SKRB ZA NAŠE ZDRAVJE
Bolnikov delež k zdravljenju
Uporabnikom zdravstvenih storitev je do-bro poznana, že dokaj zakoreninjena in ne-potrebna tujka »partidpadja«, §aj posega naravnost v njibov žep. Mi pa želimo spre-govoriti o povsem drugj »partidpaciji«, o tistl soudeležbi bolnikov, Id je nujno potreb-iui za uspešno zdravljenje. Bolnik namreč mora prispevati svoj delež k zdravtjenja in to z zaupanjem do zdravnilu, Id si ga izbrai, s sodelovanjem pri odkrivanju bolezni in pri doslednem izvajanjn navodil za zdravljenje; tako glede načina žMjenja, kakor tudi glede uživanja zdravil v točno dolojienih odmeridh ter v pravem času.
Zaupanje mora biti obojestransko, bolnik mora zaupati zdravniku in obratno, zdravnik bolniku. Da bo bolnik lahko zaupal zdravni-ku, mora misliti takrat, ko si izbira »svojega zdravnika«. Presojati ga mora po njegovi strokovni plati, po njegovih strokovnih uspehih, ne pa po njegovih šibkih točkah, ki so v njegovi strokovni neosnovani radodar-nosti do bolniškega dopusta in še kje drugje. Prav isto velja tudi za zdravnika, bolniku mora zaupati, ker je ta prišel k njemu po pomoč zaradi težav, ki mu grenijo življenje. Prava nesreča se lahko zgodi, če zdravnik izgubi zaupanje do bolnika.
Niso redki primeri, ko bolezni ni možno ugotoviti na prvi pogled. Zdravnik bo v ta-kih primerih napravil program dodatnih preiskav, bolnik pa jih bo, kar se le da hitro opravil. Marsikdo bo imel ob tem pomislek, kaj pa čakalna doba? K sreči je tako, da vse preiskave niso enako nujne, življenjsko po-membne. Tiste, ki so jih strokovnjaki uvrsti-li med nujne, lahko bolnik opravi vsak dan, celo v nočnih urah. In še več, ena in ista preiskava je pri določeni bolezni zares nuj-na, pri drugi bolezni pa prav nič ne škoduje, če jo odložimo za določen čas. Velja torej pravilo, naj bolnik opravi takoj tiste prei-skave, kjer ni čakalne dobe, zelo verjetno je,
da bodo tudi te v marsičem pripomogle k hitrejšemu odkritju bolezni.
Ko je bolezen ugotovljena, je povsetn odvisno od bolnika, če bo upošteval in se držal navodil, med katerimi so večkrat tudi takšna, ki niso prijetna. Zvišan krvni tlak je bolezen, kjer je zdravljenje neuspešno, kljub jemanju zdravil, če bolnik sam ne prispeva svojega deleža. Stradati mora, da bo dosegel normalno telesno težo, uživati mora manj soljeno, torej manj »okusno« hrano in še kajenju se mora odpovedati. Mnogi bolniki teh navodil ne upoštevajo, ker se ne zavedajo težkih posledic, ki jih sproži zvišan krvni tlak. Enako debeli kot prej se vračajo v zdravniške ordinacie z iz-govorom: »zdravila niso prijela«. Večkrat se zdravnikom vsiljuje misel: »Škoda, ker zvi-šanega krvnega tlaka ne spremlja tudi bole-čina«. V takem priftieru bi bolnik bolj upo-števal navodila. Kar poglejmo, kako disci-plinirani so bolniki z razjedo (rano) na dva-najsterniku ali pa tisti z žolčnimi kamni. Zavedajo se, da bo vsaka pregreha v dieti, izzvala bolečino.
Naj sklenemo z naslednjo resnico: veliko-krat redno jemanje zdravil ni vse, primakniti je potrebno naš lastni delež, izvajati navodi-la, pa čeprav niso prijetna.
dr. Milena Vrenk- Jerše /^dravstveni dom Ljubljana