c=s lihaj« ob 4. »jirtrii. aa
Stane mesečno Din 15—; ca Inozemstvo Din 40— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica štev. g/L Telefon Stev. j», ponoči tu<J" Stev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uprava Utvai LJubljana,
ulica *L (4. — Telefon »t. t&
iMeratni oddelek 1 Ljubljana, Preier-nova ulica St «. — Telefon it «9*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica tt. 1. — Celje, Aleksandrova
Račun pri postnem ček. zavoda 1 Ljub-Jana St 11.84» • Praha čislo fl.i&a. Wiea,Nr, 105.141.
Prihodnja številka izide v soboto zjutraj
Ljubljana 2. junija.
Narodna skupščina je zopet odgodena. V brezdelju in popolni nesposobnosti tava naš parlament, odkar ie prevzela njegovo vodstvo vlada in večina režima RR. Odkar so radičevci prišli na krmilo države, je predstavništvo naroda postalo verna slika notranje laž-njivosti in nezmožnosti radičevske ideologije. Obsojeno je na smrt. A gospoda ki se krčevito drži izvojevanih ministrskih portieljev, mu umetno podaljšuja življenje, da sebi očuva še nekaj dni. To je opasna igra. Ljudstvo, ki vidi. kako režim iz njega in njegovih zastopnikov norce brije, izgublja vero ln zaupanje v parlamentarizem. Med narodom se širi naziranje, da poslanci niso drugega nego dobro plačani brezposelni gospodje, široki krogi postajajo pasivni in razmere se po zaslugi »seljaške demokracije« g. Radiča in njegovih tovarišev razvijajo v smeri — absolutističnih esk-perimentov po nesrečnem vzorcu Italije Grške. Portugalske.
Režim RR je dotiral državo na rob moralnega in gospodarskega propada. Narodna skupščina in radikalsko-radi-čevska vlada so samo še svarilen vzgled neproduktivr.osti, nedelavnosti in nesposobnosti. Ko se je pred 11 meseci etabliral režim RR v državi, je Svetozar Pribičevič dejal, da se je ta nestvor rodil na prevari in na nepoštenju, a da bo tudi končal na nemorali. Dvetretjinsko večino predstavljajo radikali in radičevci v Narodni skupščini, a ker jih razjeda strup nepoštenja in političnega prevarantstva., jim številič-110 še tako velika in ugodna relacija ne more dati sile za obstanek, kaj šele moči za pozitivno in konstruktivno uveljavljenje. Kakor v družini, v kateri zavlada mesto ljubezni sovraštvo, mesto odkritosrčnosti zahrbtnosti. mesto poštenja nepoštenost, mesto pridnosti lenuharstvo. ni reda in miru. prav tako pa tudi na režimu RR ni in ne more biti blagoslova in sre
Če so politična goljufivost, oportuni-zem, nedoslednost, reakcijonarnost in nesposobnost, korupcija, boljševiška vrtoglavost in harlekinstvo pričele ogrožati že samo eksistenco dveh najmočnejših strank v državi, pa na žalost vidimo, da isti grehi obremenjujejo tudi takozvani opozicijski blok dav doviičev-cev, klerikalcev in muslimanov, ki bi po svoji š t e v i 1 ič 11 i jakosti mogli priti v poštev kot jedro nadomestka za propadlo sedanjo politično kombinacijo. Tudi opozicijski blok je bil že na krmilu države in tudi on ie sramotno skrahiral. Poleg vseh drugih slabosti, ki ne zaostajajo prav nič za onimi sedanjega režima, je predstavljal režim blokašev še opasnost separatističnega razkroja za naše edinstvo.
Tudi najbolj zagrizen nasprotnik mora priznati, da se je dosedaj edinole politika samostojnih demokratov v državi izkazala za pravilno in uspešno. Kadarkoli je bil na vodstvu države koalicijski režim s samostojnimi demokrati, je bilo v Narodni skupščini in v vladi nekaj dela, življenja in ustvarjanja in naj so z SDS koalirane stranke še tako ovirale njeno impulzivnost in smotrenost, Dasi številčno med najšibkejšimi skupinami v Narodni skupščini je SDS, kadar je bila na vladi, dosezala s svojo moralno silo, doslednostjo in spretnostjo uspehe, ki so daleko nadkriljevali uspehe drugih številično mnogo jačjih skupin. Ko bi se narod pri volitvah ne bil dal zapeljati po prevarantskih geslih brezvestnih demagogov in bi bil opremil SDS z večjo formalno močjo, bi danes ne vzdihoval v tako obupnem stanju.
Samozavestno gledamo v bodočnost. Zavest, da so naša načela nele prava, mar več tudi edino odrešilna za narod in državo, nam daje vsak dan novega poguma Neupogljivi in neustrašeni smo in ne bomo se umaknili, dokler na celi črti ne zmagamo. V Avstriji so nas gonili po ječah, naše ljudi so vlačili po vislicah. Bilo nas je malo, a prišel je dan naše zmage, ker je bila pravica in moralna sila na naši strani. Nepregledne množice drugih so morale za nami in ako bi se ne bilo sedem in pol let samo eksperimentiralo in se udaialo oporju-nizmu, bi bila danes vsa težka vprašanja našega mladega državnega življenja že ugodno rešena. Drugače bi stala Jugoslavija in drugačno bi bilo zadovoljstvo in blagostanje celokupnega naroda. A kar je bilo. je bilo. Bridke izkušnje in prevare bodo zopet odprle ljudstvu oči in zopet bo z elementarno silo buknila na dan spasonosna naša ideja Po preteku celega deceniia v brez delju, v podžiganju plemenskih in drugih neplemenitih strasti, mora priti zopet doba novega prerojenja. novega vstajenja našega naroda, ki si bo po ideiah jugoslovenske demokracije svojo državo končno uredil, kakor si jo je po njenih idejah ustvaril.___
Kriza v Egipta
Kairo, 2. junija. (Radio) Zaglul paša Je sklenil, da sestavi sam novo egiptovsko vlado.
Priprave za likvidacijo režima RR
Po povratku min. predsednika iz Topole. — Izjave g. Uzunoviča. — Pašičevci obvladujejo radikalski klub. — Nedelavnost vlade in Narodne skupščine.
pravi materijal za delo Narodne skupščine in kot dokaz notranje razdvojenosti v vladi, je rekel Uzunovič: Res bi
Beogfad. 2. junija p. Ministrski predsednik Uzunovič se je zjutraj ob 2. vrnil iz Topole. Dopoldne je izjavil novinarjem, da Je po njegovem naziranju situacija normalna. Njegova avdijenca je trajaJa dve uri.
Včerajšnji dogodki v radikalni stranki se komentirajo kot popolna zmaga pašičevcev in kot hud udarec za g. Uzunoviča, ki Je upal da bo v Pašičevi odsotnosti vodil stranko. Nova podpredsednika NRS Aca Stanojevič in Marko Trifkovič nista njegova prijatelja in zatrjuje se, da se popolnoma strinjata s Pašičem, ki zallteva razčiščenje z radičevci.
Vesti o pogajanjih z davidovičevci se vztrajno vzdržujejo. Na vprašanje, koliko je na njih resnice, je danes odgovoril g. Uzunovič: »Mogoče je, da vodijo posamezniki neka pogajanja, ofi-cijelna pogajanja pa se ne vrše. Vlada ima v Narodni skupščini sigurno večino in nima povoda, da bi daiala inici-jativn za ojačitev te večine.« Ta izjava se splošno smatra kot in direktno potrdilo, da se vendar vrše zasebna pogajanja med radikali In davidovičevci. s katerimi si hočejo radikali zavarovati položaj v slučaju razkola z radičevci. Politični položaj se razvija tako, da Je kriza sedanje vlade neizogibna.
Nocoj ob 9. po seji min. sveta je imela skupina novinarjev priliko razgovar-Jati se z min. predsednikom Uzunovi-č&m. G. Uzunovič je povdarjal, da je situacija zadostno označena kot normalna. Ko ga je vaš dopisnik opozoril, da dobivajo novinarji od aktivnih ministrov in od uglednih političnih osebnosti informacije o težkem položaju vlade in da je bil to celo povod njegove včerajšnje avdijence v Topoli, je Uzunovič te vesti demantiral. Ko ga je vaš dopisnik opozoril, da se odgoditev Narodne skupščine do torka komentira kot nesposobnost vladne večine, da pri-
odbori Narodne skupščine morali bolj pridno delati. Zato bo vlada apelirala, da člani odborov delajo marljivejše. Ne vidim razloga, da odbori ne končajo n. pr. sodnih zakonov, ker pri teh ni nič strankarskega.
Vaš dopisnik Je g. Uzunoviča nato opozoril na vesti o razdoru med strankama vladfne koalicije, kakor n. pr. zahtevo Stje-pana Radiča, da s« vrže iz vlade minister dr. Nikič. Uzunovič Je rekel: Hvala Bogu. Imamo poročilo, da gre Radič v Dalmacijo in ker gre tudi Pašič v kopališče, bo vsekakor nastala mirnejša doba. Nato je Uzunovič naglašal potrebo, nai bi se posebno opozicija bavila bolj z objektivnimi vprašanji, ne pa da se vršijo zborovanja o pobijanju korupcije, kakor se Je to zgodilo v Ljubljani. Korupcija se ne pobija z mitingi, temveč z resnim delom. Vaš dopisnik fe opozoril na to g. Uzunoviča, da naj ta nauk predvsem adreslra na organizacije lastne stranke. Predsednik radikalne organizacije v Ljubljani dr. Ravnim Je sam prisostvoval ljubljanskemu shodu, ki Je Ml direktno naperjen proti radikalom. Uzunovič je od Jeze zardel ter je Izjavil, da se bo o tem v stranki resno razpravljalo ln situacija energično razčistila.
Jutri dopoldne se sestane ob 10. anketni odbor.
O medsebojnem nezaupanju, ki vlada med radikali in radičevci. priča tudi karakteristično de.^tvo, da radikali zavlačujejo volitev skupščinskega podpredsednika, katero mesto naj bi po imenovanju drja. Sfbenika za ministra zavzel radičevec dr. Preka. Na današnji seji šefov parlamentarnih skupin je dr. Preka interpeliral predsednika Narodne skupščine, ka) le z izvolitvijo drugega podpredsednika skupščine. Predsednik Trifkovič je ironično odgovoril: »Sporazumite se o teim v vladi, Pa bom to stvar postavil na dnevni red...«
Narodna skupščina zopet odgodena
Do 8. junija. — Vlada in njena dvetretjinska večina nesposobni za vsako zakonodajno delo. — Zakon o podaljšanju delovanja zakonodajnega odbora sprejet.
Beograd, 2. junija r. Na današnji seji Narodne skupščine se je po odobritvi zapisnika sporočila zahteva zunanjega ministra, naj se na podlagi čl. 79 ustave pooblasti ministrski svet. da ukrene potrebno za neodložljivo uporabo določb o obmejnem prometu na podlagi zakonskega predloga za ratifikacijo pogodise o trgovini in plovbi med našo državo in Italijo. Nato je skupščina po izjavi ministra financ priznala kot nujno, da se da podpora pogorelcem v Prigorici pri Rib niči, ter je bil predlog izročen finančnemu odboru. Posl. Mustafa beg Kapeta-novič je ostro žigosal da ministri RR vlade na vprašanja in interpelacije poslancev ne odgovarjajo. Predsedujoči dr Subotič je priznal, da ie temu tako. a izjavil, da nima sredstva, s katerim bi prisilil ministre, da vršijo svojo dolžnost. Nato je skupščina razpravljala o podaljšanju roka za skrajšano postopanje pri izenačenju zakonodaje in uprave Prvi člen tega zakona se glasi: »Skrajšano postopanje za izenačenje zakonodaje in uprave v državi, določeno s čl. 133. ustave se bo uporabljalo še tri leta po 29. juniju 1926«. Minister dr. Srskič je na kratko utemeljeval predloženi načrt, nakar se je razvila živahna debata, v kateri je dobil besedo tudi posl. Ve-česlav Vilder (SDS). Ugotovil je, da se je razprava pričela s kršitvijo čl. 53. poslovnika, ker ni minulo pet dni po razdelitvi načrta poslancem. Posl. Vilder je dejal: »Mi smo danes tukai mirni in pasivni motrilci umiranja tega parlamenta po 11 mesecih koalicije RR v peti obnovljeni izdaji. Tri dni se je razpravljalo o prošnjah in pritožbah, danes pa, ko smo dobili mal košček, se ima skupščina po težkem in napornem delu odgoditi do 8. t. m. Ministrski predsednik čuti odgovornost za to neplodnost vladne večine, on čuti grajo vse javnosti, na naše največje začudenje pa či-tamo v današnjih listih njegovo izjavo, v kateri dolži opozicijo, — da obstru-ira! Obstrukcije nisem videl v nobenem odboru. Mi smo krotki, zelo skromni ln ne zahtevamo niti štetja s katerim bi ugotovili popolno brezplodnost vladine večine. V tem trenotku ni v dvorani več kakor 20 do 30 poslancev. Netočno je, da je opozicija kriva tega brezdelja. V Narodni skupščini je v prvi vrsti vlad na večina odgovorna za delo. Ona mora dajati potrebni kvorum. Obstruira večina, ne pa opozicija. To vlado vzdržuje samo brezdelje. Čim bi pričela delati, bi razpadla. Narodna skupščina se odgaja, da bi se razvoj dogodkov zavlekel do počitnic, nakar bi vlada zopet mogla mirno spati«.
Za Vilderjem so govorili še poslanci Sava Vuletič. Moskovljevič in Grol ter končno še enkrat minister Srskič, med
katerega govorom je prišlo do burnih prizorov. Zakonski načrt o podaljašnju dela zakonodajnega odbora za tri leta je bil končno sprejet s 150 glasovi proti 29 Ob 12.15 je bila seja zaključena ter prihodnja napovedana za torek. 8. junija.
Radičevci so ukradli iz prosvetnega ministrstva zaupne akte
»Pravda« dolži Radifievega zeta KoSu-tiča, da je odnesel prezidijalni protokol ministrstva.
Beograd, 2. junija p. »Pravda« objavlja daljšo informacijo, da je tatoj po sestavi druge Uzunovičeve vlade In eliminaciji St Radiča kot ministra prosvete zagrešil Sei Radjčevega kabineta dir. Josip Košutič čin, za katerega bo odgovarjal pred sodiščem, ako bo sedanji prosvetni minister to smatral za potrebno. Odnesel Je namreč tz prosvetnega ministrstva oba prezidijalna protokola. O tem Je bi! takoj obveščen novi prosvetni minister Miša Trjfunovič, ki Je dal dejstvo ugotoviti s posebnim aktom. Do danes minister Trifunovič Iz opojnimi-stičnih razlogov ni ničesar ukrenil proti dr. Košutiču. A vendar Je neobhodno potrebno, da se pozitivno ugotovi, aH je dr. Košati č ta svoj čin izvršil v sporazumu z Radičem — kar Je verjetno — hi ali Je Radiča smatrati za sokrivca. Vsekakor se saj zaupni protokol prosvetnega ministrstva mora na>:i, ker je sestavni del zaupnega mi. nisterijataega arhiva.
Program blejske konference Male antante
Beograd, 2. junija p. Nocoj je minister za zunanje stvari dr. Ninčič zbranim novinarjem podal nekatera pojasnila o stvareh njegovega resorta. Potrdil je. da bo konferenca Male antante 17. junija na Bledu. Jutri gre dr. Ninčič v To-polo, kjer bo kralju poročal o uspehu svoje misije v Parizu in Ženevi. Kakor doznava Vaš dopisnik se bo na konferenci na Bledu razpravljalo o evropski situaciji in dosedanjem delu Lige narodov, o sodelovanju Male antante v Svetu Lige narodov ln o določitvi njenega zastopnika v tem Švetu. Dalje bo Mala antanta razpravljala o stanju na Madžarskem po izrečeni razsodbi v fal-zifikatorskem procesu, končno tudi o medsebojnih gospodarskih zvezah med Češkoslovaško, Rumunfjo ln našo državo.
Verjetno je, da bodo novinarskemu sestanku Male antante. ki se istočasno vrši na Bledu prisostvovali tudi zastopniki poljskega, francoskega in angleškega tiska
Ministrski svet se je končno le sestal...
Kalen namerava finančni minister razdeliti 10 milijonov za uradniške razlike. — Poročilo ministra pravde o zakonih njegovega resorta. — Nič za pogorelce v Prigorici,
bračnega In dednega prava. Minister upa, da bo do meseca septembra gotov. Menični in čekovni zakon in civilni pravdni red
Beograd, 2. Junija p. Po skoraj 15dnev-nem odmoru se Je nocoj zopet enkrat vršila seja ministrskega sveta. Vlada je ra. dr. razpravljala o projektu zagrebške hidro -električne centrale na Savi pri Brežicah, ki se sedaj proučuje v resortnih ministrstvih. Dr. Ninčič je sporočil, da je bil v skupščini odbor ratificiral pogodbo o trgovski plovbi in veterinarsko konvencijo med našo državo in Italijo.
Finančni minister dr. Perlč je poročal, kako namerava razdeliti 10 milijonov dinarjev, ki so predvideni v državnem proračunu za izplačilo dolžne 7-mesečne razlike na plače državnih uradnikov po novem urad' n'škem zakonu. Min. svet Je odobril, da se začne razlika Izplačevati slugom in najniž. Jim uradnikom, pri čemer se izvzaimejo oni uradniki, ki so leta 1914 in 1915 bili v službi v Južni Srbiji Kolikor teh 10 milijonov dinarjev ne bi zadostovalo, smatra finančni minister, da bo našel druge možnosti kritja.
Minister pravd« je podal referat o zakonskih načrtih njegovega resorta, ki se sestavljajo. Po njegovi izjavi precej dobro napreduje obči državljanski zakon, razen
se pošljeta raznim strokovnim komisijam v Izjavo. Včeraj je minister predložil Narodni skupščini zakou o organizaciji sodišč, o državnih pravdn-klh, o odvetnikih ln poB" cljskl kazenski zakon. Kar se tiče zakona o sodnikih, se bo še enkrat razpravljalo v min. svetu, ker je ostalo še nerešeno vprašanje stalnosti in plač sodnikov.
Vojni minister je predložil zakonski predlog o povračilu selitvenih stroškov oficirjem, kakor tudd zakonski predlog o dokla-<*ah oficirjem podmornic in zrakoplcvcem. Glede finančne strani teh zakonskih predlogov se bo vojni minister sporazumel s finančnim ministrom, nakar se bodo predlogi izročili Narodni skupščini.
Finančni minister je razdelil svojim tovarišem pravilnike Za izplačilo specijalnih doklad uradnikom posameznih resortov v smislu paragrafa 40 uradniškega zakona.
Pričakovalo se je, da bo minister PuceJj zahteval takojšnje Izplačilo prve zasilne podpore za pogorelce v Prigorici. Min. svet pa o tem nI nič sklepal.
Izjemno stanje na Angleškem
Vlada zagovarja podaljšanje izjemnega stanja radi nadaljevanja rudarske stavke. — Preprečitev boljševiške podpore stavku-
0 v#...
jocim
London, 2. junija. (Radio) Sir Austen Chamberlain Je v svojem odgovoru na ln-terpelacijo v spodnji zbornici izjavil, da pogajanja s Trrrki o vpraSamju Mosula potekajo ugodno ln da obstoja upanje, da se v kratkem ln zadovoljivo zaključijo. Dokler pa ns bo pogodba sprejeta, nI mogoče podati končnega poročila.
Na današnji seji se Je razpravljalo tudi o naredbl o izjemnem stanju.
Kakor znano, s« Je izjemno stamje proglasilo takoj ob Izbruhu spIoSne stavke. Zakon, sprejet v zbornici leta 1920. ne dovoljuje vladi, da proglasi izjemno stanje "pre-ko dObe enega meseca, brez omejitve, d& vlada lahko Izda enako odredbo pred potekom ali ob poteku zakonito določene dobe. V smislu gornjega zakona Je kralj 29. maja .podaljšal izjemno stanje za mesec dni, ker ee Je stavka v premogokopih nadaljevala.
Raansay MacdomaM, voditelj delavske rtramke, J« protestiral proti podaljšanju Izjemnega stanja, ker ga smaitra nepotrebnim.
Tajnik ®a notranje stvari je pripomnil k poročilu delavskih in liberalnih voditeljev o obnašamju angleškega prebivalstva povodom eplošne 6tavke med drugim: An-gleški narod Šteje 40 milijonov duš tn le neanasteai del tega Števila Je prišel v konflikt z določbami izjemnega stanja. Ob svojem času se bodo vsi slučaji prestopkov ponovno revidirali. Kar se tiče vprašanja o ukinjen ju ali pa nadaljnl uporabi izjemnega stanja, se ne more izjaviti. Kot član vlada Je vezan In dolžan varovati zakon.
Vsled tega ne more podati nikaMb nasvetov zbornici. SIcer pa je znano, da Je bila vlada ravno tako kakor zbornica postavljena pred gotovo dejstvo, ko Je sprejela pred nefkaj tedni zakon o izjemnem stanju. Naj se govori kar hoče o obnašanju ljudstva ob priliki zadnje stavke, dejstvo Je, da Je ves svet občudoval čudovito dobro voljo in potrpljenje angleškega naroda. Vzlic težkemu medsebojnemu sporu je narod ohranil dobro voljo, smisel za red ln kolegljalnast na obeh straneh. To obnašanje zapušča, vzlic vsem temnim stranem splošne stavke, svetle spomine v angleškem narodu.
Liberalni poslanec Kenwor£hy ae pridru-žuje obči hvali angleškega naroda tn priznava tudi državnemu tajniku za notranje stvari velike zasluge za srečen konec splošne stavke.
Sledila Je debata o raznih točkah odredbe izjemnega stanja. SIcer Je glavni povod izjemnega stanja, to je eploftna stavka, odpadel, vendar pa se smatra za potrebno, da izjemno stanje nadalje obstoja, posebno z ozirom na nadaljevanje premogovne stav. ke. Zadnje inere, ki jih Je odredila vlada za" racljoniranje premoga, so bffle izdane le na podlagi Izjemnega stanja. Zato se smatra Izjemno stanje za potrebno ln kot previdnost za vse slučaje v sedanjem premogovnem sporu.
London, 2. junija. (Radio) Vlada je izdala novo izjemno naredbo, ki pooblašča notranjega ministra, da prepreči uvoz denarja i t inozemstva.
„Protirevolucija" na Portugalskem?
Nasprotujoče si vesti. — Delavstvo pripravlja splošno stavko, da prepreči vojaško diktaturo?
Lizbona, 8. junija, s. General Gomez Gosta Je braojavll vsem dirlzijsklm poveljnikom, da Je bila nova vlada, ki Jo sestavlja
poveljnik Cabecades. designirana od pred ■edntkm republik« ln da radi tega ne zaslu-žl zaupanja vojske. Genwal Costa koncentrira v Hzbanski okolici 7 divizij in namerava vkorakati v glavno mesto.
General Costa je na neki nagovor v Opor-tu odgovoril sledeče: »Nisem parlamenta-rec! Monarhtstičai In republikamski politik; co enaki nepridipravi. Hočemo nacijonalno politiko, iz katere bo nastala velika Portugalska..
V neki proktemaelji na narod Je razgla. Seno: Narod hoče nacijonalno-vojaško vla. do ter vrniti v državno upravo disciplino
in poštenost, ki ju Je že davno izgubila Na. rod noče diktature neodgovornih politikov, temveč močno vlado iz armade — ne iz po. fitičnih osebnosti —. ki Je edini faktor ma tertielne to moralične moči.
Delavske organizacije so izjavile, da so pripravljene preprečiti vojaško diktaturo J splošno stavko.
Lizbona, 2. junija, o. Na podi »Si dogo-vora, ki sta ga sklenila Costa ln Cabecadac. je bila danes okoli 12. sestavljena začasna vlada. Ministrstva za vojno, kolonije in po. ljedelstvo je prevzel Costa, finančno ln pra-vosodno ministrstvo Cabecadae, notranje In zunanje zadeve poveljnik Ochoa, vrhovni komisarijat za Angolo pa general Camara
4S3-
Demisija švedske vlade
Stockhohn, 2. junija. (Radio) Ker je vla. da pri včerajšnjem glasovanju v zbornici o vprašanju podpore brezposelnim ostala v manjšini, je podala ostavko. Kralj je pove. rii mandat za sestavo novega kabineta čla. nu ravnateljstva Državne banke Ekmannu.
Turško-francoska pogodba
Angora, 2. junija. (Radio) Tu je bila pod« pisana turško»francoska pogodba o nevtral. nostl in prijateljskem sosedstvu glede S« rije.
Spor za Abd el Krima
Pariz, 2. junija. (Radio) Španska vlada je ponovno zahtevala izročitev Abd el Krima Svojo zahtevo utemeljuje s trditvijo, da je Abd el Krim zakrivil smrt 22 ujetih špan« skih oficirjev in da je bil svoječasno v špan. ski službi.
Berlin, 2. junija. (Radio) Po londonski vesti se je udal Abd el Krimov brat Špan. cem.
Locarnski pakt v francoskem senatu
Pariz, 2. junija. (Radio) Na dnevnem re» du jutrišnje seje senata je razprava o Io. carnskem paktu. Pričakuje se ekspoze mi« r.istrskega predsednika Brianda o zunanji
politiki.
Razprava o francoskih dolgovih v ameriški zbornici
VPashington, 2. junija. (Radio) Danes je razpravljala zbornica o sporazumu za kon« aolidacijo francoskega vojnega dolga. Ste« vilni govorniki so zahtevali hitro ratifika* cijo sporazuma. Burton Milles je izjavil, da nosi Francija med vsemi državami najtežja bremena dolgov.	t
Konferenca srednjeevropskih veleindustrijalcev
Pariz, 2. julija, s. <rJournal industrielle» poroča, da se sestane v sredi maja v Švici konferenca zastopnikov nemških, francoskih belgijskih, avstrijskih, poljskih in češkoslo* vaških veleindustrijalcev. Na tej konferenci nameravajo urediti produkcijo in razdeliti izvozna tržišča v S-ednji Evropi in na Bal« kanu.
Položaj na Kitajskem
London, 2. junija. (Radio) V odgovoru na Interpelacijo v spodnji zbornici o poli. tičnem položaju na Kitajskem, je izjavil podtajnik za zunanje zadeve, da je Peking-politično v rokah čet maršala Čangtsolina in Vupejfuja. Trgovski položaj v severnih in osrednjih pokrajinah Kitajske ni ravno slab. V deželi Kvangtung se bojkot angle. ške£a blaga nadaljuje.
Pogajanja za baltiški pakt i
Ko se je podpisal locarnski pakt, so ' se pričeli pripravljati slični nacijonalni pakti za posamezne predele v Evropi. ! Eden izmed njih naj bi bil tudi vzhodni ; ali baltiški pakt ali kakor bi se pač imenoval; garantiral naj bi obstoječe stanje na vzhodnih obalah Baltiškega morja.
Toda stvar z baltiškim paktom ni tako enostavna Gre za to, katere države naj bi si medsebojno garantirale sedanje meje in se zavezale predložiti svoje eventualne spore mirovnemu razsodišču. Baltiške države same med seboj sploh nimajo nikakih sporov in med njimi bi takega garancijskega pakta gotovo ne bilo posebno težko skleniti. Toda tu sta dve veliki sosedi, sovjetska Rusija in Poljska ne glede na Nemčijo, ki tudi prihaja v poštev. Važna pa je osobito sovjetska Rusija, zakaj od niene strani bi mogla predvsem pretiti opasnost obstoječim državam in njihovi samostojnosti.
Ali Rusija je kmalu po Locarnu izjavila, da bi smatrala garancijski pakt, sklenjen med baltiškimi državami samimi, za pogodbo, naperjeno proti sovjetski vladi in da bi temu primerno uravnala svoje zadržanje. To bi bilo vsekakor neprijetno, zato je sovjetska vlada pristavila, da je sama pripravljena skleniti z baltiškimi republikanci garancijske oziroma nevtralitetne pogodbe shcne oni, ki jo je že sklenila s Turčijo. Clčerin je prevzel v tem pogledu inici-jativo in je napravil formalno ponudbo državam na zapadnem robu Rusije. S tem bi bilo onemogočeno, pridobiti te države za zvezo zoper sovjetsko vlado, zato je ruski predlog zelo dalekosežne-ga pomena. In mehanična posledica tega predloga mora biti, da mu bo poskušal nasprotovati vsakdo, ki je v svoji politiki nasproten sovjetski Rusiji Med temi nasprotniki se imenuje danes v prvi vrsti Poljska.
Poljska se je trudila dolgo, da bi pridobila baltiške države za medsebojno zvezo, ki bi se naslanjala baš nanjo ter se ji dala voditi. Jasno je, da bi bila taka zveza naperjena hočeš nočeš zoper Rusijo. Varšavska diplomacija se je trudila na baltiških konferencah, da
nezmožnost kralja Manuela IL, z njim vred pa tudi monarhijo, država ni mogla priti do notranjega miru. V mladi republiki so se vrstili notranji spopadi; politične stranke so se borile z največjo strastnostjo med seboj; v dosego svojih partizanskih ciljev so posegale po vsakršnem sredstvu in vojaške re-volte, puči in krvavi poulični spopadi skoro da niso prišli več z dnevnega reda. Nihče ni več postal pozoren, ako so iz Lizbone ali iz Oporta prišle zopet novice o prevratu ali uporu.
Sedaj pa ima vendarle tudi Portugalska svojo majhno senzacijo. Vojaški prevrat, ki so ga izvršile garnizije na severu in jugu, je hitro zmagal in divizije so se v kratkem času brez resnega odpora polastile prestolice Lizbone in vrgle vlado. Voditelj gibanja je general Cabecaldas. ki je dal novinarjem in javnosti značilno izjavo o nagibih najnovej še vojaške revolucije na Portugalskem. Iz te izjave se zrcali jasno namen, uvesti tudi v tej državi vojaško diktaturo. General Cabecaldas je izjavfl:
Sedanji revolucijonarni pokret nI podjetje kake politične stranke; pričeli smo ga edinole zato. da osvobodimo državo poMtikov, ki so domala upropa-
stili Portugalsko. Dalje je dejal, da se bo sestavila nova vlada iz civilistov in vojaških funkcijonarjev, ki so izven političnih strank in v popolnem soglasju z delegati vojaških divizij. Takoj sledi razpust parlamenta.
Že iz teh par stavkov se razvidi popolnoma določno, da je zavzel tudi Portugalsko oni pokret, ki ie značilen pojav sodobnega političnega življenja v Evropi: afront vojaštva in velikega dela javnosti zoper delo političnih strank, stremljenje, eliminirati politike i" odstra niti demokratični parlamentarizem Por tugalska sledi tedaj onemu vzgledu, ki ga je postavil general Primo de Rivera v Španiji. Mussoiini v Italiji, Pangalos na Grškem ta Pdsudski na Poljskem; general Cabecaldas hoče v isto družbo.
Samo s tega vidika predstavlja najnovejši prevrat na Portugalskem nekaj novega. Ali upravičeni smo dvomiti, da bi mogel prenoviti in preroditi sterilni narod; nehote mislimo pri novicah iz Lizbone na Primo de Rivera, ki istotako ni mogel dati ničesar velikega svoji domovini, dasi je poskusil z istimi cilji in istimi metodami. Podoba je, da se ne da ničesar opraviti; so pač narodi preteklosti.
Proti gospodarski politiki ministra Krajača
Gospodarske korporacije odločno odklanjajo Krajačev projekt o Gospodarskem sveto. — Rajše nič nego to, kar je pripravil
dr. Krajač!
Zagreb, 2. junija n. Prošli teden se je
vršila v ministrstvu trgovine anketa o projektu zakona za Gospodarski svet Minister Krajač se je s svojim projek tom postavil na stališče, da naj si go^ spodarske organizacije Gosoodarski svet, ki je po ustavi zamišljen kot neke vrste državni gospodarski parlament — same plačujejo! Ta ideja je zadela na živahen odpor gospodarskih korpo-racij, ki tudi z obžalovanjem ugotavljajo, da je minister Krajač prikrojil pro^ jekt popolnoma po beograjsko, ne da bi dal Zagrebu in Ljubljani dovolj vpliva v bodočem Gospodarskem svetu. Včeraj se je v Zagrebu vršila konfe-
jv	_____________________________________renca zastopnikov Trgovske in obrtne
bi dosegla svofcilTa pravega uspeha ni j zbornice v Zagrebu, Zbornice za trgo-mogla doseči Z Litvo se nahaja itak v j vino, obrt in industrijo v Ljubljani (ka-akutnemu sporu radi Vilne; Litva je tero je zastopai prvi tajnik dr. VVmdi-
__________ sporu
tudi ona, ki vzdržuje zelo dobre odno šaje z moskovsko vlado, pisalo se je celo o tajni vojaški pogodbi, naperjeni zoper Poljsko in radi vilenskega vprašanja so Litavci zelo hudi tudi na Društvo narodov. Razumljivo tedaj, da za baltiško-poljsko zvezo v Litvi niso pokazali niti najmanjšega veselja. Dalje so danes baš v Litvi za ruski predlog nevtralitetne pogodbe najbolj zavzeti.
Finska kot največja od baltiških držav se tudi ni bila zavzela za poljske načrte. Finska se poskuša kolikor mogoče izmotati iz vzhodnoevropskega političnega območja, smatrajoč se pravzaprav za skandinavsko državo: sai jo s Skandinavijo vežejo mnogostoletne tradicije. Zato se je Finska držala nekako ob strani ter se ni hotela vezati niti s Poljsko niti seveda z Rusijo;
sclier), zagrebške borze za blago in vrednosti, Zemaljskega saveza industrijalcev, Zveze trgovcev v Hrvatski in Slavoniji, Zveze denarnih zavodov in zavarovalnih zavodov. Zveze hrvatskih obrtnikov in Udruženja obrtnikov v Zagrebu, ki je po tehtnem razmotrivanju projekta soglasno sklenila:
da imenovane korporacije ne morejo sodelovati pri pokritju stroškov za vzdr ževanje Gospodarskega siveta iz razloga, ker je Gospodarski svet po smislu čl. 44, ustave državna ustanova, ki io je država sama dolžna finansirati Gospodarski svet ni zastopnik gospodarskih organizacij, temveč je zastopnik vseh gospodarskih panog ter gospodarske delavnosti sploh in se imajo njegovih nasvetov prvenstveno posluževati državne oblasti. Z ozirom na to je narav-
"nToh so" Finci napram Slovanom zelo no in potrebno, da se ta svet vzdržuje
iz državnega proračuna, ako je bilo kr. vladi v resnici na tem. da se Gospodar-
nezaupni.
Latvija in Estonska po sta sklenili med seboj že v novembru 1. 1923 defenzivno zvezo, ki je obetala, da postane jedro baltiške zveze, a je ipak ostala le zveza imenovanih dveh republik, ki pa je vzdrževala dobre stike s Poljaki.	.
Zadnje tedne se ponavljajo glasovi, da je Poljska pričela intenzivno propagando med baltiškimi državami, naj ne sprejmo ruske ponudbe, za kar bi jim Varšava garantirala sedanje meje in se zavezala, da jim v slučaju napada priskoči na pomoč, ne da bi zato zase zahtevala recipročno njihovo pomoč V Varšavi so te vesti demantirali. ali nedvomno je, da odsevajo iz njih točno poliske želje.
Finska. Estonska in Latiška so smatrale za potrebno, da se odzovejo ruskemu vabilu. Odgovorile so z notami, v katerih želijo ruski predlog razširiti, osobito glede medsebojne prevratne propagande, glede razsodišča in razmera do Zveze narodov in drugih držav; pričakujejo podrobnejšega ruskega predloga.	...
Pogajanja za sklep vzhodnega pakta so se tedai pričela; med ruskim in baltiškim stališčem je sicer še obilo diference, ali zelo verjetno je, da se sporazum ipak doseže.
ski svet dejansko oživotvori.
Pri ponovni razpravi službenega načrta zakona o gospodarskem svetu ugo tavljajo ob tej priliki zastopniki navedenih organzacij, da ta načrt nikakor ne odgovarja z ozirom na sestavo ple-numa niti glede na sestavo strokovnih odborov, zahtevam, ki so lih svoječasno postavile naše gospodarske organizaci-
je. Pravica glasovanja v gospodarskem svetu bi morala pripasti samo odposlancem gospodarskih organizacij, med tem ko bi referenti ministrstev morali sodelovati pri sejah samo kot uradne osebe z ozirom na svoj položaj.
Kar se tiče sestave odbora, smatrajo zastopniki gospodarskih organizacij, da bi glavne gospodarske panoge kakor industrija, trgovina, obrtništvo in denarništvo morale biti sorazmerno jačje zastopane kakor ostale skupine in panoge. Za sestav plenuma priporočajo te organizacije, nai se sprejme razdelitev mandatov med posameznimi zbornicami in korporacijami, kakor je bilo to sklenjeno na eni izmed lanskih anket. Kar se tiče splošnega odbora, stoje končno zastopniki organizacij na stališču, da sestava istega, kakor je zamišljena po načrtu zakona, nikakor ne odgovarja gospodarski moči prečansklh krajev, ter zahtevajo, naj se eksekuti-va gospodarskega sveta poveri splošnemu odboru, v katerem so enakopravno zastopana vsa gospodarska področja in vse najvažnejše gospodarske panoge naše države, ker bo samo tak splošen odbor mogel uživati zaupanje vseh gospodarskih stanov.
Zastopniki omenjenih gospodarskih organizacije zahtevajo na podlagi vseh teh razlogov, naj se načrt zakona o gospodarskem svetu podvrže ponovni reviziji potom anketnega odbora gospodarskih krogov, ki bi moral upoštevati omenjene težnje in želje. Četudi gospo-
Politične beležke
Demantirani «Slovenee»
Nedeljski protikorupcijski shod ožje opozicije v Ljubljani je sijajno demantiral huj-skajočo pisavo »Slovenca« in drugih klerikalnih listov, da so vse korupcije krivi samostojni demokrati. Vsa zadnja leta še za časa pred Davidovičevo vlado so klerikalni Usti pisali o korupciji samostojnih demokratov, pred nedeljskim shodom po psovali samostojne demokrate celo kot zaščitnike R Pašiča. »Domoljub« je tudi lagal, da se samostojni demokrati po Pašičevem nalogu bore proti protikorupcijskemu gibanju. V nedeljo pa je bila dana prilika, da bi klerikalni voditelji in njihovi podporniki od ostalega opozicijskega bloka na javnem shodn nastopili proti SDS s konkretnimi ob-dolžitvasni glede korupcije ter podali s tem možnost da bi se trdttve klerikalnega tiska dokazale tndl pred sodiščem. Nič tega! Vsj govornik! nedeljskega shoda so napadali samo radikale, molčali pa ter se izogibali vsald konkretni fn splošni obdolžitvl napram SDS. S tem, da niso mogli nastopiti proti SDS, so postavili na laž ves klerikalni tisk In reči moramo, da Je v tem oziru nedeljski shod popolnoma dosegel svoj namen.
Koliko je bilo ljudi na nedeljskem shodu v «Unionu»?
»Slovenec« že od nedelje sem neprestano dokazuje, kako ogromen Je bil shod ožje opozicije v »Uraionu«. V tem svojem prizadevanju Pa se skrbno izogiba vsakih številk, kar Je seveda umliivo, ker bi se lahko pokazalo, da kljub silnim pripravam in agitaciji klerikalne stranke nedeljo zborovanje vendar ni bilo tako sijajno, kakor skuša »Slovenec« dokazati Znano le, da gre v untonsko dvorano največ 3500 Hudi. V tem slučaju pa morajo biti dvorana in galerije napolnjeni do zadnjega kotička tako, da se sploh nihče ne more ganiti. V nedeljo pa je bilo na galerijah v Unionovi dvo. rani še doa-olj prostora zlasti zadaj za več sto ljudi in rudi pod galerijami pri vhodu je bilo za par sto ljudi §e dovolj prostora. Na vrtu, ki Je bil do polovice pregrajen za restavracijske goste, je bilo menjaje od 200 in največ do 500 ljudi. To so lahko videli vsi prisotni. Ako vse to upoštevamo, Je bi. lo na zborovanju okoli 3500 Hudi, proti koncu seveda znatno manj. Od teh lahko odštejemo še pristaše drugih strank Z ozi ram na to so klerikalci kljub svoji laižnjivi cirkuški reklami in pozivanju k Strankarski disciplini; zb.bnali iz Ljubljane ter od blizu ■m daleč samo 2500 do 3000 svojih ljudi, kar Je za največjo slovensko stranko pač malenkostno število, zlasti če se pomisli, da Je bil shod določen za vso Slovenijo. Saj ste prišla predsedovat dr. Leskovar iz Ma_ . r botra in dr. Ogrizek iz Celja ter Je došlo iz vse Slovenije kar 7 pozdravnih brzojavk nanj. Če ni mogla stranka 20 poslancev več zbobnati skupaj, kolikor je bilo v resnici I ljudi v »Urnemu«, potem moremo reči, da i je to zelo slabo znamenje za klerikalno j stranko. Značilno pa je razen tega tudi dej-
Radikali, radičevci in ljubljanski shod
^Samouprava« z daljšim člankom reagira na protikorupcijski shod v Ljubljani. Navaja da se je žc vnaprej moglo vedeti, kak* šne fraze bodo padale na shodu, nato pa se podrobneje bavi z Davidovičevim nastopom in ugotavlja:
«Dr. Korošec je imel dovolj razloga, da je g. Davidoviča spravil seboj v Ljubljano in ga tam kompromitiral na dvojen način: moralno in politično. In to mu je docela uspelo. Moralno ga je kompromitiral zato, ker je g. Davidovič s svojim podpisom nas stopil proti dr. Korošcu in njegovemu ne* pravilnemu postopanju v pogledu državnih nabav, zdaj pa se je z istim dr. Korošcem podal v Ljubljano, da pred njegovimi lilci nastopi proti korupciji. Dr. Korošec je spravil Davidoviča tako daleč, da sam sebe demantira in da za svojo «protagonistično» ir. adeviško pošteno družbo® rehabilitira dr. Korošca. Moralni fiasko g. Davidoviča je v tem pogledu popoln. Politični pa je kom* promitiran s tem, ker je dr. Korošec v pri* sotnosti g. Davidoviča, integralnega Jugo* slovena in politika z načeli državnega in narodnega edinstva, razvil svojo teorijo o treh narodih ter pri tem žel odobravanje tudi od strani g. Davidoviča. To je klasi« £en primer Davidovičevih blamaž« ... itd.
Da se »Samouprava* jezi, razumemo. Kje ne konstatacije so tudi prav točne. A naj* lepše pri tem je, da je oficijelni ljubljanski predstavnik stranke, katerega glavni organ je «Samouprava», dr. Ravnihar ostentativno prisostvoval nedeljskemu zboru. Podoben ncalheur se je dogodil tudi Pucljevi gospo* di Radič psuje v svojem «Donrc» Joco Jo* vanoviča radi njegovega nedeljskega govo* ra z <robičnim uličnjakom®, naši slovenski radičevci pa so tega «uličnjaka» slovesno pozdravili na zborovanju svoje Zveze fan* tov in deklet, ki se je vršilo v nedeljo po* poldne. Če se ne varamo, je nekdo izmed ljubljanske pilpogačarske gospode imeno* val tako politiko *premočrtno», kar je oči. vidno ne le po svojih ciljih, temveč tudi po svojem značaju.
darske organizacije polagajo največjo i srvo, da je bila ravno udeležba Ljubi j an-važnost na to, da se Gospodarski svet j čaaov zelo minimalna, kar Je bila očitna _______; ..-.i__»,;	niia nrf. i dftntonstiraciia uroti lnibliainskemu poslancu
čimprej ustanovi, bi vendar rajše odstopile od ustanovitve tega sveta spioh kakor pa da bi pritrdile taki sestavi njegovega plenuma in njegovega splošnega odbora, kakor to določa predloženi službeni načrt zakona.
S to energično resolucijo so najvažnejše zagrebške in ljubljanske gospodarske korporacije popolnoma odklonile Kraiačev načrt. Jutri se vrši v Beogradu konferenca predstavnikov vseh gospodarskih korporacii v državi, ki bo zavzela svoje definitivno stališče.
-SS2-
Prve konvencije z Italijo v odboru sprejete
Odobrili so jih radikali in radičevci navzlic njihovi evldentni škodljivost
Beograd, 2. junija p. Danes popoldne Je bila prva seja odbora za pretres zakonskega načrta o trgovinski plovbi med našo državo ta Italijo ter o veterinarskih konvencijah. Razpravo je otvoril poslanec Demet-rovič (SDS), ki Je zahteval, da se mora v načelu razpravljati o trgovinski plovbi skupno z ostalimi konvencijami, posebno o tranzitu in zlasti skupno z neptunskfcni konvencijami ker smatra, da vse to tvori eno celoto. V raznih konvencijah so postavke, ki druga drugo popolnjujejo. Treba je razloižtti celotno sliko, ne pa samo posamezne detajle. Vsa dnžava hna vtis, da so i te konvencije škodljive, a ministrski svet
Strahovita drama
n;Uohira m« Pnrhl<ra!*kM11 i do sedaj trtti Narodne skupščine ni obvestil
UlKtamra na & Ortd^aiSKein o ^ kaj v uaituaMb konvencijah. Govornik zahteva predložitev vseh 47 koo-
Portugalska je gotovo ena izmed onih evropskih držav, katerih politika je najmanjšega pomena za celotno evropsko usouo. Leži na skrajnem koncu Evrope, tako da nima z ostalimi evropskimi deželami, razen z zapadom, prav ni-kakega stika Neznatna je tudi po svoji velikosti: na 88.740 kvadratnih kilometrov (dobra tretjina površine naše Jugoslavije) prebiva samo 5,629.000 ljudi. Kolonije ima sicer znatnejše in v njih okroglo 7 milijonov, toda kakor da nima država od njih nikakih koristi; gospodarska sterilnost in splošna malenkostna podjetnost, značilno svoistvo Portugalcev, ter druge slične neugodne okolnosti so vzrok, da država ne ve kai pričeti s svojim kolonijalnim bogastvom ki ga eksploatirajo kvečjemu An gleži, kakor je sploh Portugalska že
dolgo močno pod vplivom Velike Bri-
+ani jp
Za 'notranjo politiko Portugalske je pravtako karakteristična popolna sterilnost. Odkar je dne 4. oktobra 1 1910. izbruhnila vojaška revolucija v armadi in mornarici ter odplavila brez odpora
vencij. Dotlej se naj razprava o teh vprašanjih odgodl Demetrovlčev predlog Je podpirala opozicija, vladna večina pa Je njegovo zahtevo odklonila. Minister dr. Krajač Je podal dal« ekspozč in navajal vsebino predloženih dveh konvencij, trdeč, da sta sklenjeni ugodno za našo državo. Za njim je govoril dr. Ninčič, k! Je obljubil, da bo v kratkem predložil tmfl droge konvencije. Poslanec Smodej je zelo ostro napadal pogodbe z Italijo ln vlado, ki Hh Priporoča Narodni skupščini. Odgovarjal mu je dr. Ninčič, ki je naglašal, da i« Mla konvencija, katero poslanec Smodej označuje kot posebno pogubno, podpisana za časa Davidovič - Karoščeve vlade in nosi torej SLS za njo popolno odgovonost Vladna večina Je končno s 7 glasovi proti 2 sprejela predlagane konvencije. Proti sta glasovala Demetrovič ln Smodej. Ostale stranke opozicije niso bile prisotne. Prihodnja seja bo v petek, da razpravlja o izpre-membi čl. 393. versajske mirovne pogodbe in konvencije mednarodnega delovnega biroja.
v zagrebški vojašnici
Zagreb, 2. junija, n. Pred kakimi osmimi dnevi je bil v Zagrebu v Aleksandrovi vo» jašnici aretiran poročnik Čeda Knježevic, glavni blagajnik 35. p. p., radi poneverbe okoli 350.000 Din. 2e več mesecev je zelo potratno živel, vse noči je ostajal v barih ln gostilnah, z ženo pa je slabo ravnal. Da. nes ob 5. popoldne so opazili vojaki, da se iz kleti onega objekta vojašnice, kjer je stanoval poročnik Knježevič, vali dim. Hi» tro so stopili v klet, kjer so našli ženo po. ročnika Knježeviča, Vidosavo Knježevič mrtvo in napol sežgano na goreči slami Preiskava je ugotovila, da je Vidosava Knježevič . že pred tremi dnevi nanosila v klet velik kup slame ln tam priredila neka. ko posteljo. Danes popoldne je odšla s sve. te v klet, je izpila lczol, legla na slamo ln jo s svete zažgala. Obdukcija bo pokazal«., ali je zgorela živa, aH je bila mrtva že vsled zastrupljenja. V vojašnici so najprej mislili, da je izbruhnil požar in so prihiteli že ognjegasci. T« drama je ▼ mestu vzbudila veliko senzacijo ter ao se pred vojašnico do poznega večera zbirale velike gruče ob. činsrtva.
Truplo kapetana Šumana potegnili iz Donave
Novi Sad, 2 Junija, p. Davi so našli v Donavi truplo ponesrečenega mornariškega kapetana šumana, ki »e je ponesrečil * aero. planom. Jutri se vrši svečan pogreb tega odličnega oficirja.
Damask v razvalinah
London, 2. Junija, s. Po vesteh iz Dama. ska so se pojavile v predmestjih Damaska zopet uporniške čete, s katerimi je prišlo do pouličnih bojev. Pri ton je padlo nad 30 upornikov. Celokupna škoda, ki so jo povzročili z zadnjim obstreljevanjem mest* nega dela Medana, se ceni na 70 tisoč fun* tov. Razrušenih je bilo okoli 1200 hiš in 400 trgovin. Padlo je okoli tisoč ljudi, dočim jih je okoli sto še pod razvalinami.
demonstracija proti ljubljanskemu poslancu dr. Korošcu in njegovim »zaslugam« za Ljubljano. V ostalem pa je vseeno, ali Je bilo na shodu nekaj več ali nekaj manj ljudi. Glavno je to, da so ljudje, kolikor je bilo pametnih in treznih, odhajali s shoda v prepričanju, da ta gospoda ne bo pregnala korupcije. Že danes se nihče več ne meni niti o frazah, ki so jih delali o korupciji na nedeljskem shodu, niti o klerikalnem shodu samem. Prazne besede gre. do pni enem ušesu notri, pri drugem pa ven. Ljudje so klerikalnih gesel siti. Ker ne vidijo, da bi dejanja potrjevala klerikalne besede, ni čudno, če ljudstvo klerikalcem nič več ne verjame.
Prazni izgovori klerikalcev
Na ugotovitev, da Davidovičeva vlada ni uveljavila nobenega zakona, če tudi Je bila tri mesece na površju in da v tem času niti enega korupcijonlsta ni zaprla, odgovarja »Slovenec«, da Davidovičeva vlada v času počitnic, ko ni bila Narodna skupščina niti sklicana, ni mogla izvesti vseh zakonov, na katere prejšnja demokratska - radikalna vlada niti mislila ni. Predvsem le treba poudariti, da Davidovičeva vlada kllub ponovnim pozivom tedanje opozicije nj hotela sklicati Narodne skupščine in da sploh niti enega novega zakona ni izvedla, radi česar se niti ne more govriti o vseh onih zakonih, na katere prejšnje vlade niti mislile niso.
Davidovičeva vlada nI napravila ničesar pozitivnega, razen da ie premeščala iz strankarskih ozirov uredništvo. To je bilo že tedaj ugotovljeno, pa nobeno psovanje »Slovenca« proti samostojnim demokratom ne bo zbrisalo tega dejstva. Saj ljudje še niso pozabili, kal so počenjali zlasti klerikalni ministri. Običajna metoda, da odgovarja na argumente z zavijanji ta psovanji, »Slovencu« ln klerikalni stranki ne bo mnogo pomagala, če psuje danes samostojne demokrate, da so samo cml krivi uradniške bede, potem lahko servira take psovke spojim bebcem, med nradništvom ne bodo zalegle, ker dobro ve, da bi brez pomoči samostojnih demokratov še tega ne Imelo, kar Ima danes. Prav tako absurdna je tudi »Slovenčeva« trditev, da so se samostojni demokrati norčevali iz samouprav ta decentralizacije, ker ie bila SDS edina stranka, ki je vedno zahtevala, naj se samoupravne skupščine v svrho decentralizacije državne uprave čim prej oživotvorijo. Baš klerikalci so se iz te zahteve vedno norčevali. Če se danes »Slovenec« naenkrat ! kaže zastopnika samoupravnih sknpščta, j proti katerim se je klerikalna stranka ved. I no bori'a ko je nastopala proti izvedbi vi j dovdanske ustave, potem je to samo nov , dokaz o klerikalni lažnjivosti in obenem tu-i <H dokaz samoobsodbe klerikalne politike.
Iz Zveze kulturnih društev
Vsem udeležnikom pevskega tečaja ZKD
1.)	Dvodnevni dopust učiteljem, ki se udeleže pevskega tečaja ZKD. je dovolil prosvetni oddelek velikega župana ljubljanske ta mariborske oblasti (Št. odloka P. br. 2754 z dne 31. marca.)
2.)	Vsi tečajniki se morajo zbrati brezpogojno v petek dne 4. junija ob 9. dopoldne v tajništvu ZKD v Kazini II. nadstr. v svrho nadaljnjih navodil.
Sokol
Sokolska župa Ljubljana
V nedeljo dne 6. junija se bo vršil v Tr» bo vi j ah župni zlet Celjske sokoiske župe. Ob tej priliki se tudi otvori sokolski dom v Trbovljah, v tem našem največjem indu* strijskem kraju. Dolžnost naša je, da poč a* stimo to izredno požrtvovalnost članstva Sokolskega društva v Trbovljah s čim več« Jo udeležbo.
Nadalje slavi 6. junija najstarejše in naj. agilnejše društvo v Kranju 301etnico dru« štvenega obstoja. Izkažimo čast našim vr» lim Gorenjcem, predvsem Kranjčanom, ki so si pred letom zgradili svoj ponosni Na* rodni dom, s tem, da se udeležimo te izred* ne proslave v čimvečjem številu.
Na podlagi sklepa župnega starešinstva vabimo vse članstvo onih društev, ki nima. jo ta dan svojih prireditev, ali se ne ude. leže prireditev sosednih društev, da se ude« leži ene ali druge slavnosti, ako ni mogoče v velikem številu, pa vsaj z deputacijo. kaj* ti spomniti se moramo izrednih dogodkov v Sokolstvu tudi izven meja naše župe!
Zdravo!	2upno starešinstvo.
Sokol v Kranju kot matica gorenjskih so. kolskih društev, iz katerega so izšli najbolj* ši sokolski delavci, slavi 5. in 6. t. m. svojo 30ietnico. Pri tej priliki se bo vršil na pred= večer proslave ob 19. uri stafetni tek skozi mesto, ob pol 21. uri pa slavnostna aka* demija z bogatim sporedom v gledališki dvorani Narodnega doma. Drugi dan, t. j. 6. t. m., se pokloni ob 8. dopoldne zbrano Sokolstvo umrlim Sokolskim delavcem na pokopališču. Popoldne pa se bo vršil ob 15. uri javni telovadni nastop vseh društvenih oddelkov in gostov. Po nastopu v vseh pro* storili Narodnega doma ljudska veselica. Sodelu: godba Sokola na Jescnicah. Devssi zbor in orkester Narodne čitalnice ter tam* fcuraški zVr>r društva «Edinost» Kranju. Na slavje abimo vse občinstvo, pTedvscm pa one brat« ki so bili nred 30 leti člani Gorenjskega Sokola v Kranju Vožnja je na vseh železnicah proti običajni save/ni izkaznici polovična.
Sokol 1. V nedeljo, 6. t. m. na Taboru društveni dan. V soboto, ob 6. zvečer. :;ku* šuje z godbo, v nedeljo dopoldne na Tabo* ru ljudski koncert, popoldne velika itvna telovadba, ljudska veselica: šotori, avtomat in kolo sreče, strelišče, radio* in kino*prcd> stave. — Ples.
Sokol v Dolenjem Logatcu priredi v ne: deljo 6. t m. svoj javni telovadni nastop združen z veselico pred sokolslim donvr.n. Železniške zveze zelo ugodne. Sosedna or,J= štva vabimo, da nas podaste z obilno ud:* ležbo.
Ljubljanski Sokel opozarja na svoio jav* no telovadbo, katero priredi danes v četr* tek 3. t. m. ob 4. popoldne na svojem let« nem telovadišču pod Tivolijem.	65;
da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, rr.oJro al ziato) 9.-v« i?
„ključ"
traja kakor štirje pari drugih ako kupite eden par. Dobivajo «a t vseh prodajalnah.
Proslava 501etnice Cankarjevega rojstva v Ptuju
Ptuj, 1. junija Mesec maj nam je prinesel dva večera lepega umetnostnega Užitka, cba posvečena spominu apostola resnice in mojstra iepe besede, graditelja novih poti in stvaraka širokih cniorij, reprezentanta naše kulture '.j slovstvene umetnosti, Ivana Cankarja. Krajevna organizacija Grjune je priredila dne 10. t. m. »Akademijo mladih«, recita-cijski večer s pestrim programom, dramatično društvo pa teden dni za tem Cankarjevega •••Kralja na Betajnovd«. Obe prireditvi s;a bili pod premišljeno rešijo g. Kan. kierja skrbno pripravljeni, točke m igra dobro naštudiranl in podane iz večine z do-kajšnjrm umetniškim razumevanjem. Na akademiji smo čuli recitacije pesmi Župančiča, Tagoreja, Kranjčeviča, Mažuraniča in odlomke iz Cankarja s spremljevalcem klavirja (gdč. Šijanec), dalje dve glasbeni točki, ki iu ie proizvajal na čelo mladi, mnogo cbetajoči umetnik g. Bajde, tri pevske točke, ki jih je odpel g. Gjuro, zaključek pa ste tvorili dve živi sliki, sestavljeni po Cankarju in dr. Prijatelju. Med recitatoTji sta zaslužila priznanje ziasti g. Kankler in gdč. Komavlijeva. G. Kankler ima kaj prijeten, prožen in sonoren glas, primerno modula-cijo, lepo izgovarjavo, umerjeno gesto in simpatično prcdnašanje. Abturijent g. Ve-selko, ki je predaval tudi o Cankarjevi umetnosti, je z recitacijo Župančičeve Dume pokazal lep glasoven materij al ter utegne postati sčasoma izboren recitator. Tudi g. Skaiza nas je s pr odnašanjem obeh srbohrv a tskih pesmi dodobra zadovoljil Dobro bi bilo, da bi se recitacijski večeri v primernih presledkih ponavljali. Vendar bi si dovolili prirediteljem za bodoče svetovati, da bi boije pazili na obseg progTa-ma nego zadnjič. Akademija ie trajala brez dvoma domala za celo uro predolgo. Dramatično društvo si je vplelo s »Kraljem na Betainoivu nov. !ep list v svoj lovorjev venec. Misel povabiti člana ljubljanske drame g. Lipaha na gostovanje, je bila res srečna. Njegov nastop je potegnil domače igralce sugestivno za seboj, da so v hvale-\redni tekmi upregli vse svoje sile in podali vseskozi uravnovešeno in zaokroženo kreacijo. Tudi tu je imel režijo g. Kankler, b" je c-benem igral vlogo Kan farja. S svojo precej visoko in gmot.no postavo, z dcbro masko in učinkovito gibkim glasom, s preštudirano in baš zbog tega naravno in poglobljeno igro je ustvaril izvrstnega podeželskega mogotca, velikega posestnika in fabrikanta. G. Kankler kaže za oder izrazit dar; razvija se od igre do igre in škoda bi bila, če bi svoj talent zakopal. Njegov horoskop kaže na dobrega poklicnega igralca. Gdč. Kocmutova je lepo pogodila vlogo Kanfcrtce, slabotne, dn.bne ženice, skromnega tihega bitja, ki kar izgine spričo brutalne impul-zivnosti Kantorjeve. Maks g. Kocmtrrja je bil ze'o simpatična prikazen. Tudi z. Kocrnur kaže ne čisto vsakdanji igralski tajent. Ima zelo izravnano, mirno prijetno igro. Dcbri ste bili gdč. Gabri, jelčičeva v vlogi Mine in gdč. Komavlijeva v vlogi Fracke. In župnik g. Lipaha? Pravi biser! Kako lepo so se mu svetila zorno nadahnjena ličeca. kakor pristen je bil njegov maziljeni g'as! Vse psihološke fanese, fei jih je položil Cankar z blagodejno zlcb-
nostjo v to figuro, je proiznesel g. Lipah z izrednim razumevanjem Gosp. Majcen, Kostanje vec, Krašner in ga. Krašnerjeva so se držali v svojih manjših vlogah precej spretno na nivoju ostalih partnerjev. Ad-junkt ni bil adjuhkt, temveč ponesrečena karikatura pisarja iz dobe pred 150 lertL Učinkovita scena v 2. dejanju, kjer Maks s sugestijo razkrinka zločin Kantorja, ni uspela popolnoma, ker je bilo prrvitje luči v zadnji sekundi prepočasno. — Pred igro je imel g. prof. Sovre kratek nagovor o Cankarju. Njegov govor je veljal onim, ki jih ni bilo v gledališču, to teh je bilo mnogo. Zato pa se je pri »Bratfischu« in »Beli sestri« trlo za umetnosti vnetega občinstva. In tako se Stvar na vsestransko zadovoljno s t lepo izravna. Vsakomur svoje!
A. S.
mmijevsa procesija
Procesija, ki je bila po imenitnosti udeležencev najzanimivejša, se je vršila v Ljubljani v dobi kongresa 1. 1821. Procesije so se s svečami v rokah ter v sijajnih uniformah udeležili razni ministri, na čelu knez Metternich in baron Genz, cesar Franc L in kralj Ferdinand neapoljski ter obeh Sicilij in cela vrsta dvornih dam in dvornih gospodov. Kajpada je šla v procesiji tudi avstrijska cesarica Karolina Avgusta, po kateri se je kasneje zvalo ljubljansko barje Krolinska zemlja. Preprosta cesarica pač ni zaslužila, da so jo v bedastem oboževanju takratni Ljubljan-čanje počastili s tem, da so dali njeno ime — močvirju! —
Zaradi slabih takratnih ljubljanskih cest ni mogla iti procesija po cesti, nego se je gnetla po ozkem, kamenitem trotoarju. Zato se je pomikala tik ob magistratni hiši, ki ima še s o o a. v no pročelje, torej brez današnjega balkona; spodaj na levi pa je videti še železno roko z mečem, ki predstavlja takratno sodno oblast mestnega magistrata. Dva avstrijska orla na magistratu (na pročelju in na stolpiču) sta pač dovolj temeljito izražala, da je magistrat Avstriji nad vse meje vdan. Zanimive so tudi takratne ljudske noše, ki se vidijo na sliki: frak nogavice dokolenke, ženske v pečah itd. Ruski car Aleksander se procesije ni udeležil. Iz te dobe je r.oman dr. Ivana Tavčarja »Izza kongresa«, ki je izšel v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Smeri napredne srednješolske ©mladine iz Slovenije
Napredna srednješolska omladina, združena v Žup.j SJSU za Slovenijo, je na svojem II. rednem kongresu v Novem mestu soglasno sklenila sledečo resolucijo:
1.	V bodočem šolskem letu naj naše družine posvetijo vse svoje moči predvsem za trdno in skrbno ideološko vzgojo svojih članov. To bodo storile s predavanji in debatami, v katerih se bedo člani poglabljali v našo ideologijo, da se tako usposobijo in utrdijo v lepem, dobrem in značajnem življenju.
2.	Veliko pozo-nost naj obračajo družine
na vse one pokrete, ki imajo namen, voditi mladino k ideala človeka, to Je predvsem na protialkoholno gibanje in na skautizem.
3.	V vsaki družini naj se po možnosti osnuje kulturno znanstven odsek ln v njega področju govorniški krožek, da si tako vzgojimo izboražemih in dobrih govornikov.
4.	»Preporod« naj bo, kakor doslej, glasilo vse napredno nacijonatoe omladine v Jugoslaviji, vendar naj se preosmije iz literarnega lista v programatično in idejno glasilo. V bodočem šolskem letu naj se tudi obnovi »Vidovdan« kot glasilo »Zveze napredne jugoslovenske omladine iz Slovenije. V uredniškem odboru tega lista naj se določi župi primerno zastopstvo.
5.	Ker je Župa SJSU nekak sosvet vse napredne srednješolske omladine, naj zaseda vsakokratni župni predsednik tudi od-borniško mesto v odboru Zveze jug. napr. omladine iz Slovenije.
6.	Opozarjamo vse naše člane, da se še vedno ponavljajo Stari napadi naših nasprotnikov, češ da smo politično društvo, čeprav smo s svojim dolgoletnim delom že dokazali lažnjivost teh trditev. Vztrajaj mo na dosedanji poti samostojnega kulturnega dela, s čemer bomo najbolje ovrgli trditve, ki bi mogle škodovati našemu pokretu!
Ante Grom
Jutri slavi svojo 701etnico g. Ante Grom, čigar markantna pojava je znana ne samo v Ljubljani temveč tudi Sirom Slovenije in Primorja. Še vedno mladeniško čil in pro* žen, vsakomur vedno na uslugo, vedno do« brovoljen, je znan zlasti po svojih pristnih dovtipih, ki so že skoro ponarodeli. Rodom Ljubljančan, kjer so imeli njegovi stariši nekaj let znano gostilno pri «Sestici», je služboval najprej pri okrajnem glavarstvu v Logatcu, nato pa pri finančni kontroli v Trstu in okolici, na Kvarnerskih otokih in v Sežani ter končno kot carinik zopet v Tr« stu. Kot vzoren narodnjak in kremenit znaj čaj si je kmalu pridobil splošen ugled. Po prevratu je stopil 1. 1920. kot carinski re« vizor I. razreda definitivno v pokoj, in ka* sneje ustanovil lastno lepo procvitajočo ca« rinsko«posredniško špedicijsko tvrdko. Svo« jo deco je vzgojil v strogo narodnem duhu, na življenja težki poti pa mu je zvesta družica ugledna, narodno zaslužna gospa Maša.
Številni čestilci jubilanta mu ob njegovi TOletnici iskreno želijo: še na mnoga leta!
_v
Dan ruske kulture
Kakor lani, priredijo "po vsem svetu raztreseni Rusi tudi letos 8. junija, na rojst« nt dan največjega ruskega pesnika A. S. Pu« škina — «Dan ruske kulture«.
Tudi v Ljubljani^ se bo na inicijativo Ruske Matice proslavil ta dan.
Ker pa se sedaj prireja povsod tudi «Dan ruskega invalida«, sta sklenili Ruska Matica v Ljubljani in ljubljanska podruž« niča Zveze ruskih vojnih invalidov, da se letos v Ljubljani združi Dan ruske kulture z Dnevom ruskega invalida.
Taica združitev ima tudi svoj globlji smisel. Kajti ne sme se pozabiti, da so ru« ski vomi invalidi žive priče brezmejne po« žrtvovalnosti ruskega naroda. Požrtvoval« nost je najbistvenejša poteza ruskega narodnega značaja, ki se zrcali v vsej ruski duševni kulturi.
Izmed vseh žrtev svetovne vojne samo ruski invalidi nimajo domovine, ki bi skr« bela za nje in lajšala njih bridko usodo.
Jsgoslovenski Sokoli — zmagovalci v Lyonu
r
Petorica teh Sokolov -zmagovalcev, med njimi -vak Šumi, nastopi na anašajj prireditvi Ljub-uaskega Sokola na te. lovadišču v Tivoliju.
Gledališki reperteani
Liubl<anska drama
Četrtek. 3.: Zaprto.
Petek, 4.: «Obrt gospe VVarrenove«. Gosto«
vanje gospodične Debelakove. Izv. Sobota, 5.: «Ladja Tenacity». B.
Ljubljanska rpera Četrtek, 3.: «Grofica Marica«. Izv. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Petek. 4.: «\Vally«. A. Sobota, 5.: «Bor;s Godunov«. F.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 3.: aVeseli kmet«. (Kuponi.) Petek, 4.: «Kozarec vode«. A- Premijera. Sobota, 5.: Cankarjeva proslava Društva
slovenskih književnikov. Nedelja, 6.: ob pol 11. zjutraj: Cankarjeva proslava slovenskih književnikov. Samo za dijake.
»Grofica Marica*. Danes, v četrtek ob pol 8 zvečer se poje v ljubljanski operi »Grofica Marica« v običajni zasedbi pri znižanih cenah. Abonente reda A in B opozarjamo, da si za to predstavo na podlag! svojih abonentskih izkaznic lahko kupijo mesta s 50 % popustom dnevnih opernih cen. Abonente prosimo, da vzamejo te sedeže že v predprodajl
«Vese!j kmet* zadnjič v sezoni. Ker odide mariborska vojaška godba v kratkem iz mesta, je verjetno, da bo predstava operete «Veseli kmet* danes, na Telcvo, zadnja v tej sezoni.
Mariborski gledališki abonenti se na prošajo, da vplačajo zaostale abonmane najdalje do 16. junija.
Darja Belar — Darinka Debelfakova
(K gostovanju v ljubljanskem dramskem gledališču v petek, dne 4. t. m. v SHa^ovi »Obrti gospe Warrenove ,) Potekla so komaj tri leta . . . Kot da je bilo včeraj, snoči. ko smo gledali na šentjakobskem gledališkem odru mlado, gibko, elastično igralko — Darinko Debeljakovo. hčerko pokojnegn direktorja pošte in telegrafa za Slovenijo tir. Debeijaka. Ob njenih mehkih, sečnih zvokih je prisluhnilo še to. likaj tenko uho, njeni mimiki in prožnosti telesa in kretenj se je divilo i kritično oko. Njena globoka, iskrena čustvenost iu harmonična duševnost je odražala visoko inteligenco in pravilno pojmovnje ulog. Di-čila jo je bogata zakladnica vseh pogojev, ki so potrebni vsakemu pravemu umetniku.
Prvi njen nastop na deskah, kl pomenijo svet, je bil na Šentjakobskem gledali.
škem odru v Meškovi drami »Pri Hrastovih«. v ulogi TiJke. Potem so sledile glavne uloge v dramah »Nepošteni*, dr. Lahovi »Noč na Hmeljniku», veseloigri »Avtomo-
bilist», francoski komediji <<Maškarnda», v »Desetem bratu» in v ruski drami «Spa vaj moja deklica*. Igrala je o priliki gostov a. nja šentjakobskega gledališkega odra tudi v ljubljanski drami. Njena Suzana (»Ma-škarada*) in Aza («Spavaj moja deklica«) sta bili kreaciji, vredni večjega odra' poklicnih igralcev. Z njo je pridobil Šentjakob, ski gledališki oder takrat igralko, ki Je dvignila njegov sloves daleč preko diletan-tizma.
A njej se je zahotelo višje . . . Več razmaha in duševne razgibanosti! Vpisala se je v dramatično šolo Udruženja gledaliških igralcev. Kmalu jo vidimo na odru dramskega gledališča v Ibsenovl «Heddi Gab-ier», kjer debutira v ulogi gospe Elvstedto-ve. Kritika in občinstvo jo sprejmeta soglasno in z navdušenjem Dama dobi pogum in mlada igralka šentjakobskega gledališkega odra, dotlej državna uradnica, se kljub težkim okolnostim in zaprekam na vzpodbudo kritikov in poklicnih igralcev-režiserjev odloči, da se posveti novemu, vzvišenejšemu poklicu. Režiser prof. šest in ga. Marija Vera jo vestno pripravljata za sprejemni izpit dunajskega konservatorija. TIspeh odličen! Tu postane redna učenka znamenitega igralca v Burgtheatru prof. Ernsta Arndta. Z njim naštudira repertoarje 25 ulog. še kot učenka nastopa pri produkcijah v raznih društvih na Dunaju. Naj.
Danes veliki monumentalni First National film
Otok izgubljenih brodov
pustolovna drama — REPRIZA — V glavni vlogi čuveni MILTON S I L L S
KINO «LJUBLJANSKI DVOR»
4497 a
Zato je naravno, da se prireja povsod Dan ruskega invalida, da se vršijo zbirke, uprl« zarjaj! iredstave, prirejajo koncerti. Ru. ki tisk, ruski pisatelji in umetniki sodelujejo po svojih močeh v pomoč nesrečnim ruskim invalidom.
Tudi Ljubljana ne bo šla mimo Dneva ruskega invalida, ki se proslavlja skupaj z Dnevom ruske kulture.
Naj ne pozabijo ruskih invalidov pred« vsem njih rojaki, oni Rusi, katerim je bolj naklonjena usoda. Naj se spomnijo invali« dov«brezdomovincev tudi slovenski bratje, za katerih neodvisnost in svobodo so dali ruski invalidi svoje zdravje in srečo.
Za prireditev Dneva ruske kulture in Dneva ruskega invalida se je organiziral in z veliko ljubeznijo ter požrtvovalnostjo de« luje slovenski damski komite z dvorno da« mo go. Franjo dr. Tavčarjevo in go. Tere« zino dr. Jenkovo na čelu. Pokroviteljstvo nad prireditvijo sta ljubeznjivo prevzela g. veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vilko Baltič in g. komandant Dravske divizijske oblasti, general Danilo Kalafatovič.
Dne 8. junija se bo ob 15. vršil v pro« štorih ruske dijaške menze v šentpeterskl vojašnici otroški praznik ruske nedeljske šole, ki jo je osnovala Ruska Matica. Vstop prost. Vabljeni so prijatelji ruskih otrok. Zvečer pa bo ob 20. v dramskem gledališču ruski koncertni in dramski večer. Razen številnih koncertnih točk bo vprizorjena enodejanka Antona Čehova »Medved«, v kateri bosta igrala glavne vloge ga. M. N. Nablocka in g. J. Osipovič. Polovico čiste« ga dobička od tega koncerta bodo dobili ruski invalidi, druga polovica bo šla v ko« rist Ruske Matice za vzdrževanje ruske ne« deljske šole in ruske knjižnice v Ljubljani Vsi prostovoljni prispevki bodo šli v po« moč ruskim invalidom.
Pri koncertu sodelujejo: gge. Čaletova, Kun, Poličeva, Smolenskaja, Thieryjeva, Tultkova (ples) in Žaludova; gg. Betetto, Holodkov, Golovin (ples), Knittl, Kovač in Orlov. Pri klavirju dirigenti gg. Balatka, Neffat in dr. Švara.
Ruska Matica in ljubljanska podružni« ca Zveze ruskih vojnih invalidov se zana« šata na sočutje ruskih rojakov in bratskega slovenskega naroda.
Odbor Ruske Matice. Odbor ljubljanske podružnice Zveze ruskih vojnih invalidov.
Peti poskušeni samomor Slovenke v Sarajevu
Pepca R. doma nekje od Maribora, je bi« la v Sarajevu v dobri hiši za služkinjo in Sarajevo se ji je zelo priljubilo, ker je na« šla tamkaj tudi mnogo razvedrila. Posebno ji je ugajalo Koševo — ljubljanska Šiška — s svojimi gostilnami, kjer plešejo in rajajo vse do zoTe.
V eni izmed teh gostiln se je seznanila pri šimi in fokstrotu s slovenskim orožni« kom Markom. Lep, stasit mladenič, vrh te« ga v lični uniformi, ji je kmlau zmešal mo« žgane. Pepca je rekla: «Ta ali pa nobeden« in tudi Marko ji je rekel, da ona ali pa no« bena, pa jo je vendar zapustil pred mese« cem dni, ravno tisti dan, ko jo je imel pe« liati pred oltar.
Pepca je obupala. Sklenila jc, da si vza« me življenje, ker jo je Marko tako sramot« no zapustil. Poizkusila se je vreči pod tram vaj, toda pasanti so jo potegnili izpred vo« za, ki je imel končati mlado življenje. Ker ni bilo nič s tramvajem je odšla na pečine na Bendbaši, da se vrže v Miljacko, pa so jo zopet pravočasno potegnili s pečin. Nato je kupila steklenico lizola in ga postavila na nočno omarico, da ga zvečer izpije. Pa se je zopet zgodilo nekaj, kar je prekrižalo
njen načrt. Ko je šla v sobo gospodinje, je prišel k njeni nočni omarici domači sinček in prevrnil steklenico z lizolom, namen je« nim za samomor.
A Pepca še ni odnehala. Vzela je vrv, od« šla v podstrešje in se obesila. Toda vrv je bila nedvomno medvojno blago, pa se _ je odtrgala in Pepca je obležala na tleh živa in zdrava. Ko je uvidela, da se tolikokrat poklicana smrt na noben način noče odzva« ti. je Pepca sklenila, da poskusi pozabiti svojega Marka. In kje naj ga lažje pozabi, nego v Koševu pri šimi in v veseli družbi. Krenila je preteklo nedeljo zopet tja. To« da nesreča nikdar ne počiva. Čim je stopi« U v gostilno, je že zagledala svojega Marka, kako je objemal njeno najboljšo prijatelji« co Ta dvojna izdaja je bila Pepci preveč. Stara bol se je zopet razpalila in stari sklep, da si vzame življenje, je zopet oživel. Ko je prišla domov, je pogoltnila pet šivank.
Kmalu nato se je vrnila gospodinja. Čim je opazila, da Pepca krvavi iz ust, je po« klicala rešilni voz, ki je odpeljal obupano dekle v bolnico. Njeno stanje je dokaj opas no, vendar zdravniki upajo, da ostane tudi sedaj pri življenju. Pravijo, da se je Marko, ko je videl njeno veliko ljubezen, premislil in sklenil, da jo vzame za ženo, čim ozdra« vi. Na ta način bi ta žalosten roman torej vendarle srečno končal.
Mm o planinah
bi bile znatno omejene ko bi se turisti dobro opremili, predvsem pa z ne-prekosljivimi ,t@oizerci" od J. Bra-jerfa Ljubliana, Breg št. 1
Velika poneverba
Uradnik finančne uprave v Šabcu, Rudolf Korošec, je poneveril nad pol milijona dinarjev državnega denarja.
Pri kontroli knjigovodstva finančne upra« ve v Šabcu je prišla komisija finančnega ministrstva nedavno na sled velikim pone« verbam, ki jih je izvršil davčni uradnik Ru« dolf Korošec, rodom iz Radgone. Dosedaj je ugotovljeno na podlagi izdanih priznanic, da je poneveril okoli 330.000 Din, vsota pa še narašča, ker se še vedno priglašajo stran« ke z novimi priznanicami, ki ne soglašajo z glavno knjigo.
Rudolf Korošec je vrSil svoje manipula« cije zelo premeteno. Imel je namreč dva. dnevnika. Glavnega, na podlagi katerega je vsakih 15 dni izročil denar glavni blagajni, ter tajni dnevnik, v katerega je pri vplače« vanju davkov točno zapisoval plačane vsote Ljudstvo je imelo v njega popolno zaupa« nje in nihče ni niti najmanj sumil, da bi bi« le mogoče pri takem delu kake nepravil« nosti. Pri registriranju plačanih vsot iz taj« nega dnevnika v glavnega pa je Korošec zmanjševal vsote, kakor je hotel, tako da je imel pri izročevanju denarja glavni blagaj« ni vedno knjige v redu.
Ko je odšel 7. maja na 20 dnevni dopust, pa so prišli kmalu na sled njegovim pone« verbam. Pri kontroli blagajne so našli za« varovalno polico, s katero sta zavarovana neka avtomobilska garaža in neki bioskop. Korošec je predvsem zatajil denar, ki so ga plačali kot davek razni denarni zavodi. Po mestu se govori, da je Korošec s pone« verjenim denarjem flnansiral razne svoje prijatelje. Čeprav je njegov dopust že po« tekel, vendar se še vedno ni vrnil in so bi« le oblasti zato primorane, da so izdale za njim tiralico.
tirih deklet?
Ta grozna zagonetka in senzacija se razkrije vsem posetnikom kina Ide-
ala v najnovejšem
HENNY PORTEN filmu
»Mož z brazgotino«. Senzacijonelno delo je ufilmljeno po romanu znamenitega Hugona Bettaneria. Vsi se bodete čudili in z največjo napetostjo
sledili dejanjem.
Predstave ob pol 11. dop. ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9 uri
KINO IDEAL
znameoiitejši njen nastop v tej dobi je v »Burgertheatru«, kjer igra s popolnim uspehom ulogo Margarete v Schnitzlerjevi »Literaturi*. Njen največji uspeh pa je zaznamovati v Tn.lin.ii1 i sezoni, kjer je v druž-bi Reinhardtovega režiserja in slavnega Igralca Arturja pl. Dunieckega in slovit« igralke Ane Maitinellijeve igrala na raznih uglednih nemških odrih v Češkoslovaški, n. pr. v Iglavi, Znojtnu in drugod. Nastopala je pod psevdonimom Darja Delar v najrazličnejših ulogah: kot Mabel in Kittv v GaIsworthyjevi * Družbi® in »Oknu*, kot Ivana v Shawovi «Sv. Ivani,, kot Maric Liouis v Bernstetnovem «Tatu», kot Henrika v Strindbergovi »Opojnosti®, kot Hilda v Ibsenovem »Stavbeniku Solnesu*, kot Ofe-lija v »Hamletu*, Dezdemona v »Otthellu* ter Pizzi v Lenghvelovi v Antoniji >, in v mnogih drugih klasičnih ter modernih burkah in komedijah. Najlepše uspehe je žela v ulogah sentimentalnih ljubimk in mladostnih salonskih dam. Kritika hvali soglasno čistost njene izgovarjave, plemenitost njenega organa, toplo čustvenost njene sim. patične tvornosti in očarujoče iskrenosti.
Jutri v petek, bomo gdč. Debeljakovo gledali in poslušali na odru ljubljanske dra. me. želimo ji najlepšega uspeha
Groharjeva razstava v Ljubljani. V spo	i
min petnajstletnice smrti slikarja Ivana i Groharja priredi Narodna galerija v Ljubljani spominsko razstavo pokojnikovih del.	; Razstava se otvori 20. Junija v Jakopiče-	j vem paviljonu. Lastniki Groharjevih del so
dali v ta namen slike že na razpolago. Ker pa je verjetno, da se nahaja še kje kakšna neznana stvar, prosi Narodna galerija, da ji to lastni1 ki javijo ter ji stvari blagohotno posodijo. Transport, zavarovanje in garancijo prevzemajo prireditelji. Razstava bo kolektivna ter bo obsegala več prostorov.
Zahvala ge. Berte Bukšekove. Gospa Berta Bukšekova, prva igralka mariborske drame, se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je izpadla slavnost ob njeni 25!etnici odrskega delovanja tako svečano. Prav posebno zahvalo izreka velikemu županu mariborske oblasti za prekrasni dar in za čestitke, Ženskemu društvu in Dramatičnemu društvu v Mariboru ter njega zastopniku prof. Strmšku, G. Majcnu, odposlancu Dramatičnega društva v Ptuju, Mariborskemu novinarskemu klubu, časopisju, upravniku mariborskega gledališča dr. BrenčičU, zastopnikom drugih odrov, odborom »Udruženja gledaliških igralcev* in slednjič občinstvu, ki je s svojo navzočnostjo sijaj in blesk večera posebno povzdignilo.
Nemška premiiera Puccinijeve »Turan-dot« ne bo niti na Dunaju, niti v Berlinu, marveč, kakor poročajo listi iz avtentičnih virov, v Draždanih. Predstava se bo vršila dne 5. julija- Opero bo dirigiral kapeinik Fritz Busch.
Dirigent Kusevickij je postal častni doktor muzike na univerzi v Prownu Drugi mojster Toscanini pa ie prevzel gostovanje filharmoničnih koncertov v New Y0rku za ceno 32.000 dolariev.
Domače vesti
*	Novi direktorji tvornlc duhana. Za direktorja tvornice duhana v Celju ie imenovan g. Karel Hladki, šel odseka tobačne tvornice v Ljubljani, za direktorja tvornice duhana v Zagrebu pa Ivan Nikolič, direktor tobačne tvornice v Celju.
*	Upokojtve. Na predlog ministra pro-svete je bil podpisan ukaz, s katerim so umirovljeni: Jakob Vraže in Friderik 5i-janec, profesorja na učiteljišču v Mariboru, in Mirolsav Pitčelik, šolski upravitelj v Lajteršbergu.
*	Nov šel prf*.biroa. Novoimenovani šef presbiroa v ministrstvu zunanjih zadev g. Karovič, dosedanji generalni konzul v New-yorku, ie dine 1. junija nastopil svoje novo službeno mesto.
*	Dr. Tartaglia spet splitski župan. Novoizvoljeni občinski svet v Splitu je imel predvčerajšnjem popoldne pod predsedstvom najstarejšega občinskega svetnika dr. Begiča redno sejo. Edina točka dnevnega reda je bila volitev župana. Dr. Tartaglia, dosedanji župan, je dobil 18 glasov (10 glasov meščanskega bloka in 8 federalističnih) in je bil torej vnovič izvoljen za župana.
*	Izpremembe v državni službL Z odlokom ministrstva za narodno zdravje ie dr. Slavo Kristan imenovan za zdravnika-vo-lonterja pri splošni bolnici v Ljubljani. Tajnik na tehnični fakulteti ljubljanske univerze Joso Jurkovič je iz II. kategorije preme-Ičen v 5. skupino I. kategorije. Fran Aleš, doslej pri tobačni tovarni v LJubljani, je imenovan za šeia oddelka v upravi državnih monopolov pri tobačni tvornici v Ba-njaluki. Za poštna uradntka sta imenovana Davorin Grobetafk, poštar v pokoju, pri poštnem uradu v Ce!'u, In (kvalificirana poštna poslovalka Cecilija PlankaT pri poštnem uradu v Mežici. Premeščeni so poštni uradniki Zorko Kambič iz Maribora v Ljubljano, Ivam Plausteiner iz Zagreba v Maribor ln Danica Dokmanovič iz Maribora v Zemun. Direktor državnega moškega učiteljišča v Mariboru Matija Pire je postavljen v stanje pokoja.
*	VpHv radičevcev na prosvetno politiko zopet jačjl. Kakor znano, je minister pro-svete, g. Maša Trifunovič, kmalu po pre-vzetju svojega resora obljubil zastopnikom Profesorskega udruženja, da bo popravil vse nezakonitosti in očite slučaje strankar-stva, zagrešene za časa ministrovanja Stje-pana Radiča. Spočetka je tudi v resnioi izvršil razne reparacije, na pritisk radičevcev, posebno državnega podtajnika Pasari-ča, pa je pričel sedaj zopet popuščati. V profesorskih vrstah vlada radi tega veliko nezadovoljstvo. Nekateri pododbori Udruženja so zato že zahtevali od glavne lspra^ ve, da skličejo izreden kongres Udruženja, fei naj odloči nadaljno taktiko profesorjev za slučaj, da bi se nadaljevala prosvetna politika, kakor jo Je začel Radič.
*	Iz uradnega lista. »Uradniški list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 50. številki uredbo o razvrstitvi gledaliških igralcev, nadalje pravilnik o naročanju ma-terijala na račun reparacij v Nemčiji, pravilnik o dajanju državne pomoči za urejanje in podpiranje vzornih kmetiških posestev ter nanedbo ministra za socialno politiko, s katero se i^preminjajo plačilni razredi za pokojninsko zavarovanje nameščencev v Sioveni.fi to Dalmaciji.
*	Odlikovanja Kragujevca in Šabca. Vlada češkoslovaške republike ie junaški mesti Kragujevac in Sabac odlikovala z vojnim križcem. Odlikovanje bo na svečan način obema mestoma osebno izročil češko slovaški poslanik na našem dvoru g. Jan Šeba. V Šabcu se bo vršila slavnostna Iz-, ročitev odlikovanja dne 13. Junija, ko bo obenem tudi zlet tamkajšnje sokolske župe. Mestna občina je po posebni deputaciji izročila na dvoru prošnjo, naj bi tudi kralj počastil to svečanost s svojo prisotnostjo.
* Pri državnem vzgajallšču v LJubljani
je razpisano službeno mesto za učitelja. S
boljšega ln naSdeataejšega herojskega letalca, za katerim žaluje vsa domovina.
• Smrtna kosa. V Ptuju Je preminula v noči od torka na sredo po kratkem trpljenju gospa Vida dr. Horvatova, soproga odvetnika dr. Tomaža Horvata. Pokoinlca je bila hčerja bivšega ravnatelja meščanske šole v Krškem, g. Ivana Lapajneta, in sestra lnrfv. prof. dr. Stanka in zdravnfita dr. Žfvka Lapajneta v Ljubljani. Ma je vzorna soproga in tnati, ki se Je marljivo udejstvo-vala tudi v narodnih društvih. Ženska podružnica CMD v Ptuju Je izgubila z njeno smrtjo nadvse agitoo ta požrtvovalno predsednico. Pogreb bo v petek ob 4. popoldne. — V Smariu pri Jelšah Je umrla dne 1.1, m. zjutraj gospica Olga Pogoreuc, hčerka Inšpektorja finančne kontrole, stara komaj 17 let. Pogreb bo 3. t m. ob 16. uri — V Tržiču je umrl v torek g. Jostp KoroSic, železniški uradnik, izredno simpatičen ta zelo agilen človek. Pogreb se Je vršil včeraj. — V Zireh je preminula dne 31 maja gospa Marija Oblak, trgovka ta posest-nica. — Včeraj je umrla v LJubljani po kratki bolezni gospa Ivanka Kor nič, mati gospe Maičike Magdič, trgovke v Ljubljani Pogreb bo v petek ob 4. popoldne te Starega trga §t. 9. — V Sv. Marku Je umrla dne 30. maja gospa Mimika M ari nič, soproga šolskega upravitelja g. Mirka Ma-riniča. Blag jim spomta, žalujočim naše iskreno sožalje!
Navodila za fotografe amaterje lzila
Cena Din 18*-	157
Drogerija A. Kane sinova, Židovska ul.
na državne stroške. Prizlase sprejema uprava vojne akademije v Beogradu do 10. avgusta zaključno.
*	Za rezervne oficirje. Minister vojske in mornarice je z odločbo od 29. aprila 1926 odločil, da naj se v bodoče vsem rezervnim ofldrjem, kadar so na vežbi Izplačujejo dodatki, predvideni v čl. 286, to Je dodatek za služhelja ta drva.
*	Morilec Oradlček obešen v Varaždinu. V Varaždinu je bil včeraj na dvorišču tamkajšnjega sodnega stola obešen 21 letni neomenjeni delavec Anton Oradiček, ld je pred meseci umoril Adolfa Lampla, sekvestra nad imetjem barona Oskarja Pongratza, zato, ker je njegovega očeta odpustil iz službe. Gradiček je bil ves čas popolnoma apatičen ta je tudi pri justtfikacljl ostal povsem miren. Obesil ga Je krvnik Mausner fa Sarajeva.
•	Samomor policijskega stražnika."V Novem Sadu se Je predvčerajšnjem ustrelil policijski stražnik Božo Nedlč. Pognal si Je kroglo v usta ta ostal na mestu mrtev. Vzrok obupnemu činu Je bil strah pred disciplinarno kaznijo zaradi nekega prestopka na straži
•	Pogreb ponesrečenega avljatika. V
Novem Sadu je bila predvčerajšnjem ob ogromni udeležbi prebivalstva pokopana ena žrtev izmed grozne aeroplanske nesreče — mornariški narednik Franjo Kalina.
» Iz vojaške službe. Pred izpitno komi- ; Pogreba se Je udeležil ves oficirski zbor sijo pod predsedstvom g. brigadnega gene- 1 ta častna vojaška četa. Tnrpla ponesrečenih M. Živkoviču sta Ciril Legat, sta šol- ! nega kapetana vojne mornarice Ivana Su-skega upravitelja Stanka Legata v Šiški, j mana doslej še niso našli, in Vekoslav Malnarlč, sta učitelja Ivana * Otroški Jok preprečil smrtno nesrečo. Malnartča na Ledini, položila Izpit za čta Na vogalu Bitoljske in Poincareieve ulice
aktivnega pehotnega podporočnika.
*	Slovenski Inženjerji pri šumsklh izpitih v Beogradu. Državni Izpit za samostojno vodstvo šumskega gospodarstva so pri ministrstvu za šume in rudnike v Beogradu položili naslednji naši ožji rojaki gg. inženjerji: Peter Krebelj, Jože Mihevc, Bogomir Šinkovec ta Bogoslav Žagar.
♦	Štipendije visokošolcev v naši državi so res prava posebnost. Skoro vsako leto se delijo po novem pravilniku; mesečni iznosi štipendij so se že večkrat menjali VI-sokošolci podpisujejo reverze, da bodo za ugodnost uživanja štipendije stopili v drž. službo in ostali v njej najmanj 2krat toliko časa, kakor so uživali podporo ali pa da bodo vrnili denar, ki so ga prejeli. Štipendije so prejemali po devet mesecev za šolsko leto, služiti pa seveda morajo po 24 mesecev za teh devet mesecev. Leta 1922. je prejelo v Ljubljani štipendijo par sto visokošolcev. Za tem je bilo vsako leto manj štipendistov. Nobeno leto pa se niso štipendije izplačevale pravočasno. In ko je bilo preteklo Jesen število štipendistov reducirano na skrajni minimum (na vseh fakultetah ljubljanske univerze ie le 29 štipendistov), ko so visokošolci podpisali z državo pogodbo, da bodo državi dobroto
v Beogradu se je ponoči od 1. na 2. junija zrušila enonadstropna Mša. Poleg te hiše so kopali temelj za novo poslopje in pri tem podkopali zid sosednje hiše, ki je vsled tega postala labilna in se Je zrušila. V hiši so stanovale tri stranke, vendar — na srečo—ni nikdo ponesrečil. V kritičnem času, ko se ie hiša že nagibala, je nek; otrok silno jokal ta zbudil mater, ki je opazila nevarnost in sklicala sosedne stranke iz spanja. Komaj so ljudje prihiteli na nlioo, se ie z groznim hruščem zrušila podkopa-na hiša. Človeških žrtev ni bilo. Pohištvo pa je ostalo pod ruševino. • * Novomeški zobni ateije Filipa Ogriča je : zaprt do konca tega meseca.	650
j * Za spomladansko kuro priporoča origf nalni planinski pomladanski čaj lekarna Bahovec, Ljubljana. Cena 10 dinarjev, po pošti 12 dinarjev.
* Morsko kopališče Gradež (Grado) pri Trstu. »Pension Villa Flora«, tik obale, dunajska kuhinja. Zmerne cene. Na željo prospekt! — Vera Vidmar.	623 j * Radioemanacijsko termalno kopališče i Dolenjske Toplice (38° C), postaja Straža-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom remma-tlzem, živčne bolezni, vnetje živcev, otrp-nenje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakas.
podpiranja vrnili z dvakrat tako dolgo j ne,o rekMvaitsCencijo po'težkih boleznih in
službo (v gotovini sploh ne moreš več vrniti!), ko ie bilo izrecno obljubljeno, da dobe štipendisti podporo za vseh 12 mesecev študijskega leta ta da se bo podpora izplačevala redno vsak mesec vnaprej, kar je vendar glavni namen štipendij, takrat so bili štipendisti prepričani, da iim ne bo izplačana podpora šele z večmesečno zamudo in po neštevilnlh Intervencijah prijateljev bednih visokošolcev. Toda prvo razočaranje je nastopilo že jeseni: za mesec oktober podpore sploh m bilo, češ da država nima denarja. Za naslednje mesece pa je bila izplačana vedno z večmesečno zamudo, kakor vsa prejšnia leta, ko Je še bilo deloma verjetno, da je neredu kriva slaba administracija uradov. In končno so prišli letos štipendisti tako daleč, da imajo v roki zavezo države, da jim bo redno delila podporo, da pa še danes 1. junija niso prejeli štipendije za marec! Baje dobijo v kratkem podporo za april In maj, za marec pa se je najbrtž nekje v Beogradu
pralne obleke, listre itd. za gospode, dečke in otroke kupite še vedno najceneje in najbolje v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti st. L
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana.
•TRST" Oglejte sl našo veliko izbiro!
4166
Oln
Beli 68-Si?i 78-
Samo pri ■VOIKA1 Ljubljana
EazpofOia u todl po poltnem povzetja.
LHIjska poštarica Zora BorštnarJeva bo sedela pred poroto 11. junija, a poštni uradnik Kalan pa 12. juoija. Javnost bo najbrže izključena pri razpravi zoper Andreja Za-larja radi hudodelstva posilstva. Ta razprava Je razpisana na 14. Junija. Najbolj zanimiva bo menda razprava proti Janezu Jarcu, morilcu Iz Medvod, ld bo 15. Junija baje zaključila zasedanje.
u— Prijave stanovanj. Udruženje Jugo-slovenskih narodnih železničarjev ima v dneh od 4. do 7. junija v Ljubljani kongres, na katerem priditjo železničarji Iz vseh pokrajin države. Udruženje se uljudno obrača do vseh Ljubljančanov s prošnjo, da blagovolijo vsi, ki imajo razpoložljiva stanovanja, prijaviti jih v društveni pisarni Udruženja, Kolodvorska ulica 26/L, dvorišče, desno, koliko sob, oziroma postelj Jim je mogoče nuditi za udeležence kongresa. Navedite tudi ceno Kdor se ne more osebno zglasiti, nai sporoči pismeno. Udruženje jugoslov. narodnih železničarjev apelira na ljubljansko občinstvo, da prihfti v vprašanju stanovanj na pomoč, da bodo gostje, ki bodo posetili belo Ljubljano, tudi v tem pogledu odnesli dobre utise.
Sokol I. — Tabor.
V	nedeljo 6. junija 1.1. na Taboru
društveni dan
V	soboto ob 6. zvečer skušnja z godbo, v nedeljo dopoldne ljudski koncert, popoldne javna telovadba, ljudska ves selica: šotori, kolo sreče, strelišče, ra»
dio, kino, ples. 4493 a
I operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka ! tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in ornla-' jevalna Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana a la • carte ali v penzionu. Cene znižane. Pro-i spekte na zahtevo.	157
združeni prejemki uradnika izgubila. Izgleda, da se bo obljuba 12 me-
tem mestom so II. kategorije. Prednost Imajo prosilci ki so tudi glasbeno izobraženi (harmonij ali klavir) ter bi sodelovali tudi izven pouka pri vzgoji gojencev. Prošnje naj se vlože do 15. junija pri ravnateljstvu državnega vzgajalršča v Ljubljani.
*	Občinski zastop na Teznu razpuščen. Občinski zastop na Teznu pri Mariboru je zaradi nezmožnosti za delo razpuščen. Za občinskega gerenta je imenovan Josip Jag-rovič, železniški uslužbenec in posestnik na Teznu. Za člane gerentskega sosveta so imenovani: kovaški mojster In posestnik Vinko Bezjak, učitelj Fran Luknar, delavec Alojzij Nerait ter posestniki Ivan Felič, Anton Novak, Jernej Očka ta Konrad Pulko.
*	Nov odvetnik v Ribnici Odvetniška zbornica v Ljubljani objavlja, da je g. dr. Josip Lavrfč vpisan v imenik odvetnikov s sedežeun v Ribnici.
*	Osrednja Zveza Javnih nameščencev ta upokojencev za Slovenijo skllcuie za nedeljo, 6. t. m. javni informativni zbor, ki se bo vrši v Narodnem domu v Celju ob 10. dopoldne. Dnevni red: Situaoijsko poročilo glavnega odbora. Vabljen Je vsak akttvni in upokojeni javni nameščenec, vse strokovne ta krajevne organizacije, brez izjeme pa so naprošeoe, da delegirajo na zbor tudi aficUelne zastopnike. Za glavni odbor O. Z.: M. L i li e g, predsednik.
*	Umrl Je v pondeljek zvečer v Rimu novinarski atašfi pri našem poslaništvu g. Petar Kasandrič, znani književnik ta hlsto-rik, ki je iz naše literature mnogo stvari prevel na tuje jezike.
*	Nekrolog ponesrečenemu kapetanu-pl-lotu Ivo Šitmanu priobčuje beograjsko »Vreme« fzpod peresa pesnika Oustava Krkleca, katerega je s pokojnikom vezalo
secev posušila zopet na devet ta da se bo j izstradani študent o sv. Jakobu laihko na- ! jedel za cel semester nazaj. Popolnoma upravičeno razburjeno vprašujejo prizadeti, kje je ovira rednemu izplačevanju podpore.
♦	Anallabetskl tečaj] za mornarje. Ministrstvo vojske in mornarice je odredilo, da se pri vseh večjih edinicah naše vojne mornarice osnujejo analfabetski tečaj za nepismene mornarje Iz južnih krajev. V to svrho so že odobreni potrebni krediti.
*	Pri kontrolah mer ta dragocenih kovin, oziroma pri meroizkusnih uradih v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu je treba popolniti več mest uradnikov - pripravnikov 1. in U. kategorije in sicer eno mesto strojnega tažen.erja, dve mesti inže-njerja kemije (za Beograd in Zagreb), pet mest kontrolorjev mer v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu ta Sarajevu ter več mest slug pri kontrolah v Celju, Mariboru, Zagrebu in Dubrovniku. Kdor se poteza za kontrolorsko mesto, mora Imeti dovršeno srednjo tehnično šolo ali v obče srednjo šolo z izpitom zrelosti
» Ali je bil pripravljen atentat v Zagrebu? Beograjska policija, kateri sta bila Izročena bolgarski študent Krsto Kričev iz Gradca in grofica Erlach z Dunaja, ki sta bila osumljena, da sta pripravljala o priliki svečanosti rezervnih oficirjev v Zagrebu atentat na kralja in kraljico, ie včeraj grofico Erlach izpustila, ker se je izkazalo, da ni bila v nobeni zvezi z eventualnim atentatom in se ie že vrnila na Dunaj. Preiskava proti Krstu Kričevu pa se še nadaljuje.
• Sprejem gojencev v vojno akademijo.
Letošnjo jesen bo sprejetih do 60 mladeni-čev. Konkurzi so razposlani po vsej kralje-ozk o" pri jat el jstvo. Krklec obnavlja spomine i vini vsem gimnazijam, vojnim okrugom, : htd-oplanski polet nad Jadranom s j večjim občinam, okrajnim glavarstvom ta kapetanom Šamanom in zaključuje posmrt- j fakultetam radi afišrranja1 V konkurzu so naco z galjivimi besedami, ki pričajo, da smo z Ivom Šumanom izgubiti morda naj-
Iz Ljubljane
pogoji točno navedeni Prihod kandidatov ta eventualno vračanje z železnico (ladjo)
u— V Pragi se Je poroča g. Slava Kla-palek, uradnik pri tukajšnji Češki industrijski banki, z gdčno. Bedjo Cihel novo. Bilo srečno!
u— Turkov večer. Sinočnega častnega večera, ki ga je priredilo »Napredno obrtniško društvo« v restavraciji »Zvezdi« svojemu zaslužnemu častnemu predsedniku g. Josipu Turku, so se udeležili poleg obrtnikov tudj minister n. r. dr. Žerjav, gerenta dr. Puc in Likozar. finančni delegat dr. Šavnik ter kot zastopnik trgovske in obrtniške zbornice tajnik Mohorič. — Slavlienca jc najprej pozdravil predsednik društva g- Rebek, omenjajoč njegove zasluge za obrtniški stan, nakar mu Je društvo poklonilo krasno izdelano diplomo. Imenom mestne občine mu ie čestita! predsednik gerentskega sveta dr. Puc, imenom SDS dr. Žerjav ta ravnatelj Jug, poudarjajoč, da je napredno obrtništvo lahko ponosno, da ima tako odličnega zagovornika ta pobornfka Tudi vsi ostali govorniki so slavili plodonosno delovanje g. Turka in izražali željo, da ostane še dolgo čil in zdrav na čelu naprednega obrtništva. Slav-ljenec se ie iskreno zahvali! za čestitke z obljubo, da bo tudi v bodoče posvečal vse svoje sile za prospeh obrtniškega stanu. Med proslavo sta marliivo sodelovala orkester in pevski zbor »Merkurja«.
u— Poletno zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča se bo pričelo 7. junija z razpravo zoper Janeza Pogačarja radi hudodelstva ropa po g 190 k. z. ta Martina Škrabo radi hudodelstva težke telesne poškodbe. Ravnotako bosta tudi 8. junija dve razpravi in sicer zoper Antona Bekša, rop, m Janeza Rozino radi težke telesne poškodbe. 9. junija bo razprava proti Viktorju Lokarju ta tovarišem, ld so na premeten način kradli prek) Pri tvrdki Gassner & Glanzman v Tržiču, a 10. junija proti Janezu Turšiču radi težke telesne poškodbe.
u— Prapor, umetniško delo br. Belega Bobra, bo razstavljen od četrtka 3. t. m. dalje v cvetličarni Korsike na Aleksandrovi cesti. Prvič so zaplapolali trakovi tega prapora v trodnevnem taboru Matjaževe čete na binkoštno nedeljo popoldne. Poleg prapora bodo razstavljena tudi darila Izvidnikov in roverov, ki so sl pridobili prva mesta pri tekmi, ki se je pričela mirno ln tiho že sredi februarja. In ne samo to! Tudi darila starešine Sivega volka bodo razstavljena, katera so mu jih izročili izvidniki, planinke, roveri in volčiča. Zato vabimo občinstvo, da si vse to ogleda, da vidi, kaj premorejo izvidniki in planinke ljubljanskega stega. Namreč taborna oprema »Sivega volka« je tudi ročno delo članov zmajevega stega.
"u— Akademikom — abstinentom! Pripravljalni odbor akademskega društva »Treznost« sklicuje na dan 4. t m. ob 15. v balkonsko dvorano ljubljanske univerze svoj lil. sestanek s sledečim dnevnim redom: 1.) Dosedanje ta bodoče delo. 2.) Ustanovitev lastnega društva in odobritev praviL 3.) Razprava o antialkoholnem tednu. 4.) Razno — Dosedanji odbor se je konstituiral sledeče: predsednik C. Kristan, stud. phil.; tajnik Boris Kermauner, stud i ur.; blagajnik N. Podboj; stud. techn. — Vabljeni vsi prijatelji boja proti alkoholu!
u— Ponovni planinski nesreč] se Izognete, ako posetite danes ob 4. popoldne pomladanski venček šentviškega Sokola pri Slepem Janezu v Žapužah.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 poskus posilstva, 1 telesna poškodba. 1 nezgooa, 1 popadljiv pes, 2 prestopka ka-ljenja nočnega miru, 1. prestopek beračenja,
1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek zglaševalnih predpisov ta 4 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo Izvršenih 7 in sicer: 1 radi beračenja, 4 radi vlačugarstva, 1 radi tatvine ta 1 radi suma vloma.
u— Nesreča. Hlapec Mihael Kokalj ie peljal v torek popoldne z zapravljencem po Zaloški cesti in čez most poleg vojaškega skladišča v Štepanjo vas nekaj desk. Na vozu je sedel tudi petletni Valček Svetek, stanujoč pri materi v hiši njegovega gospodarja na Kodeljevem št. 242. Cim sta privozila na most, je padla ena deska na tla in povzročila močan ropot, česar se je konj prestrašil. Posledica ie bila, da se Je konj pognal v dir in sta padla hlapec ter Valček Svetek na tla. Pri tem ie prišel otrok Pod voz ter mu je šlo zadnje kolo čez levo nogo. Precej poškodovanega so prenesli ljudje na bližnjo stražnico, kjer mu Je nudil prvo pomoč zdravnik dT. Milan Perko, ki mu je izpral rane in ga obvezal.
u— vlom v stanovanje. V stanovanje Bože Kontič na Opekarski cesti je vdrl dne 30. maia neznan zlikovec ter odnesel več različnih dragocenosti Med drugim je ukradel tudi usnjato rumeno listnico, v kateri so bili 3 zlatniki po 10 kron, 5 sre-brnjakov po 5 kron, 2 srebrna goldinarja ter srebrn dolar. S tatom je šla tudi srebrna žepna ura. doza za tobak ta nekaj obleke.
u— Beg iz bolnice. Iz deželne bolnice je pobegnila v nedeljo popoldne 451etna Marija Kosanc iz Zgornje Šiške. Pripeljali so io v Ljubljano iz ženske kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem, kamor je prišla kot
nepoboljšljiva tajna prostitutka ln tatica. Ušla Je v bolniški obleki ter se skriva bržkone v okolici mesta.
- Ubegel dečko. Od svojih staršev, sta-nujočth na Povšetovi cesti št. 2, je te dni pobegnli 141etni čevljarski vajenec Valentin Kristan. Deček Je zašel v slabo druščino, ki ga je pod pretvezo, »da mu ne bo treba nič delati«, speljala od doma. Odšel Je v družbi več tovarišev bržkone na deželo.
Iz Maribora
a— Slava 32. artlljerljskega polka. Mariborski 32. artiljertiski polk praznuje v soboto 5. t. m. svojo slavo v spomin na dan. ko so baterije tega polka prvikrat stopile na Gosposvetsko polje o priliki koroške ofenzive leta 1919. Ob 10. dopoldne se lxi vršila v vojašnici Vojvode Putnika v Stritarjevi ulici služba božja in rezanje kolača K slavnosti so vabljeni tudi vsi rezervni oficirji. Popoldne se bo vršila isto-tam vojaška veselica, za katero se ne bodn razpošljila posebna vabila.
a— Izlet mariborskih planincev na Sije. me. Mariborska podružnica SPD priredi s savinjsko v nedeljo dne 13. junija skupen Izlet na Sljeme (1035 m) pri Zagrebu. NaSa dolžnost ie, da se hrvatskim planincem . stalnim gostom cašega Pohorja ln Alp ob tej priliki vsaj deioma oddolžimo. Polovična vožnja je zasigurana. Prijave sprejema do 5. junija g. Strašnik v Mariborski tiskarni in g. Kravos, trgovec na Aleksandrovi cesti.
a— V bivšem mestnem šolskem poslopju, na Slomškovem trgu, v katerem se sedaj nahajajo uradi pol. komisariijata, bodoče policijske direkcije. Je pričela te dni lastnica, mariborska občina, s čiščenjem in beljenjem sob, kar je bilo že skrajno nujno. Prostori prejšnjih šolskih sob so za urade zelo neprikladni in hiigijenično oporečni. Popravila je potrebna tudi zunanja cela stavba, vendar tega občina še ni storila, ker Ji pla. čuj'e država prenizko najemnino. Dolžnost države bi bila, da pokaže v Interesu zdravja uradništva samega In poslovanja več obzirnosti ter razumevanja za to pereče vprašanje.
a— Pred ustanovitvijo Vidovlčevega kluba v Mariboru. Vidovičeva ideja, prep0T0. dit! človeka in s tem dvigniti Ideale do živ. Ijenja, pridobiva privržencev tudi v Mari. boru. Kakor doznavamo, priredijo člani ljubljanskega Vidovičevega kluba v čitalniški dvorani Študijske knjižnice — dvorana Ljudske univerze — sestanek vseh onih, ki bi bili pripravljeni vstopiti v klub, ki naj bi se osnoval v Mariboru.
a— Nova zbirka češk:b knjig v Ljudski knjižnici. Te dni je prejela mariborska ljudska knjižnica v Narodnem domu lepo Zbirko 50 novih čeških knjig. Nadalje je došlo nekaj najnovejših slovenskih romanov. Tako nudi vodstvo knjižnice, ki Je največja ljudska knjižnica v Mariboru, svojim članom ugodno priliko novih in zanimivih tetji«.
Cankarieva proslava v Mariboru
V soboto 5. t. m. m v nedeljo 6. t. m.
a— Pred zatvoritvljo dravskega mestnega kopališča. Mestni stavbni urad prične že v najbližjih dneh z gradnjo novega kanala, ki bo spajal vse omrežje od vinarske šole pod Kalvarijo in ulic okrog Ljudskega vrta do Strossmayerjevega drevoreda. Novi kanal se bo pri Vrtni ulici spojil z že obstoječim kanalom iz mestnega dela med Koroško in Smetaaovou ulico, kateri se S'e-ka tik nad dravskim kopališčem, ki ga ima mestna občina v najemu. Iz higijenskih razlogov bo mr>rai magistrat nato kopališ:e zapreti. S tem b: stopilo vprašanje novega kopališča na Dravi vendar zrelo za resne in odl-čilne korake, a— Razpis službe pri mest. magistratu. Pri mariborskem mestnem magistratu .ie razpisano mesto uradnika II. kategorije. Prošnje je vložiti s potrebnimi prilogami do
1 iuniia pri mestnem magistratu.
a— Sprejem vajencev. Mariborski gremij
ie na svojem zadnjem občnem zboru skle-
nil, da se bodo sprejemali trgovski vajenci
le od dovršenega 14 do vštevšega 18. leta
in to od 1. junija do 1. oktobra. Mariborski magistrat kot obrtno oblastvo .ie te dni sklep gremija potrdil.
a— Uradne ure na mariborski carinarnici so od 1. iunija določene ob delavnikih od
8 do 12. in od 15. do 18.. ob sobotah pa nepretrgano od 7.30 do 13.30.
a— Gibanje naU-zljivih bolezni. V času od 22. do 31. maja se je pojavilo v mariborskem mestnem okolišu zopet več novih slučajev nalezljivih bolezni. Škrlatinka. ostalo 10, novih 2, ostalo 12; ošpice ostalo 0, novih 1, ostalo 1; šen ostalo 0, novih 2. ozdravlj. 1, umrl 1; tifus ostalo 2.
a— Družabni večer mariborskega oficir' skega doma se snoči radi koncerta Glasbene Matice ni vršil ta Je preložen na soboto 5. junija.
a— Predavanje o Vldovičevem pokretu
se bo vršilo v petek 4 junija ob 8. zvečer v čitalnici šudijdce knjižnice. Predava predsednik Vidovičevega kluba iz Liublja-ne g. Htigo Bajuk abs phil. To predavanje priredi klub z ozirom na dejstvo, da je v Mariboru veliko zanimanje Za Vidovičev pokret in smo prepričani, da se bo občinstvo v velikem številu udeležilo tega predavanja. Po predavanju bo dovoljena debata o tem vprašanju. Odbor.
Iz Celja
e— Celjska okoliška šola. Ker je vsled
nasprotujočih si vesti v slovenskem časopisju o te) zadevi javnost popolnoma zbegana, podamo naslednje stvarno pojasnilo: Izveš tni celjski klerikalni štab, nemškutarji iz Gcberja, za katerimi se skrivajo celjski m okoliški Nemci ter še par drugih zaslepljenih nezadovoljnežev iz celjske okolice, se je obrnilo do klerikalnega poslanca za celjski okraj, da za vsako ceno prepreči nadaljnje zidanje novega šolskega poslopja za celjsko okolico. Z naravnost go-rostasnimi lažmi in te trte izvitimi informacijami se k temu narodnemu poslancu res posrečilo, da je pomočnik ministrstva pro-svete v prvem hipu izdal telegrafično prepoved, a le z namenom, da se ministrstvu čim prej predložijo vsi zgradbe tikajoči se sipisi in načrti. Ko se ga je opozorilo na veliko materijalno škodo in na tožbo, ki preiti od strani prizadetih delavcev in obrtnikov, je moral sam, kakor tudi minister prosvete priznati, da za ustavitev dela pri novi zgradbi ministrstvo prosvete nikakor ni kompetemno in bi mora'o za slučaj, da vzdrži prepoved, nositi tudi vse materijal-ne posledice. Zidanje novih šolskih poslopij spada izključno v delokrog šolskih občin in ga ne more nobena šolska oblast ukiniti, ako se vrši to zidanje po predpisih. Na tem stal'jšču stoji sedaj tudi ministrstvo prosvete, ki si je pa dalo predložiti kot nadzoro-valna oblast vse spise in načrte samo v ta namen, da se prepriča o pravilnem postopanju šolske občine. Zidalo se bo torej naprej, pa makar iznajde »SLovenec« vsak dan kako novo vest jn naj še tako pridno po_ natiskuie njegove članke in zaiplotno se-kundira celjska »CiMier Ze?un<g«.
e— Poslopje celjske grofije. Na vabilo mestnega magistrata celjskega se je mudil 2. t m. v Celju konzervator dr. Fr. Štele iz Ljubljane ter si je ogledal zaradi nameravane adaptacije poslopje, v katerem je nastanjeno sedaj okrožno sodišče, takozva-no grofijo. Ni se mogel dovolj načuditi temu lepemu celjskemu biseru raznih zgodovinskih zanimivosti. Poleg arhitektonskih stvari so mu zlasti ugajale lepe slike na snropu sedanje porotne dvorane, ki so tevedene na platnu. Stavbni komisiji je izrazil željo, da bi se nai grofija v najkrajšem času starinskem slogu primerno prenovila, ker bo na ta način tvorila prav dragoceno poslopje tn bo lahko Celje nanj ponosno. Prepričani smo, da bo tudi celjski občinski svet pokazal največji interes za to, da se poslopje čim prej adaptira, četudi bo treba doprinesti nekoliko gmotnih žrtev.
e— Članice »Kola jugoslovenskih sester« v Celiu bodo danes na Telovo nabirale po mesta prostovoljne darove za odpremo revne dece na morje. S to akcijo si je nadelo društvo težko, a prav hvalevredno nalogo. Veliko j« v Celju m bližnji okolici revne dece brez staršev ■ in drugih sorodnikov, ki vsled nezadostne hrane hira na boiezni, ki postane največkrat neozdravljiva. Nihče naj ne odreče prispevka za ta res prepo-treben namen, vsaj se je ravno v Celju že tolikokrat pobiralo za stvari popolnoma sekundarnega pomena. Želimo društvu obilo uspeha, kj naj bj omogočil večjemu številu res revnih otrok počitnice in okrepoila na morju.
e— Cvetlični dan drž. kraj. zaščite dece in mladine v Celju se bo vršil v soboto 5 t m.. Prebitek te humanjtarne akcije je namenjen izključno ubogim otrokom. Zato prosimo blagohotnega razumevanja in ljubeznive naklonjenosti.
e— Občni zbor društva »Državnih upravnih uradnikov zdravstvenih zavodov lz Slovenije« bo v Celju v kiubovi sebi Celjskega doma v nedeljo 6. it. m. ob S.30 dopoldne.
e— Dobava gramoza za državno cesto.
Gradbena sekcija v Celju razpisuje za Trojansko državno cesto debavo gramoza. Podatke in pojasnila dobijo interesenti v pisarni okrožne gradbene sekcije.
e— Gospod Adolf Perissich, fotograf v Celj<u, o čegar srnini smo pomotama poročali v petek, po naših naknadnih informacijah ni irmrl. Naj bi mu bilo usojeno še dolgo življenje.
e— Licitac ja košnje v mestnem parku. V nedeljo 6. junija ob 9. dopoldne bo v mestnem parku pri vremenski hišici licitacija košnje.
e— U druženje vojnih invalidov, podružnica Celje, ima v nedeljo 6. t m. svojo tombolo. Dcbiiiki, ki jih je prejela podružnica od raznih strani, so krasni in dragoceni ter jih je toljko, da bo skoro vsak prišel na svoj račun. Celjska podružnica vojnih invalidov je navezana e na podporo dobrotnikov in na razne prireditve. Ker ji letošnji koncert ni vrgel nobenega dobička, je želeti, da si vsaj s tombolo pridobi nekaj sredstev za podpore.
e— Obesil se Je v toTek 1. junija zjutraj 601etni trgovski potnik Alojzij Kvartič. Ko so šli zjirtraj ljudje v mesto, so videli na neki jablani pri drugem železniškem mostu v Zagradu pri Celju truplo obešenca. Okrog vratu si je ovil cunjo, potem šele vrv. V smrt ga je gnala najbrže revščina.
Potopljeno zloto
se dviga iz morskih globoiln jutri v petek ob 4. ln pol 6 v
ELITNI KINO MATICA
e— Kaj pa hoče? Dopisnik »Slovenca« izprašuje, ali ima nai dopisnik visokošolsko izobrazbo ala je posečaJ samo ljudsko šolo. Ali hoče izzvani kakšen dvoboj? Ko-rajžo ie kaže veliko. Le naj se lepo umiri pa sam sebe najprej izobražuje. Toliko mu pa že povemo, da naš dopisnik ni kazal svoje izobrazbe po gotovih taborih.
e— Grand cirkus smo imeli te dni na Glavnem trgu v Celju, kjer so se produci-rali cb zvokih godbe trije akrobati iz Novega Sada. Take prireditve pač ne spadajo v mesto, so se že tudi, vsaj pri nas v Sloveniji, v vaseh preživele.
e— Splošna gradbena zadruga v Celju. Kakor čujemo, napreduje »Splošna gradbena zadruga v Celiu« prav dobro. Člani se pridno priglašajo ln Je pričakovati, da bodo nekateri že letos postavili družinske hfše. Zadrugo vodijo sposobni tjndje, kar je pač glavno.
Iz Trbovelj
t— Odklopitev Hrastnika od Trbovelj. V Hrastniku so se raznesle vesti, da se ima že v bližnjih dneh Izvršiti odklopite* Hrast nika od Trbovelj. Te vesti pa niso resni č. ne, ker ni podala svojega mnenja še niti fi» nančna delegacija niti višje deželno sodi« šče in veliko županstvo o tem sploh še nI sklepalo. Kakor smo poučeni, se bo zadeva še zavlekla, ker so združene ž njo velike težave tehničnega značaja.
t— Zaključek dramatične Me. Pretekle dni ie zaključila dramatična šola Sokolske« ga društva v Trbovljah svoja predavanja. Solo so obiskovali gospodje in gospodične, ki pripadajo vsem slojem v občini. Obisko« valci so v pri lično kratkem času zelo na» predovali. kar je že opaziti pri vseh novej« ših igrah. Žal, da je bilo tTeba zaradi pozne sezone šolo zaključiti. Nadaljevala se bo s prvim septembrom Vodja g. prof 5est_ je dal pred zaključkom naštudirati še «Perife« rijo», ki se vprizori 13. t. m.
t— Popis živine tn vozov v občini se bo nadaljeval še jutri 4. t. m.
Iz Metlike
Dramatična prireditev. Danes, na Telovo, priredi dramatični odsek tukajšnjega Soko« Ia igro »Deseti brabv Ig-ra se vrši na Makar« jevem vrtu. Pričetek igre ob 20. uri. Kakor vsakokrat, tako upa Sokol, da bo tudi ta prireditev številno obiskana.
Občni zbor krajevne organizacije SDS. Jutri v petek, dne 4. junija se vrši v prosto« rih Čitalnice občni zbor krajevne organiza. cije samostojne demokratske stranke ob 20. Udeležba je za vse člane obvezna. Obenem se vrši tudi sestanek vseh okoliških krajev« nih organizacij, kje se bo razpravljalo o nr-'-rav2h za manifestacijsko zborovanje dne 13. t. m.
opisi
ST. VID NAD LJUBLJANO. Danes ima naš Sokol pomladanski venček pri »Slepem Janezu« v Zapužah. Na sporedu so nastopi lastnega tamburaškega zbora z nanovo na-ŠDudirammi komadi moškega pevskega zbora Sokolov iz Ljubljane in izbrane vrste telovadcev na orodju. Vstopnina Din 5 za osebo. Začetek ob 4. popoldne. Za Ljubljančane ugodna udeležba z avtobus zvezo.
TRŽIČ. V torek ponoči je preminul ob-čeznani in priljubljeni nadsprevodnik drž. železnice g. Korošic Jože. rodom iz Palovč pri Kamniku. Pred in med vojno je služboval v Trstu, po prevratu pa Je prišel v Tržič, kjer si je mahoma pridobil splošno spoštovanje. Kako priljubljen je bil med občinstvom, dokazuje dejstvo, da so ga vsi, mali in veliki imenovali »stric«. Sedaj pa nas Je naš priljubljeni striček za vedno zapustil po dolgi mučni bolezni. Zapušča ženo in dve hčerki ki sta kolikor toliko preskrbljeni. Vendar ga bo družinica prav težko pogrešala. Iskreno sožalje!
TRŽIČ. Deška in dekliška meščanska šola priredi s svojim Podmladkom Rdečega križa v soboto in nedeljo »Dan Rdečega križa«, kakor se prireja po celi državi. V soboto zvečer ob osmih J« SolaTska akademija z Izbranim sporedom. Učenci nastopijo s pevskimi, telovadnimi in goslaškimi točkami, učitelji pa vprizore MiKinskega »Veselo igro o žalostmi princezinji«. V nedeljo ob pol 10. je slavnostno zborovanje Podmladkarjev v šolski teiovadoicci, nato obhod po trgu popoldne ob 4. pa se ponovi akademija. Na prireditev opozarjamo vse prijatelje naše mladine, posebno pa vabimo starše, da pogledajo delo svojih otrok tudi od blizu.
POLZELA. Diletantje tz Rečice ob Paki prirede v nedeljo dne 6. junija nočno ob 4. popoldne v dvorani g. Cimpennana ljudsko Igro s petjem »Deseti brat«. Med odmori in po predstavi svlra tamburaški zbor. Cenjeno občinstvo vabtmo od blizu in daleč k prav obilni udeležbi.
Vremensko poročilo
HeteorCoški zavoG v Liubliani. 2 junija 1
Viš'nw tiar "metra ,108.fc m
Kraj	Cas	3arom.	Temper.	Rai. vlage »o/o	Smei vetra m brzina v m	Oalai nos 0—10	Vrsta padavine	
							a-* ooazovan ti	mm to i ure
opazovanja								
	7	759 ti	11-2	89	NE 0.5	9	mezleno	8.5
Ljubljana .1	8.	759-5	127	83	SE 0.5	9		
(dvorecl i	14-	7560	192	48	SSW 4	3		
	21.	7559	15 8	60	SW 2	4		
Zagreb . . .	8. !	7591	13-0	91	W 3	10	dež	4.0
Beograd . , .	8.	757 6	150	95	W 1.5	10		13.0
Sarajevo ...	8.	/59-1	13-0	92	W 3	10	dež	4.0
Skoplje . . .	8.	758 7	19 0	74	NNE 1.5	7		2.0
Dubrovnik . .	7.	766 7	190	90	mirno	10		53.0
Praga ....	7	7607	90	—	SW 0.5	10	megla	4.0
V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 2.8 mm.
Solnce vzhaja ob 417 zahaja ob 19*39 una vzhaia ob 0317 'ahaja ob 1023
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno oblačno, hladno, mestoma dež. Morda se bo vreme začasno zboljšalo, toda ne bo ostalo.
Šport
Atletiki (Celje) ; ASK Primorje
Danes, ▼ četrtek, ob 17. url ob vsakem vremenu
Skoro po triletnem presledku nastopijo danes v Ljubljani celjski Atletiki, kateri so se v zadnjem času kvalitativno zelo dvig« nilL Gostovanje celjskih Atletikov je zna« čilo vedno za Ljubljano zanimivo srečanje, kar se pričakuje tudi danes.
Atletike je dobro izvežbal znani dunajski reprezentativni igralec Diirschmidt, Id na« stopa sedaj pri prvorazrednem dunajskem profesionalnem Idubu WAC«u. Njegovo dunajsko šolo je klub i danes ohranil, a vr» zeli v moštvu dobro spopolnil. Prazno me« sto Dirrschmidta, kot srednjega krilca, je zavzel Aistrich, ki nastopa na tem mestu z uspehom, kar je tudi dokazal ob priliki medmestne tekme Ljubljana : Celje. Na« dalje izpopolnujejo krilsko vrsto še halfa Kiihn in Oreschnig. Mogočen oslon ima moštvo v svojem obrambnem triju, kjer igrata znana branilca Saleker in Stožir, a mladi vratar kaže velike sposobnosti ter je predvsem njegova zasluga na lepem rezul« tatu omenjene medmestne tekme. Napadal« no vrsto tvorijo predvsem mladi, a ambici« jozni igralci, ki so vsled svoje prodornosti in hitrosti zelo nevarni za nasprotnikova vrata.
Kvaliteto Atletikov nam kažejo rezultati, ki so jih pred kratkim dosegli kot n. pr. proti mariborskemu Rapidu v Mariboru 1 : 2, a ob priliki zadnje pokalne tekme so svojega domačega rivala SK Celje prema« gali s 4 : 1.
Tekma se odigra na igrišču ASK Primor« je in sicer ob vsakem vremenu. Trening predtekmo igra SK Slavija z rez. ASK Pri« morja ob 15.30.
Atena : Ilirija
Danes dopoldne se vrši na prostoru Ate« ne prijateljska hazenska tekma med prvi« ma družinama Atene in Ilirije. Kakor so bi« Ia vsa dosedanja srečanja obeh klubov pred met obče pozornosti vse naše športne jav« nosti, tako vlada tudi za današnjo tekmo izredno zanimanje. Posebno pomembna je tekma tudi vsled tega, ker nam bo mogo« če dobiti jasno sliko, kako naj izgleda naša reprezentanca, ki nastopi v nedeljo v Za« grebu. Izvrstne sile, s katerimi razpolagata oba kluba nam jamčijo, da bo tekma vse« skozi zanimiva in napeta do poslednjega momenta. Obe družini bosta pokazali vse svoje najboljše, tako da si svoj dobri "reno» me, ki ga danes uživata ohranita tudi v naprej. Družini nastopita v glavnem v svo» jih običajnih postavah, med katerimi vidi« mo naše danes najboljše hazenašice kakor Cimpermanovo, Bernikovo, Zupančičevo, Omanovo. Špornovo, Schiffrerjevo itd Tek« ma počne točno ob 11. dopoldne. Sodi prvič g Dobrlet. Vstopnina običajna za domače prireditve.
Prireditve ŽSK Hermes povodom železniškega kongresa
Železničarski športni klub Hermes prire» di povodom kongresa Udruženja jugoslo« venskih narodnih železničarjev športni tur« nir s sledečim sporedom:
Sobota, 5. junija: Ob 17. nogometna tek« ma ŽSK Hermes : SK Slovan in ob 18.30 nogometna tekma SK Ilirija : SK Jadran.
Nedelja, 6. junija: Ob 15. pričetek final« nih nogometnih tekmovanj.
Med odmori nogometnih tekem se vrši moška štafeta 4 krat 100 m in damska sta« feta 4 krat 60 m. Startajo atleti in atletinje Ilirije. Jadrana, Slovana in Hermesa.
Tekmuje se za darila, podarjena od U. J N. Ž D. ila so.
Za nogomet: I. častno darilo, IL bronasta plaketa, III. bronasta plaketa, IV. kolajna.
Za atletiko: I. bronasta plaketa, II. bro« nasta plaketa, III. kolajna.
Pri nedeljskih popoldanskih tekmah sode« luje godba nar. žel. glasb, društva «Drava» iz Maribora.
Službene objave LLAP. Juryja za izbir« ni miting LLAP. za Poljsko, ki se vrši v soboto, 5. t. m. ob 17.30, v nedeljo, 6. t. m. ob 15. na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta je sestavljena nastopno: Vrhovni sud: gg. Windisch, ing. Debelak, Sancin D., Ry» baf M., Goreč, Vodišek, Kandare B. Star« ter za teke: g. Sancin D.; starter za skoke in mete: g. Windisch; sodniki na cilju in časomerilci: gg. ing. Debelak, Gorjanc, Bru« mat. Goreč, Vodišek; sodniki za skoke in mete: gg Ludvik, Rybaf M., Gnidovec, Baltesar, Letnar; handicaper S. Sancin; sod« niki na progi: gg. Lukežič, Jernejčič, Fink, Kandare B.; zapisnikarja: gg. Saksida in Gregorič; vrhovni redatelj: g Sancin Mo« dest; beležnik krogov: g. Letnar; redatelj starta: g. Vončina M.; oglaševalec: g. Ča» mernik; zdravnik: di. Mayer. Sestanek sod« niškega zbora se vrši vsakokrat na igrišču euo uro pred pričetkom mitinga. Vsak klub, član LLAP, ki se nahaja v Ljubljani, mora postaviti k temu izbirnemu mitingu po tri reditelje, sicer se kaznuje z globo 100 Din. Reditelji se morajo javiti vrhovnemu redi« telju vsakokrat eno uro pred pričetkom mi« tiuga.
Včerajšnji nogomet na Dunaju. Sparta (Praga) : Vienna 4 : 3 (2 : 3). Dunajčani so vodili že s 3 : 1, ko je morala leva zve« za Sziklossy radi poškodbe izstopiti. S tem e napad domačih zgubil vsako zvezo in sla« bi krilci niso mogli vzdržati napadov Spar« te. Pražani so bili v ostalem še bolj v. pre« moči kot kaže rezultat.
SK. Ilirija. Na igrišču SK Ilirije pred drž. kolodvorom odpade danes, v četrtek, tiening vseh klubovih sekcij.
SK. Slovan. V petek, 4. t. m. se vrši točno ob 20.30 v zadnji sobi restavracije Lloyd (ne kot je bilo prvotno določeno v Narodni kavarni) splošen članski sestanek. Podrobnosti na klubovih deskah. Vsi in točno!
Motorne In kolesarske dirke v Maribot ru. Naše torkovo poročilo o omenjenih dir« kah moramo popraviti v toliko, da je pri« šel pri glavni kolesarski dirki Jug Josip kol drugi in ne kakor pomotoma poroča na Knechtel.
Motoklub ^Slovenija* v Ljubljani na« znanja vsem svojim članom, da se vrše v nedeljo dne 6. t. m. dirke za «proLažni po« kal», katere priredi I. Hrvatski Motocikli« stični klub v Zagrebu na dirkališču v Čer« nomercu pri Zagrebu. Dirkači Motoklub* Slovenije se poživljajo, da se te dirke si« gurno udeleže ter rešijo čast Motoklubu •Slovenija® s tem, da zopet pridobijo «pro» lažni pokal® z* Motoklub »Slovenija®, kate«
rega je imel dosedaj Motoklub. Propozicije teh dirk so nabite na deski v klubovem lo> kalu pri Mikliču. Istotam so na razpolago prijavnice. Informacije se dobijo ravnotam vsak dan od 7. zvečer naprej. — Odbor.
Šc nekaj zadnjih nogometnih tekem. Zagreb: Reprezentanca Sofije : Gradjanski
4	: 2 (1 : 0). Dunaj: Dunaj : Predarlska
5	: 3 (4 : 0), Wacker : Bratislava 3 : 2 (2 : 1), Slovan : Hertha 3 : 0 (2 : 0). New« york: Hakoah (Dunaj) : Giants 2 : 1. Prva tekma med tema kluboma je končala z zma« go Amcrikancev s 3 : 0. Brno: Židenice : \Viener Sportklub 2 : 1 (1 : 0). Tropava:
\Viener Sportklub : Deutscher Sportverein 4 : 1 (2 : 0). Gradec: Admira (Dunaj) : GAK 3 : 2. Curih: Srednja Švica : Južna Nemčija 4 : 1.
Tenis sekcija SK Ilirija naznanja, da razpolago s prostimi tenis igrišči za nekoli« ko partij, katere bi igrale od 6. do 8., ali od 16. do 18. ure. Ob drugih urah so vsa igrišča oddana. Šolska mladina, lri želi igra« ti samo v počitnicah, trikrat na teden po dve uri, v času od 8. do 16. ure (po dogo« voru), plača za vse počitnice enkratni pri« spevek 100 Din. Raket in žoge si morajo preskrbeti igralci sami.
Gospodarstvo
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (2. t. m.). Pšenica: baška. 7 vagonov 3075—315. Turščica: baška, glavna proga, 14 vagonov 137.5; baška, Bačka Palanka. 2 vagona 139; banateka, Bečkerek, 30 vagonov 140.
Ljubljanski živinski sejem (2. t. m.). Dogon 222 konj, 2 žrebetl, 45 volov, 82 trav. 20 telet ln 344 prascev za rejo Prodanih Je bilo 72 konj, 34 volov, 54 krav. 12 telet tn 279 prascev za rejo. Povprečne cene za kg žive teže: voli I. 9, n. 8.50, III. 7.50, krave klobasariee 4—5, teleta 12—12.50. Prasci za rejo so se prodajali po 500—600 Din par po velikosti, konji pa po 1500—6000 Din ko-mad po kakovosti. Promet je bil precej živahen in se je precej prodalo. Za Italijo je bilo kupljenih nekaj goved. Cene so ostale v glavnem nespremenjene.
Zagrebški tedenski sejem (2. t. m.). Do. gon srednji. Cene svinjam padle, a goveji Sivini poskočile. Za kg žive teže notirajo: voli I. 9.50—10 50 (izjemno 11), n. 8—8 50, in. 6—7.50 .krave I. 8—10, II. 6—7, III 3 do 3.50, Junci I. 9—10.50, n. 6—7. jnnice I.
8—9,	n. 5—7, teleta 7—10, svinje nepltane
9—11,	pitane 12—12.50, sremske 13—13 50 Din. Krma: seno I. 100—125, II. 60—90, detelja ln lucerna 150—175, slama 125 Din za 100 kg.
= Na Ljubljanskem velesejmu bo razstavila tudi poljska industrija. Poljska lina dane« precej močno razvito industrijo. Posebno zadnji velesejem v Poznanju (od 2. do 9. maja t. 1.) je to pokazal. Razstavni prostori so bili napolnjeni. Posamezni pred. stavniki poznamjskega velesejma so se zelo zanimali tudi za Ljubljanski velesejem Pc posredovanju direktorja poznanjskega velesejma so se za razstavo na Ljubljanskem velesejmu priglasila najodTlčnejša pOljska industrijska podjetja vseh strok, kmetijskih strojev, kemičnih, metalurgičnlh, pe-trolejskih izdelkov, različnega orodja, pre. prog itd. azstava v posebnem poljskem oddelku na Ljubljanskem velesejmu bo na svoj način organizirana. To bo nekak muzej poljske industrije in vsak interesent si bo mogel natančno predočitl sliko celokupne poljske industrije. Doslej Poljaki še niso sodelovala na Ljubljanskem velesejmu ta lahko smo ponosni na to, da Jih bomo letos mogli počastiti v svoji sredi. Od letošnjega velesejma Je odvisno, kako si bomo znali prikleniti nase Poljake. Naša dolžnost je, da dostojno počastimo poljski razstavni oddelek. Gospodarski krogi pa naj stopijo v ozke trgovinske odnošaje z brati Poljaki.
= Nadaljnje napredovanje hranilnih vlog pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji. Po uradnem izkazu so hranilne Vloge (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativ-nih hranilnicah v Sloveniji napredovale v 1. četrtletju t. 1. od 432,739 579.06 na 464 milijonov 943.761.63 Dim. Napredek Je od 26 zavodov zabeležilo 25 Padec vlog izkazuje le Južnoštajerska hranilnica v Celju Napredek vlog znaša v I. četrtletju torej svoto 32.204.182.57 Din. Omenili smo že večkrat, da se po tem enostranskem izka zu niti zdaleka ne dS sklepati na stanje slovenskega gospodarstva.
= Občni zbor bo imela Tovarna ogledal'n brušenega stekla «Kristal», d. d. v Mariboru, dne 22. t. m. ob 4. popoldne v prostorih Zadružne gospodarske banke, podružnice v Mariboru; Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner, d. d. v Ljubljani, 25 t. m. ob 11. dopoldne v Ljubljani pri rav. nateljstvu Ljubljanske kreditne banke; <rSlavija», jugoslovanska zavarovalna banka v LJubljani, dne 15. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
= Pouk o zatiranju hmeljskih škodljiv, cev. Hmeljarsko društvo za Slovenijo bo priredilo poučno predavanje o zatiran i u hmeljskih škodljivcev v Gotovljah na praznik 3. t. m. popoldne, v nedeljo 6. t m po prvem sv. opravilu v Braslovčah, ob 11. do. poldne na Gomilskem tn po večernicah v Št. Juriju pod Taborom. Hmeljarji, pridite vsi!
= Potrjeni prisilni poravnavi. Potrjena je prisilna poravnava, sklenjena v konkurzu Franceta Majzlja v Ljubljani, po kateri pla. ča prezadolženec najkasneje v štirih mesecih po pravnomočni odpravi konkurza 37 odstotno kvoto. Enako je potrjena prisilna poravnava, sklenjena v konkurzu tvrdke »Danica.. Majzelj & Rajšelj v LJubljani, po kateri plača prezadolženka najkasneje v štirih mesecih po pravnomočni odpravi konkurz a 33odstotno kvoto.
Borze
2. junija.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševa. nja. druge ponudbe ta v oklepajih kupčij ski zaključki.) Vrednote: Investicijsko 75.5—76.5, Vojna škoda 304—306, zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska hranilnica 194—0 Ljubljanska kreditna 175 do 200, Merkantttaa 100—102 (102). Prašte dlona 865—868, Sla venska 50—0, Kreditni 165—175, Strojne 70—0, Trbovlje 288—305, Vevče 100—0, Nlhag 0—25, Stavbna 55—65, šešlr 103—104 (104). — Blago: Samo en zaključek: turščica, sremska, fco vagon dolenjska postaja. 1 vagon po 180. Drugače položaj nespremenjen.
ZAGREB. V efektih položaj nespremenjen. — Dinar Je bil dopoMne v Curihu malo čvrstejši. Zato so v Zagrebu devi. ze malo popustile. Skupini promet v devizah je znašal 7.35 milijona Din. Notirale so d e-vlze: Amsterdam 2279—2289, Dunaj izplačilo 800.75—804.75, čeik 800.53—804.53. Berlin Izplačilo 1350—1354. Italija Izplačilo 214 75—215 95, London izplačilo 275.44 do 276 G4, ček' 275.46—276.66, New York ček 56.59—56.79, Praga Izplačilo 167.8—168 8. Švica Izplačilo 1096.05—1100.05, ček 1096.048 do 1100 048; valute: dolarji 55.85—56.15; efekti: bančni: Eskomptna 101—102, Po-Ijo 15—17, Kreditna Zagreb 104—105, Hirpo 57—«8, Jugo 93—94, Praštediona 865—867.5,
Slavonska 0—50; industrijski: Sečerana 250 do 260, Gutmann 220—230, Slaveks 110—125 Slavonija 35—36, Trbovlje 300—310. Vevče 102—110; državni: investicijsko 74—75, agrarne 41—43, Vojna Skoda 303—303.5, za junij 306—307.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 801—802, Berlin 1349.5—1350, Bruselj 182 5—1S3. Budimpešta 0.0794—0.07955. Italija 216—216.5, London 275.75—275.9, Pariz 185—186. Praga 168.15—168.2.
CURIH. Beograd 9.1125, Berlin 122.95, New Tork 616.25, London 25.115. Pariz 17.0125, Milan 16.65. Praga 15.3075, Budimpešta 0.007220, Bukarešta 2.21, Sofija 3.75, Dunaj 72.9625.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.46—12.50. Berlin 168.15—168.65, Budimpešta 98.81 do 9911, Bukarešta 3.0075—3.0275, London 34 37—34.47 Milan 26.90—27, New York 706.25—708 75, Pariz 23.34—23 44, Praga 20.9150—20 9950, Sofija 5.12—5 16, Curih 136.73—137.23 Valute: dinarji 12 4350 do 12.4850, dolarji 707—711.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.515, v Berlinu 7.895, v Londonu (popoldne) 276, v New Torku (1. t. m. po borzi) 1.76 ta tri četrtinke.
Hi g i j ena
Ime tega učenjaka Je z zlatimi Črkami
zapisano v zgodovini praktične higije-ne. Rojen leta 1800, je študiral medicino in postal kasneje profesor na pariški univerzi Največja izmed znanstvenih zaslug dr. Plerra je ta, da je leta 1824., tedaj v starosti 24 let, izumil prvo ustno vodo, ki je ustrezala vsem zdravstvenim predpisom, in kmalu nato tudi zobno pasto, ki se je odlikovala z enakimi vrlinami. Ustna voda in zobna pasta dr. Pierra se izdelujeta še dandanašnji po izvirnem receptu svojega izumitelja in sta razširjeni po vsem civiliziranem svetu. Njiju posebna prednost je v tem, da razkužujeta zobe. dlesno in ustno votlino ter dajeta sapi ne-prekosljivo prijeten duh. zobem pa bi-sernobel sijaj in preprečujeta nastajanje kamna, ne da bi najedali zobni lošč kakor toliko drugih preparatov. Z izumom dr. Pierra se je začela razvijati cvetoča industrija izdeikov za nego ust in zob. Na tisoče in tisoče izumiteljev in tovarn ie od tistih dob preplavilo svet s svojimi zobnimi pastami in vodami toda nobena izmed njih ni niti od daleč dosegla Drave ustne vode in Drave zobne paste po izvirni sestavi dr. Pierra.
Uradnik
vsestransko verziran v bančnem poslovanju, z znanjem jezikov, samostojen,
se takoj spregme.
Ponudbe na upravo „Jutra* pod šifio »Sposoben 461". 4495 a

od 100 ks naprej, že ali šc ne zgrajena ali brez poslopij, se išče v nakup.
Ponudbe pod .VODNA MOČ* na upravo „Jutra"	4133-?
Splošno hlaaarsfjij i/odo odnu instalacija.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svo:o obrt iz Čevljarske ulice štev. 4
v Hrenovo ulico št. 7
in se cenj. odjemalcem za nadalioo na^onicnost priporočam.	4195 a
I. KOŠAK Hrenova ulica št. 7
ooouuuuLuiJJunn:
g L. K. Steiner & Go.
□	splošno tesarstvo
D
□	LJubljana Jeranova ulica 13.
□
□	Prevzemajo se vsa v to stroko spadali	ioča dela po danih in lastnih načrtih po n	najnižjih cenah. 156
□ □ □
n n
u
a □
o
o □
o □
aaamnaoDiJoaonnnnaaDaaaDa
ma
Iz življe
in
Turški princ Medžid naslednik sultana in kalifa
Kaj napravijo tradicije iz človeka, o tem se lahko prepričamo, če zasledujemo obupne boje zvrženih kraljev in cesarjev, ki niti v pregnanstvu nočejo pri znati, da je konec njihove pozemske slave, temveč dalje rujejo in vrtajo, da bi se zopet povspeli na stolec, katerega jim je izpodmaknil veliki vihar Te značilne borbe za oblast ne najdemo samo pri krščanskih vladarjih, temveč tudi pri mohamedancih
Kakor kuje in dela neprestano načrte Žita za svojega sina Otona, tako se tudi Viljem Hohenzollernski trudi, da bi si zopet utrdil pozicijo ter na kakršenkoli način obnovil monarhijo. Turčija, katero je prerodil diktator Kemal paša, je pred par leti odpravila sultanat in kalifat, a pregnani sultaiii in kalifi ter njihovi nasledniki še vedno ne dajo miru. Tudi oni bi radi za vsako ceno obnovili stare razmere, ki so jim dovoljevale patriarhalno veličastje ter jim nudile vso suverenost v turških posvetni iin verskih zadevah.
Ko je umrl Mohamed VI. v San Remu, so sklicali v inozemstvu živeči Turki zborovanje in družinski svet, na katerem je bilo sklenjeno, da se ponudi kalifat princu Abdulu Medžidu. ki živi zelo razkošno v Nizzi. Medžid je sprva omahoval, končno pa pristal na stavljene pogoje. Po turških običajih se je razpečatila oporoka umrlega sultana, ki je zahteval od svojega naslednika, da vztraja v boju in nadaljuje borbo za kalifat ter izraža željo da bi ga pokopali v Damasku.
Princ Medžid se je v smislu tradicije takoj obrnil na francosko vlado s prošnjo da bi dovolila pokopati pokojnega sultana v Damasku. Pariška vlada je prošnji ugodila. Ko ie bilo to doseženo, je Medžid prosil še italijansko vlado za vojno ladjo, ki naj prepelje telesne ostanke sultana Mohameda VI. v Sirijo. Tudi Italija je izpolnila prinčevo željo.
Nastalo pa je veliko vprašanje, kako naj se prepelje sultanovo truplo do lu-ke. Mohamedanski pogrebni predpisi namreč strogo zabranjujejo, da bi se truplo mrliča prevažalo na vozu za mrtve kristjane. Zato bodo sultanovo telo Iz San Rema do obale prepeljali na topovski lafeti. Italija bo izkazala pokojnemu sultanu vse vojaške časti, prestolonaslednik princ Medžid pa se bo po pogrebnih ceremonijah naselil v San Remu, od koder bo vodil borbo proti Kemal paši in za obnovitev sultanove posvetne in duhovne oblasti.
štorklja zagrešila prestopek zakonske nezvestobe. Izneverila se je svojemu zakonskemu tovarišu.
Dolgo časa so štorklje krožile nad gnezdom, v katerem le čepela neverna samica. Zdajci je lata zagnala velik šum. Jata se ie spustila na streho in začelo se ie smrtonosno obdelovanje s kljuni. V kratkih hipih je bila sodba končana: zakonolomna štorklja je ležala na ulici, krvaveča iz neštetih ran, katere so ji zadale tovarišice. Pravici je bilo zadoščeno. Evo, ne samo v človeškem, ampak tudi v živalskem, zlasti v ptičjem življenju vlada strogost in zakonitost. In morala!
Viseči stolp v Pizi
Ali je bil namenoma poševno zgrajen ali se je nagnil pozneje?
Kdo ne pozna visečega stolpa v Pizi? Saj so ga nekdaj šteli med sedmere svetovne čudeže in še danes ni menda knjige s podobami za deco, v kateri ne bi zavzemala odličnega mesta slika poševnega stolpa.
Stolp v Pizi je edini svoje vrste na svetu, tako po svoji arhitektoniki kakor nagnjenosti vertikalne osi. Visok ie 54 metrov in je tako močno nagnjen, da
To je usoda!
Iz Cristchurcha v Novi Zelandiji poročajo, da je tamkaj umrl Bobby Leach pogumnež, ki se je drznil 1. 1911. spustiti v sodu navzdol po slapovih Niaga-re. Ta padec ie bil seveda velik riziko za Leachovo življenje. Sod je bil znotraj opremljen z žimnicami in z vato. Odskočil je z vrha in obstal v brezdnu, odkoder so ga ljudje izvlekli s posebnimi pripravami. Leach je bil bolj mrtev kakor živ. Prenesli so ga v bolnico, kjer je ob skrbni zdravniški negi vendarle okreval.
Pred dvema letoma ie hotel Leach svoj poskus ponoviti. Dal je že napraviti velikansko žogo iz gumija, toda oblasti so opasni eksperiment prepovedale in senzacija je izostala. Ta človek, ki se ni bal smrti v sodu, ki se je spustil z največjega slapa na svetu, pa je nedavno umrl po zelo čudnem naključju Stopil je na ulici na olupek pomaranče, si zlomil nogo in par dni nato umrl v bolnici radi zastrupljenja krvi.
Taka je usoda človeškega življenja: velike stvari prenese, malenkosti pa ga včasih zmrvijo in ugonobijo.
Zakonske tragedije v živalskem carstvu
Moti se, kdor misli, da imajo v zakonskem življenju križe in težave samo ljudje. Naj le pogleda med živali! Prepričal se bo prav kmalu, da ie tam tragika doma prav tako kakor med nami in da so žrtve dostikrat še dragocenejše.
Živali se zavedajo svojih zakonskih dolžnosti kakor človek, ljubosumnost pa je med njimi še bolj razvita. Zlasti ostre so kazni, ki jih doživi zakonolo-mec. V carstvu ptičev ne poznajo pri-zanašanja. Grešnik mora plačati prestopek s smrtjo, kajti tovariši in tovarišice ga končujejo s kljuni, dokler ne izkrvavi do smrti Opazovalci so ugotovili, da imajo posebno ostre kazni vra ne ln vrabci. Štorklje se dolgo posvetujejo, potem pa izvrše naglo kar so sklenile. O sodnih posvetovanjih štorkelj pričajo že zapiski iz starih časov.
Na Grškem je neki prirodoslovec opa zoval krdelo štorkelj, ki so neprestano krožile nad mestom. Ptiči so bili videti silno razdraženi in ogorčeni. Gnezda na strehah so bila izpraznjena samo v enem je čepela štorklja. Kakor je prirodoslovec pozneje ugotovil, je ta
Latifa v pregnanstvu
Latifa Hanuma je ločena žena Mu-stafa Kemala paše. Bila je nekoč nie-gova inspiracija, tovarišica na njegovi veliki življenjski poti, danes pa ie zavržena in se je pravkar vrnila iz tujine v svojo palačo ob skrivnostnem Bo-sporu, da tam v samoti najde mir in tolažbo.
Pred štirimi leti, ko je Kemal paša vkorakal v Smirno kot zmagovale, in osvoboditelj, je Latifa, mladostna hčerka silno premožnih starišev. vzplamteia zanj v ljubezni in postala njegova žena Poklonila mu je svojo mladost in doto treh milijonov zlatnikov. Le dve leti je trajal zakon. Kemal paša se je pov-spel na najvišjo stopnjo, postal je ghazi zmagovalec in je Latifo pahnil od sebe.
Kdo bi vedel, kako se ie odigrala ta tiha zakonska tragedija! Latifa se molčeče vdaja v svojo usodo, ki jo je žalila in ponižala. Govori in ugiba se marsikaj A eno je resnično: Latifa je omra-žena v vsej turški državi Kot ghazijc-va soproga je skušala povsod vtikati svoje prste. In ^icer iz ljubosumnosti. Odpirala je vso korespondenco, naslovljeno na soproga in organizirala je pravcato hišno špionaio. Njena ljubosumnost, ki so jo njeni nasprotnim in posebno še nasprotnice kmalu začele izrabliati, jo je včasih dovedla tako daleč, da je popolnoma pozabljali na svoje dostojanstvo in reprezentativne dolžnosti. Skušala je že na pošti loviti br-zojave, namenjene soprogu. Pisma, ki so jih ženska društva pošiljala na Latifo, so ostala brez odgovora, dočim je Kemal paša na vse prijazno odgovarjal Upravičeno se je torei med turškim ženstvom učvrstilo prepričanje, da se imajo turške ženske za vse dobljene pravice zahvaliti le Kemalu.
Ugiba se, ali ie bila neznosna ljubosumnost Latife edini razlog ločitve, ali pa se ie Kemal morda naveličal tudi njene politične slavohlepnosti in vecmh nadlegovanj od strani njene obitelji kakor se zatrjuje. Kroži verzija, da so politične ambicije Latife Hanume tako vznemirjale ministrski svet, da je ghazi Kemalu nujno svetoval naj ji zopet oa-vzame naslov »prve dame v državi«. Kemal je to storil z odločno gesto kakor svoj čas Napoleon. Latifa. orijen-talska Josefina, je za vedno ponižana in razžaljena in le sama kakor lzob-' čenka čuva skrivnosti svoje usode v palači ob Bosporu.
□doc
ljuuuljcialjulo 'ulo hj jnnnr
Strast
IIIIIIIIIUIIIIIIIUIlllflMIlllllIIIHIIIIIIIII
je velefilm ljubezni, mai ščevanja in odpuščanja. Divna vsebina. — Veses lo, ljubavno, elegantno, napeto, velezanimivo. — Prekrasni naravni posnet) ki. — Pri predstavah ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. krasna godba prvovrst* nega umetniškega orke* stra. Predprodaja vstop* nic od 10. — pol 1.
Elito! Kino Mica
vodilni kino v Ljubljani Telefon 124.
IIIIIIIIIIKIIIIlItllllllllllllllllllllllllUlItl
Harvey
Samo še danesIM
(□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Cj^-
Strast
nmiHiiNiinimniHiimmiiimiiiinim
je velefilm razkošja, si* jaja, Ijubavi in strasti. Srčkana mala operetna zvezda, gledališki ravna« telj, tajni kavalir, brez* obrazni učitelj petja in gospodična <rmama» — to so glavne osebe v tem izvrstnem filmu, ki se že tri dni predvaja s kolo« salnim uspehom V glav« nih vlogah: Lvdia Pote« china, Hermann Picha, Otto Gebuhr, Curt Ves« perman, Dina Gralla in najlepša nemška igralka, srčkana
.........................................
Lilian
Harvey
Saj nc hodite brez perila
morate ga imeti zato si nabavite vedno lepe vzorce ter krasno ln trpežno Izdelano, ki ga nudi le — tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana. —
pada navpičnica s korniše gornjega nad stropja nad štiri metre vstran od spodnjega zidu. Stolp je okrogel in šteje sedem nadstropij galerij s kolonadami v pizanskem slogu.
O vzroku »pendenze« (nagnjenosti) pizanskega stolpa so izšle cele knjige in razni strokovnjaki so napisali najne-verietneiše teorije. Tako trdijo nekateri, da stolp zato visi, ker je hotel zgraditelj Nemec Wilhelm Inspruk, ki je bil grbast, da bodi stolp nagnjen kakor on sam! Drugi so si izmislili, da so graditelji hoteli simbolizirati usodo Pi-ze, koje procvit se ie baš za dobe zidanja stolpa nagibal k zatonu! Že dosti manj fantastičen je nazor onih, ki trdijo, da je bil stolp zato zgrajen poševno, da ga bodo občudovali poznejši rodovi Tega mnenja je tudi večina pizanskega prebivalstva.
Vse teoriie so več ali manj deplasi-rane in malo verjetne. Najbolj naravna je vsekakor teza, ki pripisuie nagnjenost stolpa golemu slučaju: usedanju terena. To tezo podkrepuje več dejstev prvič je temelj stolpa za 80 cm bolj pogreznjen v tla kakor temelj sosedne cerkve; drugič je kanal, ki je bil oči-vidno zgrajen za odtakanje deževnice, danes spričo nagnjenosti stolpa nepora-ben, in tretjič govori za gornjo tezo nadvse važna činjenica, da je več zvonikov pizanskih cerkva, med njimi zlasti San Michele, San Sisto in San Nic-cola takisto močno nagnjenih — dej stvo, ki bo razumljivo, če omenimo, da je mesto zgraieno na aluviialnem terenu.
Stolp so začeli graditi leta 1174. Ko so dogradili prvo nadstropje, se je na južnem koncu zemlja usedla za 14 cm. Zato so z delom prekinili in so ga nadaljevali šele čez nekaj mesecev. Zgradili so drugo in tretjo galerijo, ki so io na južni strani malo privzdignili. V tem se je zemlja vnovič usedla (nekako za
toliko kakor prvič), vsled česar so opustili nadaljno zidanje. Šele čez 60 let 1. 1234. so se znova lotili dela. Postavili so četrto galerijo, s katero so korigirali nagnjenost za 14 cm. Nadalj-na dva usedka zemlje 8 in 9 cm so popravili pri peti in šesti galeriji. Slednjič so na vrhu stolpa zgradili še galerijo za zvonika pri čemer se ie zemlja zopet usedla, to pot za 20 cm. Arhitekt Tommaso Pisano, ki je stolp do-
gradil je bil še toliko previden, da si ie za vsak slučaj (če bi se zemUa še nadalje usedala)pripravil potrebno »rezervo«: nagnil ie tla najvišje galerije za 16 cm v nasprotni smeri usedanja. Mar vse to ne dokazuje, da ie nagnjenost stolpa vse prej kakor nameravana?
X Največje let zlo na svetu. Iz Amster« dama poročajo, da se gradi v tamošnjih I-okkerjevih tvornicah največje dosedanje letalo na svetu. Zrakoplov bo imel 40 spal« nih kabin ter bo oskrboval zvezo med New vorkom in San Franciscom. To zračno črto bo aeroplan preletel v tridesetih urah.
X Koliko poje človek. Novejša statistika navaja, da poje človek, ki živi 70 let, po« vprečno za 20 vagonov živil, t. j. popolno« ma natovorjen vlak hrane. Dnevna^količina človeške hrane znaša na dan približno 3 kg in 20 g.
X Preplavanje Rokavskega zaliva v pas« jem spremstvu. Na Francoskem se letos s posebnim veseljem pripravljajo na kopal« no sezono. Da bo interes za življenje na morju še večji je sklenila 231etna Ameri« čanka Lilijana Cannone preplavati Rokav« ski zaliv z dvema p:,ema samcem in samico, ki sta tri, odnosno štiri leta stara ter sta se pokazala kot izborna plavača že pri lo« vu na race v mrzlih vodah Hudsona. Miss Cannone pravi, da pojde plavalna tura glad« ko od rok in da sta jo psa že enkrat celih 11 ur spremljala pri plavanju. Trenaža s psi se je že začela.
X Posvetovalnica za ženine in neveste v Berlinu. 1. junija so otvorili v Berlinu javno posvetovalnico za mlade ljudi, ki hočejo stopiti v zakonski stan ter potrebujejo zdravniki in zdravnice, ki so zapriseženi jene in potomstva. Posvetovalnica izda vsa« kemu zakonskemu kandidatu zdravniško spričevalo, mu predoči zdravstvene izglede v novem stanu in mu je na razpolago z vse«
mi potrebnimi nasveti. V zavodu delujejo zdravniki inz dravnice, ki so zapriseženi in morajo varovati v vseh zadev !i najstrož« jo molčečnost.
X Nov red za pešce v Italiji. Mussolini je ukazal da se mora v Italiji uvesti nov cestni red za pešce. Od 1. junija je strogo zabranjeno ljudem hoditi po glavnih ulicah Rima na desni strani. Vsak pasant se mo« ra držati leve in ne sme nikjer postajati. Postajanje ni dovoljeno niti pri cestni žet leznici. Mussolinijev ukaz je plakatiran na vseh ulicah in se strogo izvaja.
X Polom sovjetskega kina. Ogromno ki« nematografsko podjetje «Proletkino» v Mo« skvi je moralo likvidirati. Radi slabega go« spodarstva je prišel zavod na rob propada ter izkazuje več ko milijon rabljev primanj« kljaja. Radi tega je moskovska vlada dala podjetje zapreti, proti krivcem pa je uvedla brezobzirno preiskavo.
X Naprava za razganjanje megle. Ameri« ška zračna mornarica je pred par dnevi pre« izkušala aparat za razg-anjanje megle, ki naj bi služil v prvi vrsti letalom. Poskusi so glasom poročil dobro uspeli. Inženjerji so dosegli, da se je razmaknila megla nad poljem, ki je merilo 600 kvadratnih metrov. Naprava deluje na ta način, da pošilja na« vzgor električne valove. Aparat za razga« njanje megle je montiran na posebne vrste kamijonu, ki vozi sem in tja po aerodro« mu. Angleži pričakujejo še nadaljnih po« skusov in pravijo, da bodo potem uporabi« li napravo v industrijskih centrih Newyot« ka in Londona.
pri f?9?©stt mestu
idiličen kraj v Kr ki dolini, od 15. maja otvoriene.	4170 a
Sezona traja do konca septembra.
Lahke terme 27«, 29°, 30" Celzija. Priporočljive za revmatike s srčno hibo, nevrastenike, hyper-tonike 1. dr. — Terme vsebujejo naravno ogljikovo kisi;no. — Penzijon hrana, stanovanje z kopelmi dnevno dinarjev 45— Uprava.
LADISLAV I. PREMELČ, trgovec MELANIJA SCHREYEVA
BREZJE
poročena dne 3. junija 1926
LJUBLJANA
L.
Telefon 980
gitsaini stroj je dosegel svetovni slo ve s nad 2,000.000 strojev v prometu in rab
Zastopstvo-ussv3s bftraga, LJU3LJANA Se!eni«ir-gava uS. 6
U1 27 a	Telefon 980
proti popolni garanciji za dobo 6 mesecev in dobrim obrestim v svrho izvedbe večje transakcije. Informacije v „ftgrapnem biroju", Ljubljana,
Selenburgova ulica 7 (I. nadstr.)	4492 a
Na drobno.
Itoorltev.
Na debelo.
Tovarna čokolade in kakaoa
SANJI", d. z o. z.,
Prodajalna po tovarniških cenah
CELJE, ASeksandrova ulica štev« 2
^____4i74 a^j
aoea©©©©©©©©©©©©©©©©©©
ozor!
103 a
Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki
JOSIP MEICH,
Uubllana, tovarna Poljanski nasip 4-6-
Postrežba točna.
Cene solidne.
r
si
Advokat
Di Josip Lavrič
vljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno
v Ribnici
(v Prajerjevi hiši).
L.
4179-a

Zahvala.
Srčno se zahvaljujem vsem, ki so se me spomnili ob bridki izgubi mojega očeta, gospoda
liana Avsenlka
pom. direktorja poštne hranilnice v Ljubljani
Posebno hvalo sem dolžna rodbmi Erženovi, katera m je v težkih urah zvesto stala ob strani ter zdravniku gospodu dr. a. Slivniku v Radovljici. Dalje se iskreno zahvaljujem darovalcem krasnega cvetja in mnogoštevilnemu občinstvu, ored-vsem pa njegovim stanovskim tovari;em in zastopnikom javnih uradov za spremstvo na njegovi zadnji poti.
^^^85 a
Zapuže pri Lescah, 2. junija 1926.
Pavla Avsenik.
3©60©0©©@060©0©60©0©86
LUBIN-PARIS
Svetovnoznana osve- _ žujoča kolinska voda, (8 prepotrebna za negovanje kože.
Dobiva se v drogeriji
Idrija'
Ljubljana
Selenburgova ulica.
142S a
Stojalo za šivalni stroj
kupim Ponudbe u upravo »Jutra* pod šifro »8tojalo» 16093
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—»
• oglasi strogo trgovskega
Ženitve, dopisovanje ter i
značaja, vsaka beseda Din , Najmanjši znesek Din 19'
Parni stroj
15—£6 konjska sil, ie rab-"len, kupim u parno žago. reeae ponudbe na naslov:
Ivan SuiterfiS, lesni trg. v Logatcu.	16083
V soboto dne 5. jumja točno ob 20. uri
sestanek
, ■ e članstvo mestne
Oriune Šiška
društvenih prostorih pn
tr. 5'epicu. Odeli
ncčetnike ua. Tajnik.
.eiba tudi strogo ob-
14S87
Mestna Orjuna Šiška
vlQi v.-e članstvo in somi-iienike, zlasti one iz St. Vida, na skupno zabavo, „jcn0 s družinskim izletu' k »Slepemu Janezu,, Utero priredi Orjuna 8:ška , nedeljo, dne 6. junija t. , g i) i. uri popoldne. — Odhod iz Šiške ob S^nrj.
Občni zbor
ženske
fcoljakobske - trnovske nosilce Ciril Met. družbo H vrši V petek, dne 4. junija ob .17. uri v Narod-Lem comu v društvenih prostorih z običajnim dne£ i\rn redom.	16068
Kolo jugosL sester
v Ljubljani bo imelo v petek, 4. junija oh 16. uri izredno odboro-
to sejo.	16059
Sokolsko društvo
, Sodražici priredi dne 6. junija t. 1. ob S. uri pop. ca vrtu br. Fajdige svoj
javni nastop
Po telovadbi ljudska zabava 8 plesom. Vabijo se vsi domači in okoliški prijatelji »kolstva. — Do tedaj pa Zdravo! — Odbor. 16076
Sokol, Ljubljana IL
priredi v nedeljo, 13. junija ob Va 17. uri na 1 e t n e m
telovadišču na Prol ah
javno telovadbo
Nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi ljudska veselica. — K obilni udeležbi vabi odbor.	16141
Podoiicirsko podporno društvo
ljubljanske garnizije priredi . soboto, dne 6. junija 1326, točno ob 20. url t ljubljanskem Mestnem domu
zabavni večer
i plesom in šaljivo pošto. Vstopnine prosto in brez posebnega vabila. Za obi->n obiak se priporoča od-tor.	16138
(dobe)
Prodajalec
prodajalka
manufakturne stroke, se sprejme. Samo prvovrstni naj se ponudijo pod poštni
predal 157, Ljubljana.
14218
Pletilje
sprejme v stalno	službo
pletarna Ahlin in	Drug,
Ljubljana-Sp. Šiška.	14003
Prodajalka
srednjih let, zmožna voditi samostojno malo filialko, se sprejme takoj v trgovino mešan, blaga Motoh & drug, Gornji Dolii, pošta Mislinje.	14368
Potnik vinske stroke
mlad ln agilen, želi premeniti mesto. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Agilen 819».
14319
Brivski pomočnik
dober, pošten ln priden delavec, s triletno pomočniško prakso, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. — Dopise na naslov: Ivan Mrak, brivec. Črna pri Pre-valjah, Koroško. 1423«
Agihiega potnika
sprejmemo. Po S mesecih
stalna plača. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Kosmetika*.	16163
Brivski pomočnik
so sprejme takoj kot poslovodja. Imeti mora triletno prakso in biti prvovrsten, samostojen delavec. Niko Koman, brivec, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 13.
16132
Vestne moči
se sprejmejo za tukajšnjo zalogo čevljev. — Pogoji: Trgovska naobrazba, poznanje čevljarske stroke in daljša praksa. Pismene ponudbe s spričevali prinesti osebno 4. junija med 11. in 12. uro v tovarno C. Pollak, d. d., Ljubljana.
16138
'otografski
pomočnik
ki je zaposlen, želi spremeniti službo v kak večji atelje. Ponudbo pod šiiro »Dober retuSer 91» na upr. »Jutra*.	16091
Šofer-mehanik
večletno prakso in dobrimi spričevali, neoženjen, trezen in zanesljiv, išče stalno službo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko Mehanik 630*. • 16031
Mlada gospodična
lastnim šivalnim strojem želi službo samostojne gospodinje ali pomočnice gospodinji. V prostem času bi lahko šivala. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Nastop takoj 395*. 14395

(iščejo) Industr. uradnica
izvežbana moč z dolgoletno prakso, korespond. več jezikov, želi spremeniti mesto z dežele v Ljubljano, event. tudi potom izmenjave Ponudbo na upravo «,Tutra» pod Šifro »Koroška dežela* 14003
Koutorfstinja
večletno prakso, s popolnim znanjem nemščine in slovenščine. Išče stalnega nameščenja. Pisma na upr.
Jutra* pod značko »Kon-toristinja 6».	16101
Vajenko
za frizersko in lasničarsko obrt sprejme salon Fettirh.
14226
Precizen mehanik
eventuelno urar, z dobrimi spričevali ln veseljem do specljelne stroke, dobi trajno nameščenje. — Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Poštenost 34*.	16034
Vajenca
za fotografsko obrt takoj sprejme Hugon Hibšer, fotograf v Ljubljani, Valva-zorjev trg.	14372
Natakarico
prijazno in mlado, ki zna šivati ter opravlja tudi druga domača dela, sprejme gostilna »Triglav* v Ljntomeiu.	14366
Šiviljo
spretno za vsa dela, iščem na dom. Bleftveisova cesta št. 11/L	16104
Konjske dirke
v Mariboru na Teznu i« vrše 3. in 6. junija t. L ohakTat ob 15. url pop. — Prijavljenih je veliko Storilo konj. Avto vozi od Velike kavarne od 14. are naprej — vlak pa gre ob 13.40. uri lz glavnega kolodvora.	16166
Prostovoljno gasilno društvo Laverca
priredi v nedeljo, dne 6. junija, ob priliki blagoslovljena novega gasiln. doma veliko
vrtno veselico
r srečolovom, na vrtu g. I. Ojrrina. V slučaju slabega vremena s« vrši veselica IS. Junija 1926. — K obilni udeležbi vabi odbor.
16153,1
&JČJŠA
Štampiljke
h vse potrebščine priporoča S. Petan, Maribor, sasproti glavn. kolodvora.
158
Služkinjo
pridno in pošteno, ki zna tndi kuhati in ki je že služIla v boljših hišah, se sprejme v Kersnikovi ulici št. 5/n, vrata 9. 16108
Pekovskega
vajenca
sprejme takoj Terezija Au-belj, Glince 22. 16103
Šivilje!
Za takoj iščem izurjeno »močnico za fino damsko trojaštvo. Naslov v upravi »Jutra*.	16042
Vulkanizira
vse vrste gumija parna
»aiianizacijs P. Škafar v Ljubljani. Rimska o. 11.
270
Brivnica
fobro vpeljana, v lepem "tfaju, se radi bolezni poceni proda. Dopise na upr. •Jutra, pod »Takoj 328».
16131
Pouk v francoščini
I« najnovejši metodi daje profesorica v »Mladiki*, n. nadstr., soba štev. 40. Informacije se dobo ob po-»fdeljkih, sredah in petjih od 3.—4. ure. 14301
Krojna šola
Muhi Jana, Stari trg št. 1«
Mvori 7. junija nov tečaj krojače, šivilje ln nešivilje od 9.—11. ure dop. Za gospe in gdč., ki nihajo dopoldan časa pa poseben tečaj popoldan od 3—5. ure in zvečer od 7. do 9. ure. — Revnejšim ugodnejši plačilni pogojL 16096
Začetnica
trg. tečaja želi mesta v kaki pisarni. Naslov pove uprava »Jutra*. 14332
Prodajalka
dobra, starejša moč, izurjena v vsoh strokah, vajena tudi blagajne, išče mesto s 1. ali 15. julijem ▼ Ljubljani, Mariboru ali na dfželi. Dopise pod značko »Zancsliiva 86* na upravo »Jutra*.	1608«
Brivski pomočnik
mlad, se sprejme takoj proti tedenski plači 225 Din, stanovanje in perilo. Viktor Petrovčič, Radovljica.	14318.
10—12 ur dnevno se obve-žem delati pri normalni plači za 8 ur, kot samoetojen
knjigovodja-
bilancist
Nastopim takoj. Dopise na upravo »Jutra* pod značko »čas je zlato*.	16130
Trgov, poslovodja
samostojen, mešane stroke, z večletno prakso, išče mesta, najraje v Ljubljani ali Mariboru, odnosuo v kakem večjem provincijalnem mestu Slovenije. Cenj. dopise na npr. »Jutra* pod šifro »Kavcija 15—25.000». 14288
Šivilja pomočnica
ravnokar izučena, z obrtno preizkušnjo, išče mesta. — Cenjene dopise na upravo »Ju£ra» pod značko »Pomočnica začetnica*. 14221
Izurjena šivilja
želi stopiti v službo kot pomočnica. Najraje v mestih Celje, Maribor, Ljubljana. Naslov pove uprava »Jutra* pod značko »Poštena šivilji*.	14309
Učenca
poštenih startov, ki ima veselje do trgovine, sprejme t a ko J trg. firma J. Kušlan, Kranj, Slovenija.
16098
Gospodična
izučena šivilja, išče službe pri finejši rodbini kot domača šivilja, kjer bi rada pomagala tudi v kuhinji, da bi se naučila kuhati, kakor tudi pri drugih laj-ših hišnih delih. Sprejela bi tudi mesto v modnem salonu. Ponudbe prosim na upravo »Jutra* pod značko »Pridna 61».	16061
Skladiščnik
špecerijske stroke, išče mesta in gre tudi za prodajalca ali potnika. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra*
v Celju pod šifro »Starejša moč*.	14369
Gostilniška
blagajničarka
se takoj sprejme. Izurjena ima prednost. Naslov pove uprava »Jutra*. 16077
Šofer
trezen ln zanesljiv, želi 1. junijem nastopiti službo Naslov pove uprava «Jutra» 16111
Gospodinje
nad 80 let staro, ki M bila skrbna ln delavna, iščem deželsko gospodarstvo za celokupno življenje. Po moji smrti pripade gospodarstvo njej. Prednost Imajo vpokojene vdove slovenske al! nemške narodnosti. Ponndbe pod »I. R.» na podružnico »Jutra* v Mariboru.	16045
Učenko
pridno in pošteno, s primemo šolsko izobrazbo, ki Ima veselje do dela, sprejme trgovina mešan, blaga Rud. Pušenjak, Ljutomer.
18074
Dve šivilji
vsestransko izurjeni, se »prejmeta za izdelovanje pletenin. Oglasijo naj se samo v tej stroki dobro izurjene moči pod »št. 333» na upravo »Jutra*. 16071
Krepkega učenca
z zadostno šolsko Izobrazbo, sprejme špecerijska trgovina. Ponudbe na poštni predal 2, Ljubljana. 1«128
Vsakomur
so nudi brez posebnega dela to kapitala jrtieten to trajen zaslužek. Zahtevajte X 1 Dto z<a poštnino pojasnilo od tt. Fran Vorsič, Maribor, Vrbanov 19. 16075
Deklica
14—16 let stara, brez staršev, U bi Imela veselje do Šivanja, se sprejme kot pestunja k S otrokom. Ima popolno oskrbo. — Justina Rogelj, Velesovo štev. 88, pošta Cerklje pri Kranju.
16148
Angleško
•"respondenco in prevajanje prevzamem stalno ali prilično. Naslove reflsktan-tov na upravo »Jutra* pod <Weleoine»	16118
Pekovskega
pomočnika
starejšega, kateri je sposoben vseh del t pekami, ISče A. Kern, pek. mojster t Kranju.	16150
Kontoristlnja
s triletno prakso, vešča slovenščine to nemščine, stenografije, strojepisja ter vseh drugih pisarn, opravil ISče mesta t trgovskem ali industrijskem podjetju, najraje na Sp. Štajerskem. — Nastopi lahko takoj. Dopise na upravo »Jutra* pod »Služba 362».	14362
Vpokojen orožnik
mlad, išče primerne službe kot uradni sluga, nadpaz-nik, nočni čuvaj ali ka; podobnega. Ponudbe pros aa upr. »Jntra* pod šifro »Zanesljiv 81».	16081
Hotelski sluga
išče mesto. Cenj. ponudbo pod »Sluga* na podružnico «Jutra» v Celju. 14345
Potnik
mehaničnimi predmeti, ki mnogo potuje po deželi, žeE vzeti še kako drugo konfekcijo. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Zanesljiv 32».	16032
Drva Ia premog
irodaja Anton Valjavee, Sp. Šiška, Frankopanska uL
St. t.	13933
Vata za kovtre
se dobi po 10, 12, 14,
19, 28 itd. t Ljubljani, Rožna ulica 19. 14394/a
Mesto potnika
iščem proti stalni plači ali proviziji za Hrvatsko, Slavonijo, Vojvodino in celo Srbijo, katerekoli stroke. Ponudbe po možnosti do 4. unija pod »10 Chr vormit-';ag» na upravo »Jutra*.
16124
Dijak
viSje strojne tehnične Sole
išče čez počitnice primerno mesto kot praktikant v kakem tvorniSkem ali tehničnem podjetju. Ponudbe poeroji na upravo «Jntra» pod značko «Vesten 54».
16138
Prodajalka
dobro izvežbana ▼ mešani stroki, pridna in poštena, z znanjem nemškega jezika išče službo v kaki večji trgovini. Naslov v upravi «Jutra».	16148
Klobuk© iu slamnike razprodaja
pod lastno ceno modna trg.
Peter Šterk
Ljubljana — Stari trg
14213
Kopalne potrebščine
nudi najceneje modna trg.
Peter Šterk
Ljnbljana — Stari trg
14212
Zastonj v Prago na zlet
ne more nihče, pač pa zelo poceni. Prav tako poceni dobavlja kroje in telovadne oblačilne potrebščine tvrdka Brata Capuder, Ljubljana, AVolfova ulica št. l/II.
13960
Gospodinje, Šivilje, krojači to kovači bodete s
ogljem
zadovoljni Ie, če ga kupite pri tvrdki D. Marušič, Sv. Petra cesta 40. Na debelo !n drobno od 1 kg naprej.
160
Art«
18-8» k. s., 4—«sedežen, najnovejše tipe, malo rabljen, kupim. Točne ponudbe i marko, letnico to dru-na npravo »Jutra* pod
»Avte
Razne stelaže
in več drugih trgovskih stvari poceni proda Fran jo Mlakar, Lesce.	14880
Šivata! stroj
malo rabljen (Izključno samo za pogrezaiti, najraje Slnger) kupim takoj. Pismeno ponudbe pod »Stroj* na Aloma Coapanv, Ljubljana.	14114
Lokomobila
s kompletno ž a g 1 n o garnituro (polnojannenik, trans-mosija itd.) so proda. — Pojasnila daje d. d. Deska, Ljubljana, Gosposvetska 2.
14410
Kolo
dobro ohranjeno,	se za
1000 Din proda v	Novem
Vodmatu St. 17.	16078
Permanent - album
Schaubeckov, skoro nov, poceni naprodaj. Naslov upravi »Jutra».	16097
Šivalni stroj
dobro ohranjen, se proda na Poljanski e. 31, desno.
16057
Trgovina
meš. blaga i stanovanjem ugodno proda. Vpraianja npr. »Jutra* pod Šifro »Gorenjsko 870». 14370
Lokal za trgovino
na Sv. Petra cesti 25, s« odda s 1. februarjem 1927 najem. Ve« se im pri
lastniku hotel »Tratnik*.
14335
Motor
Wanderer», 2 m tri četrt, r najboljšem stanju, poceni proda. — Ogleda se ga lahko vsaki dan od 12. do 18. ure. Naslov v upr. »Jutra*.	16088
6 skladiščnih
prostorov
primernih tudi ca zasilna stanovanja, se odda skupno ali posamezno. Poizve se ▼ pisarni na Dunajski
cesti St. 25.	16090
Spalno opravo
črešnjevo. polirano, proda za 600 Din Goljar Josip, Kleče-Ježica.	16085
Več moških oblek
ponošenih, se proda med 12.—13. uro na Kongresnem trgu 8.	16100
Prodam
dobro ohranjen Šivalni stroj
ln eleganten, dobro ohranjen površnik po jako nizki ceni. Poizve se v Rožni ulici 31/1.	16038
Motorno kolo
preda krojač Cepon, Cegel-nica, p. Škofljica pri Ljubljani.	16119
Dražba
različnega pohištva, slamnikov, svile, cvetk to peree za klobuke se vrši v soboto. 5. t. m. na Sv. Petra cesti št. 23/1.	16122
Pohištvo
/p&lnlca In jedilnica, proda Pred Škofijo 21/m.
Sokolski kroj
kompleten, malo rabljen, za srednjeveliko sloko postavo, proda po nizki ceni Koriršek. Rimska c. 17/1 (od 8.—15. to 18.—20. ure) 16134
Prek0 300 knjig
slovenskih, hrvatskih, italijanskih in nemških, »en bloo proda. Ponndbe na upr. »Jutra* pod šifro »Knjižnica..	16133
4 briljantni prstani
se prodajo za 3200 Din. — Poizve se na Gasilski cesti Stev. 9, Ljubljana Vn.
161ST
Bosanske češnje
vsako količino razpošilja po 3 Din kg franko Slav. Samac Medo Džaklč, Bosna. Samac.	16145
Morska trava
(erime d' afrique) ter konjska žima najcenejše pri Trgovinskem k. d., Zagreb, Ilica br. 45. Vzorci brezplačno!	147/m
Dvokolesa
Prikrojevalec
za damsko in moško garderobo, išče službo takoj ali pozneje. — Ponudbe pod šifro »Vesten 36» na npr. »Jutra*.	16082
Kurjač
za centralno kurjavo, vešč vseh Inštalacijskih popravil, Išče mesta. Nastopi tudi kot sluga. Ponudbe pod »Zanesljiva moč 468» na upravo »Jutra*. 16109
Strojevodja
ozkotirnih strojev, samski, izprašan kurjač, vajen_ v obratu parnih kotlov, išče primernega nameččenja. — Ponndbe na npravo »Jutra* pod »Slovonee*. 16064
Trg. pomočnik
išče službo v trgovini meš. blaga na deželi. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru ood »Pomočnik*.
18189
znamk: Tribuna, Diamant, Favor, Stvria, Frera, Bian-chi, Champion, Record, Pre-zesion, Legnano, v zalogi, pneumatika najfinejše vrste Dunlop. Michelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. Ceniki franko, prodaja na obroke. — F. Batjel, Ljubljana, Kar-lovska cesta 4.	104
Elegantna spalnica
kompletna, skoraj nova, se radi selitve ugodno proda na Tržaški cesti 4 (Glinoo).
18041
Sokolski kroj
srednje velikosti, zelo dobro ohranjen, se proda ta 300 Dto na Resljevi cest! St. 1/n, levo.	14875
Kratek klavir
(Stutzflttgel) črn, dober » glasu, lzborno ohranjen ln prvovrstne znamke, kupim. Ponudbe na npravo »Jutra* »Kratek klavir*. 14373
Ceno se pt-odajo
postelje, omare, pisalna miza, stenska ura, električne svetiljke Itd. na Erjavčevi cesti 1« 042-6). 18142
Več žaganjačev
(Anlasser) zelo po ceni naprodaj. Na upr. »Jutra* pod »Popolnoma novi*.
16158
Popolna razprodaja
koles, šivalnih strojev, zlatnino to srebrnlne. Ne zamudite te prilike -kdor kaj potrebuje. — Jos. Selovln-Cuden, Ljubljana, Mestni trg itev. 13.
16152
Tovorni avto
enotonski, po zelo nizki eeni naprodaj. Naslov pove uprava »Jntra*. 16151
Celulozni les
(mehka drva) plača najbolje »Fructus*, Ljubljana, Krekov trg 10. 13847
Otroški voziček
dobro ohranjen, • streho, kupim. Ponudbe • oeno na npravo »Jutra* pod značko »Voziček 305*.	14305
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Cerne, juveOr
Ljnbljana. Voltom nL
Majhen štedilnik
i dvema odprtinama, ■ vzidavo. kupi Anton Zigon, Kožna dolina, e. IV, It. T.
14390
Avto kupim
po mogočnosti na obroke. Ponudbe z opisom to pogoji poslati na npr. »Jntra* pod šifro »Prodam avto*.
1«0SS
Enonadstropno hišo
I vrtom in gozdom, v najboljšem stanju, zid. z opeko, v trga Sevnica ob Savi ob glavni cesti, prodam trn 40.000 Dto. — »opise pod »K. J.» na npr. »Jntra*.
16113
Gospodična
(kontoristinja) išče sobico s hrano, event. gre kot sostanovalka. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra* pod iifro »E. R.»
16106
Umeten mlin
novozidan, m poceni proda ali se vzame družabnik. — Naslov pove uprava »Jutra* t Mariboru.	16160
Kupci pozor!
Uro od Kamnika ob državni eestl je naprodaj zidana ■ opebo krita hiia, pripravna za trgovino, gospodarska poslopja to obokan hlev, lep sadni vrt, njive 10—60 mernikov poset-4 še ne Izsekani, s smrekami zaraščeni gozd to ves živ in mrtev Inventar. Kupna cena 200.000 Din. — Ponndbe na naslov: Marija Lovrinec, Jesenice it. 152, Gorenjsko.	16036
Skladišče
zračno in svetlo, iščem na Sv. Petra ceetl, oziroma T bližini jubilejnega mostu. — Naslov pustiti v upravi »Jutra* pod značko »Skladišče 21».	16121
Majhen lokal
porabljiv tndi za pisarno, oddam v sredini mesta. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod »Takoj 8». 16127
Malo posestvo
do 5 oralov, se vzame najem. Ponudbe ' na upravo »Jutra* pod značko »Mali dom 94».	16094
Posredovalec*
St. Petra cesta 18
— Y novem lokalu — proda.
HISO, enonadstr. to pritlii-no, z velikim dvoriičem, v Ljubljani, 150.000 Din;
HISO, pritlično, blizu sadnega trga — 110.000 Din;
HISO Z LOKALOM, šenU jakobski okraj, dvonadstropno — 130.000 Din; G0STILNI8K0 POSESTVO v Ljubljani. — Potreben kapital 100.000 Din;
HISO, enonadstropno, vogalno, pekarija to mesarija, Maribor, 250.000 Dto
od dn:
ZAJTBKOVALNICO s SPE-CERIJO v Ljubljani;
GOSTILNO S rRGOVINO pri Mariboru;
HOTEL v Maribora;
KAVABNO v Zagrebu;
VEO STANOVANJ za zamenjavo;
STANOVANJE 3 ta 4 sob t Ljubljani, proti prod. plačilu;
LOKAL s STANOVANJEM v predmestju — mesečno 750 Din;
k n p 1:
HISO Z GOSTILNO v Ljubljani ali okolici, do Din 130.000;
PARCELE blizu obrtne Sole
VEG STAN. H1S, od 50 do 150.000 Dto;
1 i £ e :
TRG. LOKAL za manufak-turo v Ljubljani. Plača za del j časa naprej;
ODDAJO STANOVANJ posreduje brezplačno!
18164
»9
Posest"
Realitetna pisarna
družba t o. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 24
proda:
VILO, enodružinsko, novo, 6 sob, 750 m' vrta, mesta — Din 210.000; VILO, visokopritlično, na Bledu, 7 sob, komfortno velik vrt — 125.000 Din; VILO, enonadstropno, 6 sob, 5000 m' vrta, večje mesto Štajerske — 123.000 Din HISO, novozldano, dvosta-novanjsko, vrt, v St. Vidu nad Ljubljano, 65.000 Din. — Takoj potrebno polovica kupnine. HIŠO, novozidano, tri četrt ure od Ljubljane, enodružinsko, 1300 m' vrta, Din 40.000. Del kupnine na obroke. HISO, enodružinsko, 2 sobi. 400 m» vrta, Kodeljevo — 38.000 Din; HISO, visokopritlično, na Sv. Petra cesti, 6 stanovanj — 120.000 Dto; HISO, dvonadstropno, 6 stanovanj, vTt, v Sp. Šiški, Din 180.000; HISO, pritlično. 5 stanovanj — v Sp. Biiki, 85.000 Din HISO, enodružinsko, novo, 700 m' vrta, ob glavni cesti, Šiška, 70.000 Dto TRG. HISO, novo, enonadstropno, v Šiški — Dto 200.000; GOSTILNO, enonadstropna hISa, 7 sob, vse razpoložljivo, center Ljubljane — 190.000 Din; HOTEL, enonadstropen, gostilna, trgovski lokal, 8 stanovanjskih tujskih sob, letoviški kraj Gorenjsks, 140.000 Dto; GOSTILNA, prometna, 18 oralov posestva — večje mesto Štajerske — Dto 275.000: POSESTVO, 5 oralov, zidana to z opeko krita hiša, 3 sobe, blizu Medvod —
50.000 Din; _
VEO KMET. POSESTEV 5—80 orali. Sirom Slovo-nije, po zelo ugodnih oo-nah;
PARCELO, 12000 m«, pod Tivolijem, blizu železn. prelaza — po 50 Din;
odda: GOSTILNO, izvrstno vpeljano, center Maribora, 4 gostilniške, S stanovanjske sobe. velika dvorana, kleti, nizka najemnina. Odkupnina 80.000 Din; GOSTILNO v predmestja, 3 prostori, velik vrt, vos inventar, najemnina Din 1250 — odstopnlna 10.000 Din.
Posestvo
vinograd, njiva, sadonos-nlk. vse arondirano (4 H orali), ležete na viBnl, pet minut od glavne eeste, 14 do tri četrt ure io slafln-skto vrelcev, ozir. večjega tdravtUSSa, lega n vOo ■S saaatorij, M agodno proda. Naslov pri podružnici »Jutra* t Mariboru.
18044
Lepo posestvo
obstoječo lz bBo, go«po4 poslopij, S njiv, sadnega vrta la gozda, bllta Medvod, se pe ugodni ceni proda. Pojasnila so dobijo ▼ gostilni Jesih, Medvod«.
18126
Prodam parcelo
ob Vrtači-Tivoli, elektrika, vodovod to kanalizacija topel ja na. — Pripravna za manjšo vilo. Vpraiati: Cesta v Kožno	» 10 (Vrtača) 16133
Solnčno sobico
zdravo, išče solidna dri. uradnica. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Emona* 16099
Odstopim
sobo, kuhinjo, shrambo, klet to velik urejen vrt proti odškodnini. Naslov pove uprava »Jutra*.	14353
Sostanovalka
se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pove upr. »Jutra*.	1612»
Zračna soba
posebnim vhodom, se odda na Gasilski cesti št. pj Ljubljana VII.
Oddam stanovanje
sobo in kuhinjo, event. 2 sebi s prostim vhodom, v novi hiši v okolici. Naslov t upravi »Jutra*. 16143
Priletna gospa
iS8e sobo s uporabo kuhinje. Gre tudi za hišnico. Ksmene prijave na upravo »Jutra* pod Šifro »Skrbna mati*.	16147
'JtTt i
Opremljena soba
čista, zračna, t električno lučjo, se odda v Sodni (Tavčarjevi) ulici. Naslov upravi »Jutra*.	14205
Stanovanje
kuhinjo, iščem v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Jesen 944*.
13944
Gospodje
se sprejmejo na stanovanje, eventuelno tudi s hrano. Naslov pove uprava »Jutra* 14831
Iščem sta-iovanje
z 3 sobama in kuhinjo. Cs je mogoče s kopalnico. — Pismene ponudbe na upr. »Jutra* pod značko .Stanovanje 10».	14323
Stanovanje
3—4 sob, najraje v vili v mestu, Iščem. Ponudbe na upravo <Jutra» pod značko
Plačam tudi naprej«.
14303
Oddam sobo
električno razsvetlsjavo i gospodoma. — Kje, pove uprava »Jutra*. 14299
Zračna soba
• posebnim vhodom, se odda. Kje, pove upr. »Jutra* 14399
1 ali 2 sobi
s posebnim vhodom iz stopnišča, oddam 1 ali 2 osebama. Naslov pove uprava »Jutra*.	14398
Opremljena soba
i odda gospodu ali gospodični t 15. junijem. — Naslov pove uprava »Jutra*
16054
Boljši gospod
čez dan odsoten, Hče sobo separatnim vhodom, ev. tndi s hrano. Ponudbe na ,vo »Jntra* pod značko 16107
Stanovanje
t—4 sob lito tričlanska družina, ki plača pol leta naprej. Ponudbo na upravo »Jntra* pod »Zakonca 92*.
16092
Lepa soba
opremljena, s prostim vhodom to eiektr. razsvetljavo se odda boljiema gospoda ali gospodični. — Naslov t upravi »Jutra*.	16056
Opremljena soba
lept, seporirana, t elektr. razsvetljavo, u takoj odda Naslov pove uprava »Jntra* 16053
Soba
popolnoma »operirana, STdn za pisarno aH ka) sllčnega t Bothovnovi
noga
it. sm, levs-
16102
.desno.
Sostanovalec
v lopo sobo ulici Kov. 5/1,
16111
Opremljen kabinet
se takoj odda gospodični. Naslov pove uprava »Jntra* 14115
DARINKA KATALAN LEON TAVČAR
danes poročena
Ljubljana, dne 3. junija 1926.
t t
43, Takoj 328, Takoj 46, Trgovina takoj. Takoj 805, Takoj 466, Takojšnje plačilo 81, Takoj 80«, Takoj 3, Ugledna, Vodna moč, Vestna 14234, Varnost 25, Zlata jama, Zanesljiv 832, Začetek 6, Značajnost 487, Začetek 26, Zvestoba 9030, Zadružništvo, Živahna S. S., Železna postelja, Stev. 40, 30, 50.000 Din, L. Tlečko.
2 sobi
event. sobo s predsobo, Išče boljil zakonski par brez otrok. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »15. junija*.	16140
2 sobi s kuhinjo
kopalnico to pritiklinami. se takoj odda aamo boljSi stranki. Dopise na upravo »Jutra* pod »Centrnm 165* 16165
Znanja želi
261etni mladenič z gospodično ali mlado vdovo, ki bi mogla posoditi do Din 25.000. Več pozneje. Dopise prosim pod »Plitvička Jezera* na upravo «Jutra» 16063
Boljši gospod
se takoj sprejme na stanovanje na Sv. Petra cesti St. 29/1.	16157
Gospodična
v žalni obleki, opazovana na binkoštno nedeljo dopoldne na peronu restavracije »Južni kolodvor*, ki se Je peljala proti Celju, blagovoli javiti svoj naslov na upr. «Jutra» pod Šifro »Gorska Idila*.	16112
Lepa soba
poleg obrtne Sol«, ss odda gospodu. Naalov pove upr. »Jutra*.	16153
Družabnika
s jamstvom to dobrimi referencami sprejmem k dobro vpeljani tekstilni trgovini. — Ponudbe na poštni predal 157, Ljubljana.
14219
20.000 Din posojila
iščem proti visokim obre-stim in takojšnji preskrbi dobrs službe. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Nujno 83*. 1440«
Družabnik
majhnim kapitalom, se sprejme v cvetlično trgovino. Veliko podjetje, brez konkurence. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Srečka*.	16069
Mlad trg. pomočnik
se sprejme, event. tudi kot družabnik. — Ponudbe pod »Družabnik 12* na upravo »Jutra*.	16068
1000 Din posojila
išče uradnik za 3 mesece. Vrne 1500 Din. Ponudbe na upravo »JutTa* pod značko »Sigurno 1500 Din*. 16087
Kdo posodi
dijaku, ki je zašel po neprevidnosti v zadrego — 500 Din. Vrnem prihodnje šolsko leto v 8 mesečnih obrokih po 100 Din. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod »Pošten 54*. 16155
Družabnika
za Maribor ali sotrudnika z garancijo, ISče toforma-eljsld biro »Marstan*, Ro-tovSkl trg 4.	16161
Mlad gospod
podjeten, Seli s n a a J a enako gospodično, lepe zunanjosti, staro od 18—24 let, v svrho konverzaeije. Dopise na upravo »Jutra* pod Šifro »Konverzacija 60* 16060
Ločenec
brez svoje krivde, srednje starosti, v stalni službi, išče tem potom sebi primemo družico. Dopise na upravo »Jutra* pod značko »Resnost 2550*.	16105
Železn. upokojenec
išče vdovo s pokojnino, T svrho skupnega gospodarstva. Ponudbe z naslovom na podružnico »Jutra* Mariboru pod »Sreča*.
16046
V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
pod nastopnimi šiframi: Agilen 319, Agilna 444, Agneza 81, Akordant, Blaga dnin 12, Brez gospodinje, Bodočnost £7, Bodočnost 841, Carmen, Doma is gostilne, Doktor 1928, Dober značaj. Delavec 28, Dolgočasna Ljubljana, G. N., Elektromonter, Eksistenca nrigarans, Ford takoj, Hrast, Harfe* fflto ali vila, Izredna prilika 88, Knjigovodstvo 12723, MB-aar. Melanholija, Materinska ljubezen, Mir 41, Motor 19, Nezadovoljna, Nujno 588, Odločnost 281. Pomlad 87, Pridna 234, Fančl Pence, Pomlad 86, Prijateljstvo 14, Prijateljica 80, Pisarna 7874, Poletje, Provizija 900, Resen kupec 82, Srečno življenje 2, Soliden 249, Stan 1500, Stalen «27, Slaba situacija. Sigurno 99, Sremska Mitrovica, Skladiščnik 80, Stanovanje 10, Samostojnost 88, Siguren
Fino levro
Din
eo pn
Razpošilja se tudi po pošt. povzetju
4290
Dva gospoda
se sprejmeta na dobro domačo hrano. Naslov pove uprava »Jutra*. 16093
Hipnotizer
dobro izvežban, s s ISče. Pismeno pod »Partner H* na upravo »Jutra*. 14297
Za Izdelavo načrta sušilnice Iščem
strokovnjaka-
špecijalisfa
Ponudbe pod »Droben ma-terijal* na npravo »Jutra*.
16149
Osamljen
inteligent išče prijateljico, Dopise na upravo »Jutra» pod »Sreča*.	16162
Trgovec
S3 let star, soliden, naobra-žen, mirnega značaja, z nad 100.000 Din gotovine, iell znanja v svrho priženitbe s trg. ali gostiln, naobra-ženo gospodično. Prednost imajo posestnice. Dopise s sliko na npravo »Jutra* »d značko »Agilen 6644».
anonimna pisma se ne ozira, tajnost častna zadeva.	14183
Trgovec
samostojen, mlad, delaven, i lepo bodočnostjo, v večjem mesta Slovenije, želi v svrho ženitve znanja z gospodično, ozlr. mlajšo vdovo brez otrok, ki Ima veselja do trgovine, ozlr. gospodinjstva In primernim kapitalom. Le resne to no-anonimne dopise s sliko na upravo »Jutra* pod značko »Harmonija*. Tajnost zajamčena.	16035
Bogat veletrgovec
ftirideeetletnik, iSče družico Dopise na upravo »Jutra* v Ljubljani pod Šifro »Ze-nitev 40*.	16066
Klavirji!
Tovarn* in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvTdk, kakor tndi lastnih izdelkov. — Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje to popravila za Glasbeno Matico, Konservatorij in za druge institute ee izvršujejo od moje tvrdke. — ToiSna postrežba, zmerne cene; tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev R. Warblnek, Ljubljana, HilSerjeva ul. 5.
14207
Pianino in
harmoniko
trivrstno, kupim. Ceno poslati na upravo »Jutra* pod značko »Pianino 80*.
16080
Godbeniki!
IŠ5e se dober Schlagwer-ker. Služba je: poučevanje dece na celokupni Schlag-werk. Ako dotični hoče sodelovati pri koncertih to drugih zabavah, se mu iz-plača honorar po taksi. — Prijave na komando Vojne muzičke škole Vršac, Ba-nat.	16116
Dobra violina
tričetrtinka, se proda. — Naslov pove uprava »Jutra* 16154
Učiteljica
želi za dobo počitnic pridružiti kaki boljši rod->toi z 1 aH 2 otrokoma, ki preživi poGtnice ob morju ali kje na deželL Ponudbe na npr. »Jutra* pod šifro »Počitnice*.	1S084
Kov tri
se sprejemajo v delo v Rožni ulici št. 19. 14393
Naznanilo
Vljudno naznanjam cenj. odjemalcem, da sem se s svojo trgovino v Lescah 5 preselila i hišo itev. S. Za nadaljnjo naklonjenost se priporoča Fran j o Mlakar nasledniki, Lesce Stev. 3.
14381
BoljSi zakonski par na deželi sprejme v fjubeznjivo, zelo dobro
dosmrtno oskrbo
starejši zakonski par ali samca. Dopise na upravo »Jutro* pod iifro »Skupno življenje*.	16055
Mlada mati
iell proti zmerni ceni popolno oskrbo zase to za svoje enomeeečno dete — najraje na deieU. Ponndbe pod »Mati* na tac. »Jata* 16120
Spalnico in malo delavno sobo
kdo posodi proti mesečnemu pavšalu na 1—S leti gospodu, kateri nčasno stanuje na deželi. Prfvat ali tvrdka. Ponudbo na Karel Modr?, Litija.	16110
V trnovskem pristanu
iščem shrambo ia kolo to obleko za čas kopanja v opoldanskih urah. Ponudbe pod »Ljubljanica* na npr. »Jutra*.	16123
Kdor želi brro to enostavno Izmeriti sod, kad aH okrogel les, naj si takoj naroči najnovejšo
tabela za knbiranje
u stane s poštnino vred samo 2 Dto. Preprodajalcem primeren popust. — Frano Makuo, Vinica prt Črnomlja.	16065
Več gospodov
se sprejme na dobro domačo hrano. Naslov pove oprava »Jutra*. 16144
Posetnikom
pokopališča
pri Sv. Križu jo na razpolago b n t e t »t. Križ, kjer se dobi vsak čas razna pijača, okrepčila in slaščice. Dobe se tudi sveče in svečlce za grobove. Se priporoča Albert GogaJa.
643
Kavarna Krapš
na Taboru nudi vsak dan svež
sladoled in led. kavo
14007
Skavti!
Podpisana tvrdka preskrbuje vse oblačilne in druge potrebščine za Vaše organizacij«. — Brata Capuder, Ljubljana, Wolfova ul. l/II 13958
Dva konja
lepa, rjava, 15 pesti visoka, konj 6 let star in kobila 4 leta, proda Tičar, Mari-bor, Jezdarska 19. 13968
Pozor lovci!
Prodam mladiče od nemške kratkodlakarlce Diana de Poetovia (rodovnik) in znanega Rls-a-Obersee. — Dr. Jane, Kranj.	16070
Grilca je ušla
Najditelj naj jo odda Pred Škofijo it. 15/m — Kajzelj 1607»
Prodam psička
mladega, čistokrvne volčje pasme. Naslov pove uprava »Jntra*.	16067
1
I lelezninarsfii M\
oopolnoma vešč in verziran, hrvatskega in nemškega jezika zmožen, marljiv, pošten uradnik dobi stalno nameščenje v večjem podjetju. Ponudbe na INTER-REKLAM d. d. pod šifro .ŽELJEZO P-245*.	4480 a
Gaston Leroux:	55
Prikazen v Operi
»To je notranja rodbinska zadeva.«
»Ta odgovor mi zadostuje... Grof nasprotuje... in zato ste sklenili, da odpeljete Kristino Daač kamor vaju roka gospoda brata ne bi mogla doseči... Toda dovolite mi, gospod de Chagny, da vam sporočim, da je bil vaš brat urnejši od vas... On je ugrabil Kristino Daač!«
»Jojl« je zaječal Raoul in segel z roko k srcu, »to ni mogoče... Ali veste gotovo?«
»Takoj, ko je izginila umetnica — kako se je to zgodilo in kateri so sokrivci, moramo šele dognati — se ie vrgel grof v kočijo in je v divjem diru pognal skozi Pariz.
»Skozi Pariz?« je zahropel ubogi Raoul... »Kaj se pravi to »skozi Pariz«?
»In ven Iz Pariza...«
»Ven iz Pariza... po kateri cesti?«
»Po Bruseljski cesti.«
Hripav krik se je izvil nesrečnežu iz ust:
»O,« je zakričal, »prisegam, da ju bom vjel!«
In planil je iz pisarne.
»Pa nam jo privedite nazaj!« je veselo zaklical za njim komisar. »Kaj pravite? Tale izvir novic je vsaj toliko vreden kolikor glasbeni angel!«
Nato se je g. Mifroid okrenil k osuplemu poslusalstvu m mu priredil tale kratki, toda ni malo otročji tečaj o pošteni policijski
stroki:	,„ . ,
»Nikakor nc vem, Cv je res g. grof de Chagny ugrabil Kristino Daač.... Toda vedel bi rad in zdi se mi, da ni v tem trenutku nikogar, ki bi me z večjim veseljem poučil, nego grofov brat vi-
kont... V tem hipu že dirja, že leti! On ie zdaj moj glavni pomagač! To je, gospoda, tista policijska umetnost, ki jo smatrajo za tako zamotano, ki pa se izkaže kot čisto preprosta, kakor hitro odkrijete, da jo morajo izvajati predvsem osebe, ki ne pripadajo policiji!«
Gospod policijski komisar Mifroid morda ne bi bil tako zelo zadovoljen s samim seboj, če bi vedel, da se je dirka njegovega urnega sla ustavila, brž ko je ta pridrvel na prvi hodnik, ki pa ie bil prazen ker so razpršili trumo radovednežev. Hodnik je bil videti popolnoma zapuščen.
Toda Raoulu je nenadoma zastavila pot visoka senca. »Kam hitite, gospod de Chagny?« je vprašala senca. Raoul je nestrpno dvignil glavo in ie spoznal človeka z astra-hansko čepico. Ustavil se je.
»Že zopet vi!« je vzkliknil z mrzličnim glasom, »vi, ki poznate Erikove skrivnosti, pa ne marate, da bi o njih govoril. Kdo pa ste?« »Saj dobro veste!... Perzijec sem!« je dejala senca.
XX.
Vikont in Perzijec
Raoul se je spomnil, da mu je nekega večera med predstavo pokazal brat tega čudaka, o katerem ni nihče vedel ničesar zanesljivega razen, da je Perzijec in da prebiva v stanovanju v Ri-
volski ulici.	,
Človek s poltjo ebenovine, z zelenkastimi očmi in z astrahansko
čepico se je sklonil k Raoulu.
»Upam, gospod de Chagny, da niste Izdali Erikove tajnosti?« »In zakaj naj bi se obotavljal izdati to pošast, gospod?« ga je zavrnil Erik zviška in se skušal oprostiti nadležneža. »Ali je
vaš prijatelj?«	.
»Upam, da niste ničesar povedali o Eriku, gospod; zakaj Enkova tajnost je tudi tajnost Kristine Daae! In kdor govori o njem, govori o njej!«
»O gospod!« je rekel Raoul, ki ga ie minevala potrpežljivost. »Zdi se mi, da veste marsikaj, kar bi me zanimalo, toda nimam časa. da bi vas poslušal!«
»Še enkrat, gospod de Chagny, kam hitite?«
»Ali niste uganili? Kristina Daač na pomoč...
»Tedaj ostanite tu, gospod!... Zakaj Kristina Daač je tukaj!...«
»Pri Eriku?«
»Pri Eriku!«
Kako veste to?«
»Bil sem pri predstavi in vem, da zmore kaj takega, kot je ugrabljenje Kristine Daae, samo Erik!...« Globoko je vzdihnil ia rekel: »Spožnal sem roko pošasti!...«
»Torej ga poznate?«
Perzijec ni odgovoril, toda Raoul je čul nov vzdih.
»Gospod,« je rekel Raoul, »ne vem, kakšni nameni... Toda morete li kaj storiti zame?... To se pravi, za Kristino Daae?«
»Zdi se mi, da morem, gospod de Chagny, zato pa sem vas ogovoril.«
»Kaj morete?«
»Skušati, da vas popeljem do nje... in do njega!«
»Gospod, to sem nocoj že sam zaman poskušal... Toda če mi le izkažete tako uslugo, vam izročam svoje življenje!... Gospod, samo še besedo... policijski komisar mi je pravkar sporočil, da je Kristino Daae ugrabil moj brat, grof Filip...«
»Tega ne verjamem, gospod de Chagny...«
»To ni mogoče, kajneda?«
»Ne vem, če ni mogoče, toda različni so načini ugrabljenja in kolikor je meni znano se grof Filip ni nikoli pečal s čarovništvom.«
»Vaši zaključki so očividno pravilni, gospod, in jaz sem le ubog bedak!... O, gospod! Teciva! Teciva!... Kako vam ne bi verjel, ko pa mi razen vas nihče drug ne veruje? Ko ste edini, ki se ne nasmehne, kadar izgovorim Erikovo ime.«
omobili
našim cestam odgovarjajoči, skrajno trpežni 2, 3 in 4 sedežni ter 4 sedežni predelani potniški vozovi (davka prosti) 4/16 KS, porabijo le 5 litrov bencina
na 100 km, Ballon pneumatiki. Osebni in tovorni automobili, autobusi 10/45 KS.
4166
Zastopstvo za Slovenijo:
R. LUCKMANN, Ljubljana,
Ahadjeva cesta Jtev. 10.
Brzojav: R. Luckmann	Telefon interurb. št. 59.
Ilogaolce
in vse druge pletenine izdeluje po najnižjih cenah Strojna pletarna 4163-a Strojna ple arna
ti. Groeger, Ormož ob Dravi.
• Haivgumeiže t porabi, tore: ngjboljiei
Reform
- steklenice -
za konzerviranje sad.a ln povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pr-tikllne in Zupančevo knjigo: Konzerviran je sad ia in povrtnin ima v zalo>i tvrdka
Lovro Petovar, Ivanjkovci.
151-a Ceniki se pošljejo na zahtevo.
in okolico dobro uvedenega za motvoz (špago) in vrvarske izdelke jutno blago ter sličnih predmetov Iščemo za takoj. Ponudbe z navedbo zahteve plače in dosedanjega delovanja na ,Jugoslovensko Rudolf Mosse d. d. oglasni zavod Zagreb, Gajeva 1. pod .1. V. 443 " 4165a
ili Odlikovane Tovarne
I
n
E. Frette e C
Monza
(Italia)
|f Tkanine tlliiinniilllninilp liLli!:::!:::::::;:!:! Prtenilie M

i|! Oprema

lili«
Perilo
za
dom ji
niSHllHiHHlŠni!«^!::::::::::::::!:::: Za H8VeStC
I Dobave fcinilllll1fl;ginn
|| za hotele, restavracije lnzdra
kf OBRNITI SE NA PODRUŽNICO ii;!:
i vTRSTU
\\i •	VIA MAZZINI. 30
t
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljuba soproga itd. gospa
Mimika Irinif
soproga Sol. upravitelja
danes, dne 30. maja 1926. okoli devete ure zvečer po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši v torek, dne 1. junija 1926 iz biše žalosti na pokopališče pri Sv. Marku n. Ptuja.
Sv. Marko, 30. V. 1926
Mirko MariniS
šol. upravitelj.
4483
fiitiTžs?
Svetovni champion
brezkonkurenčni v kvaliteti in ceni 3'/2, 7/9 in 10/12 HP brez in z prikolico. — Rezervirajte si motocikl od prihodnje partije, ki dospe v najkrajšem času. Največja izbira rabljenih motociklov različnih znamka Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:	4123
^veg^
O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11.
Zastopstvo za Celje: Drago Gams, Gaberje.
Združoal podružnici Cirll-Metodove drnibo v Ptuju naznanjata pretužno vest, da je umrla gospa
Vida dr. Horvatova
mnogoletna, vzorna, spoštovana in požrtvovalna predsednica ženske podružnice CMD. v Ptuju. Neizbrisen bodi spomin za pokojnico.
V Ptuju, dne 2. junija 1926.
Združeni podružnici CMD. v Ptuju.
■■■■■■■■■■■■■■■■i
i altli in" j Pohištvo
OBLEKE PLAŠČE KOSTUME PERBLO
Jbina ŠKuclar, Ljubljana,
Vegova ulica 8.	4489 a
elegantno v formi najfinejše v kvaliteti zmerno v ceni priporoča
A. AMANN, TRŽIČ
a
B
s
B
B ■
8
H ■
tovarna pohištva. 70a g
i
V NAJEM
iščem dobro
Kupim
šdoio trgovino z meš. blagom
na deželi. Udeležim se tudi kot družabnik z kapitalom Din 103.000, oziroma kupim hišo na deželi pripravno za trgovino. Ponudba pod V. J. na upravo Jutra
manjšo boljšo hišo ali vilo na lepem prostoru v Ljubljani. Ponudbe pod .Hiša ali vila 44" na upravo Jutra.
Na vagone in na drobno bukova in hrastova drva ter bukovo oglje
lastne produkcije, vsakovrsten okrogli les, dalje trboveljski premcg, mavec
po konkurenčnih cenah pri tvrdki
D. Marnšiii
Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 40.
Kolesar!!!	Motoristi!
AvtomoMlistl! Jezo, žas, trud in denar
si pi hranite, če uoorabl;ate za Vaše zračne cevi sredstvo .VOLUTIN*. Ta pripomoček ima to svojstvo, da poveča elastičnost in vzdržnost cevi. Vsled slabe kvalitete gumija zrak pronicujoče dele zakrpa in zamaže ter zabrani vsako ran-jenje zračne cevi z žeblji, ostrim peskom al kamenjen. Pripravo za krpanje in zračno sesalko pustite doma. ker ostaja zrak v cevi več mesecev dolgo. Cena Din 24 — za 2 zav.tka iranko Vaš naslov; že ta mal poizkus Vas bo overil o resn čnih koristih .VOLUTiNA". Navodilo uporabe se nahaja na vsakem ovitku. Naročila: ..Merkur' , razpošiljalnica, Križevci pn Ljutomeru.	4179a
L. Mikuš "
UUBUAHA, Mestni trg t3
izdelovatelj dežnikov
Na drobno I	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih pOiio
Stari dežniki a nanovo preoblečeni.
Jermena ^
za cepe, eože, biče, bičevnike, modne pasove, mo'voz (špago), šmls, vrvi za perilo, konjske uzde, vrvice za tesarje in z darje, štrange, cungelice, paso e (gurtne), dreto nudi po najnižjih cenah tvrd a Oswa!d Dobeic, Ljubljana	Sv. Jakoba trg 3.
„Eskimo"
flmerikanski sladoled v čokoladi*	4181 a
Delikatesnim trgovinam in slaščičarnam sporočamo, da hočemo v vstkem mestu dati e.ii firmi pravico izdelovanja našega sladoleda „Eskimo" a dot črn se bode smatral kot ed ni zastopn k za to mesto, interesenti se prosijo, da naj se obrneio
za pogoje na adreso: , ESKIMO-', Beograd, Skopljanska št 5 Teleton 27 — 8o.
H§|fl
Keetci pogrebni t»TO<2.
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naša dobra, zlata mama, stara mama in tašča, gospa
Ivanka Kornič
v sredo, dne 2. t. m. po kra ki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne mamice bo v petek, dne 4. junija 11. ob 4. pop. ii hiše žalosti Stari trg št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvah Sv. Jakoba, Sv. Nikolaja in Marijinega oznanenja.
V	Ljubljani, dne 2. junija 1626.
Globoko žalujoče rodbine: Mal&ika Magdifi, Rozika Weber, hčerke — Anion Kornič, sin in ostali sorodniki.
Konzorcij Jutra. Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnama Fran JezerSek. Z. inseratni del Je odgovoren Alojzij Novak. Vd , Ljubljani.