Hatollšk cerkven list.
Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr . v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide llaniea dan poprej.
Tečaj XV.
V Ljubljani 10. listopada 1862.
lA&t 32.
J9retjubijenhnu Jezusu nar veeiinu dobrotniku.
(Pripravna tudi za slavni god presv. Resnjega Telesa.)
Slavo Tebi, Jezus mili, Rešenik . Zveličar naš !
Kar so vekov veki se pričeli. Večno čast in hvalo 60 Ti peli Kori angelski. O j. dovoli Jezus naš premili. Naj mi dans bi serčno Te slavili: Sveti. sveti. sveti si. Jezus, naš Zveličar Ti!
Slava Tebi. Jezus mili, Rcšenik, Zveličar naš!
So ob rojstvu Tvojem prepevali Ti v višavah, v hlevcu čast dajali Kori angeljski. Oj. dovoli. Jezus i. t. d.
Slava Tebi, Jezus mili, Resenik, Zvcličar naš!
Na življenja stezah Te spremli, Tudi v žalosti so Te krepčali Kori angelski. Oj. dovoli, Jezus i. t. d.
Slava Tebi, Jezus mili, Resenik, Zveličar naš!
Ko darval na križu si življenje Tvoje objok'vali 60 terpljenje kori angelski. Oj. dovoli, Jezus i. t. d.
slava Tebi, Jezus mili, Rešcnik. Zveličar naš!
0 vstajenji Tvojem radovali, Veličastno so Te obdajali Kori angelski. Oj, dovoli, Jezus i. t. d.
Slava Tebi. Jezus mili, Rešenik, Zveličar naš!
Ko si vernil v rajske se višave, So spremili v večne Te blišave Kori angelski. Oj. dovoli Jezus i. t. d.
Slava Tebi. Jezus mili, Rcšenik , Zveličar naš !
V svetem Zakramentu ni med nami, Te čat>te b povzdignjenim' rokami Kori angelski. Oj, dovoli Jezne i. t. d.
Slava Tebi, Jezus mili, Resenik, Zveličar naš!
Daj. da k smert' Te bomo vredno vsili, In nas bodo v večnost kdaj spremili Kori angelski. Oj. dovoli Jezne i. t. d.
Rodoljub Podratitovski.
Beseda
v slavni spomin na slovstvene zasluge po-k o j n e g a kneza in škofa L a v a n t i n s k e g a
Antona Martina Slomšeka.
(Govoril gosp. Frailčisk košar, špirit val v Marburškem semenisu. o shodu Marburške čitavnice 20. oktobra 1862.)
Z veseljem sem vselej stopil v Vaso slavno družbo, častiti gospodje! in Vaši domorodni ponienki in Vaše pesmice ntile so bile vselej po poklicnih trudili mojemu sercu sladko počivališč; ali dnes, ko sem se bližal dvorani, so prevzemali občutki serce moje, kterih britkost se popisati ne da, in kteri mi zdaj, ko na leei stojim in Vaš zbor pregledujem, besedo na jeziku zadušujejo. Sicer se Vas je zbralo obilno, tako da še nikdar ne toliko, in vender se zdi meni in gotovo tudi Vam, kakor da bi bila prazna vsa dvorana in v njej tihota in otožnost mertvaška. Metlam — in gledam: ali enega pogrešam med Vami, kterega prihod smo pri vsaki besedi s hrepenečim sereem pričakovali, nad kterega pričujočnostjo smo se po otroško razveseljevali, čigar besede smo kakor zlate zerna v glo-bočini serca shranjevali in pri čigar rodoljubji smo se kakor pri žarkih poldnevnega solnca tako prijazno ogrevali. Tega enega pogrešamo, in zdi se nam, kakor da bi bila čitavnica naša postala vdova samica. Kdo je te mož, častiti gospodje! kterega beseda je imela toliko moč čez naše serca ? — kdo je mož, čigar zgubo tako britko obžaluje naša čitavnica? — kdo je mož, čigar ime je tako daleč slovelo, da žalostni glasi podravskih bregov odmevajo na bregih jadranskih, in da žalovanje Pohorja jek dobiva od snežnikov Triglavskih? Te mož prestavni so Anton Martin Slomšek, zdaj v Bogu počivajoči knez in vladika Lavantinski, mešnik po sercu Božjem, pisatelj Slovencov naj glasovitiši, rodoljub naj iskre-nejši, ud, dobrotnik in posebni podpornik naše čitavnice , zvezda naj svitlejša na obncbji slovenskem, ktera je nad 30 let svetila nad Slovenci, spijoče budila, zbujene dvigala, vstale napotovala, napotne vodila, vojenc vladala, mlačne ogrevala in ogrete naduševala. Oj, in (a žarna zvezda je ugasnila, prezgodaj se uternila ter utonila v temni gomili pre-ranega groba! Toda ne tako, dragi moji! Ta zvezda ui ne ugasnila, ta zvezda se ni uternila. ta zvezda ni utonila; temoč Oče luči — tako zaupamo jo je dvignil z obnebja zemeljskega ter jo pripel na strop nebeški, da še prijetniši sveti v družbi njegovih izvoljenih po besedah sv. pisma: „Qm erudiunt multos ad justitiam, fulgebunt sicut stella- in perpetuas a*ter-nitates." Kteri jih veliko podučujejo k pravici, se bodo
svetili kakor zvezde vse večne čase. Te besede hladijo rano našega serca, ker nam veselo upati velje-vajo, da s j se preselili naš ljubljeni knez in vladika v bolji domovino, kjer jim je dano počivati od svojih trudov iu težav, kamor jih natolcevanje, čertenje in preganjanje nasledovati ne more, kjer ni nobene raz-pertije med narodi, temuč, kjer viada večna pravica, in vsi narodi le en jezik govorijo, in ta je — jezik ljubezni, in da imamo zdej Slovenci novega in zgovornega priprošnjika pri Bogu, kar poslati so še v oporoki nam slovesno obljubili, ako jim Bog usmiljenje skaže.
Vendar ne bilo bi ne prav ne lepo, ako bi hotla naša čitavnica od njih grobne gomile slovo vzeti, preden je spominek dolžne hvaležnosti na njo postavila; in ravno to dolžnost opraviti, smo se dnes tako obilno tukaj zbrali, in meni je prelepa naloga izročena, pokojnemu vladiku v slavni spomin besedo govoriti. Zahvalim se Vam, častili gospodje odborniki! za to čast, da ste mene za dnesno besedo govornika izvolili. Zakaj akoravno sem dobro prepričali, da bi bil vsak zmed Vas to nalogo popoluisi doveršil, kakor jo iez doveršiti zamorem, se mi vender zdi, da ste prav izvolili. Ako namreč rad dovolim, da ste Vi pokojnega vladika holj ljubili, kakor jaz, — zakaj kdo je zamogel serce tako dobro zadosti ljubiti in spoštovati? — vender v eni reči ne morem ne enemu zmed Vas prednosti prepustiti, namreč v tem, da hi bil kdo zmed Vas pokojucmu knezu veči hvaležnost dolžin, kakor jaz, ki sem skoz vse leta svojega duhovnega stana v dneh žalostnih in veselih toliko dokazov Njih očetovske dobrotljivosu iu ijuoezui prejemal. In ravno zalo me Vaše častuo povabilo toliko tolaži in veseli, ker nu oh meni priložnost daje, mali darček osebne sinovske hvaležnosti na gomilo svojega Očeta položiti; bil sem namreč med pervimi, ktere je Njih škofovska roka mešnike posvetila.
Xe bom pa govoril od Njih zaslug cerkvenih, nje slavili smo slišali, ko smo s solznimi ocuii okoli Njih mertvaškega odra stali; ne bom govoril od Njih visokih krepost keršanskih, nje uatančniši popisati so si prihranile .,Drobtinice'* prihodnjega leta, temuč, poklicu in nalogi nase čitavnice zvest, bom govoril le od Njih neprecenljivih zaslug o slovstvu slovenske ui.
Rojeni so bili Anton Martin na prijaznem griču 1' o n k o v s k e 1'are, ki se Sloui imenuje, in od kodar sc tudi njih priimek Slomšek izpeljuje. Njih starši so bili pobožni iu tudi premožni kuietovski ljudje, njih oče oh enem usnjarsk rokodelec, zalo so večkrat rekli, da jih je mati na slamo povila. Dojila jih je pa mati ne kar z mlekom maternem, ampak tudi z mlekom naj njeznesega rodoljuhja in iz nje pesmic preblagili, iz nje povcstic premilih so dulileli v Njih serce pervi občutki ljubezni do naroda, iu vdelczljive skerbljivosti za vse, kar njegovo življenje zadeva. Zato so tolikokrat in tako nadušeno od svoje ljube matere in od njenih pesmic in povesta* govorili, ker je bila Njih glava tako prebrisana, so jih za šole odločili in v 1'elje poslali. Večkrat so pravili, da jim je prizadevalo učenje nemškega jezika pervi čas mnoge težave, ali s svojo bistroumnostjo so v kratkem vse premagali, ter bili v vseh šolali vedno eden med pervuni. Vam morebiti je še neznano, kdo je pervi v mladem dijaku zbudil iskrico rodoljubja. Hil je, kakor so sami večkrat hvaležno pravili, gimnazialui učitelj Zupančič, mož ves pošten, pravičen in pobožen, resnično vnet za dostojno keršansko izrejo in omiko mladeži, kteri je že lakrat, ko idea narodnosti evropejskih narodov se še ni bila zbudila, z bistrim
očesom previdil, da vsakemu izobraženemu človeku je potrebna omika in olika v narodnem zmislu in jeziku. Zato je večkrat dijakom nalogo dal, za domačo vajo izdelovati razne sostavke v slovenskem jeziku. Ko so se Anton Martin pervokrat s peresom poskusili v slovenskem jeziku, jim je ta reč tako izverstno iztekla, da jih je učitelj očitno v šoli pohvalil. Drugikrat, ko se je god nekega učitelja bližal, je Zupančič, kakor učitelj lepoznanstva, tri učence odbral, da naj eden v gerškem, drugi v latinskem, tretji v nemškem jeziku pesem za god učiteljev zloži. Močno je zabolelo pokojnega kneza, da tudi oni te častite naloge prejeli niso. Pa kaj storijo ? Ker jim je že enkrat v slovenšini tako dobro izteklo, se vsedejo in slovensko pesmico za god učitelja zložijo. Ko so že uni trije svoje pesmi izglasevali, prosijo, da bi bilo tudi njim še dovoljeno govoriti. Vse se čudi, ko jim tako gladko, krepko in lepoglasno slovenska beseda teče, učitelj Zupančič pa z veselim osupnjenjem pristavi in reče, da njemu se zdi, da imajo zmožnost, v slovenskem jeziku s časom še kaj vecega storiti, naj se tedaj s posebno marljivostjo slovensine lotijo. Toliko besed je bilo zadosti, narodno zavest v nadepolnem dijaku zbuditi, in mu ljubezen do slovenskega slovstva za celo življenje vdihniti. Mi pa se iz tega učimo, koliko zamore učitelj pri učencih, kteri si ve ljubezen iu veljavo pri njih zaslužiti, kteri je pravičen na vse strani in samostalen v prepričanji svojem, ter se ne uklanja minljivim me-nitvam časa in oseb, ktere ve trie pripiha in zopet odpilia, temuč čversto koraka po stezi naprej, ktero spozna pred Bogom za edino pravično in dostojno v blagor sebi izročene mladeži. Daj nam Bog takih učiteljskih značejev veliko! (Dal. nasled.)
JLusnjiri preroki.
Vse motivce in laznjive učenike vsih časov in krajev imenuje Jezus ') „lažnji ve preroke, zgrab-Ijive volkove, in krive Kristuse." Sv. Pavel jih kliče '-): ,,Lažnjive apostelj ne in goljuf ne delavce,** sveti Peter pa: „Lažnjive učitelje, ki bodo nauke pogubljenja z a s a j e-vali, in tajili Gospoda ki jih je odkupil.** Sv. Janez 4) jih zove ,,antekriste in zapelji vre. In sv. Gregorij *') jih imenuje zato 6) ker božjo besedo kaze, prešeštnike, njih zmote pa pankertr.
De bodo oh vsili, posehno pa o poslednjih časih prekanjeni učeniki zuiotnjav prišli, je Jezus sam napovedal, ker pri sv. Mat. ') pravi: „Krivi kri-stusi in lažnjivi preroki bodo vstali, in bodo (na videz in goljlijo) velike znamnja in čudeže delali, tako de bi bili zapeljani tudi izvoljeni, ako ni hi I o mogoče. Glejte, jaz sim vam to naprej p o v e d a I, t e d a j a k o v a m p o-reko: „Glejte v pušavi je, ne hodite ven kaj, glejte v hramu je. nikar ne verjemite." Jezus je pred njimi tudi s pastirsko skerbjo svaril ker pravi „Varujte se laž nji vili prerokov, kteri k vam pridejo v ovčjih oblačilih, znotraj so pa zgrabljivi volkovi." — Preroki sta-riga zakona so bili od Boga poslani za pridigarje in učenike ljudstva, !,j in le-te prave učenike in namestnike Božje spoštovati in ubogati je bilo zapovedano l0). Lažnjivi preroki so tedaj tisti, kteri niso od Boga poslani in poklicani, kakor je bil Aron "), temuč se
') Mat. 7. 15 24. 24. ) 2. Kor. II, 13. ') II. 2. t. ) 1. 2. IS. in II. 7. ) I. 16. M ari. c. 25. ") 2. Kor. 2. 17. ") 24. 24-26. ") Mat. 7. 15-16. *) t. Kralj. 12 23; li. 5S 1. '"j Sir. 7. 31____ ") Hebr. 5. 4.
sami zvijačno in silama za učitelje vrivajo, kakor je Jezus farizejem rekel '•): .,ttesnično, resnično, vam pove ui: kteri ne gre skoz duri v ovčji hlev, ampak od drugod noter lazi, je tat in razbojnik, kteri pa skoz duri noter hodi, je pastir ovac.... Jaz sim duri ovac.... Kdor po meni noter poj de, bo zveličavno ven in noter hodil in pašo (blagoslov od zgorej) našel. Vsi pa, kolikor jih je (brez mene ali ne po meni j prišlo, so ta tje in razbojniki. Tat ne pride razun de krade, kolje, po končuje, in volk, de ovce popade, raz podi*4 in davi. Z eno besedo: kteri niso z dobrim pastirjem 13) Jezusam, so zoper njega ,4j, so tatje in grabljivi volkovi. — Laž-njivi preroki so, kteri pobožnost in krepost grajajo, nasproti pa prederznost in razujzdanost zagovarjajo, zasmehujejo pametne, in pravijo de ni nič hudiga, zahajati v razuzdane razveseljevanja, nevarne krat-kočase, zanikarne drušine in tovaršije. — Lažnjivi preroki so, kteri zoper resnice sv. vere govore ali pišejo, Božjo besedo, Božje namestnike zaničujejo in ljudi od Božje službe odvračajo, zmote trosijo itd.; vsi taki niso vodivci, ampak so zapeljivci ljudstva, ako jih posluša. Pred vsimi takimi svari Jezus, ki pravi: „Varujte se lažnjivi h prerokov!44
Kdo pa naj se varuje teh lažnjivih prerokov ali dušomorivcov? — Vsi naj se jih varujejo, pastirji in ovce. Pastirji, kterim je nad izročeno čcdo marljivo čuti i:\), naj se jih tako varujejo, de se ne le sami njih zmotam in domišiijam, ne uklanjajo, temuč de tudi k njih početjem in napakam ne molčijo, ampak naj svoj pastirski glas povzdignejo: „Zgrabljivi volkovi hodijo okrog, varujte se jih!*4 — Ljudstvo naj se pa lažnjivih prerokov tako varuje, de naj jih nikar ne poslusa, naj se nikar z njimi ne peča, naj jih nikar ne uboga, — če tudi v ovčjih oblačilih k njim pridejo.
V ovčjih oblačilih pa zato hodijo, ker dobro vedo, de zgrabljivih volkov se ovce boje iu pred njimi beže, pastirji krik zažend in jih »pode: zato se pa pred ovcami šemijo, to je, lažnjivi preroki se hlinijo in šopirijo, kakor de bi bili prav dobri, častni, pravični in do-bromisleči ljudje, ki ljudstvu dobro hočejo, se za njegove pravice, za njegov blagor poganjajo, ga pre-seg oblastnikov in duhovsine varujejo m pravnost, krepostnost in ljudoljubnost vedno na jeziku imajo, pod kterimi svoje človekomorivne naklepe prikrivajo. — Lažnjivi preroki v ovčjih oblačilih so, kteri vam sicer prav lepo govore, sami pa ne Božjih ne cerkvenih zapoved ne spolnujejo, praznikov ne praznujejo, spovedi in obhajila ne opravljajo, se vsemu tenui posmehujejo, in so polni žolča zoper vse Božje: papeže, Škote in mašnike nevednosti, neumnosti, za-tiravstva in nepoterpežljivosti (intoleracije) dolžijo ter neko keršanstvo brez papeža, škofov in mašnikov hočejo....
Lažnjivi preroki v ovčjih oblačilah so, kteri vam pravijo in terdijo, de so kristjani, pa Bogu in njegovi sveti veri svoje pameti ne podveržejo, se svoje terme derže in tirjajo, de bi se sv. vera po okoliši-nah časa, po šegah in razvadah sveta, po nagnjenjih in željah ljudi prenarejala in spreminjevala. — Lažnjivi preroki v ovčjih oblačilih so, kteri vas z obetanjcm blaga in bogastva premotujejo in vam pravijo ,6): „Bodite z nami, zalezuj m o in na-stavljajmo skupej svoje zaderge, žlahtne reči bomo našli, in svoje hiše bomo z blaga m napolnili; poskusite z nami svojo sre-
") Jan. 10. 1. 2. 7-12. ") Is. 40. II. in Jan 10. M. ") Luk. 11. 23. ,s) apoM. djan 20. 28-31. '") Prip. 1. 11-24.
čo za vse nas naj bo Ie ena mošnja.4* — Bodimo si vsi enaki in imejmo vse skupno. Pa to je zvijača in nastavljena vaba; ako niste prevideni in čuječi, bote od njih ukanjeni, de bo joj, zakaj vi jim ne morete koraka deržati, moči si niso enake, za nje je vsako sredstvo dobro. Ako vi ž njimi ob enim stečete, bodo oni že na verhu oblasti, časti in bogastva, ko vi še komaj teči začnete. Vi bote pri njih zmeraj prepozno prišli; tedaj: „Varujte se lažnjivih prerokov, ki k vam pridejo v ovčjih oblačilih, znotraj so pa z grabljivi volkovi.44
(Dalje naeled.)
Nepre&iraieni junak — kaioii*k rfu-
horen•
(Poslovenjeno.)
Iz Tirolske Pasajerske doline se pripoveduje naslednja dogodba: Po hudih ualivih bili so hudourniki, kakor (udi poglavitni potok Paser uarasili strahovito, so razderli ter od nesli vse mostove iu bervi, tako. da nikakor ni bilo moč priti z ene strani doline na drugo. Potem takem je bila tudi srenja Moos v zadnjem delu doline več dni. dokler se namreč niso silne vode utekle, ločena v dve razvezani strani. \a obeh straneh divjega rabensteinskega hudournika so stali srenjski možje, da bi, kolikor je bilo mogoče, branili razserdeuim valovom prestopiti svoje meic. llopotajoče skalovje, ki ga je potok po dnu naboj dervil. in strašno pliv kanje serdilega hudournika je delalo tolik liruš. da se ni mogla razločiti celo nobena beseda od enega obrežja do druzega. V ti stiski pribiti neki kmetič z gora; al zastonj je iskal starega mostu in drugih bervi. da bi šel do farne cerkve. Tarujal iu zdihoval je: Bolnik bojuje se že ssmertju, zeljno hrepeni po poslednjih ss. zakramentih; on ne more do gospod fajmoštra iu gospod fajmošter nc k njemu; kaj bo? „Kaj bo?" \e ve si svetovati sam, in tudi drusi ob potoku delajoči ne. Zdaj si nekdo domisli, zapisati nevarnost iu hrepenenje bolnikovo ua listič papirja, zamotati ga s kamiiam vred v rulo in vreči ga na uni kraj hudournika, kjer so drugi srenjčani tudi branili prestop divjini valovom. Sklenil, storil. Duhovni oče sprejme po taki p»ti pisano prošnjo umirajočega farmaua. Gnan od težavne dolžnosti svojega poklica, ukaže neprestrašeui duhovnik prinesti dolgo cerkveno lestvico, položiti jo — kar se je, -e ve. le z veliko težavo zveršiti zamoglo — čez hrumeti pol.»k. iu potisniti naujo od vsake strani dolgo desko. Zdaj vzame verli duhovni pastir in človekoljub sv. Kešuje Telo. in pribiti do šibke gugajoče bervi. Tukaj se opaše sicer zavolj večji varnosti serčni gospod z dolgo vervju; al taista bi mu bila, ako bi bil padel v divje valove in med ropotajoče skalovje, javalue rešila življenje. Korak za korakom stopa zdaj za ozdravljenje bolne duše svojega farmaua goreči duhovnik naprej po lestvici, katera se je pod njim šibila in dotikovala se skoraj divjih valov, ki so se strašno pod njo penili iu dervili. Ze stoji ua sredi lestve, na sredi vihrajo-čega hudournika, mamljen ud šumenja valov iu plašen od rožljanja po dnu dervijočega se skalovja; ko na lasu visi njegovo drago življenje. Plahote si na obrežjih stoječi fa-rani komaj dihati upajo; vsi trepečejo skerbi za ohranenje svojega duhovnega pastirja iu skerbno derže verv, s katero je bil opasan njih vneti gospod Oče. Al bil se je »rtičiI on varstvu Najvišjega, varstvu Njega. ki zapoveduje valovom; od Njegove vsemogočne brambe varvan je prišel srečin čez šibko uevauio berv. Navdušen od srečno prestane nevar-uosti hiti zdaj goreči služabnik Gospodov — bi rekel na krilih ljubezni — do revnega umirajočega ter ga po'erdi z nebeško mano za srečno popotvanje v neznano večnost —
Kmal zatem še pričo njega bolnik umerje. Zadnji njegov pogled bil je obernjeu ua zraven postelje stoječega gospod Očeta. pravega augela miru in neprestrašenega
-3
mašnika. — Kdo, prijatel ali neprijatel katoliške vere, bo odrekel občudovanje toliko velikadušui gorečnosti? In ta verli gospod bil je vneti duhovuik iu fajmošter v Moosu, Janez Hofer, sorodnik slavuoznanega tirolskega brainbov-skega voditelja in junaka iz leta 1809. —
Rodoljub Podratitovski.
NMorfrijaa — mofirostorje.
i'e prevdarja človek samega se, kmalo najde dvojno moč v sebi, eno, ki ga nagibuje k dobremu, drugo pa, ki ga sili storiti to, kar je napčuo in hudo. Iu ako se prevdarja in preiskuje človek še bolj natanko, hitro zapazi brez posebnega truda, da je moč hudega veči od moči dobrega, tedaj da počenja človek nekako vse raji to, kar ni prav, kar je napčuo, raji kakor pa to, kar je prav in dobro. Teh moči tajiti ne more nikdo, nasprotvavne in med sabo vojskovavne so v vsakaterein. Človek, rojen na zemljo, ni potemtakem več v svojem pervotnem stanu, v kakoršuem biti je mogel v začetku, stvar srečna, in ne plen hudega, ampak dobra in v skladnem razmerju na vse strani, kakor tirja naša pamet in so spoznali modrijani že v davnej uek-dajuosti
Vzrok te spremeuitve nam naznanjajo nar stareje zgodovinske bukve, in te so s\eto pismo stare zaveze. Tu beremo, ter zvemo, daje pervi človek prelomil zapoved, v raju od Koga mu dano, s tem prostovoljno se od Boga odločil, odločen pa od Boga ko vira vsega razsvitljenja, vse moči, otamnel na umu, na volji pa opešal in oslabel. Dogodek ta ne nasprotuje pameti uaši, temveč kaže svitlo neizrečeno srečo človeka v zvezi z Bogom, pa tudi njega nesrečo nezmerno v ločitvi, v odpadu od Boga. Verin, po-nižin in podučeu kristjan, kakor vse verske resnice, tako tudi ta dogodek nedvomljivo veruje, iu le milovati mora njih, ki zainetujejo v dozdevni svoji modrosti sveto pismo in ž njim začetek človeka ter pervotno osodo njegovo.
Sanjarije teh ljudi delajo jih prav podobne žabi v znani basni. Od vsih strani se vidijo in čutijo omejene, iu se vender repcnčijo. napihujejo iu trudijo, dognati to. do dna priti temu. kar je ncomejeniga, iu kar toraj um in pamet človekovo neskončno presega, in tako sc zgodi, da razločijo poslednjič modrijani taki ko žaba v mlaki, **) kisi je, napihovaje se, domišljevala, da bo velika ko vol, to je: njih dela z veliko bistroumnostjo pričete iu speljevaue, pa zasledovavši reči iu razmere, ki so zunaj mej pameti človeške, so pena, kakor tudi skušnja uči, pena so mijliua, ki se pisano in sprelepo leskeče v zraku, kmalo pa raz-poči iu zgine. Kakor Atenčani. ki so ko malikovavci molili sicer mnogo bogov, vender pa tudi oltar imeli posvečen ..Bogu neznanemu": ..Ignoto Deo", čutivši neko pomanklji-vost v zadevi bogočastja; tako čutijo tudi modrijani novejših in zdanjih časov nekaj v sebi, kar jih spominja nekega bitja, ki je visoko nad stvaritvijo iu vzrok vse stvaritve. pa kakor ostali so Atenčani, ki so zavergli pojas-njenje in razodenjc Pavlovo v oziru na ..neznanega Boga," v zmoti in tamoti malikovavski, tako tavajo tudi ti modrijani v duhovni tamoti in žalostnih motah zato, ker za tem, kar v sebi čutijo, sicer slede, ali brez Njega, ki je to
•j Taki modrijanje so si dostikrat sami .»eboj v nar večini nasprotji llobbes. razvpit anglež. je ljudi slepil, kako terdno je prepričan, de ni nikakoršniga ir. nobenima duha. Torej je tajil tudi razloček med dušo in telebani in tudi Stvarnika duš in teles. Pri vsim tem »e je pa vender duhov tako bal. de si že a sivimi lasmi starec ni upal sam v sobi ležati . ako ni bilo koga zraven njega.
**) Beseda milo. t. j., žajta. izhaja iz besede miti. mijem, od tod umivati ali um ija t i. Ta beseda jc tako enaka s predlogam. mil. a. o. de je dostikrat prav neprijetno zavolj razločka; menimo torej, naj bi i»e milo. kadar pomeni žajto ali sapun. pisalo mijlo. to je bolj prvvno. kakor mjilo. kar nekteri pišejo in >e ne da opravičiti.	\ red.
čutje \anje vložil, in vnel v sercu človeškem to dozdevo. Ou, ki je ,,Alfa" iu „Omega", začetek in konec; Oo, ki je čustvo omenjeno vložil, in dozdetje to vnel v človeku; Ou, ki se je čedalje bolj razodeval, ter ob času v to odločenem čutje iu dozdevo serca človeškega po svojem včlo-večenem Sinu razjasnil, in pa svitlo razjasnil in pot resnice za zmeraj odkazal; On, Večni, Vsigamogočni in Neskončni, katerega prav za prav ravno ti modrijani ko zasledovavci io preiskovavci resnice nekako išejo, **) On sain je zaveržen od njih, iu ker tako vira resnice ue poznajo in spoznati nočejo, zato je pa tudi njih modrovanje nezmerna zmota, je iicresničuo, lažujivo in goljufivo, je reč brez jedra, brez veljave, je mijliua pena, ki se leskeče v zraku, pa predcuj se nadjaš, poči, zgine, in je ni več. Nespametneži! resuice išejo, iu zainetvajo ravuo to resnico med tem, ko jc išejo!*** )
*) Nar večkrat pa so modrijani bogotajci le budovoljni in meseni sleparji. ki vedo boljši kakor nar zvestejši verniki, kaj je res in kaj ne, — taje pa resnico zato. ker Bužja nezmerna svetost, lepota in pravica njih želodčeku, njih ostudnosti in termi ni po volji. Mnogi so v svojih sanjarijah le dotlej stanovitni, dokler jim samopridnost njih ciganskiga plajška na drug veter ne oberne. To prav jasno priča bogotajic Vanini (gl. Philosophie der Relig. v. S. v. Storclienau I. zv. str 50 id.) Tega bogo-tajca je prijatel, nekaki Aleksander, nagovoril, naj mu odkrito pove v»e vzroke, zakaj de je k bogotajcam zakernil, ter mu toži. de *e kar ne more prepričati v prid bogotajstva. in če bolj prepričanja iše za bogotajstvo, bolj ga pogreša. Vanini mu na to odgovori: „\ /.roke ti rad povem, tode prepričanje! to je prehudo tirjanje. ... Mi bogotajci si ne lomimo veliko glave. De ti na tihim rečem: ako pri nas na to pride, kako misel si izvoliti, je pervo in poslednje vprašanje: Je li prijetna? se prilizuje natornim nagnjenjem? Ako je to: že je naš sklep storjen. Naj pamet zoper to vpije, kolikor ji je drago; se bo že nazadnje podala.*4 — V anini pa jc le dotlej tih misel bil. dokler so njegovi samopridno>ti služile; pred sodniki je hinavec kar gladko tajil vse zmote, s kterimi je mladost zapeljeval; na vprašanje, kaj de zastran Boga misli, jc pobral slamnato bilko s tla ter je na glas klical: ^Ta-le bilčica mi veleva ter-diti. de je Bog."
**) kako siuešne in z iničljive brezbožni bogotajci sami sebe delajo, prav živo dokazuje ta-le povest iz Storchenau-oviga verinig* modroslovstva: Van der Graven, holanški tergovec. je pervi imel na prodaj umetno izdelano uro v pristanišu kitajskiga mesta kvang-Ceon-a. Prebivavci se niso nikoli mogli načuditi te še nikoli ne videne umetnosti. Rden se je cudd rednimu vertenju kazavcovimu, ki je ure in minute tako resnično naznanoval; drugi premilimu lepoglasju ubranih urinih zvončkov; ta spet v malim pred oči stavljenimu teku solnca, mesca in druzih stalnic; še drugi, kako de je ura celo kakor prerokinja in kaže na veliko let naprej merknjenja nebeških luč. „To ti mora biti učenost, izurjenost, modrost, to ti je um. ki je kaj taciga na dan spravil !- tako so si mislili vsi. kteri so po svoji natorni pameti sodili.
Ogla.-i se pa nekdo s prav moško in modro merdo in jame moževati tako-le: rXdi sc mi, možje, dc vi prav zanesljivo sklepate iz popolnamosti tega dela na učenost in spretnost njegoviga mojstra. Je mar res tako jasna reč, de mora umetno delo ravno iz umetnih rok priti? \i ste bedaki; vraže, ki ste jih pasli od ndadili nog, vam um slepijo. Jest, jest bom odkril resnico, k temu me žene usmiljenje, ki ga imam z vami. neumneži. iii pa moj znotranji Ijudoljubni nagon Delo, ki se mu tolikanj čudite, se jc brez mojsterske roke po naključji samo izcimilo Naključek je nar manjši drobce in prahke vzdignil. naključek jih je v mnogoterih podobah in čertah skupaj
spravil; naključek jih zvezane derži; in naključek.....u Tukaj
se Jutrovci kar na ene usta temu nemodrimu modrovanju za-krohotajo. in ubogi modrijan mora umolkniti.
Neki prebrisan mlajši kontuciev pa jc rekel: „Ta je pa lepa, ta! Ta imamo tedaj dete brez očeta; pišanca brez jajca; sa-dico brez semena. Ne tako, predragi! uterjena je resnica: Nič ne naredi nič; kjer ni nagibljeja ni nagibnjenja; kjer ni delavca ni izdelka itd.-
Dosti je kitajskiga prepira! obernimo se k reči. Ne vpraša se za urarja; ampak za Stvarnika, za Boga. Vesoljni svet je vse kaj drugačna in nezmerno bolj umetna ura, ki se je ravno tako malo saina brez večniga. vsigamogočniga Stvarnika naredila. kakor Van der Griiben-ova. Zabavljivi smeli priprostiga kitajskiga ljudstva in kratki jedernati govor njih učenika o&ra-motuje vse lažnjive modrijane; zakaj dvomiti nad Božjim bitjem. ali pa v resnici misliti, de se zamore ura sama od 6ebe
Priprost pa veriu človek je potemtakem ua boljem ko posvetni modrijan, on je v posestvi resnice, ve natanko, kdo da je vstvaril svet in vse, kar je, on ve tudi vir, vzrok spacenosti uature človeške, ko pa modrijani, pred kterimi se uklauja svet neumni, v motali in zmotah tiče. Otainnjeuje uma iu oslabljeuje volje, spačeuost uature človeške je toraj sad uepokoršiue v raju, je sad ločitve človeške od Boga, ter kriva, da zajde človek na pota neprave, zapeljive iu pogubljive.
Človek je otamiijeucga uma iu oslabljene volje, kakor je toraj od mladega k dobremu ali uapuiemu napeljevati, kakoršno bilo je njegovo podučevanje v otroškem in mladostnem času v resnicah keršanskib, kakor že je obdelovana njegova nravstvena stran, kamor merijo bolj dušni nagibi njegovi, kakoršni so izgledi, kakoršua je družba, kakoršno njegovo likanje iu izobraževanje, iu spet kakor se človek posiuži milosti od zgoraj, tako je tudi v manji ali veči ue-varuosli. zaiti od prave poti ua pot, na cesto mul, pregreh iu pogube.
Veliko število jih je po širokem daljnem svetu, ki ne hodijo po pravi poti. ki se dajo zmotiti olamiijeneiiiu umu in zapeljati volji oslabljeni, ki so ali brezvestno odgojeui, ali pa poznej pohujšanj, ter sužnji svoje spučene uature. Med njimi so visokoučeni in spet priprosti iu ueučeui, so v gosposki, pa tudi v kmečki suknji, so ljudje vsakega stanu iu zelo zelo nevarni njim, ki zajdejo nepopačeni, pa brez skušnje med nje, primoraui med njimi ali pa se celo pod njimi živeti. Skušnja vsakdanja je tega priča. Verin gre od doma marsikteii dijak na vseucilise, iu nazaj jo primaha neveruik; verin se vsede mladeneč k mizi pisarski, ali omahljiv postaja pri nji čedalje bolj v verskem prepričanju; tudi nekteri v kmečki suknji posnemati hoče neje-veruika v suknji gosposki, ali pa pride dvomljivec iz ptujega nazaj. ..Moliti", tako je modroval neki mogočiu kmet, ki je bil svoje dni precej dalječ po svetu. „moliti iu dežja prositi je neumno, nespametno, saj pri tein Bog nič nima, to oblaki store, ne pa Bog, pridejo taki oblaki, dežuje; če nasprotni, je pa suho. ali že moliš ali ue". Tako iu enako je modroval ta siromak, ter si s tem še dove kaj vse dotnišljcval. Drušine slabe in brezbožne, hudobni prijatli, lahkomišljeno pečanje s krivoverci iu Judi iu ravno takošuo poslušanje, psovanja in zasmehovanja svetili reči, vse to omotilo je reveža iu pripomoglo, da zmagala je njegova napčua stran, da se je znosila v njem moč hudega nad močjo dobrega, ter ga odvernila od poti resnice, ga obropala nar zdatuiši tolažbe, nar slajših upov iu ga zamotala. revnega modrijana kmečkega, ter ga vergla v žalostne verske dvome. Taki in tem enaki pripčtljeji, verh njih pa se posebno zapeljive bukve iu krivi nauki motijo in slepe tudi dijake in druge izobražene mlaji ljudi, ter jih zemotavajo v nejevero in brezbožuost, iu silijo s to kugo čedalje bolj v ljudstvo iu narod.
To kugo, to je, nejevero, brezbožuost podpčra iu pase hudo nagnjenje, ki roji v človeku; jo redi želja. brez strahu temu nagnjenju streči, jo podpera iu redi omahljiva bolj v napčno nagibavua volja, in pred vsem drugim napuh iu iz njega izviiajoča slepota duha. Napuh pa ne podpera samo nejevere, temveč je njen oča, njen roditelj. Napuha pijan bil je Lucifer, pijani napuha bili so tovarši njegovi, iu ločili so se zato vsi slepi od Boga v svojo nejenljivo nesrečo na večno. V željah prevzetnih iu prederznili: Bog postati, odpadel je pervi človek od svojega Stvarnika in je bil na tem, se pogubiti na večno, iu napuh jc spet, ki še zmeraj tudi dandanašnji človeka »lepi iu od Boga odvrača, da bi ga pogubil vekomaj. Napuha bolj ali manj navzeli, iskali
po naključji narediti: je enako neumno in brez glave. In ta večni Stvarnik jc neskončno moder, nezmerno svet in pravičen. ki v>c hudo sovraži in kaznuje, vse dobro ljubi in plačuje. in tiic noče vedili od republike ateistov, materialistov. frcigcisterjev itd
so posvetni modrijani resnice, iu jc še isejo, pa jc niso našli iu je po ti poti našli ne bojo; njih spisi, njih slovstvene dela spričujejo odpad od Boga, toraj odpad, ločitev ludi od vira resnice, iu so tako pravi mot iu zmot oglas. Njih mnenja, njih dokazovauja iu reki, s slavokrikom in radostjo sprejeti, se hitro pozabijo, ker neverjetni, kakor so, pripravni niso za djausko življenje. Kakor veše prikažejo se sicer modrije take, zdaj tu zdaj tam, motijo ljudi uekoliko časa. da sc nekterim silo od njih bleši; pa ludi kakor veše zopet zibnejo. Da si je pa temu tako, iu posa-uiesue take napčue, neprave zasledvanja resnice pozabljivosti propadajo, je vender nasproti tudi spet gotovo, da njih duh ne pogine, da zapušajo ravno oue za sabo trojno moč, ki široko okoli prav živo kali iu poganja. Trojna la moč je: p r e d e r z u o s t, s ktero se zametvajo Božje reci: bujenje napuha ter p o t e r d o v a n j e v napuhu, kateri višjega kaj od človeške pameti ue spozna, iu pa veljava. katero imajo neverni pisatelji taki pred svetom. Je pa li trojna ta moč pač opravičena? Sc sme li kdo, operi na njo, iu prevzet od nje, ji podvreči, od pravega Boga odpasti, edino pol do resnice prederzno zapustiti iu zavreči, s teiu pa ostati prostovoljno v motali iu zmotah, ter skregati se v lastno iu bližnjega nezmerno škodo z zdravo pametjo svojo? t Konec uasled.)
10y!eU po Slovenskim in dopisi*
Iz Ljubljane. Gosp. Anton Brodnik, stoljui kaplan v Senklavži v Ljubljani, se je podal v karmeliški red v Gradec.
Iz Ljubljane. Zvezdiee (zveličavne resnice, ki nam pot popuinainosti proti nebesam kažejo z navadnimi molitvami j so nove lične bukvice, ki jih je spisal gospod J. B., kaplan v Kačji, iu so ravuokar prišle na svitlo. Ne toliko zavolj molitev, kakoršuih bukev imamo že na kupe. temveč zavolj res prav koristno iu pripravno postav I jenih slo zvezdic, ki se utegne dau za dnevam ena v premisli k odločiti, so te bukvice gorkiga priporoče-vauja vredne, ker one bi zamoglc vsakimu dosti pomagati k spoznanju iu dušui oliki samiga sebe.
Z Goreil*kega, mesca listopada. — Ni ga menda kraja ua Slovenskem, ki bi ne imel doma al v svoji bližnji soseščini kake cerkve ali kapelice, posvečene preblažcni nebeški Materi Marii, h kateri v raznih potrebah hodi pomoči prosit stiskani Adamov rod. Iu da pobožno slovensko ljudstvo zlasti take svete hiše rado obdaruje, rado zaljša. imamo dokazov več ko obilno. Tudi Selška dolina ima v Zaliloški fari. pičlo uro nad Železniki, ua stermi pečini postavljeno mično kapelico Marijno, pri kateri jc že marsikdo dosegel pripomoč po njeni visoki predprošnji. Večkrat je bila ta kapelica poslednje leta popravljena iu zaljsana. Bivši v. č. g. gospod fajmošter L. Mrovle so jo dali pred leti s plošicami lično pokriti ter postaviti pred vhod ua dva stebra naslonjeno predstrešje, ki uadoniestuje lepo, in zlasti o slabem vremenu romarjem prav dobro služi. — Prejšnji v. č. g. Oče, slavnoznaiii domorodec l.ovre Piutar. m» kapelico posebno osnažili, ker so zunaj na spodnji steni nad vhodom dali na novo ziualati že vso okrušcuo iu zaheljcuo Marijno podobo, iu pod njo dogodbo o pričetku Božje poli iu kapelice. Tudi ostalo zidovje zunaj iu znotraj cerkvice je bilo prevlečeno o taisti priliki z raznimi primernimi barvami. Kuako je kapelica pod skerbnim vodstvom lega gospoda iu vnetega častivca Marije Device prejela zraven novih mašnih obiek tudi mičiti svetilnik ali luster. — Lepo pa nadaljujejo ludi sedanji v. č. g. fajmošter iu znani delomil Anton Piutar pričeto delo svojih sprcduikov. Prenoviti i>o dali popolnoma že to jesen edini altarček v kapelici z dv cm a ob straiiMkih stenah pripetima tablama; kupili ko ludi lepo novo svetiluico (lampoj. lako da ima la sveti hrametk zdaj res prav ljubeznjivo podobo iu je ves pripraven, buditi v dušah obiskovavcov gorcce prošnje iu zaup do najboljši
Matere revnega človeštva. V nekako zahvalo za doveršeno delo je bila 12. pr. in. (18. nedeljo po Binkuštih) v ti kapelici slovesna Božja služba, kar se sicer godi ob nedeljah le enkrat v leti, pervo uedeljo po veliki noči. Drugač pa razun ojstre zime skoraj ne mine teden, da bi se kaka sv. maša tu ne služila. —
Ker že ravno o Marijni romarski cerkvici govorim, naj omeuim pri ti priliki še več sto let stare pripovesti, katera pa še slovi vedno kot ustno izročilo med našimi gorjanci, in je v neposredni zvezi z romarsko cerkevjo Marije Device na hv. Višarjah. Pravijo namreč, da jc želela Mati Božja verb našega Hatitovca češena biti. Ker se pa ljudstvo za njeno slavljenje na tem mestu ni botlo vneti, je blažena Gospa rekla: ..Zdaj pa bom šla tako dalječ, da boste Kranjci n kervavimi žulji za menoj hodili". „ln od tistih dob" pravi ustno izročilo, ,,se je pričela Božja pot na Višarjah." — Povem, kakor sem slišal — Z Bogam!
Rodoljub Podratitovski.
Is Loke, 3. listop. V nedeljo popoldne, v predpražnik vernih duš, smo pokopali moža, kteriga zgubo ue le red kapucinski, ampak tudi po vsi tukajšnji okolici duhov-šina iu ljudstvo sploh britko obžaljuje. — Ce je pregovor resničin, de vsak človek svoje sovražnike ima: — se tukej po izjemi reči mora, de ranjki O. Gregor Hvala je bil od vsih, ki so ga poznali, občno ljubljen in spoštovan, kakor je tudi zdaj sploh obžalovan.
Rojen 15. grudna 180«» na »Šentviški gori, je stopil v samostan I. 1820, in je I. 1835 novo mašo pel. — Pri nas v Loki jc bival celih 17 let, — veči del tega časa je bil za gvardjana, čigar modrimu vodstvu še posebno ta hvala gre, de pod njim je lepo prijazno iu bratovsko po-razumljenje med samostanam in drugo duhovšino, ki se je žalibog prej večkrat pogrešalo, v popolni verhaui meri vladalo — in tudi še zdaj zmeraj vlada pod blagim njegovim iiaslednikam. enako ljubljenim in občespoštovauiui gvard-janam O. Ambrozijem, ki uain ga Bog še dolgo ohrani! —
Ranjki O. Gregor je bil v resnici pravi redovnik, na-tančin in zvest v spoluovanji svojih dolžnost, desravno v družbi vesel in prijazin. dobro vedoč de čednost ni v čmer-nim in pušobuim zaderžauji, — vender pa v zatajevanji samiga sebe uterjeu junak. Opomnim naj le. na priliko, kako je v hudi zimi, ko je živiga mraza vse škripalo, takorekoč bos v samih sandalijuh v spoveduici po več ur zapored sedel. Bil je namreč spovednik neutruden. Skor dan na dan je spovedoval — veči del po veliko ur, iu si je zategadel zlasti v postu in adveutu gostokrat potrebniga spanja pritergoval. Še o vlanskim Porcjunkeljnu — že ves boleben — si ni pokoja privošil, je še čez polnoč spovedoval — na to komej eno uro na terdi dilji zadremal (taka namreč je bila postelja njegova), iu koj potem zopet do poldne skor nepretergama bil v spovcdnici. — Knako po-terpežljiv je bil v dolgi bolezni; - „naj bo, kar Bog hoče*4 to je bila vsa pritožba njegova v grozovinskih bolečinah.
Tacih in veliko druzih enacih blagih lastnost in lepih del keršanske ljubezni so iz življenja ranjciga naš p. č. gospod dekan omenili v pridigi pri pogrebu, kteriga je razun redovnih — še druzih 13 duhovnov iu okoli 5C90 druzih ljudi počastilo Neštevilno solznih oči je pričevalo, kako ljubljen je bil ranjki. kteriga ime ..Hvala** se vredno strinja z njegovim zares vse hvale vrednim življenjem, kakor so p. č. g. pridigar med dragim omenili. — Naj mu sveti večna luč!	—I.
Ii Kranja, 3. listop. r> Ravno pridem iz Loke, kjer sim bil po opravilih in sim naletel slovesnost, začetek ondotne čitavnice.
Ob šestih zvečer so gosp. fajmošter Primož Remic do 18 zbranih udov nove čitavnice v lepim ogovoru opomnili na lepi namen novega društva. Namen ni, in ue sme noben drugi biti, kakor ta, da se dobri, katoliški slovenski in nemški časniki med izobraženo ljudstvo spravijo,
da se pametni mlajši in etareji možje vedo kam zateči, kjer se s pametnim pomenkovanjem in petjem poštenih pesem razvedrujejo, in si tudi vmes napravi kaka pametna in pri-pušena igra ali veselica. Zaperto ostane to društvo — pravijo na dalje gosp. fajmošter, vsakim nespametnim veselicam , tudi plesu. (Ples bi tnogle po naši misli vse čitavnice opustiti, in imele bi veliko več veljave in spoštovanja. Vr.)
Predsednik je bil izvoljen gosp. Detelja, posestnik grajšiue Krenauske, namestnik njegov, vodja glavne šole gosp. Nace Eržen, denarničar, ako se prav spomnim, gosp. Kalan, in tajnik gosp. Sadar. Po volitvi so pevci z izverst-nimi glasovi zapeli cesarsko pesem: „Bog ohrani", in po ti pesmi so udje še enkrat namen svoj ponovili: „da vse to le začenjajo, kakor dobri katoličani in zvesti Avstrijanci brez vsih stranskih namenov, in hočejo vselej raji precej čitavnici konec storiti, kakor le kolikaj odstopiti od začet-niga nje namena. Potein so se po široki zborui sobi kaj lepo razlegale mnogotere slovenske pesmi. To petje je pričalo, da je lepo čveteroglasno petje v Loki zlo v časti, iu da se v petji učeni gospodje učeuiki ondotne glavne šole zlo prizadevajo, da bi se soglasno petje med ljudi per-pravilo. Tudi gerla njih so se kazale čiste.
lTdov je bilo pričujočih le 18, veliko jih pa ni bilo zraven, kteri so se pred podpisali; tode bo jih še prav veliko pristopilo, kakor pravijo.
('e vsaka čitavnica pri tem zgoraj naznanjenim namenu ostane, se je nikomur nič ni bati, temuč le vstanovijo naj se povsod.
Pri nas v Kranji je za branje slabo skerbljeno. Kazino ima nekaj časnikov; en iztis „Novic," pa ne ,.Danice", ne „Glasnika", ne ,.Volksfreuuda," kakor slišimo. Veliko se pač zvozi iu znosi bukev iz neke drugotne „Leihbiblioteke", ktere nemške bukve napčnega zapopadka morajo pomagati krajusko mladino kaziti — čuda da starši piipuste; — dobriga branja je pa malo. Saj še človek ue srne dobrih katoliških bukev v nektere družine prinesti, mu jih ne bero. Dobro bi bilo torej, ko bi se kako društvo zedinifi v branje prav koristnih in že zdavnej zaželenih časnikov, morebiti tudi kakih dobrih bukev (periodisehe Zeitschriften), ktere bi se potem med družiue pripravile, iu to bi pomoglo k pravi in resnični oliki.
Tako društvo, ako bi bilo sklenjeno s petjem in s pametnimi veselicami, se ve de tudi brez plesti, kakor v Loki, bi kmalo veliko društvenikov privabilo, in bi bilo posebno našim olike željnim inladenčem in gospodam v korist, iu ne bilo bi se jim treba drugod potikati, kjer ni pravega veselja, in kjer kraj ujih vreden ui. Serce bi se pri iz-verstnim iu soglasnim petji plemenito oblažilo, um bi se pri branji podučljivih časnikov iu pogovorih z modrimi možmi razjasnoval, in duh bi cvetličue poti perve mladosti ne zgrešil. Tudi marsikaj duhovšine iz bližuje okolice bi pristopilo. V taki čedui in olikani, za dobro vneti družbi se človek pač veliko dobriga nauči.
Iz Krašnje.. — Tukaj v naši okolici je bilo v kratkem času več križevih potov blagoslovljenih. tako na priliko v Blogovici, v Krašnji, in ravnokar tudi Podgoro, ali v Zlatem polju. Fara Zlatopoljska: podfara: je pičlo uro od dunajske ceste med Berdom in Krašnjo sred hribovja, ki se vzdiguje proti vshodu više iu više, nad Blogovcom in št. Ožbaldom ima že bolj podobe gore ko hriba, in zelo se le-soviti tukajšnji dol od doline Puhinske loči. Bilo je Zlato polje kdaj nekoliko pod Krašnjo. nekoliko in sicer veči del pa pod Dob, o času Jožefa pa je povzdignjeuo v podfaro, postalo samosvojuo. Lega te fare ni posebno prijetna, malo ie je ravnega najti, in da si tudi hoja po vaseh, ako je človek enkrat pri cerkvi, ni ravno težavna, bilo bi vender življenje, brez upanja boljšega kaj dobiti, v takih krajih za duhovne neka zastavica, ktera bi se težko z zadovolj-nostjo rešila. Tukaj, v Zlatem polju, ali Podgoro, kakor
ljudje navadno pravijo, je bil tedaj blagoslovljen nov križev pot, iu sicer 26. vinotoka, ali v nedeljo po posvečevanju vseh cerkva po visokočastitem očetu Bernardiuu, iz frančiškanskega samostana kamniškega. Sošlo »e nas je pet duhovnov sosedov, ki smo v družbi z domačim gospod očetom po zmožnosti s svojo nazočsluostjo k povzdigi slovesnosti pripomogli, spremljevaje službeno očeta Bernardina pri njegovem svetim opravilu. Ako pristavimo, da se je blagoslovljevanje prav pristojno, med lepiin, soglasnim petjem in vpričo obilne množice ljudi godilo, smo s tem zelo vse omenili, kar je navadno pri takih prilikah tudi drugod viditi in slišati, kar pa ni vselej iu povsod, to je cerkev, po svoji zuotranji opravi, skorda kar vsa popoluoina prenovljena. ,.Ecce, nova lecit omuia", „glej, vse je prenovil*1, te besede izustili smo tako rekoč nehote, stopivši čez prag v cerkev. Iu res: stari veliki oltar in tamota okrog ujega in pred njim, očem zelo škodljiva, umakniti svitlobi prijazni sta se mogla oba, svitlobi, ki jo dvoje predelanih oken daje, iu v kteri leskeče se zdaj lep, lično izdelan nov oltar; prižnica, podobna bolj kadi ko leči, iu nizko stoječa na stebri zadosti neočitueiii, je sicer še ziuiraj na starem kraju, pa vzdignjena, prosta brez podpornje iu nova, prav okusne podobe; stranska dva oltarja, silno revna, iu eden s podobami, da je bilo joj, sta odstranjeua, ter ju uadomestujeta dva nova, velikemu enako lepega, ličnega dela; spovednica, na moški strani, nekoliko proč od stranskega oltarja, je nova iu okiučana s podobo Marije Magdalene v lepi pozlačeni spletenjavi kakor z veticoni nad sabo; in križev pot, čedno izdelan s pozlačenimi okviri, res prav krahkočasnega pogleda, nadomestuje starega iu revnega na vse strani. Vse te novo napravljene reči pa povzdigujejo suežnobclo prebeleuo cerkvico tako, da se v njo stopivšemu kakor zala iu krasna uevesta Gospodova naproti smehlja. Prenovljeuje v te cerkvi, kakor tudi nov iz brona vlit in čez in čez pozlačen križ sredi pokopališa, nova oltarna oprava, uov mašni plajš iu vse prenovljeno, lepo kerstno pusodje, vse to kaže iu spričuje pa tudi, da ui rok križem deržal častiti gospod oče Alojzi Peharc; temveč če se prevdarijo posebne zapreke, ki jih razlagati tukaj ne gre, ki pa omenjeni početbi niso bile ravuo posebno ugodne, se mora reči, da se je zgodilo po imenovanem gospodu v Zlatem polju v Božjo čast, v lepšanje veže Božje iu v spodbudo keršansko cerkvenega duha, ki se že zdaj veselo med farmani razodevati začenja, veliko, veliko, toraj hvala iu slava takemu gospodu!
Oltarji iu križev pot so delo vse hvale vredno in sicer delo znanega podobarja v Kranju.
Iz Zagreba, 3. listopada. 1'remila „Danica!" sprejmi me tudi Ti v versto svojih dopisnikov in ne za verzi glasov z domoljubne llervatcke, iz ktere boš zauaprej dostikrat kako novico dobila **).
O doinoljubuosti iu blagostanju milih bratov llervatov, mi mende ni treba obširno pisali, povsod, kamorkoli se človek okrenu, vidi žive dokaze njih nevtrudljivo marljive delavnosti in skerbi za Boga, cesarja in domovino. Skerb za Božjo reč ti kažejo prelepo vravuane in čedne tukajšnje cerkve, skerb iu štovauje do milega cesarja iz-gledni red iu točno spoluovanje Njegovih zapoved, iu kouč-no, skerbi za domovino prepričaš se povsod v našem mestu; kamorkoli se podaš.
Naj veči pozornosti je vredna zagrebška stoljna cerkev. Ze nje černi siolp ti oznauuje, dragi čitatelj, da je on dalječ nazaj našitu spreduikom, ko uas revežev, naših očetov, starih očetov, dedov, prededov in predprededov šc niso poznale nesreče iu žalosti, ko morebiti še sledu ui bilo o naših sedanjih imenih — že takrat je tadanjim živečim oholo kazal pravo našo domovino iu jih vabil z mo-
*) Vselej dobro došlo! — Prosimo sa zamero, da smo mogli v
zadregi spis nekoliko okrajšati.	Vred.
gočnim glasom k daritvi ueoinadežauega Jagujela. 1'rišedši v ta veliki in prekrasni tempelj, ne veš, kam bi oči oberml, bi li mikavue reči ua ti ali na uni strani pregledoval, bi li se v to ali uno kapelico podal — kratko, napade te nekaka domišljija, ktera ti serce giue, uaj je še tako neobčutljivo. Solze so mi v očeh igrale, vidši neko saboto popoldan tukajšnje bogoslovce ponižno s povzdignjenimi rokami kleče pred podobo Matere Božje moliti in pobožno peti.
Velika svečanost, pač vredua, da jo očitno javim, bila je v nedeljo, 2. t. in., zvečer na grobju ali pokopališu sv. J u r j a. Kakor je povsod lepa navada, da v tem času pobožni ljudje kiucajo grobe svojih umerlih, prižigajo na nje lučiče v spomin vednoživečih dušic, je tudi tu ta šega v najlepšem redu. Opomnim uaj samo eniga , na kterim vidiš podobo štrašnega leva, ki bil je osobito okiučau, iu se je pri njem terlo sto in slo gledavcov. Stali so pri njem I pravoslovci z golimi sabljami, drugi so popevali žalostne pesmi v spomin raujkim počivajočim globoko pod okinčanim gričkom. Ti gomili je izročeno tistih 12 niladenčev . kteri so leta 1845, napadeni od Madjarov, ua tergu sv. Marka v Zagrebu siuert storili.
Pretekli mesec se jc pri nas nekaj zelo žalostnega pripetilo. Štirje karlači igrajo pozno v noč v neki sobici. Na-eukrat enemu izmed tih denarji zginejo, klerih nikakor najti nc more. Sklenjeno je bilo, da bo vsak čisto natanko preiskali , ker denarji ne morejo v pričo štirih oseb zginiti. Pri šlačenju suknje nekega krajaškega pomagata padejo novci, v veselje lastniku iu v grozo tatu, na tla. Berzo ga tovarši, ne glede na prijatelstvo, primejo, da bi ga sodbi izročili. Ali zauikaruež jim nekako uide v svoje stanovanje, hitro nabiti samokres popade iu sc — vstrcli; ker jc pa vse le v naglici ravnal, se k sreči le v stran zadene. Zdaj nesrečnik strašne bolečine v bolnišnici terpi iu vpije uepre-nesijivih muk. lgravci! zopet imate izgled: nesrečen nasledek igre, ktera šc nikdar uič dobrega ui obrodila. —
Te ti iti seiu bil šel pogledat v tukajšnjo judovsko shod-nico (sinagogo), češ, da vidim njih običaje in slišim njih molitve. O ti zadevi bi lahko bravcom „Zg. Danice** mnogo povedal, pa bolje jc, da seiu tiho, rečem naj samo, da vernivši sc iz sinagoge domu navdale so me rcztic misli iu izdihuil sim pri durih: Pomiluj jih gospod, saj nc vedo kaj delajo! —	I.. Tomšič.
V Gorici je slovenska čitavnica postavno vstauovljcna in se je imela perve dni t. m. pričeti: ,.končni in poglavitni namen našega društva je: Narodna omika," pravi naznanilo. „Citavnica bo nekako narodno ognjišče, od kodar se bo po naravni iu postavni poti širila dušna gorkota, blaga gorkota sloveuskonarodne vednosti iu zavednosti po hribih iu dolinah slovenskih ob Soči in Ipavi. Sicer pa vse za Vero, Cesarja iu Domovino!" V začasnim odboru so gg.: And. VVinkler (c. kr. urad. in dež. odbornik) predsednik. Viktor Milharčič t c. kr. uradu.) podpresednik. Andr. Jeglič (dež. rač. | tajnik, Jož. Furlaui (duh. | deuaruičar, Ferd. Zorer (e. kr. sod., svet.) odbornik, Ant. Tomau (c. kr. učit. i odbornik, Andr. Marušič (učit. verstva na c. kr. giuiu.) odbornik.
Ha zy leti po ker/ianshim *relu.
Ljubeznjivost h v. Očeta Pija XI. popisujejo mil. Padcrbornski škof iu pravijo v svojim pastirskim listu: „Malo ljudi je, de bi nekoliko svoje ljubeznjivosti in prijetnosti videzuo ne zgubljali, čim večkrat jih človek blizo vidi, iu kolikor bolj pogosto ž njimi govori. To jc žalosten pridavek človeške nepopolnamosti tistih, ki jih bližej spoznavamo. Pij IX. pa so izmed redkih odobrolenih bitij, kterih podoba se zmiraj bolj pi iljubuje, kolikor bolj pogosto, kolikor bližej in kolikor delj jih kdo gleda; in kolikor koli ljudi sim poznal svoje dni, nisim nikoli nobeniga vidil, dc bi se jim v tem mogel primerjati. Zmiraj ravno tisto pri-
jazno, jasno, nebeško oko, iz kteriga žari zgolj življenje in lepota, kolikor koli krati človek z njimi govori; zmiraj ravno tista dobrota in ponižnost, in ob enim ravno tista dostojnost in visokost, de človek ne ve, ali bi v njih bolj očeta ljubil, ali namestnika Kristusoviga častil. Tudi na njih zunanjim sim spazil malo spremenjenja. ali pa nič ne. Mnogoteri papežu in lerkvi sovražni listi, de bi občinstvo slepili, so nam že delj časa veliko kramljali o njih boleh-nosti in bližnji smerti; ali bodi ga Bog zahvaljen, akoravno so že silo stari, imajo vender podobo telesne in dušne čverstosti in zdravja, in z lahkoto opravljajo težavne dela svojiga poklica. Ko so v god Kristusoviga vnebohoda, kakor vsako leto ta dan, s stolnice v l.ateranu dajali apostoljski blagoslov mestu in vesoljnimu svetu, je bil njih glas tako prijetno doneč, tako poln, množico kacih 50.000 ljudi tako presegajoč, de so marsikteri tujci, pervikrat tukaj sv. Očeta vidivši, sklicali: „To vender ne more biti glas nmirajočiga !'4 Mnogoteri papeži in Cerkvi soviažui listi nam svoj pot trobijo, kako dc je rimsko ljudstvo neprijazno rimskimu papežu in svetni vladi papeški, tode kjerkoli se sv. Oče pokažejo rimskimu ljudstvu, razodeva ljudstvo tako navdušeno ljubezen do njih, in tako silno radovanje iu veselje kaže, dc nisim šc nikoli kaj taciga vidil, kakor je bila slavovitna pot sv. Očeta ob imenovanim vucbohodnim prazniku do cerkve v l.ateranu in nazaj. In to se godi, akoravno tujodeželske pokotne družbe in odbori, plačevani od sovražnih rovarskih vlad, noč iu dan v mraku nato ri-jejo, de bi misli rimskiga ljudstva okisali, iu sv. Očetu serca njih podložnih od verni I i."
Sej je s sveto vero in katoliškim duhovstvaiu sploh taka. Ako bi vse to ne bilo Božje delo, kdaj že bi bili brezbožui jeziki vse serca od sv. Cerkve in njeniga duhovstva odvernili — nekaj z neotesanim in nar bolj divjini preklinjanjem, nekaj pa s tako tenko predenim in lisičjim napadanjem, de dostikrat v podobi naj pi ijaznišiga govora ali pisanja nar bolj steklene zobe vsajajo v telo svoje lastne matere.
V mali Azii je 0 katoliških patriarhov z velikim šte-vilam škofov: 1. Latinski patriarh v Jeruzalemu in 17 vikših škofov in škofov; 2. maroniški patrijarh na l.ibauu h škofov in vikših škofov; 3. maroniški patriarh v Bzomaru in 11 vikših škofov in škofov; 4. melkiški patriarh, greškiga obreda, zdaj v Jeruzalemu, z 9 vik. šk. in šk.; 5. sirski patriarh v Alepi z 8 vik. šk. in sk.; 6. kaldejski patriarh v Mosul-u / 8 vik. šk. in šk. Leta kaldejska patriarhija šteje do 30,000 duš. Ta mala , vstajoča cerkev obsega le samo ne-storjane , ki so se proti koucu uniga stoletja k pravi veri spreobernili. Njih obredni jezik je kaldejšina. Narod je tako ubožen, de svojih cerkvenih bukev še ni m^gel dati natisniti. ter jih ima v rokopisu. Kakor maroniti, imajo le en sam duhovni red, sv. Antona. Krivoverskih nestorjanov je še kacih 200,000. (W. S.-BI.)
Jabetka in ie*nika.
Kako strašni trinogi brez usmiljenja, brez strca, brez človeškiga čutila ho freimavrarji, tale dogodka kaže, ki jo zamore.ao le ob kratkim posneti. Mladi Robert S. je lansko leto v G. ua Hanoveranskim med freimavrarje prisegel iu se s tem odpovedal „katoliškimu jarmu," kakor je menil. Zboli pa njegov prijatel Avgust, že dolgo poprej v ravno tem nesrečnim društvu, in Robert mu laže, de še ni nevarno in ga razvedruje,v kakor le more, in res se bolnik razjasni, kadar ga vidi. Čez nekaj časa pa se Avgust vtopi v toliko žalost, de se z ničimur več ne da utolažiti. Vest ga peče. Katoliškiga duhovna prom. Bolj ko mu Robert to misel iz glave izbija, bolj nepokojin in obupan leži na postelji in zmiraj prosi, de naj mu pripelje duhovna. Robert to gorečo željo uboziga bolnika po dušnim tolažilu naznani freimavrarjem. Ti grozovitneži pa, de ne bi bolniku njegovo
poslednjo vošilo spolnih, so še Roberta oprezovali, kadar ga je obiskoval, in so obupljivo prošnjo bolnikovo po katoliškim duhovnu zmiraj s praznim upanjem odbijali. Strah in britkost bolnikova je bila čezdalje veči. Kakor oderven je uperl oči v vrata vselej, kadar so se odperle, in za-kričavši se je od njih obernil, ko je vidil, de se njegovo hrepenenje ne spolni. Robertu jc serce pokalo, koje mogel svojiga prijatla v tolikih dušnih stiskah gledati, in rekel je pričujočim: uaj bi se mu njegova želja le spolnila, de se reši težkiga dušniga terpljenja. Neki v freimavrarstvu rojen in v njim uko/.en siv starec pa sc je zaderl, dc se to ne sme zgoditi, „ako bi tudi vpitje in mili stok uniira-jočiga pretreslo velikanske zidove katoliških Božjih hiš, ker to se ne strinja z načeli freiinavrarstva". Te besede, z merzlo določnostjo izrečene, so Robertu vso dušo pretresle. Akoravno je bil sicer veternjak, se mu je vender ueslišano in strašno zdelo, de se v njegovim skrivnim društvu šc umirajočimu sila dela, — sila, ki ga v neizrečeni britkosti obupuosti žertvuje. Avgust je izdihnil svojo dušo med žalostnim krikam, ki bi mogel kamen omečiti. Robert pa se globoko zamisli, — — očitno in neprestrašeno prestopi nazaj v katoliško Cerkev, — tode v kratkim času je bil zginil izmed človeštva — po kakim potu? to daje veliko govoriti. — — Hinavci in krivoverci govorijo od „jarma" in „nasilstva" katoliške Cerkve, ki je vender sama milost in dobroto. Ccijo uaj sc rajši iz tacih dogodb, v kolike stiašne kleše iu železne okove freimavrarstvo in sploh greh človeka spravi. l'o pravici se mora reči, de mračno, zakotno in trinosko freimavrarstvo jc prav živa podoba pekla na tem svetu. (l»o W. Fr. v. C.) —
Drobtinica.
Bogat grajšak. ki je pa precej kosmato živel, reče v neki drušiui pričujočiinu duhovnu: „Kaj ne, gospod duhovni, de je kdo le pošten človek, se že v nebesa pride?" Duhoven mu na to odgovori: ,,Ravno poprej sim šel meni Vaše pristave in sim ondi zagledal svinjo, ki se je vsa po blatu valjala, kolikor je dolga iu široka. Kajne, gospod baron to svinjo, — gotovo nar bolj pošteno žival na svetu! bote potlej v svojo sobo vzeli?" —Kaj poštalenca! ne kradem ne, — ubil nisim nikogar. — ljudi tudi pri miru pustim; ne vem, zakaj bi taki pošten človek ne šel v nebesa? S takimi tacami se marsikdo hinavskoumiva, ki sc pa zavolj svojiga nečistiga življenja ravno tako malo v nebesa prileže , kakor njegovi pujsi za svatovsko mizo.
MMuhoe#ke spremembe.
V ljubljanski škofii. G. Fr. Bos ti j a nčič, duh. potn. v Komendi, je dobil privoljenje, za pol leta v pokoj se podati. Uiuerl je čast. o. Gregorij Hvala, vikarij v kapucinskim samostauu v škofji Loki, 31. vinotoka.
Vogorori z gg. Uopisaeaeci.
G. L. T. v Z.: Vaša želja se bo spolnila in je že vse vravnano; poprašajte na pošti. — G. J. G. v K.: Vsi iz-tisi Zg. Dan. so naročeni za posled. kvare, in 2 gold. 80 kr. je še ontalo iu se prihrani za prihodnje leto. —• SI. čit. G.: Oboje naročeuo in pri Nov. Vam prihranjeno še 50 kr. za prihodnje leto. — G. A. L.: Hvala za spis, ki pride prihodnjič na versto: tudi v drugi zadevi bomo skusili kaj storiti. — G. F.: Jako i verlo! — G. V.: Srno prav hvaležni! — G. J.: Fr. v Cel.: Zastran listov smo bili unkrat založil, naznanili; upamo, de je zdaj v redu. - G. J. M.: Ste nam bili prav vstregli, iu prosimo večkrat Vaše izurjene roke. To velja tudi več drugim gg. dopis. — G. S. v Šm.: Ravnokar prejeli in bode se vverstilo. — G. G.: Vibo dobrovoljno gorečnost bomo radi napregli.