Leto XVIL, št. 79 Ljubljana, petek j. aprila 1936 Cena 2 Dir UpraviuStvo: i^juoijana, tinaTljeva ulica 6. — Telefon St. 3122. 3123. 3124, 3125, 3126T inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova ui. 4. — Tet 3392, 3492. Podruimica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podruimca Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št_ 11.842, Praga čislo 78.180. Wieri št. 105.241. Socialna politika v finančnem zakonu V enem zadnjih uvodnikov smo poudarili, kako je tudi v našem letošnjem zakonodajnem omnibusu, v novem finančnem zakonu, cela vrsta odredb, ki deloma prav občutno posegajo v naše gospodarske, ku>ituirne in socialne prilike. V plenarnih sejah senata se je o teh stvareh iz znanih razlogov malo govorilo. Tem tehtnejša in obširnejša razprava pa se je vodila v senatskem finančnem odboru. Naše klerikalno časopisje je zlasti nekatere sociaino-politične odredbe finančnega zakona proglasilo kot začetek nove ere, kot zmago socialne misli v državni politiki in kot triumf socialne pravičnosti prežete demokracije, ki naj s 1. aprilom zavlada tudi v našem gospodarstvu, kakor je zavladala demokracija v našem političnem življenju. Ta optimizem se naslanja v glavnem na odredbe § 87 in § 88 finančnega zakona, ki dajeta ministru socialne politike pooblastilo, da z uredbo uvede sistem minimalnih mezd v zvezi z obveznimi kolektivnimi pogodbami, da razširi starostno zavarovanje privatnih nameščencev za poedine skupine ali pa za vse na celo državo in da končno izvede tudi starostno zavarovanje za delavstvo. To so gotovo lepe stvari in namero je treba vsekakor pohvaliti. To se tudi res zgodilo v finančnem odboru senata, v katerem je senator dr. Kramer povodom jiooblastil obeh navedenih paragrafov obširno razpravljal tudi o zelo pereči temi socialne demagogije "°ri tem je opozarjal glede minimalnih mezd in kolektivnih pogodb, da bi bilo zelo važno in koristno pokazati praktično pot k rešitvi tega nesporno zapletenega problema Predlagal je, naj predvsem država, ki je največji delodajalec in ima zlasti pri javnih delih, katera oddaja zasebnim podjetnikom, možnost neposrednega vpliva na delovne pogoje, v bodoče vprašanje minimalnih mezd in kolektivnih pogodb vnese med licitacijske pogoje. S tem bi v znatni meri pripomogla, da bi se v vseh delih države izoblikoval vsaj skromen mezdni standard, ki bi značil veliko korist za naše delavstvo. To zahtevo je stavil dr. Kramer tako ministru socialne politike, kaikor tudi pri razpravi o proračunih gradbenega in prometnega ministrstva. Dobil je odgovore, ki so priznali upravičenost njegove zahteve, in je treba sedaj čakati na dejanja. Ako se bo vlada poleg tega v resnici lotila še splošne ureditve mezdnega vprašanja, bo to tem bolje in tem bolj koristno. Zaenkrat je treba čakati, da se pričnejo v pooblastilu predvidene ankete. Pooblastilo za razširjenje penzijskega zavarovanja zasebnih nameščencev je v glavnem le ugotovitev, da je to zavarovanje potrebno, ker je njegova dejanska izvršitev vezama na povsem nedoločen rok, kadar bo namreč minister socialne politike smatral, da gospodarske prilike to dovoljujejo. Za nekako načelno ugotovitev je smatrati pač tudi pooblastilo za izvedbo zavarovanja delavcev za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. Tega pooblastila bi prav za prav niti ne bilo treba. Predpisi o tem zavarovanju obstoje že od leta 1922. in zakon o delavskem zavarovanju je odredil za njihovo uveljavljenje 1. julij 1925 kot najskrajnejši rok. Ta rok se je pozneje s finančnimi zakoni od leta do leta odlagal. Minister socialne politike zaradi tega ne potrebuje nobenega pooblastila za uveljavljenje starostnega zavarovanja, temveč samo za njegovo odložitev. Toda dočim je do sedaj to odlaganje moralo biti izvedeno zakonskim potom, je po § 88 letošnjega finančnega zakona prepuščeno samemu ministru socialne politike na ta način, da mu je sicer naročeno, da starostno zavarovanje izvede, toda kdaj, to on svobodno oceni. Prav za prav smo prišli z dežja pod kap. V nasprotju z lepimi namerami paragrafov 87 in 88 je kruta stvarnost neposredno pred njima se nahajajočega § 86 toSka 9. Tam je za velik del našega delavstva, za naše rudarje in kovinarje, na žalost zbrisana važna socialna pridobitev, ki so je bili načelno deležni že od 1.1926. ali jim je bila z novim obrtnim zakonom toli oklevetanega režima JNS znova potrjena, kakor tudi vsemu ostalemu obrtniškemu in industrijskemu delavstvu. § 219 obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931 določa namreč, da delavec v primeru nezakrivljene bolezni ali nesreče obdrži pravico na mezdo za prvih osem dni. Ta določba je bila ne samo velike važnosti za delavca samega, temveč je imela še poseben pomen, da bi bila omogočila vsaj delno sanacijo našega social-negsi zavarovanja z uvedbo karenčne dobe- pri bolniških blagajnah in bratov-skih skladnicah, kakor je uvedena v drugih državah. To sedaj odpade. Veljavnost § 219 obrtnega zakona je za vse delavce, ki so zavarovani pri bratovskih slkladmicah, odpravljena in tehtni argumenti, ki jih je senator dr. Kramer iznaša,! v finančnem odboru, podprti s pozivi z Jesenic, iz Trbovelj in iz Maribora, na žalost niso imeli uspeha. Njegov predlog, da se omenjena določba črta, je propadel. Prilike ravno pri nas v Sloveniji pa nas vse opozarjajo, naj ne dajemo vrab- PRODIRANJE ITALIJANOV HUDO VZNEMIRJA ANGUJ0 Čim bolj se približujejo Italijani Tanskemu jezoru, tembolj se čuti Anglija ogrožena v svojih interesih Rim, 2. aprila, d Francoski in angleški poslanik sta imela včeraj z italijanskem državnim pod tajnikom Suvichem razgovore, ki so zbudili veliko zanimanje zlasti za to. ker se je pod vtisom italijanskega prodiranja v Mižino Tanskega jezera v zadnjih par dneh nevarno noostrila italijan-sko-angleške napetost. Mednarodni krogi mi kaikor ne b'" bili presenečeni, če bi pri-š'o do angleškega ultimata Italiji, na jasnem pa so si. da Italija ne bo popustila in da bi tudi n° sprejela spora z Ansrlirjo nepripravljena. Na oficioznih ^italijanskih mestih zatrjujejo, da ie bilo zavzetje Gon-darja izvršeno zgolj iz strateških in nikakor ne iz političnih razlogov ter da ie Italija slej ko nrej pripravljena upoštevati angleške interese. Obenem ie bilo objavi, ieno. da i't ali i^n-sika vlada podrobno proučuie predlog predsednika odbora trinaife+ih M^dariag« o uvedbi mirovnih pogajanj. diplomflskn krogi pa so vendar mnenja, da ni izključena nevarna noosfa-itev položaja, ki ga označujejo m tako resnega, da stopa jo v ozadje vsa osfa!a evropski vprašanja. Tudi nenadni odhod francoskega poslanika de Ohambruna v Pariz potrjuje resnost polo-žaia. London. 2. aprfe. o. Zavzeitje Gondarja in nadatlijnje prodiranje italvanskih čet vzdolž sndanske meje na ozemliie olkrog Tanskega jezera je izzvaik) v angleških političnih in mspodarskih krogih veliko vznemirjenje. Pričakovali so. da Italija ne bo nadaljevala svojega pohoda v tei smeri. kn'er so prizadeli interesi Anglije, zlastii še, ker ie Anglija že ponovno opozorila italijansko v^ado, da ne bi dopwttil!a nikake iizpremembe staltusa quo v področni Tan- skega jezera in Modrega Nila, ki spada v njeno izkoriščevalno področje. V londonskih krogih ne prikrivajo, da bi nadaljnje prodiranje italijanskih čet na tem področju lahko izzvalo hude zapletljaje. Abesin-ska vojna bi v tem primeru za Anglijo ne bila več zgol Hcija kmalu razgnala v stranske ulice. Tu-dii poslopje angleškega poslaništva v Rimu je bilo močno zasftraženo. Italijanski pristanek na predlog trinajstih Rim, 2. aprila, b. Italijansko zunanje ministrstvo je pritrdilno odgovorilo na pasmo predsednika odbora trinajstfrh Madairi-age. da nai bi italijanska vlada za ureditev spora z Abesinijo stopila v neposredni stik s tem odborom. more Nemčija" sploh še pristati. Zato pričakujejo. da to tudi Francija opustila svojo intransigentnost. ker bo glede na Porenje in nemško enakopravnost pogodba o nenapadanju, ki jo je Hitler ponudil lokarn-skim silam, nadomestila vsa jamstva, ki jih je nudil lokarnski pakt- Zatrjuje se, da se bodo razgovori zastopnikov lokarnskih sil nadaljevali v ponedeljek. V Londonu Se niso izgubili upanja London, 2. aprila, g. Časopisni komentarji glede nemške spomenice so zelo kritični, toda vse upa, da bodo nemški predlogi konec koncev vendarle privedli do pogajanj. Listi priznavajo, da je ton nemške note manj izzivalen, naglašajo pa, da konkretni predlogi ne bodo mogli razčistiti ureditve v prihodnji dobi. Angleška vlada bo zavzela svoje stališče šele po podrobni proučitvi spomenice in po predhodnem sporazumu z ostalimi lokarnskimi državami. V vsakem primeru pa bo zahtevala iz Berlina še pojasnila glede nekaterih nejasnosti. Pogoji Italije za sodelovanje v Evropi London. 2. aiprila. AA. »Daily Herald« poroča iz Rima, da bo francoski poslanik de Charobrun, ki je snoči odpotoval v Pariz, sporočil francoskemu zunanjemu ministru Flandimu naslednje pogoje za sodelovanje Italije v Evropi: 1") Ukinitev sankcii 2) Preklic obsodbe italijanskega napada po Društvu narodov. 3) Mirovna pogajanja se prepuste Italiji in Abesriniji, o njih izidu pa se obvestita Velika Briitaniija in Francija, toda brez vmešavan ja Društva narodov. Poljski obisk v Budimpešti Budimpešta, 2. aprila, k. Za nedeljo 19. t. m. je napovedan obisk poljskega mini strskega predsednika zunanjega ministra Becka. Pogajanja, ki so se najprej vršila v Varšavi in nato v Budimpešti med trgovinskima delegacijama Madžarske in Poljske, so bila včeraj končana s podpisom dopolnilnega zapisnika o trgovinskem dogovoru med Poljsko in Madžarsko in s podpisom cele vrste drugih dogovorov o razširjenju trgovinske izmenjave blaga med obema državama, Dopoldne je poljska delegacija odpotovala v Varšavo. Za Francijo nesprejemljivi Najprvo se mora obnoviti mednarodni pravni red, še-le nato bo možno govoriti o novi mirovni konferenci Pariz, 2- aprila, o. Zunanji minister Flandin je i mel opoldne razgovor z ministrskim predsednikom Sarrautom. s katerim je izčrpno proučil nemški odgovor. Za jutri je Flandin povabil v Pariz glavne diplomatske zastopnike Francije v Inozemstvu, da bo z njimi proučil mednarodni politični položaj. Za jutri je sklicana tudi seja ministrskega sveta. Uradni pariški krogi zatrjujejo, da bo francoska vlada ostala vze-sta načelom, ki jih zastopa ves čas v Iokarnskem sporu. Berlinsa spomenica, tako pravijo že danes, ni prav za prav nič več kot izrecna odklonitev londonskih predlogov. Po konferencah, ki jih je imel Flandin včeraj in danes z angleškim poslanikom Clarkom se jeuveljavilo splošno mnenje, da za Francijo nemški odgovor ni sprejemljiv, kolikor se nanaša na londonsko spomenico lokarnskih sil. 0 tem je bila službeno obveščena tudi ie angleška vlada. Kar se tiče evropskega varnostnega sistema, pa zatrjujejo, da to vprašanje sploh nI na dnevnem redu, ker Francija vztraja pri svojem stališču, da se mora najprej obnoviti mednarodno pravo, da je treba predvsem urediti važna tehnična vprašanja, ki se nanašajo na Porenje, in šele na to bi se laiikp pričela pripravljati evropska konferenca,kakor si jo zamišlja Hitler. Hitler hoče vsiliti berlinski mir Pariz, 2. aprila, o. »Petit Parisien« je danes objavil zanimiv uvodnik pod naslovom »Hitler hoče Evropi diktirati mir«. V njem ugotavlja, da so Hitlerjevi mirovni načrti rezultat napačne politične romantike. Mesto versajskega miru hoče Hitler Evropi vsiliti berlinski mir, in to na oeno- nemške diktature glede vseh mednarod- no političnih vprašanj na kontinenta. Če bi to Nemčiji uspelo na osnovi čiste narodno socialistične koncepcije miru, bi Hitler postal diktator na vsem kontinentu in usoda vseh še obstojajočih demokratskih narodov bi bila kmalu zapečatena. Nemški predlogi pretežno že po svoji vsebini niso sprejemljivi. Posebej pa jih je treba zavrniti zaradi tega, ker so rezultat nemških načrtov, ki imajo namen stvarno vzpostaviti nemško diktaturo v Evropi. Kar se tiče nemških predlogov glede odnošajev z evropskim vzhodom, so le kratki in ničesar ne povedo. Vsak lahko dožene, da jih je Nemčija stavila le pod pritiskom Anglije. Glede na to mora biti tudi vsakomur jasno, da si Nemčija želi s Francijo soprazum le zaradi tega, da bi jo ločila od njenih zaveznikov. Titulescu v Parizu Pariz, 2. aprila b. Danes je prispel sem-kaii iz Londona rumunski zunanji minister Titulescu, ki bo imel več konferenc z vo-dHreimi osebnostmi francoske zunanje politike. Nova trgovinska pogodba med ČSR in Avstrijo Dunaj, 2. aprila, o. Danes ob 18. je bila podpisana nova češkoslovaško-avstrijska trgovinska pogodba. Za Avstri jo sta jo pa-rfirala zunanji minister Berger-Waldenegg ter pooblaščeni minister Wilder, za Češkoslovaško pa poslanik Fierlinger in pooblaščeni minister Diredmann. Pogodba obsega tri dele. Prvi del se naša na sedanjo pogodbo, ki se z njim izpopolnjuje, druge del j na premog ln koks, tretji del pa na druge ' predmete. Severno abesinsko bojišče v )\0r»4per Sifona l ^ E ^r^ ^ ^ * {Hausn ^ + A fturfr , A Č Mlitnnet V i* -VN Ras OaSan hfin \ ITE/ 46/sU 6$e/ac \Makath Selikottf- Iz državne Službe Beograd, 2. aprila. AA. Premeščena sta h katastrski upravi v Kamniku geomeier Karol Tigl. doslej v Novem mestu, h katastrski upravi v Novem mestu pa geometer Ivan Marinček, doslej v Ptuju. Za višjega monopolskega svetnika v 4. skupini 1. stopnje je imenovan Edvin Julij, monopolski svetnik in ravnatelj tohačne tovarne v Ljubljani. Upokojen je pisarniški uradnik zreškega sodišča v Laškem Ignacij Košak. "Kirkin 1 otfsofle SrOhddf (Sokoti ^feporoti <^AAmbaA)dgj ft/iajče v zi.f&ngi } Kvoram 15 50 i tem gTem .M AbunajQzef)ff-p oesie It iso km Puščice kažejo smer prodiranj* italijanske vojske proti *igu Nervozni London Angleška prestolnica med lokarsko krizo — Za kontinentalnega Evropca težko razumljiv milje Znana Švicarska poročevalska agentu ra »Geneva Press Service« objavlja Izpod peresa švicarskega publicista v. Westerlanda naslednje zanimivo poročilo o razpoloženju angleške javnosti v dneh lokarnske krize: wmovo krilatico, da teče angleška meja ob Renu, danes pa dolže Angleže izdaje. Oboje je pogrešano. London je danes manj germanofilski kakor kdajkoli. Ali Hitler govori ognjevite besede, se vprašujejo »Times« prav plašno: »Ali je g Hitler sploh realno mislil?« Ako pa nasprotno Flandin napravi kaj enakega, zapiše »Daily Express«, da so bile njegove besede sprejete v Angliji z burjo nejevolje. V obeh primerih pa Anglež preklinja bojevitost, kr ustvarja slaba tla za možnost sporazuma. Res pa je, da britanskega človeka zamr-ma samo vprašanje, ali bo svetu ohranjen mir. Abesinskega vprašanja zanj ni več. Dasi so bile še pred kratkim vse izložbe knjigarn polne zemljevidov, na katerih so pisane zastavice kazale dogodke na afriškem bojišču, danes o vsem tem ni niti sledu, pač pa se povsod vidijo Hitlerjeve slike, prevod njegove znane knjige, »Mein Kampf« in dela o njegovem življenju. Morda je ta podrobnost zaved/la Franoo-ze, da sumijo v angleško zavezniško zvestobo, toda zopet nimajo prav. Hitler je pač trenutna aktualnost in njegove slike se pojavljajo v izložbah tako avtomatično, kakor so bila vsa okna polni Dicken-sovih sflik ob nedavni stoletnici tega pisatelja. Je namreč čudovita stvar, ki je človek ne more razumeti, ako je ni videl: Anglež se trudi, da bi bil na vse strani objektiven in nevtralen in London je v resnici nevtralen. V Veliki Britaniji vlada danes prepričanje, da je treba mir obdržati za vsako ceno. To prepričanje je naravnost trmasto, seveda pa bi morali ceno za mir plačati — drugi, kakor je to vedno bilo v evropskč politiki, celo tedaj, kadar je šlo za pretežno ali čisto britanske interese. Nemška politika v zadnjih desetih letih je v veliki meri zasluga te angleške mentalitete. Danes pa, ko so se pokazali sadov5, neugodni tudi za Angleže, se čuje-jo iz Londona samo klici za ohranitev miru in med kalilce štejejo tudi Francoze, ki bi ga najrajši obdržali. V angleškem zunanjem ministrstvu so se pogajanja vršila v dvorani, ki leži nasproti znameniti sobi, kjer je Austin Chamberlain razpravljal o Locarnu. Francozi so si takoj izmislili besedno igro: Ta soba je bila včasrih »1* antichambre de Locamo«, danes pa je »la chambre d* antilooamo«. Zdi se, da je francoska ironija zadela pcav v črno, vendar so Angleži za to fineso neobčutljivi, kakor vselej, kadar gre za važnejše stvari, kakor so duhovite besedne , igra London noče vojne: to je dejstvo, ki ga Lahko ugotovimo na vsakem koraku po tem velikanskem mestu. To je tudi razlog, zakaj vlada v Londonu skrajna nervoznost Pariz, ogroženi Pariz, je miren in v njem vlada zlokobni molk. V londonskih cerkvah se vrše neprestane molitve za mir; v ogromnih procesijah se zbirajo zlasti ženske iz predmestij. Te pobožne manifestacije •majo na sebi nekaj tako resnega 'n žalostnega, da spominjajo na pogrebne svečanosti. V Iiverpoolski katedrali je pro-povednik javno s prižnice naznanil da ne bo molil za vlado g. Baldvvina, ker si premalo prizadeva za ohranitev miru. Ves London je zavzet nad smelostjo propoved-nika, časopisi koncema lorda Beaverbroo-ka pa s priznanjem govore »o dobrem starem dečku iz Liveipoola«. Georges Lansbury je vrgel v javnost nekoliko naivno gesilo, naj se za osnovo pogajanj v Locarnu vzame sv. pismo. Vsem se zdi predlog sijajen, nihče pa ne ve, kaj naj bi storili ž njim. Nemški listi so z zadovoljstvom ugotovili, da je londonsko občinstvo izžvižgalo film, ki je kazal mogočne utrdlbe francoske Maginotove obrambne črte. Zamolčali pa so dejstvo, da so bile izžvižgane tudi slike, ki so prikazovale pohod nemške vojske v Porenje. Angleški človek je nejevoljen, če vidi jekleni vojaški šlem in daje svoji nejevolji izraza, naj bo pod šle-inom prijatelj, nasprotnik ali celo svojec. Zato angleSki nabiralni uradi za vojaške novince delajo siilno slabo in časopisje se obrača na javnost z vprašanjem, kako bi se dalo novačenje pospešiti. Iz javnosti prihajajo tisoč? odgovorov ki pa so po veliki večina šegavi in zabavljivi, kar prav določno govori o nerazpoloženju do vojaške službe. V nasprotju s tem pa si uradna politika prizadeva, da prepriča javnost o vrednosti znane stare devize: *S100«, zakaj je ne bi tudi častiti gospod Janjič pri zaletu v enem svojih prihodnjih govorov. »Dovolj je strahovanja!" Tako kliče v beli dan »Domoljub« zaradi nevšečnosti na ljubljanski univerzi. »Vseučilišniki bi se radi posvetili učenju, pa se ne morejo, ker peščica komunistov, marksistov Jn pofovcev preprečuje vsako delo s kričanjem in drugim nasiljem. Pozivamo oblast da rogoviležem odločno stopi na prste in varuje akademsko svobodo pred ljudmi, ki o svobodi krice, sama so pa njeir največji sovražniki. Mark-sistokomunisti naj gredo tulit v sovjetski raj. pofovci pa tudi vedo, kje je njihov pravi dom . . .« Naša javnost se še prav dobro spominja časov, ko je »Domoljub« vse drugače sodil o stavkah in nemirih na ljubljanski univerzi . Klerikalizem in komunizem »Naša misel«, glasilo nacionalnih akademikov, javlja v zadnji številki, da je bila prejšnja številka zaplenjena z odločbo sreskega načelnika v Kamniku na podlagi čl. 21 zakona o trslku. Nova številka ima zek> zanimivo vsebino ter se posebno bavi z zadnjimi dogodki na naši univerzi. V čJanku »Škodljivci« prihaja list do zaključka: »Ce primerjamo stari klerikalizem s komunizmom, ki je novejšega datuma, (bomo koncem koncev prišli do zaključka, da sta obe gibanji, ki sta si tnače svetovnonazorsko na nož naspTotai, v nečem enaki. Škodljivost ki jo predstavljata obe za naš narod in nošo državo, je njnh obsodba. v smislu katere se bomo borih, dokler ne bo zatrta zadnja sled za njima.« Socialistična kulturna organizacija Kakor posnemamo iz »Delavske politike«, je bil v nedeljo v Ljubljani ustanovni občni zbor nove socialistične kulturne organizacije »Vzajemnost«. »Vzajemnost« bo nadaljevala delo, ki ga je svoj čas, pred svojim razpustom vršilk »Svoboda«. Bolj pa bo podčrtal svoi nepolitični značaj in tudi ne bo imela ne telovadnih ne športnih odsekov. Občnega zbora se je udeležilo okrog 70 delegatov, vodtil pa ga je odvetnik dr. Celestin Jelene, ki je bil naito tudli izvoljen za predsednika »Vzajemnosti«. Vprašanje banovinske samouprave »Država«, ki je glasilo JRZ za primorsko banovino, je objavila v dveh številkah obširno reprodukcijo razprave bivšega podbana g. dr. Pirkmajerja o problemu upravne decentralizacije, ki jo je priobčil v reviji »Misel m delo.« List pravi, da je objavil tako obširno poročilo o tem delu dr. Pirkmajerja ker želi, da se z vprašanji, ki jih je načel dr. Pirkmajer, bavijo vsi pofcFcani krogi, posebno hrvatski »Dr. Pirkmajer se ni lotil razpravljanja tega vprašanja samo z največjo objektivnostjo. nego tudi kot odličen poznavalec vseh naših administrativnih poslov.^ Radi tega so njegove razlage resne, točne m strokovne«. Program vlade Glavno glasilo JRZ »Samouprava« objavlja o sprejemu novega proračuna članek, v katerem pravi med drugim: »Naša domovina bo imela od 1. aprila svoj proračun. Teko je končano veliko in težko narodno delo ter storjen velik korak v smeri k demokraciji in popolnemu parlamentarizmu. Sedai ni nobenih ovir več za vlado dr. Stojadinoviča, da konča svoje veliko delo gospodarske in politične obnove države. S ve tem letu bodo uzakonjeni ukrepi in predpisi, ki bodo olajšali gospodarsko ozdravljenje ter utrla port k polnemu gospodarskemu procvitu. Sipo-redno s temi velikimi deli bo pripravila kr. vlaida tudi načrte novih političnih zakonov, ki so neobhoden pogoj za normaliziranje naših političnih prilik. V jeseni bodo izvedene tudi občinske volitve, ki bodo pomenile popolno obnovitev občinske samouprave kot osnovnega pogoia vsake prave demokracije. Do tedaj bo izvršena sprememba vseh potrebnih političnih zakonov, kakor je izjavil minister dr. Korošec.« AJH bo uvedeno že pri teh občinskih volitvah tajno glasovanje, ki gn ie napovedal g. minister dr. Korošec. »Samouprava« ne pove. Novi upravnik kaznilnice v Sremski Mitrovici Zagreb, 2. aprila, o. Kakor poročajo u Sremske Mitrovice je bil dosedanji upravnik tamkajšnjega kazenskega zavoda Ra-doslav Bnalovič imenovan za upravnika Vr-njsčke Banje. Zrn. novega upravnika kaz-nfcriee ▼ Sremoki Mitrovici p* je bfl imenovan Dušan Petrovič, dosedanji upravnik HraCTiiJnure v Stori GradiškL Ali je Avstrija prekršila mirovno pogodbo Pričakuje se skupna akcija držav Male asttante Praga, 2. aprila, d. »Praiger Presse« piše o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Avstrija na uvodnem mestu naslednje: Pri presojanju novega erretrijskege zakona o službeni dolžnosti je treba predvsem pojasniti, ali gre za uvedbo splošne vojaške dolžnosti aJn pa je »dolžnost izvrševanja službe z orožjem ali brez njega« pojem, ki ne predstavlja splošne vojaške dolžnosti, o kaiteri govori v V. delu prvi odstavek čl. 119 senžermenske mirovne pogodbe. Pd avstrijskem marina n ju ne gre za uvedbo splošne vojaške dolžnostri, vendar pa se more dvomiti, da bi bik) to mnenje splošno. Ce gre pri novem avstrijskem zakonu od 1. aprila za prekršitev senžermen-ske oogsdbe, bi morale tako postopanje obhoditi ne samo podpisnice te pogodbe, temveč tudi v«i člani Društva narodov kot samovoljno in eno®transko ukinitev pogodbenih obveznosti. V takem primeru bi se postopanje Avstrije ne razlikovalo od metod. ki se jih je svoi čas poslu žito Nemčija, da bi se znebila razorožiltvenih klavzul versajske pogodbe. Ce meni Avstrija, da je oborožitev m povišanje efektivnega stanje njene vojske do gotove meje utemeljena v potrebi njene nacionalne obrambe, bi mogla preložiti te želje, kakor je že storila nekoč na ženevski razorožitveni konferenci in kakor je to storila tudi Bolgarija, pristojnemu mednarodnemu forumu, če«ar zaščiti in varstvu se ima za mnogo zahvaliti. Vprašanje tako zvane enakopravnosti je bilo načeto že lani v razpravah o podiunavskem paktu. Ze iz teh razprav je bilo razvidno, da rešitev tega vprašanja ne more zadeti na načelen odpor, oe bi bila mogoča v okviru aranžmaja, ki bi povečal v Podunavju jamstva za varnost vseh držav. Vsekakor bi bilo v *a namen umestno postopanje, ki bi bilo v skladu z duhom pakta Društva na-rodov. Unilateralna ukinitev pogodbenih klavzul, ki naj bodo kakršnegakoli značaja, nj v skladu z metodami, na katerih temelji mednarodno zaupanje. Nobenega dvoma ne more biti, da bi dokazana pogodbena prekršitev mogla izzvati proteste podpisnic senžermenske mirovne pogodbe ter zavezniških in prijateljskih držav. Stališče Male antante Dunaj, 2. aprila, o. Tukajšnji češkoslovaški odpravnik poslov dr. Bo rek Dohalski se je danes v zunanjem ministrstvu informiral o nadaljnjih namerah avstrijske vlade na osnovi najnovejšega zakona o splošni vojaški obveznosti. Zato so se razširile govorice o demarši češkoslovaške odnosno vseh treh držav Male antante zaradi tega zakona, takoj nato pa se je pokazalo, da niso bile točne. Mai* antanta bo zavzela svoje stališče šele tedaj, ko bo češkoslovaški odpravnik poslov podal svoji vladi v Pragi podrobno poročilo o rezultatih svojega informativ- nega razgovora v avstrijskem zunanjem ministrstvu tn ko bo češkoslovaška vlada konzultirala beograjsko m bukareško vlado ter se z njima dogovorila o skupnem postopanju. Odmev v Rumuniji Bukarešta, 2. aprila, g. »Oniversul« protestira nad vse ostro proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Avstriji in naglaša. da je Avstrija s tem eklatantno prekršila mirovno pogodbo. Avstrija je napravila, prvi korak, sedaj bo prišla za njo Madžarska in gotovo je, da vsega tega Mala antanta ne bo mogla gledati mirno. »Adeverul« naglaša, da je ustvarjen položaj, ki ga je treba posebej proučiti. Ministrski predsednik Tatarescu in zunanji minister Titu-lesou 6ta imela o stvari že dolg telefonski razgovor. Titulescu bo prispel jutri v London. kjer se bo sestal z zunanjim ministrom Edenom. Smatrajo, da ni izključeno, da bo sklicana izredna konferenca Male antante. ki bo proučila novo ustvarjeni položaj. Nova organizacija avstrijske vojske Dunaj, 2. aprila, d. Predsednik avstrijske republike Miklas je imenoval za šefa avstrijskega generalnega štaba podmaršala Alfreda Janšo, ki je bil do lanskega poletja vojaški ataše v Berlinu. Dunaj, 2. aprila. w. Kakor poroča »Neuig-keits - Weltblatt« iz poučenih virov, bo novi zakon o vojaški obvezni službi v veliki meri upošteval gospodarske potrebe obveznikov in države. Splošno računajo, da bodo prvi obvezniki vpoklicani 1. oktobra in sicer novinci letnika 1915. I>a stroški ne bodo preveliki, nameravajo novince vpoklica ti v dveh oddelkih in sicer polovico za jesen in spomlad, drugo polovico pa za spomlad in jesen prihodnjega leta. Urejeno je. da istočasno ne bo vpoklican noben drug letnik. Službena doba bo traiala največ šest mesecev. Vpoklica bodo oproščeni obvezniki s srednješolsko izobrazbo, ki bodo izvežbani za oficirje. Njihova služebna doba bo trajala eno leto, toda le v primeru, če se sami ne bodo odločili za krajše službovanje m se odrekli poznejšemu oficirskemu 2hm. Za letnike 1900 do 1914 bodo vojaško obveznost uredili tako, da se bodo vojaško iz-vežbaii v posebnih tečajih, ki bodo trajaB 4 do 8 mesecev. V te tečaie bodo najpr.sj pozvani obvezniki letnikov 1901 do 1902. Vežbanje v tečajih bo urejeno po švicarskem vzorcu v večernih urah. Obveznikom starejših letnikov od 1900 sedaj ne bo treba služiti, lahko pa bodo prostovoljno opravljali orožne vaje, če bo potrebno. Zakon bo vseboval tudi določbe, da bo večina obveznikov službovala v domačih krajih- Dale-kosežne ugodnosti bodo vživali obvezniki v poklicih in sezonski delavci. Pravni učenjaki pri »Slovencu" 0 § 52 finančnega zakona, ki določa kako se imta tolmačiti in uporabljati paragrafa 129 in 130 zakona o občinah in ki je stopil 8 1. aprilom v veljavo, objavlja včerajšnji »Slovenec« pod naslovom »Mnenj« pravnikov o občinskem amandmanu dr. Kramerja« naslednje originalno mnenje: >Ta amandman je prava pravna zabloda in v očitnem protislovju z določbami § 129 in 130 zakona o občinah. Splošno se označuje ta Kramerjev amandman samo kot tolmačenje teh dveh členov. Zakon pa je mogoče tolmačiti le, v kolikor ni jasen ali ni popoln. Nikakor pa ne gre, da se zakon tolmači v tem primeru. To tolmačenje je tudi v očitnem protislovju z vsebino zakona. Nemogoče je,' da bi mogel imeti ta amandman zakonito veljavnost v kolikor, nasprotuje členoma 129 in 130, ki ostaneta še nadalje v veljavL Po mnenju pravnikov se zato državna oblastva in sodišča ne bodo mogla smatrati vezana na ta amandman, v kolikor bi v konkretnih primerih prišla z njim v nasprotje z zakonom samim. Čuditi se je le, kako je mogel sprejeti takšno spremembo senat, v katerem je tudi mnogo več ali manj starih pravnikov. Da je večina senata glasovala za tako spremembo, ki je pravno nemogoča in nesmiselna, je pač najboljši dokaz, da tu ni šlo za kakšno načelno borbo, marveč da so očetje tega zakona vodili borbo samo zoper obstoječi režim in njegove sedanje predstavnike. Naloga vlade bo, da najde sredstva in pota, da se ta nesmiselna določba čimprej odpravi in da se tako očisti naša zakonodaja«. Podoba je. da smo i novo demokracijo dobili tudi novo pravno znanost. Pred par dnevi se je oglasil v »Slovencu« učenjak, ki je natančno dokazal, da narodno predstavništvo nima pravice od vlade predloženega proračuna odkloniti in dosledno temu tudi ne spremeniti, ker je v ustavi napisano, da proračun narodno predstavništvo »odobrava«. Sedaj je slovensko glasilo JRZ našlo baje v Beogradu ugledne pravnike, ki mu potrjujejo, da je § 52 finančnega zakona dr. Kramerjeva pravna zabloda in v očitnem protislovju s §§ 129 in 130 zakona o občinah, pa da radi tega ne more imeti pravne veljave. Nam se vse zdi, da je to neka transcedentalna jurispru-denca. Očividno so silno prizadeti gospodje iz »Slovenčeve« okolice vprašali teologe namesto pravnikov za njihovo miSIjenje o tej stvari. Do sedaj je veljalo, da se mora formalno pravilno izražena zakonodajna volja spoštovati kot zakon, pa če je to komu prav ali ne in naj bo s tem kaka že obstoječa zakonska odredba potrjena ali pa zanikana. Ce bi bil na pr, uspel poskus, da postane zakon znameniti predlog § 100 iz finančnega zakona, bi bil ministrski svet dobil zakonito pravico, milijonsko premoženje bivše radikalne stranke izročiti JRZ ali komurkoli ae glede na določbe veljavnih zakonov. fr*eodon Ii se@* > * I radi verujemo — si. aprilom res postalo nekoliko težje, ker je seda] natančno predpisano, v katerih primerih se smejo raz-puščati naše občine in kako se ima pri tem postopati. Gotovo jim je nerodno, da je za bodoče natančno povedano, kaj se pravi »neuredno« izvrševati funkcije v občinski samoupravi in kdaj so sklepi in izjave občinskih odborov ali uprav ▼ nasprotju z važnimi državnimi interesi. Toda kljub temu se bodo morala i državna oblastva i sodišča smatrati vezana ne na amandman g. dr. Kramerja, kakor pogrošno misli državnopravni veleum v »Slovencu«, temveč na zakon, ki je bil sklenjen od narodnega predstavništva (senata in narodne skupščine) ter sankcioniran od drugega ustavnega faktorja, kraljevega na-mestništva v imenu krone. »Slovenec« se silno čudi, kako je mogei senat tako zakonsko odredbo sprejeti in je tudi tu zopet nepopoln. Ni je namreč sprejel samo senat, temveč tudi narodna skupščina in navedli smo že, da je predsednik vlade v svojem zaključnem govoru v senatu ugovarja vsem spreminjevalnim predlogom senata z edino izjemo amand-mana dr. Kramerja. kateremu se ni proti-vil in ki ga je torej očividno odobraval. Smemo tudi dodati, da pri razpravi v finančnem odboru senata s strani g. notranjega ministra in takrat navzočega ministra dr. Kreka, ki se je branil, da ao te odrebe nepotrebne, ni bilo niti najmanjšega ugovora v pogledu njihove formalne pravilnosti Gospodje tam od Zmajskega mostu bo povodom Kramerjevega amandman* zelo vneti za čiščenje naše zakonodaje. Posebno sedaj, ko so se razni dobronamerni naklepi iz predloga finančnega zakona tako slabo obnesli in smatrajo, da bo naloga vlade najti sredstva in pota. da »e nesmiselni § 52 finančnega zakona čim preje odpravi. Izgleda, da po veliki pravniki, ki dajejo »Slovencu« svoja strokovnjaška mnenja, na koncu vendarle v neki temni slutnji, da utečene zakon biti pač zakon, da pa v svojih razglabljanjih še niso rešili problema, kako Be zakon »odpravi«. Mi jim radi postrežemo z informacijo: zakon se tndi pri nas odpravlja z zakonom: sestaviti je treba zakonski predlog in ga predložiti skupščini aH senatu; ako ga sprejme ena zbornica in nato odobri Se druga, pa podpišejo kraljevi namestniki, postane predlog za vse obvezen zakon. Vse kaže, da se v Kopitarjevi ulici snuje nova Akademija pravne znanosti, ki preti zatemniti slavo vseh štirih naših pravnih fakultet. Morda gre tu za prve priprave za ustanovitev posebne katoliške univerze, torej za idejo, ki je našla že tudi v sosedni Avstriji svoje uresničenje. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napovedi za dane« Dekmtt ofafafofe teptat Prehodno deženfe Naši kraji in ljudje V tnalu bo v Ljubljani spet mednarodna fotografska razstava „Bolje je fotografirati nego voditi vojne!" Ljubljana, 2 aprila. I>ve leti bo minilo v nekoliko tednih, ©d kar je ljubljanski fotoklub z železno vztrajnostjo v uresničevanju svojega programa in neverjetnim pogumom prvič predstavil slovenski javnosti na zgodovinski razstavi v Frančiškanski ulici dela največjih mojstrov svetovne fotografije. Takrat je' bilo rečeno, da ta razstava ne bo ostala prva in zadnja svoje vrste. Mnogo se je spremenilo od tedaj- Slovenska fotografija, M je bila še pred dvema letoma širokemu svetu skoraj popolnoma neznana, se je baš najbolj po prizadevanju ljubljanskih fotoklubovcev na dolgi vrsti svetovnih razstav, s potovalnimi mapami sloven. skih mojstrovin, ki krožijo med ino-stranimi amaterskimi organizacijami, z ob ja,vami v največjih inostranih fotografskih revijah in pred vsem z izdajo svojega prvega reprezentativnega _ zbornika v svetu tako uveljavila, da je danes pri količkaj važnejših mednarodnih fotografe i h akcijah nočejo nikjer vec pogrešati. V našem listu smo imeli ze ponovno Priliko, da podamo dokaze za *°In vendar je bila druga mednarodna razstava, ki jo pravkar z vso tišino, brez vsake šumne reklame in tudi brez vsake podpore od katere koij stramd pripravlja'ljubljanski fotoklub, neprimerno bolj tvegana nego pred dvema letoma, ko nas fotografira joči svet še ni poznal. Čedalje težji gospodarski po. ložaij, z vsakim dnem bolj zamotane in napete politične prilike na svetu so bile vzrok, da niti najbolj optimistični delavci v klubu niso verjeli v pravi uspeh te razstave in bi bili bolj pripravljeni Preložiti jo na ugodnejši čas. K temu se je pridružilo za takšno kulturno središče. kakršno je Ljubljana, naravnost nepojmljivo nedostajanje razstavnih prostorov. Velika dvorana Hedžetove hiše v Frančiškanski ulici,, ki je klu/b pred dvema letoma ž njo presenetil javnost, danes za razstavne namene ni več na razpolago, Jakopičev paviljon ie "bil zaseden za mesece naprej, z drugimi lokali, ki bi prišli v poštev, so bile takšne težave, da bi človek, ki še ni imel opravka s temi stvarmi, niti ne verjel. Ostalo je le upanje, da se bodo te težave še o pravem času nekako uredile. Razstavni odbor je začel vršili svoje delo. razposlal je po svetu na tisoče vabil in dopisov, ko niti ni vedel, ali se bo mogla razstava zavoljo prostorov sploh vršiti. To je bilo drzno in prve pošiljke slik so bile že tu, ko še nihče ni vedel, kako bo s stvarjo. Toda sreča je očitno vedno na strani pogumnih. Pred tremi tedni je golo naključje omogočilo sklenitev pogodbe z upravo Jakopičevega paviljona, in danes velja dokončno: II. mednarodna fotografska razstava v Ljubljani se bo vršila v času od 2. do 24. maja, Težak kamen se je odvalil prirediteljem s srca. Kaj zato, če v teh prostorih razstavi ne bo možno dati tako mogočnega zunanjega okvira kakor pred dvema letoma., okvir bo tem intimne jši in nič manj lep, za to bodo skrbeli možje, ki jim v tem pogledu nikoli ne zmanjka idej. :Dn potem je šlo vse kakor po maslu. Če je bilo še pred tremi tedinf Videti, da bodo težke gospodarske prilike letos zelo zmanjšale število inostranih raz-stavljalcev in da razsatvi morda, ne bo niti mogoče dati pravega mednarodnega značaja, se je v tem času tudi ta bojazen popolnoma razpršila. Ko je raz- DANES VELIKA PREMIERA ! HANS ALBERS Annabella in Attila Horbiger Velefilm lz romantičnega življenja cirkuških artistov stavna žirija v četrtek 26. pr. m. prvič začela s svojim delom, je imela pred seboj že dela mojstrov iz desetih držav. In kakšna imena so bala med njimi! Samo nekoliko teh imen, ki uživajo v mednarodnih fotografskih krogih največji sloves in ki jih deLno po zaslugi prve mednarodne razstave tudi pri nas že poznamo po njihovih originalih: Alenius, Slade. Bristow, Remfeldt. de Bruyne, Beros, Čin.San Long, Kavazaki, Peretti-Griva, Američani, Japonci, Kitajci, Havajci. Italijani, Belgijci. Danci, Holandci, Egipčani, Južnoafričani, možje iz vseh koncev sveta, najboljši predstavniki ogromne internacionale fotografskih umetnikov, ki edina v tem času pretresov, kriz in medsebojnega sovraštva ne pozna teh zaPletljajev človeškega življenja, ki edina deluje z nepomešanim idealizmom, s popolnoma miroljubnimi pripomočki, s popolnim spoštovanjem vseh narodov in njihovih bitnih svojstev samo in z nepremakljivo vztrajnostjo za neko pametnejše in vzornejše človeštvo bodočnosti. V nekem Pismu ljubljanskemu fotoklubu je zapisal veliki prijatelj in občudovalec slovenske fotografije, urednik holand-ske izdaje svetovne fotografske revije »Galerije«, J. A. van Gelder. kratek stavek: »Bolje je fotografirati nego voditi vojne.!« Ta. stavek vsebuje več nego samo šest besed, cel človečanski program. Med tem prihajajo vedno nove pošiljke. vsak dan več, čim bolj se približuje dan 20. aprila, ko se zavoljo reda, zavoljo aranžerskega dela, zavoljo pravočasne izdaje ilustriranega razstavnega kataloga in tisoč drugih podrobnih del brezpogojno zaključi vsako sprejemanje Pošiljk. Žirija bo morala opraviti v tem kratkem času ogromno delo. Treba je natančno pregledati, oceniti, sprejeti ali odkloniti na stotine slik. Baš zato je bila letošnja žirija izbrana med priznanimi našimi fotografskimi strokovnjaki (Krašovec, Gliha, prof. Ravnik, inž. Michieli, Karlo in Peter Kocjančič) tako, da je stalno na razpolago in delo ji je bilo olajšano s posebnim, izvirnim ocenjevalnim sistemom, o katerem bo dobro spregovoriti še podrobneje, ker daje izmed vseh, kar jih je v praksi za umetniško ocenjevanje" res stvarne in zanesljive rezultate. Fotoklub je šel tudi v tem Pogledu svoja pota, kakor v vseh stvareh, ki se jih loti. Ni pa s tem rečeno, da ima žirija . res lahko delo. Zahteva mnogo požrtvovalnosti in čuta odgovornosti, kar se bo Pokazalo še posebno tedaj, ko bo šlo za podelitev odlikovanj in nagrad, kjer se z objektivnostjo ni mogoče igrati. Nočemo prejudicirati — sicer bi bilo to po novem ocenjevalnem sistemu v ljubljanskem fotoklubu tudi brezuspešno — vendar bi radi izdali skrivnost, da bo sodeč po dosedanjih slikah, ki smo jih imeli priliko videti, zaslužil Prvo priznanje neki nam doslej popolnoma neznani amater iz Egipta, ki mora biti. kakor vse ka£e, naš rojak ali vsaj potomec naših rojakov. Čudovita dela! A tudi med drugimi avtorji so mnogi takšni, ki bodo delali s svojo odličnostjo članom žirije sive lase. In ob tej priliki ne pozabimo omeniti, da jim bodo hude preglavice delali tudi domači amaterji, kj so sijajno napredovali, od kar smo jih videli zadnjič na domačih razstavah. Že prej so spadali v svetovnj razred ... 2. maja se torei v Jakopičevem Paviljonu otvori največja letošnja kulturna razstava v Ljubljani. In 20. aprila se zaključi rok za sprejemanje pošiljk. Na to naj še posebno pazijo domači avtorji, ki hočejo pri tej razstavi sodelovati. V kolikor še niso dobili prijavnice, naj jo takoj zahtevajo od Fo. tokluba Ljubljana, poštni predal 278. Na naslov občinstva in njegovih dolžnosti do te velike prireditve Pa bomo napisali še kaj. rinske oblasti dr. Sedlak, zastopnik finančne direkcije v Gradcu dr. Sienbuben, zastopnik vladnega predsedništva grof dr. Ferraris, zastopnik policijske oblasti dr. Kari Hanss. zastopnik kmetijskega ministrstva inž. Faustl, Adolf Seder in dr. Ka-lusch, zastopniki generalne direkcije dr. Kunewalder, inž. dr. Richter, nadalje Kleinbauer. Kleinbert, Friedrich Tax, dr. Hell. dr. Tellmann, inž. Katscher, ter centralna inšpektorja Ludvik Frencl in Franke Engelbert. Konferenci prisostvujejo tudi predstavniki mariborske Tujsko prometne zveze, in sicer ravnatelj »Putnika« g. Loos ter g. Andrej Oset. Pri otvoritvi so bili navzoči tudi nekateri člani mestnega sveta. Konferenca bo predvidoma trajala do solx)te. Če pa ne bodo odseki in plenum dokončali dela. se bo nadaljevala v ponedeljek. V nedeljo nameravajo avstrijski in jugoslovanski delegati prirediti izlet na Pohorje. Po končani konferenci bo izdan komunike. Matko Kandrič f Celje, 2. aprila Po daljšem trpljenju je umrl včeraj ob 14.45 v celjski bolnišnic4 v 47. letu starosti g. Matko Kandrič, sreski načelnik v Gornjem gradu. Pokojnik je bil značajen naroden mož in odličen politično upravni uradn'k. V gornjegrajskem srezu, kjer je služboval da'jšo dobo, je užival splošno spoštovanje. Truplo bodo prepeljali jutri, v petek, ob 16.30 izpred sreskega načel-stva v Celju do »Zelenega travnika«, od koder ga s furgonom prepeljejo v pokojnikov rojstni kraj Veliko Nedeljo, kjer ga bodo jutri položilr k večnemu počitku. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Pančurju se je stanje izboljšalo ohromel pa je na desni nogi Za Viljemom Kramerjem, ki je v sredo popoldne sprožil usodne strele v ženski bolnišnici in pobgnil, policija kljub vsemu napornemu iskanju doslej še ni odkrila nobene sledi Duševno razstrojeno stanje, v katerem je streljal na Stanislava Pan_ čurja ne izključuje možnosti, da bi si v Varujte se patvorb in pazite na B AY ER - jev križ. rr\ BAYER 041.. i« rcfUU. poj S. M. 1KI2 «1 XII l«V Železniška konferenca v Mariboru je bila včeraj otvorjena in ho trajala do sobote Maribor, 3. aprila. Danes ob pol 10. se je pričela v mariborski mestni posvetovalnici železniška konferenca. ki je za Maribor velikega prometnega in gospodarskega pomena. Ta problem ureditve obmejnega železniškega prometa ob naši severni meji in ustvaritve obmejnega kolodvora v Mariboru se proučuje in rešuje že od leta 1927. Zadevni sklepi so bili sprejeti v načelu že na letošnji ljubljanski železniški konferenci. Na mariborski konferenci pa bodo definitivno sprejeti in podpisani vsi sklepi, ki se tičejo prometne, transportne, poštne, ob-mejno-policijske in carinske službe. Nedvomno je, da bodo ugodne posledice tudi v tujskem prometu. Pregledi pojdejo hitreje od rok in bodo potnike hkrati pregledali naši in avstrijski obmejni revi7ijski carinski in policijski organi. Pomen Maribora v mednarodnem prometu bo izdatno narastel, hkrati pa bo postal Maribor važno prometno izhodišče v srednjo Evropo. Ob pol 10. uri sta se zbrali v mestni posvetovalnici jugoslovenska in avstrijska delegacija. Vodja avstrijske delegacije je centralni inšpektor generalne direkcije zveznih avstrijskih železnic dr. Scheidl Rudolf, vodja jugoslovenske delegacije pa dr. Leon Vučina. višji svetnik in šef pravnega odseka ministrstva za promet. Delegate je pozdravil mariborski podžupan g. Zebot. Ob zaključku svojega pozdrava je vzkliknil našemu kralju Petru n. knezu Pavlu ter predsedniku avstrijske republi- Predstave ob 16., ke dr. Miklasu te proglasil konferenco za otvorjeno. Pozdrav je ponovil v nemščini. V imenu avstrijske delegacije se je za sprejem zahvalil g. dr. Rudolf SeheidL Po otvoritvi sta zavzela predsedniški mesti dr. Scheidl in dr. Vučina. Sporazumno se je nato konstituiralo 6 sekcij: po-licijsko-carinska, komercialna, tehnično vozovna, vlakovno prometna, gradbena in poštna. Vso materijo bodo do podrobnosti proučile ter izdelale in predložile sklepe plenumu, ki bo o njih temeljito razpravljal, formalno pa se bodo vsi ti sklepi, zaključili na konferenci, ki bo 15. t. m. na Dunaju. Jugoslovensko delegacijo tvorijo na železniški konferenci zastopniki prometnega, finančnega, kmetijskega, notranjega in poštnega ministrstva ter zastopniki generalne direkcije v Beogradu in oblastne direkcije v Ljubljani. Naše prometno ministrstvo in generalno direkc;|i zastopa, kakor rečeno, višji svetnik dr. Leon Vučina, notranje ministrstvo pa dr. Mogorovič, nadalje so tu: banski svetnik dr. Bogataj, mariborski obmejni policijski komisar Krajnovič ter jeseniški obmejni policijski komisar Ivan Vohinc. Finančno ministrstvo zastopa višji tajnik Predrag D. Pesič. kmetijsko ministrstvo inšpektor Milan T. Tu-pajič, ministrstvo pošte in telegrafa višji svetnik Pavle Babič generalno direkcijo višji svetnik Robert Laval. višji tajnik inž. Lazarevič, višji kontrolor Blaž Pretnar, poverjenik Matija Siroti, višji kontrolor Lajovic in višji svetnik inž. Petrič. Ljubljansko oblastno direkcijo zastopajo svetnik Stergar, višji kontrolor Deisinger, kontrolor Wagner višji svetnik dr. Lidi-ha, svetnik inž. Petržela, kontrolorja Uršič in Rozman, referent Furlan, svetnik dr. Dekleva in načelnik inž. Fine. Avstrijsko delegacijo tvorijo: centralni inšpektor dr. Scheidl. zastopnik finančnega ministrstva Josip Krainer, zastopnik ca- Pomlad na Turjaku Nedeljsko jutro. Stal sem na peronu ljubljanskega kolodvora in opazoval -vrvež izletnikov. Vse se je drenjalo v »gorenjca«, in ko je bil vlak napolnjen do poslednjega kotička, je odevilil »na Gorenšče«. Kmahi za njim je odpeljal vlak proti dolenjski strani Bil je ^koro prazen. Spomnil sem se na tisto staro prislovico, ki pravi, da so Ljubljančani lagodni ljudje. Pokaži jim s prstom lep kotiček slovenske zemlje, pohiteli bodo tjakaj. Ko pa bo kotiček obrajžan podol-gem in počez, ne bo ničesar več, kar bi se še izplačalo pogledati In če bi ne bilo podjetnega Gregoriča, ki je pred leti organiziral izlete v Belo Krajino, bi ta lepa deželica ostala odmaknjena v nepozna-nje, kakor je bila preje in kakor je spet danes... Le spomnite se, koliko veselja je bilo takrat z rajžanjem v Belo Krajino! Vselej je imel vlak pripetih premalo voz, vsak fant je moral imeti na tem izletu svojega dekleta, če pa tega ni bilo, pa vsaj fotoaparat, ki ga je prijazni Grego-rič za tisti dan rad posodil, še raje prodal. Ali ko se je pozno pod večer primajal ia prismejal vlak iz Bele Krajine nazaj ▼ Ljubljano, so čakajoči na peronu zaklicali: »Halaj, le poglejte, kako so vsi vozovi vlaka »cvičkopila« okrancljani!« Mili Bo. jo, gradu podobno hišo je prezidsl. napravil iz velikih soban za turiste in letoviščarje primerne sobe in prosil za gostilniško koncesijo, ki jo je končno tudi dobil.. Gostilno je vodila pokojnikova žena Helena s hčerkami tako spretno in uspešno, da je Logarski hotel zaslovel daleč na okrog ne samo kot tu-ristovsko zavetišče, marveč predvsem kot prijetno in udobno letovišče. Svoj sloves si je ohranila do danes in ni dvoma, da ga ohrani tudi v bodoče pod novim gospodarjem. Pokojnikov naslednik je sin France, ki je že dosedaj v glavnem vodil gospodarstvo. Znan je ne samo kot umen gospodar, marveč tudi kot mož, ki se zaveda, kako velikega pomena je tujski promet za Logarsko dolino. Pokojniku bodi_ ohranjen blag spomin, njegovi rodbini naše sožalje! Viljema Kramerja še iščejo obupu sam kaj storil, še bolj verjetno pa je, da se ho lepega dne skrošen javil policiji, ker je beg pred preganjalci zlasti za tako neverziranega, priložnostnega zlo. činca, kakor je on, v resnici težaven. Stanje ranjenega Pančurja.se je, kakor po_ ročajo iz bolnišnice včeraj znatno izboljšalo. Strel je obtičal pri hrbtenici in ker izvaja pritisk nanjo, je Pančur ohromel na desni nogi. Operacija bo izvršena v ne. kaj dneh in je vse upanje, da bo uspela Smrt uglednega gospodarja Solčava, 2. aprila V Logarski dolini je v ponedeljek po daljšem bolehanju umrl g. Klemen Robnik, po domače Logar, veleposestnik in gostilničar. Pokopali so ga preteklo sredo v Solčavi. Pogreba se je udeležila malodane vsa župnija in številni znanci in prijatelji od blizu in daleč. Pokojnik je bil znana osebnost, poznala ga je vsa Savinjska dolina, posebno znan pa je bil med turisti in letoviščarji, ki posečajo Logarsko dolino. Tujski promet v Logarski dolini, ki je ena najlepših gorskih kotlin v Evropi, je bil pred vojno malenkosten in mu je Pi-skernikovo zavetišče popolnoma zadostovalo. Po prevratu pa se je tujski promet mogočno razvil in Piskemikovo zavetišče ni več moglo pod svojo streho sprejemati številnih posetnikov. Pokojni Logar je to uvidel. Svo- Ali bodo nadaljevali regulacijo Savinje? Celje* 2. aprila Ker vlada v svojem rednem proračunu kakor tudi v izrednih kreditih in obljubljenih amandmandh finančnega zakona ni odobrila za enkrat še nikakega zneska za regulacijska dela na Savinji pod CeAjem. obstoji nevarnost, da bodo tako lepo začeta dela letos odpadla. Miinistrstvo za zgradbe je izdalo zdaj banski upravi v Ljubljani dovoljenje, da razpiše projektirana dela na Savinj* v onem obsegu, kn ga dopuščajo proračunsko predvidena sredstva banovine in drugih domačih prispevnih faktorjev. Ker spada reguteci-ja Savinje med naše prvenstveno nujne zadeve iti naše življenjske gospodarske interese, pričakujemo upravičeno, da bo banska uprava, če tucE v zmanjšanem obsegu, takoj izvršila razpis, da se bo moglo delo v najkrajšem času nadaljevati Med tem pa morajo -wpliv-nS čtadtelji z vso intenzivnostjo in vso iskrenostjo, ki jo to vprašanje zasluži storiti vse, da bo vlada tudi iz državnih sredstev prispevala, kakor je to storila lani. ko smo mogli pravočasno pričete delo. V kolikor pa bi se iz državnega proračuna letos potrebna sredstva za ta dela res ne mogla doseči, bo dolžnost banovine, da nadomesti ti izpadek s prispevkr iz državnega fonda za razna dela, s katerim* banovina enako razpolaga, kakor v bano-vinskem fondu za javna dela. Regulacija Savinje v nobenem primeru ne sme bati odstavljena z dnevnega reda. Tega se moramo zavedati vsi Lepa je Bela Krajina, a za lagodne Ljubljance vseeno preoddaljena. Dobre tri ure te vleče dolenjski hlapon v megleno Ljubljano. Dolga je vožnja, okoli barilca pa le preveč pivčkov in — ni vrag, da bi se sleherni pivček do Ljubljane ne iztrez-nH popolnoma ter stopil na njena tla tre- že, koDiko veselja, smeha, dovtlpov in na novo sklenjenih zarok je vlak »ovičkapil« vselej pripeljal s seboj! zen in spodoben, kakor je bil zgodaj zjutraj odšel v »Vinsko krajino«. In tako je IihcthVi ni druge pomoči, da ostane Bela Krajina spet pozabljena. Bližje od Bele Krajine je prelepi, pozabljeni Turjak. Redki so izletniki, ki prihajajo ob nedeljah v ta prelepi kotiček dolenjske plati. Res pa je tudi, da se zml rom radi povrnejo nazaj, če so enkrat spoznali lepoto lepe ta pomembne turjaSke okolice. Menda je od vseh turjaških gostov najvnetejSi le oni 70 letni fant te Trnovega, ki se na svojem blclklju pripelje tudi po petkrat v tednu k turjaškemu Murnu. Hm, on že vč, kakšen recept je potreben če hoče človek zdrav in prožen dočakati visoko starost. Nemara, da so k temu receptu pripisane tudi Murnove klobase in žlahtna črnina. Le pridite ga v nedeljo pogledat, kako ponosno sedi pri Murnu za mizo in s kakšno samozavestjo si beleži v notes »kilometrino«. Potlej boste pa nekega dne spet strmeli, ko boste v »Jutru« čitati za njegov 75 letni jubilej: »Trnovski kolesarski šampijon je še zml rom fant od fare! 75 jih že nosi na hrbtu, pa je še zmirom raven ko smreka. Na svojem kolesru, ki ga še vedno rad zavrti, je doslej prevozil že toliko in toliko stotisoč kilometrov...« Popeljemo »e do GrosupTja, kjer izstopimo. Pot nas vodi do Ponove vasi v znano »županovo jamo«. Oglejte si to pr«. Kmečka samopomoč v ptujskem srezu Majšperk pri Ptuju, 2. aprila Podružnica Kmetijske družbe v Majšper-ku je imela te dni redni občni zbor. Prisostvovalo mu je izredno mnogo članov in precej nečlanov, ker je ztor razpravljal tudi o samopomoči za izboljšanje cen živini. Navzočni 90 ugotovili, da so v drugih sre-zih naše banovine že dvignili cene živini, medtem ko na ptujskih živinskih sejmih doslej to še ni uspelo. Zavoljo tega je zbor soglasno sklenil, da se pozovejo k sodelovanju vse sosedne občine, podružnice Kmetijske družbe in druge gospodarske organizacije ter da se naprosi sresko načelstvo, naj blagohotno podpira stremljenje po izboljšanju položaja kmeta s tem. da organizira s pomočjo sreskega kmetijskega referenta ocenjevalne komisije, ki bi ocenjevale živino za prodajo na sejmih v Ptuju in drugod. Občni zbor je izbral iz svoje srede po vseh zaselkih svoji občine zaupnike, ki imajo nalogo, da preprečijo izkoriščanje kmeta po prekupčevalcih in določijo pravične cene živini za prodajo doma. Pozivamo vse kmetovalce ptujskega sreza, naj sledijo tem sklepom, da ne to naš srez zaostajal v tej akciji za drugimi. Uspehi ne bodo izostali, če se bodo vsi kmetje zavedali stare resnice, da je v slogi moč. lepo podzemsko čudo, polno prekrasnih kapnikov. Preden pa odidete dalje, poglejte Se r jamarsko kroniko, kjer boste čitall kdaj ta kako je a ta Perme našel podzemsko jamo. Ko ste že tamkaj, povzprrite se na mali griček Tabor s starinsko taborsko cerkvico, obdano z zgodovinsko utrdbo. Razgled raz zvonik taborske cerkvice je prekrasen. Pred vami se razgrne vsa obSirna grosupeljska kotlina notri do litijskih hribov. Mtmo vasi Velike Lipljene pridete v škocijan pri Turjaku, škocijanci se ponašajo s starodavno cerkvijo, ki je starejša ko ljubljan^ra. stolnica. V njej je v času najživahnej&ih dni reformacije pridigal trudi, iz sosednje Rašice doma, Primož Trubar. Poleg desnega stranskega oltarja je ohranjena starinska kapelica s tur. jaškim grbom na obokanem stropu. Pripovedka pripoveduje, da se je v davnih časih izgubil v škocijanskih gozdovih turjaški grof. Bil je na lovu. Tri dni ta tri noči je brezupno taval okoli, a pota v grad ni našel. V tej stiski se je zaobljubili, da bo na čast tistemu svetniku, ki ga na ta dan obhajajo, sezidal lepo kapelico, če se bo srečno povrnil domov. T(.sti dan je sam sveti Kancijan godovaL UsliSal je grofovo proSnjo. Se tisto aro so grofa na- I ! Domače vesti * Počastitev slavnega rojaka. Za častnega »doktorja zagrebškega vseučilišča bo danes slovesno promoviran dunajski vseučiliški profesor dr. Nikola Jagič Zagrebško vseučilišče bo tako izkazalo čast uglednemu rojaku in znanstveniku svetovnega slovesa. Prof. dr. Nikola Jagič je sin našega slavnega slavista dir. Vatroslava Jagida, ki Je bil varaž-dinski rojak. Kakor slavnemu očetu, tako tudi slavnemu sinu ni bilo dano, da bi deloval v domovini. Dr. Nikola Jagič se je rodil leta 1875. v Berlinu, gimnazijske in medicinske študije pa je dovršil na Dunaju. Že leta 1904. je postal asistent prve medicinske vseučiliške klinike na Dunaju in z raznimi strokovnimi publikacijami se je uvrstil med evropske prvake interne medicine. Sedaj je vodja druge medicinske klinike dunajskega vseučilišča, kot naslednik slavnega profesorja dir. Ortnerja. Prof. dr. Nikola Jagič se je že včeraj s svojo soprogo pripeljal v Zagreb. Sprejeli so ga predstavniki vseučilišča, zdravniških organizacij in raznih zdravstvenih ustanov. Med svojim bivanjem v Zagrebu bo slavni roiak dvakrat predaval, enkrat za medicince, drugič pa za javnost. * Prihod šahovskega prvaka dr. Aljehina. V soboto 4. t, m. to v Novem Sadu otvoritev tekme za šahovsko prvenstvo in novo-sadski šahovski klub je dobil obvestilo, da se bo otvoritve tekme v dvorani banovinske palače udeležil tudi svetovni šahovski mojster dr. Aljehin. ki se mudi zdaj v Budimpešti. Dr. Aljehiu bo. kakor znano, obiskal tudi Beograd. Zagreb, Ljubljano in še nekatere druge kraje, potem pa se bo podal na daljše potovanje po Nemčiji in Angliji. V Budimpešti je dr. Aljehin igral z 39 najboljšimi madžarskimi šahisti. 22 partij je dobil, 5 izgubil, 12 pa je ostalo nerešenih. Novosadski šahovski klub je razposlal okrog 200 vabil k otvoritvi šahovske tekme. * Za rudarska inženjerta sta bila diplomirana na rudarskem oddelku ljubljanske univerze gg. Avgust Črnila iz Trbovelj in Vukašin Sandal j iz Banje Luke Čestitamo! Eleganten površnik II. vrsta Din 650.- FRAN LUKIČ, STRITARJEVA UL. * Občni zbor ljubljanske sekcije Združenja jugoslo venskih kmetijskih strokovnjakov bo v gostilni pri >Zelenem travniku« v Celju v nedeljo 5- t.m. ob 10. dopoldne. Kmetijski strokovnjaki vabljeni! * Društvo Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani ima svo] redni občni stor v sredo 15. t-m. ob 18. v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 6 z običajnim dnevnim redom. * Podravska podružnica SPD v Rušah bo imela svoj redni občni zbor v soboto 4. t. m. v gostilni g. črnka v Rušah. Začetek ob 19. uri. Planince vabimo k številni udeležbi. * Tiskarna za svetosavske publikacije. Starodavni pravoslavni samostan Miloševo v Sandžaku, je imel eno prvih tiskarn v Srbiji. Ohranjene so nekatere knjige, ki so bile tiskane v tej starodavni tiskarni. Bratstvo sv. Save je sklenilo zdaj ustanoviti posebno tiskarno, ki bo tiskala samo svetosavske publikacije. Ta tiskarna bo poslovala v domu sv. Save v Rudem ali pa v starodavnem samostanu Miloševo- * Spor gostilničarjev in pivovarn v Karlov-eu. Pivovarne so dajale svojim odjemalcem gostilničarjem točilne naprave za pivo in tudi za led. Ko so ukinile brezplačno zalogo ledu, so se gostilničarji v Karlovcu na svojem zborovanju dogovorili, da leda nočejo plačevati. Svoj sklep so sporočili pivovarnam. a ker so te vztrajale pri zahtevi, da mora biti led plačan so gostilničarji iz svojih lokalov odstranili od pivovaren prepuščene točilne naprave ter odločno zahtevali znižanje cen piva. Tudi to je bilo pivovarnam sporočeno in. ker niso v določenem roku izpolnile zahtev gostilničarjev, zdaj nobena gostilna v Karlovcu ne toči več piva. Spor med gostilničarji in pivovarnami se bo kakor vse kaže. razširil še na druge kraje. * Umrla je v Kamniku gospa Marija La-pova. po rodu Gerčarjeva .vdova po znanem uglednem vrtnarju Antonu Lapu in mati šefa ljubljanske mestne vrtnarije. Pogreb vzorne matere bo jutri ob 15. iz Šut-ne v Kamniku na pokopališče na Zaiah-Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sc-žaije! * Nenavaden pogreb. V vasi Lukovici blizu Svilajnca je umrl posestnik in mesar Andra Milosavljevič. Mož se je. kakor Kitajci pripravljal na svojo smrt. Ze pred 10 leti 6i je zgradil grobnico in svojo rakev je imel že nekaj let v hiši. Pred nekaj dnevi, ko je bil na videz še popolnoma zdrav, je poklical svojega sina edinca ln neke najožje sorodnike ter jim povedal, da bo v nekaj dneh že mrtev. Morali so mu priseči, da bodo točno izpolnili njegovo zadnjo željo. Vsi so se podali v klet in tam zbrali najboljše vino in žganje. Mož je naročil, naj dobro pogostijo njegove pogrebce. Odbral ja 200 litrov vina in 1C0 litrov močne raki je ter tudi določil, kakšni naj bodo prigrizki. Potem je najel iz okoliških vasi še nekaj godcev, da bi sviral: same vesele popevke pri njegovem pogrebu. Njegove slutnje o smrti so se izpolnile, sin in sorodniki pa so točno izpolnili njegove odredbe glede pogreta. Pogreb je bil zaradi tega vesel, kakor kakšna gostija. * Zagonetne tatvine na pošti v Cačku-Že pred tremi meseci se je na pošti v čač-ku izgubilo denarno pismo, v katerem je bilo 6.6OO Din. Pozneje pa je izginil zaboj v katerem je bilo 49.000 Din za sarajevsko poštno direkcijo. Vsa preiskava ni imela nobenega uspeha in izginilo je naposled še pismo, v katerem je bilo 10.000 Din. Suspendirani so bili upravnik pošte, dva uradnika in dve uradnici, a nikomur se ni mogla dokazati niti najmanjša krivda ali zanikr-nost v službi. Zaradi zagonetnih tatvin je bila uvedena pred dnevi nova preiskava in tokrat sta bila aretirana dva nižja poštna uslužbenca. Preiskovalne oblasti v interesu preiskave ne dajo o zadevi še nobenih po-jasnil- * Očeta je ubil in zažgal. V vasi Dobanov-cih v zemunskem srezu se je v hiši kmeta Ljubanoviča odigrala strašna tragedija. Na posestvu je še vedno gospodaril 65 letni Sava Ljubanovič, njegov sin Vladimir pa je zahteval od očeta, naj mu prepusti posestvo. Starec tega ni hotel storiti češ, da sin ni pri pravi pameti. Med očetom in sinom so bili večkrat hudi prepiri in nekajkrat je prišlo tudi že do pretepa Oni dan pa je Vladimir svojega očeta med prepirom ubil s sekiro, potem pa je truplo zavlekel na dvorišče. Na dvorišče je spravil tudi slamnico ELITNI KINO MATICA JUTRI PRIDE SLAVNA PEVKA IN FENOMEN ALNI BARITON JEANETTE MAC DONALD NELSON EDDT V VELIKI OPERETI POLNI PETJA, DIVNE GODBE, 6ALE, LJUBEZNI IN PUSTOLOVŠČIN PRINCESA »INKOGNITO NAJVEČJA GLASBENA ATRAKCIJA SEZONE mwihivirajttt. vstopvt U REZERVIRAJTE VSTOPNICE. petkrat opasati oblo zerrolije. Prehrana in obstoj rdečih krvnih telesc je eno najvažnejših življenjskih vprašanj. Z redno uporabo O v omaki ne se krepča življenjska moč rdečih krvnih telesc in tudi njih števiio se povečava. Slabokrvni in slabotni ljudje se okreočajo. če zavživajo OvomaJtino. * Za veliko noč dva avtoizleta: Benetke -Padova 340 Din, Sušak - Crikvenica 175 Din. Prijave izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«. * Velikonočne razglednice v* korist Družbe sv. Cirila in Metoda priporočamo vsem v uporabo. Dobe se po vseh knjigarnah, trafikah in CM pisarni, Beethovnova ul. 2., Ljubljana. Zahtevajte le CM razglednice! ♦ Splošna inaloželezniška družba v Ljubljani razpisuje dobavo uniform, delovnih oblek in čepic. Razpisni pogoji se dobe v pisarni družbe v Zgornji š'škl- Ponudbe se sprejemajo do 8. t.m. opoldne. • Tovarna J0S. REICH sprejema mehko in škrohljeno perilo * najlepšo izdelavo. Od 1. do 10. aprila lahko kupite pri nas razne stole, posebno vrtne, ležalne, sklopne in vsakovrstne sobne stole po izredno znižanih cenah. EDINSTVENA PRILOŽNOST. REMEC Co. Ljubljana — Kersnikova ulica 7. Iz Ljubljane u— H koncertu Glasbene Matice v ponedeljek 6. t.m. ob 20. v veliki umonski dvorani. Skladatelj Fran Liszt je znan kot u.den največjih pianistov vseh časov, prav tako pa tudi kot prvovrstni skladatelj romantične smeri. Rodil se je blizu Bratislave m grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki j kmalu nastopal kot čudoviti otrok - štipen- PRI LJUDEH, KI CESTO TRPE NA ZAPEKL ZARADI CESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne FRANZ - JO ŠEFOVE grenčice zaužite zjutraj za tešč želodec. Z uporabo FRANZ - JOSEFOVE je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit. Ogl. reg. S. br. 3047-1/35. iz postelje in kup slame iz hleva ter napravil iz tega pravo grmado na katero je položil ubitega očeta- Grmado je zažgal ter potem klečal pred njo in mrmral neke molitve. Tako so ga našli sosedje, ki so poklicali orožnika in župana. Morilec Je županu mirno izročil sekiro, orožnike pa je prosil, naj počakajo, da bo končal svoje molitve-Podoba je, da je Vladimir svoje strašno dejanje izvršil v blaznosti. * 25 bilijonov je število rdečih krvnih telesc v človeškem telesu. Če bi se ta krvna telesca postavila drugo na drugo, bi dobili 200.000 km dolgo nilt, s katero bi se dalo Samo do aprila je še čas za nakup srečk drž. razr. loterije. Prvo žrebanje bo že 7. in 8. aprila Srečke dobite v ZADRUŽNI HRANILNICI - LJUBLJANA na SV. PETRA CESTI št. dist. Pozneje je večinoma živel v Rimu, Budimpešti in Weimarju. V njegovem skla-dateljskem delovanju ločimo nekako tri dobe. V I. dobi je delal večinoma transkripcije za klavir. Druga tako zvana weiniar-ska doba, je posvečena inštrumentalni glasbi. Napisal je 15 simfoničnih pesnitev in 15 rapsodij za klavir V tretji dobi. rimski dobi. pa 6ta nastala dva znamenita oratorija, »Legenda o sv. Elizabeti« in ieta 1872 >K'ri-tus«, ki je najmočnejše njegovo delo. pisano za soli, zbor, orgle in veliki orkester. To delo izvaja pevski zbor Glasbene Matice s celotnim aparatom, kakor ga zahteva partitura. pod vodstvom ravnatelja Poliča v ponedeljek zvečer. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice, spored s tiskanim besedilom bo na razpolago od petka dalje. u— V društvu »Soči« bo prihodnjo soboto ob pol 9. vzečer v salonu pri »Levu« zelo interesantno predavanje g. Iv. Dolenca. srednješolskega inšpektorja. Glasi se: Mostar in okolica. G. predavatelj nam to opisal pestre doživljaje iz življenja v mestu. ki je v svojem starem delu zelo dobro obranilo svoj orientalski značaj, tako da je za zapadnjaka, ki hoče spoznati orlent, posebno vabljivo. Nadalje nas bo seznanil s našimi muslimani v preteklosti ln sedanjosti. To lepo in zanimivo predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Vstop vsem prost. n— Sokel Ljubljana - Siška. Drevi ob 20-bo predaval g. Drago Zupan o hipnozi in telepatiji z eksperimenti. Po predavanju film »Tanja«. Vstopnina 3 Din. u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Drevi moški zbor. v ponedeljek vaja zaradi koncerta Glasbene Matice odpade, pač pa Sli grajski psi ter ga povedli v grad Grof pa je ostal zvest svoji obljubi Na kraju, kjer so ga našli psi, je dal sezidati lepo kapelico na čast sv. Kancijanu, v strop kapelice pa je velej vzidati svoj grb — turjaškega tura. Iz te male Kapelice, ki je še danes vidna, je nastala pozneje lepa škocijanska cerkev. In če vam bo želodec pričel sitnariti, se napotite v 20 minut oddaljeni Turjak. Pri Ahcu (po domače »pri Murnu«) so postrežljivi ljudje. Gospodar Jože še naj-bolj, saj je po njegovi mar.jivi zaslugi zaslovela njegova gostilnica daieč naokoli. Nad Turjakom se dviga hrib sv. Ahac, kjer si lahko ogledate pmovico Hasanove. ga plašča (polovica ga :ma ljubljanska stolnica!), ki je utonil v Kolpi, pašč pa je otel zmagovati turjaški g t o>f Cerkvica na sv. Ahacu je že stara iti ima zanimivo zgodovino, tesno povezano z zgodovino turjaškega gradu. Tudi turjaški grad si lalto ogledate, v njem pa zan-mivi muzej turjaške slave. Le nikar se preveč n? začudite, če boste iz dvorane, kjer je nekoč .grajskim gospodičnam pel potujoči tn zaljubljeni trubadur, začuli muziko iz ra_ diospr e j emn Ika. Kazalec na sončni uri se je od tistih časov pomaknil daleč naprej. Zioovi so isti. kakor so bili. tudi lipa še raste, tista slavna lipa, pod katero je vitez Ostrovrhar snubil turjaški Rozamun- do, s poročil bosensko Lejlo. Rozamunda pa je bila kajpa žalostna in »grede v klo. šter, čast ljubljanskih nun postane«. Vsi ti prelepi ostanki sive davnine so še da. nes pred nami ko žive priče, čez vse to pa p'ava eksotična muzika jaz.j tamtama. ki jo po radiu lovi grajska kontesa ... Malo delj vstran so razvaline starega gradu. Močan stolp je bil nekoč tamkaj, kjer so danes raevaline, razmetane okoli zelene jasice. Tjakaj se zatekajo turjaška dekleta brat zaljubljena pisma in napete romane. Edini stolp je bil bivališče prvim turjaškim plemičem. Pod stolpom so še danes sledovi stare rimske ceste, ki se vije mirno turjaškega pokopališča v hrib. Ta cesla je v zgodnjem srednjem veku preživljala prebivalce grajskega stolpa, dokler niso Ortenburžani razbili stolp v razvaline in prisilili Turjačane, da so si zgradili nov dom, še danes lepo ohranjeni veličastni turjaški grad. Pod stolpom starega gradu svet strmo pada v pod turjaško klisuro. Zanimiva sli. -ka: spodaj prav na dnu klisure so male domačije kmetov potomcev nekdanjih turjaških tlačanov nad njimi je bil grof, vsemogočni gospod, nad njim pa — Bog; vsi hribčki naokoli so pozidani s cerkvicami, z najlepšo se ponaša znani Kurešček Odkar se je pri nas dvignil smučarski šport, je Kurešček zlasti v zimskem času priljubljena izletna točka smučarjev. Pa tudi v poletnih dneh se marsikdo rad povzpne na njegov vrh. Podjetna gospo, dična iz Ljubljane je pred meseci posta, vila na Kureščku prijazno kočo, ki je zmi-rom zadostno oskrbovana z vsemi dobro, tami za lačne in žejne želodce. Preko Ku-reščka jo lahko mahneš na % ali pa nazaj v Podturjak. Zaljubljenci se bodo radi pomudili v gozdičku pod turjaškim mirogojean, kjer priteče na dan pohleven studenček. Pred dobrimi petindvajsetem! leti je tamkaj posedal pokojni turjaški župnik in pesnik Anton Medved. S takratnem želimejskim župnkom, pisateljem edinega slovenskega romana. Finžgarjem, sta se baje češče srečavala pri tem stu. denčku in sanjala o njunih literarnih načrtih. Pesnika Medveda ni več, studenček pa še zmirom žubori, kakor takrat in napaja žejne izletnike. Mumova mama v6 povedati marsikakš. no okroglo o »golant gospodu Medvedu«. Saj ga boljšega ni bilo na Turjaku ne prej ne pozneje. Rad je prišel v Murnovo go-stilnico, dal za pijačo starejšim dedcem pa kupil cigare. Medved Je znaj biti z ljudmi, kakor danes malokateri duhovni gospod. Zato pa ga imajo še danes vsi starejši ljudje na Turjaku v lepem spo. minu. Z nekaterim sem že govoril in ga pobaral po Medvedu, toda Se vsakemu je zaiblestela solza v očeh ob spominu na ne. nadomestljivega gospoda.«, ki je lepe pe- bo v sredo pred prazniki I. generalna vaja za celokupen zbor s solisti In klavirjem. Prosim za polnoštevilno udeležbo. P. u— Filozofsko društvo bo imelo v soboto 4. t m. debatni večer o predavanju g. dr. prof. Hribarja o kavzalnosti v risalnici drž. učiteljske šole na Resljevi cesti. Začetek ob 18. Vabljeni V6i. ki se zanimajo- u— Uprava Hubadove iupe JPS obvešča vsa včlanjena pevska društva, da se vrši redna letna skupščina Hubadove župe v nedeljo 5. t. m. ob 10. dopoldne v Hubado-vi dvorani Glasbene Matice. Prijavite takoj delegate! Pošljite podatke na zadnjo okrožnico! Prinesite slike zbora! Uprava- u— Bučarjevo uspelo delo »Na Trški gori« ponove Šentjakobčani v soboto 4. inv nedeljo 5. t.m. ob 20-15. Godba lepo petje, že-gnanje na Trški gori. zdravi kmečki dovtipi. vse to poživlja dejanje. Vmes pa malo romantike in nekaj močnih dramatičnih scen. Ker bosta to zadnji oredslavi pred velikonočnimi prazniki ne zamudite prilike! V izložbah so razstavljene slike. u— Občni zbor Društva posestnikov novih hiš v Ljubljani se bo vršil po § 12 društvenih pravil v nedeljo 19. t. m. ob 10. dopoldne v beli dvorani hotela Uniona. Glede samostojnih predlogov velja g 13 društvenih pravil. Vljudno vabimo prav vse člane našega društva, da se občnega zbora udeleže. u— Podružnica Ferijalnega Saveza na juridični fakulleti ljubi jonske univerze naznanja tovarišem — absolviranim juri-stom, da se lahko vpišejo v Ferijalni m-vez in tudi v SPD, če prineso pofcrd'1'a, da so še v izpitnem stadiju. Taika potrdila bo priskrbela podružnica sama, interesei>1je pa se pozivajo, da 6e podružnici čimprej pismeno javijo ter v svojih prijavah označijo mesec in leto resničnega absokrtorija in svoj točen naslov za primer morebirtne zavrnitve potrdila o izpitnem stadiju. Članarine za FS ne pošiljajte, predien n^nate potrdil«, da ste še v izpitnem stadiju. u— Občni zbor Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani ho v nedeljo 19. aprila ob 10. dopoldne v društvenih prostorih v Narodnem domu u— Bedni letni občni zbor Bolniške blagajne ljubljanskih mestnih nameščencev ho v ponedeljek 6. t m ob 18. v zborovalni dvorani mestnega poglavarstva z običajnim dnevnim redom. Polnoštevilno! u— Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja interesente na razpis centralne kurjave, vodovodne Instalacije in steklarskih del pri zgradbi uradnega poslopja v Kranju. Ponudbe se marajo vložiti do 25. t.m. do 10- dopoldne. u— Splošno žensko društvo bo imelo redni otčni zbor v četrtek 16 t.m. ob 16. v društvenih prostorih. Rimska cesta 9. u— Združenje mesarjev in klobasičarjcv naznanja občinstvu, da fcraia nedeljski počitek še mesec april. Na velikonočni ponedeljek ostanejo mesnice in stojnice zaprte. Združenje prosi občinstvo, da st preskrbi v soboto meso. PELITNI KINO MATICA1 TELEFON 21—24 Samo še danes ob 4., % 8. in 9*4 zv. premiera popolnoma nove barvane Micky in Silly ČUDO REVIJE Smeh! - Veselje! - Krasne melodije ! Petje! - Zabava! Hitite, da ne zamudite ! Iz Maribora a— Srebrno poroko je obhajal te dni v krogu dragih svojcev železniški uradnik Mihael Gala s svojo življenjsko družico. Čestitamo! a— Pravoslavna parohija obvešča svoje vernike, da bo na Lazarjevo soboto običajna procesija (lilija), ki se formira pri novi cerkvi na Jugoslovenskem trgu ob 14. in četrt, kjer se bodo razdelile vejice od vrb (vrbice). Z vojaško godbo to šel sprevod po Aleksandrovi, Meljski ln Trstenja-kovi cesti v vojaško kapelo. Tam se bodo odslužile »večemje« ter bo nato spoved šolsk mladine. Naslednjega dne. na oljčno nedeljo (na Cveti), bo ob 9. liturgija. pri kateri sprejema šolska mladina 6v.' obhajilo. Pozivajo se pravoslavni verniki, da se polnoštevilno udeležijo te procesije in privedejo s seboj tudi male otročičke. ki naj bi bili deležni sv obhajila. a— Aljehin pride v Maribor. Mariborski šahovski klub je prejel od šahovske zveze obvestilo, da bo svetovni šahovski prvak dr. Aljehin na svoji turniji po naši državi priredij gimultanko tudi v Maribora konec aprila. Zvočni kino IDEAL Premiera največjega filma z Shirley Tetnple Mladi polkovnik Film prikazuje vso njeno ženijalnost in ljubkost. Danes ob 4., 7. in 9.15 zvečer. u— Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine javlja, da ima od 1. tm. dalje uradne ure popoldne od 3. do 6. u— Nesreča pri eirkularki. Na kirurškem oddelku so včeraj sprejeli v oskirbo 28 letnega delavca Ivana Veganta od Sv. Jurija pod Kumom. Zaposlen je bil pri eirkularki, pa mu je kos lesa s tolikšno silo priletel v trebuh, da je dobil nevarne notranje poškodbe. u— Razprodaja V soboto 4. tm. od pol 9. dopoldne dalje vrši davčna uprava za mesto prodajo iz proste roke raznih zarobljenih. odnosno transferiranih predmetov v baraki mestnega poglavarstva na Jegličevi cesti št. 10. u— Preprost obed se bo kuhal na električnem štedilniku danes ob 16. na Bregu št. 8. Vstop prost. u— Za praznike razveselite svoje drage z velikonočno šunko Klefiš. ki Jo dobite pri tvrrdki Fr. Kham, nasproti kina Uniona, telefon 29—69. Za naslov šahovskega prvaka Maribora se je v sredo zvečer dokončala prva partija med prof. Stupanom in dr. Lippai_ jem, ki jo je Stupan odločil v svoje korist. a— Gledališke novice. V kratkem bosta debitirala v »Siromakovem jagnjetu« gdč. T. Reinerjeva in g. Borko in Prage. O veliki noči bo premiera »Direktorja Campe«. a— Verdijev Requiem izvajata prvič v Mariboru združena zbora Glasbene Matice in »Maribora« v torek 7. t. m. v Unionu. a— Mestni vojaški urad opozarja in te. resente, da je rok za vlaganje prošenj za sprejem v pehotni podoficirski šoli v Zagrebu in Beogradu ter za artiljerijsko podčastniško šolo v Cupriji podaljšan do 15. t. m a— Tragičen konec 10 letne deklice v Dravi. V bližini znane Dabringerjeve gostilne »Pri malih Benetkah« ob Pristanu se je včeraj igrala 10 letna zidarjeva hčerka Tatjana Ljoškov, učenka drugega razreda osnovne šole, stanujoča v Pristaniški ulici št. 7. Deklica je bila v čolnu, ki je bil privezan ob nabrežju in na mestu, kjer dosega Dravo globino preko sedmih metrov. Nenadoma se je čoln zagugal in dekletce je strmoglavilo v Dravo, kjer je utonilo. Vsi poizkusi rešitve so bili zaman. Njenega trupla doslej še niso našli. a— Pri tukajšnji podružnici Narodne banke je imenovan za cenzorja veietrgo-vec g. Ferdo Pinter. a— Pokvarjena mladina. Pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča se je moral zagovarjati komaj 22 letni delavec Ivan Orban, ki je bil zaradi tatvin in vlomov neštetokrat kaznovan. Pred sodniki se je zopet znašel, ker je 17. februarja ukradel v Zgornji Polskavi posestniku Josipu Mohorku nekaj oblek Obsojen je bil na 8 mesecev strogega zapora Nato sta bila ohsojna 18 letni delavec E. B. na 4 mesece strogega zapora in 21 letni ključavničarski pomočnik Vinko K. na 3 mesce in 15 dni strogega zapora, ker sta letos v januarja ukradla raahim strankam v Mariboru jabolka, perilo, vino itd. ter nato ukradeno blago prodajala a— Drzni rokomavh i so udrli v stanovanje Rozalije Bablerjeve v Frankopanovi ulici št 10 ter ji odnesli 500 Din gotovine, kov-čeg s »rebrno zapestno uro ter več raznih drugih predmetov. Daktiloskop Grobin je izvršil posnetje prstnih odtisov. srnice pisal«. Pa tudi marsikakšno veselo je Medved rad povedal. Tolažiti pa je znal neki tudi tako, da malokdo. Nekoč mu je Mumova mama pričela tožiti, kako hudo da je na svetu in da. bi najraje kar umrla Medvedu pa tisti dan ni bilo za sentimentalnosti in jo je potolažil »Eh, mati, kaj bd tarnali in obupovali. Boga zahvalite, da vam je trebuh ustvaril in da vam ni treba črev v čajni prenašati...« Ah, koliko smeha je žel za ta dovtip. Dobra volja je še Murnovo mamo objela, da se še danes razigrano smeji ob tem pripovedovanju. Komur je zadosti izleta, bo posedel pri Murnu, si privoščil čašu vtoca žlahtnega, kakršnega toči danes samo še Murnov Jožek. Ce se bo hotel možiček prikupiti ženici ali fant dekletu, ji bo kupi! klobaso, kakršno zna napraviti in osušiti le še turjaški Murn. Tako si boš privezal dušo in nabrai novih moči za mal denar, dokler te ne bo pod večer odpeljal Pečnikarjev avtobus čilega in zdaavega v zaspano Ljubljano. Komur pa izleta še td dovolj,-gre lahko peš ali z Murnovim vozom na Rašico, kjer si bo ogledal rojstno hišo počtnika slovenske književnosti Primoža Trubarja Preden se boš vsedel v slovenskem Wei_ marju — Velikih Laščah v vlak, si ogjej še sredi trga spomenik pisatelja najlepše slovenske pripovedke. Preprost je spomenik Frana Levstika, a bi ga najbrže ne premaknil niti sam Martin Krpan. Mnogo koristi tf nudi opisani izlet-Pokrajina je lepa, teren zložno hribovit, zato priporočljiv zlasti za vse tiste turiste, ki ge nočejo bahati z derezami in cepini... Na vsakem koraku boš zadel ob zgodovinsko pomembnost In menda ni slučaj, da je v tej lepi pokrajini doma vsa naša slovenska zgodovina in da so se v tem klasičnem kotičku slovenske zemlje rodiU naši največji možje: Trubar, Levstik, Stritar in Jurčič. Od Turjaka imaš za povratek v Ljubljano na razpolago vlak iz Groaupelj, Velikih Lašč ali pa direktno vožnjo s Peč. nikarjevim avtobusom, ki ima Zlasti ob nedeljah in praznikih zelo ugodne zveze. Nikomur ne bo žai tega izleta. Vsakdo se bo še rad povrnil na Turjak, da bo vesel in ■ zdrav dočakal lepo starost kakor trnovski 70 letni fant — Jakopič. Mesec maj bo kmalu zadihal v deželo. Učitelji so mnogokrat v skrbeh, kam bi z deco na majniški izlet. Vse hiti samo na Bled Zakaj ne bi enkrat popeljali mladine na Turjak, kjer se bo lahko do mile volje razvednlla, obenem pa se bo na neprisiljen način seznanila z vsem, kar v jedru tvori nacijonalno to kulturno ^jo, do vino slovenskega rodu. Iz Celja uprizorila v izvrstno ko- e— Ljubljanska drama bo torek ob 20. GaiIsworthyjevo medijo »Družinski oče« Predstava je za abonma. Neahonento dobiiio vstopnice v Frajletovi trafiki. vv-i , e_ Državna krajevna zaščita dece in mladine bo na cvetno nedeljo prodajala na stojnicah ne Glavnem trgu in na trgu kralja Aleksandra oljčne vejice v korist uboge dece. Odbor prosi prijatelje uboge mladine. da bi kupili te vejice, saj je namen te akcije izključno ta. da podpiramo ubogo mladino. . e— Tašča ga je napadla s sekiro. O polnoči od srede na četrtek je prevžitkarica Mari ja Dobavi »kova v Kranjčah pri St. . Jurm ▼ prepiru napadla .svojega zeta 37 I letnega posestnika Antona Rozmana s sekiro in mu prizadejala več udarcev z ostrino. Rozman je dobil hude poškodbe na čelu. levici in desni nogi. V nevarnosti je tudi oko. Rozmana so prepeljali v bolnišnico. e— Nesreča v rudniku. Pri delu v premogovniku v Zabukovci je rudarski paznik v torek ob 19.30 po nesrečnem naključju udaril 32 letnega rudarja Leopolda Ciien-ška iz Megovniioe z železnim drogom po desnioi ter mu zdrobil kost v zapestju in zmečkal mezinec, ki so ga morali pozneje v bolnišnici odrezati. e— Samo še do jutri ob 18. je čas, da si nabavite srečke državne razredne loterije v podružnici »Jutra«. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 »Borba z zmajem« in zvočni tednik. Sokolstvo Obračun dolenjskega Sokolstva Novo mesto, 8. aprila. Tudi dolenjsko sokolstvo je polagalo konec marca svoje račune. V nedeljo 22. p. m. so ae sestali ob 8. v Sokolskem domu v Novem mestu načelniki in naoelnice mirn-skega okrožja. Sklenili so prirediti dva okrožna zleta: v Št. Rupertu 14. junija ob otvoritvi Sokolskega doma in v Žuženber-ku 8. septembra. Izvoljeno je bilo naslednje okrožno načelništvo: načelnik br. Marjan Tratar iz Trebnjega, namestnik Rudolf Kuhar-iz Mokronoga, načelnica Darinka Cebuljeva iz Mokronoga in namestnica Poldka Tratarjeva iz Trebnjega. Ob 9. so zborovali istotam tehničarji edinic novomeškega okrožja. Sklenili so prirediti svoj okrožni zlet v Toplicah ob otvoritvi Sokolskega doma ter lahkoatlet-ske okrožne tekme v Št. Jerneju. Okrožno načelništvo: načelnik je Vlado Mihelič Šmarjeta, namestnik Karel Adam načelnica Vida Poljanškova in namestnica Draga Marš.»lova (vsi Novo mesto). Po 10. je otvoril istotam zbor načelnikov župe br. župni načelnik Ljudevit Papež, nakar je pozdravil tehničarje župni starosta br. dr. Ivan Vasič. Izčrpno poročilo o tehničnem delu v preteklem letu je podal br. Papež. Posnemamo samo dejstvo, da so bili obisk, število ur in prireditve ter uspehi na njih razveseljivo višji kakor v letu 1934. Sprejeto je bilo naslednje župno načelništvo: načelnik Ljudevit Papež, namestnika Martin Šlibar in Marjan Tratar, župna načelnica Iva Murnova, namestnici Vida Poljanškova in Darinka Cebuljeva. Program za 1936. je izredno pester in bogat. Sledil je razgovor o ustanovitvi in delu župnega mladinskega odseka, smučarskega odseka, o vajah in notranjem tehničnem delu. Ob 12. je bil zbor tehničarjev zaključen. Na praznik 25. p. m. pa se je sestala dopoldne istotam duhovna elita župe (prosve-tarji), popoldne pa je bila župna skupščina. Zjutraj ob 8. so zborovali najprej prosve-tarji mirnskega okrožja in izbraH za okrožnega prosvetarja br. Bruna Rajnerja iz Št. Janža. Sledil je ob 9. zbor prosvetarjev novomeškega okrožja, ki je izvolil br. Frana Vidmarja iz Bele Cerkve. Kmalu po 10. pa je otvoril župni prosvetar br. Marjan Tratar letni zbor četnih in društvenih prosvetarjev. Po pozdravu staroste dr. Vasica je izčrpno poročal o prosvetnem delu v župi. S številkami je ugotovil lep uspeh in znaten dvig nasproti prejšnjemu letu. Čestital je zboru in župi ter sporočil pozdrave SPD br. dr. Kovačiču iz Ptuja, ki je obenem razvil program in podčrtal prosvetne naloge Sokolstva. Neizpremenjen je ostal župni prosvetni odbor. Nekaj navodil je dala župna stati&tičarka Milena Su-šnikova. nakar je bil zbor opoldne zaključen. — Po 14. uri pa je župni starosta dr. Vasič otvoril redni letni zbor župe in podal obširno poročilo, nakar so sledila še poročila ostalih funkcionarjev. Sledil je razgovor o proračunu, članarini, letošnjih prireditvah in predlosrih. Br. Verij Švajgar je pozdravil zbor v imenu savezne uprave in prvega podstaroste E. Gangla ter je orisal delo m življenje sokolstva v Jugoslaviji. Tudi župna uprava je ostala neiz premenjena s starosto dr. Vasičem in načelnikom Papežem. Želimo novomeški žu pi ob vstopu v novo 25-letnico mnogo novih uspehov in številno sokolsko pripad-ništvo! Clark v filmu KLIC PI število d!ni je bilo 25342, skupni obisk je bil 289.928. ^ . , . , Po načelniškem poročilu je podal br. Ciril Hočevar program dela v letu .1936. Župa namerava prirediti v tekočem letu 4 tečaje, 6 okrožnih izletov in 4 tekme. Poleg tega je predpisala tudi tekme za deco društvom in okrožjem, namerava pa se udeležiti tudi pokrajinskega zleta in tekem v Subotici. Poslevodeča podnaičelnica s. Neli Prinče-va je poročala o spremembi kroja članic. Izprememba bo malenkostna, ker je zgolj praktičnega značaja. Br. Komac je poročal o zakonu o splošni telesni vzgoji. Ugoto- »FOSTOK« igralnica za stave na nogometne tekme Beograd, Pašičeva 4 je izplačala prošle nedelje Din 2,822.773.— ena stava stane samo Din 5.— za katero vsoto morete v srečnem slučaju dobiti STOTINE TISOCEV DINARJEV. Podružnica »Fostoka« Ljubljana, BEUK KUJJAN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolb ln Predali«. SPREJMEMO ZASTOPNIKE. vrilo se je, da večina društev, ki imajo naraščaj, že vrši % predpisanega programa, ki ga predvideva zakon. Ostali del programa pa je otežkočen predvsem za pa od pa 50 Din. Lastniki ribarskih okrajev, ki doiga, ki presega 10.000 Din; b) za popis so oddali zakup, plačujejo davščino v J ^ zaplembo stvari 5 Din, če dolg ne^pre- znesku 25% letne zakupnine kakor do&lej Banovinska taksa na šoferske legitimacije znaša kakor doslej za avtomobilske vozače 100 Din, za motocikldste pa 50 Din. Ob prvi izdaji' pa 250 odnosno 125 IMn. Nespremenjena ostane tudi 2% banovinska taksa od prenosa nepremičnin. Od prenosa kmečkih nepremičnin se kakor doslej pobira polovica gornje takse, ako so odsvojiteiji in pridobitelji med seboj sorodniki ali so s takimi poročeni ali zaročeni. Tu je sedaj še dodana določba, da velja isto za prenose kmečkih nepremičnin med možem in ženo, kakor tudi med ženinom in nevesto z ženitovanjstoo pogodbo. K državni dopolnili prenosni taksi se pobira kakor doslej 100% banovinska doklada. Banovinska taksa na zavarovalne premije znaša kakor doslej 1% od vplačanih kosmatih zavarovalnin. Nadalje se plača na državno osnovno takso od dediščin banovinska doklada v iznosu 20%. Pri de. diščinah, ki so po členu 6. točke 5. zakona taksah oproščene državne takse, pa se pobira banovinska taksa v višini 1% od čistega pripadka nad 20.000 do 50.000 Din, odnosno 2% od čistega pripadka nad 50.000 Din. Nespremenjena ostane tudi banovinska taksa na posest in nošenje orožja v višini 50% državne takse. V banovinskih poslih se pobirajo kakor doslej 50% doklada k državni taksi po tarifnih postavkah 26, 33, 41, 42, 47 in 48 ter 100% doklada k državni taksi po tarifni postavki 229. Nadalje ae pobira 50% banovinska doklada k državni taksi po ta-rifnih postavkah 8, 90, 91 in 92 zakona o taksah (nova je doklada k taksi po tarifni postavki 90, odpadla pa je dosedanja doklada k tarifnim postavkam 93, 108, 109, 113, 115, 108, 127, 267, 276 ta 285) Gospodarske vesti — občinska davščina na prenočišča ▼ Ljubljani «e n« zniža, temveč poviša. Vče. r*i smo poročali, da se po uredbi o pota-__taks in doklad v Ljubljani ran ju občinskih davščin, v letu 1936, ki je bila objavljena v »Službenem listu« od 1. aprda t 1 zniža občinska davščina na prenočišča od 'lO na 5»/». V včerajšnji posebni izdaji Službenega lista«, ki je prav tako datirana s 1. aprilom, pa je vnešen glede občinske davščine na prenočišča popravek v tem smislu, da znaša ta davščina 15% kosmate najemnine in se torej davščina ne zniža, temveč poviša od dosedanjih 10 na 15%. = Omejitev uvoza japonskega blaga. H- nančni minister je na predlog bančnega m va.hvtnega oddelke izdal sklep, da se »a-ponsko blago, ki se uvaža neposredno ah pa preko drugih držav, ne more plačati brez poprejšnjega dovoljenja Narodne banke. Vsi uvozniki japonskega blaga so od 1 aprila dalje dolžni pri ocarinjen.ju japonskega blaga predložiti carinskim organom poleg drugih dokumentov t uda pooblastilo Narodne banke za plačilo. name bodo na pooblastilu s svojo stam-biljiko potrdile, da se je blago uvozilo, la odlok je objavljen v Službenih novinab od L t m- Zbor načelnikov mariborske Sokolske župe Maribor, 1. aprila V nedeljo je bil zbor sokolski h društev mariborske župe v spodnji kazinski dvorani. Nad 70 načelnikov 53 sokolskiih edinic je prišlo. Zbor je vodil župni načelnik br. Kom^c Slavko. Zvezno načelništvo pa je zastopal br. JoSjp Jeras iz Ljubljane, župno uipravo pa br. Ljudevit Kranjc. Načelništvo je razposlalo tiskano poročilo na&elništva in župnega tehn. odbora vsem edinicam, zato se je takoj otvoril a o njem debaita. Načelništvo in TO sta. bila v preteklem letu zelo delavna. Bilo je 13 sej, 2 zbora načelnikov (de) 3 zbori okrožnih načelnikov, trije zbori društvenih četnih referentov. Priredile so se tekme naraščaja in članov (ie) v orodnih panogah. Smučarske, plavalne in tekme v igrah. Izlete so priredila vsa okrožja. Delni župni zlet je bil tudi v Dolnji Lendavi ob priliki razvitja prapora. Častno smo bili zastopani na pokrajinskem zletu v Taboru in Sofiji. Župa je priredila za svoje pripadnike tudi tabore ni e ob Bohinjskem jezeru. Društva so priredila 46 javnih na-sitopov, 51 akademij in 158 pešizletov. Veliko pozornost posveča župa tečajem. Povprečno je bilo vpisanih 9218 telovadečih, plačajo 60% pribetek. Za traktorje znaša banovinska trošarina za vsakih začetih 50 kg čiste teže po 20 Din. Končno znaša za motoeikle trošarina 100 Din in ja mo-tocikle s priklopnim sedežem 150 Din. Pri banovinski ta-o Sarini na plesne prireditve se plača najvišja taksa 300 Din že v mestih z nad 4000 prebivalci (doslej 5000), v mestih do 4000 prebivalcev znaša 200 Din in v ostalih krajih 100 Din. Naj. višja taksa za podaljšanje policijske ure v višini 100 Din se sedaj plača že v mestih z nad 4000 prebivalci (do zdaj 5000), v ostalih krajih pa 50 Din. K 20% dr. žavni taksi po tarifni postavki 99 a točka 2. in pripomba 1, 2. in 3. zakona o taksah (taksa na vstopnice) &e pobira 40% banovinska taksa. Banovinska taksa 4%, ki so jih doslej plačevala kinematografska podjetja od vrednostnih vstopnic, je črta. na. Zakupniki občinskih lovišč in osredkov ter polosredkov in arondlranih površin plačujejo banovineko davščino 10% letne zakupnine in poleg tega še 20 par od vsakega hektara lovišča. Tu je letos dodana določba, da plačujejo to davščino tudi zakupniki onih lastnih lovišč, ki jih oddajajo sega 500 Din, 1% od dolga, ki presega 500 Din in ne presega 10.000 Din, in 2% od dolga nad 10.000 Din 5. Takso na račune, note, poročila in podobno iz tar. štev. 34. je treba plačati samo, če se ti računi dejanski izdajo. S tem je ukinjeno dosedanje obvezno izdajanje računov. Taksa pa znaša sedaj: za vsote nad 50 do 100 Din 1 Din, za vsote nad 100 do 500 Din 2 Din, za vsote nad 500 do 1000 Din 3 Din in za vsote nad 1000 Din 5 Din od vsake pole. Računi do 50 IMn so prosti takse, tudi če se izdajo. Taksa nabavne knjižice iz točke 3 iste tarifne številke je povišana s 5 na 10 Din. že plačana taksa za nabavljene taksne obrazce za račune se ne vrne več. 6. Kazen za izvrševanje obrti brez pooblastila ali dovoljenja iz ČL 52 taksnega zakona se zniža od trojnega na enkratni znesek redne takse. 7. Prva opomba iz tarifne številke 92. taksnega zakona, po kateri je bilo za trgovske, obrtniške in druge obrate plačati poleg takse za dovoljenje tudi takso za protokolacijo, čeprav protokolacija za te obrate ni bila obvezna, je sedaj razveljavljena. 8. Oproščene so vse kazni, izrečene proti zadrugam, njihovim zvezam in njihovim funkcionarjem za taksne prestopke iz tarifne številke 12„ 62, 81. in 92. taksnega zakona, zagrešene do 31. januarja 1936. To velja za dopolnilno prenosno takso, za točilno takso in takso za trgovske, obrtne in druge obrate. Postopek, v kolikor je glede teh kršitev v teku, se ustavi, če so pa že izrečen razsodbe, se kazen ne bo plačala, že plačane kazni pa se ne vrnejo. 9. Prevoz s tovornimi avtomobili na cesti iz Kotora do Peči in v kraje, ki so dosegljivi samo po tej cesti, ni podvržen taksi iz točke 2 tar. St. 101 taksne tarife. Uredba o skupnih banovinskih trošarinah Finančni minister je na osnovi § 31. fin. ~> ----- , lo^tfltetva I zakona predlpisal uredbo o banovinskih tro- Banovinska taksa na prenos ^tništva ^ £ 1. t m. stopila v veljavo. Po ..... l*tlh ma6a kak°r I tejoredibi ne smejo banovine pobirati za kakor za posamezno na živinskih potnih doslej pri drobnici 2 Din, veliko žival pa 4 Dta. Sprememba ▼ proračunu Skupna vsota proračuna rednih ta t*reu-nih izdatkov ter dohodkov znaša po spremembah, ki so bile izvršene od strani finančnega ministra, 127.0 milijona Ofaiar. iev V primeri z lanskim proračunom Je £ov1 proračun za 7.7 milijona Din višji. Finančni minister je izvršil nekatere spre. membe, predvsem pri dohodkih. Tako je mižal banovinsko doklado na neposredne davke od predlaganih 53 na 50%. Finančni minister je črtal tudi davščino na vodne sile in trošarino na ocetno kislino. Kakor znano, se z novim državnim proračunom uvajajo k dosedanjim skupnim banovin, fiitijm trošarinam na riž, kavo, čaj in ka-kao še nove skupne banovinske trošarin« na britvice (1 Din od komada), na ciko-rijo (1 Din od kg), na opetno kislino (4 Din od kg 100% jakosti), na vinski kis (0.50 Din od litra), na kavstično sodo (0.80 Din od kg), na omondjakovo sodo (0.40 Din od kg), na kristalno sodo (0.20 Din od kg) in na sodo bikarbono (6 Din od kg). Te trošarine se pobirajo ter odvajajo v skupni fond pri Državni hipotekami banki in se dohodki razdelijo na posamezne banovine v razmerju števila prebivalcev. Od teb skupnih trošarin bo dravska banovina dobila samo 5.8 miHjo- svoje potrebe nikake trošarine aidr takse na premog, električno energijo in nafto, kadar služijo kot pogonsko sredstvo ali sirovine; nadalje ne smejo pobirati taks na motoma vozila, na sečnjo gozdov in na kalcijev kar-brd, kadar služi v tvornicah karbida za izdelavo kemičnih snovi, za proizvodnjo toplote ali za razsvetljavo ribarskih ladij ali za razsvetljavo v rudnikih. Skupne banovinske trošarine »e pobirajo oa oluščen rž (1 <** 0/1 neo4u- ščen riž (0.80 Din), na kavo (2 Din), na sirov kakao (2 Din), na praieno kavo (2.10 Din), na kakao v prahu, na maso in maslo od kakava (2-50 Din), na čokolado in bonbone iz čokolade (1 Din), na ostala živila, ki vsebujejo kakao (0.50 Din), na čaj (20 Din) in na kalcijev karbid (1-50 Din od kg). Nadalje se pobirajo banovinske trošarine na britvice (1 Dm od kom.), na ciko-rijo (1 Din od kg), na ocetno kiriino (400 Din od 100 kg jakosti 100%), na vinskr kis (0.50 Din od litra), na kavstično sodo (0.80 Din od kg), na amooijakovo sodo (0.40 Din od kg), na kristalno sodto (0.20 Din od kg) in na sodo bikarbono (6 Din od kg), od celotne dogovorjenep§.)-e«-heniatx rdgo Trošarina na riž. kavo. kakao. čaj, karbid, britvice, cikorijo. ocetno kislino, vfndri kis in sodo iz inozemstva se pobira pri uvozu na carinarnicah Na te predmete, proizvedene v našr državi pa se trošarin« pobere pri puščanju v promet. Trošarina na vinski kis, proizveden v naši državi, se pobira po organih finančne kontrole skupaj § kontrolno takso za denaturirani alkohot in . „ , , , .. 2« 225 — 236; »5« 205 — 226; »6« 185 — 195; »7« 155 - 165; »8« 100 -103. Otrobi: baški, sremski in banalsfci 94 — 98 Fižol: baiki in nemlki beli 70 — 175. + BudimpeStanska terminska borza (2. m.). Tendenea čvrsta. Pšeniea: za maj 1601 — 16.02: koruza: za mai 12.74 — 12.77, za julij 13-18 — 13.20. bomba + Newyork, 1. aprila. Tendenca komaj stalna. Zakfc tečaji: aa maj 1LK HA m dot. tOJO Edenove rdeče skrinjice Uradovanje angleškega zunanjega ministra - Zadeve, ki niso za vsa ušesa in vse oči Pripravljeni so na vse .lll.hiimm.im " iiiiMch* .............. ................................................................. ...........................................IIIIIMIIIIIIII Mi IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Na levi angleški znnanji minister Eden, na desni kancelar Hitler Kaj je krivo neodločnosti angleške zunanje politike v zadnjem ča-su? Rdeča skrinjica! G. Eden sedi v svoji temno rdeči in rjavi delovniei, ki je opremljena prilično preprosto s pisalno mizo, dvema navadnima mizama in dvanajstimi stoli, prevlečenimi z rdečim usnjem ter se bavi — s čim? Z vsebino mnogih rdečih skrinjic. Da bi jih le ne bilo toliko! In da bi njih vsebina ne izvirala iz vseh delov sveta! In da bi temu. kar zahteva ena rdeča skrinjica, ne ugovarjala tako odločno vsebina drugih skrinjic! V te rdeče skrinjice spravljajo namreč po stari navadi samo najbolj nujna poro- 0 Z zatrdilom, da ie nedolžen, pošilja svojo zadnjo večerjo dr. Comdonu V sredo 1. aprila ob 20. uri ameriškega (2. uri zjutraj srednjeevropskega) časa je prvotno imel biti usmrčen Bruno Rihard Hauptmann, justifikacija pa je bila pet minut pred izvršitvijo kazni ponovno odg. dena za 48 ur. Pred Hauptmannom je imel sesti na električni stol tihotapec Charles Zied, ki je umoril nekega stražnika. Tudi z njegovim usmrčenjem so počakali. Ravnatelj kaznilnice v Trentonu je izjavil, da je bila usmrtitev preložena samo zaradi tega, ker si sodišče še ni popolnoma na jasnem z vlogo, ki jo je baje imel v aferi ugrabitve Lindberghovega prvorojenca bivši advokat Paul Wendel. Ta mož se je namreč prvotno sam obtožil ugrabljenja otroka, pozneje pa je vse preklical. Hauptmann je bil v torek popoldne precej miren. Sprejel je duhovnika, ki so mu ga poslali v ječo in mu je dejal: »Sedel bom na električni stol čisto mirno ter se bom pri tem boljše počutil nego mnogi, ki so pričali zoper mene.« Potem je ponovil staro trditev, da je nedolžen in je dodal, da še ni izgubil upanja na pomilostitev. Po odhodu duhovnega tolažnika je vstopil brivec, ki je Hauptmanna po predpisih ostrigel Obril mu je glavo posebno na mestu. kjer pride kapa smrti tesno na glavo. Paznik je vprašal Hauptmanna, kaj želi jesti pred usmrtitvijo. Kandidat smrti je odvrnil: »Pošljite ta obrok dr. Condonu!« Dr. Condon je, kakor znano, tista oseba, ki je izročila na pokopališču Hauptmannu zahtevano odkupnino za ugrabljenega otroka. Ob uri, ko se je imela izvršiti justifikacija Hauptmanna. je preplavljala ulice pred jetnišnico tisočglava množica. Ko se je raz-vedelo. da je justifikacija odgodena, so ljudje začeli vpiti. Množica je tudi skušala prodreti policijski kordon. Ob tem času je čakalo na hodniku -jetnišnice kakšnih 30 oseb, ki so jim oblasti dovolile prisostvovati usmrtivi. pri Hauptmannu pa se je mudil svečenik, ki ga je tolažil in mu prigovarjal. O zadnjih urah obsojenca poročajo še naslednje podrobnosti: Hauptmann je. videč, da je izgubil vso nado v življenje, popolnoma obupal. V noči od torka na sredo je ves čas govoril s pazniki o bodočnosti svoje družine. Vprašal je tudi, če bi mu dovolili poziv po radiu na vse osebe, ki bi lahko izpričale njegovo nedolžnost. Paznikom je položil na srce besede: »Sporočite mojemu sinu. da n-"— -» oče ni bil morilec in da je umrl kakor se spodobi junaku.« Zaradi bojazni, da ne bi Hauptmann pred iustifikacijo izvršil samomora, kar ni bik) izključeno spričo njegove velike potlačenosti. so oblasti ukrenile vse, da se takšen poskus onemogoči. Višji paznik Kimberling je obiskal Hauptmanna v celici smrti, ld nosi št. 9. Našel ga je bridko plakajo-čega. Skušal mu je izvabiti kakšno priznanje. toda Hauptmann se je le težko zbral in je izjavil, da ne more spremeniti nič na svojih izpovedih, ker noče lagati. Do zadnjega so raznašali govorice, da bo prišlo v tej aferi na koncu do senzacionalnega preokreta. V zvezi s tem so govorili, da je Hauptmannova žena pisala guvernerju Hoffmannu, da je Hauptmann pripravljen docela pojasniti ugrabijenje ta smrt Lindberghovega sinčka Od ponedeljka zjutraj dalje Hauptmann ni zatisnfl očesa. Sklenjeno je, da Hauptmannovega trupla po ekeskuciji ne bodo raztelesili. Doslej se tudi ni javil še nihče sodni oblasti zaradi pokopa. , še večja nego „Queen Mary" Kakor poročajo londonski listi, bodo bržkone še v letošnjem poletju sploviH ladjo, ki bo še večja od »Queen Maryc. Izrivala bo 90 000 ton. dočim jih izriva >Queen Ma-ry« >samo« 80.000- Ko še ni bil v razvalinah • • • Pttgled na Harar, M m ga nadejali italijanski jbombarderji čila, vprašanja, brzojavke, memorande ino-stranskih poslaništev. Vse to mora iz rok referentov priti v roke zunanjega ministra, da pregleda, odobri ali odkloni. Gospod minister odpira skrinjice takoj z majhnim ključkom. preštudira natančno njih vsebino, si dela kratke beležke in navodila za referente. Potem obrne kartico, ki nosi nje govo ime. na drugo stran, kjer je zapisano ime referenta, in skrinjica se vrne k temu. V zadnjem času pa prihaja skrinjica za skrinjico, tako da je fizično nemogoče zmagati vse delo in mora marsikaj torej zastajati. Poleg teh rdečih skrinjic so še bele in zelene. A če bi šlo za njih vselrno. tedaj bi bila politika Albiona najbolj ravna ln najbolj preprosta izmed vseh. Te skrinjice vsebujejo namreč samo stvari, ki se dado reševati z navadno rutino angleškega zunanjega urada in je s to rutino v skladu. Od vsebine rdečih skrinjic odpoSje zunanji minister nekaj na ministrskega predsednika, drugo na razne ministre, nekoliko stvari pride do kralja ali pa na premiere domini-onov. Kar pa je za zunanjega ministra pre-važno, da bi lahko šlo dalje, redi lahko sam, na svojo odgovornost. Spomnimo se, kako je Hoare svoj dogovor z Lavalom sporočil svojim začudenim tovarišem šele potem, ko je bil že perfek-ten. Pred vojno se je celo dogajalo, da je o posvetih angleškega m francoskega generalnega štaba za sknpni nastop v primera nemškega napada samo ministrski predsednik zvedel nekaj po zunanjem ministru. Ostali ministri so zvedeli o tem Sdc leta pozneje. Parlament je seveda še manj poučen o zadevah zunanjega urada nego ministri, a javnost š«> manj nego parlament. Za čudo pa je parlament tudi zelo malo radoveden glede skrivnosti, ki se pletejo v zunanjem uradu Spomnimo se spet. kako ni ob nenadnem Hoarejevem padcu prav noben poslanec vprašal za točne vzroke, ki so tega ministra silili do proslulega dogovora z Lavalom. V parlamentu vedo prav dobro, da se pletejo v zunanjem uradu stvari, ki je o njih bolje molčati, v parlamentu pa tudi zaupajo, da se skušajo v zunanjem uradu te stvari razplesti tako. da bo v prid Anjrliji in njenim državljanom. Zato ne zahteva v sirocri disciplin' napram skupni koristi n'hče drezati v zadeve ki pač niso za vsa nšps*» in za vs» oči Ce naprav? kakšen ministe? kaj takšnega. kar ni v skladu z interesom države in z javnim mnenjem. ]p parianrm*" 'tak vedro dana možnost en vrže ir sprrmeni smer njegove politike * m'Z2!%!!Zr* itkaiMi^^Mb ——- ......... .. ^ . ^^ * Parada letal na aerodromu Ltttoria pri Rimu v navzočnosti M a s s o I i n i j a in predsednika madžarske vlade G o m b o s a čast In slava krompirju! Vsebuje mnogo beljakovin in vitamina B in C Temperatura Zini mri vo bi bilo ugotoviti, s čim se je Evropa prav za prav v prvi vrsti hranila, ko še ni poznala krompirja. Ta rastlina rase v svojn domovini, v južnoameriških Andah. še danes divjo in jo je Anglež F Drake prinesel s seboj v Evropo, oziroma Anglijo šele v zadnji tretjini 16. stoletja Spočetka so jo cenili samo kot okrasno rastlino pozneje kot krmo za prašiče Sele 1. 1770. jo omenjajo kot človeško živilo To živilo tli kar si b:di, pa čeprav do-b'mo celo med strokovnjoki ljudi, ki ga ne cenijo posebno. Beljakovina je n. pr. v krompirju v dosti ugodnejši sestavi ne- go v večini žitaric, vrhu tega jih knompHT prekaša po količini vitaminov. Posebno dosbi ima vitamina B inC, ki sta zelo važna za »gradnjo človeškega telesa. O prvem vitaminu verno, da preprečuje hudo bolezen beri-beri, ki nastopa posebno v tropskem pasu z omrtvičenji, dihalnimi težavami in vodenicami. Vilamin C, kn je zelo odporen napram zimskemu mrazu, preprečuje spet skorbut. Naziranje, da pospešuje krompir rahitis, ie brez podlage. Prebivalci otoka Tristan da Cunha, ki se dviga samoten sredii južnega Atlantika, se preživi jaijo skoraj izključno s krompir jem, a so vendar med najbolj zdravimi ljudmi na svetu. Aerološki zavod v Sluzku pri Moskvi je predelal beležk; 200 poletov registrirnih balonov, ki so jih bili spustili v zadrjem času. in sicer v nočnem času Ti poleti so se izvršili ponoči zato, ker so hoteli dognati. ali je r^s samo sončni žar tisti ki vpliva, da kažejo h«ležni instrumenti naraščanje o/račne temperature v stratosferi. Ponoči ta vpliv odpade Toda zhrano gradivo kaže da jp temperatura v višjih plasteh stratosfprp višji tudi ponoči in v Ar-ktidi so opazovali ta pojav celo med polarno nočjo. Kakor znano, domnevajo, da je vzrok tej višji temperaturi v ozonski plasti stratosfere, ki vsrkava ultravioletne sončne žarke. Pri 64 stopinjah C skozi puščavo Fantastičen pohod italijanske vojske na Sardo Po fantastičnem ponodu, v katerem so italijanske čete prehodile nad 350 km pota, je bila razvita na abesinski trdnjavi Sardo italijanska zastava Sardo je bil sedež sultana v Aussi. Ta pohod je pač brez primer v zgodovini kolonialnih vojn. Vojaki so morali korakati pri temperauri 64 stopinj skozi pokrajino, kjer ni niti kapljice vode. Vojsko je spremljalo na tej poti 25 letal, ki so sproti metala na zemljo okrepčila. Aeroplani so tudi pristajali, čeprav pokriva to pokrajino vulkansko kamenje Večkrat so skušale abesinske tolpe vznemirjati italijanske oddelke, toda vselej so bile odbite. Pri tem so vojaštvo podpirala tudi letala. Vezuv bruha Posnetek zadnje erupcije Italijanskega ognjenika. Izbruh je povzročil med prebivalstvom ognjenlkove okolice veliko zmedo Z jedjo premagani sovražnik Kako je italijanska vojska osvojila Amba Aradam Uefcjenske čete so v šestih dnevih kx-vrrJh bojev, ki so ae končali z osvojttvijo Ambe Aradema, pojedli veliko več hrane nego ob normalnih dneh. Morali so si priboriti dobesedno vsako ped zemlje — in so pri tem snedli deset ton mezge m 22bon špagetov več, nego bi pospravili v MTBsdnih dneh taboren ja. Mod bajometnimri napodi in brzim ognjem so našli še dovolj časa, do so popili preko normalnih obrokov 352.00 1 namiznega vina, 40.000 steklenic bodjših vin in 44.000 1 konjaka. Drugih tekočin pa je šte na 150.000 steklenic mineralk, 150.000 Ločitev, ker je ni hotel poljubljati Nekemu sodišču v Parizu je pripadla te dni nadoga, de odloči o redkem ločitvenem vzroku. Neka žena je tožila za ločitev svojega zakona in je navedla kot vzrok za svojo tožbo to, da je mož. s kater m ie bila poročena ž? dve leti. niti enkrat v tem času ni poljubil. Izjavila je. da tja Vna sicer zelo rada vendar pa ii je to njegovo ravnanje uničilo srečo Njegov odpor proti poljubom io tudi zelo faili Mož. ki nn pri še' osebno k razpravi, je dal sodniku po svojem zastopniku povedati, da čuti že od mladega gnus do po'iu-bovanja. Po večurni razpravi je sodnik odloča tako, da se zakon loči, in sicer po krivdi moda. šfcatel kondenzirenega mJeka ki pet ton oflirvnege odtja več nego običajno. Cftion so tudi porabil! i za 700.000 kosov več nego ob navadnih dneh, cigaret pa 15 milijonov kosov Vojaki so po jedili 50 ton smokev in Sliv, 1 tono masla, 15 ton kruha. 30 ton zmrznjenega mesa in 500.000 škaitel mesnih konserv — vse preko normalnih racij. Bitka pa je zahtevala še druge ogromne izdatke. Vojakom so morali dali še pose-be 30.000 uniform. 50.000 parov čevljev, 30.000 sratje. Za lazarete je bilo treba 2000 postelj, za prevoz municije in živil pa več nego 900 tovornih voz. Celo divizijo so prepeljali v 18 urah iz Masaue v Adigrart (300 km), nato pa še 120 km naiprei v Makale. in sicer v desetih urah. To delo je opravila kolona 650 tovornih avtomobilov. Po 350 km marša so vojaki dospeli v rodovitno ozemlje, kjer jih je muslimansko prebivalstvo z veseljem sprejelo. Trdnjava Sardo je važna posebno zaradi tega, ker se v nji stekajo važne karavanske ceste, ki držijo z abesinske visoke ravnice proti morju. Ta pokrajina, ki leži med 11. in 12. stopnjo širine med Desijem in Francosko Somalijo, je zelo rodovitna, bogata na divjačini ter prikladna za bombažne nasade in za gojitev raznih pridelkov, ki uspevajo v tropskih deželah. Zarjaveli žeblji Popolnoma krivo je precej razširjeno naziranje, da utegnejo rja, zeleni volk, tekoče žveplo z vžigalice i. t. d. povzročiti zastrupitev krvi, če pridejo v male kožne ranice. Ni rja na žeblju, s katerim smo se ranili, ki povzroči zastrupitev, temveč so vzrok bakterije, ki se vedno drže umazanih žeb-ljev in pridejo v kri. žveplo, ki kaplja z vžigalice, povzroča popolnoma nedolžne ranice, toda če se te umažejo, jim lahko sledi zastrupitev. Spet signali z „Marsa" Kakor poročajo iz Tokija, se bavšjo japonski astronomi in učenjaki že leto dni s skrivnostnimi zračnimi motnjami, ki jih beleži cela vrsta tamkajšnjih radijskih po-staij v rednih presledkih po 24 ur. Ker se be motnje javljajo na uro točno, je vznikla v glavah japonskih učenjakov domneva, da gre morda za znake s kakšne druge premičnice, morda z Marta. Naslednjo ponovitev teh znakov pričakujejo med 3. in 4. aprilom in se pripravljajo z vsemi pripomočki, da bi končno dognali njih izvor. ANEKDOTA Angleški zunanji minister Eden pozna med drugim prav dobro sveto pismo. V neki družbi je nekdo trdil, da je ta knjiga mnogokje precej fantastična m nejasna. To velja n. pr. o sedmih suhih kravah iz faraonovih sanj, ki so požrle sedem debelih krav. Eden je dejal: »Predstavljajte si trgovca, ki bi imel sedem debelih knjig, v katere bi vpisoval svoje kupčije in ogromne dohodke, žena tega moža ima le majhno, tenko gospodinjsko knjigo. Toda nekega dne bi moral trgovec s presenečenjem opaziti, da je mala in tenka knjiga njegove žene popolnoma požrla sedem debelih knjig. Ali ni to isto kakor z zgodbo o sedmih debelih in suhih kravah?« Beg med prevozom na Hudičeve otoke Pred nekoliko dnevi so vozili nekega pariškega apaša, 28 - letnega Marcela Henri-ja. v težkih verigah v jetnišnico Fonteve-rault. da ga potem z drugimi kaznjenci spravijo na ladjo, ki prevaža deportirance na kazensko naselbino v Caienni. Hemriju pa ie uspelo da je z odpiračem za konservne škatle odprl okno jetniškega voza in navzlic verigam na rokah in nogah je skočil iz dre-večega avtomobila. Doslej ga še niso mogli prijeti. VSAK DAN ENA II! j>Saj ti si vendar pijan!« »Kakor da je to kaj posebnega po takšni prekrokani nočU« ♦»Vart Hemc) Kulturni pregled Nas prvi pregled svetovne literature Prof. mSote^prašafnje je seveda. koMko se !a-lahko strimtamo s posameznimi! k«ra.wten-sttikamri arvtorjev. Na>i poskusa vsak izmed kritikov o pisateljih, ki Jih posebno po-ma. zgoditi v pet do deset stavkov najvažnejše živčen jepisne podatke an splošne značilnosti njihovega dela: pri tem pa naj skrbri. da ne bo leksrlconsko suhoparen m Ta,.radi <*ole stvarnosti šolsko dolgočasen. <-ym TnarK;ši je inostor, tem težja najoga: poi7ku«, ki nedvomno govori v pffld se-stiivdijalcu. Toda vzlic vsenvu uvazevanju težkoč in različnosti pogledov »e vendiar ne bomo strmeli z marsikatero prtScevo sodbo in kaTc-toeristiko; ta afli onS pogled •fe odMesk pisateljevega svetovnega nazora rn zeoli v tem relativnem odnosu pravilen: žefl-eS bi še marsikaterega pisatelja, bi v knjigi ni zastorwn. (Nai te čeSke literature. k? m« ie nosebno blizu. omeniim samo to. da bi b^o treba vsekofco omeniti evroosko T>omeimbne<*a F. X. šaitdo; eden i-zmed vodWT»rh epikov novejšega č«^. T van Oflbracbt k omenH med Tirevodi. pogrešamo ?*a pi v spregledu: če }e omenjen Ivan Cen. bi biflo trelvi navedi še diru "tih. n. m. pesnike J. Horo in St. K. Metrmanma. pa Vančuro in še Vosa. k; biP pr^. ck»VW 'e upoštevan Jofcub DeraiD. Zdi se, d s ; e moral p'sec pred netiskom ailii že v tisku marsikai izroiMSti: zato so n"st*Pe nekatere ne«"*™ zmernosti in nedlo^lednostn. Posebno očvtno i" rvri površnem mreg1«-^vvnnvn Preseda, da le ob koncu «-rbobrv»(M^ lite^Hture izrvu^JSen t»reHrven sestev-liViler rvo1oriorfTa kfl^^^štvn omenil ŠP ka i Wb n^^vimo. T/OvreiTTciča Maice-n^ tip bi ti '»k nesTr^ki poiav kakor ie .Voiz Gradnik Tako M hMm mSR še maT^kaij. čemm b:: modd' u, se zaveda težkoč in tiruda wi ume ce- nati delo, ki ga ie opnavttl prof. dr. Fmn Sušndk s svojim »Pregledom svetovne literature«. iNaša zrelejša mladina, čata-telji in prijatelji knjig, vsi, ki čislajo literaturo m iščejo v njri odgovora na nešteto veli-kih vprašanj, so dobiHi s knfigo dr. Sušni-ka edinstven slovenski vademecum prvega svetovalca in vodnika, kakor so ga že dolgo pogrešali. —o. Dva Uoncerta V LjiAdjamskem dvoru je koncertnnal pod pokroviteljstvom narodnega železni-čarskega glasbenega društva »Sloga« Ljubljanski kvartet, ki ga sestavljajo gg. Pfei-fer, Stanič, šušteršič in Miililer. »Sloga« je že opetovano pokazala posebno zanimanje za našo komorno glasbo. Medtem ko je srcej naša reproduktivna umetnost še dokaj slabotna in se giblje zlasti v vokalnih vodah, deduje »Sloga« sicer počasi, vendar pa vztrajno za vzgojo instrumentalne glasbe in marsikatera komorna prireditev je bila že prirejena v okviru tega društva, dasr so za tovrstne koncerte bolj poklicane druge institucije. Tako smo že večkrat tudi čuli v Sloginih prostorih Zagrebški kvartet, in tako je sedaj tudi Ljubljanski kvartet šel koncertirat v kino »Sloga«. Da odziv publike v »Slogi« ne ustreza potrebi in vrednosti takih koncertov, ne zadene krivda »Sloge« in prirediteljev. Koncert »Ljubljanskega godalnega kvarteta« je bil žal tudr le pičlo obiskan, dasi bi program kakor tudi izvedba zaslužila vse pozornosti našega glasbenega občinstva. Spored je obsegal troje del, ld so stilno zrela in pomenijo mojstrske podvige kvar-tetne literature v posameznih narodih. Na prvem mestu Beethoven s kvartetom op. 18 št. 3 v D-duru. Vseh prvih šest Beethovnovih kvartetov op. 18 je izšlo leta 1801, nastali pa so v letih pred izidom in pomenijo višek prve Beethovnove kompozicijske dobe. Po značaju so si med seboj enakr. ter so skoraj brezizjemno polni vedrine, lahnosti, neprisiljenosti in gladke tehnične strukture. Večinoma so v znatni odvisnosti s Haydinovim načinom kompondranja ter se ločijo na novo pot ponajveč v počasnih stavkih. Tudi pri tem kvartetu je notranji počasni stavek (Andante con moto) gotovo najoriginalnejši in najgloblji ter kaže mestoma že prave Beethovnove poteze. — Pri tej priliki: F. Štunm se v zadnji številki »Sodobnosti« oglaša z neko teorijo povezanosti med produktivno in repro-duktivno umetnostjo ter se pri tem sklicuje na zmoto, da je Beethoven kompo-niral troje klavirskih koncertov. To je tragično. Namreč, da absolvent raznih kompozicijskih šol do danes ne ve, koliko klavirskih koncertov je Beethoven dejansko komiponiral ter da je bil že dokaj naglušen, ko je komponiral petega (1809). Vsak priročnik kilaviijsike literature bi ga mogel poučiti v tem pogledu. — Bazirati na Beethovnovo bolezen poučno tezo o odvisnosti skladateljevega ustvarjanja od reprodukcije njegovih umetnin je prav pri Beethovnu zelo tvegano, saj datira njegova gluh ost v početkih še v zadnje desetletje 18. stoletja Druga točka sporeda je bil pri nas še neizvajanj Faurejev kvartet op. 121, eno naj-plemenitejših del francoske komorne lrte-j rature. Noblesa, slogovna čistost, mehka zvočnost in odmaknjenost od vnanjih cenenih efektov so značilne poteze tega dela. Ravno pomanjkanje vsakršnih koketnosti s publiko in njenim varljivim okusom napravlja to delo vredna obenem pa seveda ovira njegovo popularizacijo. — Na poslednjem mestu je stal sestavljena kvartet, komponiran v počastitev velikega založnika, propagatorja in mecena ruske glasbe, M.- P. Belajva (zakaj pa Be-laief, pa še Rimsky? čudna ortografija sporeda!) od štirih prominentnih ruskih autorjev: Rimskega-Korsakova, Ljadova (tudi ne: Liadova) Borodina in Glazunova. To delo, sveže in presenetljivo enotno v konopoiji, je tudi za publiko najhvaiežnej-še. Kratki, a melodični in originalni stavki, ki temeljito na uporabi teme be4a-ef, kjer se je kot duhovrt interpret teh čik •izkazal posebno Borodiim, so dojemljivi za vsakogar in v svoji zvočnosti prepričevalni. Ljubljanski komorna kvartet je z izvajanjem tega koncerta dokazal resno stremljenje in iepo stopnjo vigranostr Na žalost sam čul zaradi službene zaposlenosti le poslednje delo. Vendar, sodeč po njem in po zanesiljiivem ustnem izročilu prisotnih, je bil večer lepo zaokrožen in bi bilo le želeti, da priredijo koncertanti podobne večere še nadalje, seveda pod drugimi okol- nostmii in boljšimi avspicijami. ★ Drugi koncert prejšnjega tedna je bil nastop pevskega društva Krakovo-Trnovo v dvorani Filharmonične družbe pod vodstvom novega društvenega pevovodje R. Simonitija. Na sporedu so bile umetne in narodne pesmi avtorjev Adamiča, Jereba, Sohwaba, Foersterja, Marolta, Deva, Tom-oa in Kocjančiča. Dvorana je bila prav dobro zasedena in občinstvo je z zanimanjem sledilo posameznim točkam, ki jih je pod smisetlmim vodstvom pevovodje zapel moškr. zibor. Spored je kazal resno stremljenje dirigentovo in izvaja j očega korpusa, čigar vztrajno in neomajno ljubezen do udejstvovanja in izpopolnjevanja je treba pohvalno podčrtati. Da je prireditev tudi našla odziv v publikr, naj bo prirediteljem vzpodbuda k nadaljnjemu delu in vztrajanju. — LM.S. prerodu Josipa Vidmarja, t režiji ter in-acenaciji inž. arh. Stupice pa z Levarjem in Saričevo (Maksimilijan in njegova žena SarLota) v glavnih vlogah, naletelo pri publiki na prav simpatičen, a vendar nekam dezinteresiran sprejem. Prvi do jem, ka ga je človek dobil na večeru, je bil, kakor da so režiser in vsi sodelujoči igralci položila mnogo dragocenega dela in mnogo srčne krvi za uspeh, ki pa je ostal le v blesteči besedi, v zanosno, razkošno efefatni inscenaciji in resni, poglobljeni igri. 'Ansambel je dal iz sebe največ, kar zmore, tako da pomeni uprizoritev sama enega najlepših gledaliških uspehov sezone, tragedija cesarja Maksimilijana, prestavljena z realistične politične in vojne pu-zornice v intimni svet človeške duševnosfti in borbe med namišljenim dobrim in namišljenim zlim. pa človeku le ne more do dna. O vsem bomo poročali še po prvi reorizi. — L. M. Dalmacija v češki nmetnosti. Bmski slikar Josef Plseck? je vnet prijatelj Jadrana. Že nekaj časa prireja v triletnih presledkih razstave svojih motivov z Jadrana- Pravkar je razstavil v Brnu motive iz Dubrovnika, Lopuda. Krka. Baške. Korčule, Trogira in drugih krajev Dalmacije. S. M. Štedimlija Črna ?ora u Jugoslaviji. Politička biblioteka. Zagreb 1936. — Znani publicist iz Črne gore S. M. Štedimlija se v tej knjigi na 136 straneh bavi predvsem s problemom zedinjenja Orne gore in z njenim položajem v sedanji državi. Obširno in delno na osnovi novih dokumentarnih dejst°v razglablja razvoj zedinjevalnega gibanja v svoji domovini in njegove delno dramatiko napete konflikte. Poseben del knjige obravnava gospodarske probleme Črne gore in skuša podpreti piščevo potttiZoo toao, ki £ daje obeležje historično-materiallstičini svo-tovni nazor. Knjiga je spisana živahno in to zaradi svojih zanimivih podatkov, predvsem pa zaradi ostro poudarjenega avtorjevega stališča nedvomno vzbudila odmeve v jugoslovenski politični publicistiki. Beležimo jo kot donesek k bistvenim vprašanjem jugoslovenske sedanjosti, ne da bi se spuščali v načelno ocenjevanje. Knjigi je spisal predgovor dr. Sekula Drljevič, ki predvsem razglablja pojem jugoslovenstva in usodo tega pojma. — S. M. Štedimlija je dosiej izdal več brošur in knjig in pripravlja sedaj obširno študijo »Njegoš, pjes-nik slobode!« V nji namerava prikazati filozofske, etične in moralne nazore v^ikega črnogorskega pesnika in jih primerjati z nazori in pogledi Platona, Schopenhauerja, Nietzscheja, Špinoze, Descartesa ln drugih. Obenem bo kritično razglabljal in ocenjeval sodbe dosedanjih Njegoševih proučevalcev Velimiroviča, Petronijeviča, Refietarja i. dr. Dr. Aleksandar Gj. Kostič, znani beograjski 6eksalog, ki je spiisal »Polni žrvot ooveka«, je pravkar dovnšil veliko medicinsko monografijo o ženi z naslovom »Ženo kao pol i žena kao čovek«. Borivoja Jevtiča »Tabašnicac je pravkaf izšla v češkem prevodu Františka Cuberke pod naslovom >K'ronika jednč uliee< v Po-zo^icah na Češkoslovaškem- Prevod je opremljen z ilustracijami znanega morav-skega grafika Fr. Bilkovskega. kar daje knjigi še posebno vrednost Prevajalec Frant. Čuberka je dostavil ob koncu nekoliko besed o avtorju, znanem sarajevskem pisatelju in dramaturgu iz generacije Pirincipo-vih sodelavcev in prijateljev. Vestnfk ZKD od 4. do 6. t. m> ŠPORT Kdo bo državni prvak v cross countryju Poleg prijavljenih posameznikov bo startalo šest moštev — Huda borba bo med Ilirijo in Primorjem Pred nami ležijo končne prijave za državno cross_country prvenstvo, ki pokazu-jejo veliki razvoj lahke atletike v dravski banovini. Od 6. prijavljenih moštev jih je 5 iz dravske banovine, ki je dala večino tekmo, valcev Zastopani so klubi Maraton iz Maribora z 11 tekmovalci, Železničar z 9, Primorje z 19, Ilirija z 10, Jugoslavija, Celje z 9 tekmovalci; Sloga, Ljubljana je prijavila kot posameznika Starmana Iva. na. Izven dravske banovine so poslali prijave: zagrebški Marathon moštvo s 16 tekmovalci in Slavija, Varaždin 2 poedin-ca. Ostali klubi v naši državi, zlasti Zagreb, Beograd in Pančevo nimajo dobrih dolgoprogašev, zaradi tega so njihove prijave izostale. Izostal bo to pot stalni ude. leženec vseh državnih cross-counfcry tekmovanj zadnjih 10 let, znani maratonski prvak špom, ki se je pred kratkim prijavil za beograjsko Jugoslavijo. Med prijavljenimi vidimo znane naj boljše jugoslovenske dolgoprogaše, ki bo. do v nedeljo dokazali velik kvalitetna napredek. Ilirija pošilja v borbo preizkušene borce Bručana, Starmana Adolfa in Lado ta, Ostermana itd., ki bodo storili vse, da v tretjič zaporedoma osvojijo državno prven^ strvo in s tam tudi v trajno last krasni prehodni darili bana dravske banovine m župana Ljubljane. Zapiski Po premieri Werflovega »Juareza« in Maksimilijana« v ljubljanski drami. Slovenski krst Werflove zgodovinske drame o nesrečnem avstrijskem nadvojvodi, ka je pred 70 leti z neuspelo vojmo ekspedicijo v Mehiko doživel svoj dvig in brodolom, jev v sredo zvečer zbral v gledališču množico občinstva Delo, ki je po svoji vsebini in po idejni zasnovi precej odmaknjeno od duhovnih in stvarnih potreb našega časa in našega milijeja in ki predstavi ia samo po sebi bolj pesnriško lepo zgodovinsko epopejo kakor dramo, je y Zanimiv sporea na Primorju Toliko se v zadnjih časih govori o nekaki spojiiitvi nogometnih sekcij Hiriije in Primorja. Stvar bo menda prav kmalu dozorela. Zato je smatrati nedeljska sporad, ki ga je določil LN1P sporazumno z obema sekcijama, za nekak uvod v bodočo aimajlgamacijo najboljših sil iz obeh moštev in o tem je gotovo tudi vodriil računa podsavezni kapetan, ki je sestavil obe moštvi tako, da igra močnejša obramba proti močnejši napadaiLni in srednji vrsti. V predteJamah nastopita — tudi pomešano — oba pomladka in kar preostane od obeh prvih moštev. Vsekakor bo to prava revija ljubljanskega vrhunskega nogometa, ki naj naim da prvi pregled bodočega vodilnega ljubljanskega moštva. * Izbirne tekme na Primorju. Za izbirne tekme 5. t. m. določam naslednji dve moštvi: Logar, Jug Vinko, Bertoncelj, Šiinkovic, Zavrl, Lah II, Zemljič, Jež, Zupančič, Grintal, Slapar. — Rožič, Žitnik, Hassl, Sočan, Slamič, Bonoelj, Janežič, Lah I, Bertoncelj, Repotočnik, Jug Franc; rezerve šlamberger, Kuhanje, Bogme, Rihar. Postave moštev juntiorjev in rezerv so razvidne z deske pod tribuno na igrišču. — Ca-merniik, 1. " Službeno iz so LNP. Delegirajo se k tekmam 5. aprila: Atletiki-CSK Camemik; Korotan-Celje Sketelj; Retje-Amater Ramovš (sporazum); Sloga-Svoboda Božič (sp.); Brod-Moste Dolinar; Sora-Svoboda Vrhovmik; Brartstvo-Radovljica Erlich; podse vezne na igrišču Primorja: iuniorska Kos, rezervni moštvi Kušar; prvi moštvi Deržaj; Domžalle-Mars Mairtelanc; Zadog-Svoboda Mandiič. Prihodnji plenarni sestanek ljubljanskih sodnikov bo 6. t m. ob 19.30 pri Slamiču. Odbor za izvedbo lahkoatlelskih dvoma-tehev. Glasom sklepa zadnje odborove seje moraiio vsi ljubljanski kluba, člani JL-AiS, sftaivriti na razpolago po 5 rediteljev za oross-counitry prvenstvo države ob 11.1° na igrišču Koiotana, Rokovnik. Pozivajo se klubi IiHrija, Jadran, Korotan, Planina, Primorje, Sloga tn Slovan, da zadostijo temu sklepu in opremijo reditelje z redite! j-skimi znaki. Reditelji se morajo javiti vodstvu tekmovanja na igrišču najpozneje ob 10. Polovična voznina »a cross-eountry prvenstvo države v Ljubljani. Ministrstvo prometa je za cross-country prvenstvo Jugoslavije, ki se vrši v Ljubljani 5. t.m. ob 11.15 na igrišču Korotana. Rakovnik dovolilo polovično voznino vsem udeležencem, ki velja od 2-do 7. aprila sa osebne in braoviake BL In IH. razreda- !fa odhodni poeta)! um udeleženec kupiti cel vozni listek in rumeno legitimacijo 013 (Din 5). S potrdilom prireditelja. ki ga bodo izdajali njegovi fanket- Primorje, ki je po dveh zaporednih rana. gah na državnem prvenstvu moralo prepustiti mesto svojemu velikem« rivalu Iliriji, pošilja v borbo izenačeno ekipo na čelu s Krevsom, bratoma Srakar, Krpanom, Percom itd. ki bo v ostri borbi skxi-šela odvzeti Iliriji zmago ▼ tretjič. Kakšni go izgledi ostalih moštev, bomo lahko ugotovili šele na samem tekmovanju; vemo le, da razpolagajo z mnogimi odličnimi poedinci, tako Maraton, Maribor: Grmovšek, štrucelj, Koš; železničar: Kangler, Podpečan, Straub, Kerič itd.; Maraton, Zagreb: Doršič, Haas, Priščan; Jugoslavija, Celje: Matko, Grebene, Mir. nik. V borbo bosta posegla tudi Slogaš Starman, poleg Sporna najboljši jugoslovenski maratonski tekač in Varaždinec čavič. Nedeljsko prvenstvo bo najlepša croas-country prireditev v naši državi, ker bo zbrala na startu najboljša moštva in naj. odličnejše dolgoprogaše posameznike. V propagandne svriie so prireditelji določili nizko vstopnino 4 Din za odrasle, 2 Din za dijaštvo. vojake in mladino. Pri. čakujemo, da bo ljubljansko športno občinstvo to v polni meri upoštevalo jn napolnilo igrišče Korotana. Podprite našo mladino v delu aa potk. pagando lahke atletike! Prireditev bo pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačna in ljubljanskega župana dr. AdUešiča. on ar j i na dan tekmovanja na Igrišču, so udeleženci upravičeni do brezplačnega po-vratka. V drugih dnevih bo potrdilo izstavljal tajnik odbora za izvedbo dvomatchevv Ljubljani, Savo Sancin, Tavčarjeva ul. 1. III. vsak dan od 13. do 15. Turistično-sportni odbor. V nedeljo od 15. naprej bo imeft športni učitelj g. Kiein specialni trening z metalci. Pozivamo metalce vseh ljubljanskih klubov, da se treninga zanesljivo udeležijo, zlesti inž. Ste-pišnik, Zupan, Serše, Jeglič, Slapar, Dečman, Brinat, Korče, Skaberne, Kajfež, Kosec, Skaza itd. Ker je igrišče Primorija zasedeno z nogometnimi tekmama, se trening vrši na Stadionu. SlačiJmca istotam. Pozdravni večer olimpijskim tekmovalcem 4. aprila je z ozirom na dogodke v upravnem odboru preložen na poznejSi čas. Skalaška smuška tekma na Voglu to ▼ nedeljo 5. aprila. Tekmovalo se bo le v smuku s Sije na Sp. Vogel (višinska razlika ca 500 m). Pirvak prejme lep pokal iz brušenega stekla, ostali najboljši tekmovalci pa praktična darila. Prijave sprejema TK Skala v Ljubljani, naknadne pa na Voglu LZSP. (Službeno). Seja upravnega odbora danes ob 20. v daimki sofci kavarne Emone. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe, ker je to zadnja seja pred redno letno skupščino LZSP. JASO. Danes ob 18. seja na tehniki (I-nadstr.). Udeležba obvezna za naslednje tovariše, ki se bodo udeležili tečaja za tekmovalce: Heim. Dečman. Kersnik, Dovjak, Omerza Pernuš, Krajnc, Prezelj Virankar Reicher in Močnik Odborniki polnošteviloo! SK Ilirija. (Lahkoartletska sekoija). Drevi ob 18.i5 v klubovi sobi kavarne Evropa sestanek tekmovalcev za nedeljski coun-trv, da dvignejo opremo. Istočasno tudi sestanek sekcijskega Članstva ter od ostalih klubovih sekcij dioločenih gospodov, ki so dodeljena sekciji za sodelovanje pri cross-country tekmovanju v ne,-deijo. SK Ilirija (table tenis sekcija). Drevi ob 19. izredno važen sekcijski sestanek. Zbirališče pred Narodnim domom. Dogovor radi Zagreba! Važno za one. ki nameravajo igrati lavn tenis. Plavalna sekeija 8r Ilirije opozarja svoje članstvo, da se vrši ▼ torek 7. t m. Interna klubska tekma ▼ zimskem kopališču. Za vse določene plavače je start obvezen. Zimsko kopališče je odprto v petek, soboto, ponedeljek in torek. SK Istra — Ježica. (iNogometoa Danes sestanek ob MU0. prt Rebcn oa ševi cesti. Sestanek je strogo obvezen n vtee nogometaše. — SK Zalog. (Nogometna sekdga.) V nede ijo tekma s Svobodo. Brro moštvo naj bo m. Igrišča ob 14J0. Locbek. Korošec, M4-beičič rigamo. "Vrt igrale*, ki imajo opremo doma. naf prmesesfo na i*rišče.) (Kolesarska sekcija.) V soboto ob W30 jm ▼ garderobi pni Oirih, T «oM< 4 sprBa ob 16. govorom predsednflea. Razpored predavanj tn ob 15.30: Branko Oosiar: Borba m slavijo, ob 16^0: * drugod. Ob 20: gied&lišfte. V nedeljo & Ob St: Politične stranice t japoste*&, ob IO: dr. Marjan Zajo: Ra«voJ po 1031, Ob 11.: dr. Stojao BaJBSc Sodotoa woc ne sbnije, ob 16.: dr. brenteo "VMock: ▼ mednarodnem ŽMjenJu, ob 16.: dr. Branko AJujerift: apodarstvo povojne dobe, ob 17.: dr. Stanko jug: Tisk » na javno mnenja, ob 20.: Družabni veftar r > Zvezda«. V ponedeljek 6. ob 9.: dr. med J: Nade narodao.obramftns nataga, ob 10: Ivan Moboa«, mSn. n. *- Gospodarski problem Jugoslavije 0 posetaton ozirom na Slovenijo, ob 15.: inž. Jože Rus: Podrobo* Mtm* politično delo na terena ln safcl^rtSna debata tečajnikov in predavatelje*, ob 17.: Zaključek tečaja. Tečaj bo v prostorih ZKD _ dila, posebno giede prenoftiSč te brane bodo dobili ob prihoda v LjuMjaoo t tajništvu ZKD. Tečajniki! že danes fm naJMueusJto pozdravljamo in vam Mimo ddbeodoflBeo. Prepričani smo, da si boste nabrali v te. čaja mnogo novih Idej ln TapodLod ea svoje nadaljnjo lodltivno de^o mod narodom na dežeH. Pomlad je ta, čas setve, njive čakajo razorane na zdrava i'inw*nw. Sadimo in sejmo povsod sam» Mnatt ki mlada semena in samo čiste in zdrarc misli in ldeije, de hočemo dočakati tepli ga. dor in zadovoljno jeser Opozorilo. Ker do danes ZKD Se nd dobila rešitve o polovični vozrrmi od ministra prometa, sporočamo udeležencem idejnega tečaja, da v kolilbor se ne morejo cflcoristS4i z nedeljsko pokraBno kasto, ta»-piijo cefto vozno karto. ZKD bo t tam primeru povrnila ipoJovfoo vuuiins, pagamdnn odsek. Okrotel prosvetni odbor ZKD v lii—L nikn priredi predavanje drevi ot • potovanju s parobrodom »Kraljica Mertja« (Alžir in Tonfe). Predaiva g. VTktor Ptmaet Okrožni prosv. o^bor ZKD Kočevje priredi 4. t m. ob 20l predavanje o japonskih ženah, in dekUetfli, o gejšah hi o japonskih plesSL Predavala bo ga. Martja, Tm. neko Sfeušfcova, Kondo. Orli Metoda pudnižulca v MeMfcl pat. redi predavanje 5. t m. ofe M. » m2adk» in ob 20. za odrasle o temi: »PoioftaJ Slovencev med Kočervar^l«. Predaval bo g. prof. Janko Ktaner. Gofnd dramskega tečaja ZKD se epa. zarja jo, da se prično lekcije redrto spet v ponedeljek 6. t m. ob 19.30. Posečajte fajnojnattneje ZKD, k^r Js čisti dobiček namenjen Izključno sa kai turno delo na deželi. RADIO Točne sporede vseh domačih fa» inozemskih oddajnih postaj oa kratkih, normalnih ln dolgih valovita najdete r Bustri-rani tedenski reviji sa radio, gtedafišže, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno aa ogled m izvod. Uprava: Ljubljana, Knaf-Ijeva alica 5. ★ Iivleček is program®* Petek, 3. aprila Ljubljana 11: Šolska ura: 0 postanka jam in drugih kraških pojavih (g. I*an Michler). — 12: Vojaške godbe na ploKMi. — 12.45: Vreme, poročila — 13: Cas, spored. obvestila. — 13.15: Resne in vesele pesmice na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Kriza družine (ga. Angela Vode). — 18-20: Cajkovskij: Romeo in Julija — uvertura (plošče). — 18.40: Pravna ura: O zemljiški knjigi HI. (g. Valentin Bidovee)- — 19: Cas, vreme, poročila spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 1950: Plošče. — 20.10: Dueti: klavir in harmonij (gdč. Melita Gnjezda in g. Kaškarov). — 21: Dijaški zbor škof. gimn. iz St Vida nad Ljubljano in orgelski koncert (g. Blaž Arnič). — 22: Cas, vreme, poročite, spored. Beograd 17: Plošče. — 18.30: Narodne pesmi. — 20.10: Prenos iz LJubljane. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 12-10: Plošče. — 17.15: Koncert orkestra.— 20.10: Preno6 iz Ljubljane. — 22-15: Godba na pihala. — Praga 19.20: Češke narodne- — 20.30: Zvočna igra. — 22.50: Klavirski koncert — Varšava 20: Simfoničen koncert — 22.50: Prenašanje tujih postaj. — Dana j 12: Koncert orkestra. — 16.06: Lahka glasba na ploščah. — 17-30: Koncertna ura. — 10.26: Prenos Saint-Saensove opere »Samson in Detilac — 2210: Zborovski ♦ — KAO* Sngi pevci na ploščah. — 24: Plošče. — BeHta Kc (Mater in sofisti. — 19.20: Serenade. — 20.10: Lahka godba. — 20.45« Brshmsove skladbe. — 22-80: is Stottgarta. — 94t Plesna muzika. — MBnehen 18: Večerni konrert- — 19.15: Komorna glasba. — Pester večer 22-30: Gluck-HandeMterdn. — 23: Is SMft* garta — Btattgart 16: Orkester in solisti. _ 10JO: Zborovsko petje. - 20.10: Orkestralen koncert — PloSfts. — 23.80* Voja&a godba. — 24: Simfoničen koncert- H. CVETEf: 28 Zadnja stran V9e to sta govorila tako tiho, da nepoklicani gost v igralkini garderobi skoraj gotovo m mogel razumeti. »In kaj zdaj?« »Za vsako ceno moramo odpreti vrata,« je rekel komisar. »In potem---« Dokončal ni, a njegov gib s stisnjeno pestjo ni pomenil nič dobrega za neznanca. 10. poglavje. »Kar vrata vlomimo!« je po kratkem premoiku šepetaje sprožil konicipijent. »Vlomimo vrata in g:a primimo--« Remec je odkimal. »Izkušati moramo, da ga presenetimo — kajti njegova navzočnost v garderobi mora imeti vendarle poseben vzrok! — Ce pa začnemo lomiti vrata, lx> samo posvarjen! — »-Najbolje bi bilo dobiti nadomestni kl>jiič--- »Kaj, če bi poizikusili s ključem gospoda Justina?« je razburjeno menila Nada Senčarjeva. »Posamezni ključi so tu zeio podobni drug drugemu! Mordta bi šel v to ključavnico---« »To je kaj malo verjetno — « je dejal dr. Moravec im se nasmehnili, a Marko je bil v tem že skočil k svojim vratom in potegnil ključ iz ključavnice. Cez ne&aj trenutkov te stal spet pri skupirfi, ki se je vznemirjeno posvetovala. »Tu je kliuč — « je šepnil. Komisar je skomignil z rameni. »Nu, poizkusimo lahko — * In hlastno je vzel Marku ključ iz roke. Po prstih se je splazil k vratom Nadine garderobe. Tam je za trenutek obstal, potegnil na uho in zadovoljno pokimal. Še vedno je bilo slišati rahle, pritajene šume, ki so pričali, da je v garderobi tuj človek. In če je imel Remec prav, tedaj ne bil ta tujec nihče drugi kakor toliko iskani neznanec — skrivnostni nočni gost iz profesorjeve vile. Komisar se je skirbno ogibal vsakega izdajalskega šuma, ko je vtikal ključ v ključavnico. Nato ga je odločno zasukal--- Zapah je lahno škrtnil i" odskočil. Vrata so se vdala pritisku Remčeve roke. 1 A tisti mah je začutil z notranje stranii odpor, ki je šele čez nekaj dragocenih sekund ropotaje prenehal. Takoj nato so planili možje v garderobo, in za njimi je boječe in počasi vstopila Nada Senčarjeva. ★ Odprto okno. ki je gledalo v svetlobni jašek — ta je bil več ko dva metra pod njim — je bilo dovolj zgovorno. Remec je srdito vzel ogorek smotke iz ust an ga vrgel ob tla. »Pete je odnesel — že spet« — to je bilo vse, kar je rekel. Nato se ie ogledal po dokaj tesrt garderobni sobvci. Tik zraven vrat je ležala prevrajena miza, ki jo je bii nepoklicani gost bržkone postavil za oviro 4n ki ga je bila s svotjitn ropotom za časa posvarila. Drugače ni bilo opazitii nič posebnega — vsaj ne na prvi pogled. Komisar je skomignil z rameni in se obrniJ k dT. Moravcu in Nadi, ki sta bila zdaj edina še pri njem, zatkaj Marico je bil že nekaj trenutkov prej zapustil garderobo. »Ako si s čim belim glavo, si jo belim z vprašanjem, zakaj se je neznanec — kajti slej ko prej sem prepričan, da imamo opravka z njiim in z nikomer drugim — splaziJ baš v vašo garderobo, gospodična! Ali bi mi lahko povedali kak razlog za to?« Nada Senčarjeva je vsa zmedena sfromigrala z rameni. »Pri najboljši volji ne, gospod komisar! Saj veste, da stojim tako daleč od vseh teh dogodkov —--« Dr. Moravec ji je nestrpno segel v besedo. »Ce hočete slišati moje mnenje, gospod komisar — — « »Prosim?« »Vsa reč je bila samo neznančeva zmota. Saj ste prejle sami rekli, da ste ga upali srečati v Ju-stinovi garderobi Nu, in zakaj ne bi bil neznanec. ki so mu razmere v gledališču gotovo tuje. po naključiu zamenja' Justinove garderobe z garderobo gospodične Senčarjeve? — Po rrrojii sodbi je to zelo mogoče — tem bolj, ker smo pravkar videk, da odklepa obe sobi isti kl\juč —--« »Toda moja garderoba je bila odklenjena s pravim ključem,« se je razburjeno oglasite Nada Senčarjeva. »Pozabila sem ga v vratih, ko sem snoči odbla iz gledališča. — In razen tega je z««iaj na vratih tudi moje ime!« Remec je zamišljeno pokimal im se hlastno ozrl na koncipijenta. »Kakor vadite, je vaše mnenje kaj lahko ovrečfi! — Ne, az vztrajam pri tem, da je neznanec nalašč vdrl v garderobo gospodične Senčairjeve. Samo vznak--« Med tem, ko je govoril, je bil odvrnil oči od doktorja, in pogled mu je spet zblodil po prostoru, kakor da bi neka* iskal. Ln zda-c: se je pokazal na njegovem obrazu odsev zanCmanlia. »Trenutek, gospodična Senčarjeva — tamle za vami — tik pod oknom — leži na tleh nekakšen papir! — Ce dovolite--« Urno je planil mimo igralke in pobral surnlfvi predmet. Bil je list potiskanega pajpimia, ki ga je zdaj počasi razgrni:! in pazljivo ogledal. Njegovo lioe je dobilo na pol začuden, na pol zmagoslaven izraz. »Kolilka sreča, da znatn nekaj drobtinic angleščine — « je rekel nazadnje po kratkem premoiku. — »To je delmica Weste,m Union Railway — « Dr. Moravec je bil stopil k njemu. Tud^ on si je pazljivo ogledal papir. \ »Res« — je nato počasi pokimal — »dekvica je--« » — Western Union Railway!« -je poudaril komisar. »To je glavno!« »Ne razumem vas popolnoma — — ?« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oui, k) iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« ns«. m odgovor, priložite UMI j« v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vpraSanfa, tičcča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana« lifff ■ T Na ribe! Kam? V novootvorieno gostilno na Aleksandrovi 5. Vsako »redo m petek sveže morske in sladkovodne ribe. Pristna pijača. Prvovrstna kuhinja. Se priporoča M. Kmetič. 306-in pisarniško službo s stalno plačo, nezmožni kavcije pa službo potnika-pro-daialoa proti proviziji. Ponudbe pod »Rožmarin« na ogl. odd. Jutra. 74854 Gradben! tehnik s prakso v rcvrševanju proračunov. dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehnik«. 791441 Brivskega pomočnika dobro moč, sprejme takoj za stalno nameščenje salon »ELA«, Ljubljana. G« jeva Td. 6. 7308-1 Trgovski pomočnik perfektett želozninair, z dalj-šo prakeo. dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mwt(y. 75064 Vsakr beseda SO par; davek Oin, tf lajanje aaslova < Din, aajmanjš' nesel 19 Din. Mesto blagajničarbe ali plačilne, iščem v kakršnemkoli podjetju. Ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Osmošolkac. 74905 PoUk Besedi 1 Din. davek J Din. ■a iifro al) dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI mecek 17 Dla Strojepisni pouk (po desetprstnem sistemu), ta začetnike in izvežbance. Večerni tečaj. Učna ura znižana na Din 2. Vpisovanje dnevno. Pričetek novega tečaja 6. aprila. Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 7433-4 TREHCHtOAIE ter vsa OBLAČILA v ogromni izberi, odlično izde laaa si nabavitf najugodneje pri PRESKERJU 3v. Petra c. 14 Telefon 38-83 ieseda I Din davek * Din tn ilfro ali dajanje -.aslovi 5 Din NajmanjSI -nesel 17 Din Otroški voziček dobro ohranjen, globok, prodam. Vprašati: Cesalni salon Gorazd, Beethovnove ul. št. 14. Glasbi l a beseda i Din Javefe i L ia Hfro aH dajanje naslovi. 5 Din NajmanjSI tnesek n »n Klavir dobro ohranjen, prodam za Din 6.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7913-36 Beseda I Din, davek 3 Din, za Hfro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSI nieseb 17 Din. Motor AJS 350 ccm v odličnem stanju, ugodno naprodaj. Fr. Pollak. Erjavčeva 18. 7910-10 Fiat typa 901, zelo dobro ohranjen, poc-eni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnieah Jutra. 750140 Beseda I Dtn. davek i Otu za Mfro aH dajanje naslova S Din Najmanjši tnesek 17 Din Kolesa malorabljena, raznih zna.mk, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti Križank). 7493-41 Moško kolo dofcro ohranjeno, prodam. Kos. Idrijska ul. 3. 7497-1.1 Malorabljena kolesa vseh vrst, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti Križank). 747641 Seseda 1 Din davek 3 Din ra Ilfro ali dajanje naslov; * Oin. Najmanjii '.nesel 17 Din Hranilne knjižice vseh zavodov in vrednostne papirje (Vojno škodo) kupuje in prodaja. Izplačilo po najugodnejši ceni takoj v gotovini. Lastniki hranilnih knjižic in dolžniki, obrnite se zaupno edinole na tvrdko ALOJZIJ PLANINSEK, bančna posl. pisarna, Ljubljana. Beethovnova ul. 14TI, telefon 35-10, ki Vam jamči za pravilnost in strogo solidnoet v vseh poslih. 7470-16 Din 22.000 posojila išče rentabilno kmečko trgovsko podjetje pri Ljutomeru proti vknjižbi na prvo mesto, visokim obresti-m in vračilu v enean letu. Ponudbe pod »Siguren kredit« na ogl. odd. Jutra. 748846 H Seseda I Din. lavek J m it Šifro ali dajanje naslc v a " Din. NajmanjSI toesek 17 Oin Dame! Trajno ondulacijo izvršuje frizerski salon »Frank«, Zelja rska ulica lil, Kolezija, Trnovo. — Priporoča se! 109-30 Beseda I Din. davek S D» " flfro aH dajanje taslova 5 Dta. Najmanjii *nesefc 17 Oin Naprodaj stavbna parcela travnik v izmeri 4531 kv. m ob Ižanski cesti blizu Dolenjskega mostu. Poizvedbe v pisarni dT. Vladimfa-ja Ravniharja. 7503-30 Stanovanje Beseda 1 Din. davek J Din. iifro ali dajanje nas), va 3 Dta NajmanjSI toesek 17 Din. Enosob. stanovanje s pritiklinami, oddam s 1. majem. Rožna dolina. Cesta H, št. 7. 7307-91 Enosob. stanovanje oddam s 1. majem, stranki brez otrok. Vodnikova cesta 17, za Din 400. 7477-31 Enosob. stanovanje sončno in suho, oddam dvo al; tričlanski družini s 1. majem. Celovška c. 33. T5Ž6-31 Dvosob. stanovanje v mestu, oddam. Celovška cesta 14/1. 7317-31 Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din ta ilfro ali dajanje naslova 5 Dta NajmanjSI toesek 17 Dta Sobo lepo opremljeno, z eno ali dvema posteljama, oddam. Friškovec 8. 7499-23 Sobo s posebnim vhodom, oddam takoj. Grohar j e ve IS. 7527-33 Več mesečnih sob in kabinet oddam 1)5. t. m. oz. 1. maja tik Tivolija. — Podzve se Knafljeva ulica 13/H. 7316-33 ruj^ SeOroza«. Predigra kulturni film in Foxov tednik. Iz Litije i—Drevi gostuje ljubljanska drama ▼ Sokolekem domu z igro »Ljubim te___« Pesem ljubezni Ljubljana, 2. aprila Ljubljanska opera uprizori izvirno opereto »Pesem ljubezni«. Nikaka skrivnost ni več. da je njen glasbeni oče Josip Raha. Če stopite čez dan v operno gledališče, ga boste našli pri klavirju, kjer neusmiljeno udriha jx> slonovih kosteh, da skačejo tipke v divjem furiosu. kakor baletke, ki vadijo najnovejši »fox« za njegovo opereto. Rodil se je Josip Raha l. 19C2. v malini mestecu Imotskem. še ko je trgal v Dubrovniku prve hlače jx> šolskih klopeh, ga je seznanil oče z vsemi začetnimi glasbenimi pojmi in to temeljito, da je že z 12- letom postal organist in kapelnik v dubrov-niški stolnici. Pozneje ga srečamo na zagrebški glasbeni akademiji, kjeir je študiral kompozicijo in bil tudi korepetitor opere. Po dovršenem študiju je odšel na Dunaj. kjer je pod vodstvom siovečega profesorja dir- Kurta Roggerja dovršil dirigentski tečaj. Že leta 1922. ie kot dvajsetletnik prišel v zagrebško gledališče, od koder ga je nemirna kri gnala potem po vseh koncih in krajih domovine. Od Novega Sada do Beograda, pa od Skoplja do Ljubljane ga skoro ni odra. kjer bi ne bil že vihtel ka-pelniške palčice. Sam pravi, da edino v Mariboru še ni deloval- Komponiral je vse mogoče. Od simfoaij-skih skladb do barskih šlagerjev — vsega je polno v njegovi nepresuhi muzikalni mapi. Poleg tega še devet oj>eret, ki so se igrale po raznih gledališčih, in med njimi je imela »Verenica Nj. Visokosti« tolikšno privlačnost, da se je igrala vsepovsod, razen v Ljubljani. Prezreti ne smemo še mu-zikalne drame >Zulejka«. ki je bila z lepim uspehom izvajana v beograjski operi. Najnovejša njegova opereta >Pesem ljubezni« je ljubka domača stvarca, v Itateri je poudarjena domača folklora. Da je tam, kjer zahteva besedilo svetsko živahnost, polna melodioznih plesov in j>etja v ritmu jaz-za, je umevno 0 vsebini operete, katere delni osnutek se je porodil v glavi g. komponista, pove g. libretist bore malo. Pravi, da je vsebina pri tako krasni muziki, kakor Jo je zapisal g. Josip Raha in pri imenitnih pleeih. ki jih je z veliko ljubeznijo do domače operete naštudiral koreograf in režiser operete mojster Golovin, brez pomena. Vsebina je povsem logična, kajti razni neposredni vložki, kakršnih se poslužuiejo zelo radi mnogi libretisti v današnjih modernih operetah. mu niso prav preveč pri srcu, ker se s takimi prizori opereta le preveč približa predmestnim kabaretom. - —r. Naše gledališče Začetek ob 20. nri Petek 3. aprila zaprto. Sobota 4. aprila Juares in Maksimiljan. Red B. Na Cvetno nedeljo in od velike srede dalje se bo uprizorila v drami ^Gregorinova pasionska igra >V času obislcanja«. Prva letošnja predstava bo na Cvetno nedeljo zvečer. Cene so od 20 Din navzdol. Zunanji posetniki lahko naroče vstopnice pri gledališki upravi. Začetek ob 20. uri Petek 3. aprila ob 15. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Tzven. Dijaška predstava. Cene od 5 do 15 Din. Sobota 4. aprila Šaloma. Red C. Šentjakobski gledališki oder Sobota, 4.: Na Trški gori. Nedelja. 5.: Na Trški gori Mariborsko gledališke Petek, 3- aprila: Zaprto. Sobota, 4. aprila: Ob 20. Siromakovo jagnje. Znižane cene. Ure J«je Davorin Bartjen« — Izdaja n konzorcij »Jutra« Adoif EUbnOou. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakaniarja Frane Jezertek. — Za tnaeratni del je odgovoren Ak>ji Novak, — Val t Ljubljani