JUBILEJI
120 let požarne obrambe
V    Ljubljani   letos   praznujemo 120.  obletnico ustanovitve »Ljub-ljanskc       prostovoljne       požarne obrambe«.
V  ljubljanskih občinah je prcko 100 gasilskih društev, 26 industrij-skih gasilskih društev in poklicna brigada,   v   katerih   |e   včlanjeno prcko 6000 operativnih članov in 5600 pionirjcv in mladincev.
Za požrtvovalno, ncsebično in humano delo gasilccv, ki so skozi 120-letno dobo delovanja uživali podporo krajanov je prav, da sc spomnimo tch začetkov, ki so še kako povezani s slovenstvom in hu-manostjo njenih članov.
V   drugi polovici  19.  stoletja je v Sloveniji prišlo do vclikih družbe-nih, gospodarskih in političnih spre-memb. Razvile so se manufakture, tovarne, rudniki, gradilc so se želez-nice, zaživela je trgovina in promct.
V  času taborskega gibanja se je v   Ljubljani   ustanovila   leta   1870 Ljubljanska proslovoljna požama obramba.
Prvi člani odbora so bili takratni
pomcmbni možje, ki so tudi gmotno pomagali pri delovanju društva, vcndar z osnovnim poudarkom na humani dejavnosti, kateri so se mo-rale podrcditi nacionalna, politična in druga vprašanja posameznih čla-nov.
Tako so v društvo pristopili ljudjc različnih narodnosti in pokliccv: Slovcnci, Italijani, Nemci in Mad-žari. Delo v društvu zaradi tega ni bilo moteno, saj so že v zasnovi zahtcvali, da v njem lahko sodclu-jcjo lc tisti, ki radi pomagajo ljudem v nesreči.
Prva naloga društva je bila, da so se dobro organizirali in notranjc utr-dili. Tako so organizirali skupinc (čcte), nabavili uniformc in se urili po specialnostih (brizgalničarji, plc-zalci in varuhi).
Društvo je dclovalo v prostorih na dvorišča raagistrata, vendar so že leta 1882 izrazili željo po novcm domu, ki ga je mcstna skupščina podprla in začeli so z izgradnjo Mcstncga doma. Slovesna otvoritev je bila leta 1899, to pa je tudi zaklju-
ček obdobja za uveljavitev slovcn-stva v društvu, čeprav so bili še vedno močni pritiski s strani nem-ško usmerjenih skupin. Pomembno jc omeniti tudi začetck izdajc časo-pisa GASILEC v lctu 1897, ki je izhajal v slovcnskcm in nemškcm jeziku. Ljubljanski prostovoljni ga-silci so bili tesno povezani z reše-valno službo, zato jc leta 1903 začela dclovati v sklopu društva tudi reše-valna postaja, za katero jc znamcniti gasilec FRANC BARLE napisal po-sebna pravila.
Požarna obramba jc tako v Ljub-ljani počasi vendar vztrajno rasla, sc razvijala in strokovno urila. Ovira so bili lc notranji odnosi mcd ncmško in slovcnsko usmcrjenimi člani, zato sc je odbor odločil, da razpusti po-žarno obrambo in ustanovi »Ljub-Ijansko prostovoljno gasilsko in re-ševalno službo«.
Leta 1913 so za načelnika izvolili JOSIPA TURKA. To obdobje je značilno po strankarskih razprtijah mcd liberalci in klerikalci, vendar je načelnik odločno poudaril, da jc treba vse strankarske težnje pustiti zunaj društva in pozival članstvo k enotnosti.
Po izbruhu prve svetovne vojne je delo v društvu teklo naprej, vendar v odsotnosti mnogih članov.
Lcta 1921 so v Mcstncm domu organizirali prvi vaditeljski tečaj, katerega so se udeležili člani društva in IGD iz Tobačne tovarne. To je prvi poiskus organiziranega šolanja, urjenja in teoretičnega dviga znanja članstva na širšem območju.
To leto so na magistratu ustano-vili referat za gasilstvo. Občinski možje so bili prepričani, da takšna oblika gasilstva ne more več zadovo-ljiti potreb razvijajoče se Ljubljane, zato so ustanovili poklicno gasilsko enoto, ki je imela svoje prostore v Mestnem domu. Dobili so mo-derno opremo, med drugim tudi »avtotren« in avtomobilsko motorno brizgalno.
S tem pa se je zaključilo prvo obdobje Ljubljanskega prostovolj-nega gasilnega in reševalnega dru-štva, ki je s svojim delom v letih 1904 do 1922 dvignilo gasilstvo tako visoko, da je bilo moč ustanoviti tudi poklicno cnoto. Za prosto-voljne gasilce je bilo značilno po-manjkanje finančnih sredstev, zato so se obrnili na meščane za pod-porno članarino, organizirali so razne prireditve, veselice in »božič-nice«.
Ta dejavnost pa je povzročila ne-soglasja med prostovoljnimi in po-klicnimi gasilci, kar so politiki izko-ristili in predlagali, da se Mestni dorn v celoti prepusti poklicnim ga-silcem.
Člani društva so ogorčeno zavrnili to zahtevo in v teh kritičnih trenut-kih ponovno izvolili za načelnika Jo-sipa Turka, ki mu je delno uspclo zgladiti spore in nesoglasja.
Leta 1933 je prineslo nove spre-
membe, ko je bil sprejet nov gasilski zakon. Društvo se je preimenovalo v »Prostovoljno gasilsko četo Ljub-Ijana - mesto.«
Napeta mednarodna situacija se je poznala tudi pri delu v društvu, saj so pričeli z vajami za primer vojne. Gasilci so se seznanjali z vojnimi strupi, z reševanjem ob bombnem napadu, o zaščiti prebivalstva in drugem. Po nekaj dneh aprilske vojne leta 1941 so Ljubljano zasedli Italijani, ki niso poznali prostovolj-ncga gasilstva, in so prepovedali dc-lovanje društva.
Po kapitualciji Italije so Nemci prevzeli poveljstvo, obnovili gasilski korpus in delovali skupaj s poklic-nimi gasilci.
Tako je tudi ostalo do kapitulacije Nemčije. Narodnostni duh je vse-skozi prcžemal društvo in se je kazal tudi v teh usodnih časih. Mnogi člani so se vključili v OF in delovali po njenih smernicah. V povojnem obdobju niso bili v začetku dani po-goji za obnovitev društva. V začetku leta 1949 pa so se težnje bolj izrazilc, in se je zbralo že preko 30 članov, ki so na občnem zboru sklenili, da zbe-rejo oprtmo in orodje pri ostalih okoliških društvih, ki je imelo oz-nako prejšnjega njihovega društva.
Društvo je dobilo nazaj tudi oba avtomobila, ki sta bila zelo poškodo-vana in skoraj nevozna. Po obnovi-tvi sc je društvo imenovalo »Prosto-voljna gasilska četa Centcr«.
Društvo se je v nadaljnjih letih kadrovsko močno okrepilo. Prido-bili so nove člane, članice in pi-onirje, organizirali so strokovna iz-popolnjevanja in sedež društva pre-selili na Ambrožev trg 3.
Kljub finančnim težavam so uspeli z raznimi akcijami nabaviti sodobnejšo opremo in vozila.
Društvo se ni pokazalo samo na konkretnih akcijah, ampak so člani sodelovali na raznih prireditvah kot redarji, opravljali so gasilske straže, dejavnost usmerili v delovne organi-zacijc, kjer so urili in učili delavce in si tako pridobili precejšen ugled.
Svojo dejavnost so podredili na-čelu: »Čim večja je preventivna dc-javnost, tcm manj bo požarov!«
V letu 1970 je društvo slavnostno proslavilo 100 let obstoja. Na paradi so sodelovali poleg gasilcev iz vse Slovenije, tudi enote JLA, milice, cnotc CZ in Rdečega križa, tabor-niki in dimnikarji.
Društvo se je vse bolj povezovalo s krajcvnimi skupnostmi pri urjenju gasilsko tehničnih enot civilne zaš-čite.
Posebno pozornost so posvetili mladincem, ki so se vključili v te cnote in jih tudi pritegnili k delu v društvu.
Kljub vrzelim, ki so nastajale v vrstah društva, ko so se poslavljali od svojih zvestih članov, so z organi-ziranim pristopom pridobili nove člane, ki bodo nadaljcvali 120-letno tradicijo.
Ta visoki jubilej naj bo zahvala vsetn članom, ki so v tej dolgi dobi sodelovali v društvu in sledili geslu:
»V SLUŽBI LJUDSTVA - NA POMOČ!«                 Sever Franc