31. številka. Ljubljanu, petek 7. februarja. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAR Izhaja vnuk dnu, hrvzeuifti ponedeljku in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za h v b tr o - <>g o r h k e dežele M celo leto Ki gld., za pol I ta H gL, """janje na ah in ,)lačujo od cetinstopne petit-vrste B kr., če se oznanilo enkrat tiska, .r> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednifitvo je v Ljubljani v Franc Knlmanovej hiSi St. M „gledaliAka stolna". Opravnifttvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolinanovoj hiSi. »iiHja vbhk umi, izvzetimi wnw«UH iu «mu\e po prazniKin, ur velja po posn preieiuan za a v s t r o - o g e r s k e dežele za celo leto I*> gld., za pol I ta m četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom /a celo leto 1.1 Kid., za četrt leta .'I tfld. : l) kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za posiljan dom Be raćuna 10 kr. za mesec, 'M kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko \ ee, kolikor poštnina lutala. — Za goipodfl iu'. itelje na ljudskih Sol ■a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. .r>n kr., po polti pnjomnii za četrt leta \i gld. — Za oznanila so pl Veste nek Včeraj smo poročali, da je g. Vestenek svoj mandat kot deželni poslanec odložil. Sto ril je to 8 pismom na deželnega glavarja, do-ilim v sredo. U/roka ne vemo še. Ali mož, kakor podgane, zapušča potapljajočo Be ladijo UBtavoverno ob pravem času, ali ho se mu kje kaj zamerili, ali pride iz naše dežele kam na drugo mesto: — naj bode kar hoče, da le gre, da se le umakne, ta človek, katerega zarad njegovega pravnega cinizma, zarad njegove brezobzirnosti in nespoštovauja zakona, zarad njegove malobnžnosti pri izboru Bred ste v za nemškutarsko politi, ud agitacijo mej Slovenci, imamo narodnjaki tako malo v čislili, kakor nemnogo ljudi j v proti vnem taboru. Vestenek nij človek fanatičnega prepričanja, on nij jeden tistih, ki iz ljubezni do svoje h t var i preganjajo tujo si politično stvar, on nij iz navdušenja za neinštvo neprijatelj slovenščine in protivnik nositeljev slo venske misli. Ne, on je jeden tistih, ki so orodje za vse, ki se dajo rabiti, ki ho moč nejsemu vdinjajo za brezobzirno službo zoper slabejstga; on služi brez duševnega interesa le na ukaz, in k večjemu za svoj materijalni interes, brez vsega idealizmu, tipus rent gata ali onega divje rad kalnega vladnega eisttma, ki neusmiljeno pridiguje: »zmagovalcu gre plenu. A on služi in dela z neko fanatično brezobzirnostjo, brezsrčno neusmiljenostjo do individualne ali objektivne pravice; majhen talent sicer, zna ipak vse svoje sile končen trirati na gotov cilj, ne vpraša vsi je li dober, etičen, moralen, pošten. In taki individuvi so škodljivi, oni ostrupijo pol.tično življenje, ker v njem nemoralo — uže tako nevarno — ne kako kot legitimno v politiki proglasijo. Vestenekovo politično delovauje, vsled ka- terega je dobil kranjski deželni zbor — če prav le efemerno — nenaturno nemško ve čino, s katero vlada B procentov Nemcev in nemškutarjov na Kranjskem nad 05 procenti Slovence?, poznajo naši čitatelji iz poročil sej zadnjega deželnega zbora, zlasti onih, v ka terih je bil govor o ver.hkacijah volitev. Tu je Vestenek od narodnih poslaccev slišal fakta in soobe o sebi take, da bi bil vsak drug moral — po besedah jednoga poslanca svoje stranke — od sramote pobegniti iz zbornice. Ali on je ostal, mirno se otresel kakor z vodo polit pes, in se naredil, kakor da bi vse vkup ne bilo nič. Tu govorimo le o političnem človeku sploh. Kadi bi segli v podrobnosti, ali tu bi se morali dotakniti Vesteueka v drugem po-ložji, tam pa ga Se za zdaj varujejo §§ državnega pravdnika pred nami. A uze še i za to piide (as. Kaj mu pomaga ves njegov trud? Kaj njegov dostikrat trd in bridek boj ? Nič 1 Narodna stranka in narodna ideja stoji tu čvr stejša, sa m o za v e s t n e j ša in boljše bodo čnosti gotovejša, nego je bila tačas, ko je on začel po Vesteuekovsko cinično rovati zoper nje in nas, gazivši in teptavši vso pravico. In to kar je ustvaril, umetno večino v deželnem zboru, bodo prvo volitve tako proč popihale, da se nikdar več ne povrne. Videl bode, da poštena stvar vendar še najdalje traja, a „vsaka sila do vremena." Politični rasAgleri. HotrtiiU«' «l«»žefe. V Ljubljani G. februarja. Vse novine dunajske nam denes pripovedujejo, da je grof '#'««•//«• prevzel osnovanie in zloženje novega mim.iterstva. Kar pa se govori o možeh, katere bode okolo sebe zbral, ne vedo časniki nič zanesljivega poročati ; Ugibanj pa nečemo pon»ti"kovati, ker mora itak skoraj stvarno poiusmlo priti. Dunajsk list poroča, da je generalni štab, ki je ravno te dni izdal prvi zvezek poročila ob okupaciji f?«*«**, izdelal tudi črtež cele mreže cest, ki se bodo delale v Djsni in Hercegovini. V itffvvskvnt sedi mnogo tacih magjarskih politikariev, ki so polni dolgov in judom zapisani. Le ti oderuhi jih rubi jo in jim zarubijo tudi zbornične dijete, ali dnevni odškodninski denar, ki ga poslanec za svoje seje dobiva Neka ogerska postava od leta 1874. pa določuje, da ne smejo dijete več kot tri mesece zarubljene biti, drugače dotični poslanec izgubi mandat. Ko bi se ta postava res vršila, izgubilo bi l/i V8e" poslancev mandat, taki reveži sede v magjarskem /boru. Zato je skrajna levica v tajnej seji 4. februarja v zboru predlagala, naj se ona postava odpravi, pa menda zasttnj. Vrni u |<> di /tnc. 4fW#of/«i-.rkit komisija in turška, ki sta ae sešli v Virbazaru, sta u>.e skončali svoje delo, in bodo Turki v soboto i/.ročili Crnogorcem Podgorico, Spuž in Žabljak. Dolgo se vleče uže ta stvar. '#'/#!■.vlada pravi, da je zvedela, da Rusi pri Adrianopolji nove čete vojakov zbirajo. — Dogovor mej rusko in turško vlado zarad separatnega miru še zdaj nema nobenega vspeha. Zarad posameznih manjših terjatev se nijso mogli zjediniti. Glede «/V/u t*«A eg*M vprašanja je de-n s zaznamovati novica v Tunes iz Dželala-buda, da je v Kabulu domača vojska, Afganci da se mej soboj koljejo. Podobne reči so angleški listi uže davno poročali a se nijso obistinile. Morda se tudi zdaj ne bodo. Do|) 181. Iz < clovca G. februarja. [Izv. dop ] Tudi tukaj v Celovcu ne gre našim Nemcem iu renegatom nič bolje z nemško kazino, kakor v vaisej belej Ljubljani. Dokaz temu je, ka se Pot v gornje strani. Pisma Stanka Vraza Dragojili Stau-duarki, roj. Krizmanice vej. (Poslovenil Andrej Ke konja.) (Daljo.) V. V Bistrici 31. meja 1. 1841. Draga posestrima! Eto mene v Bistrici. V Bistrici, vendar zopet ne v Bistrici. V Bistrici, vendar 2opet ne pri tebi, zlata posestrima! Denes čem ti boljše pisati, kajti si s to besedo mislim, da ti poleg mene lično (sama) stojiš, ter bi mene mogla, videča, da slabo pišem, pokregati. No, jaz se nečem b teboj kregati iu prepirati, nego leni živeti v alogi prijateljskej in rodoljubnoj — Pri vas je denes proščenje (cerkvanje, že-gnanje), a tu je žegen ah sejem, kar ono isto pomeni. Klarinet ž venci, goslo po j 6, a bas iimiiiljii, da mi vse po ušesih šumi, kakor da bi bil pri Šumim v malem Ljublju. Malo da nij se m oslepnol, toliko sem se nugledal pod borom plešočih. Meni je jako žal, ka sem jaz sam samcat deležnik tega veselja. /egnanju Ziljsko je celo drugačno nego li prosčenje hrvatsko. Najglavueji namen hrvatskega pro ščenja je moljenje iu kar koli drugo. Ali tu je molitva najmanji del žegnanja. Glavni del je veselje, — ob.skovati svoje rodbine, krvne in ljubezue, — ples pod lipo s petjem, stvari, posestrima, katere mene malo da nijso do protiua navdušile. Da ti je viueti narodno nošnjo deklet, uošujo, katera rast Ziljanke v vsej zdravej polnosti predočuje. Janka rudeča *) več nego stogibuo složena segajoča komaj do _ +) Ouiožeiio žono no»U° ^n«o janko istega kroja. kolen tako, da se kos od podveze vidi. NižJ3 belo nogovice, čiste ko sneg, a na nogah lahki črni, rudeče izšiti črovljički. Okolo pojasa pri-ptt je usnjat (črn) z rudečitni ali zelenimi ali plavkasti mi usnjatimi jermenčki navezan pas, od katerega visi jeden širok kos doli do kolena. Na niti visi nožič. Okolo vrata sedi kres, nazaj do pasa segajoč. Na nedrih je s penglieem pripeta rudeča ali plavkasta ruta. A. na glavi ? Na glavi stoji čudne podobe kapa (havba) katere široko in bogato nabrane č pks (zobci, špice) udarjajo kot dvoje hlad pripadajočih perotij. A izpod teh zobcev gledajo ene tako mile, pa močno udarjajoče oči, da se ukolo človeka steza zavrti, kadar njega udarijo. Meni je še od jednih sedaj zadosta težko. Tudi fautje so lepi, visokorasni in plenieuitega lica — dobre postave in obraza. Ali njihova obleka je uže celo ponemčena. Tudi pri njih so one proklete švabske črne mora celovška kazina preseliti iz lepih prostornih soban pri „ HA tel Europa" v slabše in ce-nejSe prostore. Tedaj denarstveni obziri jo moro" in tlačijo. Tedaj se lehko tolažijo vasi -veliki kazinarji, da so jim bratje drugod v jednacih stiskah. Upamo, da se pri poStenem preobratu ministerst va bode predrugačilo tudi pri nas mnogo Drugo ministerstvo, SI >vanom pravčno in objektivno, na mah bi izpremenilo vso situ-vacijo. Z več slovanskimi uradniki sem znan tukaj, ki so mi zaupali in tožili, da si dozdaj nijso Upati pokazati se politično. Ob drugem, Slovanom prijaznem mimsterstvu bode tu li na Koro k. m pokazal se Slovenizem. Štiri dni je tukaj uže južno vreme, katero naš sneg jako dobro pobira. Mnogo so se bali tukajšnji veliki Nemci ruske kuge. Videlo se jim je, da se ruske kuge mnogo bolj boj<«, nego bi se je bali, ko bi prišla iz „rajha". — O socijalnem gibanji ali napredovanji ko roškib Slovencev žalibog nij kaj poročati, zatorej za denes sklepam. Morda se v tem oziru do druzega pota materijal nabere. Iz (»riMlCfta 4. februarja. [Izv. dop ] („Der grosBte freund der Slovenen.") Dovolite, da tudi jaz nekoliko pripomorem k slavi znanega g. Tleinricha v Ljubljani. Za Nemce ne pišem teh vrstic, saj Nemcem so zasluge omenjenega gospoda uze tako dobro znane, kar dokazuje njegov životopis, ki je bil v ljubljanskem „Tagblattu" prav na svojem mestu. S tako natančnostjo nij bilo fie nobenega slavnega moža življenje popisano, nobenega Se nijso tako natanjko zalezovali od stopinje do stopinje, nobenemu dozdaj nijso še tako natanjko preiskavali žepov, koliko krajcarjev da ima, o nobenem se So nijso tako vestno vsi dogodki njegovega življenja poro fali, vsi, do onih, ki jih je v kakej kuhinji doživel. Da, Ileinrich je imel prav, ko nam je trdil: Ich bin der beriihmteste mnnn in Deutscbland, ganz Deutschland nennt meinen namen! — Ali moža je vedno bolelo, da Slovenci, v kojih srodi je neutrudno Siril kul turo, nijso hoteli uvideti njegovih zaslug, nijso nič hoteli vedeti o njogovej slavi, in kar je Se huje, bili so to njegovi lastni dijaki Tako se je večkrat prigodilo, da je razsrden nad nehvaležnostjo zahromelr „Irh bin der boste freund der Slovenen!" Moji sošolci so se smijali tem besedam, jaz pa sera moža ra zumel in rekel aem! prav je govoril. Gospod Ileinrich sicer nij navajen resnice govoriti, a resnica teh besedi j je neovrgljiva; jaz sem pripravljen to mojo trditev dokazati, in gospod profesorju tudi pri Slovencih veljavo pridobiti. D i ne bode nihče ugibal, kaj rne je k temu napotilo, javljam očitno, da sama čista hva ležnost. Toraj začnimo. — Jaz sem bil tako srečen, da sem bo z gosp. Heinrichom uže v prvoj šoli seznanil, in ostala sva skupaj celih osom let. Uže v prvem razredu je izvrstno psoval Slovane in povzdigoval nemštvo. Pripovedoval nam je v sako jake stvari, (in sicer mesto, da bi se bil s predmetom bavil), pripovedoval nam je po cele ure, kako je potoval mej Poljaki, kako so ti z rokami gnoj kidali in ob jednem kruh jedli itd. Oprosti, dragi bralec, če ti slabo prihaja, tudi jaz sem g. profesorja nerad poslušal, a bilo bi vendar škoda, ko bi se tu li ti dogodki tega »lavnega moža pozabili. Nasprotno seveda, pripovedoval nam je o Nemcih. Nam, da si smo bili še otroci, kipelo je srre, ali gorje mu, če bi se bil kdo oglasil. Gospod profesor je velel za take prvdrzneže dobro mazilo, delal je tako dolgo, da jih je iz Sole spravil, — tudi za to imam dokaze. Rolje torej, da smo molčali. Tako je šlo dalje in dalje. — V druzem razredu, mislim, postal jo naš razrednik. Tu se jo prigodilo, da so nekateri sinovi ljubljanskih starišev zapisali: „muttersprache: sloveniKch!" „"NVas," je za grmel gospod profesor, „slovenisch? Betz' dich gleich niedcr und schreib' deutsch!" — Kaj pravite k temu? ali nij tuli tega škola, da bi se pozabilo? — Gospod profesor Ileinrich se bode pač čudil, če bode slišal, kako dobro še vse vemo iz onih let, ko jo še na vso moč prizadeval si izneveriti nas materinemu jo ziku; čuditi se mora tem bolj, ker je vedno dobro pazil, da nihčo za njim pisal nij. Kadar je namreč govoril o tacih stvareh, ki se je bal, da bi ne prišle moj svet, postavim, če nam je razlagal „vvas ein busen ist", ali če nam je trdil, da so v svetem pismu neresnice, ali o kakih čudežih, ki so jih doprinesli Nemci itd, tedaj smo morali vsi poskrili svinčnike in peresa, in če je kateri iz pozabljivosti prijel zanj, oglasil se je takoj gospod profesor: „schreibst ischon wieder? wart' kerl" — m dobil je znamenje v katalogi Ali take stvari vcepijo so globoko v mlado glavo in srce, in jaz: bi lehko pripovedoval tri dni o tacih Heinrichovih „Stikeleih", da si nijsem nikdar za njim pisal. — Da nam je gospod profesor tudi svoje talente kazal pri vsakej priložnosti, tega nij treba omenjati. Svojo go- vorniško zmožnost, vzlasti tedaj, ko je govoril surovosti in neomikanosti Slovanov, alt kadar nas je z najsurovejSlmi priimki pital. Vse to se bode marsikomu neverjetno zdelo; tudi jaz bi ne verjel, da se more kaj taceg* v Soli goditi, ko bi ne bil doživel vsega sam. — Ali čas je, da deduciram svoj lokaz, da pokažem resnico Heinrichovih be-aedii: „Ich bin der grtfsste freund der Slovenen!" — Čim bolj žogo ob tla mečeS, tem bolj ndskakuie, to se uresničuje tudi tu. Čim bolj nas je Henrich psoval, tem bolj smo ga črtili; čim bolj je nemštvo povzdigoval, tem menj smo ga čin I ali; čim bolj je v ni C deval naSo slovansko stvar, tem bolj smo jo ljubili. Ko bi bil gospod Ileinrich pri tacih in iednacih priložnostih v naša srca videl, ko bi bil videl, kako je vsaka njegova beseda ravno nasprotni vpljiv imela, kakor ga je nameraval, obupal bi bil uže zdavnoj, in ne bi Re bil tolikanj trudil. Res, priznati moram, Ileinrich nas je spremenil v prave — prijatelje svojega rodu, in nij naredil iz nas prijateljev Nemcev, kajti Ileinrich ro nam je kazal kot eksemplar — Nemca, in tacosa človeka, kakor je on, ne more nihče ljubiti. — Prepričan sem, da bodo vsi oni, ki so z menoj vred skozi celih osem let prenašali nezaslišane brezobzirnosti Ileinrichove, ki jih je skozi celih osem let žalil in zatiral jim najnežnejSe občutke človeSkeca srca, ljubav do drage domovine, do materinega jezika, ki je toliko časa z blatom ometaval njih vzore, prepričan sem, da bodo to najvrleji boritelji za slovansko stvar, in to se ima Slovenija zahvaliti gospod Ileinrichu! — Ali Se kdo dvomi, da Ileinrich nij prav imel, ko je dejal: „Ieh bin der grOsste freund der Slovenen"? I IZ 11 |*U«»u U 31. januarja [Izv. dop. j O novorojenem „zweigvereinu" v Postonji se je frcer uže mnogo čitalo v „SIo venskem Narodu" a pravega namena tega društva veudar Se nihče nij omenil; zatoraj hočem deiuM jaz pojasniti ono svrho, za katero bode to društvo z vsemi močmi „in corpore" delovalo. Učitelj Vodopivec iz Ubeljskega ki jo ob jednem tu li duhoven in ud tega druStva, pisal je svojemu kolegu, u'itelju, kateri se pa Se nij tako s pametjo skregal, da bil bi k tema Mače in oni Se prokle t ne ji črni, do prek kolen Begajoči Skornji, kateri polovico človeka požrejo, kadar je na noge navleče. Lepoto in močnoBt Ziljanov umu vlada predobro na svojo korist obračati. Nemški Korošci so, kakor sem ti uže omenil, ponajveč gušasti (krofasti), za to se Bluzi vlada s politiko, da Število se Ziljanci nadopolni. Sama Ristrica, ves štejoča 100 hiš, dala je zadnjikrat 50 fantov k vojski. Pa vendar jih je Se zadosta za ples in razplojenje kolena Ziljskega. Meni se zdi tu «— v skrajnem kotu skoro ilirstva proti su-vero zahodu — kakor da bi bil doma. Ona ista lica, katera so v Ljutiborskih (Ljutomerskih) goricah in na Murskem polji. Tudi jezik je st> slovenskim mojega rojstvenega kraja mnogo priležneji in bliži nego li jezik ostalih Ko rošcev in Kranjcev. Tudi hiše in pohištvo one iste kakor pri nas. Vendar zopet priznati moram, da se je značaj naroda čisteji ohranil, nego li pri meni. Tudi ima vs.kn vas po jedno dve lipi, kdor se o žegnanjih plešo narodni pleB, katerega bodem obširneje drugkder opisal (ako je resnica!) Rodbinska ljubezen je dosta bolj odkritosrčna nego li pri nas. Da ti je videti, kako stanovniki daljno rodbino, ka tora je priSla na žegnanje, vabijo na obed. In da ti je videti, kako jo gostijo. Na mizi ti je stolp od bogato in obilno pripravljenih jedij. Pije se samo vino, akoravno najslabeje vino tu dvajsetico velja. S pivom komu streči ima za največjo srapioto. Tuli nedo'Žuost se tu ne prodava za nikako ceno, katera je pri nas za lehko ceno. Dekle, katera je v tem obziru pregrešila, izpostavljena je velikej očit-nej sramoti. Ne sme več plesati pod lipo, a to je največja kazen, katera se tu misliti more . . . Lahko noč! (Daljo prili.) nemčurskemu „vereinu" pristopil, dne 10. jam t. 1. v zelo obširnem listu mej drugim tudi sledeče v klnsičnej nemščini. „Schraec.kt ihnen auch unser voreiu nicht, sie „slovenski conet-pientV \Vann die Slovenen solehe geister flir ihre blutter an der seite haben, muss \vol elendlich ausschamfn. O, sie armer adams-tuihnehen! Man wird aber se h on dahin w i r k e n u n d t r a c h t e n, i h r e n c h a r a k t e r genau bei der b e t r e f f e n d e n s c h u 1 b e-hiirde zu schildern. VVollen sie sich aber ja gut einpriigen, was ihnen einverfassungs-trouer prophezeiht, ein junger menseh, der bei unaerem stande seine unterkunft und sein brot sueht, soli und vvird spilren, wo ihn der scliub drtlokt; daftlr werden wir ordentlich sorgen, damit sie „mores" lernon. Scbliesshcb rathet man ihnen, lloh um oineu provisorisehen dienst umzuselieu, \vo melir anhang ti mlet. llirorts werden w.r „viribus uuitis" mit allen kiiilum nur fllr useren verein arbeiten. Dass \vir aber nie auf ihre artikel od. eines journalclienu in deuen vvir angefallon vveiden, eine anlwort gebeu, ist der eiuzige gruud, vveil wir es uuter uuserer vvtirde (!!) halten mit derlei klat chereiu uns abzugeben uud zvveitens mit kindern nicht selbst kiudisch sein vvolleu, aeiner zeit aber Bicherlich dte wort und tat-rutte werden HpUren lassen, womit unbe-•echeidene und vviderspiinstige kiti lor gebiin-diget \verden. — No, res častno nalogo izvolili ste si vi brezrnačajni učitelji postonjskega okraja. Sramovati morajo se narodni uč:telji, bivati mej tako sodrgo, katera si je napravila društvo, dedektiv-Spiceljsko, ki boče poleg tega Se tudi rabeljska dela opravljati se svojo wtat rntte* —. Učitelj, ki bi moral biti vzor mladini in ljudstvu, postane, ova dub, Spi cel j, itd. In za ta dedektivno Spiceljska dela, za katere — pravi g. V. bode društvo jedino le z vsemi močmi delovalo — naj narod plačuje davke in stroške za Solo? Kdo pa bode podučuvnl mladino, namesto vas? In kuj se bo učila mladina od tacih učiteljev? lilo bi li pravično ko bi se otroci silili hoditi v šolo, kjer pod Mčujejo taki učitelji? Ne, ko bi imel jaz ka kepa za Solo polnega otroka, k takemu uči telju bi ga pač ne pošiljal. — Delavni pa ti visoko učeni Golijati vendar ne mislijo biti, kajti za nnš okraj zadostovala l)i pač zadostno samo dva mar'j'va „Špicoljna" ne pa kar celih 25 na enkrat, da spadata na vsacega narodnega učitelja, pardon — »otroka* — skoro po dva! — Ko sem čul prvič o tem društvu, mislil Rem si, da bodo sedaj knr na enkrat pomernnče in eitione cvele po kraških tleh postonjskegu okraja. Ali na! h^daj pa Vidiš po noči les-kečo kresrrc > — pri hiSi! — Pa se pa visoko učpni Golijati prepričajo, kako rad da jih imam, dam iim ta le prav dober svet: Veste kaj, ker nemate menda vedno vsi časa za hvoj ipioelfskl posel iu da vam k ljubu temu nikdar noben naroden učitelj izpred očij ne izgine, preskrbito se s t el e fo n i. Potrebujete samo jedno precej dolgo žico in zdru $ito sledeče postaje: Poštenja, ITrenovice, Razdrto, Ubeljsko, LotlCtf, Vipava, Nudnnje, Planina, Vrabce, Senožeče, Vrem, sv. Mihael, Knježnk, sv. Peter, Slavina in zopet Postonja. V Postonji, Vipavi in Senožečem pa, kjer so glavne postaje — „a vier mnnn stark" — tam pa napravite prostor, kjer bodo narodni učitelji („otron") za zasluga „mit der „tat-rut.te" plačilo prejemali, a za koprola, kateri bode ta posel opravljal, nasvetoval bi vam jaz g Vodopivca, on je korenjaški Golijat, ta bode prav po briško udrhnl. Na sviđanje „unter der tat-rutte!" Kin vviderspiinstiges kini. IX 4 VII ti 4, febr. flzv. dop.] (Konec.) Šestdeset let je skoraj minolo, kar so Valent. Vodnika ven ponesli v Ljubljani v mirno jamo. 60 let, kako kratek čas v razvoj naroda! In Slovenstvo nij več ono pozabljeno, vsemu svetu nepoznano ljudstvo, katero je tako mirno, tako krotko živelo in trpelo, no več ono ljudstvo, ki se tako z lahka brez obrambe na mrtvaški oder položiti da! Ono bdi, ono vsaj toliko bdi, da se kot ljudstvo in kot ljudstvo čuti, ki jo del volicega slovanskega na roda, in ono bdi po njegovih boljših in najboljših sinovih! — Svitlo kakor meteor prikazal ne je po Vodnikovoj smrti ženijalui pesnik dr FreŠiren in kot mož, ki na visočini časovno omiko stoji, postavil se je ta dr. Predira pod slovensko svoje ljudstvo, in gromovito znklical je ta svojim rojakom: „na tleh leže S oven-stva stebri stari, v domaČih šegah vtrjenu postave, v domači zemlji tuji Tasol gospodari"; Vzdignite rojaci zopet te stebre, vzdigujte jih Vi možje, katerim srce na pravem mestu bije 1 resno ponavljala se je PreSiroova parola v teh rajdah: rna tleh leže Slovenstva Rtebri stari" ; resno recitirale so se te besede žalujočega pa-trijota PreSirna: „na tleh leže Slovenstva stebri stari"! — — In posebno je bila učeča Re mladež, ta življenja poln izr«7 časovnega duha, kojemu sta Vodnik in Pre'iren vrata v žalo stne naše slovenske nok r:< i ■ no odprla, ki je ta časovni duh razumela, in tako vidimo po Vodnfkovej, ter Preširnovej smrti prav zna menito krdeljce z narodnih delavcev izrasti, kl so besedo: slovenski rodoljub, prav roino jemali, tako, da se lahko h Schillerjem reče: „ en t falite sich auch nor einer, einer allein streut eine lebendige welt ewiger bildungen aus". — Ali ti nasledniki domoljubov Vodnika, Preširna nnSli so težavne čase. Naši Rosedi in ierobl Rpoznali ro to probujenje slovenskega naroda, to uravnanie slovensko hiSe po domačem rlnuu njim malo knnst.no, in pritiskavali ho tem hujše na to mlado delo. Ta pritisk jo zdai, zdaj v luči Rvetovne omike, zdaj koncem 19, stoletja najhujši; veliko je trpljenje, ki je malemu naSemii ljudstvu, zngozdenemu mej dva velika, močna naroda, in tem večje ie to trpljenie, ker <5no naide svoje narodnosti si uže koj svest zarod. Žalostno je videti, kako se jezik naS iz srednjih šol izpodriva, kako se iz ljudskih izpodriva, žalostno je videti, kako boginja pravice svoje ra'sndbe ljudstvu v tujem mu jeziku podaju, tužno je videti, kako toliko roiakov Srednjega stanu pred tujo blisčobo poklekuje, svoie lastno domovje pa zaničuje, odpirajoče tujinstvu na stežaie vrata v to demovja; ali imelo je Slovenstvo Vodn( k I'.notni dri. dolg v Hrobru , . . S2 fc HO Alat* r«*nla.........74 „ W0 IHnO tU/.. poio;ilo .....11 * „ — i Akodo odvodne banka . . * • 781 „ — tvroditn« akotj« .... , . ■ Jttl „ 7.r> London..........H»i , 70 Hridiro..........lOO „ — Sapol........... » , 82% I', kr. ookini ........5 „ 51 Državno iintrko..... . f>l „ 60 Prodajalnica z mečanirn Tolcicrosaci, /. oličenjem 40 OHO gld., odda ho rudi poHobnih ra/.- mer ali z SOlogU hla^a, ali bfSI nju. 1'oimhIIio pod Šifro: .,«u>< imbiltit. j nl» Pustna mul Prc-iswi:n1lr|*tr;i Dio Regenm&iitei \Vnffendeckon (Ptacbro), Belteinfagen, MUtoffe .l.-i k. U. |>r I ;. I .n k __ von M. J. Elsinger & Soline In Wirn, Nenbatii Zollergaeee 2, l.ieferantrn d«e k. un4 k. Krl*a;amini*trrliima, Sr li:i'(iiniiiiir, virlri i i u ... a. ■ 11 .11 •. J..-.I ..!!'•. ClC. CtC Maj.T 1_I Solifle Firmen als Vertretcr erwiiiischt. (iii.»—it.fij Le jedenkrat podaje so tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politično razmere, ki ho naHtalo v eelej Kvropi, zadele no tudi Švico; valed leh razmer ho jo na itotine delavcev izmdiln, tako da Je Obltanek tovaru jako dvomljiv. Tuđi i uij \ i' k nji liiln ikii /,a lire, katero mno mi zastupali, ho je zaprla za. umiki, ter nam je zioipala prodajo Hvojih ur. le tako zovaue #.«>pii«> ur<* ho najltnljac ure colepi Hveta, kojih okrovi ho i/.drlani i/, najliucjAe^a »r«'l»r-i"'liii iilkljH, ho lire dno elegantno gravirani in ^il joHirani, ter ho amcrikaiiHke^a hihO ina. % nIciI ii«'ka> iliisliK- I. (»lini i lili« i j«- ur iiiom m- litini iu H u l U «1 it r |m>li % iti i 11. |iu«l »■ . tli It o ■■ it lili, MIH' M NllNllili, 1% \4-IKllll lil It |>ll ll lil lll< II«- ti(. \'ho uru ho natanko repjiMirane, ter Kuriaiilujt-iiio »n irntku iir<» l«>l. V ilol.ii/ (&<»•«»v11 |lltii**iv»i in hI rom« hoIIiIiioh! i, pre\ /e- lllll lll.l m ■ 4*111 iI.iI/iminI |ii>ii4i, alll VMIlli.<» 11« ' | ii* I M ( < > j « mm > lll'o 1111/11 | V/eiiieiao, iu v. drii^u mSk iiieiijiuiio. Izpisek "uur- 100O komadov žopnih ur od ponurojonoga zlata, lUDfltnO iu čudovito i/re/.lpine, iiHJIine)He rcKulovaiie, pri vnakej uri z.laia iluiilile urna verižica, medaljon, IniržunuHti etui in glavni ključ; jeden komail le ^1. .'I.-IO. 1000 komadov remontoir lopnili ur, katere ho pri ko/.ici navijajo lire/, ključa, z ilvojniiu okrovoin in kriHlalnmi okrovom, izredno milunčno rebulovioie; razen le^a ho tudi olektTOgalVMli6no pozlačeno, tako da jih uolmdcu zlatar no more od pravo zlatih razločili; z veir>.i(o, medaljoiiuin itd. proje Jodun kcnmd gl. ^b. zdaj lo gl. B.20. IOOO komadov kramiiJi ur na Hidro (ankeruhr) od uajtekjega irebroega niklja, tekooili na Lfi ruliinili, I oinailiramiiii kazali, kazaloiii M