ki so z \ klub.1" JSrajo v soboški Muri in drugih klubih Prav tako Š’'1^ nogometni sodniki, Jože Horvat, Branko S n. '1^’^. ln Vlado Šarkezi. Sedaj tekmujejo nogometaši > Jiu fileju '"'Bčinski nogometni ligi Murska Sobota, Na sloves-’ ' M^Fodpim pre8'edali prehojeno pol in uspehe ter prvi genezi.. 7^ 1,1 plakete. Ob lej priložnosti sta govorila tudi pred- ,-v , 1 Ev»« k| s<>Bota Vlado škof in eden od ustanoviteljev ^i??8enera ltan- Praznovanje so sklenili s prijateljskimi tek-Pu -,,CBam' ler romsko raprezentneo Prekmurja in Pušče, s 54 - - - 1 Pregledali prehojeno pol in uspehe ter prvi gene Športni obrazi F. M. t . Zoran Kos kandidati za SP ,cdtK1 veC ‘K'-n. reprc- lpl jeJ° na raznih > tl S^pnihmov«niih Te Popravah za ' "''‘‘dinske m <^>1 V0^1 Bi-n3September), < pt, na tropskem V C 'u ) Jr*lvu v Bue-\-:k bnskcgajudo ■ L’' v ?.te, Štna0^11. K"s lz Ajbb|k cnt lakulteie ^ ''''■zMat?1’ seJ^ju-NSvl^Hč^ d^naj-, rcžultati se na tek-",ja’ ""-dna ^edn V ,lež'Sradu S 61 tl>e prodnem tek-mesto je A#Šrskneni lekm g' Je bi' ^k^^n,u za ^il^^ član^ ‘ p^' na etn Pr^'en- S Prw n' na držav- Je h,l tudi iz- bran med kandidate za sodelovanje na evropskem in svetovnem mladinskem prvenstvu v judu To je zanj veliko priznanje, hkra- ti pa spodbuda za nadaljnje še zavzetejše delo, Želi si, da bi bil izbran v slovensko mladinsko reprezentanco ter da bi dosegel čim boljšo uvrstitev. F M. ■ j. I. SNI Olimpija NAFTA MURA Maribor Ljubljana Zagorje Koper Rudar Živih Naklo Publikum Studio D kola Steklar Svoboda Železničar Gorica POTROŠNIK Slovan II. SNI Medvode Triglav Primorje Dravograd GIDOS Jadran Ilirija Set Vevče Avtobum Korotan Domžale Rudar Dravinja Tabor Jadran Napredek Era Šmartno lil. SNL Impol IŽAKOVCI Sl Gradec Kovinar Pohorje Papirni čar BELTRANS Lipa Kungota Hmezad ROGAŠOVCI Aluminij POBREŽJE Rače I. MNL MS Rezultati — 2. kolo ČardaCankova BakovciRtmet LjutomersPuconci TišinaiŠa lovci Tigop Lipa Btatonci Gančani: Rakičan Di ki ež n vje; S e rd iefi Cankova Tišina Rakičan Bakovci Puconci Gančani Tigop Lipa Čarda Ljutomer Serdica Doklezovje Bratonci Šalovci Remet I. ONL Lendava Rezultati — 2, kolo MladostDobrovnik Kapca:Odranci Mostje; Ned elic a BrstricazHotiža PolartaiCronšovci Kobilje:Renkovci Renkovci Odranci Hotiza Čren sovci Mostje Mladost Dobrovnik Kapca Nada lica Polana Kobilje Bistrica II. MNL MS Rezultati — 2 kolo RomahTešanovci Križevci Vrsteč 11 pl av ih Tro mejnik ApačcFilovti Pušča,Bogojina Grart:Prosenjakovci Hodoš je bil prost Bogojina Tromejnik Romah Grad 11 plavih Te šenov ci Prosenjak Apače Križevci Hodoš Filovci Pušča Vrelec II. DNL Lendava Rezultati - 2 kolo Panonija Graničar Olimpija^Naha 0 Lakoš Zitkovo Zvezda prosta Nafta 8 Panonijo Lakoš Zvezda Olimpija Žitkovci Graničar । - Motokros 3 3 0 0 3 2 10 3 2 10 3 12 0 3 2 0 1 3 2 D 1 3 12 0 3 2 0 1 3 111 3 111 3 111 3 0 2 1 3 0 2 1 3 10 2 3 0 12 3 0 12 3 0 12 3 0 0 3 142 6 6 2 S 3:0 5 6.3 4 7:6 4 5:4 4 1:0 4 5:5 4 4:3 3 33 3 1:1 3 3:4 Z 4:7 2 16 2 3:6 1 15 1 3 0 1 16 0 2 2 D 0 8,1 4 2 1 1 0 4,0 3 2 1 1 0 3;2 3 2 1 II 1 5:3 2 2 1 0 1 3:2 2 2 1 D 1 5:5 Z Z 1 0 1 4:4 2 2 1 0 1 44 2 2101332 2 1 D 1 56 2 2 1 0 1 3:4 2 2 1 0 1 2:3 2 2101352 2 10 12:42 2 D 0 2 3:5 0 2 0 0 2 0:6 0 2 2 0 0 4:0 4 2 Z 0 0 42 4 2 1 1 0 4:1 3 2 1 1 D 32 3 2 1 1 0 2:1 3 2 1 0 1 5:1 2 2101642 Z 1 0 1 2:3 2 Z 1 D 1 46 2 201 1021 2 0 1 1 1:4 1 2 0 1 1 16 1 2 l 0 2 3:5 0 2 D 0 2 1:3 0 0:2 2:1 1:2 6:2 3:0 11 1:1 Z 2 0 0 5:1 4 2 1 1 D 7:3 3 2 110 3:13 2 110 4:33 2 1 1 0 4:3 3 2 1 1 D 3,2 3 2 1 0 1 3:2 2 Z 1 D 1 1:2 2 2 0 1 1 2:3 1 2011231 2 0 1 1 1:2 1 2011141 2011371 2 0 0 2 2:50 0:1 1:2 3:1 0:5 1:1 0:2 2 2 ' 0 7,1 4 2 2 0 0 6:3 4 2 1 1 0 7,2 3 2 1 1 D 4:1 3 2110533 2 1 0 1 3:3 2 2 1 0 1 3:4 2 Z D 1 1 2:3 1 2 D 1 1 2:4 1 2 0 1 1 2:6 1 2 0 0 2 2:6 0 2 0 0 2 0:8 0 2 2 0 2 1 1 2 1 1 1 1 0 2 0 2 2 0 2 2 1 D Z 1 0 2 1 0 1 0 1 2 0 1 2 0 0 2 0 0 00 5:2 1:1 3:1 2.4 40 0 10:3 4 0 1:1 J 0 4 2 3 D 4 0 2 0 2 2 2 0 1:1 2 1 2:4 2 1 4:7 2 1 5,9 2 0 L1 1 1 2:4 1 2 2:6 0 2 4 9 0 6,0 0 1 5:0 2 2 0 0 4:0 4 2 1 1 0 8:2 3 t 1 0 ' 5,0 2 t D t 0 2,2 1 2 0 1 1 0:1 1 2 0 t 1 0:5 1 2002098 Kampuš zopet zmagal V Šentvidu pri Stični je bila predzadnja dirka za državno pr venstvo v motokrosu v razredih 80, I25 in 250 ccm. Boštjan Kampuš (Radenci) tudi tokrat ni imel resnega tekmeca in je zrna ga! brez težav ter tako samo potrdil naslov letošnjega državnega prvaka. Osvojil je še 40 točk in tako samo povečal prednost za zasledovalci. Novi državni prvak Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice se bo prihodnjo nedeljo predstavil ljubiteljem motokrosa na dirki v Sotini. Dirka v Sotini V nedeljo, 6. septembra 1992, ob 14. uri bo v Sotini na Goričkem zadnja dirka za državno prvenstvo v motokrosu v razredih 80, 125 in 250 ccm. Na dirki bodo nastopili vsi najboljši, med njimi tudi že znani novi državni prvaki Kragelj (80 ccm), Kampuš (125 ccm) in Sitar (250 ccm}. -Hokej na travi---- Zmaga Triglava v Ljubljani V prvem kolu prvenstva v slovenski ligi v hokeju na travi je Triglav iz Preda novec v Ljubljani premagal Svobodo, lanskega državnega prvaka, s 3:2, (Fujs 2, Puhan), Lipovci Pomurje 1 pa so premagali Maribor s 4:0 (Š. Mesarič 2, Cerpnjak 2). V dru gem kolu igrajo: Triglav : Maribor in Lipovci Pomurje II : Svoboda. L Z. -Rokomet----------- Prvo mesto Pomurki V Bakovcih je bil ženski rokometni turnir, na katerem so sodelovale tri ekipe. Rezultati Žalec :Pomurka 22:21, Drava:Žalec 20:19 in Pomurka:Drava 19:16. Najboljše strelke pri Pomur ki:Gjerekova 14, Vugrinčeva II in Buzetijeva 3. Za najboljšo igralko so izbrali Petkovo (Za lec), za najboljšo vratarko Laši-čevo (Drava) m za najboljšo strelko Doiarjevo (Žalec). Vrstni red: I. Pomurka (Bakovci), 2. Žalec, 3. Drava (Ptuj). - Rokoborba--------- v Sola rokoborbe Rokoborski klub Murska Sobota bo organiziral šolo rokoborbe, ki se bo začela 3. septembra 1992. Prijave zbirajo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure v Partizanu v Murski Soboti. - Nogomet----------- Nedeiica druga V okviru športnih prireditev pomurskega sejma v Gornji Radgoni je bil nogometni turnir za pokal sejma. Rezultati Bakovci.Vižmarje 0:4, RemetiNedelica 1:4. Bakovci:Remet 7:6 in Viž-m a rje: Nedeiica 4:2. Vrstni red: 1. Vižmarje Tabor, 2. Nedeiica, 3. Bakovci, 4. Remet (GR). -Šah---------------- Zmagala Radenska Pomurje Šahovsko društvo Radgona je v okviru sjkemskih prireditev pripravilo šahovski turnir za pokal sejma. Sodelovale so štiri ekipe. Zmagala je ekipa Radenske Pomurja iz Murske Sobote (D. Han, Režonja, Radosavljevič in Bolčič) pred Radgono 1, Ljutomerom in Radgono H. Med posamezniki je bil najboljši D. Hari pred Lovrenčičem in Režonjo. Teden športa v Sloveniji 92 Pestra ponudba športnih aktivnosti tudi v Pomurju Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je dalo pobudo za vseslovenski teden športa v Sloveniji, ki bo letos prvič od 7 do 13. septembra. V akcijo sta se vključili tudi Športna zveza in Turistična zveza Slovenije. Njen namen je, seznaniti slovensko javnost s športnimi dejavnostmi v slovenskem prostoru, hkrati pa tudi spodbuditi in povečan zanimanje za različne športno-rekreacijske zvrsti, s katerimi naj bi se večina slovenskih državljanov sistematično ukvarjala ter lako prispevala h kakovosti svojega življenja ne glede na sposobnosti, starost in spol. V ta projekt so se uspešno vključili tudi v Pomurju, kjer so po svojih zmožnostih pripravili zanimivo in pestro ponudbo športnih dejavnosti. V soboški občini so se v akcijo prizadevno vključili .številni klubi m zveze ter pripravili tedenski program. Sobočani in okoličani se bodo lahko v ponedeljek dopoldne ob I l.OOj >< soboškem kopališču udeležili prikaza učenja plavanja, pripravil: pa bodo tudi odprto prvenstvo šol v plavanju. Popoldne md 15.00 do 19.00) pa pripravlja konjeniški klub v Rakičanu jahalno šolo. K torek ho n soboški športni dvorani turnir pomurskih občinskih članskih rokometnih reprezentanc, popoldne t od 14.00.1 pa bo r soboški gramoznici jadranje na deski. K sredo bodo prišli na svoj račun ljubitelji malega nogometa. Partizan murska Sobota, ŠD Mura in KMN Bakovci bodo (ob 16.00) organizirali turnirje t malem nogometu. V Beltincih bo iob !6.00,1 turnir pomurskih mladinskih nogometnih občinskih reprezentanc. V soboški športni dvorani (ob 16.00) pa bo odbojkarski turnir klubskih moških in ženskih ekip Pomurja. T četrtek bo v dvorani soboške gimnazije (ob ! 7.00) propagandno tekmvoanje v namiznem tenisu, na teniškem igrišču pri Fazaneriji bodo igrali tenis. OŠ Bakovci pripravlja zelene aktivnosti, DRŠI MS pa balinanje, Partizan Murska Sobota rekreacijsko popoldne, v soboški športni dvorani pa se bodo (ob 18.00) zvrstili borilni športi (judo, rokoborba in karate). V petek dopoldne bo na igrišču soboškega Partizana program za cicibane (ob 10.00/, v Beltincih, Murski Soboti, Gradu in Petrovcih (ob 14.00) bodo krosi, na igrišču soboškega Partizana lob 16.00) pa še košarkarski popoldan za vse kategorije. F soboto bo osrednja prireditev v tednu športa pri kroškem brodu. Predviden je pohod planincev m tabornikov ler kolesarjenje na pragi Murska Sobota K roški brod, spust po reki Muri (ob 13.00) od Pet a nje c do k roškega brada in piknik (ob 15.00) za udeležence soboške, ljutomerske in radgonske občine. F nedeljo pa bosta i' Murski Soboti mednarodni tekmi mladincev in članov n hokeju na travi med reprezentancami Hrvaške in Slovenije. V ljutomerski občini bodo teden športa začeli i športnim ribolovom. F ponedeljek bodo na jezeru v Gajševcih loviti ribe s plovcem. F torek bo na istem jezeru deskanje na vodi, F sredo bo v ljutomerski športni dvorani odbojkarski turnir moških in ženskih ekip, v Stročji vasi pa turnir v malem nogometu. Na igrišču Bobnjar v Veržeju bo v četrtek squash turnir, v Ljutomeru. Stročji vasi in Veržeju pa še teniški turnirji. Za petek pripravlja ŠD Veržej igro trojk v košarki. V soboto bo kolesarjenje do krnskega broda, kjer bo tudi piknik. V nedeljo. zadnji dan. pa planinski izlet. V radgonski občini bodo v ponedeljek organizirali odprto prvenstvo šol v plavanju, ki bo v plavalnem bazenu i’ Radencih. V torek bo občinska reprezentanca sodelovala v Murski Soboti na srečanju rokometnih reprezentanc. V sredo pripravlja občinska strelska zveza k Gornji Radgoni strelsko prvenstvo za vse kategorije V sredo bo na sporedu mali nogomet Turnirji bodo i' Radgoni, Radencih. Apačah in Vidmu. V četrtek bodo v Murski Soboti srečanja med Radgono in Soboto v tenisu in namiznem tenisu k petek bosta v Radgoni in Radencih košarkarska turnirja. V soboto načrtujejo t rimsko kolesarjenje na progi Radgona krožki brod in planinski pohod po isti poli. Radgonski potapljači bodo pripravili spust po reki Muri od Radgone do kroškega broda. Pri kroškem brodu pa bo skupno srečanje vseh predstavnikov pomurskih športnih zvez. Teden športa bodo v radgonski občini sklenili r nedeljo s pohodom i1 neznano. V lendavski občini se lako kot v preostalih pomurskih občinah uspešno vključujejo v projekt programa tedna športa v Sloveniji. F ponedeljek bodo organizirali plavalna tekmovanja občinsko tekmovanje osnovnih šol /11.00). tekmovanja za značko delfinček H2.00). tečaj učenja plavanja tl3.00) in rekreacijsko plavanje za občane (16.00). V torek bodo učenci osnovnih šol tekmovali v krosu /11.00/, na reki Muri bodo predstavili vožnje s kajaki in kanuji /15.30) in tekmovanje v spustu, na gramoznici v Murski Soboti pa jadranje na deski 116.00). V sredo bo v Lendavi teniški turnir, občinsko prvenstvo r badmintonu, šolsko prvenstvo v namiznem tenisu (15.00), prikaz teniške šole v Lendavi in nogometni mladinski turnir občinskih reprezentanc r Behincih (16 00). Aktivnosti dneva bodo sklenili z rekreacijskim igranjem tenisa, namiznega temsa in badmintona. F četrtek bodo turnirji v malem nogometu > Lendavi, Turnišču, Čren-šoveih. Polam in Dobrovniku ter turnir v odbojki na mivki r Lendavi, (15.01) in 16.00). F petek bodo na sporedu rekreativne aktivnosti cicibanov /10.00), občinsko tekmovanje v krosu osnovnih šol 114.00) v Turnišču ter prikaz učenja košarke in tekmovanje v metanju trojk /16.30/. F soboto bo teniški turnir veteranov in veterank v Lendavi (9.00) ter rokometna turnirja (ženske) v Veliki Polani in (moški) v Odrancih. Tedenske aktivnosti v okviru tedna športa bodo K lendavski občini sklenili i nedeljo s teniškim turnirjem veteranov i Lendavi, s pohodom tabornikov m planincev k Bukovniškemu jezeru ter kolesarjenjem na Bukovnico. Feri Maučec Odbojkarski turnir Zmagali Mariborčani Odbojkarski klub Vigros iz Murske Sobote je pripravil dvodnevni mednarodni moški odbojkarski turnir za pokal radgonskega sejma. Sodelovalo je 5 ekip, ekipa Spartacusa iz Madžarske pa se turnirja ni udeležila. Rezultati — Gleisdorf : Reka U, Vileda : Reka 3:2, Vileda : Gleisdorf 3:0, Salonit : Vigros 3:0, Gleisdorf : Vigros 3:0, Gleisdorf : Vigros 2:1, Reka : Gleisdorf 2:0, Reka : Vigros 2:1 in Vileda : Salonit 3:0. Vrstni red: 1. Vileda (Maribor), 2. Salonit (Kanal), 3. Reka (Hrvaška), 4. Gleisdorf (Avstrija) in 5. Vigros (MS). STRAN 17 utrip V Petišovcih gradijo novo kapelico Potem ko so v Petišovcih marca potožili temeljni kamen, gradnja kapelice lepo napreduje. Vaščani so postavili zidove, delavci Pom-Grada pa so zgradili šest nosilcev in »venec«. Zdaj čaka vaščane še delo pri strehi Denar zagotavljajo s prostovoljnimi prispevki občani, precej so prispevali tudi izseljenci iz Kanade, ZDA, Avstralije in od drugod, svoj delež, in sicer dva milijona tolarjev posojila, pa je pri maknila tudi domača cerkev. V poznejših letih nameravajo urediti okrog 90 arov zemljišča, kjer bo stala kapelica za okrog 250 ljudi Postavili naj bi tudi zvonik in kapelico, ki bo posvečena sv. Rozaliji, in jo osvetlili z žarometi posnetek: J. 2. Kapelica, ki je na sliki, je posvečena Mariji Brezmadežni, stoji pa od 1903. leta v Krajni pri Gede-rovcih. Ob njej je vsako leto v septembru proščenje. Ne dolgo od tega so kapelico obnovili, na novo pa jo je poslikal Mertukov Tinč iz Bellinec. Foto: F. Ku. Brhka dekleta iz Dobrovnika V krajevni skupnosti Dobrovnik že tretje leto deluje skupina ma-žuretk. Pod taktirko Hilde Baša nastopa 14 deklet, predvsem osnovnošolk, na proslavah v domači krajevni skupnosti, predstavile pa so se tudi v Radencih, Moravskih Toplicah, Veliki Polani in drugod. Do brovniške mažuretke so izvirno oblečene, škornje pa jim je posodil šolski kolektiv. Obleke, palice in druge »pripomočke« pa si večinoma naredijo same. Besedilo in posnetek: J. 2. Bo tudi letos tako? Lanski pridelek krompirja je bil obilen, zato pa je bil krompir toliko »težavnejši«. Mnogi so morali vreče s krompirjem kar nekajkrat prelagati na voz in zopet v shrambo. Nekdo se je vsega tega naveličal in svoj pridelek »odložil« kar v naravi Vsi, ki poznajo, kakšen vonj povzroča gnitje krompirja, si lahko mislijo, kako prijetno »diši« v okolici. Kako pa bo letos? Vse to bomo vedeli že čez nekaj tednov, in če bodo kmetje pri ceni potegnili tako kratko kot pri pšenici, bo . . JAŽ. foto: J. 2. I STRAN 18 Med dvema domovinama »Bosna je moj rodni kraj. Lep spomin, ki ga je pokvarila vojna. Tam nikoli več ne bo dobro. Kako bi bilo? Kdor bi meni ubit sina, še sam sebi ne bi verjel, da se mu ne bom maščeval. Tudi če bi nekega dne lahko prenehala maščevanja, se bodo ljudje grdo gledali. Dobrota je za vse čase v tej vojni v Bosni umrla. Ej, in kaka dežela je bila to!« govori Stipo Miličevič z vzdihom tako iz globine svoje duše, mi molčimo, ogrnjeni z mrakom Prosečke vasi in z občutkom daljave, ki razbija misli: kaj bo z Bosno? Trajajo dolge minute mučne tišine nad »malo Bosno« sredi Goričkega. Zbrani smo: avtor tega zapisa in 18 njegovih gostiteljev. Pet od njih je ravno tako beguncev. Preostalih 13 je že dolgo tu, so državljani Slovenije. »Jah ..,« vzdihuje Stipe v bo-sanščini in nadaljuje po prekmursko: »Mala Bosna? To je vendarle Prosečka vas. Slovenija. Nekoč, pred dvajsetimi leti sem prihajal sem iz Bosne na obisk k bratu Jožu. Da bi bil on manj osamljen. Zadnja leta sem odhajal v Bosno, na obiske k svojim in hitel nazaj, med svoje tukaj. Kot takrat, ko sem prihajal k Jožu in hitel nazaj v Bosno. Nikoli mi ni žal, ker sem odšel. Navadil sem se živeti s tem narodom. Sosedje so to napravili. S svojo dobroto. Saj, vsi smo, razen hčerke Mirjane, rojeni tam, toda počutimo se, kol bi bili rojeni tukaj. Kakšna pogrebna povorka je bila, ko je umrl brat Anto in kako so nam ljudje takrat pomagali! Ko je umrla mama, jaz sem gradil hišo, mi je sosed posodil denarja, kolikor sem želel, do takrat, ko mu bom lahko vrnil. Ko sem mu vračal, je rekel, da ni treba hiteti, naj st opomorem in vrnem pozneje. To so dobri ljudje. Ne gledajo stvari skozi denar. Hočejo pomagati človeku. Bratje Jožo, Anto in Stipo so skupaj delali v znani tovarni papirja Natron v Maglaju sredi Bosne vse do leta 1972. Takrat so Joža in njegovo ženo Ireno njeni povabili k sebi v Prosečko vas. Zatem je Jožo povabil oba brata. Da ne bi bil osamljen. Začela sta ga obiskovati, leta 1976 pa sta se z družinama preselila v Prosečko vas. Nista se torej priselila zaradi nuje. Seveda pa niso prišli sem niti, da bi jim bilo slabše. Pa tudi lahko ni bilo. Tam so vsi imeli svoje službe, svoje domove. Tu so nadaljevali iz ene hiše, med- »Mala Bosna« na Goričkem — del družine Miličevič iz Maglaja v Pro-sečki vasi Fotografija: Silva Ebri tem so si postavili vsak svojo. Še prej so dobili delo v Sloveniji. Najstarejši, Jožo, je v pokoju. Stipo je zdaj skladiščnik na Železniški postaji v Murski Soboti. Se dva otroka delata v JCT-ju. Dovolj imajo zase, pomagajo lahko tudi drugim. Tako so, ko je divjala vojna na Hrvaškem, sprejeli medse šest beguncev iz Jankovcev pri Vinkovcih. Ko so ti nenadni gostje odšli, žal ne domov, ampak v Nemčijo in Reko, so prišli novi, pet njihovih Mili- In ne le dve Mirjani, ampak Miličeviči iz Slovenije in onr, ki so ostali v Bosni, dajejo otrokom enaka imena. Zavestno ali ne? Žalost teh, ki so odšli, spomin onih, ki so ostali? Kakorkoli že, lepo je. Sicer so Miličeviči iz Prosečke vasi sprejeli navade svojih novih sosedov Slovencev. Vsi govorijo slovensko. Še posebej prekmursko. Ko je Slovenija dobila državnost, so tudi on« postali njeni državi jani. Srečanje Alkohol mu je postal sovražnik Šestintridesetletni Franc Režonja iz Filovec, izučen trgovec, sicer pa dela v zidarski stroki, je eden najbolj delavnih funkcionarjev pri Nogometnem klubu Filovci, saj je v klubu že vrsto let tajnik. Nogomet mu je zelo pri srcu, saj v klubu dela od vsega začetka in je veliko dela opravil tudi pri gradnji igrišča in klubskih prostorov. Je tudi trener mladinskega moštva in delegat. Sicer pa ima za seboj zanimivo življenjsko pot. Kot osemnajstletni fant se je znašel v krogu alkoholikov, kar mu je povzročalo vedno več gorja. Po petih letih »mučenja« se je znašel na zdravljenju v Ormožu. Bilo je to pred slabimi desetimi leti. Tudi po zdravljenju ga je nekaj časa alkohol še mikal, vendar je uspel premagati težave in se začel vračati v normalno življenje. Od takrat, ko se je odločil za popolno abstinenco, nima več napadov, ne boli ga več glava in čuti se tudi bolje urejenega. Danes niti ne pomisli, da bi še kdaj poskusil alkohol, celo zasovražil ga je. Zato zelo težko opazuje ljudi, ki užijejo preveč alkohola. Zelo pa ga tudi moti, da so brezalkoholne pijače dražje kot alkoholne. Sedaj, ko že skoraj deset let ni poskusil alkoholne pijače in se počuti zelo varnega, je zelo hvaležen družini in zdravniškemu oseb- ju, ki so mu pomagali, da je premagal hudo bolezen — al koholizem. Namerava celo napisati razmišljanje o svoji preteklosti, o tem, kako je iz kroničnega alkoholika zopet postal normalen človek, ki pred seboj vidi prihodnost. Franc Režonja je tudi naš večletni dopisnik. F M. Ta znameniti vodnjak smo na filmski trak posneli v Lendavskih goricah. Krajani so s takimi vodnjaki še kar zadovoljni, kajti marsikatera domačija nima vodovoda in je odvisna od vodnjakov. Vodnjak je na ročno zajemanje vode, na verigo, globok deset metrov. Voda je kristalno čista, pa tudi mrzla, da te odžeja. Zlasti pomembno pa je, da vode ne zmanjka čevičev iz Maglaja. »Naj so tu. Gdje čeljad nije bi-jesna. ni kuča nije tijesna...« pravijo Miličeviči iz Slovenije Med njihovimi novimi gosti je tudi Mirjana. Ornih oči. Vitke postave Rasna lepotica. Mlada kot rosa. Sele v teh dneh bo dosegla polnoletnost. »Učila sem se za frizerko, hotela sem postati pevka. Vojna v Bosni mi je preprečila snemanje prve avdiokasete,« pravi Mirjana Miličevič, zanimivo pa je, da ima tudi Stipova hčerka isto ime. Pravi Slovenci! »Iz tistega tako imenovanj obdobja bratstva m nam je ostalo, da smo ™ za Crveno zvezdo, končala. Nihče več od cev, ne teh v Sloveniji 11 Bosni, nikoli ne bo ,7V nJ. pravi Stipo in dodaja » vijamo samo za Prose« Občinska B liga!« k0| AH so kljub vsemu Slovenci? Ob vsem spo«’ nove dežele uspevajo d, vse odlike stare dom« Negujejo ob,WX..„ jn«(i # praznikih, kot so Jih P Bosne. Tudi bosansk s Pite na sto načinov: z sirom, s krompirjem, S / _ tje Miličeviči bodo neveste pripeljali'' Morda se res ne bi s cenjevati odln'’'n°St' jn0 cenjevati odlocnosu J(1 Ivice Miličeviča, ko>|r a|. da si bo pripeljal BoM'n dvomiti v optimizem |Jt Dragana, ki se je « r odločil, da se bo v, bosanski veseljak m P . je naša pevka Mirjana ’ ves glas in lepo zape a‘ zaslišal Mirjanino p J ’ i^. mislil, da je sosed vžgal Mirjana se samo i si je že našla fanta v < si Ženitvenih nap ,a(r^ daje Fant res ni g' • ^aSfj izziv - tista neposneta ' bosanskimi pesmimi ^0* J Bosna je njihova Slovenija država. Ka) ...m tal o? Rojstni kraj je 1 predaleč, medtem so (-I|r, ju pognali svoje kor : . so jim odrasli dva njihova grobova- i,..« re Ivke m strica lir grobovi bolj trdno P a mi, po m tako nestabilni . hj'1 rih so nas gugal'. jrtfP v prvih mesecih našega * s tem svetom? . Ma»|aP ■ Miličeviči * . Prosečke vasi vinama .. - ISNAM Huda suša na Murskem poH1^ Leta 1908 je bila na Murskem polju taka suša, k’ pe^ nili niti najstarejši ljudje. Dežja ni bilo maja, junij* ' ; j( vati je začelo šele 7. avgusta in še ta dež ni premočil d«"... živino ni bilo krme, zalo so ljudje bili prisiljeni klat' meso razprodajati. lega leta so dobro obrodili edin® s; a p0'' hudi suši pa je že 9. novembra zapadlo pol metra sn sta ostala repa in zelje. V Nedetici, ki ,iž ' > zaselkov. »naj in ' J' objektov. V' S Kapelico, ki। ' je fpi zaselku FarM" čno načel ' 4b» Prisilna selitev številne družine zaradi rušitve zgradbe Je za »Klobaseke« res vse dobro? rt* manir°r ^?zna Prave ljudi in je ravno prav zgovoren, dobi prej sta-K bil pa boljše kol sodelavec, ki je bolj tiho in v ozadju. P°tegne* L 'e * Pr^eklosti? Na žalost se zahrbtne igre, v katerih fles. En*°( l ko”«« ljudje z nižjim standardom, dogajajo še da-k 11(1* n ** je tudi zgodba Olge Ružič in Vlada Jaušovca * Gornji Radgoni, ki skrbita za devet otrok. Zakaj jih nt ne marajo in jih hočejo po vsej sili preseliti v precej oddalje-“Sovorom, da v Gornji Radgoni ni prav nobenega stano-sj fJKdi Številna družina, saj lahko danes te redkokje najde-.../r'™’*, ki bi rodila in vzgajala kar devet otrok, čeprav je bilo to m no™a,no’ izvenzakonska zveza Olge m Vla-»ocJi, 1?° dru8’ strani radi modrujemo, kako je vseeno, Če je par ^^ovat' ne? i'*1 mogoče moti, da morata dva mlajša otroka - ! Posebno solo, kar je posledica pijanskih izg redov prvega ~ Hneo^.^^boval vso družino? Olga in Vlado imata tudi štiri-v t h" .d^etHega otroka ... kakorkoli: težko jim je, ker se ''taji — ,eb odseliti v starejšo stavbo v Črnce, ki jo šele obna-m^jbnih otrok, zaradi otrok, ki morajo obiskovati r U ** ,ud' za,a n^'n’ smo izvedeli, »da SestnA. mC z tkanjem na-stanovanja in $ se- *#lijni’;7 ?° 'e 'Zdali odločbo Za Hona (Mesna industrija U^i nr? r‘a,Vno. ht rekli izje MIR en’ti stanovanj-5> tPrek, z družino Klobasi .. °lR>n mož, ki je > Ruši* , 1 v M>R’U) ozi-izj^Ja"*°.vec’ J’b niso >. Posla n J'm niso mol Totei radnega dokumen-^di zgradbo, ki »ta । '•Kovane širitve do-mejnega prehoda Olga Ružič se boji selitve v črnce. predvidena za rušenje, prodali občini, ta pa je potem (kot nov lastnik zgradbe) stanovalcem izdala odločbo o izselitvi. Marjan Potisk, ki je na občini odgovoren za pravne zadeve, je pojasnil: »V zgradbo v Lackovi 25 MIR že dolga leta ni vlagal nič, saj je bila predvidena za rušenje. 6. julija smo z MIR-om sklenili pogodbo, da jim za stavbo izplačamo ^agoslovitev cerkve delka) povedal, da bodo tolerantni in bodo nekaj Časa še počakali, da pa bodo jeseni morali porušiti obe stavbi v Lackovi 25 in 27. Vprašanje je le, če bosta dva vzdtževalca MIR-a do takrat uspela urediti opuščeno zgradbo v Crncih tako, da bo primerna za vselitev? MIR je namreč pokasiral čez 4 milijone za zgradbo, ki jo bodo rušili, vendar za ta denar ni poskušal kupiti ustreznega stanovanja v Gornji Radgoni, niti predati obnovo zgradbe v črncih 22 ustrezno registriranemu podjetju. Računajo pač, da se bodo rešili »Klobasekov«, odslužene zgradbe ter pokasirali 4 milijone tolarjev. Verjamemo, da se delavca (drugače vzdrževalca v MIR-u) trudita po svojih zmožnostih, toda obnova starih zgradb ni lako enostavna, kot je videti na prvi pogled. Družini z devetimi otroki želimo vse najboljše, da bi jim pri premagovanju težav pomagali vsi skupaj ■ podjetje in občina, pa tudi starejši Otroci. BERNARDA B. PEČEK \i> L SV' Aoe ' A . n A vznnhu sli ,c ic 5cl“ \je L° ■ “ L . Jemh več grad-PotekaU^^ obnov'’ ega ni.VSa n°trnajost do obeh J? Illl,"e so na ir 1 neznanci I. ■ sbkein;:Pah ter odnesli 'u8e dragoceno- eiektri-bile v le t di° danes 'e v mu, b°do v ." 'J Piščali, tud. ej cerkvici še Mpiur, **Hlc S ^vi^nie t potekala na Ane nosi bomo nosili v sebi, na ta kamen bomo postavljali svojo ljubezen in ta svetilnik božji naj Srečanje pod lipo Pred kratkim smo praznovali krajevni praznik, ki smo ga poimenovali I. srečanje pod vaško lipo. Zbrali smo se torej pod lem simbolom slovenstva na Moti, kjer smo poskrbeli za družabnost in kanček sproščenega smeha, saj smo imeli vaške igre, v katerih so se pomerile ekipe Cvena, Mote ter Spodnjega in Zgornjega Krapja. Najbolj spretna je bila skupina tekmovalcev iz Spodnjega Krapja, kije prejela pokal. Na naši prireditvi, ki bo postala tradicionalna (prihodnje leto bo srečanje na Cvenu), smo imeli tudi bogato kulinarično razstavo kvašenih jedi, popestrili pa so jo še ročni izdelki vaščanov naše krajevne skupnosti. M D '11 Cerkvi'ugotovi je-C? A01 "i ho-iiSv,sZn «rkvi po-ter ,n duš a ' POseb mbCr^9a i» domaA ' sP°min-»jen A n.u Slavku k nOtra' vPonašala kul-1 *° odgovor- Jancev :. l društva sC h« < -•i? ^"‘uh. SA šSJ * K**’ »ovS^rA društva I V^lio Po‘°«-k ^rji Poskr-1 ”eltinec. A H. sveti vsem rodovom, da bodo videli naša dobra dela, je govoril gospod škof. Ob posvetitvi so se zbrali številni verniki in v gozdnem hladu ob Anini cerkvici radi prisluhnili božji besedi. In številni verniki bodo ob nedeljah še naprej radi prihajali in se zatekali v Mariji no varstvo in k zaščitn ici sv. Ani v Podgrad je. Majda Kodba program. Priprave na KTV V krajevni skupnosti črenšov-ci, ki vključuje še Žižke in Trnje, se pripravljajo na ureditev kabelske televizije. Doslej se je prijavilo okrog 250 naročnikov, vsak pa naj bi v 12 obrokih prispeval okrog 900 DEM v tolarski protivrednosti. Gradbena dela za nov sprejemni center KTV-ja v Cren-šovcih naj bi stekla še v tem mesecu. Delavci radgonskega El™' da bodo naročnikom >doslavtlt< zemeljske in satelitske programe, čez Čas pa bodo uvedli še interni Zgradili so teniško igrišče Benedikt je eno tistih naselij, ki se v zadnjih desetih letih hitro razvija. Na Zorkovem hrjbu in Za cerkvijo sta zrasli novi naselji individualnih hiš. Tu živijo predvsem mlade družine, ki so v ta prijazni kraj z najstarejšo cerkvijo v tem delu Slovenskih goric, bila je zgrajena okrog leta 800, prinesle novo življenje. Zato ni čudno, da so dobili mnogo športnih igrišč, kjer se mladi lahko razgibajo. Pred kratkim pa je KS Benediki, zasluge gredo tajniku Gum-zeju, uredila lepo tenisko igrišče. Tudi na tem igrišču, kjer je treba plačali določeno odškodnino za igranje, je vedno polno mladih. Kot nam je povedala ena od stalnih igralk, Slavica Borak, je za Benedikt to velika pridobitev. Tisti, ki igrajo, so le pridobitve zelo veseli. L. Kr. Hiše v Lackovi 25 in 27 so predvidene za rašeaje, saj načrtujejo Širitev ceste do mejnega prehoda. 4 160 000 SIT, podjetje pa se je v 5. točki te pogodbe obvezalo, da do 15. avgusta te prostore izpraznijo in sedanje stanovalce preselijo v drugo ustrezno stanovanje. Ker s stanovalci niso imeli sklenjene pogodbe, smo jim odločbo o izselitvi poslali mi, vendar iskanje primernega stanovanja ni v naši pristojno sti, ampak je to obveza kombinata.« Izseljenci k izseljencem 28. junija se je skupina 46 Slovencev v organizaciji Slovenske katoliške misije pod vodstvom gospoda Martina Horvata odpravila na dolgo pot — prek Amsterdama v daljni Toronto. Še mnogo več prijav je bilo, toliko, da ti berlinski Slovenci lahko napolnili pol velikega letala. Odločilno pa je bilo število sedežev v kanadskem avtobusu. Potovanje v skupini je uspešno le, če se vsi udeleženci držijo pisanih in nepisanih pravil. Dobra volja, strpnost, točnost so samo nekatere zahteve, ki se jih je treba držati. Glavni namen tega 17-dnevnega potovanja je bil obisk pri Slovencih v Kanadi. Zanje smo pripravili tudi približno enourni razgiban in pester program, ki je obsegal narodne pesmi okteta SKM (Slovenske katoliške misije), v katerem Je manjkal samo en član; skeč treh članov okteta; slovenske in angleške pesmi v izvedbi Karmen in Kristjana; deklamaciji male Laure; pevsko točko mladih; imitatorja in čarodeja Leona, ki je še posebej s točko, v kateri je opisal svoje potovanje iz Kranja preko Munchna v Beriin z različnimi vlaki, navdušil Staro in mlado. V vseh večjih krajih je maševal g. Martin Horvat, župnik iz Berlina, mašo pa so popestrile pesmi okteta SKM ter Karmen, ki jo je Kristjan spremljal s kitaro. Celotno potovanje bi lahko razdelili na 3 glavne dele. Prvi de! smo preživeli v kanadskem Londonu, za nas so skrbele mnoge slovenske družine, pri njih smo tudi stanovali, v njihovi družbi smo preživeli marsikatero prijetno urico. Zjutraj so nas pripeljali na zborno mesto po obilnem zajtrku, zvečer pa so nas, četudi pozno, spet odpeljali na svoje domove. Težko je bilo slovo prvega četrtka, ko smo se z avtobu Vzdrževalci obnavljajo zgradbo ]l-članska družina bi se torej morala preseliti v Črnce 22, kjer bi namesto 23 dobili 85 kvadratnih metrov stanovanjskega prostora. Zgradba je častitljive starosti, z debelimi zidovi, na oknih so rešetke, brez ustrezne izolacije. Po mnenju Olge Ružič in Vlada Jaušovca (zaposlenega v Avtoradgoni) je hiša v precej slabšem stanju kot ta na Lackovi 25. Toda selitev je neizogibna! Čeprav je v odločbi zapisano, da se morajo preseliti od I. do 8. septembra, je Janez Brunčič (načelnik od- Krambergerjevo življenje • na videu Interni studio kabelske televizije v Gornji Radgoni je izdal videokaseto, ki prikazuje življenje in delo dobrotnika in predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja. Velik de) posnetkov je iz njegove zadnje poti na pokopališče pri N.go-vj. Kaseto prodajajo v knjigarnah in v gostišču pri Negovi, stane pa 2.200 tolarjev. Izkupiček bodo namenili v Sklad Ivana Krambergerja. Vanj lahko prispevate tudi bralci Vestnika. številka je: 50102-743-51334. V Gornji Radgoni pa so sklenili zbirati denar na žiroračunu, ki ga je odprla osnovna organizacija Rdečega križa, nanj pa so nakazovali denar namesto vencev za pokojnega Krambergerja. Denar je prispevalo 16 organizacij in posameznikov, zbrali pt so 59.500 tolarjev. Denar bodo nakazali Univerzitetni ginekološki kliniki v Ljubljani, porabili pa ga bodo za nakup opreme za preprečevanje genetskih bolezni. L. Kr. som odpeljali v Toronto, kjer je celotna skupina petkrat prenočila v motelu, ker so bile družine, pn katerih bi lahko stanovali, preveč oddaljene druga od druge in bi to preveč oviralo naše zbiranje zjutraj in zvečer. Rada se spominjam zadnjega dne v Torontu. Celotna skupina je bila povabljena na rojstni dan, slavljenka nas je z avtomobilom pripeljala k sebi na dom, pozno ponoči pa še v naš motel. In vedno znova nam je zagotavljala, da je ta 45. rojstni dan najlepši v njenem življenju. Nešteto naslovov smo izmenjali, ganljivo je bilo slovo ob avtobusu, ki nas je odpeljal novim doživetjem naproti. Spominjam se stiskov rok, lepih želja — celo manj sentimentalni moški so imeli mnogokrat solzne oči. Če ostanem pri sebi, pa mislim, da sem v teh 17 dneh potočila več solza kot v vseh 39 letih svojega življenja. Pač nič zato. V tretjem delu našega potovanja pa smo se prek Ottawe, kjer smo si ogledali parlament, odpeljali v Montreal in tu preživeli zadnje dni našega potovanja. In kako so ti Prekmurci, ki živijo v Montrealu, skrbeli za nas! Po dveh kozarčkih vina, ki so ga sami naredili, celo pristnim Ljubljančanom ni bil potreben noben tolmač. V teh 17 dneh smo tudi celih 6 dn| preživeli na različnih slovenskih farmah, s^tznali smo, kako kanadski Slovenci preživijo prosti Čas, še posebej ob koncu tedna. Na eni teh farm smo praznovali tudi slovenski kulturni dan — 12. julij. Kar precej smo videli in doživeli; rada bi omenila še Hamilton pa lep izlet z ladjo; nepozabne Niagarske slapove; kratek skok v sosednjo Ameriko, razne cerkve in romarske poti. Zapeli smo tudi v slovenskem domu ostarelih. Ogledovali smo si mesta in pokrajino z vodnikom ali pa brez njega, včasih ob prijaznih pojasnilih simpatičnega šoferja avtobusa. Ljubitelji jazza smo prišli na svoj račun na festivalu v Montrealu. Super’ Vsak dan smo spoznavali nove ljudi, ki so se vsi veselili srečanja z nami. Nekateri so za kratek čas zapustili skupine in obiskali sorodnike ali prijatelje, ki živijo v Kanadi. Še posebej so nas bili veseli tisti, ki od takrat, ko so zapustili Slovenijo, nikoli več niso šli domov. Morda smo jim mi, ki večkrat potujemo domov, pomenili košček domovine. Mnogi so nas težko pričakovali, saj so vedeli, da pridemo, in so nam pripravili topel sprejem. Razkazali so nam njihovo novo domovino. Slovenci v Kanadi so se kar dobro vživeli v novem okolju, zgradili so si prekrasne hiše, a svoje prave domovine niso pozabili. Mladi, ki še vedno govorijo jezik svojih staršev in pridno vadijo slovenske ljudske plese, bi zelo radi obiskali domovino svojih staršev in tudi svojo domovino in tudi nas Slovence v Berlinu, ki smo jim prinesli košček domovine. Tisti pa, ki so bili v Sloveniji, so nam ponosni pripovedovali o svojem zadnjem obisku. Kar precej so nam zavidali, ko smo jim povedali, da se iz Montreala sicer vračamo v Berlin, a že čez dan ali dva nadaljujemo dopust v Sloveniji. S seboj smo vzeli njihove pozdrave in lepe želje naši in njihovi domovini. Hvala Vam - kanadski Slovenci. Lepo nam Je bilo z Vami. Še' dolgo se Vas bomo spominjali in srečni smo, da je ekipa ESB TV Berlin pridno snemala in tako delček Kanade prinesla preko TV oddaj s seboj v Berlin in Slovenijo. Damjana Weber Vorbergstr 7 1000 Berlin 62 Polanska cerkev osvetljena Polanska cerkev v lendavski občini Je v teh dneh dobila novo osvetlitev. Ob treh rumenih žarometih so vrli Polančani popravili tudi cerkveni strelovod, pred cerkvijo pa uredili tlak. Kot pravi polanski dušni pastir g. Franc Kodil^, ob cerkev čez dve leti praznovala 70-letnico posvetitve, zato jo bodo v prihodnjih letih še obnavljali. Za osvetlitev polanske cerkve se je ob sodelovanju delavcev Elektrokovine iz Manoora podvizal elektromehanični mojster Alojz Prša iz Brezovice Celotna naložba je stala okrog 300 tisoč tolarjev, dobršen del sredstev pa so prispevali verniki. J Ž J Ž STRAN 19 SVET ZAVODA Osnovne šole BELTINCI razpisuje delovno mesto pomočnika ravnatelja z delno učno obveznostjo. Imenovan je lahko kandidat, ki: izpolnjuje pogoje, določene v 137. členu Zakona o osnovni šoli, ima strokovni izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj. Kandidat bo imenovan za štiri leta Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Beltinci. Panonska 35 b. 69231 BELTINCI. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od objave razpisa Vestnik tudi ob dežju Moravske Toplice tel : 069/48/428 Dolga ul. 103 fax.: 069/48/699 Gostilna SIJARTO ŠPILAK Puconci Vabi na domače koline z bujto repo, v petek, 4., do nedelje, 6. septembra! VABLJENI! DO PREMOGA HITRO IN POCENI TRGOVINA ELA VIDONCI dobavlja premo« e železniške postaje v Murski SOboti — naročila sp " po telefonu 51 170 V zalogi ima|o tudi cement, apno, maltit in v® gradbeni material. intudi V TRGOVINI ELA V VIDONCIH pa je kupcem na w vse potrebno za gospodinjstvo — sveži kru P jajo tudi v nedeljo. UGODNA PONUDBA Gorilnik LIBELA 0K 1 Gorilnik LAMBORGHINI ECO 3 Gorilnik OLYMP VD 30 Gorilnik VVEISHAUPT WL - 15 Kotlovna regulacija »Kovač« Kotlovna regulacija Ferrotherm Digitalni sobni termostat Sobni termostat z uro Oljna garnitura 06 Popolna avtom, za regulacijo sobne temp. Servis gorilnika Servo motor za mešalni ventil Centra, Ferrotherm, Staldtler 56.858,00 SIT 47.940,00 SIT 74.112,00 SIT 79.800,00 SIT 10.300,00 SIT 14.700,00 SIT 14.900.00 SIT 12.900,00 SiT 5.800.00 SIT 43.296,00 SIT 1.950,00 SIT 13.900,00 SIT OBRTNA ZBORNICA MURSKA SOBOTA Titova 5 ODVETNICA TANJA KORAČIN-BOHAR Spoštovani bralci! . , Obveščam Vas, da sem I. septembra 1992 začela Pos . , » prostorih hotela Diana v Murski Soboti, Titova 26, I na (vhod z dvorišča). URADNE URE: kihin vsak dan razen sobote od 7J0 do 15. ure, ob pon e« J sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Pokličite me । telefonu (069) 25 049. Pričakujem vas! Cene so vezane na DEM. V ceni sta montaža in prometni davek. Na vse izdelke dajemo 1-letno jamstvo. objavlja na podlagi sklepa izvršilnega odbora in organizacij-sko-kadrovske komisije prosta dela in naloge — TAJNICE — STROKOVNEGA SODELAVCA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — višja ali srednja šola ekonomske, organizacijske ali druge smeri, — poznavanje administrativnih del, komuniciranje s strankami, finančna operativa, delo z računalnikom Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Obrtna zbornica Murska Sobota, Titova 5, za organizacijsko-kadrovsko komisijo. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. —■----------------------------- — 4 SVET GIMNAZIJE MURSKA SOBOTA, Naselje V. razpisuje skladno s 17. členom Zakona o organizacij1 nju vzgoje in izobraževanja dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA z učno obveznostjo v skladu s standardi in normativi po sterilizaciji delovnih mest. kar d i da' Za POMOČNIKA RAVNATELJA je lahko imenovan k« polnjuje pogoje za učitelja na srednji šoli in ima — visoko strokovno izobrazbo. — strokovn1 izpit za področje vzgoje in izobraževa J• — pedagoško-andragoško izobrazbo, , — 5 let vzgojno-izobraževalnega dela, ji — organizacijske in strok, sposobnosti, ki zagota ciije** svojim delom pripomogel k uresničevanju smo voda in to dokazuje s svojim dosedanjim delom Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev slov GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA - SVET ZA Veljka Vlahoviča 12. p 69000 MURSKA SOBOTA roKu' Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v zako Skupno znanje in izkušnje za boljše kmetijstvo Začetki delovanja Cinkarne C elje segajo 120 let nazaj, polstoletno tradicijo v tem podjetju pa ima tudi proizvodnja izdelkov za kmetijstvo, ki je dančs eden bistvenih sestavnih delov poslovanja Cinkarne. V tem podjetju se zavedajo, da je napredek mogoč le s povezovanjem in medsebojnim sodelovanjem, saj se svet in gospodarstvo kot eden • njegovih bistvenih sestavnih delov nenehno spreminjata. Lastnega znanja in strokovnjakov jim v Cinkarni ne primanjkuje, kar potrjujejo že doseženi rezultati. Program, ki je v začetku obsegal izdelavo modre galice in mineralnih gnojil, seje z leti prilagajal potrebam trga in celotni usmeritvi tovarne in sčasoma so ga dopolnili z rastnimi substrati in pomožnimi sredstvi za potrebe vrtnarstva in vrtičkarstva. Po namenu uporabe danes v tovarni izdelujejo sedem specializiranih, gotovih mešanic organskih substratov, tri anorganske soli, še posebno pa je pomembna izdelava pesticidov, kjer zavzema vodilno mesto CUPRABLAU Z. Kot je na srečanju s kupci, ki so ga pripravili na Mednarodnem kme-tijsko-ži vi Iškem sejmu v Gornji Radgoni in na katerem so predstavili sodelovanje z nemškim partnerjem BASF iz Ludwigshafna, dejal direktor Cinkarne Celje Zdravko Flis, je ena od smernic razvoja Cinkarne težnja k razvoju takšnih izdelkov, ki bi bili rastlinam in okolju kar najmanj škodljivi. Popolnost je pri tovrstnih izdelkih tako rekoč nemogoča, kljub temu pa predstavlja obstoječa paleta proizvodov osnovo CINKARNA BASF BASF na razstavnem prostoru v Na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so najodgovornejši predstavniki Cinkarne Celje in firme BASF prvič uradno predstavili sodelovanje med obema partnerjema. integriranega varstva rastlin, hkrati pa je tudi povod za iskanje ustreznega partnerja. In tega partnerja vidijo v uglednem in svetovno znanem izdelovalcu — v firmi BASF, s katero so že pred skoraj dvajsetimi leti našli skupni interes. Takrat sicer pri izdelovanju barv, vendar se je sodelovanje sčasoma okrepilo, razvilo pa predvsem na področju rastlinskih zaščitnih sredstev. Cinkarna Celje je bila prvi izdelovalec modre galice v Jugoslaviji in na osnovi bakra so razvijali tudi druga sredstva za zaščito rastlin. CUPRA-MIX in PEPELIN sta preparata, ki sta se že uveljavila na našem tržišču, s firmo BASF pa se dogovarjajo, da bi tudi ona prevzela od Cinkarne osnovne sestavine za ta dva izdelka. V novi državi Sloveniji je Cinkarna Celje postala ekskluzivni zastopnik izdelke firme BASF za na tem območju, izbrali pa so paleto 13 izdelkov za zaščito rastlin, ki jih bo že kmalu mogoče dobiti na našem tržišču, obseg vrednosti teh poslov v srednjeročnem obdobju pa ocenjujejo na okoli 5 milijonov nemških mark. Sklenjen partnerski odnos vključuje uvoz izbranih, končno formuliranih sredstev za var- Cinkarna Celje in Gornji Radgoni. stvo rastlin, ki jih opremili po naših bodo pred- piših in prodajali na območju Slovenije. Skupen interes obeh partnerjev je, izbrati takšna sredstva, ki bodo prilagojena razvojnim težnjam na področju varstva rastlin in bodo imela dolgoročno prihodnost. To pa pomeni predvsem izjem no prečiščene aktivne snovi, najnovejše formulacije in biološko sprejemljivost preparatov. Čeprav večina preparatov na našem trgu ni novost, so spremembe predvsem v obliki formulacij, ki so okolju in uporabnikom prijaznejše. Seveda bodo po besedah direktorja Zdravka Flisa sodelovanje med Cinkamo in firmo BASF krepili in razvijali tudi v prihodnje, saj bodo vsa sredstva, ki jih bodo razvili v Nemčiji, plasirali tudi na naše tržišče in uporabniki bodo tako dobili možnost, da bodo čim prej dobili nove izdelke. Ko govorijo'6 sodelovanju, pa mislijo tudi na možnosti združene ga izmenjavanj ■ ^Ij namenom, da /'^n^3 zadovoljijo porabnika tako vosti kot tudt k j« S sodelovanje^ zadovoljen jiretf?! partner, saj firme BASF za Slovenije m - jtev ; ugodno ocenil s . lin. Po nje^vih £ Cinkarna m nekaterih mije uspešno -že vrsto let, s P t ju P j zastopstva, uV"^Ki^ daje celotne kov pa dosega vanje nove «1^ BASF se zavze spodarno " , prihodnost ne tezi za P° < ni h količin, sredstva z mi- la^ v’ vključili v PPtLji varstvo rastUJ^ 1^ Prt'd vsem S3J prehrana Ipd ,j|o । ,. v letu 2025 -ki jih bo treh-' L povečalo že n in pol. Ker * n^Llt površine . ai' zmanjšujejo - hekta^ v povišanji (jo pridelkov » goče doseč j[t preskrbo s ^pi namernimi b;.id rastlinski pa težijo wk kot v , । sodelovanji tovo ne bodo ' VESTNIK, STRAN 20 4* Jeli’: it I*1 n*» £ X i r f ir f n i ■ PETEK radijski in televizijski spored od 4. do 10. septembra SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Radio MV S' * nami - "v n m z obilico ti t' drugih podatkih tu-^^7 00^' btiežn,ce Mi rJ- Sruga JUbanja MiL d,a Kenija. 7 15 "ttiie v dap 7 30 Infor- ' mid^nKini’ nemS;'n’ . 7 35 Sve(u)e * in ^0V"Nk »00 Po ~ ob A ^°Pbldne na MV 'hito ,'SeiTI bosle slišali le Hlidl,, zabavnih 911 kost?'"' ''Nasinih, obi-IOnn^r0ma »os,a dneva ^ailnn^' Novica vkiJuii To sem JM-' in želJe s čestitka-Donavi'8'30 Poro,:ila UlJu^jemo Ra- i iv-“ » i>ir lini? risana serija 'Irju ■vood se jih sporni-'m । 0 iaku. angl, serija ^ Poročila 12.05 Dnevnik njH. '6.15 Umetniški večer t- CL anwr nemi film. 18 00 1Z"* L is 10 Sammyjeva IVn angleški film. ■ C Risanka (uao Dnevnik . forum 20.30 Odloženi '„1>J nadaljevanka. 21 15 ati; , *mie, amer, nani-hsn n1'1, Atuas Slovenije. X 3- 22.30 Sova ,.»l‘ ' ki- i, amer nadalje-iz oroti-i - ’ tud' Bartaita, amer, na-100 D. 6, , jutro-f,"/-8odba z 95 N nm m Manni 16 'u So’sk.' '9 Bangkok-H'l >'>>1 IUn. i8 00 Poroči-Wpe-Donava-Jadran 63rbn|H I rju 13 35 > i^oiovst ra, Jeklenih > p ^seh^n komedija. S^'’1 'C. I ? , . MbIi;/ rl|,!* vanj. r Mm iVš'1""' : "■ ^^Noritip. ''rn,.'1"' 23 40 N. ■ Nel, v Ud m e '■ irlni. Murski val 5.40 Prebujajte se z nami — tudi v soboto je lahko to prijetno, če imate dobro družbo in sle na tekočem z vsemi dogodki 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.15 Začenjamo nov dan . 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.40 Sobota je pravi dan za nakupe, tudi na tržnici. 8.00 Poročila 8 10 Dopoldne na M V. 8.30 Ponudba v trgovinah. 9.00 Predstavljamo vam. 10.00 Poročila 10.30 Potepajte se z nami. 11.00 Sobotni gost. 12 00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Prireditve danes in jutri. 17.30 Mali oglasi. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključuiemo Radio Slovenita. 9.45 Radovedni Taček. 10 00 Lonček kuhaj 10.05 Modro poletje, španska nanizanka 11.00 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila. 14 45 Večerni gost, ponovitev. 15.35 Trideset sekund nad Tokiom, angl film (čb). 18.00 Dnevnik I. 18 10 Letalska družba, angl nadaljevanka. 19.00 Risanka 19 15 Žrebanje 3 x 3. 19,30 Dnevnik 2. 20.00 Utrip, 20.30 Ona + on. 21.35 Sova: Murphv Brown. 2200 Dnevnik Polnočni klici, vanka; Mejna film. Drugi prpgram 16,20 Sova. I 3. 22.30 Sova: amer, nadalje-črta. ameriški 7.35 Da ne bi bolelo. 18.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 18.30 Slovenski muzikantje. 19.00 Šaljivec, slovaška humor, serija. 19.30 Dnevnik TV BiH 20.00 Klasiku. 20.25 Zadnji strel, ameriški film. 22.05 Mednarodna obzorja: Zikomo. Afrika. HTV 1 8.15 Santa Barbara. 9.00 Poročila. 9.05 Slika na sliko. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program 11.05 Otroški program. 12.00 Poročila 12.05 Želite, moj gospod'. humor serija. 12 55 Se rijski film. 14.00 Poročila. 14.05 Izbor programa za tujino. 14.35 Opera. 15.10 Dokumentarni film 16.00 Poročila. 16.10 Dot in tihotapci, avstralski risani film. 17.30 Dokumentarna oddaja. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara 19 15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Gospod Delafield. ameriški film. 21.50 V iskanju izgubljenega časa. 22.25 Dnevnik TV AVSTRIJ JAS {v, irM "Muim MKD4i .k.i. \ * ‘a ’ '' l’ SlX''','• M- 9 mi Dallas. 9t> del Ijho « ‘ 5 v. ,''U. /Migj U IH' "'M ri' '' 15 b«l dmai !* W-55 VptvUni« ' 'Is i ' M> / ibavna glas-i? H an'?n'ilTa> politična so-w Uhk0 m(£ vam ieii Dr.ru l tele-I, ’ra , 2140 Panorama, C d M 22 45 Atleti- a' 23 25 Luksuzni tilm. 9.00 Cas v sliki 9.05 Heidi in Erni. 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Ladijski kuhar ima morsko bolezen, komedija. 12.30 Halo. Avstrija 13.00 Cas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Gospodje, film 15.05 Mississippi. 15.30 Otroški prometni klub 15.35 Vojak in smrt 16 00 Spored po željah. (7.10 Moja knjiga o džungli 17.30 Cirkus. 17.55 Ribiške zgodbe 18.00 Cas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Otok sanj. 19 30 Cas v sliki 20 15 Kdor reče A. 22.00 Zlata dekleta. 22.25 Zbogom in amen. 0.00 Cas v sliki 0 05 Divja dvajseta leta, film. 1 45 Poročila. I 50 Ex Libris. 1.55 Tisoč mojstrovin. r MADŽARSKA UKW MHz (Dopoldne tudi SV 648 kHz) 8.00 Začenjamo nov dan . . 8.30 Horoskop. 8.45 Vilmoš Tkalec. 9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na Murskem valu z le stvicami najpopularnejših domačih zabavnih, tujih in narod nozabavnih skladb. 10 30 Ne deljska kuhinja. 12.00 Poročila 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje. 12 30 Minute za kmetovalce. 13,00 Najiepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.00 Panonski odmevi — oddaja za porabske Slovence m vse druge. 18.30 Poročila (BBC). 19 00 Vključujemo Radio Slovenija. rv SLOVENIJA 1 10 15 Živ žav. 11.05 O preizkušnji (Lausanne 92). 11.30 Kronika, kanadska dokument oddaja, 12.00 Poročila. 12,05 Dnevnik TV BiH 12.55 Begunci. tu z nami. I 5.20 Šaljivec, slovaška humor, serija. 15 50 Slovenski muzikantje. 16.20 Moj stric Benjamin, francoski film. 18.00 Dnevnik L 18.10 Splošna praksa, avstral. nanizanka. 19.00 Risanka. 19.30 Slovenski loto 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Svet narave, dokument, oddaja. 22.25 Dnevnik 3. 22.55 Sova Ameriške video smešmce; Polnočni klici, amer, nanizanka. Drugi program 14.45 Sova 16.00 Športna ne delja. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Druga godba. 20 25 Tv prodaja nepremičnin. 20.30 Metode prepričevanja, angl oddaja. 21.20 Očetje in sinovi, amer, nadaljevanka, 22.30 Mali koncert, 22.30 Športni pregled. 5.40 Prebujajte se z nami — da bo začetek delovnega tedna veder, vam M V da vse informacije za dober začetek. 7.00 Dru ga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan ... 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini 8.00 Poročila. 8 10 Dopoldne na M V. 8.4 5 Mali oglasi. 9.00 Zgodilo se je. 10.00 Po ročila. 10.30 Šport. 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Evropa v minulem tednu, 17.30 Šport. 18.00 S kranščakom. cekron pa z mare-lof lestvica narodnozabavne glasbe 18.30 Poročila (BBC). 18.35 Bilo je nekoč. 19,00 VkIjučuiemo Radio Slovenija. rv SLOVENIJA 1 5.40 Prebujajte se z nami, slišali boste vremenske podatke, vse o cestah, zanimivosti, horoskop, izbirali pesem tedna . 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7,15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7 45 Ljubljansko zvočno pismo 8.00 Poročila 8.10 Dopoldne na MV — kost oziroma gost dneva, ali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila)... 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 1-7.00 Kost popoldneva 17.30 Srebrne niti. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in po zdravi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 5.40 Prebujajte se z nami — poslušajte, kaj je novega v časopisih. na cestah, pri vremenoslovcih, kaj pravi brat Džouži, kakšno je današnje nagradno vprašanje . .. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7 15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.45 Za- grebško zvočno pismo, točila 8.10 Dopoldne 8.15 Mali oglasi. 9.00 banko. 10.00 Poročila čemo za vas — in tudi .. 8.00 Po-: na MV. Kličemo . 10.30 lš-najdemo odgovor 12.00 Poročila (BBC). 12 30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Poslušamo vas. 17.30 Mali oglasi. 18.00 Na narodni farmi. 18.30 Poročila (BBC). 19 00 Vključujemo Radio Slovenija. HTV 1 8.00 Poročila 8 15 Slika na sliko. 9.00 Smpgovci, otroška serija. 9.30 Risani film, risanke. 10.00 Poročila. 10.10 Otroški program 11.05 Aeronavtika. 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobrota. 13.30 Hišni ljubljenci. 14.00 Poročila. 14.05 Mi k ser M. 15 00 Daktari. 16.00 Poročila. 16.10 Opera Bok. 16.40 Nova hrvaška policija. 17.10 Things to Come. britanski film 18.30 Risanka. 19 30 Dnevnik 20.10 Ljubezen z Lidijo, serijski Ulm 21.00 Blue Moon 22.05 Hrvaški feniks. 22.50 Dnevnik. 23.40 Slika na sliko. 0 40 Poročilu. TV AVSTRIJA I 9.00 Čas v sliki 9.05 Pozor, kultura! 9.30 70-letnica Wa!ter-ja Peyera. 10.15 Univerzum. 1100 Tiskovna konferenca. 12.1X1 Tednik 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Heidi in Erni. 13.35 Podeželunka, melodrama. 15.15 Casorbni čopič. 15.30 Lutke 16.15 Risanka. 16.20 Sedem želja. 17.00 Mini Čas v sliki. 17 10 X Large 18.00 Čas v sliki. 18 30 Otok sanj. 19 30 Čas v sliki. 20.15 Kaharc 21.15 Vsakdanje zgodbe. 22.00 Glas islama. 22.05 Sov biznis v filmu. 22.30 Sam o se bi. 23.30 Friedrich Gulda. 1.00 čas v sliki. 1.05 Tisoč mojstrovin. 9.35 Sammyjcva super majica, angl, mladinski film 10.25 Odloženi raj, angl nadaljevanka 11.25 Utrip. Zrcalo ledna. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik TV BiH. 16.20 Dober dan, Koroška. 17.00 Dnevnik I 17.10 Radovedni Taček. 17.25 Bratovščina sinjega galeba, igrana serija. 18.10 Divje rože, angl, oddaja. 18.45 Moja knjiga o džungli, nemška serija 19.05 Risanka. 1930 Dnevnik 2. 20.05 Dokumentarec meseca: Jamboma cesta. 20.35 Mars, gledališka predstava. 22.05 Dnevnik 3. Žarišče. 23.05 Sova: Stara vohunska mačka, angl, nanizanka; Beg pred umorom, angl, nadaljevanka; Ameriška kronika, amer serija. HTV 1 8 15 Santa Barbara. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9 30 Srečni ljudje otroška serija 10.00 Poročila. 10.10 Dobro jutro, Hrvaška, nadaljevanje. 12.00 Poročila 12 10 Dragi John, amer nanizanka. 12.35 Jutrofon 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13 55 Odletel bom, serijski film. 14.45 Modre čelade. 15.10 Pozabljena zgodba, otroška serija 15.35 Skrivnosti mesteca U. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program 17.10 Bangkok-Hillon, serijski film 18 00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. (8.35 Santa Barbara, amer, nadaljevanka. 19.(5 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Hrvaška v svetu 20.35 Predstavljamo vam finalistke za lepotico Hrvaške. 20.20 Hrvaška v svetu. 20.50 Sedem dni 21.05 Car-men. francoski film. ____________ AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Heidi in Erni. 9.30 Avstrija v sliki 9.55 Otroški prometni klub. 10,00 Zakladnica Avstrija, 10.25 Ugrabitev sabink, komedija 11.55 Živalski svet. 12.00 Nočni sludio 13.00 čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Feja. 14.40 Tarzan in izgubljeni safari 16.00 Jaz in ti. 16.25 Sam skozi divjino. 16.50 Počitniška igra 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah 18.00 čas v sliki. 18 05 Mi 18.30 Otok sanj. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Športna arena. 21 15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice. 22.10 Aktualnosti iz filmskega sveta 22.40 Tudi konje streljajo, mar ne?, TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 5.40 Prebujajte se z nami — jutranje kramljanje s podatki o vremenu, cestah, časopisih, pe smijo tedna, horoskopom, obvestili .. 7.00 Drugo jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan .7 30 Informacije v slovenščin), nemščini in madžarščini. 8 00 Poročita. 8.10 Dopoldne na MV. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Borzni utrip | 9 15 Mariborsko zvočno pismo. 9 30 NSTSNMV - lestvica tujih skladb. lOOOPoročila 10.30 Konec lednske prireditve (kultura. šport, turizem. .J. 11.30 To bi moral biti kabaret. 12.00 Poročila (BBC) 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16.00 Popoldne na MV. 1625 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Prireditve ob koncu tedna. 17.30 Alternativno. 18 00 21 232. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 10.05 Zgodbe iz školjke. 11 00 Nekoč je bilo .. življenje. 11.30 da ne bi bolelo. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik TV BiH. 15.20 Ljudje brez upanja, madžarski film (čb). 17.00 Dnevnik L 17.10 Biskvitki, ri-sna serija. 17.35 Popotovanje ob reki Zali. 18.40 Mostovi. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2- 20.05 Osmi dan. 2110 Ambasadorkin soprog, francoska nadaljevanka 22.00 Dnevnik 3, Žarišče. 23 00 Kronika 23.30 Sova: Problemčki, angl nanizanka; Beg pred umorom, angl, nadaljevanka; Glasbeni utrinek 9.45 Otroški program. 10.10 Popotovanje ob reki Zah 11.00 Ambasadorkin soprog, francoska nadaljevanka. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik TV BiH 14.45 Omizje, ponovitev. 17.00 Dnevnik L 17.10 Živ žav. 17.55 Prigode Toma Sawerya, igrana serija 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2 2005 Film ledna: Noč, ko je moj oče, japonski film. 21.35 Kratek film. 22.00 Dnevnik 3. Žarišče. 23.00 Sova Nenadni uspehi, amer, nanizanka; Beg pred umorom angl, nadaljevanka TV SLOVENIJA 1 HTV 1 HTV 1 8 15 Santa Barbara. 9.00 Dobra jutro. Hrvaška 9.30 Mali svet 10 00 Poročila. 10.10 Dobro jutro, nadaljevanje. 12.00 Poročila 12.10 Poredneži, humor, serija. 12 35 Jutrofon. 13 00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.50 Prvi osumljenec, serijski Ulm 14.45 Modre čelade 15.05 Daktari, amer serija. 16.00 Poročila 16.10 Šolski program 17.10 Bangkok-Hil ton, serijski film 18.00 Poročila. 18.05 Izobraževalna oddaja. 18.35 Santa Barbara 19.15 Rt sanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Predstavljamo vam finalistke za lepotico Hrvaške. 20.20 Človeška rasa, dokument serija. 21.15 V ospredju. 22 50 Dnevnik. 23 15 Slika na sliko. 0 15 Poročila. 8 15 Santa Barbara 9.00 Dobro jutro. Hrvaška. 9.35 Lolek in Bolek, risana serija. 10.00 Poročila. 10.10 Dobro jutro, nadaljevanje 12.00 Poročila 12.05 Politik novega kova, humoristična serija. 12 35 Jutrofon 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.50 Prvi osumlje-nec, serijski film- 1505 1001 Amerika, risana serija 16.00 Poročila 16.10 Šolski program. 17 10 Bangkok-■ Hillon,'serijski film. 18.00 Poročila. 18.05 Do-kumenl. oddaja. 18.35 Santa Barbara 19.15 Risanka 19,30 Dnevnik. 20.05 Predstavljamo vam finalistke za lepotico Hrvaške 20.20 Igram film. 2140 Do kumentarna oddaja. 22.15 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila. 10.20 Otroški program. 11.10 Nekoč je bilo življenje. 1135 Slovenci v zamejstvu- 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik TV BiH. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik L 17.10 Priča, norveška nadaljevanka. 17.35 Pripovedke. 18.25 Že veste izobraževalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Tvariete. 21.10 Tednik. 22.05 Dnevnik 3. Žarišče. 23 15 Sova: Dragi John, amer nanizanka: Druga stran paradiža, angl, nadaljevanka Drugi program 16.35 Sova. 18 00 Studio Koper 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Razvedrilna oddaja 20.30 Po sledeh napredka. 21.30 Umetniški večer: Na sledi besed HTV 1 TV AVS' TV AVSTRIJA 1 9.00 Cas v sliki. 9.05 Heidi m Erni. 9.30 Angleščina. 10.10 Mi. 10.30 Jackiejina usoda, film. 12.05 Športna arena 13.00 Čas v sliki 13 10 Zahodno od Santa Feja 14.40 Divje noči v Las Ve-gasu. komedija. 16.00 Jaz in ti 16.25 Sam skozi divjino. 16.50 Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 20.15 Čas v shki. 18.05 Mi. 18.30 Otok sanj. 19.30 Čas v sliki 20.15 Dežela dolin 2107 Pogledi s strani. 21.15 Nekoč je bilo v Ameriki 0.55 Čas v sliki. 1.00 Chicago. 1.45 Poročila. 1 50 Tisoč mojstrovin 9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni. 9.30 Francoščina. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki. 10.30 Nori lip, komedija. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Feja. 14 35 Tujec, film. 16.00 Niktas, mladenič iz Flandrije. 16.30 Sam skozi divjino. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18 00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske 18.30 Otok sanj. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Jackfejina usoda, film. 21.50 Pogledi s strani. 22.00 Lepotica in vohljač. 22.45 Bela skrivnost, tv-fitm. 0 10 Čas v shki. 0.15 Uboga krava, film. 1.55 Pomočila. 2 00 Tisoč mojstrovin. 8 !5 Santa Barbara 9.00 Do bro jutro. Hrvaška. 9 30 Smo-govci, otroška serija 10.00 Poročila. 10.10 Dobro jutro, nada Ijevanje. 12.00 Poročila. 12.05 Po Henryju, humor, serija 12.35 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila. 13.50 Prvi osumljenec, serijski film. 15.05 Daktari. serijski film 16.00 Poročila 16.10 Šolski program 17 10 Bangkok- Hillon, serijski film 18.00 Poročila. 18 10 Iz sveta znanosti 18.35 Santa Barbara 19 15 Risanka. 19 30 Dnevnik 2005 Predstavljamo vam finalistke za lepotico Hrvaške 21.10 Informativni program. 22 40 Dnevnik- 23.10 Slika na sliko. 0.10 Poročila. TV AVSTRIJA 9.00 Čas v sliki. 0.05 Heidi in Erni 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki v preteklosti. 12.15 Klub Cas v sliki. Santa Feja Janoschevo 10 30 Argumenti, za starejše. 13.00 13.10 Zahodno od 14.35 Čuvaj. 16.00 sanjarjenje. 16.25 Sam skozi divjino. 16.50 Poči- TV MADŽARSKA miška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željih. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Otok sanj. 20 15 In prišel je konec 21.20 Pogledi s strani. 21.30 Poročila ob enajstih, film 23.00 Hitreje pred Bataan. film 1.10 Poročila. 1.15 Tisoč mojstrovin. 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin. 8.00 Svet poroča. 8.35 Marc in Sophie, francoska serija. 9.00 Sezamova ulica, otroški program 10.00 Letni kolobarji, oddaja za upokojence. 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija, 66. del 17 40 Pred serijo Zaklad templarjev. 17.50 Svet denarja. 18.00 Za mnogoslransko mladi- 5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin. 8.00 Svet poroča 8.35 Marc in Sophie. francoska serija. 9.00 Friderikuszov šov, tokrat malo drugače. 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija, 65. del 17.40 Televideo '92. 17,50 Svet denarja 18.00 Zagovornik, varstvo človekovih pravic. 18.45 Videospoti. 18.55 Sence velemesta, 2. del. 19.00 Igra. 19.35 Za otroke. 20.00 Dnevnik, tele-šport 20.40'Angleška lepotica, 5. det francoske serije. 21.45 Aktualno. 22.10 Calcio, italijanski nogomet. 23.50 Dnevnik. 5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin 8.00 Svet poroča 8.35 Marc in Sophie. francoska serija. 9.00 Ljubosumnost, francoski film. 10.40 Sotrpini, rehabilitacijski magazin. 10.55 Naravno zdravilstvo 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 1710 Kupi! bom to žensko, mehiška serija, 67 del. 17.40 Televideo '92. 17 50 Svet denarja. 18.00 Magazin zs menedžerje. 18.45 Sence velemesta, 3. del. 19 05 Zabavna glasba. 19 35 Večerna pravljica. 20.00 Dnevnik, telešport. 20.40 Miami Vice, kriminalka. 22.50 Aktualno. 23.15 Naključno srečanje, Hank Jones. 23.45 Dnev nik. 6.40 Vaška tv. magazin. 7 25 Za otroke. 7.50 Biblijsko sporočilo 8.00 Kava s smetano. 8.30 Nedeljski magazin. 10.55 Ženski rokomet 12.15 Sveže. 13.00 Nenavadni kov. 13.30 Ljudski oder. 14.05 Dirigira Danny Ka-ye, 2. del ameriškega filma 15.00 La Sept, francoska serija. 16.00 Igra Harkochba 16 40 Baptistični verski program. 17.00 Disneyjevi filmi in risanke. (8.45 Pevka Vera Rozsa. 19.30 Teden, dnevnik, telešporr. 20.40 Mali očividec (Witness), ameriška kriminalka. 22.30 Medigra; Kahlil Gibran: Profet. 22.40 Srečanje nullcgu lipa, sci-fi magazin. magazin. 8.00 Financial Times, poslovne novice 8 30 Disneyje-vi filmi iz risanke, ponovitev 10.15 Hiša lulk. za otročke, mamice in očke. 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 17.10 Kupil bom lo žensko, mehiška serija. 64. del 17.40 Videospoti. 17 50 Svet denarja. 18.00 Koledar 1992. poljudnoznanstveni magazin. 18.45 Katoliška kronika. 18.55 Sence velemesta, film Črne skrinje. L Bronx. 19 15 Igra. 19.25 O veri za otroke 19.40 Lahko noč vam želi Disney. 20.00 Dnevnik, idešpon. 20.40 Kabaret: Dotični tovariš. 21.30 Cinska, tv-film. 6.16 Dobra jutro. Madžarska, magazin. 8.05 Ortodoksni verski program. 8.15 Za otroke in ne le zanje 12.00 Videospoti 1 2 30 Tv-magister 14 05 Dirigira Danny Kaye. I. del amer, filma. 15.20 Televideo. 15.25 Ga-ia. ekološki program. 17.50 Adamovi sinovi . 18.15 Po Panamskem prekopu, ameriški film 19 20 Za otroke, večerna pravljica. 20.00 Dnevnik, lele-šport 2040 Feslivai popevk, prenos finalnega večera iz Egra. 22.10 Medigra; Kahil Gi-bran: Profet. 22 20 Lovcjoy, angleška kriminalka 23.10 Festival popevk, nadaljevanje prenosa. 23 40 Dnevnik. , !*• ■ Owen Man-in lev ">.15 Ml L Mbo) 1200 Onoi VI •" Kol se ,l Kali. ■»21.^40 >'"1(1^1 ?' 1 ttMi z lr'«■ 1 ■” ■ l.lm ,< ■' ......... no. 18.30 Kulturni referent 18.45 Za boljši jezik. 19.00 Lahko noč vam želi Disney. 19 10 Elizabetina nagrada 19.25 Dnevnik. 19.55 Lusemburg — Madžarska, kvalifikacijska tekma za sveiovno prvenstvo v nogometu. 21 55 Novi svet, zunanja politika. 22.40 N. Schoffer. RTL 6.00 Otroške nadaljevanke. 9.00 Najstniki z Beverlv Hillsa. 9 25 Lucky l uke 9 55 Peter Pan. 10.45 Marvel Universum. 12.30 Michcl Vaillanl. 1300 Želve. 13.30 Jackson v akciji. . ___ Ameriški gladiatorji. 15.00 Knighl Rider. 1600 Eki 14.00 pa A 1655 Teniško prvenstvo. ’ Poročila. 19.20 Beverlv 18 45 Hills. 20 1 5 Berta, srečna svinja 22.00 Vse nič ali’’!, šov. I.rotični film po želji: V planinah m greha. Gola liovary, Silvija 0.20 PJayboy Late Nighl. I 15 Teniško prvenstvo 6.00 Otroški spored. 8.30 .Flinstone Kids. 10.10 Umetnost in poslanstvo. 10.15 Nebeški pes iz Horagoru. film. 12.00 Smrtna ljubezen. 13.00 Moj oče je vesoljec. 13.30 Družina Mun-ster. 14.00 Tretji mož na gori, pustolovski film. 16.00 Ekipa A. 17,00 1 eniško prvenstvo. 18.45 Poročila. 19.10 Kilometer 330. 20.15 Vohun z vrelo krvjo, pustolovski film. 22.00 Spieglov tv-nuigazin. 22.45 Prime Time pozna izdaja 2300 P!ayboy Late Nighl. 0.10 Četrtek na kanalu 4. 0.40 Ekipa A. 1.30 Teniško prvenslvo, prenos. 5.00 Smnna ljubezen. 6.00 Poročila 7 00 Dobro ju tro, Nemčija. 8 50 Oiven Mars-hal. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Wdby 11.00 Predstavlja se Martina Menningen. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Opoldanski magazin. 12.30 Kot se dogaja v življenju. 13.20 Kalifornijski klan. 14J5 Springfiel-dova zgodba. 15.00 Šef. 15.55 Čips 16.45 Teniško prvenstvo. 18.45 Poročila. 19 15 Eksplozivno 19 45 Dobri časi, slabi časi. 20.1 5 Življenji na niiki. film 21 45 Na življenje in smrt. 22.45 Deset pred deseto. 23.15 Moški magazin 23 50 Poročila. 0.00 Grozljivo prijetna družina 0.30 Kladivo. 1.00 Teniško prvenstvo. 5 00 Baretta 6.00 Poročila. 7.00 Dobri ča si, slabi časi. 8.50 Owen Mars-hal. 9 45 Bogat in lep. 10.10 Dr Wetby. II 00 Predstavlja se Martina. Menningen. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Opoldanski magazin 12.30 Kot se dogaja v življenju. 13.20 Kalifornijski klan. 14.15 Springfiel-dova zgodba. 15.00 Šef. 15.55 Čips. 16.45 Teniško prvenstvo. 18.45 Poročila. 19.15 Eksplozivno. 19 45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Sveti zakon, kriminal ka 22.00 Eksplozivno, vroči stol. 23 00 Nindia policisti 23 50 Poročila. 0.00 Grozljivo prijetna družina. 0.30 Kladivo. 1.00 Teniško prvenstvo. 5.00 Baretta. 6 00 Poročila 7 00 Dobro jutro, Nemčija. 8.50 Owen Mars-hal. 9.45 Bogat in lep. 10,10 Dr. Welby. 11.00 Predstavlja se Mariina Menningen 11,3(1 Družinski dvoboj. 12.00 Opoldanski magazin, 12.30 Kot se dogaja v življenju. 13.20 Kalifornijski klan. 14.15 Springfiel-dova zgodba. 15.00 Šef. 15.55 Čips. 1645 Teniško prvenstvo. 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno. 19,45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Dvakrat v Rim in nazaj, komedija. 22.00 Sternov tv-magazin 22 30 Gong šov. 23.00 Aljaska. 23.50 Poročila 0.00 Grozljivo prijema družina 0.30 Kladivo. 1.00 Teniško prvenstvo. 5.00 Baretta 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija 8 50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr Welby. 11.00 Predstavlja se Martina Menningen. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Opoldanski magazin 12.30 Kot se dogaja v življenju. 13 20 Kalifornijski klan. 14 15 Springfiel-dova zgodba. 15.00 Šef. 15.55 Čips. 16.45 Teniško prvenstvo. 18.45 Poročila. 19.15 Eksplozivno. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mini playback šov 21.15 Klic v sili. 22.15 Štiriindvajset ur nasilja, film. 0.00 Grozljivo prijetna družina. 0.30 Kladivo 1.00 Teniško prvenstvo. 5 00 Baretta STRAN 21 Mi in Vi NOVO. NOVO TUDI V POMURJU SLUŠNI APARATI SIEMENS s povračilom ZZZS Pridite naglušni — in odidite z več življenjske radosti — v manj kot eni uri — s slušnim aparatom SIEMENS Vsak četrtek od 9. do 13. ure ABA OPTIKA MURSKA SOBOTA Lendavska 8 telefon: 21 703 SIEMENS inf. tel. (062) 513 698 Od 19. do 20. ure V komisijsko prodajo sprejemamo RABLJENO POHIŠTVO in drugo stanovanjsko opremo (belo tehniko, akustiko, zavese, svetila in podobno). Moderni interieri, Bakovska /, tel. 21 739, 21398 motorna vozila SIMCO VETERAN, letnik 58, vozno, z rezervnimi deli prodam Majcen, Ljubljanska 60, 62000 Maribor M-OP AVTOM ATIC TOMOS 35 LS in okroglo hrastovino prodam Brezovci 70 a. M-1788 KADETT C, letnik 1977, registriran do 5. 93, in MZ 250 z dodatno opremo prodam Janez Horvat, Nemčavci 10. ® 24718 M-170 TAM 81 TC PREKUCNI, prevoženih 31 000 km, kot nov, ugodno prodam ® (069) 65 090, zvečer. M-1793 MOPER AVTOMATIC A 3 ML. dobro ohranjen, prodam. ® 8! 501 IN-3846 FORD 5IERRO 1,6. letnik 84, zelo ugodno prodam. Horvat, Rankovci 52, ® 46 607 M-1806 KAMION ZASTAVA, 4 tone prekucni. ugodno prodam ® 75 213. M-180 JUGO 60, letnik 1990, prodam Cvetkova 12, Rakičan, ® 24 171 M-1808 OPEL KADETT KARAVAN, primeren za gostince ali trgovce, vozen, registriran, prodam. Stefan Škraban, Strukovci 25. M-I8I5 OSEBNI AVTO ZASTAVO JUGO 55 SKALA, letnik 1990, prodam. Sa-tahovci 85 b M-1S18 MAZDO 626 20 i 16 VGT. letnik 1991. in JUGO 45, letnik 1990, in VI-SO. letnik 1981 (karambolirano), celo ali po delih prodam. ® 45 331 M-OP VEC MOPEDOV TOMOS 14 TLS, avtomattk. dva PON¥ EKSPRESA in vrtno kosilnico PAN-AGRE prodam. Informacije po ® 41-903, ali Braton-ci 41 a. M-I83O FIAT 125, letnik 82v prodam. ® 23 667. M-1834 *** ■■■■ GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrila toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F HAJDINJAK Gornji Slaveči 6. Kuzma tel 55 071 Pop/Sviio z garancijo na vašem domu VESTNIK — Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre GDnter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Vodja agencije Venera: Renata Bakan-Ficko Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 3. trimesečje 1992 je 750,00 SLT, za podjetja 1.500 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana*^ 50100-620-00112-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Št. 16/ IB z dne 30. I. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. — Možnost dobrega dodatnega zaslužka ponujamo vsem mladim za raznašanje reklamnih letakov. Plačilo glede na realizacijo. Kasneje možna tudi prodaja artiklov. * Informacije: 9943 3476 2574, Boris s_______________ Ugodno — keramične ploščice — orodje Blecken & Decker — kmetijska mehanizacija TORNAR d.o.o. ČrenŠovci S metalki JAWO 350 prodam. Cena po dogovoru. Puževci 9, Bodonci. M-I899 ZASTAVO 101, prva registracija 76, dobro ohranjeno, prodam za 800 DEM. Slavko Vučko, Gornja Bistrica 91. popoldan. M-OP kmetijska mehanizacija TRAKTOR FERGUSON prodam za 2.000 DEM. Križevci 40 pri Ljutomeru.' IN-3847 TRAKTOR ZETOR IN PUHALNJK ZA SPRAVILO SILOSA prodam. ® 069 65 625. GR-3324 TRAKTOR IMT 65 KM prodam. Pečarovci 118 -S 51 227 M-1813 1ZRI VALNIK KROMPIRJA, dv redni poljski, SJLOKOMBANJ SK 80, pluge, tribrazdne, 12-COlne, visoke, OLT, in PLAN1RNO DESKO prodam. ®(069) 42 723 ali 41 655. M-1819 TRAKTOR IMT 560 prodam M. Petrovci 24 a. M-1821 KOSILNICO, TRAKTORSKO, ROTACIJSKO, METALNA in parcelo na Vareči, 20 a, z začeto gradnjo in sadovnjakom prodam. Klicati po 20. uri po ® 23 701. M-1835 KMETOVALCI Zamenjujem gume na ličkalnikih za koruzo. Valje dostavite na naslov: Stanko Prapotnik, HUM 32, 62270 ORMOŽ telefon: (062) 701 593 --------------------------- živali NESN1CE, MLADE JARČICE. PASME HISEX, rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Pohitite z naročili, ker bomo prodajo za letos kmalu končali. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakovcih, ® 43 070, in v gostilni Železen v Beznovcih, ® 49 025. M-MMPF SVINJO, brejo, prodam. D. Bistrica 15 a. M-T791 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX. rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Pohitite z naročili, ker bomo prodajo za letos kmalu končali. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostiln’ Tibija Horvata. Nemčavci, ® 24 393. M-MMPF SVINJO, brejo 3 mesece, prodam Trnje 149. M-I80I OVCE in 2 rodovniška pekinezerja prodam. Hajdinjak, Rogašovci 13. M-1829 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Zvezna 15, Rakičan M-1831 ZASEBNO PODJETJE najame DVOINPOL- oz. VEČSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI NEPOSREDNI BLIŽINI. Ponudbe po telefonu št. 31 068 ali 31 069 posesti 46 arov VINOGRADA S KLETJO in vso opremo v Lendavskih goricah, as-fallna cesta, cestna razsvetljava in vodovod, prodam. Šimonka, Gaberje 7I. LE-4945 HIŠO v gradnji v Trimlinu, blizu hotela Lipa, prodam. ® 76-477, zvečer. LE-4948 PARCELO, 30 arov, v Tešanovcih (hiša in gospodarsko poslopje) prodam, cena 50.000 DEM, in avto znamke MAZDA 323 F 1.8 16 V, letnik 1994 70.000 km, kovinsko- modre barve z dodatno športno opremo, cena 25.000 DEM, prodam. Informacije po ®(069) 75 179, od 10. do 12, ure. LE-4937 Se želite po novi metodi in hitrem postopku naučiti igrati synthesizer, klavir, kitaro in harmoniko? Strokovnost zagotovljena. Pokličite po telefonu 23-272 vsak dan med 18. in 19. uro. GRADBENO PARCELO, ograjeno, ob cesti, z elektriko, v Rad o slave ih, prodam. ® (062) 775 861 IN-3844 V1SOKOPRITLIČNO ENONADSTROPNO HIŠO, zgrajeno do 4. faze, elekirika v hiši, na 7-arski parceli prodam. Možna uredtlev poslovnih prostorov v pritličju, zgoraj stanovanje, neposredna bližina M. Sobote, ® 23 102. M-OP STAREJŠO HIŠO z elektriko na J6-arski parceli v Brezovcih prodam. Alojz Žilavec, Korovci 34 a. M-1783 HIŠO na 48-arski parceli v Mali Po* lani 122 prodam. M J 792 GARSONJERO v Ljubljani prodam Informacije tel. 46-252, zvečer M' 1795 DVOSOBNO LASTNIŠKO KOMFORTNO STANOVANJE v središču Murske Sobote zamenjam za enosobno z doplačilom. ® 42 804. M-1796 GARSONJERO, takoj vseljivo, v M. Soboti, prodam Informacije pri odvetniku Ratniku. ® 21 209. M-1799 STANOVANJE v M. Soboti ali okolici iščem ® 24 275. M-1802 1,20 ha NJIVE v Polani dam v najem. ® 23 705. M-1803 GARSONJERO v središču Ljubljane prodam. ® 24 527, od 6. do 7. ure ali zvečer po 19. uri. M-1837 HIŠO, slaro, v Mali Polani št. 20 in 80 arov zemljišča (stavbišče, dvorišče, vrt, sadovnjak, travnik, gozd) prodam. Cena po dogovoru, ® (063) 741 275. M-OP 16-arsko PARCELO zazidljivo, na levi strani nad Kraškim jezerom, in lesen skedenj 12 x 8 m, star 20 let, ugodno prodam. ® 23 854, zvečer M-OP 60 arov NJIVE v Krogu prodam. ® 26 139. M-1804 ENOSOBNO STANOVANJE prodam. Ponudbe na upravo tista pod »UGODNO IN VSELJIVO' M KRATKEM ČASU«. M-1817 HIŠO, oddaljeno 1 km iz M. Sobote, prodam. ® 32 232. M-1820 GARSONJERO v Stari ulici, 25 m1, prodam, ali vzamem v račun avto. ® 26 389 M-1832 HIŠO, STAREJŠO, z gospodarskim poslopjem, na 30-arski parceli v Rakičanu prodam in 75 arov njive dam v najem. ® 81 096. med II. in 13. uro. M-1836 razno PEČI za centralno kurjavo po ugodnih cenah in na obroke prodajamo ®(062) 27 143, do 14. ure. M-1741 PEČ na olje za centralno ogrevanje, 22.000 kal, z gorilnikom, raztezno posodo, dvema črpalkama, bojlerjem, cevmi prodam za 1200 DEM. ® 82 587, dopoldan. IN-3842 STREŠNO OPEKO KIKINDA 330 prodam. ® 87 241. IN-3845 IZDELUJEMO »NATALM«, VZPOREDNI HOROSKOP, radie stezija. M. Središče, ® 844 172, Mihael. LE-4926 GENERALNI ZASTOPNIK KOREJSKE FIRME TRGOIMEX, d.o.o.. Kraigherjeva 62230, Lenart, išče zelo sposobno podjetje, skupino ali posameznike, ki bi prevzeli prodajo nerjaveče gospodinjske posode — uvoz - (del prodaje v prednaročilu, prodaja na drobno, veleprodaja) za posamezne regije ali vso Slovenijo. Hitro odličen zaslužek. Ponudbe pošljite na zgornji naslov po telefaksu (062) 721 080. M-OP 1,60 ha koruze prodam ® 82 190 IN-3848 PROSTORE v Kuzmi dam v najem. primerni so za irgovino z mešanim blagom Naslov v upravi lista. M-I786 SEME RDEČE DETELJE prodam Gradišče 9, ® 46 I38 M-I787 BARVNI TV ISKRA na daljinsko opravljanje in AVTORADIO Blauct-punkt prodam. ® 32 581. M-f 789 76 AROV KORUZE za silažo prodam. Gomboc, Gregorčičeva 3, M. Sobota, pri Petrolu. M-I779 30 arov KORUZE za silažo ali za zrnje in avlo R 4, letnik 85, prodam. ®23 2ll M-OP Obveščam javnost, da Milan Omahen iz Stogovec 55 ni lastnik premičnin in nepremičnin. Tistega, ki bo kaj kupil od njega, bomo sodno preganjali. M-1811 500 1 BELEGA MEŠANEGA VINA ugodno prodam. ® (062) 41 5 190, po 20. uri. M-1812 PEČ CENTRAL 23, novo, nerabljeno. dve kozi (par, mladi) prodam. Dokležovje 140 M.1814 TV GORENJE BARVNI, daljinsko upravljanje, ekran 63 cm, star 5 let, prodam. ®4I 753. M-1816 HLODOVINO, AKACIJEVO (lahko tudi za drva), prodam. Vučja Gomila 103 ali ® 47 093. M-1822 Milana Erjavca ni več. Praznina in bolečina nas stiskata skupaj. Moči pa nam nam stojite ob strani in vsi VI, ki ste v teh dnevih za hipec ^ast । slovo je bilo tako kot bi si želel On, če bi si mogel želeti. Zato se te}jev., ki ste mu darovali slovo resnično zahvaljujemo. Preveč je ime l P^.^vci, bi_ lahko vsakega posebej omenili. Spomnili so se ga njegovi Živinorejsko-vetennarskega zavoda in Visoke kmetijske sole Sobote in Maribora ter predstavniki govedorejcev iz vse Sloveni) so ga prekmurski gasilci in kmetje, ki so ga nesli na zadnjo pm- ' gospodom duhovnikom iz Murske Sobote. Martjanec in Tišine topel cerkveni obred in sveto mašo. Hvala vaščanom Markišavec za vso pomoč, še posebej pa Hisa^ Jožetu Rituperju. Hvala prijateljem za izgovorjene tople besed ■ vence, cvetje in dobrodelne prispevke. »Tihi dež bo znova prebudil polja, ki so nam ga vzela in 'H ™ spominu nanj .. Žalujoča žena in vsi njeni 3. 51 KORLZO za siliranje, prodamo v Bunčanih (pri Veržeju). Informacije po ® (061) 340 124, po 16. uri M-1823 GUME 750 x 16 z zračnicami in platišči za prikolico TEH NOSTROJ prodam. Partizanska 30, Bakovci. M-1825 KORUZO z njive prodam. ® 22 319. ■ M-1826 ZAMRZOVALNO SKRINJO. 2101, prodam. ® 53 074. M-1827 RAČUNALNIK ATARt 520 STN in SF 314 disketnik z MIŠKO, prodam. ® 46 535. M-1828 350 1 SOD, star 2 leti, prodam. Ska-kovci 40. M-1833 V svoje stanovanje bi radi vnesli nekaj življenja preteklih časov. Pri lem nam lahko pomagate tudi Vi, če nam boste prodali starejše pohištvo, ki ga več ne potrebujete. Hvaležni Vam bomo ® 24 130, zvečer, ali 21 064, dopoldne. M-NE delo VARUŠKO za dva otroka i««)11 formacije Titova 16, sta^* nad Blagovnico. M J 798 (i NATAKARICO takoj M|»di®L. na Marof v Lendavi. Slano* skrbljeno ® 069 75 376. K ZAPOSLIMO VAJEN«. VARNI STRASCHEKV^ BI RGU Hauptplalz OS- jo fantje ah dekleta s ko NOVNO SOLO iz oko’’«“ J Radgone. Učna doba traja 3 e formacije pri lastniku. M- ^1,» DVF NATAKARICI Gostilna Škorpijon, St Turnišče. ® 72 073. M- Mcem DEKLE za strežbo zaposhmo ja Denko. Tomšičeva - -12? 22 OH M-I838 ZAHVALA Po dolgi in težki bol«ni na$y 89. letu starosti za vedno »P naš dragi mož, oče, ded ’ pradedek in brat Ivan Huber iz Beznovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, in prijateljem ter vsem, ki ste nam v teh trenutkih po rekli sožalje in darovali vence, šopke, sveče in za sv p it v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji P jrJ^p g dr. Kozarju s kirurškega oddelka in patronažnim |rtjin nego na domu. Posebna hvala g. župniku za pogreb pevcem za odpete žalostinke. znan<" aga-. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RAD[ >e ir^' Srce je dalo vse. nobene bilke rase P ZAHVALAeza vedno V 69. letu starosti nas je z stan zapustil naš dragi mož, o ’ oče, brat in tast Geza Benko Ob boleči izgubi se iskreno zahvaliuiemo ls4I5, hovedom, znancem m priiuleljem, ki ne nam * 1 iztc»1 nutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter Mdtatje uborni Hvalu v duhovniku za pogrebni obred, pevskem^ Lp pete žalostinke. govorniku za poslovilne besed organizacijo pogreba. I Žalujoči: VSI NJEGOVI »Prekmurska polja žarijo, bilke in trla nemo ječijo ni soka življenja ža zemljo in kri.,.« ZAHVALA Našega Atija H STRAN 22 । < ■,:T .r. 1F' J (E Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer več te ni, zaman te iščejo naše oči. zpman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu spi. nam pa solzijo se oči. V SPOMIN 1. septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin in brat Franc Gerenčer iz Lemerja ,;i > žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno le-sP*>minov in dobrot, kar so nam dali tvoje srce in pridne roke. 'sern> ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. VSI TVOJI NAJDRAŽJI Alojzija Dajčar Oh kako boli, ko ljubo mamo izgubiš. Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 69. letu je umrla draga žena, mama, stara mama in tašča roj. Škroba r n, . iz Radoslavec v" h | •detlom fKuh\se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prJJateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem Števi-' Mrazit 1 nJenl zadoji poli, nam stali ob strani, nas tola-" sožalje, darovali cvetje in za sv. maše ter druge hu- 2,'vtakos manitarne namene. boi '■ ^valjujemo medicinskemu osebju internega od->snice v Rakičanu, g. duhovniku za pogrebni obred, tud ,orn|ku in pevcem za odpete žalostinke. 1 kolektivu Muralesa Ljutomer in Slovenijalesa PE „ kuhinje Ljubljana. Ludvik, sin Ludvik ter hčerke Tončka, Milica, Greta in Alenka z družinami Ob težkih trenutkih, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat ZMiVMA Štefan Škafar iz Lendave |C '^re .in zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-,eKovi z®"*™. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na anj> poti, mu darovati vence, cvetje in nam izrekli . ustna ali pisna sožalja. ^n$vea'a častni straži, govornikoma g. Korenu in g. Vidi-mu Pevskemu zboru iz Mostja in moškemu zboru iz i> Turnišča. fesila lan°m kolektiva KZ Lendava, zvezi združenja bor-eniu društvu iz Lendave ter osebju internega in Poučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. kujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI V Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. draga žena, mama, tašča, babica in prababica ZAHVALA 68. letu starosti nas je zapustila Marija Koren iz Renkovec i; Vehka Praznina’v sPtejeh to resnico, da te m ve oospo-^**ilku .^jujemo botrini, sorodnikom, sos v^r P.^cem, darovalcem vencev, cve^am za ki so drago pokojnico pospremili na njeni nji poti. V SPOMIN 5. septembra mineva žalostno leto, odkar je umrl naš dobri mož, oče in dedek Jože Hari s Cankove 58 Lani ob tem času smo videli še tvoj obraz, a letos nikjer te več ni. Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Tvoje srce v grobu mirno spi, nam pa se solzijo oči. Hvala vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: VSI TVOJI k' našem srcu vedno še živiš, za to pot nas vodi tja. kjer sred tišine spiš. V SPOMIN 3. septembra mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama Helena Kuronja iz Punmec Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: mož Karel in sin Jože z družino Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Bolečino si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Štefan Pintarič iz Murskih Črnec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, darovalcem vencev, cvetja in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Hvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI Hiša naša še stoji, a našega dragega moža, očeta, dedi ja v njej več ni. Zaman so jok in solze naše, pogrešamo ga vsi. V SPOMIN Boleč je spomin na 5. september, ko mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Viktor Marič iz Kroga Žalujoči: TVOJI NAJDRAŽJI, posebno vnuka Dejan in Smilja V našem srcu vedno še živiš, zato pol nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš. V SPOMIN 30. avgusta je minilo boleče leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Rudolf Vukan iz Turnišča Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate ter s cvetjem in svečo počastite njegov spomin. Žalujoči: VSI. KI SMO GA IMEL) RADI Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. ZAHVALA Valovi reke Mure so nam kruto vzeli komaj 23-letno ženo, hčerko, sestro in snaho Vero Balažič roj. Hodnik iz Gornje Bistrice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in krajanom, ki so pomagali pri iskanju pokojnice. Posebna zahvala CZ in GD Bistrica, KKK Bistrica in potapljačem GD iz Gornje Radgone in Murske Sobote. Iskrena hvala vsem za darovane vence, šopke in sv. maše. Hvala sodelavcem Planike, Rašice Beltinke, Mure in Pomurke. Iskrena hvala duhovnikom, pevcem, govornikom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat — iskrena hvala! VSI, KI SMO JO IMELI RADI Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA 22. avgusta nas je v 27. letu starosti po dolgem in težkem boju za življenje mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož, očka, sin, brat, vnuk in zet Alojz Denša iz Nedelice Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, nam pa izrekli iskreno sožalje. Posebej se zahvaljujemo medicinskemu centru Psihiatrične bolnišnice, dr. Džermatiju za trud med zdravljenjem, iskrena hvala tudi pevcem za odpete žalostinke ter gospodu župniku za pogrebni obred in tolažilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Terezija, sinek Aleš, oče, mama, brat z družino, sestra z družino, stara mama, tašča in Ladislav _______________________________________________________________I ZAHVALA Z grenkobo v srcu počasi dojemamo, da nikoli več ne bo med nami našega dragega in skrbnega moža, očeta in dedka Franca Prejaca st. iz žbigovec 17 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter darovali vence, šopke in cvetje. Hvala monsinjorju Francu Puncerju za pogrebno mašo in obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem iz Žbigovec, trobentaču za odigrano Tišino, govornikom ter Ivanu Vrbnjaku za njegove zasluge. Žalujoči: žena Marija, sinova Franci in Morja ter hčerke Olga, Majda, Nada z družinami k' našem srcu vedno še živiš, zato pot nas vodi tja. kjer sredi tišine spiš. tam zopet skupaj smo. v nemi bolečini, a z nami so prelepi in bridki spomini. V SPOMIN 7. septembra bodo minila tri leta, odkar nas je zapustila draga sestra tn teta Marija Hofmann iz Avstrije VSI NJENI STRAN 23 Prezidij je dobil v pretres delegatsko vprašanje enega od prvakov krščanskih demokratov dr. Jožeta Magdiča. ki se glasi: »Znano mi je. da je občan, ki se je čutil prizadetega ob pisanju p Vestnikov! rubriki Kri ni zemlja, hotel vložiti zasebno tožbo zoper avtorja te rubrike, vendar v uredništvu ni dobil njegovega imena. Povedano mu je bilo. da ime lahko zve samo po sodni poti. Sprašujem uredništvo Vestnika, zakaj prizadeti ne morejo dobiti imena avtorjeve rubrike.« Po preverjanju in izpraševanju odgovornih k Vestniku je prezidij ugotovil, da G. Magdiča ali prizadete stranke ni nihče napotil na sodišče, iskat avtorja. V podobnih primerih svetujemo g. Magdiču, da odpre časopis na strani, kjer je objavljen kolofon, in bo lahko prebral, kdo je odgovorna oseba ali osebe, ki stojijo za nepodpisanim tekstom. Da je oblastnikom potrebno »pedinivati«. že dolgo vemo. Da republikanci to dobro poplačajo z nepovratnimi sredstvi ali sredstvi za ogrožene, smo v tej rubriki že opozorili. To je jasno tudi pretkanemu politiku Gezi Farkašu — Vuku, ki je ves čas stal ob strani podpredsedniku vlade Žaklju na radgonskem sejmu in mu spretno nalagal pod klobuk — oprostite zlival v žakijček. Farkaš upa, da mu je žakeljček zadovoljivo napolnil, čeprav Žakelj lega ni pokazal, saj se je pri 39 stopinjah sprehajal s tesno zavezano kravato in »ancugom«. Kljub vsem ne bodite presenečeni, če boste prebrali, da Farkaš obnavlja svoj kančevski ranč in montira polnilno Unijo iz naslova sredstev za sanacijo podjetij, alt pa če boste slišali, da računalniška »multinacionalka« Kan-čevci, Moščanci. Predanovci TRIS ali drugače Farkaš, Filo. Cipot Tris razvija »super« računalnik s pomočjo fonda za- razvoj drobnega gospodarstva. Radgončani so očitno dobiti preveč, zato večnemu oponenlu in prvi dami socialistov g. Petku in gdč. Šediviyevi nikakor ni uspelo ujeti polnega Žaklja — stalno sta mu bila za petami. ♦ * * Primadona krajinske arhitekture in vneta ter predana podanica društva za varstvo okolja gdč. Stanka Dešnik je doživela svoj happening na spustu po reki Muri, ko je v gumijastem čolnu in oranžnem plastičnem rešilnem jopiču razlagala slovenski javnosti, zakaj teče voda v Muri. Naslednja velika predstava gdč. Dešnik bo izredno hitro, toda ne vemo kdaj, ko nam bo povedala, zakaj opeka, ki jo je dala navoziti skupaj s portablom društva g. Svendo na živinski »plač« oziroma pred nekdanjo Panonko. nikakor noče s kupa. Očitno na našem trgu še ni svilenih rokavic. ki so potrebne za to-varstne podvige. KESOM KONJ li— Za uboj Krambergerja 9 let zapora Strel, kije bil usoden za IVANA KRAMBERGERJA iz Negove, in sicer na predvolilnem zborovanju 7. junija letos v Jurovskem dolu, je sprožil v širši javnosti val govoric o ozadju tega umora. Pojavljala so se ugibanja, ali je na Krambergerja res streljal obtoženi domačin, 42letni PETER ROTAR ali pa je hkrati ustrelil in zadel še kdo drug. Ali je Rotar, če je že streljal, storil to iz osebnih ali političnih razlogov? Ali obstaja možnost, da je bil njegov strel atentat po scenariju samega Ivana Krambergerja, po katerem pa bi moral atentator zgrešiti in mu na tak način omogočiti, da bi ga ljudje voliti kar najbolj množično? Obtoženec, ki je dejanje v celoti priznal preiskovalnemu sodniku. način storitve pa tudi podrobno opisal na glavni obravnavi — o tem smo že poročali v prejšnji številki Vestnika — seje namreč šele po zaslišanju izvedencev kriminalistične stroke začel sklicevati na to, da je lahko ob njem streljal na Ivana Krambergerja še kdo drug, pri čemer ga je nemara sam celo zgrešil, se je na podlagi te predpostavke v zaključni besedi prejšnji petek zavzel za izrek oprostilne sodbe. Hkrati je predlagal, naj ga, če že spoznajo za krivega, blago kaznujejo. Ko je sodišče v Mariboru ocenilo vso zbrano dokazno gradivo, je presodilo, da je bilo dejansko tako, kot zatrjuje obtožba in daje obtoženec streljal zgolj zato, ker mu je bil »dobri človek iz Ne- gove< tako zoprn oziroma antipatičen, da ga ni mogel prenašali. Ravnal je z direktnim naklepom, ker je smrt Ivana Krambergerja naravnost hotel. Obtoženec je tako med zaslišanjem v preiskavi kot tudi na glavni obravnavi podrobno in dosledno opisal, kako je ravnal pri storitvi kaznivega dejanja. Tako je tudi povedal, da je že vrsto let lovec in da je imel v svoji stari hiši poleg dveh pušk šibrovk tudi karabinko, ki jo je uporabljal za lov na visoko divjad. Tisto jutro, 7. junija, je vstal okoli 7. ure in tako kot po navadi najprej spil 0,3 decilitra žganja, nato pa se je odločil, da pogleda za srnjakom, ki se je že sredi maja večkrat zatekel tudi na njegovo njivo. Zato je šel po karabinko in jo napolnil s 5 naboji. Ker srnjaka ni izsledil, se je vrnil domov in odnesel Lendavski pereči Obrtniki moje občine imajo zelo radi svojo tajnico Danico. Pa ne zato, ker jih pridno obvešča o višini davkov in prispevkov, ki jih morajo obračunati ob izplačilih osebnih dohodkov, ampak (ali pa celo predvsem) ker seveda »drži« z njimi. Navsezadnje mora tako ravnati, ko pa jo posredno plačujejo, [n kaj je naredila tajnica še posebno koristnega za naše zidarje, »ma-larje«, inštalaterje . ..? Vključila se je v boj! Ne sicer s puško, ampak z računalnikom. Piše torej pisma inšpekcijam, v obrtniške novine in še kam, vsebina pa je: boj proti medžimurskim obrtnikom (in šušmarjem), ki delajo veliko konkurenco domačim obrtnikom. So namreč cenejši. Pa ne zaradi produktivnosti, tudi ne zavojo dampingških cen, ampak ker dobijo za en tolar tri hrvaške dinarje. Na lej strani Mure naj bi torej bi! raj za »mešlre« z droge strani. Mojster Ivan, katerega obrtniške dejavnosti ne nameravam izdati, je veliko slišal, da se moramo izeoačiti v vseh pogledih z Evropo, zato je vzel za pokušino neka dela, ustrezna njegovi dejavnosti, v Avstriji. Tja je poslal svoje fante, ki pa so vzdržali le nekaj dni, potem pa prišli domov. Tožili so, da je treba lam dehti, doma pa lahko tnalo počivajo; ločili so, da so dobili na gradbišču (zdaj pa sem ga le izdal — zidarskega mojstra) le eoo pivo, medlem ko je na domačih zasebnih gradbiščih na voljo cel zaboj piva; hrano so si morali kupili sami, doma pa jim postrežejo s toplo juho, pečenkami ... Ce bi si kupili v lujini toliko pijače in jedil, kot jih imajo oa domačih gradbiščih zastonj, po tem bi jim morali pošiljati denar od doma, tu ker jim tega ne bi, so prišli pač domov. Izgovorili so se ludi, da ne bodri delali za Švabe. Vsak izgovor je dober, mar oe? V Dolgi vasi se še naprej izgovarjajo. da ne morejo popravili pokopališke betonske ograje zato, ker ni cemen-la. Da ga ne bi bilo, sploh ne drži, saj ga navsezadnje lahko pripeljejo iz Madžarske. Tam pa je todi še naprej dobra ponudba »pik« salame, vina, ki nima zastonj imena bikaver, saj so moški, potem ko zvrnejo nekaj kozarčkov, pravi biki; siri so tudi še poceni. Niso pa več poceni »piro-ske«. Dokler so jih vozili domači fantje s trabanti, so celo norele za našimi, potem pa vse manj. Zdi se, da se bo treba bolje polrodili. Torej ne nasedajo več na joge io škode, ulovijo pa se oe beemureje. Vsaj take so izkošoje mojega znanca Janija, ki je zalo prodal iz hleva vse bike, kupil dober avlo, se športno oblekel, denimo napolnil z markami, potem pa je šlo. Zdaj vse kaže, da se bo oženil, vprašanje pa je, ali bo zveza (rajna (jaz sem pač starokopiten, vzgojen po naoko krščanske vere, vem, kaj je sedem svetih zakramentov), zato mladi mož še vedno tuhta, ali bi rekel da ali ne. Nisem prerok, zalo sploh ne slutim, kam vas bo pol vodila ob koncu tedna. Tudi ne vem, kakšno bo vreme. Morda hvsle zavili proti Bukov niškemu jezeru? Nikar ne hilile, kajti ovinki so hudi, o čemer vam utegne povedali mladi mož, ki je pred kratkim razbil svojega jeklenega konjiča, pa še sam je dobil po glavi. Počasna vožnja pa bo koristna tudi zato, ker je lam Endrejeva zidanica, kjer je stalno natočen kozarec, doktor Miklič, ki se gre tudi lam vinogradnika, pa ima še iglo. Za vsak primer, če bi bilo treba koga pičiti. Na koncu bi se še rad ustavil oh neznanki iz Crenšovee. ki je krilzira-la »moje novioe«, ker so brez objav množičnih del. Dejala je, da ve za mnogo Ijodi, ki bi šli nabiral hmelj, jabolka in tako naprej, ko bi le zvedeli, kam naj se prijavijo. Na posebno vprašaoje, ali bi enako ravnala tudi ona. pa je odgovorila, da ji še ne gre tako slabo, kajli je na tak« imenovanemu čakanju. Mar to pomeni, da se ne sme pripognili? NAGI puško v svojo novo, nedograjeno hišo. Potem je opravljal razna dela in vmes precej pil. Okrog 18. ure, ko se je začelo zborovanje Ivana Krambergerja na vaškem trguje kosil za živino. Čez čas pa se je odpravil krmit sosedovo živino. Do njega se je razlegal Krambergerjev glas. Ni ga sicer kaj dosti poslušal, ko pa je bi) na poti od sosedove (Roškar-jeve) domačije proti svoji novi hiši, je slišal, da Kramberger govori o lem, da bo pomagal delavcem in kmetom, da je naša vlada zanič, da je on boljši in da bo zgradil nogometni stadion v Jurovskem dolu. V trenutku ga je tudi zagledal in nenadoma je začutil v sebi pritisk, ki je bil tako močan, da ga nič ne bi moglo ustaviti. Brez odlašanja je šel v svojo novo hišo, vzel nabito karabinko, stopil k najbližjemu oknu, in ker od tam ni videl Krambergerja, je odšel v sosednjo sobo, kjer je imet skozi okno dober razgled. Snel je pokrivalo iz daljnogleda na karabinki, potisnil naboj v cev, potem je še odprl okno, naslonil puško na polico, pomeril, in ko se je Kramberger za hip obrnil proti njemu, je sprožil ter ga zadel v prsi. Strel sicer ni bil smrtonosen, vendar pa je naboj, ki se je razdrobil v telesu, povzročil močno krvavitev, zaradi katere je Ivan Kramberger med prevozom v ZD Lenart umrl. Vse zaslišane priče so povedale, da so slišale samo en pok, kar že samo po sebi izključuje delovanje dveh strelcev. Izvedenec balistične stroke je ludi ugotovil, da je po strelu ostal v Rotarjevi karabinki tulec in da je naboj, s katerim je bil ustreljen Kramberger, pripadal temu tulcu. Obtoženec pa je v svojem zagovoru povedal, da je videl, kako je Ivana Krambergerja zaneslo, potem ko je on sprožil. Tudi druge preiskave so izključile možnost, da bi še kdo streljal iz Roškarjeve hiše. Pa tudi če bi bilo to res, bi bil Peter Rotar obsojen, ker je Ivanu Krambergerju stregel po življenju. Nesporno je namreč, da je streljal nanj. V ponedeljek se je sojenje leta na sodišču v Mariboru končalo. Peter Rotar je bil obsojen na 9 let zapora. Na razsodbo se seveda lahko pritoži, do pravnomočnosti pa bo še naprej ostal v priporu. JOŽE GRAJ Takole navdušeni in radovedni so se minuli petek zbrali vsi. ' * sodelovati na Mali lončarski delavnici v Filovcih. Kaj j|l*» slednji številki. I®10' '___ tna TOVORNJAK PODRL HIŠO - Ta nenavadna |k M* seje zgodila v nedeljo zjutraj na Hotizi. Ceškoslavas > mkop’’ njaka, ki je pred tem povzročil smrt dveh kolesarjev, s mpitb' tem zaletel še v bližnjo hišo, ki jo je porušil. Na srečo v »df va nihče, sicer bi bile posledice te hude prometne nes MJ, folo: N.Johnov Cene krmil Visla Pannnba KZ Lendavi B9 15 % 2.27* nad 36 mesecev tl 52% X 11 * M« g! p® Naj... kmetija ’92 Mg 1 s.010. naJ • • kmetije severovzhodne Slove-lahko, čeprav smo letos kriterije pin u n dopo|nj|i Prejeli smo okrog 50 prijav iz ^?cna j j S0*5013, Lendava, Ljutomer, Gornja bn* v ožJem izboru pa so se znašle k r štp 'i01"116--^P0^4'6 in vzorne kmetije. Ce je vVWPi ;. V Pr'jav. nekoliko večje, pa so letos pri-n/'reRionrV • e^’ ^<0 zahtevamo in iščemo. Ker ne ’e stari^’ dobro ohranjenih in ob-*^li int °?e^j, ko pa vsi niso imeli možnosti, da bi nzivneje kmetovati v trdnih zgradbah, smo se v okviru 2. ocenjevanja kmetij odločili za novost: posebna komisija je ocenjevala tudi nove kmetije (povsem nove kmetije, ki so zgrajene po načrtih arhitektov, ki upoštevajo krajinske značilnosti). Ocenjevalci Jana Kovač, Stanka Dešnik, Angelca Dokl-Mir, Melita Varga, Bernarda Balažič-Peček, Janko Slavič (in kmetijski svetovalci), Štefan Baler in Štefan Sobočan so se po večkratnem ogledu na terenu odločili. Priznanja dobo prejeli lastniki kmetij: HAJDINJAK — VuČja gomila, KRANFOGL — Voličina, MIKLN - Očeslavci, PALUC - Brengova in SEVER — Salamenci. Nagrade bodo prejel: lastniki kmetij: GODINA — D. Bistrica (za arhitekturo), LOPERT — Suhi Vrh (za urejenost okolice), KUZMIČ — Salamenci (za kmetovanje), SKUHALA — Banovci (za ohranjanje tradicije in varovanje okolja) in OMAR — Rankovci (nova kmetija). v. ^AJ- * • KMETIJA 92 je kmetija Milana PETO-VARJA iz Bunčan i. h7* 'ja fe n* Urhanizacija te ^ktnp^310 ohranje- 'n gospodar- <>C*nečesa novela' " Ba ”«1. kar ni tisnom gospo- darjenja na tej zemlji, daje celoten videz dežele. Do sedaj tega nismo načrtno reševali. Kmetije! smo urejali kmetijska zemljišča, urbanisti in upravni organi z raznimi inštitucijami pa so odločali o urejenosti vasi. Ne glede na to, kakšno je danes stanje, bo potrebno začeti načrtno urejati podeželje. VeČ pozornosti bo treba dati urejenosti vasi. Vas je prostor za bivanje, gospodarsko dejavnost kmetijstva in uslužnostnih dejavnosti in za kulturno, športno in izobraževalno dejavnost. Vse interese in potrebe je treba uskladiti med vsemi udeleženci in uporabniki ter najti take rešitve, da bo urejenost dala lep krajinski videz v harmoniji z okoljem vasi. Zakaj danes taka skrb za urejanje podeželja? VeČ razlogov je. Osnovni je, urediti podeželje, prijetno za bivanje in za obiskovalce. Torej za ljudi, ki se vračajo na deželo, in za turisti. Urejenost podeželja in vasi mora zagotavljati ljudem, Urejenost podeželja ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, normalno delovanje. To pomeni, da mora biti urejenost — razporeditev gospodarskih objektov in pridelovalnih površin taka, da daje možnost najboljšega izkoriščanja v smislu gospodarnosti in naravovarstvenega pridelovanje hrane. . V nedeljo | slovesno v Bunčanih V nedeljo, 6. septembra, ob 14. uri bomo na dvorišču Petovarjeve kmetije podelili letošnje nagrade in priznanja. V »prikleti« in »predji hiši« bo priložnostna zanimiva razstava starih fotografij, priznanj, medalj, zapisov ročno izvedenih starejših prtičkov in čajev. Ze dopoldne bo $ Petovarjeve kmetije potekala radijska nedeljska kuhinja Murskega vala, v kateri bomo predstavili celotno vas in življenje na Murskem polju. Popoldne in zvečer bo veselo pred bunčanskim gasilskim domom, kjer bo igrala Nova legija, na voljo bodo domače specialitete, pomerili pa se bodo lahko tudi v domiselnih vaških igrah. Vse to uskladiti, je včasih težko. Zato bi morali imeti za vsako enoto določene dolgoročne cilje. Torej za vsako kmetijo načrtovati razvoj v srednjeročnem in dogoro-Čnem obdobju. To ne velja samo za kmetijstvo, ampak za vse udeležence v tem prostoru. Ker tega nimamo v celoti, prihaja večkrat do ovir, nadaljnje kompleksne urejenosti vasi oziroma podeželja. V kmetijski svetovalni službi dajemo poseben poudarek urejanju podeželja. Ta skrb je predvsem zato, ker se zavedamo, da kmetje ne bodo živeli samo od pridelave in prodaje osnovnih kmetijskih pridelkov, kot so pšenica, mleko, meso in drugo, ampak da bomo morali ponuditi še nekaj, česar drugi nimajo. To pa je domača predelava in ponudbe tega na domu kupcem in turistom. Seveda ljudje ne bodo prihajali na naše podeželje kot kupci ali turisti, Če bo to neurejeno, če ne bomo imeli svoje lastne tipične arhitekture. Kajti le tako bomo lahko približali vas mestu, Če bo meščan iskal na podeželju v naravi sprostitev in nekaj drugega v arhitekturi, kulinariki, rekreaciji in kulturi, česar doma nima. Z ocenjevanjem kmetij in popularizacijo teh rezultatov želimo, da tudi vaščani bolj množično razmišljajo o tem, kako bo urejeno podeželje. Sami mo rajo biti aktivni planerji. Kajti če bodo ideje njihove, jih bodo vzeli za svoje in bodo programi urejenosti podeželja tudi realizirani. Sedaj smo ocenjevali posamezne kmetije. Morda bi morali razmisliti o ocenjevanju celotnih vasi, kajti mogoče bi se kateri vaščan tudi zamislil, kaj če se zaradi mene nismo bolje uvrstili. Na osnovi ocenitve celotne vasi bi spodbudili večino vaščanov ali celo vse, da bodo razmišljali, kako bi bila njihova vas urejena, da bo enkrat med prvimi. Urejanje podeželja je dolgoročna naloga, zato ne moremo pričakovati, da bodo spremembe hitre. Delati moramo tvorno in složno vsi, ki smo za to odgovorni, in z majhnimi koraki se da tudi daleč priti. Prvenstveno pa mora biti to cilj vaščanov, kjer bomo le tako prišli do prijetne urejenosti podeželja. Vodja kmetijske svetovalne službe: Slavič Janko, dipl. inž. agr. STRAN 25 Bunčani RAZGLEDNICA IZ BUNCAN: Bunčani so kakor samoten otok na Murskem polju; prvič jih omenjajo že v 13, stoletju, vedno pa je bilo »ljudsko pravo« pomembnejše od državnega. Kdor je vsaj enkrat obiskal Bunčane — ta samotni otok vaške skupnosti sredi Murskega polja — jih ne bo nikoli pozabil. Vsak, ki se je že zapeljal v Bunčane po takš- nih ali drugačnih opravkih, najsi bo iz Veržeja po asfaltirani cesti ali iz Stare-Nove vasi po kratkem odseku makadamske ceste (ki je seveda občinska), je opazil lepe hiše in urejenost vasi. Vaščani kar tekmujejo, kdo bo lepše in bolje ohranil in obnovil staro hišo, vzgojil lepše rože in bolj domiselno uredil zelenjavni in sadni vrt. Za svoj trud so že prejeli številna priznanja turističnega društva, že lani je ena od kmetij prejela priznanje in nagrado v okviru akcije Naj... kmetija ’91 za najlepšo arhitekturo, letos pa je bila izbrana naj. .. kmetija prav v Bunčanih. Po leg tega je občinska ocenjevalna komisija v okviru Pomurske turistične zveze odločila, da so Bunčani najlepše urejena vas v občini Ljutomer. Bunčani in njihovi prebivalci so nekaj posebnega; takega sodelovanja in medsebojne pomoči, hkrati pa tekmovalnosti in delavnosti ne boste našli nikjer. Zadnje mesece so imeli kar nekaj pomembnejših akcij: blagoslovitev kapele, obnova gasilskega doma, nakup novega avtomobila in proslavitev 110-letnice gasilskega doma, nakup novega avtomobila in proslavitev 110-letnice gasil skega društva, obnova treh križev, na novo pot so pospremili novomašnika in priključitev vasi na kabelsko televizijsko omrežje. Že 1975. leta je vas dobila vodovod, 1979. so asfaltirali cesto skozi vas do Veržeja, 1988. so zabrneli telefoni, kmalu pa naj bi uredili še ulično razsvetljavo. Občina je že 1980. leta načrtovala asfaltiranje ceste od Veržeja do Stare-Nove vasi ... po dvanajstih letih bi te načrte že lahko uresničili, se jezjjo v Bunčanih. Se nečesa v Bunčanih ne morejo pozabiti; stari oblasti nikoli ne bodo odpustili, da se je vmešala v njihovo ljudsko upravo in jim odvzela ljudsko lastnino, imenovano »gomajsko« — neke vrste zadružništvo in vaška skupnost s svojim nepisanim ljudskim pravom sta bila v Bunčanih že od nekdaj. Zato so se verjetno prav tukaj začele prve konjske dirke; nekako v šestdesetih letih so jih preselili na Cven in šele nato v Ljutomer. Na nekdanjem hipodromu je zadruga (nova) začela kopati in prodajati igra* Danes je tam ma, majhno jezerce. nes v Bunčanih bojJ P vajo staro praarhaicno p RAZGLEDNICA IZ BUNCAN; Lesene ograje, kakršno lahko vidite na posnetku iz P" ‘ pogrešamo tudi v drugih krajih. RAZGLEDNICA IZ BLINČAN: Prvi hipodrom v ljutomerski občini je bil prav v Bunčanih — zakaj so na tem kraju naredili gramoznico, kdo je prezvel »gomajsko« zemljo? kot pa ta hip - '"“J danes znani po -P ni h ribičih«. ,^1» Bunčančani i^0’^ vaški grb ptico, T"? in oskubljeni K . svoji mladini ra č" čejo. da so to in cvrloki«. Bunčani se P1^ že v 13. . storf (v dežefnok" e tarskem £ obdan po mnenju^ ujjjje. vačiča nekdaj m stal tudi strelski ■ obrambo pr«d x _ TRADICIONALNI GRADBENI MATERIAL NAŠEGA KMETA KOVINOPLASTIKA Belinkini izdelki za zaščito in oplemenitenje lesa Slovenija je na gosto posejana z vasmi, zaselki in kmetijami. Tradicionalni gradbeni material našega kmeta je bil in je pretežno les. Ta nas je že od nekdaj privlačil, morda zato, ker Je nepredvidljiv in nikoli dokončno obvladljiv, morda zato, ker je del okolja, v katerem živimo in mu pripadamo. Graditelji so že v davnini izvabljali iz lesa vse lepo in funkcionalno ter estetsko oblikovali svoj vsakdan. Da bi ohranili del te lepote tudi za nas, seje porodila ideja o muzeju na prostem, ki bi predstavil srednje veliko kmetijo z domačijo. To idejo je uresničil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja z Društvom za ureditev muzeja Rogatec. Muzej na prostem v Rogatcu obsega: hišo, gospodarski objekt, svinjak, kozolec, čebelnjak in vodnjak. Vsi ti objekti so večinoma iz lesa, zato je za njihovo zdravljenje in zaščito poskrbela Belinka iz Ljubljane, ki ima popolno ponudbo sredstev za zaščito lesa. Belies uporabljamo vedno kot prvi premaz za les, ki je zunaj ali v vlažnih prostorih. Kot impregnacijski temelj preventivno varuje les pred lesnimi škodljivci. Belton je primeren za zaščito vseh vrst lesa zunaj in znotraj zgradbe. Beltop je najboljši za les, ki je izpostavljen hujšim vremenskim vplivom, ker pa les tudi umirja, je nadvse primeren za okna in vrata. Virga je ekološka barva za les. Čeprav je izdelana na vodni osnovi, je obstojna in odporna pred vremenskim vplivom. Ker ne vsebuje zdravju škodljivih snovi, je nadvse primerna za bivalne prostore, testirana pa je tudi za uporabo v Čebelarstvu. Z virgo 1 ah-ko zaščitimo tudi vse prostore za domače živali. Belocid in fentin uporabljamo za zdravljenje lesa takrat, ko so ga že napadli tesni škodljivci. Vsak od teh izdelkov ima določene lastnosti in prednosti. Izbiramo jih glede na to, kje les ščitimo in kakšno zaščito potrebujemo. Na ta način se izognemo vnašanju manj primernih sredstev v bivalne prostore. Sredstva, ki vsebujejo biocide, uporabljamo samo tam, kjer je to nujno potrebno. .... Vse te Belinkrne izdelke lahko uporabljamo samostojno, še večje učinke in trajnejšo zaščito pa dosežemo z njihovo kombinacijo, saj se med seboj dopolnjujejo. Ne samo muzej na prostem v Rogatcu, vsaka kmetija, zaselek in vas je muzej zanamcem. Zato spoštujmo njihovo lepoto in pridne roke, ki so to ustvarile. Belinka s svojimi izdelki varuje trajnost in lepoto lesa, obenem pa si s sodelovanjem pri projektih, kot je spominski muzej Rogatec, prizadeva za obnavljanje slovenske kulturne dediščine. belinka PavUnjek ing Štefan, ing. Irena MURSKA SOBOTA, TEMLINOVA 4, . telefon 069/25-174, 21 -903 POSODE ZA VINOGRADNIŠTVO, KMETIJSTVO IN INDUSTRIJ Priporočamo se z izdelki za vinogradništvo iz plastičnih • okrogle kadi (60 do 1001) • oglate kadi 9 plastični sodi za vino 9 rezervoarji za vodo jp 9 posode za nabiranje, transport in kvašenje 9r° sadja 9 posode za kisanje zelja NOV IZDELEK NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU: 12°° Problem pomanjkanja in zmeraj dražje energije je bil vzrok, da smo pričeli razmišljati o tem, da bt dali tržišču nov izdelek, ki bi omogočil graditeljem, da dosežejo dobre topiotno-izolacijske učinke in tako prihranijo pri izdatku za ogrevanje hiše ter zmanjšajo porabo energije. IZOSKOK omogoča z enostavno izvedbo optimalne lastnosti toplotne neprehodnosti fasadne stene za vse tri klimatske cone, zadovoljuje v pogledu difuzije vodne pare skozi konstnkcijo in toplotne stabilnosti v poletnem obdobju. Vsled naštetih lastnosti našega novega izdelka je prihranek na porabi energije za ogrevanje stavbe tudi do 21% letno, obenem pa dosegamo tudi boljšo zvočno izolacijo objektov. Naš proizvod je lažji za 17% od navadnega bloka in tako dosega tudi manjšo konstrukcijsko obremenitev objekta £118 / »•!.; h.<.»1 14*1. 21-0*8 Z Dlr»Mor 2 5-7 JO / Konwrcl«l* 24*07/ Tekoil VESTNI K) STRAN 26 H Naj... kmetija 92 iz Bunčan utici. ia ja-Ji da- pra« . Kmetija Milana Petovarja iz ■ n 1 ima zanimivo zgodovi-T1C'Zgrajena je bila 1908. in obeljena 1982, leta. Čeprav je hlev s konji prazen, pa je a Mogočna kmetija na začetku * nastala prav ob pomoči ko-'Mevnem leksikonu Slove-'•* lahko med drugim prebere-da je iz Bunčan doma »An-^“'tovar (1848-1925), konje-'e Pre° Prvo ''pj110 zre4^ MrejSega konja kmetske reje /htnji«. To je bil dedek seda-5*^Podarja Milana. Njego-očetu je bilo ime Jakob, Je prav tako Anton. Milanov ---IkAiiton Petovar je za konje- Domačija na začetku vasi so 1908. leta zgradili še sedanjo mogočno zgradbo, ki uspešno kljubuje zobu časa. Takrat je bilo v hlevih po osem konjev, imeli pa so 25 hektarjev zemlje. Tudi Milanov oče Jakob je bil uspešen konjerejec. To je bila mogočna družina. Gospodar Milan se spominja: »Brat in sestra živita v Kanadi, sestra Lujzika v Veržeju, sestra Jelica v Omrožu in brat Franček v Turjancih.« Žena Micka, ki se je primožila k Petovar-jevim iz Vučje vasi, pa se spominja: »V Vučji vasi so za jurjevo nekdaj res krasili dvoriščno ograjo, krave na paši smo opleli s čremso, za ivanovo smo krasili z ivanovimi rožami«, za telovo pa z lipovimi vejami.« Pri Petovar- rJ '*potica na Murskem polju je bila zgrajena 1908. Milan Petovar in vnuk Tomaž preživita skupaj veliko (asa. Mogočno dvorišče Prtoverje« kmetije, ki ga krasi in varuje veličastna stara lipa. voft rejo prejel številne državne medalje in priznanja; tako kot v mnogih drugih družinah je bil tudi pri Petovarjevih konj bog; kobile so vozili k žrebcu v Kor-mend in na Dunaj. Ob prelomu stoletja je Anton Petovar na dirkah žel uspeh za uspehom (na stari fotografiji lahko vidimo »Minko z vozačem Petovar-jem«), kar se mu je poznalo tudi v blagajni. Odkupil je staro »za-virtivano« gostilno in se z družino preselil na drugo stran vasi. Najprje so 1905. leta začeli graditi hleve: po takratnih predpisih je morala vsaka večja kmetija zgraditi poleg hlevov za svoje potrebe tudi »huzamico«. Nato jevih še vedno ohranjajo koled-niške in novoletne običaje ter blagoslavljajo polja z žegnano vodo. Posebnost, ki smo jo zasledili le pri tej kmetiji, je odprtina za »presmec«, ki so jo naredili na steni vhoda v klet ob gradnji hiše v začetku stoletja. Danes Petovarjevi obdelujejo 8 hektarjev zemlje, nekaj malega pa bi jim morali še vrniti. Kmetija je usmerjena v pridelavo mleka in mesa, pri kmetovanju si seveda pomagajo z vso potrebno mehanizacijo. Vajeti bo čez čas prevzel mladi gospodar Anton Petovar z ženo Zvonko, vnuka Tonček in Damjana pa se bosta Čez nekaj let odločila kako in kaj. V fr p' *13 JE IME ZA TISOČ DOBRIH STVARI! JP^odnja, storitve, trgovina in telefaks: (062) 731-144 ^BENEDIKT nl' zadružni hlevi) TRGOVINA NA VELIKO IN MALO OBRTNA CONA 69000 Murska Sobota telefon: 069/32 636 Vse za telefonijo (žice, telefone, razdelilnike...) Strelovodni material Hišni trezorji: — na ključ — ali na šifro Lr°dajamo vse za vaš dom in okolje ter kmetijsko mehani-’C|jo pr 'Srno vam strojne omete • izoliramo dom • vgradimo %rtnS stene • montiramo spuščene stropove ... °d 8. do 17., ob sobotah od 8, do 13. ure. IME ZA TISOČ DOBRIH STVARI! OPEKARNA PRAGERSKO ki-: (062) 817-100, fax.: 813-117 OBČUTITE TOPLOTO SPET DRUGAČE ln lončene pecnice Opekarne Pragersko PONUJAMO VAM: ElektromateriaJ: — stikala — vtičnice — omarice — luči — žarnice — žice — varovalke CENE ZELO UGODNE! Obiščite jih! POLJOOPSKRBA MARIBOR, d.o.o. Zdaj je pravi čas za nakup vinogradniških pripomočkov: 0- AGROSERVIS Murska Sobota Murska Sobota, Kroika c 56 poštni predat 41 telefon (069)21-630 telefaks. (069) 21 322 žiro račun 51900-601 11649 nas na mednarodnem sejmu v Celju v hali F, prostor št. 10. ^TEMBRA • stiskalnic • mlinov za grozdje in sadje • brent in kadi Ponujamo: • motorne žage, vrtne in vinogradniške kosilnice JONSERED • motorne škropilnice SOLO • motokultivatorje • linije za spravilo krompirja POLJOOPSKRBA: Trgovina MARIBOR, telefon: (062) 303 984 Trgovina M. SOBOTA, telefon: (069) 21 048 Sleherna napredna in gospodarna kmetija skrbi za vzdrževanje svojega traktorja! • Da ne bi imeli težav, redno vzdržujte traktorje in kmetijsko mehanizacijo PRI AGROSERVISU -VAŠEM SERVISU! STRAN 2» Za ocenjevanje naj... kmetije smo si letos v primerjavi z lani zastavili nekoliko natančnejše kriterije. Ocenjevanje je bilo zato nekoliko lažje. Kriterije za najlepše objekte na domačiji smo razdelili na 3 dele, in sicer: urejenost parcele oz. dvorišča, objekti na kmetiji (stanovanjski in gospodarski) ter notranjost stanovanjske hiše. Prvi del smo v sklopu arhitekture in urbanizma ocenjevali le površno, ker smo urejenost parcele ocenjevali posebej. Omejili smo se na lego domačije v naselju ali zaselku ter razporeditev objektov in površin glede na dejavnost, torej funkcionalnost dvorišča. Pomembno je bilo, ali so stanovanjski in proizvodni objekti ločeni, ali ima domačija ločeno stanovanjsko (bivalno) in gospodarsko dvorišče, ali so sanitarni objekti (gnojišče, gnojne jame, kom-postišča) dovolj oddaljeni od bivalnih prostorov. Lega objektov glede na vremenske razmere je sicer odvisna od lege in velikosti parcele ter od terena, vendar smo ocenjevali tudi to, ali so objekti dovolj osončeni in obenem zavarovani pred vremenom (dež, sneg, veter). Največ točk pa je bilo za obliko in videz objektov na kmetiji. Ločeno za stanovanjske in gospodarske objekte smo namenili največ točk objektom, ki so zadovoljili naslednje zahteve: Tlorisi objektov so podolžni ali lomljeni, sleme vzdolž objekta, dvokapna streha z naklonom, večjim od 35 st., z opečno kritino, možni so tudi čopi in mansarde. Objekti morajo biti pritlični oziroma visoki največ 1,5 etaže nad terenom, višji le izjemoma, če je višina usklajena z velikost jo objekta in tlorisno obliko. Fasada objektov naj bi bila svetla, gladko ometana, dodatne točke so dobili objekti s štukaturo na fasadi in pa objekti, ki so obnovljeni oz. primemo vzdrževani. Talni zid (čoki) naj bi bil zariban, lahko tudi obložen ali s štukaturo sive ali rjave barve. Okna na stanovanjskem objektu morajo biti lesena, enaka na celotnem objektu, pokončne oblike, lahko so deljena in z lesenimi naokni-cami. Tudi vrata naj bodo lesena, polna, masivna, izrezljana, dodatne točke so dobili lastniki objektov z vrati v kamnitih ali drugače obdelanih portalih. Ograje na objektih sicer niso nujne, smo pa kljub temu dodali točke za lesene iz pokončnih desk izrezljane ogra Godinov« domačija ima pestro zgodovino: najprej je bila tukaj gostilna, nato šolski prostori. je ob vhodih in verandah. Ker balkoni niso zaželjeni, le-teh nismo ocenjevali. Dodali pa smo točke še za na-pušče pred zišo, predvsem če Naj. . . za arhitekturo Bistriška arhitekturna zanimivost povezujejo stanovanjske in gospodarske objekte. Notranjost stanovanjske hiše smo ocenjevali pretežno z anketo. Ker nismo hoteli biti vsiljivi, smo si notranjost ogledali le tam, kjer so nas povabili v hišo. Ocenjevali pa smo predvsem ohranjenost starega pohištva ter obstoječe (nekdanje) obdelave — leseni podi, leseni ali obokani stropovi, stare keramične obloge in podobno. Žele^ li smo videti čim več bivalnih kuhinj, kmečkih peči v hišah, zidanih štedilnikov in podobno. Domačija Godi novi h iz Dolnje Bistrice je po tako zastavljenih kriterijih zbrala največjih točk, zato smo jo letos izbrali za naj... kmetijo s področja arhitekture. Domačija je v zahodnem delu naselja D. Bistrica v občini Lendava, od Mure oddaljena približno 500 m. Hiša z gospodarskim poslopjem je bila zgrajena pred prvo vojno, leta se gospod Stefan Godina, ki je domačijo podedoval, ne spominja. V hiši je mladost preživel pisatelj Ferdo Godina, brat sedanjega gospodarja. Gospodarski objekti Godiaove kmetije so prav tako skrbno obnovljeni in urejeni. V hiši je bila včasih gostilna, nekaj Časa tudi šolski prostori, zato ima vhod tudi z ulične strani. Hišo so temeljito prenovili pred približno 15 leti, ko jo je delno uničil požar. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem tvori dvorišče, odprto proti jugu. Vhod v stanovanjski del je z dvorišča, cestni vhod je zaprt in ga ne uporabljajo. Stanovanjski in gospodarski del sta povezana s pokritim »tr-nacom«, na katerem domači včasih tudi posedijo, saj je z južne strani zavarovan z brajdo in daje posebno v vročem poletju prijetno senco. Vhod v hlev je s skupnega dvorišča, vendar so sanitarni objekti (gnojišče, gnojne ja me) ločeni od bivalnega dela domačije. Dvorišče je urejeno, zasajeno z brajdo in cvetjem. Obiskovalce pozdravi na dvorišču hišni pes. Objekti, tako stanovanjski kot gospodarski, imajo vse elemente, ki smo jih iskali pri ocenjevanju, zato jih ne bom ponavljala. Tudi notranjost objekta je s precejšnjim številom točk pripomogla k izbiri Godino-ve domačije za najlepšo kmetijo. Imajo še ohranjeno staro leseno pohištvo, obnovili so lesene pode. V bivalni kuhinji sta zidan štedilnik in kmečka peč — kruh pečejo doma. Doma predelujejo tudi mleko ter vkuhavajo sadje in zelenjavo. Tudi meso »obdelajo« na domač način — nekaj ga shranijo v masti, nekaj pa prekadijo, zato ne potrebujejo zamrzovalnika. Godinovi so zgled tudi na področju ekologije, saj poku- rijo večino odpadkov ponovno uporabijo, & ~ da. Varčujejo z .i;.. elektrike, razen $ vo, ne potrebujejo, zbere družina, družinske P^S^obia-njajo nekatere kmewt Za urejenost dvod^ in okolice je Godinov tija zbrala prav tako P točk. Parcela je delno> o» J( na z živo mejo, v sad tu prevlad ujejo stare - ? sorte, na dvorišču je J vinsko trto, od dvonsčn jektov pa vodnjak i njak. Molijo le astt rišče in nekaj iglavci P hišo. . z8|ed- Tudi kmetovanje je^ no, čeprav se ne mo merjati s kmetijami z mi hlevi. ., j Žal pri Godinovih n * slednikov. Nobena . hčera se ni odločila ma — obe sta si P ec ustvarili ugodnejše l(]je. za življenje, kot jih da tija. Vendar ni bi še naprej skrbeli čijo, ki jima je se dom. _ j Tako bo Godino^ ostala še naprej lep<। na, čeprav bo K01® nekaj časa prekmje • Jana Kovač, dipl 1 VESTNA Naj ... za urejenost okolice »Zaklad« iz Suhega Vrha SVETUJEMO, PROIZVAJAMO, PROJEKTIRAMO, PRODAJAMO. MONTIRA^ Podobno kot v lanskem letu, smo tudi pri letošnjem ocenjevanju imeli težave s tem, katera je res tista najk-metija. Iskali smo nekaj najbolj preprostega in najbolj domačega, nekaj, kjer že ob vhodu začutiš, da tamkaj živijo ljudje, ki se imajo radi, ki imajo radi druge ljudi, imajo radi zemljo, rastline in živali. Verjemite, da se to lahko ugotovi po urejenosti okolice njihovega doma. Ob tem ni pomembno, koliko različnih vrst rastlin raste v predvrtu in kako drage so bile ob nakupu, niti ni pomembno,- če so na oknih cvetoče pelargonije, kot mislijo marsikateri drugi ocenjevalci; nam je bila pomembnejša skladnost med uporabljenimi materiali in oblikovanostjo dvorišča, pos-pravljenost in prijetnost bivanja zunaj, pred hišo. Zakaj ne bi tudi kmetje posedeli pod brajdo na dvorišču v krogu svoje družine? Zavedamo se, daje tak način ocenjevanja dokaj subjektiven, vendar smo kljub temu izdelali objektivne kriterije, ki so nam bili v pomoč pri razvrščanju vseh ocenjenih kmetij. Tako so več točk nabrale kmetije z leseno ograjo, okrasnimi vrtovi s čim manj eksotičnimi rastlinami, s travnatimi ali prodnatimi dvorišči z velikimi drevesi v sredini, najsibo sadnimi ali gozdnimi. Zelenjavni vrt mora biti dobro osončen, v bližini kuhinje in proč od prometne ceste. V sadnem vrtu so s krajinskega vidika zaželjene stare, visoko rastoče sadne vrste. Bivalni del vrta naj bo odmaknjen od pogledov sosedov, usmerjen proti jugu Preprosto in domače je na kmetiji v Suhem Vrhu. Lordova ~ MARIBOR, tel.: • ob gotovinskem plačilu 10% cassasconto • obročno odplačevanje 1-1-3 INFORMACU6: JOŽICA MIKLOŠ|C Lerjakova 52. Pe^B ^1’’ ali jugozahodu ter s kakšno klopco in mizo. Seveda smo ocenjevali tudi splošen vtis prijetnosti za bivanje in delo ter primernost oblikovanosti okolice tako vizualno kot funkcionalno. Dodatno točko je prinesel tudi kriterij vključevanja kmetije v okolico ter seveda pospravljensot in Čistoča dvorišča. Ob izbrani naj ... kmetiji se je po urejenosti okolice, vrta in dvorišča najvišje uvrstila kmetija Lopertovih iz Suhega Vrha 4. Po omenjenih kriterijih je dobila 9,5 točke od 12 možnih. Kmetija Lopertovih je skrita ob cesti v dolini. Pred belim hišnim pročeljem je za sicer žično ograjo pester zelenjavni vrt z vmes rastočimi trajnicami. Vstop na dvorišče je ravno prav širok, med gospodarskim poslopjem in hišo. Poglede v notranjost dvorišča zakriva mlad, vendar že precej velik oreh, ki daje prijetno senco polovici dvorišča. Pogled na dvorišče se v celoti odpre šele po prihodu mimo hiše. Dvorišče ni tlakovano, pač pa je posuto s prodom in zasejano s trato. Na dvorišču je še sadno drevo, ki je na žalost s prirezanimi vejami manj lepo. Vhod v hišo je s »trnaca«, ki je sicer betoniran in ne več glinen kot nekdaj. Ob lesenih stebrih »trnaca« se vzpenja vinska trta, ki zakriva vhod in Še ohranjen vodnjak na vitel ob hiši. Preprosto ureditev po pestri nekaj — sicer mediteranskih — rastlin v loncih. Ničesar ni odveč in nič tudi ne manjka. Dvorišče je vzorno pospravljeno, pogled nanj je lep tudi s klopi na »trna-cu«. Za delo je dvorišče ravno prav veliko in tudi funkcionalno. Gospodarski objekti so razvrščeni v krogu, tako je dostop do njih lahek in hiter. Prepričana sem, da tukaj prebivajo skromni ljudje, ki cenijo preprostost in enostavnost, ki imajo radi svojo zemljo, rastline in živali. Želimo jim, naj tako ostane čim dlje. Stanka Dešnik, krajinska arhitekta • zdravo in ekonomično gretje • ekološko Čisto okolje • , lahko vzdrževanje • kakovost in trajnost peči • prijetna toplota za vaš dom • toplozračni vložki »SUPRA« s termosteklom • togima masa PALESIT VSE NA ENEM MESTU • kmečke peči • kamini • toplozračne peči • štedilniki • pizza peči • polmontažne peči I 68000 Novo mes'° Slakova 5 . tel (068) 21-201. 2^ fax (068) 24-298 STRAN 28 L se k o -cilj* o s« ujej0 >hra-bita- Izkušnje WDrk Vnfna PrehaD lia L,1?svet. Kme-'ijtovrt^0 ^e' obdeloval -Etilna „■na ravnini, dobra Pa Je na hribu. 'adiciit t n-ma dolgoletne «»2;? rJe razv'dno tudi « arhi^re Pred n OVno vojno je bila “!’^ija«eStU 'e skromna prevzei ^'Ipotin efan- Dolga leta jetija ie la5lužbenev, kajti „r ( bl a zelo majhna. ■oj] u.sta z ženo začela *,o- * ’tr L, e 4 ha zemlje in v katerem so °t>dekin? gOV Pdanca. tkalne zemlje so Kaj. No. da SO krčili । na novo zadiha T,Ja sv°j razcvet le-krat se je na kme- Naj... za kmetovanje iz tujine na domači kmetiji tijo priženil Jože, ki se je poroči! z gospodarjevo hčerko Silvo. Jože je po končani osnovi šoli odšel iz rojstnih Vidoncev na delo v sosednjo Avstrijo. Tu se je srečal z delom na sodobnih kmetijah in poleg denarja prinesel iz tujine še bogate izkušnje. Po prihodu domov se je Jože poročil. Takoj je uvidel, da bo 4 ha kmetija premajhna za takrat štiričlansko družino. Tako je začel takoj kupovati zemljo. S prihranki iz tujine je leta 1976 pričel graditi kombiniran hlev za 10 krav in 10 gov. pitancev. V istem letu se je pričela še gradnja hleva za 100 bekonov. Jože, vajen trdega dela v tujini, je ob pomoči žene in njenih staršev zmogel obe naložbi hkrati. Pomembno za tako hiter napredek je bilo tudi, da je dotakratni gospodar Štefan dal kmetijo takoj prepisati na zeta Jožeta. Kmetija Kuzmičevih ima tako danes 14 ha zemlje. Obdelovalnih površin je 11,5 ha, gozda pa je 2,5 ha. V sodobno urejenem hlevu je 10 krav, od teh 3 bikovske matere, 5 pl. telic in 7 gov. pitancev. V hlevu za prašiče pa je po 100 bekonov. Letno proda kmeti- ralec starin. Prikazuje opravila in pripomočke, s katerimi so nekoč delali. Kmetija Kuzmičevih je prava družinska kmetija ne le po tem, da vsi poprimejo za delo, ampak po stalni urejenosti in rezultatih pri reji krav molznic in prireji mesa. Del urejenega dvorišča sodobne Kuzmičeve kmetije v Šalamencih s priročno mlekarno. Letno prodajo 42.000 litrov mleka. SODARSTVO MARJAN MAUČEC, GANČANI 149 telefon: (069) 42-000 obsega danes 14 hektarjev zemlje; v hlevu je J,j telic in 7 govejih pitancev, v svinjaku pa ja 42.0001 mleka, po 3 pl. telice, 7 gov. pitancev in 250 bekonov, Ker na dobro kmetijo spada še sl. pesa, je prodajo letno okrog 1001. Ob dobrem gnojenju in ustreznem kolobarju dosega kmetija tudi zelo dobre rezultate pri poljedelski pridelavi. Kuzmičeva kmetija je prava družinska kmetija. Šteje šest članov, ki so vedno pripravljeni prijeti za vsako delo. Na kmetiji je vsa potrebna mehanizacija. Posebnost je že muzej, ki ga ima Štefan, dolgoletni zbi- Na kmetiji so veseli vsakega koristnega nasveta, gospodar Jože pa da dosti tudi na lastne izkušnje doma in pridobljene na delu v Avstriji. V eni od številk sodobnega kmetijstva sem prebral Članek; Mojstri naj se šolajo pri mojstrih. Mag. Milanu Erjavcu, dekanu VAŠ Maribor, bi kmetijo Kuzmičevih v Šalamencih priporočil za mojstrsko kmetijo. Kmetijska svetovalna služba ŽVZ: Ivan Bauer, inž. agr. Naj.. . za ohranjevanje tradicije in varovanje okolja , Galundrovi mislijo na prihodnost MC? Plogovj,rlat, ' eh h- ,č!an‘ druži-smo imeli X ? ^podiiv ° načinu ■ ' “dTiariL-njstva- rav- M '■ Var^vanju obJ^nJa ob>čajev ^'C^^en ' najpo' 'Mg}* še n °d8°vor - f košare, ne grablje ali več,« je bil najpogostejši odgovor. Obiskane kmetovalce je najbolj presenetilo vprašanje, če blagoslavljajo polja in hišo z žegnano vodo, če plešejo ob pustu, ohranjajo koledniške in novoletne običaje ali krasijo dvoriščno ograjo za jurjevo. Prav vse gospodinje so s ponosom pritrdile vprašanjem, če pečejo kruh doma, predelujejo mleko v mlečne izdelke, vkuhavajo datek zelo pomemben, kajti prav ta naslednik (sin) načrtuje ureditev turistične kmetije in ima nasploh za prihodnost velike načrte. Čeprav je še mlad, mu oče in mati puščata pri odločitvah popolnoma proste roke in ga pri načrtovanju spodbujata. Pri ocenjevanju arhitekture kmetija sicer ni dobila veliko točk, saj so stanovanjsko hišo naredili sodobno, z balkonom in salonitno kritino (gradili so jo v treh etapah). Toda zavedamo se, da pri iskanju naj... kmetij in spodbujanja ohranjanja tradicije ne smemo biti preveč ozki; ker sta bili arhitektura in razporeditev gospodarskih objektov dobri, urejenost okoli-ce-kmetije, vrta in dvorišča primerna, kmetovanje odli- čno ter ohranjanje tradicije in varovanje okolja najbolje ocenjeno, smo se odločili, da jim podelimo eno najvišjih priznanj. In kako so si Galundrovi pridobili najvišje število točk za ohranjanje tradicije in varovanje okolja? Ker pečejo kruh doma, vkuhavajo sadje in dimijo meso, zbirajo star papir, staro motorno olje pa porabijo za zaščitni premaz. Dodatna toplotna izolacija jim je prinesla kar precej točk, prav tako pa so med redkimi, ki blagoslavljajo polja in hišo ter ohranjajo pustne, koledniške in novoletne običaje. Vse druge pa so prehiteli zaradi obetavnega naslednika, ki seje naučil izdelovati lesene vile in grablje ter plesti metle. Temu, kar vidimo na posnetku, bi lahko rekli tudi »poletna kopalnica in zunanje sanitarije«. 't '^kn so t0 F 1 Pa nihče sadje in zelenjavo in dimijo meso ter klobase. Na Galundrovi kmetiji smo prav s tega področja ocenjevanja sešteli največ točk. Galundrovi jim rečejo-po domače, gospodar je Franc Skuhala iz Banovec 16. Na poslani prijavnici je zapisano, da se na kmetiji ukvarjajo z govedorejo, da so v celoti opremljeni z mehanizacijo, kmetija je urejena, prav tako pa je zagotovljen naslednik. Sele kasneje smo ugotovili, da je bil zadnji po- — Izdelujemo sode in kadi vseh velikosti — Možnost plačila na dva obroka — Garancija šest let TRI NAGRADE - TRIJE SODI.., MOGOČE BODO VAŠI? VESTNIK IN SODARSTVO MAUČEC NAGRAJUJETA! KUPON Pošilja______________________________________ iz____________________________ ulica št pošta___________________________________________ Izrežite ta kupon, prilepite ga na dopisnico in pošljite na naslov: Vestnik. Titova 29. 69000 MURSKA SOBOT A. POTREBUJETE NOVO BARVO ZA VAŠ AVTO, DOM IN OKOLJE NOVOST - MEŠALNICA KOVINSKIH AVTOLAKOV STAND0X Odslej poleg mešalnice COLOMIX nova sodobna me-šalnica STANDOX, v svetu priznanega izdelovalca av-tolakov, kjer vam naredijo vse možne odtenke kovinskih avtolakov. VELIKA IZBIRA AVTOLAKOV IN VSEGA AVTOLI-ČARSKEGA MATERIALA VSE BARVE ZA VAŠ DOM IN OKOLJE — zidne, fasadne, za zaščito fesa in kovin REZERVNI DELI za osebna vozila DODATNA OPREMA AVTOKOZMETIKA MOTORNA OLJA AVTOPREVLEKE vseh vrst AVTOPLAŠČI AVTOPLAŠČE BREZPLAČNO ZAMENJAJO OB NAKUPU V NJIHOVI TRGOVINI POSEBNA UGODNOST V SEPTEMBRU! 10% POPUST ZA ZAŠČITO VAŠEGA VOZILA Z DINI-TROLOM IN 6-LETNO JAMSTVO NIZKE CENE IN KAKOVOST SO RAZLOG, DA JIH [OBIŠČETE RA STRAN 28 ■ Domačija Alojza Omarja iz Rankovec pri Murski Soboti izstopa po arhitektonski urejenosti, saj je zgrajena v značilnem panonskem stilu. Stanovanjska stavba, ki so jo zgradili po načrtih znanega arhitekta Jožeta Kovača, kije sicer Prekmurec, a živi in dela v Ljubljani, meri 8 krat 15 metrov. V pritličju so; velika dnevna soba, kuhinja, umivalnica, spalnica, shramba, kopalnica $ straniščem in kmečka soba, kjer Omarjevi sprejemajo in gostijo svoje goste, ki jih je kar veliko. V podstrehi pa so: dve otroški sobi, dve spalnici, kopalnica in delovna soba. Stavba ima tudi velik balkon. Ob vhodu v hišo je velika veranda. Okna so seveda lesena, enako velika po vsem pročelju, imajo lesene naoknice in na oknih so (enako kot na balkonu in še kje> rože. Veliko rož! Omarjevi imajo krušno peč, ki pa ni le za okras, ampak pečejo v njej kruh in druge domače dobrote. V kmečki sobi je strop lesen, tak pa bo tudi v veliki dnevni sobi. Omarjevi obdelujejo 9 hektarjev svoje zemlje, 3 hektarje površin pa imajo v najemu. Pridelujejo zlasti koruzo, ki jo sejejo na 6 hektarjih, na 3 hektarjih pa imajo ječmen, pšenico in sladkorno peso. Redijo 20 glav goveje živine, od tega 8 molznic, in letno oddajo 35.000 litrov mleka. Prodajajo seveda tudi pitance in plemensko živino. Dohodki prihajajo še od reje svinj; že več kot 15 let so znani rejci plemenskih svinj. Tačas jih imajo 12. Letno prodajo kakih 200 odojkov, nekaj pa jih ostane doma, da čez čas prodajo bekone. Jasno je, da nekaj prašičev tudi oderejo za potrebe gospodinjstva. Alojzu in Rozaliji Omar se je rodilo troje otrok. Hčerki sta odšli zdoma, doma pa je ostal najmlajši — sin Anton, ki je po poklicu veterinarski tehnik. Poročen je z Marijo, kmetijsko tehnico, ki je prišla iz ČrenŠovec. Mlada imata dva otroka: Patricija in Do- Naj... nova kmetija Omarjeva kmetija v rožah rotejo. Omarjevi so zelo složna družina, kar smo znova in znova spoznavali, ko smo jih obiskovali. Tudi za gradnjo hiše v panonskem slogu, torej pritlične, so se odločili složno. Zanimivo je, da so tako gradnjo lepo sprejeli tudi Omarjeva kmetija iz Rankovec je izbrana za naj,,, novo kmetijo! v vasi Rankovci, kjer je sicer veliko nadstropnih novogradenj. Omarjevi se tudi niso ustrašili besed svojega arhitekta, ko je dejal, da bo načrt poceni, gradnja pa bo draga. !n res je bilo stavbni mojster tako, kajti Poredoš iz Beltinec in njegovi delavci so porabili za ostrešje, lesene stropove, stopnice in tako naprej 50 kubičnih metrov okroglega lesa. Kritina je betonska. Omarjevi vedo, da bi bil primernejši bobrovec, a ga takrat, ko so zidali, ni bilo lahko dobiti, povrh pa je bil Še drag. Alojz Omar je malo pokritiziral tiste, ki menijo, da panonska hiša ne bi smela imeti balkona. Ko pogledate to hišo (na sliki ali v živo na kraju samem), boste ugotovili, da se arhitekt ni pregrešil, ko se je odločil za balkon. Tudi panonska hiša mora biti Funkcionalna, omogočati mora udobje in vse, kar sodi zraven, sodobnemu človeku, med katerega sodi tudi kmetovalec. Morda je temu to potrebno Še bolj, saj gre za stan, v katerem je treba trdo delati. No, Omarjevi pa niso pohlepni. Delajo in živijo normalno. Je pa res, da so ravno na dan našega (zadnjega) obiska pripravili kar 160 kubičnih metrov silirane ko- ruze. Čas se najde družinske praznike, ■ godovi, rojstni dnevi, p • vijo pojedino ob> P" ohranjajo novoletne m običaje .. - Gosp^ad0(natt nja nekatere vrste obrti izdelovanje vi . £ »vijač«, splete ro ... Pred hišo jev . dvorišče je vselej P0-? s(aJt no, v sadnem vrtu 1 ■-•J visoke sorte sadnega na zelenjavnem v« pestra sestava # vrst, žal paj'h^g hiR^ ogrozila susa. UK, 6 ste živa meja oztro j Omarjevi zbirajo - c in steklo, motorne^ spuščajo na P^jj/jtni ga uporabijo za maz lesa. Imajo u ^ji domače živali: psa, tako dalje. 7 p smo novejšo zSns primerjavi z drugim«. NAJ. Zdaj že vsak Prekmurec ve, kateri je najbolj značilen izdelek — spominek s prekmurskih ravnic, ki so ga včasih izdelovali ob koncu žetve. To so »doužnjeki« ali »korone« (kakor jim plavijo Jakobovi v Lipovcih] ter drugi izdelki iz slame. Pred desetletjem je bilo drugače — takrat so se le redki zavedali resnične vrednosti ročno nareje; nih izdelkov, ki so nastajali pod spretnimi raskavimi kmečkimi prsti s prepogiba-njem in zavijanjem navlaže-ne slame. Najpomembnejše žetveno orodje je bilo v preteklosti srp, pri mlačvi pa so uporabljali cepec. Nepisana pravi- la ob žetvi in mlačvi so Še posebej povezana s sončnim vzhodom in zahodom. »V navadi, da mora biti zadnji snop v križih na polju s klasjem obrnjen proti jutranjemu soncu in daje bil nekoč začetek žetve in mfatve vezan na sončni vzhod, konec pa na zahod, lahko danes gledamo kmetov odnos do pridelka, lahko pa tudi postavimo možnost, da običaj izvira iz drugih prastarih osnov verskega značaja.« (Iz knjige Etnografija Pomurja, PZ J976, prispevek Fanči Šarf: Žetev m mlatev v Prekmurju) Tudi Jakobovi iž Lipovec uporabljajo pri žetvi še ved- .Jakobovi sc se odločili za slamnate izdelke Zlato rumena dragocenost izpod spretnih rok no srp, toda le takrat, ko žanjejo okrog 12 ali več arov rži in pšenice, ki so jo jeseni posejali s prav posebnimi nameni. Slamo naj bi uporabili za pletenje »koron« ali »do-užnjekov«. Rozalija Jakob nam je med pletenjem okraskov pripovedovala: Rozalija Jakob z vnuki Moniko, Sonjo in Petrom ohranja prekmursko tradicijo. — »Slamo beremo s srpom še zeleno, polagamo io kar na tla, da se posuši. Če je lepo vreme, se posuši v petih, če grdo, pa šele v štirinajstih dneh. Ko se posuši na eni strani, jo je potrebno obrniti, da se po-susi še na drugi. Shranimo jo na zračnem podstrešju. Preden to slamo uporabimo za pletenje, jo je potrebno očistiti od kolena do Kolena in namočiti. Šele nato lahko iz nie pletemo. Prav tako je potrebno Že prej razvrstiti slamo po debelini. Ja, veliko dela je s Kri pravo prave slame, toda rez tega ni mogoče plesti »koron«. Rozalija Jakob, ki med pogovorom neprestano zvija in ovija slamo, pod rokami pa ji nastajajo čudovite umetnine, je tudi povedala, da sta prvo Jakobovi žanjejo slamo s srpi, shranijo pa jo na zračnem gumnu. bbp »korono« s sm° že pred 30 ,eH jo« Antona r kciii danes v etnograf ,,p8F ju v Ljubljani), J e plesti Trez^ Potem so na. k|er 1*^ kar pozabili,.00Kt< plesti moz. lezen Pnk?\a,a dOuž& je začel spletat vaze m «ruf, -a r »buncleke« gali delati tudi f** Z leti se je vse-fg S slamo '"0^3 »okuženi« V5.«erki(ia družini, tud. hčeri f in štirje ’’ V Lipovcih d® j, slame ze nekaj J ■ f smo se S«, .s od Jrufin mlr^L^ so značiim le ■ Vsak *jelo bove družici najbolj -rt HfS1* ocenjuj0 redki, M »c mačo obrt. vejno Naročil Jca, usP^i vendar * tudi tzpo^idili se ze kar nava sOroo ja jo znancem ,ke od drugod >^Jki PX Tudi mnogi j^eti .c ških hišic z^gostej-J-njeke«, vse P°8s(avlJ«7 Lipovcih 11' izletniki. tovarna Izolacijskega materiala laško Slovenija zagotavlJa vam Z 6 SVEŽO HRANO V VSEH LETNIH ČASIH V MALIH HLADILNIH IN ZAMRZOVALNIH KOMORAH L - PRILAGODLJIVOST VELIKOSTI VAŠEMU PROSTORU - HITRA MONTAŽA INFORMACIJE: TIM Laško telefon: (063) 731 123 STRAN 30 di » Ot s° dp'2' čenju. dr»? obr* »mače •abelf ko> oreh ravljt i stare lre*> e bi'5 iavnib notn0 is« paP1' lil^ id« $ad 'z Veržeja ll,ste> ki želijo svo-& islitn ideje tudi uresni-1 r k Pokusiti v praksi. , Javnik in učite)j ljkov ?to^kaje imel za to kar vseeno pa uomairl tD ni zadostovalo. w!snj>ma ^mžnico, s katero »Inki ”°je ideje. S spo-W Mikrt 2ačel ukvarjati ,zno osmimi leti, tosti kro? dejav- w’očia ln tudi na druga bistvi " v Posebno zado-Pisnih toni* oblikovanje Glihih J'?kov ln venčkov •Ovjnie r.2 "Jrasten ter obli--^li^nega materiala «naKntokr^ske in sodo' CW' A vset0 potrebu-Mja oa ha01-* domišljije, ’pa tud> poguma. Mo je Erik Mo-kratni predsednik ) lUrističnega dru-da naj tl)di •4 SSa narediti spomi-" lbstii;en za Veržej, ki bi f„na-tradiciona)no unstičnih spomin- kov v Ljutomeru. Več Veržej-cev se je spomnilo, da je za Veržej najbolj značilen lešče-ček. Kaj je to? Kakšna je njegova podoba, ko pa ga Marjan še nikoli ni videl — ne v živo ne na fotografijah ali skicah. Kako torej ustvariti osebo iz domišljije, ki se ji pravi »leščeček«? »Obstajata dve verziji, ki pojasnujeta izvor besede »leščeček«. Po prvi je dobil ime zaradi leskove palice, ki jo drži v roki, po drugi pa se ta oseba pojavi vedno ob jutranjem lesku, zato se tudi imenuje »leščeček«. V resnici naj bi nekoč obstajali nekakšni varuhi narcis, ljudje, ki so se čudno oblekli, tako da so bili podobni nekakšnemu lepemu strašilu, ter s travnikov podili nabiralce narcis,« je pojasnil Marjan Sadi. Glede na to, Izvirni turistični spominki iz Veržeja Lescecki, mlinarji, kosci in Micke Marjanovi izvirni turistični spominki, ki so bili nagrajeni v Lju tomeru, Rogaški Slatini, Portorožu in Slovenj Gradcu. kako množično so včasih hodili ljudje od blizu in daleč v Veržej nabirat narcise, bi lahko verjeli drugi razlagi: da so ljudi naganjali lastniki travnikov, ki so želeli ohraniti vsaj nekaj trave in s tem krme za živino; narcise so jim bile le breme, zaradi katerih so jim vneti nabiralci uničili cele travnike. Zato ni čudno, da je prišlo do katastrofe, saj so kmetje travnike raje preorali in iih spremenili v njive. Ze 1984. leta je Marjan požel veliko uspeha v Ljutome ru in na razstavi Gostinsko-turističnega zbora v Rogaški Slatini; to ga je opogumilo, tako da je prihodnje leto sodeloval že s tremi figuricami (predstavil je kosca, »puta-ra« in prleško Mico). Leta 1990 je prejel v Slovenj Gradcu najvišje slovensko priznanje za spominke — znak kakovosti (ta znak sme uporabljati na vseh svojih izdelkih), 1991. leta pa so mu na Gostinsko-turističnem zboru v Portorožu podelili zlato medaljo za mlinarja, kuharja in »piitarja«. Vsi izdelki so prav zares izvirni; pri mlinarju se je nekoliko zgledoval po domačem ver-žejskem Babičevem Mirču. (Figurice mlinarja so prejeli kot darilo Veržeja lanski nagrajenci akcije Naj... kmetija ’9I). »Saj od teh spominkov nimam kakšnega posebnega zaslužka. Delam jih bolj zato, da ima Veržej neke svoje izvirne spominke in ne kiča. So pravzaprav le zanimiv razstavni eksponat, primeren za darila ob kakšnih praznovanjih in srečanjih. Nimam zalog, če jih kdo naroči, jih naredim. Velikih naročil pa ni; na razstavi je sicer veliko navdušenja in zanimanja, vendar potem na to pozabijo ali pa ostane sodelovanje le pri prvem naročilu. Seveda jih ne morejo prodati, če pa jih prodajajo v trgovinah po skoraj štirikrat višji ceni,« jt nekoliko razočarano povedal Marjan Sadi. Kaj mu torej koristijo znak kakovosti in priznanja, da zna narediti zares izvirni turistični spominek? Ker je ostala žena brez službe, bi Šadlovim prišel dodatni zaslužek še kako prav. Upajo, da bo več uspeha in koristi od izdelovanja venčkov in šopkov ter nakita. 3 § $ & 3> mesecih so Šari-^spoTn ^je in ze-hštevilne kmeč-Si' v Prlekiji in ^| .sv?Je b°gato Jav,lnib zeliščih IOvrtov vsem, ki ’Z je prav zvM r8e’ k' b' radi /‘-hinva61 0 zdravilnih načinu ži' \ sa™b°J buJen- Jc ma Povabila na 4°^ rast-n 1I?'VratnRP7j P°znaIe le X videle < v vrtu v vr_ Šarika Ščančar svetuje kmečkim gospodinjam Na vrtu harmonija povrtnin in zelišč stah izmenično povrtnino in zelišča, navdušeno spoznavale, da rastlina, ki je podobna koprivi, diši kot limona, spet druga kot kumara ali men-ta ... In prav vsako lahko uporabijo kot solato ali kot dodatek solati. Izvedele so tudi, da si lahko vse zdravilne čaje oziroma mešanice, ki pomagajo pri preprečevanju ali odpravljanju raznih bolezni, pripravijo kar same, če v vrtu ali okrog hiše poleg okrasnih rož zasadijo tudi nekatera zdravilna zelišča. Ker so trajnice, z njimi ne bo veliko dela, družina pa bo imela vedno svež in doma pripravljen čaj. Sarika Ščančar je že od nekdaj tesneje povezana z naravo. zelo dobro pozna prekmurske in prleške gozdove, drevesa in rastline. Rada poudarja, da ji tehnični napredek ne pomeni prav nič, kajti zanima jo le to, kar ustvari narava. Njen interes ni, da bi nabirala zelišča za splošno porabo, od tega si ne obeta kakšnih oosebnih kori- Največja želja Šarike Ščančar iz Rkičana je, da bi kmečke žene same vzgajale, nabirale in shranjevale zdravilna zelišča. iasnjuje Sarika, ki je bila 36 let zaposlena v zdravstvu. Prav tako dodaja, da je skorajda hujši od bolezni strah pred bolečino, ki se pojavi ob prvih znakih bolezni. In če imamo doma vedno pri roki čaje, s katerimi si lahko takoj pomagamo, strah mine. Sarika Ščančar nima nobenih skrivnosti, zato rade volje svetuje in pomaga vsakomur, ki se oglasi pri jej. Rada bi, da bi se vsi zavedali pomena Hipokratovih besed Naša hrana naj bo naše zdravilo. Na podeželju to ni težko, kajti le nabrati je potrebno po---------/seveja ne škropljena). samezne rastline na poljih, ki so ši.. ________,. Tako bi lahko že zgodaj spomladi začeli nabirati razne zelene bilke, ki bi jih lahko uporabili kot solatovke. S tem bi prečistili telo, izboljšali prebavo, presnova bi bila dobra in s tem bi bilo tudi manj bolezni. Vse rastline pa bi si morali ogledati v naravi, v naravnem okolju, kajti le tako bi jih lahko drugič spet prepoznali. Vse rastline, ki jih imamo za plevel, so tudi zelišča, trdi Sarika Ščančar. Najbolj trdovratni pleveli so tudi najbolj zdravilni’ Tako bi lahko koristno uporabili plešec. ptičjo d resen, kurja črevca, mrtvo koprivo, trpotec, tolščak, žitni zebrat, preslice, pirnice... sti. Njena želja je, izobraziti ljudi: »V tem, da si bodo ženske same vzgajale in nabirale zdravilna zelišča, pripravljale čaje in skrbele za zdrav način življenja... da, v tem vidim svoj uspeh.« In kako, da je Sarika tako vzljubila zdravilne rastline? V njej je neka nuja, da se mora nenehno učiti, spoznavati nove stvari in sprejemati nova znanja. V življenju je prebrala malo romanov in ogromno strokovnih knjig. Že pred petnajstimi leti je začela z biovrtom; zatem je spoznala vse o gobah (kar se je dalo naučiti), nato pa se je ob pomoči starih knjig navdušila nad zelišči. Zdravilna zelišča so tudi številne dišavnice, eno osnovnih pravil pa je, da mora povrtnina rasti v vrstah (ne v gredah) v harmoniji z zdravilnimi zelišči. Nazadnje je začela tudi mešati čaje. »Vsaka pokrajina ima svojo bolezen in zdravilno rastlino, s katero lahko to bolezen pozdravimo. Vsak kraj ima dovolj zdravilnih rastlin. Najbolj preprost in enostaven pripravek iz njih je čaj — rastline so občutljive predvsem za visoko temperaturo, zato moramo predvsem paziti, da jih ne prevremo. Če nismo tako bolni, da bi morali v bolnico, lahko z zdravilnimi zelišči obvladujemo skoraj vsako obolenje, če ga odkrijemo na začetku,« po- ropo in sodobnimi načini zavarovanja je nevarnost k *eniskem I1 še dodatnih 10 odstotkov popusta j za*arovanju druga premija zastonj "tSlta^^^LNJCA - ZAVAROVALNICA TRIGLAV Sobota V biovrtu naj bi vrste potekale v naslednjem zaporedju: paradižnik in kamilice ali ognjič, paprika in bazilika, česen m tagetes (to so pravzaprav žametnice, ki bi jih morali posaditi povsod tam, kjer listnih uši) 41X1 BOLCAR AGROAVTOMETAL ZdL?U SPUHLJA 53, 62250 PTUJ AGHOAVTOMHmI tel. 062 776-515, FAX 062 776-208 STRAN 31 Olepšajte svoj dom z našimi zavesami! »Vtegnjena« hiša in hiša na »kiikel« JEKSTIL Gekok a p ■ II Informacije in nakup: HOČE, Stara c, 42, telefon: (062) 611-062 TEKSTIL DEKOR IN VESTNIK VAS NAGRAJUJETA pet srečnežev bo dobilo zavese v vrednosti 6.000 SIT! Glede na zunanjo obliko, kako se gospodarski prostori vežejo s stanovanjsko hišo, najdemo v Prekmurju in njegovi južni ter jugozahodni soseščini več načinov. Pri hiši, ki ima gospodarske prostore pridružene kot podaljšek v ravni črti in poteka dvokapna streha brez lomljenja (ta oblika je gotovo najstarejša), so si dosedanji avtorji, ki so pisali o prekmurski hiši, edini: to je »stegnjeni dom« (»ravna hiša«, »ramba na povdiljek«, »vtegnjena hiša«). Značilna je za obcestne vasi, kjer je hiša dosledno obrnjena k cesti s čelno stranjo. Danes je tak dom največkrat znamenje revnejše Hiška, ki jo lahko vidite v Šalamencih, je res skromna, toda z bogato oblikovanimi svisli. bbp V nedeljo, 6. septembra 1992, ob 14. uri PODELITEV PRI- ZNANJ NAJ... KME- TIJAM na domačiji Milana Pe-tovarja v Bunčanih. vaške igre domače dobrote: kvase-nice, potice, krapci pečene ribe bunčanskih črnih ribičev veselica z ansamblom NOVA LEGIJA KUPON - VESTNIK IN TEKSTIL DEKOR Pošilja_____________________________________________ iz_______________________________________—_____ ulica___________________________ posta_____________.__________________—------------- Izrežite kupon, prilepite ga na dopisnico in pošljite na naslov: Vestnik, Titova 29, M. Sobota. ZA ŽIVLJENJA VREDNO OKOLJE ; BRAMAČ1 VARNA STREHA ZA VSE ŽIVLJENJE Pod streho BRAMAC boste našli v prihodnosti varnost in udobje zase in za vaše otroke. Za kakovost materiala in odpornost proti zmrzali dajemo 30-letno garancijo. Lepoto strehe, harmonijo med hišo in streho določite sami: izbirajte med dvema modeloma m štirimi barvami za individualnost svoje Strehe. In ne pozabite na kompletni sistem dodatkov po men, ki hitro in varno reši vse strešne detajle. Odtočite se za streho BRAMAC - za varno prihodnost •BRAMAC- 30 let garancije - vaša varnost — —» — — — — — — X KUPON V 5 Prosim pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, cene in kupoprodajne pogoje IME IN PRIIMEK POKLIC NASLOV .. Ce potrebujete nasvete, pokličite naš tehnično informativni oddelek po telefonu (068) 22-016 m (0602) 85-074 Bobrovec je elemem opečne kritine, ki ima tradicijo, Kakor nekoč za stara mestna jedra, cerkve, gradove in podobno, se uporablja tudi danes kot kritina, ki m prišla iz mode Nasprotno, Je kritina, ki ima zgodovino in prihodnost S svojim naravnim izgledom, jasno linijo, daje stavbi svojstven izgled Bobrovec je kralj med kritinami Izpolnjuje vse klimatske zahteve, svoje lastnosti glede zaščite objekta pred atmoslernimi vplivi, izenačevanja vlažnosti m temperaturnih razlik med stavbo in zunanjo atmosfero odpornosti proti mrazu, glede oblike in venkosti, ki omogočata številne arhitektonske oblike, je dokazal tekom stoletij. -BRAMAC- k--- 4 d.o.o. Škocjan — vse za streho Sedež in tovarna I: 68275 Škocjan, Dobruška vas 45, tel. 068/22-016, telefax: 068/76-290 Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh — Dravograd, tel. 0602/85-074, telefax: 0602/85-206 KRIŽEVSKE OPEKARNE 69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, BOREČI 49 Preskušena opečna kritina z več kot 80-Ietno tradicijo! točeni hram«, »hiša na M kel«, »zakrblačena htša«. »hiša na akel«, »hiša nad’' Ta oblika je bila gotovost bolj razširjena in je zato tudi najbolj značilna za to je. Številni gospodarski stori se zlasti pri večjih tijah poudarjeno vrstijo dni za drugim, tako da slano sanjski prostori dajejo popolne podrejenosti, zava s pripadajočim čem je tako pri »stegajeatn domu« kot pri »domu ključ« poudarjena z vdom. sadovnjakom in poljem,' okolje doma smiselno dop1 njuje. hiše, v preteklosti pa je bila ta oblika zlasti na Ravenskem zelo razširjena. Za dom, ki ima gospodarske prostore pridružene k hiši pravokotno (v obliki črke L), se je v dosedanji stroko- vni literaturi uveljavilo ime »zatočeni hram«, »dom na vogei« ali »dom na akel«. Terenski zapisovalci so za to obliko hiše ugotovili ljudsko rabo »hram v ključ«, poleg tega pa še druga imena: »za- Tadeja Zupančič misija ureditev okolic1 v Slovenskih goricah. Za dom z d^1:1’^! streho, pri spodarskth P vzp0'^ šan proti s stanovanjsk^^ (oblika Črke k teratun oznako ■ cu« kot nasp vogel«, na tere^ so dobili P^d^i raba Pozn ,Ja kuk,a!['1.j|P »hram na tud> ” na dva akla"’ e i^ v ključ«, če ne8 ^lik'' ločitev od dom f Domov v taki.■ Prekmurju P^vlje« tretji krak (P njslto redno * a^^ krajši. Tu £ev a'1 gumno za dom v spw e d«^ dvorišča,, k ko v k Beli krajah lejjčevJ{. vtntce m vhod na J in dvojnimi ^(il doma" JeJverok^” . / v zaprt čeiv Poleg pa^ pa sO. na -ne m**1 P.ii — ozemlju zna en, 1 oblike. prostor bah, se je k3 p0 k J no P^'' ki ie upos« pa ■ nohtne agr^aS> spesena J8 jnje i A ^-5 stavbe. P° opek3 ne snovi ^d3!. jih iz op- ab (m tradiciJ^^ 1 zadevajo . vanjske store pod a hlSa -. j skem Pan tavi. %j m k po r3fr^a r'