Leto IXV\, št* 67 Ljubljana, sreda ti. marca I932 Cena Din 1.- iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit & Din 2.—. do 100 vrst Uin 2J»0. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inseratl petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica 8t. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124. 3125 to 3126 POURCŽNlOBl MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — -eL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tel. 8L 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun prt postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.351« JESENIŠKO DELAVSTVO ZBORUJE Poročili Jeseniškega župana žabkarja in župnika Kastelica o posre* v Beogradu Jesenice, 23. marca. Čudni so prazniki na Jesenicah. Prazniki ob delavnih dneh, ko se ne dela in ne tuli več sirena, ki jih je prej vabila na posel. Napetost je vsak dan velika in če gredo z Jesenic kam odposlanci, je seveda še večja, da čaka prebivalstvo z največjim nestrpljenjem, kaj bo novega. Včeraj popoldne je bil končno dan, ko so prihajali deiavcH in delavke z vseh strani proti Krekovemu domu, da slišijo besede jeseniškega župana in župniika, kaj sta opravila v Beogradu. Ze dva dni sta bila sicer doma in vse je vedelo, kaj sta opravita in kako mnogo sta dosegla, ali vendar je hotel vsak oba videti m slišati, kaj bosta sama spregovorila. V nesreči je človek dvomljiv pet prične.« Beograd je danes pod vtisom absolutne potrebe zopetnega pričetka dela. Vrhovni inspektor ministrskega 6veta je na i topleje izjavil: »Razaimem vašo srčno zao evo in čutim, kako iskreno in resno mislite. Mi vam zagotavljamo, da bomo štorih vse, do 6c želje delavstva izpolnijo-« Fi« aijčni minister Djordjevič je odposlanca prejel takoj drugi dan pred dvemc banoma ta armijski m i generali, ki so na av-dijenco čakali že šest dni. Guverner Narodne banke g. Bajloni je pustil svojo važno 6ejo in sprejel odposlanca takoj. Taki;; je priprav;,ene dati Narodna banka kredit, kadfr bo zagotovljeno neprekinjeno obra+ovenje jeseniških tovaren. Vsi faktorji so edini v tem. da država mora kriti vse potrebe pri domači industriji in da se devizni trg uredi tako, da ne bo nepotrebnega uvoza. V ta namen je bil takoj osnovan odbor, ki bo upravljal to poslovanje. 2e prej je ministrski 6vet osnoval odbor pod predsedstvom ing. Hohna iz Smedereva, ki pride s svojim štabom na Jesenice, da pregleda, kaj tovarne izdelujejo in kako je mogoče pripremiti izdelke, da bodo odgo- varjali našemu konzumu. Ti strok rjvn jaki bodo preštudirali, kakšna je potreba, da se bo produkcija ujemala s konzumom. Glavni vzrok krize v vseh industrijah je povsod hiperprodukcija. Na Jesenicah je 1700 vagonov blaga v zalogi in to naj bi se več ne ponovilo. Preden je blago izdelano, morajo biti tudi odjemalci blaga. Nikdar se več blaga ne bo naročalo zunaj, če se lahko producira doma. Za vsak uvoz bo od sedaj naprej zahtevana prošnja, o kateri bo kateri bo odločala komisija, če morda takega blaga ni mogoče izdelati doma. Ona odbora žc dclujeia ;n nam dajeta upanje, da nam bo v kratkem zopet zagotovljeno trajno delo. Delavec mora biti tako siguren pri svojem delu. kakor je kmet na svoji zemlji siguren svojega pridelka. Vsi poslanci in vsi senatorji pomagajo m stavlja jo svoje predloge, predvsem je pa pomočnik ministra dr. Kramera, jeseniški poslanec g. Moborič vložil obširno spomenico o rešitvi vsega problema. Važno je tudi drugo vprašanje, kako preživeti prebivalstvo, dokler delo počiva. Popolno gotovost vam prinašamo in zagotavljamo vam vsem. da delavstvo ne bo stradalo. Jasnejše so bile besede odposlanca in obširnejše, jasnejša je bila pa tudi vsa dvorana, obrazi so se razvedrili in v očeh so se zalesketale solze hvaležnosti. Predsednik zborovanja je pozval, če želi ksk> pojasnila. Nobenega vprašanja al bflo in to je bil najmočnejši dokaz zadovoljno«*! £a odposlancema je govoril glavni delavski zaupnik g. Moborič o situaciji ter podrobno opisal zahteve delavstva tor njih uspehe. Jutri baje pride predsednik Ki D g. Westen na Jesenice in tedaj rmi bodo zaupniki delavstva predložili svoje zahteve. Do sedaj je v celoti v tovarnah zaposlenih 334 delavcev pri reparaturah, požarnih stražah, a ženske pri pospravljanju. Visoko je že to št€vik), vendar pa delavstvo ne ugovarja zaposlitvi, ker njihovo tlelo ni produktivno. Kadar se prične delo v tovarnah, pa zahteva, da se zapoaK vse delavstvo obenem. Ko je govoril še tajnik Jugoskrvenske strokovne zveze g. Rozman, se je predsednik zborovanja g. Pukšič predvsem zahvalil časopisju, češ, naj tolmači želje delavstva v pravi luči, ker je javno mnenje največja sila pripomoči delavstvu. Č5e bo časopisje poroča k) resnico, je delavstvu uspeti zagotovljen. Ekspoze dr. Marinkovica Na današnji seji senata je zunanji minister dr. Marin-ković podal daljši ekspoze o stališča naše države v zunanji politiki Beograd, 23. marca. Senat je imel dopoldne sejo, ki se je pričela ob 9.30 z razpravo o proračunu ministrstva za telesno vssgpojo. Po kratkem ekspoze ju ministra za telesno vzgojo dr. Dragana Kraljevi-ća in krajši debati, h kateri se je oglasilo nekaj govornikov, je bil proračun pred 11. uro izglasovan. Nato se je točno ob napovedani uri pričela razprava o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Za to razpravo je vladalo v vsem beograjskem političnem in diplomatskem življenju veliko zanimanje. Diplomatsko ložo v senatu je zasedel skoraj ves diplomatski zbor. Senatorske klopi so poleg senatorjev zavzeli tudi narodni poslanci. Zbrala se je vsa vlada in minister dr. Marlnkovič je takoj po otvoritvi razprave o proračunu ministrstva za zunanje zadeve povzel besedo. Minister dr. Marink ovi ć se je danes prvič pojavil kot govornik v Narodnem predstavništvu. Senat in vsa dvorana je ministra sprejela z velikim aplavzom. Podal je splošen ekspoze, ki je trajal nad eno uro. Minister je govoril predvsem o treii važnih vprašanjih. V uvodu je naglasil, da je minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer kot njegov namestnik že v Narodni skupščini podal ekspoze o glavnih, smernicah naše zunanje politike. Zaradi tega želi Narodno predstavništvo obvestiti samo o važnejših momentih, ki so se pojavili v zadnjem času v mednarodni politiki. Ti momenti se nanašajo na tri glavna vprašanja, na probleme razorožitve, reparacij in podunavskoga sporazuma, O vprašanju razorožitve je minister dr. Marinkovič v kratkih potezah podal aašo že znano tezo. Naglasil je, da naše vojske ni mogoče reducirati, ker je najboljše jamstvo za mir in varnost nele v državi, marveč tudi izven njenih mej. Predvstm je treba poudariti, da Jugoslavija nima ni- kakršnih militarisfcičnih namenov. Naša država je pripravljena sprejeti kakršnokoli redukcijo o oboroževanju, če se le na kak drug način zajamči njena varnost. O problemu reparacij je minister g> voril precej obširno in je spočetka prav tako obrazložil naše stališče. Naglasil je, da naši državi ni mogoče sprejeti Hoovro-vega načrta o moratoriju. Našim pravicam se dosedaj nismo odrekli in banka za mednarodna plačila v Baslu je o tem dobro poučena O aktualnem vprašanju podunavskega gospodarskega sodelovanja je minister dr. Marinkovič podal ves historijat in navedel vzroke, ki so Tardieuja in ostale evropske državnike privedle do načrta in razprave o srednjeevropskem gospodarskem položaju. Minister je naglasil, da je z gotovostjo pričakovati, da bodo bližnje srednjeevropsko - gospodarske konference gotovo rodile rezultate, ki bodo ugodno vplivali na razvoj srednjeevropskega gospodarstva in ureditev razmer v Podunavjn. Ministrov govor je senat večkrat prekinil z odobravanjem. K njegovemu govoru se nihče ni oglasil k besedi in zaradi tega je bil proračun ministrstva za zunanje zadeve kmalu po 12. uri sprejet z aklamacijo. Po govoru ministra dr. Marinkovica in izglasovanju proračuna je sledila razprava o frnarnonem zakon«. Pomorski sporazum Francije in Italije London, 23. marca. Kakor se govori, namerava trancoska vlada predlagati Italiji nov mornariški dogovor za Sredozemsko morje Francija je pripravljena prevzeti obveznost da bo Imela v Sredozemskem monju največ toKko mornarice kakor Ita- Hitler toži prusko vlado Socialni demokrati proti notranjemu in vojnemu ministru Gronerju Pričetek velikonočnega premirja Muncbcn, 23. marca. Hitler ie po svo- l jem pravnem zastopniku Franku vložil pri ' državnem sodišču tožbo proti pruski vladi in pruskemu notranjemu ministru s predlogom, naj se sodišče izjavi, da je pruska policijska akcija proti narodno-socialistični stranki in policijska zaplemba raznih dokumentov narodno-socialističnih organizacij v nasprotju z državno ustavo. Nadalje naj bi se pruska vlada obvezala, da bo razveljavila po razsodbi državnega sodišča s povratno močjo vse svoje ukrepe proti narodno-socialistični stranki ter preklicala vse odpuste narodnih socialistov iz državne službe, kakor tudi vse izrečene kazni. Hitler poudarja v svoji zahtevi popolno legalnost postopanja narodno-socialistične stranke in njihovih voditeljev. Berlin, 23. marca. Državna vlada je odločena, da prične volilni boj proti narodno-socialistični stranki takoj po velikonočnem premirju in ga nadaljuje z vso odločnostjo do 10. aprila. Proučevanje gradiva, ki je bila zaplenjeno v organizacijah narodne socialistične stranke, se še vedno nadaljuje. Molk državnega notranjega ministra v tej zadevi se različno tolmači. Na narodno-socialistični strani zatrjujejo, da so uspehi policijskih preiskav vjekakor zelo malenkostni in da hočejo z njihovo objavo počakati preko velikonočnega premirja, ker hočejo onemogočiti njihovo obravnavanje na javufli shodftt. Praski notranji minister Severm je v ponedeljek posetil državnega kancelarja dr. Bruninga, s katerim se je razgovarjai o legalnosti narodno-socialističnega pokret;'. Ker se govori o sporu med pruskim notranjim ministrstvom in državnim notranjim ministrom Grdnerjem, izjavljajo v oficijelnih krogih, da obstojajo sicer gotove razlike v naziranjfli, rti pa nobenega spora, ker bo v tej zadevi soodločal tudi državni kancelar sam. V socialnodemokratskih ki prnskih vladnih krogih tvori stališče Gronerja §e vedno predmet živahnih razprav. Drtavnozbors*! poslanec dr. Breidtscheid je v svojem govora, ki ga je imel preteklo nedeljo v Sturt-gartu, postavil Gronerja javno dve vorasa-nji, ari je bilo potrebno, da je spričo stališča narodne socialistične stranke v volilnem boja sprejel kot državni notranji minister dva njena zastopnika ki nadalje. aH je morda v korist nemški republiki, če se Gronerjeve rzjave vedno tako tohnačljo, da se smatrajo kot graja postopanja praske vlade. Tudi berlinski policijski predsednik Grzezinski je izjavil, da je bila poHciia naravnost dolžna nastop+rl proti ttttJetie-rtm napadaVnrm oddelkom. Miinchen, 23. ma rca. Bavarska pol!cf)a je včeraj ukinila Hitlerjev glavni organ »VftHcischer Beobachter« do 26\. aprile. We-da j se je začete rodi velikonočno poMCns premirje. Gothejeva proslava v Nema j Ve&ke slovesnosti v VVetmarju — sko kolajno — Ustanovitev Weimar, 23. marca. AA. Včeraj opoldne so v vseh cerkvah Nemčije zvonili zvonovi v spomin na stoletnico smrti velikega nemškega pesnika Goetheja. Bivša veJika vojvodin ja Feodora Secnsem-NVeinia.r in predsednik nemške vlade dr. Bruenin«* sta položila v navzočnosti nemžke vlade venca na Goethejev grob, nato pa so mimo Goethejevega spomenika defilirale deiega-oije in zastopniki tujih viad, med njimi francoski veleposlanik v Berlinu Francois Poncet in rektor pariške znanstvene akademije. Opoldne je bil gostom Vn delegacijam prirejen obed v weimeTskem dvorcu. Popoldne je bila svečana predstava »Torouata Tassa« v Narodnem gJedalid&n v Wetmarju. kjer je brla L 1919 tudi oprejerta sedanja nemška ustava. Berlin, 23. marca. AA. Predsednik nemške republike je pustil za Goethejevo obletnico nakovati srebrne kolajne, ki so bile podeljene raznim osebam znanstvenega, umetnostnega in političnega življenja. Med dTttgrmi so bili odlikovani pesniki Odfifcovanfa z G$the}evx> spomto-Gothejeve družbe v Irrdffi Štefan George. Geriiart Haaptawww, "Hho mas Matm. državni kancelar Bniemog. notranji minister Groener m pruafc kulturni minister Grimrae. Od ioozemoerr 90 bfli • to ko'anjo odlikovani fnrooodki piaofteij Lichrtenbepger ▼ P»riz*i. Angpledfc RobertMon v London« in italijanska pimte&j Pfcritrelli v Rkmi. Berlin. 2X marca AA. kmilJAi pesnik Rabiođranat Tagoce je bi u »oljen sa predsednika Goethejevo družbe na Bengal sfcem, Tagore je o uslmiorritrri tega daoftt m brzojavno obvestil predsednika nemške republike I frodenburg« m posekami nemAri narod. Moskva. S&. marca. Ot> nlce smrti neanALegra- j—Bi OoettM^a so ae včeraj vrtiLLa v velUdh mestih Sorjetdk« unijo zborovanja, na katerih oo as proslavljale zasluge Goetheja. UmImU je v obširnem predavaerja oortal Goetheja kot pesnika, dramatika ki HZoeora, Id js pod ledeno krinko olimp#ca ohraufl ečjcga doma v Kraljevici so nabrale naše marljive dame nad 3000 Dfn. Med velesejmom je bilo prodanih za 2730 Din srečk Kola. Prva kolonija otrok, ki so odšli pod vodstvom požrtvovalne m izredno delovne gospodarice ge. M. Gašperlinove >n pod nadzorstvom učitelj ice Vide Schottove v Kraljevico na počitnice, je štela 106 otrok in odšla je na morje v začetku julija. Druga kolonija je štela 100 otrok, 30 jih je poslal magistrat, .10 jih je bilo pa iz Koroške. V septembru je vabilo Kolo v svoj dečji dom odrasle, toda odziv ni bil zadovoljiv. 5. in 6. septembra so prodajale odbor-ntce razgledndce spomenika kralju Petru v Ljubljani in dosegle prav lep uspeh. V decembru bi se bilo moralo vršiti žrebanje ofektne loterije Kola, pa so nastale zopet težkoče. ker je bilo od 30.000 srečk prodanih šele 10.600. Za božičnico so požrtvovalne odbomice zopet pndno nabirale darove in kljub gospodarski krizi jc rodila njihova požrtvovalnost obilo uspehov. Na božićnici, ki se je vršila 13. decembra v telovadnici STS, je bilo obdarovanih 220 otrok, 50 onemoglih stark je dobilo denarno podporo, 30 siromašnih dijakov in di-iakinj pa deloma podporo v denarju, deloma pa. v blagu. Kolo je sodelovalo tudi pri dobrodelnem koncertu v 'Unionu in tu se je zlasti odlikovala ga. Minka Gašperlino- va. Za siromašnega brata pisatelja Josipa Jurčiča so nabrale Kolašicc uakaj denarja in jestvin. Uspešno so delovale tudi pri raznih drugio dobrodelnih akcijah in prireditvah ter bile vedno v stikih z drugimi ženskimi društvi. Blagajnišico poročilo omenja, da je bilo prometa 136.441.78 Din. prebitek pa znaša 4998.18 E>in. Skupno premoženje Kola znaša 36.838.86 Din. Podružnice ki jih ima Kolo po vseh večjih krajih naše banovine so poslale na občni zbor sv<>; ■ zastopnice, deloma pa pismena poročila. Osebno so poročale o delovanju podružnic zastopnice iz Ptuja, Kočevja. Trbovelj. Most-Sv. Peter, Štepanje vasi. Kranja. Kamnika in Blance. Gospa Gromova je ket nadzornica predlagala, naj se izreče odboru absoluto-rij. kar je bilo sprejeto z odobravanjem. Gospodarica ga. Gašperlinova je poročala o Dečjem domu v Kraljevici. Lani je letovalo v domu 220 otrok v ferijalnih kolonijah po 4 tedne. Otroci so se počutili zelo dobro. Lani je bil dom prezidan in adaptiran. Gospodarica se je zahvalila v imenu Kola mnogim dobrotnikom Kola, zlasti marljivi odbornici ge. Agnola, ki je s svojim sinom dom res krasno opremila. Darovala je za 100 oseb kompletnega pribora, poleg tega pa še steklo za vsa ok-rd je Antikrist; midva učiva pravo vero. Vzemite to knjižico, kjer ie natanko zapisano kdaj bo konec s-vc-ta. Pripravite se___ — Kaj, vidva bosla mene učila, kdaj bo konec sveta? In kdo da je Antikrist? Vidva zelenca obsedena! Križ božji, kje pa imam -žeguana voda ? Ti boš mene učil prave vere! Naj te pri priči pobere bognasgava-ruj! Ker ni mogla v zmedenosti najti Lakoj blagoslovljene vode, je pljusknila v nebeška odposlanca mleko in 5e pograbila m "ti o ter krepko zamahnila. — Poberi se preklicana -dougar. repatica ti taka' Dr. Stanko Vurnik umrl Ljubljana. 28. marca. V Hiralnici Sv. Jožefa na Vidovdan-ki cesti je danes ponoči po daljšem botohanja podlegel zavratni bolezni naš ugledni etnolog, etnograf in glattbenik, kustos Narodne.a muzeja, dr. Stanko Vurnik v starosti M let. Pokojni je bil eden naŠib najodličn.-šib strokovnjakov na polju narodne umetnosti in kot tak je marljivo sodeloval tudi pr; raznih domačih ter hrvatskih, srbskih in tujih revijah. Bil je znan kot zelo ambiciiozen ieluvec, veljal je tudi za avtoriteto na glas benem polju. Bil je stalen sotrudnik -Kinologa , muzejskega glasnika, ki izhaja v Ljubljanu glasbeni referent pri ..Slovencu . 1. t. d. Napisal je mnogo znanstvenih in strokovnih del na polju narodne umetnosti in glasbe. Pokojni zapušča soprogo in dva otroka. Kdaj bo pogreb, nam še ni znano. Bodi iu iahka zemlja! Dražba kož divjih živali Tradicijonalna dražba kož divjih živali v Ljubljani se je tokrat vršila v znamenju posledic deviznih in valutnih odredb in pre obilice blaga na svetovnih tržiščih. Kupcev je sicer bilo lepo število, tako iz našfj države kot tudi Avstrije, Anglije, Italije. Nemčije in Švedske, vendar inozemci niso i me! i dovolj plačilnih sredstev in <=e omejili le na nakup kvalitetno najboljšega blaga. Splošna svetovna gospodarska kriza in nezanimanfe Amerike je znatno potisnila cene krzna oa vzdol. Blaga je bilo mnogo preveč. Zlasti dobro je bil založen trg s krznom iz južnih krajec naše države, ki pa ni našlo odjema, izvzem-ši dalmatinskih kun belic. Kvaliteta blaga v splošnem ni bila dobra. Prepozno je letošnjo zimo zapadel sneg in pritisnil mraz. Prodajale so se gorske lisice do Din 180 za najboljše, poljske lisice od Din 130, kune zlatice do Din 560, kune belice do Din 540. veverice zimske do Din 3.50 in letne brez vrednosti, dihurji do Din 80, jazbeci do Dtn 50, divji zajci do Din 3.40, vidre do Din 400. Za divje in domaČe mačke, domače za ji v. polhe, poljske slabše lisice, podlasice, gamse, splob ni bilo zanimanja Le lepo blaeo najde kupca. Cene so odgovarjale onim inozemskih tržišč. Cene kožam divjih živali znatno padajo, pa tudi cena mesu divjačine. Morale se bodo sorazmerno tudi znižati zakupnine za lovišča. Žena možu za god. — Kaj neki bi kupila možu za sod? — To je odvisno d tej?a. koliko more mož plačati. Krvava bitka v Trzinu Trzin, 24. marca. Petkova gostilna v Trzinu je bila danes ponoći pozorišče krvave bitke, k: se je končala precej žalostno. V ljubljansko bolnico so namreč morali prepeljati dve žrtvi pretepa, od katerih se ena bori s smrtjo. Okrog polnoči sta prišla v Petkovo gostilno 19-letui posestnikov sin Josip Rebolj iz Trzina in njegov tovariš, pozneje se jima je pa pridružilo še več fantov. Skoraj istočasno so se iz Domžal pripeljali v avtomobilu neki uradnik iz Domžal in več njegovih znancev. Rebolj in njegova družba so začeli baje šoferja izzivati, ta se jim je pa umaknil in jih je pustil pri miru. Fantje so odšli v gostilno, kjer je nastal kmalu prepir in pretep, v katerega je posege! tudi gostilničarjev bratranec Maks Šimenc. Ta jo ie med prepirom dobil s steklenico po glavi. Gostilničarju se je posrečilo, da je fante izrinil iz lokala in vrata zaklenil. Fantje pa se niso pustili ugnati. Dvignili so vrata rz tečajev in znova vdrli v gostilno. Nastara j« bitka, med katero je gostilničar v silobranu snel puSko s stene in ustrelil med fante. Zadel je Jožeta Rebolja v trebuh in ta se je smrtno ranjen zgrudil. drugi fantje so pa zbežali. Rebolja in Šimencu so prepeljali v bolnico. Kakor nam poročajo, je Reboljevo stanje zelo kritično, fant je še vedno nezavesten in se je bati, da bo poškodbam podlegel. Orožinki v Trzinu so uvedli obSiruo preiskavo. Težko ranjenega Rebolja je pripeljal sam gostilničar Petek davi v Ljubljano. O pretepu je bila obveščena tudi ljubljanska policija, ki je gostilničarja aretirala in izročila sodišču. Čudežni pirhi Ljubljana. 22. marca. Le prav malo je takih, ki bi letos pirhe i/hira! i. prav mnogo pa t«ikih. ki Hh sp'oh ne bodo i-meli. če že niso dofcSli klopotcev. ko je zanje letos tako rodovitna letina. Že butare so bil" na redko okrašene / iuibolki. a polno se je / njih posmnehov alo fig m prav malo so prišle do veljave oljke miru. Kije je začarana kokoška, ki bi ne»la /Juta jajčka? Ni rumenega pšenične.« a zrnja za njo in od nikoder ni te/;ko pričakovanega dobrohotnega eopernika . . . Edino naša umetnost, ta potrpet j'rva, krotka in v stradanju utrjena dekla slovenske kulture se zna čarati in dehti čudeže. Kar z dvema razstavama obcntun nas je ohlugodarila, polnima najlepših, najdragocenejših in najbolj razveseljivih del. Jakopičev paviljon je napolnil Matija Jama. jubilant brez monografij v krasotni oremi. brc/ na jsi j a jnejših koncertov >n .slavnostno ra-zsvetljenih predstav v operi, brez svečanih sej in brez fondov. Nrkdo ni obdaroval jubilanta z naslovi, kadilom m slovesnostmi, mojater-filozof je pa odprl bogato svojo zakladuieo in nas povabU v njo. naj pridemo po darila, po zlate pirhe, ki jih daruje domovini za vekiko noč. Ni ya med našim; umetniki, ki bd tako globoko oboževal lepote domovine ko: Matija Jama. »Vedute Bleda so že priskutne, panorame naših planin prežvečeni motivi, slike iz Ljubljane bo naloge razgted-riTČarjev, sploh naši lepi kraji mso vredni čopiča pravega umetnika, /aJcaj takt motiv) so se že davno preživeli.« Tako se mnogi izgovarjajo in — zagovarjajo. In glejte, čeprav smo videli že sto in sto Bledov. tisoč Martuljkov, nepregledne vrste pogledov na Ljubljano, vendar so Jsimini BleoS novi Bleai. novi Martu liki. nove Save in Ljubljane, nove Kutpe in nova Plitviška jezera in vsi so taki, kakor bi njih lepoto občutili in občudovali šele prvič. Zato, ker ie Matija Jama velik umetnik m največji pesnik lepote nasHh krajev. Jami očitajo tudi. da njegove slike niso pisane, ker rabi navadno res le po dvoje barv v vseh odtervkih. ki so pa zvezani z žlahtnim tonom v najskladnejšo harmonijo. Veliki umetniki znajo igrati tudi na en* ~./ni struna. Poglejte samo njegov >-JesenTel in žarel v najtemnejše globine in vnumal ter bud'1 visoke plamene tihe sreče najin-tenzivnejišega estetsikega užitka. Reenobno sivkastomodro je »Zimsko popoldne« na Bledu — najmehkejši žamet in zamolklo bleščeča se svila! Vrsta B'edov v snegu in solnou. da se vam bKeei. in vse doKne Save pri Jesenicah, med njimi pa vesela »Sava s Stolom« in delavskimi hišicami na Senožeti. ki nam danes delajo toliko žalosti, pa mogočna razvalina Kamna, ki mu prijatelj narodne starine Jama pravi po domače in šaljivo aa fevdalizem namigujoč »Vampergarjev grad«, polno bizarnosti Plitviških jezer s slapovi: ki se na lahko kodrajo kot lasje, ko jih dekie razplet«, - stare zverržene strehe Ljubljane v kopeli zlata — končno pa tista Stroka soparna tišina Kulpe. ki se tudi na sliki gibljejo kravice v njej. Delikatese so mile sličice selisnk in se-ijančic doli od pestre Petrinje. Male sličc*. a kako so velike, obširne in prostorne, kako zrasto. če se ustavite tudi pred najmanjšo. Nekaj avtoportretov in portretov od kriva Jamo za globokega psihologa *Pa strr* m dve srifct »Pri kopanja« z odl:eno komponiran i mi akti nam pa odkrivajo Jamo z nove strami, a kaj bi še pisali o na- predku. Matija Jama je v vseh svoj'li deitb mojster in poet. Ante G«bcj. KOLEDAR Da»e»: Sreda, _*8. niaica. katoličani: Oton, Viktorin. bražislav; pravoslavni: 10 mtrea. MIASNJB PBlBhlMIVh Kinu Matira: Bt>n Hur Kino Ideal: Modra oči in slaPravnik': pre,];,vari|« < ! , jiča ob 18. na sodi.*«-u. «ob;i 79 Naba vi jalna tadruga državnih ■ihrtlssi rev: občni zbor ob pol 20. v beli dvoran t ITniona. DKZl RM- LEK\KNK Dane.»: Leuslek, Resli. v.. . • >\n l: nec, RfaBska cesta i'4 in dr. Knv t l>oa 1 cesta 41. Živilski trg pred prazniki Ljubljana, 33. n Današnji živilski trg jc bil v znamenju velikonočne konjunkture. Na tr^u jc bilo vsega blaga v izobilju: kmetje SO pripeljali velike množine pridelkov, mesarji so bogato založili svoje stojnice, manjkalo seveda tudi ni mlečnih izdelkov, uvožene /e-enjave in raznega kolonijalnega blaga. /-vahno je bilo na Pogačarjevem trtru. Vod-nikov trg je bil pa po dolgem čas.: mpet enkrat skoraj popolnoma zaseden. Cene mesu so ostale neizpremenjene. Največ je b;lo seveda povpraševanj po gnjati. ki so jo prodajali od 18—20 Din kg. pleče pa od 14—T6 Din. Gnjat menda šc nikoli ni bila tako poceni, kakor letos. Goveje meso stane 8—10 Din k& v< ovik I 12, M. vrste pa 10 Din. Teletino proda po 12—H prešičje meso po kakovosti od 13—16 Din. Prodajalci mlečnih izdelkov imajo svoj stalni prostor za zidom semenišča. Muogo jih je bik) davi in različne cene so meli, Tako so prodajali kuhano maslo po 36 Din, surovo maslo pa od 2n 32 Din Kg bohinjskega sira stane 34 Din, ;sto:ako vrhniškega, kg sira za kuho S Din, mer ca sladke smetane 6—S Din. Ostali iivilsk-' trg je bil dobro saloiea l jabolki, orehi m drugimi dobrotami. Kmetje so pripeljali dovoli jabolk, već noma pa samo blago druge in tretje vrste. Prodajali so jabolka od 3—5, d oči m je kvalitetno blago na Pogačarjevem irgu po 8 l>in kg. Ugodna letina orehov se pozna tud: na trgu. Še nikoli ai bila na trg pripeljana taka množina orehov kot letos. Prodajajc jih oluščene v jedrcih po 14—15 Din kg. Zel.i-nata glava stane 2 Din. glava ohrovta 1.50 —2t kg kislega zelja 3—4. kisle repe 2J0 3 Oin, kg kariijole o, kg zverizene end vije 14, kg ajsarice 10, kg tržaškega radtca ?2 Din. merica motovilca 2 Din. Jajc ie bilo v -zobiiju in so raz 11 ki uma poceni. Prodajali so jih par 1.75 Din ah pa 12 za 10 Din. Ena kokoš stane 25—30 Din. Seveda je bila kupčija zelo živahna, gospodinje so pač morale gledati m to, da pride za praznike kaj bolnega na uazo. Kg suhih češpdj so prodajali po H- lo Din, od kolonijalnega blaga pomaranče po kakovosti od 1—2 Dm. rozine pa od \$ 22 Din kg. Kot rariteto, oziroma specijaliteto jc omeniti sparglje, ki stanejo kg 60 Din n pa grah v stročju po 20 Din kg._ Narodno eledaliSee DRAMA. Za/ce*tek ob 20. Sreda. 38.: \rseme l;n>pjn. K^ri r. eatrt«k, »4.: aapruu. PeteOt. 25.: uprto. Sobota. ML; aaiprto. 9 Opozarjamo aa dr*m*k0 prod»t*ve. Vpriaori *>e poial^Injič t letofimji »^aonl de-tekttv«ita komedija. Aj-«oti*» L*ipin '/-a «"©d B. Zasedba ista kakor pri pgSMSJSll HeZlI* SkirtrvnSkova. Predstava *e vrSl xa r*wi B. OPERA. Začetek ob 20. S<>edA, iS.: Roban&onajda. H«*i C * Ljubljanska opera \prizoru drars; ob -0. uri OrfeubaobiO'.o komično ilcjaiijih: Robin-zona^La. Opero dlrisrbna ka-Klnik štritof. lle&ija je De lak ova. Zaaert-ba pređn£er*»ka. Pri pr*M*v1 s - ba-ietrri «bor. Pleee je p^iredtl bal«nni mo>**r ar. Ck>loviao. Predstava ie 7J1 rod C. Petek, '25. marca. 15.40: Uvod v prenos; 16: VVa^ner-Par-sifal (prenos iz narodnega gledališča v Zagrebu); 22: Časovna napoved, poročila. Sobota, 26. marca. 12.15: Pložce; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plofice, borza; 17: V. Pirrat: Strupene pomladne rastline; 17.45: Reportaža velike procesije in prenos zvonenja iz cerkve Sv, Petra v LJubljani; 19: Salonski kvintet: 20: Godba vZarje*: Velikonočne peanii; 20.45: Trnovski cerkveni zbor; 21.30: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ne gre. ^— Neki učenjak trdi, da lahko doseže vse z osredotočen jem svojfti tnisfl na ta ali oni predmet. — Pa naj si primisli v nabilo ^»'m restavraciji natakarja k s vaji rnizi. Edina nesreča. . — Ali se vam še n? pripetila nobena nesreča, ko tako pogosto potu lete po železnica? — Ne. §e nobena, če ne štejem t ste. ko sem v predoru poljubil očeta namesto hčerke. Popularnost. — Moja popularnost s t stopnjuje. — Dravi humorist. — V letošnji sezoni -se smejejo ljudje dvakrat toliko, kakor lani. — Čestitam. - mu pravi kritik. — Torej si se oženi*? Stev. 6 7 »SLOVENSKI NAROD«, dne 23. mare« 1932 Stran S. Dnevne vesti — Kongres češkoslovaško - jugoslovanskih lig. Na praznik in v nedeljo se je vrš.l v Olomucu kongres Češkoslovaško - jugoslo-venskih lig, ki se ga je udeležilo nad 00 zastopnikov, podružnie in vec odličnih go->tov iz Jugoslavije. Jugoslavijo sta zaslojv\-la poleg našega poslanika dr. Grisogona predstavnik zvezs lig vseuciliški docent Ir. Miletie iz Beograda in zastopnik podružnice v Zagrebu g. Škornjak. V nedeljo zjutraj so poselili udeleženci spomenik jugoslovenskih junakov v Yypadu. kjer je izpregovori-predsednik kongresa vseuciliški profesor dr. Murko, ki je položil b krstam svojih rojakov vftiipc Kongres je sprejel mnogo resolucij o šolskih in ekskurzijskih vprašanjih ter o izmenjavi knjig in umetnin, storjeni so bili pa tudi sklepi o propagandi tu-Hstike ter o dijaSkib ekskurzijah. — Velikonočne šolske počitnice. Letošnje velikonočne še>lfiike počitnice se prično z jutrišnjim dnem in trajajo do vštetega 29. t. m. V sredo, 30. t. m. bo zopet redni pouk. Zakon o srednjih šolah pravi d;i trajajo velikonoone počitnice 10 dni. Odlok profivehnerja ministrstva pa določa, da traja to letos sttrno 6 dni. — Osebne Testi s pošte. V področju dravske poštne direkcije f&a napredovala za pristava VIII. skupine dr. Vilko Vujčir in Jernej štnrm. Za upravnika VIT. skupine pri pošti ▼ Brežicah je napredoval Jožko Tnrk. Za p. t. uradnika VI. skupine je napredoval Franc Rechberger na mariborski kolodvorski po«ti. Upokojeni so: Franc šemrov. administrativni uradnik na ravnateljstvu ter Lucijan Kovactč, Terezija Cikava in Karla Pfajferjeva na ljubljanski glav-nj poeti. — Promocija. Na univerzi kralja Aleksandra I. bo promoviran v petek dne ^5. L m. ob 11. uri absolviran pravnik £. Aln-jevič Brank), rodom iz Visa. za dok'.orja prava. Cestimmo! — Terjatve napram Grški rn saškim avtonomnim ustanovam. Ministrstvo zunanjih noslov razglaša: -Med našo kralfevino in Grško obstoje gotove denarne terjatve, ki datirajo Še izza časa prve balkanske vojne. Radi obstoječih ovir se te terjatve niso do danes likvidirale !n so se tekom obeh vojn celo povečalo na eni in na drugi strani. Ministrstvo zunanjih poslov je pričelo urejevati naše terjatve napram Grški in mora radi tega zbrati podatke od vseh, ki imajo kakršnekoli terjatve napram grški državi ali od grških avtonomnih ustanov. Vsi oni, ki imajo kake terjatve navedene vrste, naj primerno obrazložene in podprte z dokumenti čimprej prijavijo svojemu pristojnemu občeupravnemu oblastvu L stopnje (sreskemu načeistvu oziroma mestnemu na-čelstvu, ali pa neposredno banski upravi, upravnemu (II) oddelku. — Razpisane zdravniške službe. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje službo honorarnega prometnega zdravnika e sedežem v Šiški (Ljubljana VII), službo ho-•vorarnega prometnega zdravnika s sedežem v Kočevju in po 1 mesto kontrolnega zobozdravnika v Ljubljani in Mariboru. Prošnje je treba vložiti do 1. aprila. — Države, s katerimi j« Jugoslavija v telefonski zvezi, imajo naslednji zakonski čas: 1. srednje evropski:: Jugoslavija. Avstrija, Češkoslovaška, Italija. Madžarska, Nemčija, Poljska in Švica: 2. zapadao-evrop-ski: Belgija, Francoska, Holandaka in Velika Britanija; 3. vrnodno-evropeki pa: Bolgarska, Grška, Rumunska in Turčija. — Belgijski ieletniki na Sušaku. Včeraj je prispelo na Sušak 200 belgijskih izletnikov, ki so bili prisrčno sprejeti. V hotelu Jadran so jim priredili banket. Davi so se Belgijci odpeljali s parnikom Prestolonaslednik Peter< ob dalmatinski obali. Ustavijo se v Rabu, Splitu, Šibeniku, Dubrovniku in Kotoru, odkoder krenijo na Cetinje, vrnejo se pa po železnici in posetijo tudi Bled. — Nov tolmač nemškega in italijanskega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo odvetnika dr. Ivana Kimovca za sodnega tolmača nemškega in italijanskega jezika pri okrajnem sodišču v Kranju. — Dražba lova. Lov krajevne občine Stari trg se bo oddajal ponovno v zakup za dobo 3 let na javni dražbi pri sreskem na-6elstvu v Črnomlju 1. aprila ob 9. — Prepoved zahajanja v kreme. Okrajno sodišče v Velikih Laščah je prepovedalo Francu Debevcu iz Brloga zahajanje v kreme za eno leto, okrajno sodišče v Ptuju pa posestnikovemu sinu Alojziku Maleku v Jer-šovoih, tudi za eno leto. _ Preselitev odvetniške pisarne. Odvetnik v Ljubljani g. dr. Fran Zupane se je 15. t m. s svojo pisarno preselil v Tržič. — Razpisana ^lužba občinske ImbiVe ObMui Sv. Jurij ob Tfeboru in Prekopa razpisujeta službo občinske babice. Prošnje »e treba vložiti do 1. aprila. _ Iz rsiiižbcuega lista.< ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine^ št. 23, z dne 23. t. m. objavlja uredbo o raz-I'urejanju z vanj zvaničnikov I. in II. kategorije in služiteljev v resoru prometnega ministrstva, uredbo o dragmjskih dokladah državno]] uslužbencev, pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov šumarske široke s fakultetna izobrazbo, izpreaiembe, dopolnitve in popravki, Izpremembe v pravilniku o prijavi in odjavi paroplovnih objektov v rečnih pristaniščih kraljevine Jugoslavije, razglas o telefonskem prometu med Slovensko Bistrico ni Nemčijo navodila banske uprave za sestavljenje. opremijenje in predlaganje občinskih računov za leto 1931, 9 objav banske uprave o pobiranju občinskih trošnim v letu 1932, odločbe obče seje državnega svata m razne objave iz Službenih Kovin*. _ Nepravilna frauLiranjc pisemskih pošiljk. Rjave frankovne znamke po 50 par niso več v veljavi. Kdor frankira še s to znamko, dela naslovnikom uepotrebne izdatke. Sedaj je v veljavi zelena znamka po 50 par. Toliko občinstvu v blagohoten opomin. — Ureditev gnuinišrnih jam. Ki. banska oprava v Ljubljani je izdala razglas glede določil, po katerih se priznavajo banovinski prispevki za napravo gnojišč in gnojnih jam. Interesenti naj se javijo na svoja pristojna sreska nacelstva, ne pa na mestno načelstvo Ljubljansko, razen onih, ki bivajo v Ljubljani. — Novi Sad pod vodo. Ker se je začel sneg naglo tajati, je voda zalila velik del Novega Sada. Na velikem Liinanu je pod vodo okrog 200 hiš, 8 ae jih je porušilo, 31 pa preti nevarnost, da se vsak čas porušijo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, hladno in spremenljivo vreme, kakor je bilo ludi včeraj po vseh krajih naše držav«. Najvišja temperatura Je znašala včeraj v Skoplju 0. v Ljubljani 6.8, v Zagrebu fi.o, v Srdito 6, v Sarajevu 6, v Mariboru 4.8, v Beogradu 0 stopinj. V Beogradu in Sarajevu je snežilo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.9. temperatura Te znašala —2.8. — V smrt zaradi ne>rcfne Ijob^zni. V vasi Bmčičd blizu Kasova si je končal življenje 20letni Ivo Brnčič. Pred samomorom je napisa! poslovilno pismo, ki v njem prosi roditelje in prijatelje, naj mu oprode, da se je odločil za samomor. — S sekiro nad nei»e-Ben Hnr< nepre klicao zadnjikrat v kinu Matici. Za gigantski zvočni film >Ben Hurs: vlada Bfed ->b-činstvom še vedno veliko zanimanje. Ker pa mora biti kino od jutri naprej do velikonočne nedelje zaprt, bo film >Ben Hur< danes zadnjikrat predvajan. Cenjeno občinstvo ima torej danes zadnjo možnost ogledati si to monumentalno filmsko delo. Predstave se vrše danes ob 3., 6. in 9. zvečer. Vsakdo, ki filma še ni videl, si ga mora danes brezpogojno ogledati. Ker bo z ozi-rom na zadnji dan predvajanja tega filma naval na blagajno pred predstavami zelo velik, priporočamo občinstvu, da si vstopnice preskrbi že v predprodaji. TM) SE L1UBUANA Š NIKDAR NI • 5ME1ALA • kOT PRI FILMU BUSTER K EATON. PRVIKRAT .. NEMŠKI —Ij Na XXV. rednem občnem zboru j. n. a, d. >Jadrana< je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Kosmatin Jože, cand. phik, podpredsednik Jenic Janesz, cand. iur., tajnik I. Roth Matija, cand. tehn., tajnik II. Ko3 Emil, stud, iur-, tajnik III. Jeran Milan, stud. tehn., blagajnik P rosen Franc, stud. tehn., knjižničar I. Ton in Franc, stud. phil., knjižničar II. Preinfalk Anton, stud. med., čitalničar Verbič Boris, stud. iur., gospodar Zore Slavko, cand. iur., arhivar Vargazon Dušan, stud iur.; revizorji: Hiter Boleslav, stud. iur«, Uršič Andrej, cand. iur., Megu-Šar Maks, stud. tehn.; načelniki sekcij): kulturno znanstvena Vargazon Dušan, stud. iur., socijalno gospodarska Gerželj Franc, stud. phil., šahovska Preinfalk Anton, stud. med., tiskovna Hrovatin Viktor, cand. phil., ženska Perko Stana, stud, phiL, dramska Grgič Edvard, stud. pniL, športna &tolla Slavko, stud. tehn., zabavna Sikošek Dušan, stud. tehn. L""'— Nedeljski počitek v brivnicah. Anketa o odpiranju brivniic ob nedeljah v Ljubicami in okolici se je vršila v ponedeljek v Delavski zbornici. Prisotni so bili: Za Zbornico za TOI podFpredeednik EngeTbert Franchettl in taomlk dr. Pretnar, za Delavsko zbornico Joža Golimaoar, za Zadrugo brivcev, frizerjev jn lasnIcarjev v Ljubljani načelnLk šinkovđc ln odborniki Dolenc, Šolal, Podržaj ln gdč. Frajjchettijeva, za Društvo bml-vskih, frizerskih rn vlasuljar-skih pomočmikov v Ljubljani pa Mateg Jo-devič, Burger, Habicht Bilo je še 18 članov mojstrske zadruge ln članov društva pomočnikov iz Ljubljane. Vodil je g. Joža Gol maj er. V diskusijo so posegli skoraj vsi navzoči ln je bil sprejet soglasno zaključek, da se uvede obllgaten nedeljski počitek za vse brivnlce v Ljubldan.1 iai okoKci, t. j. za občine Moste, Vič in Zg. Šiška brez izjeme. Naproša se kr. banska uprava, da nemudoma uvede obligatno zapiranje ln počitek v brdvmcah ob nedeljan. Vsakdo, ki bi kršil to naredbo, naj se strogo kaznuje. Specijalna trgovina rokavic in nogavic A. PERKO Ljubljana, Aleksadrova c. 4 (palaca »Viktorija«, pasaža) Bemberg svilene nogavice Din 35,—. Prima flor nogavice Din 25.—. Velika izbira rokavic po najnižji ceni! Sprejema rokavice v popravilo in čiščenje —Ij Nekaj komada švedskih srebrnih lisic odda po nizki ceni vDivja koža« na velesejuMi še v Četrtek, dne 24. marca. — Ij Avtobusna proga Ljubljana-Planina od današnjega dne aopet otvor jen a brez vsake izpremembe. —Ij Pravljice pripoveduje v četrtek, dne 24. tm., ob 17. uri popoldne, v beli dvorani Unlona. gdč. Maša Slavčeva, članica drame. K obilnemu obisku va-bi naše malčke TKD A.tema. 208-n —Ij Kolek i protituberkuloine lige se dobe siroro po vseh trafikah, dalje tudi v papirnih trgovinah in knjigarnah. Z nakupom kolekov pomagate zbirati za počitniško kolonijo po jetiki ogroženih otrok. Na vsako velikonočno voščilo prilepite tudi kolek lige! — Kapajte aa velika noč Ciril-Metodove razglednice. 209-n Telesna dela usmiljenja Če je človek mlad in siromašen, ga ljudje povsod odrivajo in zmerjajo Ljubljana, 23. marca. — Povejte ml, kje je Borza dela. — Nasproti sodni)« na Miklošičevi cesti. Ari niste domačin? _ Kako, domačni ? Povsod o a žirpaa- ■ativih me vprašujejo, kam sem pristojen, vsak te naprej vpraša, k j*; si doma! To bi sam najrade vedel! Moj oče je bil rudar v Nemčiji, so voda Slovenec. Roti U sem se v nekem mdustridskem revinju. Kdo ve, kje! Delavec ni nikjer doma. Selili smo se vedno za kruhom. Matere nisem poznaj. Očeta je vzela vojna. Potapaj sem se po svetu od mladih nog: za krahom. — In odkod prihajate zdaj? — Lani sem delaj v Guštanju. Odpu&tUi so me že pri mnogih podjetjfirh, toda M mi-filLU'. da sem tako zanikartm. Ko sera se ;vpj netem podjetju pritožil, zakaj odpuščajo baš mene, so se mi smejali. Pa sem moledoval, naj se ne usmilijo, s po* zdisr-njeuimi rokami sem jih pvoaM, naj me ob-diže. pa čeprav mi znižajo p4a.v>. Ha\ua-tatj J«' dojal: Ali ete se kdaj učili katekizma? X^'.' X<>, vklite. potenj ne šeste, kaj so telesna dela usmiljenja. Nasččovati lačne, -LfblačiU nago. V: rte. fantič, stvar Je takšna: časi so resni in moramo se ravnati nekoliko po socijalnim čutu. Zato pač DBOramo -ledari predvsem na oženjene .]e-lavee. Vi ^te pa mlad. l*.ste že doMli kje d: i-'' i službo. — In ste jo dobUi? — Poleti som :«j iskal na knu.i.di. Ponujal sem se za alapea, duiuanja, pastirja. Odganjal' so me v nezaupanju, čes, mlad potepali je, ki išče samo Prilike, da bi nas okradel. Toda za s.i!o sem se pTehil do rimo. Slo« r sem bil večkrat nrsUjen prositi, ker nisem hotel krasu. Seveda se mlad človek nikomur ae smili. Koiikrat so se z.srražal: nad me*ioj, češ, tako mlad ai. r>a nof-eš dela-ti in postopaft! Ali te ni sram?! _ ln vas r«is n: ni Kale,, da bi zaoeH POBIJAMO KRIZO! Obleice, površnike, trenchcoate, vetrne jopice in vsa druga oblačila za gospode, ter blago zadnjih novosti oddajamo po globoko znižanih cenah. Drago Schwab, Ljubljana Ob 10 letnici Jadranske Straže Letos je minilo 10 let «xikar se je u^ta-,lovila Jadranska straža, naša najmočnejša in edina nacionalna organizacija % občim jugoslovenskim pomorskim programom. S svojim zamahom je tekom desetletja objela i-ek> našo državo. Narod si je prisvoji in vzljvbil ideje, cilje, dek) in stremljenje Jadranske straže, ki predstavlja danes s slo-tisoc Mani in podmladkom. »» preko 500 podružnicami v državi in v inozemstvu in svojimi glasili, ki se tiskajo v 25.000 izvodili mesečno, inočan jugofiloveuski, poanorsko-jadranski pokret, ki se ne more več ustaviti, pomorska zavest je probu jena, ona prodira in osvaja, ona bo zmagala. Jadranska straža je pod visoko zaščito Nj. Kr. Vie. prestolonaslednika Petra nacionalno in kulturno udruženje vseh J u »oslovenov. brez ozira na pleme, vero in politično opredeljenost. Njeni visoki cilji se pa morejo uresničiti po pob ion la samo, ako močna pomorsko-jadianska zavest prepoji ves narod in ;ko se ojacajo vrste Jadranske straže. V proslavo lOletnice Jadranske straž«- se bo vršila v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union dne 2. aprila t. L slavnostna akademija z izbrauim umetniškim programom, ki ga objavimo posebej. Vsi člani in prijatelji Jadranske straže naj posetijo to akademijo v čim večjem Številu in izkažejo s tem svoje simpatije do naše organizacije. Vstop ni vezan na posebna vabila. Vstopnina pa je tako nizka, da je poset vsakomur omogočen. SPORED SLAVNOSTNE AKADEMIJE JADRANSKE STRAŽE ki c>e bo vršila v unkanski dvorani v L.ju*>-tjani dne 2. apnila t, 1.: 1. Svetel Heri: Fanfare. 2. Slavnostna overtura, i »vaja goxlba glasbenega društva >Sloga-,- pod vodstvom g. drirugeota Heri Svetla. 3. Jubdleona alegorija. Sodeiuaeta po-mladka Mestne ženske reahie ^imnatije in drž. trgovske akademitfe. Med alegorijo se izvaja slavnostna koračnica prof. Berana. 4. Pozdrav .predsednika in slavaostn>i nagovor g. senatorja dr. Bodbčča. 5. Lajovic Anton: Bujni vetri v polju. Stritof Xiko:: Micka bi raida Jurka dobila. Poje gdc. Meze Anita, sopranastka in gost kr. opere v Lrem.rjajo: g Stritof Nlko, dirigent kr. opere (tooki 9 in 10), S-Galacija Rajnold (točko 5 in 8), g, Prtnoič Vladimir (točko 6). Po sporedu družabna zabava Igra Jazz-orkester Narodnega želez ni carskega glasbenega društva Sloga-. Vstopnina: parter-ni sedež po Din 20, 15 m 10, balkonski se deži po Din 3, stojišča Din 2. Predprodada vstopnic v trgovini t Ti-čar, šelenburgova nfica. 210-n krasti? — Seveda me je, ko tem bil prav vražje lačen. Ko je človek lačen, ae misli več mnogo na to, kaj sc sme m kaj ne. Toda. lahko mi verjamete, da dosded Se ni&eiu kradel Moram pa biLi odkritosrčna. za.;>r"' so me že večkrat Prijeli so me namreč kot potepu o a. ker nisem mogel dokazati, s Mm se preživljam. In večkrat mi je prišlo popolnoma prav. Imel sena prenočišče, včasih sem se pa tuda nekoliko najedeJ. Zato sem se zadnje čase — misJini. da vam smem zaupati — začeti nalašč s mu kat i okoli žandaj-merij, da bi me ojpaz.iii in prU'dt Somtjiv sem preec*i, sad vMite. kako slabo sem oblečen Včaalh se ml noar«V!. — V Ljubljano st*: pvHU« ftl b' dohMl kakšno potlpo-ronjtiko, slišal s«Tn pa. da jr tam najbnj-no. zdaj bom pa preživel veliko noč v Ljub ijani. Vleče me k bovarjden, aa li>>rzi del« jih lK>m (Otovo duddl. — AU denar za potovanji- prih«r;u"-d< .' _ Slabo me sodrtr. N«- mete nialitt, 6« >> clovtvi lačen in meapan, 9a U tudi vagabundi in berač. So\td;i je 0k>vek prteilj« I beračiti, če je lačen, toda 1 Wi nismo u«' < -jeivi za ta noklk'. Že leta !rv ?-vrii Itcz pfm-ve službe, pa št nisem :>\-[>< t u i-':} 10 Din. Kako potujem? Ali ne viđtte« dl mi :t>t: gledajo iz čevelj? To j<- ii:jo doOTO, la rmam zdrave uoge in du ni: !iic%o osoble, ker sem napol bos. če je pa človek obse ji >i igrati \agabunda. s.- tudri ne sinete CwHtt, če vam povem, da s«on rfmwkh le potoval »na erno;. Knkrat m«- i«- pn paaal IWtia< \ čii-vajnici tovi»rr.t^?a rafiniil n m*' ;>r • tepel. Mislim pa. da ras nolrofaaim i -. • «drav{jen4! Eckenerjevi načrti V svG'jdi predavanjih, ki jifa jc imel dr. Eckejier v Oiiaseldorfu h& BooMi, e razvil načrt r>aWtov v Ameriko v te« kačern l&tu. Bckcner priprLivia tetin z zraJvopIovoin 10 polciov v \oiei Kreniti pa ne misli p<> novi poti Meko Islanda. Gronlati Ji.te in Labrador a. ka-kor je prvotno nameraval, temveč jo-pot po stari juini poti preko Pnmcfje. Eckencr jo bil z srakoplovom doslej v zraku .i500 ur in v tem času |e đokaeal< da je zrakoplov -zuradi svode varnosti najboljše sredstvo u\ rcJen nafini promet nad suho zemlio in nad ini>rj!ii Z razvoj zračnega prometa i zrakoplovi ie pa važno, da se Amerika 1 angažira pri družbi /eppeliuovih zrakoplovov. Amerika je namreč edina država, ki hna dovoij lielija. pa Je prepovedala izvažati ga. V l^odoće bo pa prihajal pri ]>olujenju srakoplovov v pošte v samo heHj. Zaradi gospodarske krize zaenkrat ni misifti na gradnjo novih zrakoplovov in haagarjev, da bi bik) mogoče organizirati reden itaorri promet med Evropo m Ameriko. Nova zvezda Hollyw MM t V Hotlywoodiu se je pojavita nova zvezda Clark GaWe, Valentinov nasied-nik. Rojen je bil v Ohiu, toda mati mu je umrla kmaki po rojstvu. Od deia na očetovi farmi je zbećail k masmem« gledališču, kjer je ostal nek^j let, potem se je pa napotil v riodlywoo«d. (rable im,i baee ženskam zek> nevarne oči in iirt očara zlasti z iamicamri. ki se me napravijo v licih, kadar se smeje. Z Eai velja za najlepšega filmskega igralca Hollywooda. Uspeh ga pa ni prav nič fzprememl. Predolgo se je boril za ob-stamek in zato ga slava ni ornajivHa. Zadovoljen je, da se mu je posrečilo stopiti v ospredje in zdaj se je vrgel saiii-> na varčevanje, da prihrani čimveč, dokler mu je sreča mila. Gabte isma krasno postavo uileia n prvotno je nastopal v fihnu kot noco-metaš in dobival je 30 šilingov na dan. Oženjen je že drugič, njegova druga žena je gledahška igralka Rika Lang-hamova in je nekaj let starejša od njv-ga, je pa zeio inteligentna in elegantna dama. Z novo zvezdo Hollywooda bo posebno zadovoljen ženski svet, kajti Gable je kot rečeno zeko lep fant krasne mišičaste postave in zapeljivih oči. Iz Celja —c Uradni dan »roškega gremij« trgovcev v Celju, ki b,| ce morai : v rta veliki petek 2". L m. v Gornje.ru -ra-tn člane iz sornjegradi*kegoo obveaceai. —C Tamfcraiko društvo >Danica< v Celju bo imelo svoj občni abor z običajnim daevoim rodom v sredo 30. t. m. ob 30. v posobai sobi FiAip<3červe i;ostilm- v Gledališki ulici. —c Oolastna strelska tekma in a ribo -»ke Oblastne strelske družine se bo \ rSUa 6. septembra v 'izubijani, olani i eljske Strelake dnroue ae a pogostim sobniru sTr«3il:;ađiuoaQ ž»vaano pripravlya>o za t < - k -movaino u-d^lešbo na t-«., tekmi. —c Na v«*h progah celjskega me^tnegu avtobuanega prometa je bU z današnjim dnem vzpostavljen reden avtobusni promet, le na pcotf Celje - Podstroda se more aa-radi pre»aeo«*ene ceate vrakti promet za časno samo do L*eeiCD«3ga, Po zdravniškem nasvetih — VkK. še vedno si nepoborjSljiv, kara žena moža. Saj ti je vendar zdravnik zabičrl, da ne smeš pri jedi p*ti piva. Ti pa kljub temu sediš m piješ. — Dobro, stara, pa odnesi Jed »St.OVFW?rT T»inp, 3ne ?3 marca 1932 50 Albert Sord: V x dr a v nI te -~f- Roman Chebskv je dvignil zaprašeni in pre-pereli pokrov vodnjaka ter pogledal na dno. — Kaj pa iščete tam, doktore? — je vprašal abbe. — Skriven hodnik? Čuvaj je majal z glavo in se čudil, kako se moreta učena tujca, posebno pa še monsignor z vijoličastimi nogavicami, pečati s tako bedastimi malenkostmi. Chebskv je pa še vedno gledal na dno vodnjaka. Tudi abbe je stopil k njemu in pogledal v vodnjak; pri tem je pa potegnil iz žepa tabatjero, da bi vzel iz nje ščipec tobaka. Kar se je Chebskv naglo vzravnal in sunil Dottija v komolec tako, da mu je padla tabatjera iz roke naravnost v vodnjak. — Corpo di Baccho! — je zaklel abbe. — Kaj ste pa storili, gospod doktore? Izbili ste mi tabatjero iz rok, da je padla v vodnjak, iaz sem pa storil pri tem dve greha: razjezil sem se in zaklel... To je zgodovinska tabatjera, gospod doktor, tabatjera velikega Napoleona. Dobil sem jo od pokojnega strica, ki mu jo je bil podaril kardinal Fesche, a on jo je bil dobil od sv. očeta Pia VH., njemu jo je pa podaril Napoleon, ko je imel zaprtega v Fontaine-bleau. Ubogi abbe je skakal okrog vodnjaka in tarnal, da je ob tako dragocen spomin. Chebskv je pa vzel kamen in ga vrgel v vodnjak. Slišalo se je, kako je voda pljusknila. — Bodite brez skrbi, — je dejal Chebskv. — takoj popravim svojo nerodnost. Prijatelj, — je nadaljeval obrnjen k čuvaju, — ali imate pri rokah dovolj močno in dolgo vrv? Čuvaj se je obotavljal. Vprašujoče je gledal Onesima. — Seveda jo imamo, — je odgovoril One si m namestu njega. — Vrv imamo v drugem vodnjaku, na posestvu .. . — Takoj grem po njo, gospod One-sim. Onesim je odšel z njim. — Ne pozabite, očka. kaj ste danes videli in slišali, — mu je naročal spotoma. — To utegne biti zelo važno. — Seveda, gospod Onesim, nihče ne more vedeti... to je nevarno___strupeni plini.. - —Kaj vas to briga. Ta gospod bo že sam zlezel v vodnjak. — Toda, gospod Onesim, iz tega vodnjaka že petdeset let nihče ni zajemal vode! — Bežite no ... In Onesim se je vrnil h gostoma. — Naročil sem mu, naj se požuri z vrvjo, ker je ura že dve in :reba se bo vrniti v Saint-Vigor, da ne zamudimo obeda, — je dejal. — Toda spustiti se v vodnjak je zelo nevarno, gospod doktor, ker je že davno zapuščen. — Previden bom, — je odgovoril Chebskv. Abbe mu je prigovarjal, naj se ne spušča v vodnjak, toda to je bila samo vljudnost, ker mu je bilo mnogo ležeče na tabatjeri. Čuvaj se je vrnil prej, predno ga je Onesim pričakoval. — Spomnil sem se, da je v skednju vrv krovcev. Evo je, gospodje. — Je že dolgo tega, ko so delali tu krovci? — je vprašal Dotti, ki se mu je zdela ta stvar nekam sumljiva. — Dober mesec bo, monsignore, a čez štirinajst dni bi morali priti zopet. Čeprav je očka Gicquel hitel kar se je dalo, je vendar privlekel za seboj celo množico radovednežev: šest žensk z otroki in trije fantje so ee prerivali po ozkem hodniku na dvorišče. Eden. zavaljen dečko krepkega vratu, je mrmral: — Jaz že ne zlezem v vodnjak, prav gotovo ne. Chebskv ga je poklical. Fant se mu je nerad približal. Pomiril se je pa videč, da bosta dva. Pokrov vodnjaka so položili na tla. Pod pokrovom je bil zabit v steno železen kavelj. Chebskv je privezal nanj vrv, slekel suknjo, sedel na rob vodnjaka, se prijel z rokami za kavelj, si ovil vrv okrog noge in se spustil doli. Drugi so obstopili vodnjak opirajoč se drug na drugega. Dotti se je nagibal čez rob in pazil na vsako doktor-jevo kretnjo. Chebskv je v vodnjaku potegnil iz žepa revolver in ustrelil, da bi očistil zrak okrog sebe. Strel je bil grozen; dim se je dvignil proti vrhu, ljudje so prestrašeno kriknili in odskočili. Dotti se je na ves glas zasmejal. — Vaše odtoke je ubil, — je dejal Onesim čuvaju. Dim se je počasi razkadil. Zagledali so Chebskega na dnu vodnjaka z lučjo v roki, sklonjenega nad dnom, ki je bilo suho. Ozrl se je gori in zaklical. — Tabatjero že imam! — Imenitno, doktore! Če nosljate, jo vam bom pa že moral podariti za spomin. Toda Chebskv še ni hotel iz vodnjaka. Videli so, kako se pripogiblje in zopet vzravnava, a vrv je nihala na prazno. — Menda išče v vodnjaku zaklade, — je menil abbe. — Aha! Že pleza nazaj. Uren je kakor veverica. Vidite, prijatelji, da se mu ni zgodilo nič hudega. Chebskv je priplezal iz vodnjaka; pot mu je oblival čelo in bil je bled ko zid. Pomagali so mu iz vodnjaka. Abbe mu je ponudil čašico dobre kapljice, ki jo je nosil v stekleničici vedno s seboj. Drugi so še vedno gledali v vodnjak. Očka Gicquel je hotel potegniti iz njega vrv, pa ga je Chebskv zadržal, rekoč: — Čakajte, to opravim sam. V vodnjaku sem našel nekaj čudovitega in nerad bi se še enkrat spuščal na dno. Previdno je potegnil iz vodnjaka vrv, kd je imela na koncu privezan zavitek obleke, a iz zavitka je molel zarjavel železen kavelj. Položil je zavitek na rob vodnjaka. Onesim je napeto opazoval njegovo početje; nataknil si je monokel, se zaničljivo nasmehnil in stopil k vodnjaku. Chebskv je odvezal zavitek, da pogleda, kaj je v njem. Na tla je padla sablja, za njo pa še revolver, čuvajev zet je hotel orožje pobrati, toda čuvaj ga je zadržal, rekoč: — Pusti to. Orožje pripada sodišču. Zakon pravi, da obešenca ni dovoljeno sneti, dokler ne pride sodišče. Toda za njegovo svarilo se ni nihče zmenil. Splošno pozornost je vzbudila lepo okovana hrastova šatulja, ki jo je privlekel Chebskv iz zavitka. — Saj sem vam dejal, gospod vi-komte, da je naš vrli prijatelj iskal in našel zaklad. — je pripomnil abbe. Vikomtu Onesimu pa ni bilo do smeha; prebledel je in presenečeno gledal resen in miren zdravnikov obraz. — Izvolite oprostiti, gospod vikom-te, — je dejal stari čuvaj, — menim, da bi bilo treba sestaviti protokol, moj zet je od sodišča. — To je tudi moje mnenje, — je pritrdil Chebskv. — Treba je vse zapečatiti, — je pripomnil čuvaj, se sklonil k Onesimu in mu zašepetal na uho: — Po zakonu mu pripada polovica, — Bomo videli, — je odgovoril Onesim. Zlati nebotičniki sveta Koliko je na svetu zlata in katera država ga ima naj već Usoda zlata je vedno zanimala 1 ju di in zato imajo poročila o tej dragi kovini po časopisih navac'no vetikt naslove. Vse, kar je v zvezi z zlatom, je več ali manj senzacija Kljub splošnemu zanimanju za zlato pt večina ljudi niti ne ve, koliko qa je na svetu in kako in razdeljeno med poedine države Kriva je deloma precej površna predstava o množini zlata in neznatna velikost zlatnikov, kolikor jih je sploh še v prometu. Množino zlata, ki igra vlogo v običajnih borznih in drugih gospodarskih poročilih, si lahko mislimo v duhu v obliki nad* dolarja, ki obsega za 100 milijonov do^ larjev zlata. Ta naddolar bi bila okrogla, 30.4 cm debela plošča, ki bi merila v premeru približno 5.70 m. Tehtal bi ta orjaški zlatnik pičlih 166 ton O pridobivanju zlata v historičnih časih nimamo nobene zanesljive sta^ tistike, niti o pridobivanju zlata od začetka krščanske dobe. O pridobivanju zlata v poedinih delih sveta imamo približno točne podatke šele od odkritja Amerike. Če bi si hoteli pred-staviti množino doslej na svetu pridobljenega zlata v obliki omenjenega naddolarja, bi prišli v fantaziji k za* ključku, da je bila že dograjena pira* mida 223 takih naddolarjev in da je preostalo še za dobra dva milijona Din zlata. Če bi s pomočjo močnih žerjavov zgrad'li ta blesteči stolp vi* sok 68 m, bi imeli pred seboj zlato, ki so ga nakupili ljudje skozi stoletja. Zlati stolp bi meril v premeru skoraj 19 m in vreden bi bil 22.35 miljard do* larjev. Te piramide bi na zdaj sploh ne mogli nikjer postav ti. že zato ne, ker je zdaj »viden« samo del zlata, pridobljenega od L 1492 do 1932 in ki je vredno 22.31 miljard dolarjev. Sko* raj polovica te dragocene kovine se je pa izgubila ali pa jo je porabila indu* s*rija. Vse zaloge zlata na svetu v zlatnikih in kosih so znašale ob koncu lanskega leta samo 11.500.000.000 do* larjev. Od zlatega stolpa v naši fantaziji pa moramo vzeti še nekaj. Se nikoli v zgodovini se namreč ni posrečilo zbra* ti vse zlato v eni državi. Največ zlata je imela doslej Amerika, kjer so zna* šale lani v septembru zaloge zlatnikov in zlata v kosih nad 5 miljard dolar* jev. Amerika bi brla torej lahko lani zgradila najvećj: zlati stolp na svetu, ki b: imel M) ogromnih zlatih pragov. Francija bi pa lahko zqraiii!a 25 takih zlatih pragov, doćim bi bil stolp iz zlata, ki ga ima Anglija visok 2.4 m. iz španskega in japonskega zlata 3.6. iz belgijskega 1.19, iz nemškega, Švicar« skega in ruskega po 1 02. iz italijanske* 2a. holandskega in argentinskega pa samo po 1 m. Kreagerjeva prva in edina ljubezen Po nenadni smrti kralja vžigalic Kreugerja so se pojavile razne domneve, zakaj si je ta bogataš končal življenje. Sproženo je bilo tudi vprašanje, zakaj se Kreuger ni hotel oženiti. On sam je razlagal to tako. da nima časa za svoje zasebno življenje Za ženo hi moral skrbeti in jo vsaj malo zabavati, na bi ne mogel, in tako bi bil slab mož. Po njegovem mnenju je bolje ostati samec, kakor pa biti slab mož. Ta izjavi je pa bUa morda samo pretveza in za njegovim trdovratnim samskim življenjem se je najbrž skrivala tajna. In res je prišel neki angleški novinar zadevi do dna. Blizu Kristola v vasici Terb mM al i o§1a&t< Vsaka beseda SO par. Plača te lahko tudi p znamkah. Za odgovor znamko t - Na vprašanja brez znamk* ne m ndOnfrtricimn hJairnani& n&ln* Hiti S«—- — TRGOVSKI LOKAL s točilnico in stanovanjem takoj oddam. — Maribor, Melj-ska cesta 76. 1281 VOUGURT bolgarsko Kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mJećne izdelke prodaja Mlekarna. Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 35/T UREZE ZA POSTELJE izdeluje najceneje toCno po naroČilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih In železnih okvirjih tvrdka Pavel Strgulec. Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej) poleg skladišča »Alko«. 125/1. MODROCE otomane, divane, toteije m vse tapetniške izdelke vam m.di najceneje IGNAC H NAKOhE, LjtmijHffa, GospoHvetsiva ~« st;» 6t. 16 (pri Levu' POVEČEVALNI APARAT nov. za plošče 6x9 do 9X12, Ihahage Luminax poceni proda šter Anton, Tržič. 1280 NATAKARICO poklicno, mlado in inteligentno išče boljši hotel v Srbiji. Znati mora hrvatsko in nemško. Plača po dogovoru in sposobnosti, stanovanje, hrana, kurjava in razsvetij va. Obširne po^dbe s fotografijo na ^Hotel Grand«, Negotin, Srbija. 1278 STROJ ZA OKROGLE P.* ' TCE od 10 do 25 mm premera (Rundstahlhobel) kupi Ferdo Laznik. Radeče. 1282 KNJ1GOVOĐKLNJA (z nemško stenografijo), vestna, ki dovršeno dopisuje hrvatsko in nemško, je brza strojepiska ,ki bi popolnoma sama in samostojno oskrbovala vse pisarniško delo, se išče za 1. maj-nik. Prednost take iz stroke spirituoz. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zahteve plaće in starosti pod ^Samostojna spretna moče na upra- LEP LOKAL dve izložbi, sredina mesta, odstopim proti odkupnini — Naslov v upravi »Slov Nar.«. 1283 PLAČILNA NA hv.i.awa^.v stara 24 let, dobro izurjena, z letnimi spričevali, želi mesto v večji gostilni. Naslov pove ga. Ana Zupan, Celje. Na okopih št. 7. 1279 TRGOVSKA OPRAVA kompletna ali posamezno, za modno trgovino naprodaj. Naslov v upravi >S1. Nar.«. 1284 AVTO PREVOZNIKE iščem za prevoz opeke. Ponudbe z navedbo cene za 1000 kom. na 1 km poslati na opekarno Taučer F., Vodice pri Ljubljani. 1277 DALMATINSKA VINA Posebno izbrane vrste, namenjene za praznike, kakor tudi specialna vina iz suhega grozdja; cene čez ulico znižane. — MORSKE RIBE! Jutri v četrtek in petek v veliki izbiri: posebno morski pajki, jastogi, kamenice (ostrige), datelji, razni ribji rižoti itd. OPERNA KLET, Gledališka ulica 2 vo »Slov. N^T-oda*. 1226 i ZA MAJHEf DENAR NOVA OBLEKA! Ako jo prinesete še v četrtek dopoldne kemično snažit in likat, jo dobite že v soboto! ^prejemnica: A. Prezelj, krojač Ljubljana, Vošnja!:ova ulica 4 (za restavracijo »Novi svet«) ZA A. VVAGNERJA. Mts>tm po-grebai zavod Sporočamo vsem znancem in prijateljem, da je naš oče. stari oče, tast in stric, gospod z ormon Iščite pm Vašem čevljarju PALMA-0KMA gumi podplate, ker* so trpežnejši in cenejši kot usnje. Za črni in tuljavi čevelj. trgovec in posestnik danes, dne 22. t m. ob 5. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere, v 77. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil na veliki četrtek, dne 24. marca 1932 ob V2 3. uri popoldne od doma žalosti, Stari trg štev. 32, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. marca 1932. METOD, IVAN, sinova: FRANČIŠKA in PAVLINA, sinafii ter vsi vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo. Najcenejši nakup! ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. KONFEKCIJ A — MODA 22/T ČEVLJI NA OBROKE i E.\lPO«. Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19T Najcenejše vezenje perila, zaves, ntono- gramov pri MATEK & MIKEŠ. Lfobljana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) En ti an je, ažuriranje, p red tiskanje. — Na izbiro krasno predtiftkani nrtiči do izredno nizkih conah. Znižane cene za veliki teden! Sir polnomasten Din 16.— ćajno maslo Din 24.— lokler traja zaloga in vse ostalo špecerijsko blapo *o najnižji ceni. Priporoča se Julij Zupan Sv. Petra cesta 35 Urejuje Josip Zupančič. — Z* »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in tnaeratni del usta; Oton c3uiatoL - Va ? LOunijam.