JI. MIKU.
O umom > torek 31. nora 1909.
xlii. leto.
.Slovenski Narod" velja:
v LJubljani na doir dostavljen:
ttlo leto.........K 24*—
sol leta..........12- -
HM leta.......... 6*—
?a mesec....... 2-—
v upravnlšrru prejeman:
celo leto.........K 22*—
po! leta.........u 11'—
četrt leta........., 5*90
na mesec........ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi aa na vračajo. Vr*tfniatv«i Knaflove ulice št. 5, (!. nadstropje levo), eiefen at. 84.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravniitva naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna itevilka velja 10 vinarjev. -
Na plamena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" talafoft at. sa.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.........K 25 —
pol leta.......... 13-—
četrt leta.........9 650
na mesec.........• 2-30
za Nemčijo: celo leto.........K 28-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.-
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon At. 86.
Prvi volih! shod 30 bo-Hoče volitve v Trstu.
V petek večer se je vršil v veliki dvorani »Narodnega doma« v Trstu prvi volilni shod z ozirom na bodoče mestne in dezelnozborske volitve.
Shod — ki .je bil vseskozi zelo zanimiv in živahen — je v imenu političnega društva otvori! predsednik njegov, poslanec g. dr. Rvbaf-rekši, da, ako tudi se vrše na Balkanu posebno za nas Jugoslovane zelo važni dogodki, na katere ima danes vsa Evropa uprte svoje oči in kateri dogodki želimo posebno mi, da bi nikakor ne dovedli do prelivanja krvi med brati — vkljub tem važnim dogod i jajem ne smemo pozabili nase. ne smerno pozabiti, da se bližajo za tržaške Slovence zelo važni dnevi: občinske in dezelnozborske volitve, katerih se tudi mi udeležimo na vsej črti.
Mi sicer ne pojdemo v mestu samem v boj z upom, da prodremo z našimi kandidati, temveč pojdemo v boj, da pokažemo svetu, koliko nas je v Trstu in da tu pa tam provzro-čimo ožjo volitev. Kajti fakt je, da danes v politiki le oni kaj doseže, ki se lahko sklicuje aa gotovo število in moč. — In v tem tiči važnost predstojećih volitev v mestu. Zatorej širite med tržaškim slovenskim življem slovensko idejo in važen pomen bodočih volitev za našo narodno in gospodarsko korist. - Ako bo vsak tržaški Slovenec storil svojo dolžnost, bomo oslabili sovražnika in bo nam v bodoče ložje zahtevati svojih '»ravic, katerih nam danes vladajoči nasprotniki odrekajo. — (Živahno pritrjevanj;1.)
Nato je povzel besedo g. dr. Wil-fan, ki je na razsožen in poljuden način razložil zborovalcem določbe novega volilnega zakona in razdelitev volilnih okrajev. Govornik je iK>sebno dokazoval važnost reklama-cijskega postopanja, zaklieavši vo-lilcem, naj se glede na to, da je zelo mnogo naših izpuščenih iz volilne liste - vsak pravočasno potrudi pogledati v volilni imenik, je li vpisan ali no. ker bi drugače vse poznejše navdušneje in kričanje aič ne pomagalo in marsikdo, ki ne bo smel oziroma mogel voliti bo Imel to pri-njsati edino Le svoji zanikernosti, ker
se za pravočasno reklamacijo ni pobrigal. — Govornik je končal z besedami: »očita se nam rado, da naš program ne osebuje nobene socijalne in gospodarske ideje. — Naša ideja mora biti za sedaj boj za eksistenco. To je zastava, pod katero se labko zbiramo vsi" od skrajnega socijalista, pa do fanatikov kakih drugih načel! Ko gre za življenje naj ostanejo razna medsebojna nesporazum-ljenja doma! Edinost naj nas druži, v edinosti v boj, edinost naj nas dovede do zaželjenih in opravičenih uspehov!« (Govornikovim besedam je sledilo dolgotrajno odobravanje in ploskanje.)
Na to je znpet govoril dr. Ry-bar, rekši, da je program političnega društva »iMiinost«, priboriti za tržaške Slovane kolikor le možno to, da pridemo tam, kjer sicer ne moremo vladat-, ^ saj do primerne veljave in vpliva.
Govornik je s konkretnimi slučaji dokazoval, kako krivična je bila vsikdar do nas Slovencev sedanja gospodujoča stranka. Odrekala nam je vsako pravico, (bi, odrekala nam je celo eksistenco v tržaškem mestu! Ako pa pri bodočih volitvah dokažemo naš obstoj z gotovim številom, s katerim bomo pri eventualnih ožjih volitvah odločevali za to ali ono stranko, bo v bodoče temu drugače, kajti tista stranka, kateri naklonimo naše glasove, bo morala z nami računati in vpoštevati naše želje in zahteve.
Govornik apelira na vse stanove, naj ob časn volitev store svojo dolžnost. — »Mi Slovenci — je rekel nimamo od drugih ničesar pričakovati. Pri naših nasprotnikih ni milosti. Nikar naj nas ne vara. ako so se le-ti sadnje čase kazali tu pa tam nasproti nam manj nasprotne in manj sovražne. Bodite prepričani, d«; ako vdobe vso moč v roke, da bodo delali z nami brez usmiljenja. Kako zlobni so prati nam Italijani in Nemci, so pokazali te dni. — Ker jih boli, da smo se začeli s svojimi zavodi emancipirati od tujega nas tlačečega kapitala, so vrgli v svet nesramno laž, da so ti zavodi posodili Srbiji 20 milijonov. — Hoteli so nas postaviti na zatožno klop radi veleizdaje, kakor se je to zgodilo bratom Srbom v Zagrebu. (Velik hrup.) Vplivati s<> hoteli tudi na nevedne ljudi. Z ljudmi, ki tako in obenem neumno postopajo in spletkarijo, ne more biti miru.
Proti takim sovragom se moramo boriti in braniti z vsemi močmi! — In naši volilcl naj pokažejo, da se res hočemo braniti! — (Splošno pritrjevanje).
Širite torej med znanci zanimanje za te volitve 1 Mi sami ne moremo vsega storiti in navezani smo na vašo pomoč. — Nudite nam je v interesu slovenske skupnosti in v blagor nas samih!
Tem besedam dr. Rvbafa so sledile viharne ovacije.
LISTEK.
Govor poslanca Hribarja
v seji poslanske zbornice, dne 10. marca.
(Konec.)
IV. Dragonci.
Tudi vedenje dragoncev ni bilo tako, da bi bilo moglo vplivati pomirjevalno na občinstvo. Mimogrede bodi omenjeno, da je bila ta vojaška četa poklicana prav po nepotrebnem in ne da bi bila dež. vlada mene kot šola mestnega policijskega urada o tem obvestila. Pri tem se je storila neprevidnost, da so poslali dragon-ee, predno so nastopili v mestu svojo službo, v Koslerjevo pivovarno, in dokazano je, da je 20 dragoncev in 8 orožnikov v noči od 19. na 20. september na dvorišču Koslerjeve pivovarne izpilo dva hektolitra piva od soda in dva zaboja piva v steklenicah. (Živahna veselost in medklici.) Kaj ne, gospoda moja, to je prav izdatna množina pijače in primerna priprava za službo v mestu. (Posl. Malik: Kdo je to plačali) Pivovar-nar Kosler. Ker so bili dragonci in orožniki tudi 20. septembra nastanjeni v Koslcrjevi pivovarni, je pač lako kot gotovo, da so bili tudi ta dan pogoščeni s pivom — po neumestni gostoljubnosti pivovarnarjevi. Ni se torej čuditi, da so dragonci temi? primerno nastopali. V ilustracijo bodi navedeno samo naslednje: Rudolf Ju van, modeler v Toimiesovi tovarni na Dunajski cesti in Albert IVldstein, knjigovez, sta izpovedala, da je 10. septembra, torej na dan po-goščenja v Koslerjevi pivovarni, ob 3/4ll. zvečer pridrvel brez vsakega povoda neki četovodja s štirimi možmi v vežo gostilne »pri levu« na Marije Terezije cesti in začel z golo sabljo udrihati po navzočnih gostih. Imenovani Feidstein je bil prej sto-
OBBiEB^^«BsssaaaaBaanonnnanHHainiinniBas
Belirad.
Potopisne slike iz 1. 1905. in 1906.
Napisal Anton Trstenjak. (Dalje.)
Srbski kralj.
»Pela • I., po milosti božjoj i volji narodnoj kralj Srbije«, to je ves njegov naslov. O njem pišejo inozemski listi mnogo, osobito nemški listi raznašajo o njem tendenčne vesti, katere navadno drugi dan pre-klieujejo, samo da bi ves svet imel slabe misi! o razmerah Srbije.
Srbom so razmere dobro znane, saj ve vsak meščan v Belgradu, kaj se godi na dvoru. Govoril sem z mnogimi Srbi in vsi hvalijo svojega kralja, izlasti meščani (trgovci) so mu iskreno vdani, saj pa tudi s svojim nastopom očara vsakogar. Priljubljen je v vseh slojih, saj je življenje na njegovem dvoru vzorno. Slovan je, stremi po slovanski politiki, a to je glede na mednarodne zveze držav v očeh Nemcev veleizdajstvo. Zato ga nemški listi sovražijo, dočim slovanski listi žele, da bi razmerje med Avstrijo in Srbijo bilo prijateljsko.
Srbski kralj občuje osobno z narodom, z meščani. Omenil sem že, da
se osobno udeležuje sej društev in društvenih občnih zborov (kmetijske zadruge). Povsod poseza v razgovor in daje nasvete. Kliče k sebi ugledne trgovce in se posvetuje ž njimi o gospodarskih stvareh in želi izvedeti, kaj bi bilo dobro ukreniti za procvit trgovine in obrta. Z meščani občuje osebno in jih nagovarja na ulici. Poleg njegove palače na Teraziji so za-sobne hiše. Kadar sreča na ulici svojega soseda, vpraša ga: »Kaj je novega, sosed' Kako je, sosed» To ni nič posebnega, v Srbiji so patrijar-alne razmere, na katere je vezan tudi kralj. Srbski seljak tiče svojega kralja, seveda po naših pojmih je to nekaj čudnega, toda to so starodavne razmere. Tako je in če bi bilo drugače, ne bilo bi srbsko. Naravno je torej, da je kralj, ki se sani klanja starodavni tradiciji, priljubljen pri narodu.
Peter I. je kralj »po narodni volji«. On je ustaven kralj v polnem pomenu besede. V delovanju svojem je on slika in prilika angleškega kralja, ki je po sodbi samih Nemcev ustaven kralj, to je tak kralj, ki iz-\ ršuje le voljo parlamenta, narodnega zastopstva. Ravna se strogo po sklepih narodne skušcine, kar pa tudi poudarja v svojih besedah. Sam dr. Vladan Gjorgjević, bivši ministrski predsednik, ki je bil odločen nasprotnik kraljev in vseh radikal -cev, priznava, da je Peter I. ustaven
Vladar od nog do glave, ki brez na-€ rodne volje ne stori ničesar. Vse torej, kar se vrši o Srbiji, je le izraz narodne volje, sklep parlamenta, v katerem narekuje smer politike večina.
»Slovanski jug«.
Srbi so delaven in trezen narod. Lepe se razvijajo, a da so dobri gospodarji, svedoči nam to, da so državne financije v redu. Pomisliti je samo treba, kako sta Milan in Aleksander zapravljala in Srbiji ves kredit pokopala, saj je znano, da še 1. 1005. tujci niso imeli zaupanja v srbske barke. Ali kralja Petra vlada je vse popravila. Železnice so proste, tobačna tovarna je prosta; ves monopol je v domačih rokah. Mlada država se zdravo razvija. Električni tramvaj, ki veže vse dele mesta, je ves čas poln, kar je dokaz, da je trgovina in obrt ter sploh ves promet zelo živahen.
Uveril sem, da belgrajsko meščanstvo ne čuti, kaka nevarnost je za Srbe, tla Nemci prodirajo na iztok. V Srbiji živi le kakih par tisoč Nemcev, ali te so mirni in pohlevni, tako da nihče ne čuti, da žive. Nemcev res ne ljubijo. Avstrijske Nemce imenujejo Švabe. To pa ni čudno, saj žive v večni borbi z nami. Vedo, da Nemci in Mažari zatirajo Slovane in da tudi njim v Srbiji niso naklonjeni.
Leta 1904. je neka nemška dru-
ječ jKileg zidu na ulici zaradi klica »Živio dragonci« s sabljo na desni rami lahko ranjen. Nožarski pomočnik Rudolf Jnvan je izpovedal, da je bil, ko je isti večer ob V^IO. stal na hišnih vratih hiše št. 27. v Kolodvorskih ulicah, od vojaka kakih devet mož bn ječe dragonske patrulje brez vsakega, povoda udarjen s sabljo po vratu in lahko poškodovan, l'žitninski agent Anton Jecelj je končno izpovedal, da je, ko je izvrševal dne 19. septembra ob polu 11. zvečer poleg luteranske cerkve svojo službo, pristopil k njemu neki znanec in z njim govoril. Mimo je šel odde}ek dragoncev. Naenkrat je proti njima, ki sta se popolnoma mirno vedla, pridrvel v galopu en jezdec, udaril po njih s sabljo in rabil pri tem izraz, ki ga iz ozirov na spodobnost ne morem ponoviti in ki je obsegal tak poziv na razhod, da bi ga trezen Človek gotovo ne bil rabil. Ker sta se prej omenjena moža udarcu umaknila je sablja zasekala v ograjo s tako silo, da se je odlomil 35 centimetrov dolg kos, ki ga je potem mestni magistrat izročil sodišču.
Dne 20. septembra je privatni uradnik Vinko Kovačič iz Sevnice na Štajerskem, hoteč priti k »avstrijskemu cesarju ; kjer je stanoval, šel pO Stritarjevih ulicah, ko ga je neki dragonec brez vzroka udaril s sabljo po alavL Kakih deset minut po streljanju, tako poroča deželni oficijal Mirko Cesnik, je priletel v gostilno »Pri belem volku« neki dra-gonee, je rogovilil s sabljo in neprestano vpil »ven«, »ven«, tako da so vsi navzočni imeli vtisk, da je mož pijan. Občinski svetnik in rezervni častnik Fran Mali v je izpovedal, da je -0. septembra ob polu 10. zvečer pred njegovo hišo in kavarno »Avstriji« stalo kakih 20 do 30 popolnoma' mirnih ljudi, ko je prišla tja močna pod poveljstvom nekega oficirja stoječa patrulja konjenikov. Neki mirni pasant, ki je šel ob bližnji ograji in se na nobeno stran ui mogel ganiti, je bil v trenotku obkoljen in neki dragonec ga je tako ob delaval s sabljo, da mu je imenovani obč. svetnik moral zaklicati, naj ga pusti v miru, saj je vendar miren pasant. Na to je dragonec res nehal. Y tistem hipu je obč. svetnik Mallv videl, da je dragonski častnik nekega drugega pasanta udaril s sabljo. Gospod Mallv je izrecno poudarjal, da so bili ljudje popolnoma mirui'in
ni bilo nobenega vzroka, da so dragonci tako ravnali.
Orožniki.
Kar se tiče orožnikov, bodi omenjeno, da je izvzemši nekaj slučajev njih ravnanje edina svetla točka v tej aferi in da je moštvo večinoma izpolnjeval,) svojo službo tako, da ni mogoče dosti oporekati. O orožni-ških oficirjih pa se to ne more trditi. Tako je rit mojster Lelleg 20. septembra zvečer rekel dezelnovladne-mu tajniku dr. MathiaSU pred vojaškim skladiščem, kjer so bili zbrani oficirji in rudniki: »No, da. naši ljudje že tri noči ne spe; mislim da bodo nocoj pošteno vmes udarili.« Ko je neki pasant, UOSeČ viktualije z jnžpega kolodvora »lomov bil v Šo-lenburgovih ulicah od orožnikov ustavljen, ker se je mislilo, da nese kamne, je isti žandarmerijski ofieir za klical orožnikom: »Le nikar dosti govoriti: kratek proces naredite in aretirajte ga.« Orožniki sami pa so bili pametnejši, kakor njihov zapo-vednik, so preiskali zavoj in videč, da so v njih živila, niso moža aretirali. Gospa Albina Bervar, hišna po-sestniea. je stala 20. septembra ob poln 9. uri v večji družbi na Franco-vem moStu, ko je velik močan oficir z rdečimi našivi. ogrnjen s pelerino prišel mimo vojaškega kordona in zaklicali »dim bomo že pokazali tem lopovom.« Končno priča gospa Jerica Portuna, hišna poaestnica na Vodovodni cesti, da je H. septembra velik močan Orožniški ofieir pri Fi-Gcherjevi točilnici v Zvezdi zaklieal orožnikom: »Ljudi ven pometati in postreliti.« t e se končno, kakor že omenjeno >c avažnje, da se je na Po-gačarjevem trgu, po streljanju na demonstrante v Šolskem drevoredu neki žandarmerijski ofieir povzpel do vzklika Se enkrat zaupite Živio« in bomo streljali«, potem je evidentno, da je žandarmerijsko poveljstvo vse storilo, česar bi storiti ne smelo, ter da se je vedlo mi način, ki bi se smel najmanj pričakovati od oficirjev \>: ki bi bil celo v Macedo-
iilji nemogoč. Orožniško moštvo si je vsekako obranilo več takta, več prevdarnosti in več miru kot njega
pred post a vi jeni oficir.
Koliko je bilo strelov?
Prihajam, čestita gospoda, h koncu. Spričo uničevalne obsodbe, ki jo je izrekel moj militarično izobraženi strokovnjak  (Medklici),    se ne
žba z Ogrskega napravila izlet v Belgrad. Po Belgradu so korakali s frankfurtarico, a godba je igrala »Die Wacht am Rhein«. Meščani so to mirno gledali, nikogar ni motil ni vznemirjal nastop Nemcev. Ko sem jim rekel, da se čudim njihovi hladni krvi, smejali so se in dejali: »Pa kaj nam bodo ti Švabe.«
Nemško nevarnost pa tem bolj vidijo m buli pijonirji srbski. Ti pi Joni rji hočejo ob Savi in Dunavu stati na straži. Mislim leta 1904. so osnovali v Belgradu kljub: Slovanski jug. Ta klub ima čitalnico, kjer so ti na razpolago raznovrstni časopisi. Na Teraziji ima klub tri sobe v najemu, v največji je čitalnica. Namen mu je širiti narodno zavednost. V klubu nisem zapazil nič takega, kar bi kazalo na revolucijske misli, in zato sem se čudom čudil, da je hrvaška vlada na migljaj peštanske vpri-zorila veleizdajsko pravdo proti tistim Srbom, ki so morda kdaj občevali, s katerim članom tega kluba. Zdelo se mi je naravno, da se mladi Srbi ogrevajo za svojo kulturo in da prepovedujejo bratsko slogo. Ali more to biti veleizdaja! Ko se je nedavno osnovala »Slovanska jednota« na Dunaju, to jedržavnozborskiklub, ki obsega le avstrijske Slovane, pisala je takrat »Neue Freie Presse«, da je ta jednota zasmehovanje avstrijske politike in da je celo veleizdaja. Zdaj pojmim položaj   Srbov v
banovini oolje: srbsko - hrvaška koal ieija v zagrebškem saboru je veleizdaja in veleizdaja je, ako Slovan čuti le platonsko ljubezen do Slo-\ ana.
Rečeni klub je že takrat izdajal svoje glasilo in je zato potreboval denarja. Kakor pri nas, tako je tudi v Belgradu »Slovanski jug« je začel prirejati večerne veselice, takozvane »J ngoslov enske večeri«. Za take priredbe pa ni lepšega in primernejšega prostora, kakor je    obsežen park
na Kalemegdanui
Bilo je meseca avgusta 1. 1906., ko smo se mudili v Belgradu. Videli snu« velikanske reklamne plahte pla-polati po zraku. Na Teraziji je visela taka plahta, sredi nje pa so bile naslikane četiri roke, kako se stiskajo. Na teb rokah je bilo zapisano: Slo-venačka, Srbija, Hrvatska, Bugarska. To je bila reklamna plahta, ki je predstavljala naše bratstvo. Na kaj drugega ni nihče mislil. Političnega ozadja tu pač ni bilo, kajti potem pač ne vem, kaj hočemo narediti s srbskim kraljem, kam čemo dati bolgarskega kralja, kam čemo po slati knezi Ni kolo. Vse to je torej le simbol bratstva, da smo eden narod in da si moramo biti ros bratje. To je torej najnovejše blagovestje mladih Srbov v »Slovanskem jugu«, katero nas uči to, kar smo res in da ne dajmo potujčiti.
(Dal}« prtaotnjl«.)
mara ni dlje bnviti z dejstvom, da je lajtnant Maver* kmalu potem, ko je napravil krvoprelitje, e. kr. deželno-vladnemu tajniku dr. Fr. Mathiasu, kakor tudi meni trdil, da je on ukazal (dejanjsko) streljati — kar je natančno razločiti od povelja »streljati«. Nečem se sklicevati na to, da so >e njegova prva poročila na predpostavljeno oblast kakor sem to izvedel od divizijonarja ekscelenee M. Langa tudi tako glasna in je tele pozneje rabil izgovor, da pravega povelja »ogenj« ni dal. Tudi nečem izvajati sklepov iz izpovedi trgovskega sot rudnika Dragotina Go-rupa. trgovskega gojenca Oskarja Vojnilovien in trgovskega sotrudni-ka Pavla Prislova, ki vsi trde, da so natančno slišali povelje »ogenj«.
Najodločneje pa moram ugovarjati izpovedi lajtnanta Maverja, da se je vsega skupaj desetkrat ustrelilo.
Ne bom navajal prič, katerih je lepo število in ki so zanesljivo slišali več strelov, omejujem se na to, da navedem na ta žalostni dogodek nanašajoči se in po posebni plastiki odlikujući se del izpovedi koncertnega vodje in ravnatelja »Glasbene Matice-, Mateja H ubada. Ta se glasi (čita) :
»Ko sem slišal prvi strel, se mi je koj čudno zdelo. da. če se je že moralo streljati, se ni ustrelilo v smeri proti Stritarjevim marveč v smeri proti Medarskim ulicam. Stal sem takrat s svojo sestro pri odprtem oknu svojega stanovanja Pred škofijo št. lb, od koder se vidi v Medar-ske ulice in sem mirno in pozorno poslušal streljanje.« (Posl. Malik: Pozneje so vsi tako hladnokrvni, a kadar poči strel, imajo vsi skupaj 'polne hlače in ne vedo, kako se je dogodek izvrši!.* Le poslušajte, kar pripovedujem. »Streljalo se je takole: Najprej sem v daljših presledkih iilišal tri posamične strele, nekako zamolkle, potem dva strela, ki sta hitro sledila, eden dlje časa trajajoče brzostreljanje, pri katerem so streli <b*ug drugemu sledili tako hitro, da jih nisem mogel šteti. Potem je brzostreljanje ponehalo in sledilo je v počasnih presledkih sedem strelov, tako počasi, da sem jih mogel šteti. Potem je zopet sledilo brzostreljanje, pri katerem strelov nisem mogel šteti, aa fo zopet počasno streljanje. V tem. ko je moja sestra prestrašena jecljala nekaj besed in sem ji rekel »to je strašno«, nisem mogel strelov šteti. Proti koncu so streli vse počasneje sledili drug drugemu. Doneli so bolj zamolklo, prihajali od nekoliko dlje. kakor od druge smeri, na desno od mene, med stolno cerkvijo in med Škofijo. Zadnji trije streli so počasi počili in doneli zamolklo. Prvi trije streli so se slišali zamolklo, dasi so bili bližje oddani, kakor drugi. Prej omenjeno brzostreljanje se je slišalo jako ostro in jasno v smeri Medenih ulic. Kolikor dlje je trajalo streljanj«', toliko bolj oddaljeno in zamolklo se mi je zdelo. Sodim, da je streljanje do po! minute trajalo, gotovo pa dlje kot četrt minute in je po mojem prepričanju bilo oddanih 20 do 40 strelov.
Maver med strelci.
Zdaj pa cenjeni gospodje, pride kar je najbolj neverjetno, rekel bi, najbolj nečuveno in nepojmljivo. Predno končam, moram to povedati, ker po bliskovo pojasnjuje način, na kateri se je z vojaške strani vse storilo, da bi krivci ljubljanskega krvo-prelitja z dne 20. septembra izgledali kot nedolžna jagnjeta.
Ze vojaško stacijsko poveljstvo je vse storilo, kar je bilo mogoče, da opere lajtnanta Maver j a. Za početje imenovanega lajtnanta, orožniškega oficirja in vojaštva so navajali vsa mogoča opravičevanja. pred vsem razburjenje, potem utrujenost, dočim se je popolnoma pozabilo, pustiti tudi za ljudstvo veljati razburjenje. Toda kar si je v tem oziru dovolil lajtnant Maver, presega že vse. Izpovedi enoletnega prostovoljca pri 4. stotnijj 27. pešpolka je namreč naslednje posneti. (Posl. Malik: »Ali, ti ljubim k a je j o s Slovenci.) Poslušajte raje mirno in odgovarjajte pozu«-je.
Dne 22. septembra okoli o. ure popoldne, torej na dan pogreba obeh žrtev, je bilo moštvo dne 27. pešpolka pripravljeno na dvorišču infan-terijske vojašnice. (Medklici posl. Malika.) Ali saj dotičnik ve, kaj ima pričakovali. Če njegove navedbe niso resnične; da, on ve. kaj ga čaka, ker so njegove navedbe resnične: (Posl. Malik: Povem vam, da je med prostovoljci tetra polka mnogo Slovencev.! Da, seVe, zakaj pa ne! Tudi ta je Slovenec! Tam so torej postavili puške v piramide, odložili telečnjake in razstopili, vojaštvo pa je ostalo pri piramidah pušk. Oficirji so stali bolj v stran od vojaštva. Naenkrat je stopil lajtnant Maver k skupini iiifanteristov 2., 3. in 4. stotnije ter začel izpraševati: »Koliko strelov pa je bilo pravzaprav oddanih? (Cujte! Cujte!) »Jaz sem enkrat ustrelil« se je oglasil   neki infante-
risl; »jaz dvakrat«, je rekel, neki drugi, »jaz tri, jaz sem še dvakrat ustrelil«, je rekel tretji. Temu je dejal lajtnant Maver: »Torej ste vi otvorili brzostreljanje!« in se je začel z vojaki na glas smejati. (Čujte! čuj-ie!) Potem je dejal: »Upam, da bomo še imeli priliko streljati«. Ko se je polegel hrupni smeli,ki je sledil tudi tem besedam, je lajtnant vojake tako le opominjal: »Opozarjam Vas, če se Vas !k> vprašalo, kolikrat je vsak streljal, naj gotovo ne reče nobeden da vee kot enkrat. Posebno bodite previdni nasproti enoletnim prostovoljcem; ti izčenčajo vse.« (Posl. Malik: To je izpovedal enoletni prostovoljec t) Dal je to na zapisnik; vojaška uprava pozna ta zapisnik; tudi njegove ime je pod zapisnikom podpisano; ta enoletni prostovoljec bi lega gotovo ne bil dal. na zapisnik, če bi se ne bilo res zgodilo; mož jamči za to izpoved s svojim imenom, in kaj se to pravi, jamčiti pri vojaštvu s svojim imenom za kako stvar, to, mislim, je tovarišu Maliku dobro znano, saj je sam služil pri vojakih. (Posl. Malik: Lajtnant Maver je to tudi storil.) Toda izpovedi lajtnanta Maverja pobijajo njega samega; dokazal sem, da te izpovedi lajtnanta Mavt rja samega najbolj obtožujejo.
Pred zaslišanjem pri sodišču.
Pa ne dovelj tega! Dne 29. septembra, torej dan poprej, predno so bili vojaki, ki so streljali, zaslišani pri deželnem sodišču, jih je nadpo-ročnik Hallcr pri »povelju« opozarjal, naj izpovedo ravno tako, kakor so izpovedali pri njem v pisarni, ko je njih izpovedbe protokoliral. Zlasti je poudarjal naj izpovedo, da ni nihče več kot enkrat ustrelil. Pozneje je to lajtnant Suchanka ponovil in še dostavil, naj tudi izpovedo, da so na povelje »ogenj ustaviti« takoj nehali streljati. A dokazano je, da povelje »ogenj ustaviti« sploh ni bilo dano!
Spoštovani gospodje! Iz povedanega je razvidno, kako sistematično se je delalo na to, da bi resnica ne prišla na dan, in upam, da .mi !»odete priznali, da moramo zaradi tega toliko energičnejše, toliko brezobzirne j Še zahtevati od vlade, naj strogo in nepristransko izvede preiskavo proti onim, ki so vprizorili dne 20. septembra v Ljubljani krvoprelitje. To je tudi občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane najodločneje zahteval. To je postulat javne morale, postulat patrijo-ti/.ma. Živimo v težkih časih. Kdo ve, če ne bo država v najbližjem času apelirala na požrtvovalnost svojih narodov. (Posl. Malik: Pa bodo >'opet Nemci trpeli.) Slovani so vedno in na vseh bojiščih krvaveli za Avstrijo. Kdo je pa 1. 1848. in 1849. Avstrijo rešil: Slovani so na največ bojiščih krvaveli za monarhijo in slovanski polki so si pri vseh bojih s sovražniki pridobili slavo.
Zato je pa vendar važno vse opustiti, kar bi moglo zmanjšati to [K>žrtvovalnost. (Medklici.) Prosim, gospoda moja. poslušajte in pustite me govoriti. Če bodo zdaj narodi avstrijski videli, da sme vojaštvo brez kazni počet) z življenjem državljani »v kar in kakor hoče, potem ni izključeno, da bo to imelo najresnejše posledice. Lahko smo, gospoda moja ponosni na svojo armado. Z mnogih bojišč se je vrnila proslavljena. Skoro vsaka stran njene zgodovine poroča o slavnih činih oficirskega zbora in moštva. A to, kar se je >godilo 20. septembra v Ljubljani, je sramoten madež v zgodovini avstrijske armade in vlada bi morala skrbeti da ga izpere. To se more zgodit i samo z nepristransko preiskavo in strogim kuznenjem vseh krivcev. To zahtevam, nič več in nič manj. Priporočam Vam, da pritrdite naslednji resoluciji (čita) :
»V;soka zbornica izvoli skleniti: C. kr. vlada se poživlja:
1. nemudoma sporočiti uspehe izvršene preiskave o postopanju e. in kr. vojaštva povodom demonstracij v Ljubljani 18., 10. in 20. septembra ;
2. krvoprelitja krivega oficirja na primeren način poklicati na odgovor. (Odobravanje  in ploskanje.)
Gonja  proti češkim narodnim socialcem.
Praga, 29. marca. Predsednik kazenskega sodišča dr. \Vokaun je po konferenci z državnim pravd nikom dvornim svetnikom Morstadtom odredil, da se ima aretovati več na rodnosooialnih voditeljev in agitatorjev in izvršiti hišna preiskava pri 20 osebah. Policijski uradniki so izvršili med drugim hišno preiskavo pri ured niku „češkega Slova" Spatnem, pri uredniku Pulpanu, pri agitatorju Ha-tini in strankinemu blagajnika Kralu. Spatny, ki se je baš vračal domov, ko je policija stikala po njegovem stanovanju, je hitel k svoji pisalni mizi, pograbil tamkaj ležeči listek, ga raztrgal in raztrgane koščke po žgal.   Policija je aretirala Spatnega
in Hatino ter ju izročila kazenskemu sodisfiu. Preiskovalni sodnik dr. Fol tim je takoj zaslišal oba aretovanoa. Po veČurnem zaslišanju je odredil, da se imata oba pridržati v preiskovalnem zaporu. Vsi, ki so bili areto-vani in pri katerih je policija izvršila hišno preiskavo, so obdolženi proti vojaške propagande, to je, da so Češke vojake skušali zapeljati k protizakonitim dejanjem. Tudi na deželi je orožništvo na ukas praškega sodi šča izvršilo več hišnih preiskav. V Železnem Brodu so oroiniki aretirali Štiri narodno socialne voditelje, v Kolina pa dva. Tudi ti so obdolženi protivojaške propaganda. V Budje-jevioah in Mladi Boleslavi je politična oblast razpustila shode narodno-socialne mladeniške organizacije.
Interpelacija  v ogrskem parlamentu o zunanjem položaju.
J [Budim pešta, 29. maroa. Podpredsednik poslanske zbornica Rakov-sky je vložil tole nujno iaterpela oijo: 1. Ali je ministrski predsednik pripravljen pojasniti naše odnošaje k Srbiji? 2. Ali je pripravljen svoj ustavno mu zajamčeni vpliv porabiti v to, da se sedanjim neznosnim razmeram napravi koneo ali z zagotovitvijo trajnega miru ali pa s kolikor mogoče hitrim pričetkom v o i n e ? Ministrski predsednik dr. Wa kerle bo na to interpelacijo odgovoril v jutrišnji seji poslanske zbornic3.
„Podpora Avstro-Ogrske je v življenskem interesu Nemčije.11
Berolin, 29. marca. V današnji seji državnega zbora je imel kancelar Bii'ovv dolg govor o stališču Nemčije napram Avstro Ogrski v aneksijskom vprašanju. Med drugim je rekel: Dne 30. oktobra je nemška vlada obvestila Anglijo, da Nemčija kakor Avstro-Ogrska ne moreta dovoliti, da bi se o aneksiji razpravljalo na kakršnikoli konferenci. Istega dne je poslal tudi obvestilo na Dunaj, da odobruje cesar Viljem v svojem neomahljivem prijateljstvu do cesarja Frana Josipa nemško politiko, merečo na to, da Nemčija izpolni svojo dolžnost, izvirajočo iz trozveze, in da Avstro Ogrska tudi pri težkih komplikacija sme računati na nemško podpero Kancelar je nadaljeval : Krivično je očitanje, da je Nemčija z nepotrebno vnemo podpirala stvar Avstro-Ogrske ter se za tuje interese po nepotrebnem postavljala v nevarnost. Podpora Avstro-Ogrske je v življenskem inte resu Nemčije Ce bi Avstro Ogrske ne bili podpirali, bi v dogledaem času nastopile proti nam iste velesile, katerim bi se sedaj morala pokoriti Avstro Ogrska. Avstro Ogrska ima v konfliktu s Srbijo pravieo na svoji strani. Aneksija je zadnja stopnja tri desetletnega, od velesil prizuavanega političnega in kulturnega dela. Avstro-Ogrska uprava Bosne in Hercegovine je sijajno kulturno delo. Avstro-Ogrska si je pravico do teh pokrajin pridobila z vestnim svojim delom S sporazumom s Turčijo se je zadostilo t adi formalnemu pravu. Formalno priznanje velesil ne more izostati, ni pa potrebno priznanje Srbije. Zato je bilo popolnoma umestno, da je Avstro-Ogrska zavrnila vse srbske zahteve, ki so proti življ enakim interesom te monarhije. Tudi Nemčija ne more trpeti, da bi se na Avstro Ogrsko stavile zahteve, ki so nerazdružljive z dostojanstvom habsburške monarhije.
Intervencija velesil v Belgradu.
Dunaj, 29 marca. Intervencija velesil v Belgradu se bo izvršila na ta le način: Najprvo bo vročil angleški poslanik dogovorjeno noto ministrstvu zunanjih del, nato bodo zastopniki drugih velesil podali posamno ministru dr. Milovano vica izjavo, da se pridružujejo koraku angleške vlade. Angleški poslanik bo obenem obvestil srbsko vlado, da je ta korak Anglije nepreklicno zadnji poskus, dati Srbiji nasvet, tiČoč se ohranitve miru. Ako bi Srbija angleški predlog odklonila, potem ne bo Anglija storila ničesar, da bi Srbijo obvarovala pred oboroženim koefl ktom z A 7stro-Ogrsko. Slične izjave bodo podali tudi zastopniki Francije, Rusije in Italije. Srbska vlada ima namen, prepustiti odgovor na angleško noto narodni skupščini.
Berolin, 29. marca. V angleški noti se bo zahtevalo od Srbije, da iz polni tele pogoje: Srbija se ima vzdržati vsakega vmešavanja v bosansko vprašanje, ki je rešeno vsled sporazuma med velesilami ter izraziti svojo željo, da hoče v bodoče v prijateljstvu živeti z avstro-ogrsko monarhijo. V to svrho ima svojo armado razorožiti ter razpustitt vstaške čete ob meji.
Bel grad, 29 maroa. Z a danes določena intervencija velesil je izostala iz formalnih vzrokov. Francoski poslanik še namreč ni dobil instrukoij od svoje vlade.
Dopusti rezervistov.
Dunaj, 29. maroa. Vsled preokreta v Eunanjem položaju bo vojna uprava jela polagoma odpuščati ped zastavo poklicane rezerviste. Najprvo bodo poslani domov oni vojaki, k i so jeseni doslužili svojo triletno prezenčno službo, a so jih a ozirom na zunanji poli-tični položaj še pridržali pod zastavo. Nato odpuste nadomestne rezerviste, ki so bili meseca oktobra poklicani na osem tedensko izvežbanje, a so jih do sedaj pridržali p >d zastavami. Tem slede ostali rezervisti in sicer po tistem redu, kakor so bili poklicani v službovanje.
Kralj Peter se odpove prestolu? '
London, 29 maroa. Is Rma javljajo, da je kralj Peter poslal kralju Viktorju £ nanuelu pismo, v katerem ga obvešča, da je skleni), da se zase in za svoje naslednike odpove srb skemu prestolu. Na srbski narod bo izdal manifest v katerem ga bo pozval, naj si s pomočjo E/rope izvoli novega kralja. Za kralja bo priporočal princa Petra Črnogorskega. Kralj Viktor Ecnanuel je svojemu svaku odsvetoval ta korak ter mu priporočal, naj proklamira za prestolonaslednika kraljeviča Aleksandra.
Dunaj, 29. marca. Tu se širijo z ozirom na dogodke v Srbiji najne verjetnejše vesti. Splošno se zatrjuje, da se v kratkem odpove prestolu kralj Peter in sicer na prijateljski nasvet Anglije. Kot kandidatje za srbski prestol se imenujejo vo voda Teok, vojvoda CjDnaught in knez Batten-berg
Bel grad, 29. marca Vse veat;, kakor da bi imel kralj Peter namen se odpovedati prestolu zase in za svoje naslednike, ali da bi vlada de lovala na to, so od kraja do konca izmišljene. Vse te vesti so zgolj pobožne želje gotovih Srbiji sovražnih krogov, ki bi radi, da bi srbski prestal zasedla kaka germanska dinastija.
Črnogorski dvor za kraljeviča Cjorgja.
Bel grad, 29 marca. Knez Ni-kita črnogorski je poslal kralju Petru brzojavko, v kateri mu očita preveliko popustljivost napram vladi Knez Ni-kita nadalje izjavlja, da obžaluje srbski narod, čegar interese so izdali neenergiČai in koruptni vodilni politiki. Končno izraža knez svoje obžalovanje, da kralj Peter in srbska vlada v najkritičnejšem treuetku za srbski narod nista vedela ničesar boljšega storiti, kakor spraviti v javnost krivične in neopravičene napade na prestolonaslednik*. Vsak prvi Srb v Srbiji in v Crni gori ve, da je bil edini, kije umeval važnost in dalekosežnost sedanjega političnega položaja prestolonaslednik Grjorgje. lito časno je dobil kraljevič Gjorgje brzojavko od najmlajšega sina kneza Nikite princa Petra, v kateri mu Če stita na njegovem m škem in energičnem nastopu ter izraža nado, da bo ostal zmagovalec v težkem boju.
Angleški list o Aehrentha-lovem uspehu.
London, 29 marca. „Daily Te-legraph" pravi, da si je baron A^hren-thal izvojeval nesporno velik diplomatski uspeh. Toda kaj je stala ta zmaga? Trajno in nepomirljivo sovraštvo med Nemčijo in Avstro Ogr sko na eni in Rusijo na drugi strani je cena za to. Niti v Berolinu niti na Dunaju se n* morejo varati o čuv stvih Srbov, Čehov, Hrvatov in drugih slovanskih narodov napram poli tiki, ki tepta slovanski narod v Srbiji z nogami. Takisto pa je samovoljno razbitje berolinske pogodbe napravilo najneugodnejši vtisk tudi na one ve lesile, ki v sporu med Avstro Ogrsko in Srbijo niso direktno interesirane. Takšne stvari pa ne služijo miru, marveč prcvzroČajo nezaupanje in sovraštva, iz česar se lahko izoimijo krvave vojne.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 30. maroa.
— Deielnozborske volitve na Koroškem. Včeraj so se vršile de želnozborske volitve v kmetski skupini. V volilnem okraju Celovec, okolica in Borovi je je bilo oddanih 4191 glasov. Izvoljena sta bila nemška naoionalca Fr. Kirsohner in Ant. Wieser s 3170, oziroma 3159 glasovi. Slovenska kandidata Freithofnig in Štrukelj sta dobila 734, oziroma 722 glasov. V volilnem okraju Veli-koveo-Doberla ves je bil izvoljen slovenski kandidat Florian Ellers-dorfer s 748 glasovi, nemški kandidat Rosch je dobil 423 glasov. V volilnem okraju Pliberk-Železoa Kaplja je bil izvoljen slovenski kandidat Fran Grafenauer z 872 glasovi, dočim je dobil nemški kandi-
dat Pristou samo 277 glasov. Nemšk1 klerikalci so dobili 3 mandata, vsi ostali pa so pripadli nemškim naoio-nalcem.
— Ljudstvo lopar klerikalce,
V nedeljo so klerikalei priredili na Čateža pri Veliki Loki shod, ki pa se jim je slabo obneael. Ljudstvo je sito klerikalnega varanja in začelo se je puntati. Ko se je raz vedelo, da bo shod in da pridejo doktor Lampe, Man del j in dr. Hoče v a r, je ljudstvo drvelo od vseh strani na Čatež, ne samo moški, nego tudi ženske. Kar je bilo na Čatežu, to ni bil shod, to je bil vihar. Kakor muhe so zleteli govorn ki v stran. Razjarjeno ljudstvo jim je dvakrat podrlo oder. Zadnji je nastopil dr. Lampe. Udaril se je na prsi, rekoč: nJaz »em Peter skala, kdo mi kaj more?" Komaj je izpregovoril te besede, že so ga kmetje držali za noge in oder je zletel razbit na vse strani. Dr. Lampe je zbežal v prvo nadstropje in od tamkaj z okna stresal svojo jez*. Kmetje so metali nanj pesek, čike in konjske odpadke. Limpe je pa vpil in vpil . . . menda sam ni vedel, kaj klepeče. Ko je začel še po gostilničarjih udrihati, so ga zgrabili trije krčmarji in ga potegnili v farovž in konec je bilo njegovega „govora". Čateški župnik je bil vsled teh dogodkov tako razburjen, da se je nekam zale el in je krvav letal okoli. Klerikalci se niso upali iti na postajo Št. Lovrenc, ker jim je ljudstvo zastavilo pot in so zbežali proti L;t<ji.
— Klerikalna človekoljubnost Klerikalec je vendar vedno nizkoten stvor in se nikdar ne more povzpeti do nsjnavadnejše sposobnosti. To priča snočjni napad v nS"ovenou" na slovensko ženstvo, ki je zgolj iz človekoljubnosti, zgolj iz ljubezni do bližnjega, začelo akejo v svrho, da bi moglo pomagati ubogim ranjencem, Če b: se začela vojna Ranjencem streČi — to pač ni zabava, to je trud io žrtev, a kdor Človeško čuti, bo vedel hvalo onim, ki so voljni kako delo prevzeti. Slovenske dame so na to pripravljene, kakor priča njih vče rajšaji sestanek in če bi prišlo do vojne, bi storile svojo prostovoljno prevzeto dolžnost v polni meri. Pri pravljene so na to tudi vzlio grdobiji, ki jo je storil „Sloveneo" in ne meneč se za to, da v teh težkih dneh, ko je toliko tiseč in tisoč ljudi trepetalo pred vojno v strahu, da bodo njih očetje, bratje ali sinovi morali prelivati svojo kri, se ni ni našla ne ena klerikalna duša, ki bi se bila zmenila za eventuvalno pomoč ranjencem. Slovenske dame so začele samostojno akcijo, ker so bile v to primorane. „RdeČi križ" je prav lepa uredba, velika in imenitna, a damski odbor Rdečega križa je postopal tako, da je slovenskim damam onemogočil sodelovanje. Že zaradi esebe naše Line torej iz naravnega samospoštovanja je bilo slovenskim damam nemogoče sodelovati pri Rdečem križu, sploh pa je bilo očitno, da damski odber n Rdečega križa" ne mara, da bi sodelovale Slovenke. Damski odbor „Rdečega križa" ni povabil svoj.h slovenskih članic na pripravljalna dela, prezrl je tako liberalne kakor klerikalne dame, in samo nein'ke Članice so imele že štirinajst dni svoje vaje v garnizijski bolnioi. Spričo temu je bilo pač izključeno, da bi mogle slovenske dame sodelovati v okvirju „RdeČega križa". Ker pa je gotovo, da bi v slučaju vojne bilo krvavo potrebno sodelovanje večjega števila dam, je slovensko ženstvo začelo samostojno akcijo, ker bi bilo naravni st nečloveško, Če bi se slov. dame odtegnile vsakemu delu in bi ubogi ranjenci morali trpeti zaradi breztaktnosti damskega odbora rRdečega križa". Golo človekoljubje, edino želja, biti v slučaju vojoe ubogim žrtvam na pomoč, to je slov. ženstvo napotilo, da se je organiziralo za pomožno delo in naprosilo je vladnega svetnika dr.
ajmerja, da prevzame vodstvo. Dasi preobložen z delom, je vendar obljubil svojo pomoč. Občudujemo pa krščansko-katoliški deželni odbor, da v „Slovencu" odreka deželno bolnico za eventuvalno oskrbovanje ranjencev. To je pač krščansko delo usmiljenja! Sioer pa naj bo le pomirjen, ta dični deželni odbor, ki bi še tega ranjencem ne privoščil, da bi jim stregle in pomagale slovenske narodne dame. „LeonišČe" je namreč za slučaj vojne določeno kot lazaret nRdeČega križa" in dr. Slajmer bi tam vodil pomožno akcijo. »Slovencev" napad napravlja vtisk, dajizvira iz gole zavisti. Klerikalci ne morejo take akcije uprizoriti, ker nimajo ljudi, in jezi jih, da se da to napraviti brez njih. Mogoče je tudi, da tiči za „Slovencevim" napadom kak klerikalni operater za kurja očesa, ki ga razjeda zavist na g. dr. Šlajmerja. B >di že kakorkoli. Dejstvo je, da je „Stovenčev" napad na slovenske dame, ki so se postavile v službo Človekoljubnosti, grdobija prve vrste  Slovenskih dam to ne bo
(Dalje v prilogi).
Priloga „Slovenskena Maređn" it 71, ase 30 Marca
motilo. Še vsako stvar, ki so jo vzele v roke, so sicer brez hrupa, a dostojno izvedle. Že 43 let delajo liberalne slovenske dame, da vsako leto za Božič, oziroma za Miklavža obdare 200 revnih otrok. Pri vsaki dobrodelni napravi so na svojem mestu. Delale so tudi v ljudski kubinji, dokler se niso tam naselile klerikalne srake, in delale bodo v tem smislu tudi naprej, kjer bo mogoče pomagati, kjer imajo sroe in poznajo, da mora biti Človek dober in dobrotljiv, četudi ga zato obsipa z grdobijami krščanski „Sloveneo". „SlovenČevM napad je pa dokument klerikalne človekoljubnosti, ki bo ljudem ostal še dolgo v spominu. Sioer pa pripomnimo Še to le: Slovenske dame so imele namen na včerajšnjem sestanku skleniti, da pristopijo k pRdeČemu križu" in se udeleže pomožne akcije tega društva. Takisto bodi še konštatovano, da so narodne dame nameravale vse urediti tako, da bi se njihova akoija vršila pod okriljem „Rdečega križa".
— Občinske volitve v Idriji so se izvršile — kakor se je pričakovalo — z uničujočim porazom klerikalne stranke. Na ljubo klerikalcem se je razpustil občinski odbor in dokazati bi jim bilo treba pri novih volitvah, da imajo volilce za sabo. To zlasti napram oblastim, ki so razpust občinskega odbora predlagale in potrdile. Za klerikalno stranko je toraj veljalo spraviti zadnjega svojega voliloa na volišče. Dasi je Oswald obletal vse svoje pristaše, prepotil vse idrijske griče ter pri tem enkrat prav pošteno padel in so skrili klerikalci svoj prapor za neodvisne volilce, so pogoreli na vsi črti popolnoma. V tretjem razredu ki je volil v petek, so z največjo težavo spravili skupaj 158 voliloev, dočim je volilo 229 naprednjakov, ki so zmagali tako z veČino 71 glasov. Pri predzadnjih volitvah so klerikalci propadli s 192 glasovi, so torej sedaj nazadovali za 34 glasov, dočim so se napredni glasovi pomnožili. Volilo se je od 9. do 6. zvečer, v razglasu je bil naveden konec volilnega časa ob 2. popoldne. V volilni komisiji sta bila po'.--g gerenta še dva druga klerikalca, tako da so imeli klerikalci volilno komisijo popolnoma v svojih rokah. Vlado je — v prilog klerikalcem seveda — zastopal okrajni glavar Eckl. Ob 2. je glavar odredil po želji klerikalcev, da so se zaklenila vrata volilne dvorane, dasi se še ni prvikrat prečita! volilni imenik in niso imeli volilci v dvorani sami dovolj prostora. Proti temu je odločno protestiral tajnik Novak, sklice vaje se pri tem na občinski volilni red, ki ne pozna take odredbe, določno pa se glasi, da so občinske volitve javne, kar pa vendar niso, če se vrše za zaprtimi vratmi. Kako je mogel glavar kaj takega odrediti, je naravnost neumno in le dokazuje, kako je na službo klerikalcem. Ali more to svoje postopanje opravičiti kot predstojnik okrajne policijske oblasti? Natlačeno polna dr orana pa zaklenjena v prvem nadstropju; katastrofa v slučaju nesreče bi bila neizogibna. Kako mučno je bilo za volilce same čakati v veliki gneči celih 6 ur ali še več, ni treba še poudarjati. Ta pa vse samo zategadelj, da se klerikalcem na ljubo nekaterim volilcem onemogoči volitev. Za drugi razred se je za 30 voliloev odmerilo 3 ure volilnega časa, za 600 voliloev 3 razreda pa B ur! Zanimivo je, da je hotel trgovec Goli, ki* se je zopet odlikoval s kričanjem, glasovati za nekega mladoletnega kot sirotinski oče, ker novi varuh še ni bil od sodišča imenovan. Tudi je brez vsake podlage zanikal istinitost podpisa neke volilke. Sicer seje volitev vršila mirno. Izid volitev je bil pozdravljen z gromovi tim i „živio" klici. Volitve namestnikov se klerikalci niso udeležili. Po končani volitvi je pred občinsko hišo zbrana množioa demonstrirala proti gerentu, ki pa se je za to pozornost smehljaje in odkrivajo za hvaljeval. Se hujši poraz je doletel klerikalce drugi dan v soboto; dopoldne so dobili v 2. razredu 6 glasov, naprednjaki 18, popoldne V 1. razreda pa 9, naprednjaki pa 36 Nove volitve so torej obsodile Oswaldovo proti ljudsko delovanje. Govori se o klerikalnem rekurzu, dasi je nesmiseln ob velikanskem porazu in v očigled okolnosti, da so klerikalci sami vodili volitve. Sicer pa če hoče c. kr. katehet Oswald še naprej dražiti idrijsko prebivalstvo, svobodno mu, ali dobiti utegne znatno hujši odgovor, kakor so ga mu dale ravno minole volitve.
— „Švindlarji". V Kranjski špar kasi so silno jezni na brošuro „Kranj -ska hranilnica11, ki jo je izdala „Na rodna Tiskarna". Te dni, ko je bil naval ljudi na Kranjsko Šparkaso in so vsi dvigali svoje prihranke, zarezal se je neki uradnik nad kmetičem v prav lepi slovenščini, rekoč: nVse boste ven vzel? Le vzemite! Kaj ne, so tudi vam poslali tiste trompihelne tisti švindlarji! Vidite, zdaj ste vsi neumni!" — Kmetic mu je pa krepko odgovoril: „Zakaj pa ne tožite tistih „švindlarjev", če kaj neresničnega in krivičnega o vas pišejo?" Na odgovor je kmet zastonj čakal.
— Is pollttome elaibe Deželno
vladai konoipist J. Friedl je postal okrajni komisar.
— Il šolske službe Kot zastopniki v šolskih odsekih obrtno nadaljevalnih Šol za učno leto 1909 do vštevši leto 1911 so imenovani sledeči gg.: za Ljubljano vladni svetnik in gimn. ravnatelj v p gospod Fr. Detel a in okrajni glavar dr. Robert Praksmarer; za Št. Vid nad Ljubljano posestnik A Ga 11 e v Zg. Šiški; za Postojno okr. komisar dr. R. Andrejka plem. Livno-gradski; za Ribnico dekan Fr. Do lin ar; za Novomesto deželno vladni tajnik dr. A. Pilshofer; za Metliko trgovec K. Govanec; za Krško okrajni komisar dr Fr. V on čin a; za Kranj dež vlad. konoipist H S t e s k a; za Loko lekarnar £ Burdvh; za Tržič tovarnar J. G o e k e n ; za Šmartno pri Liitiji dekan M. Rihar; za Zagorje dist. zdravnik dr T. Žarni k ; za Radovljico dekan in Častni prost J. Novak; za Bled oskrbnik Fr. 3 i n c e 1 in za Kamnik okrajni komisar dr. F r. Žužek Dosedanja suplentinja v Cerknici gdč.R Svetlič je imenovana za suplentinjo na ljudski Šoli pri D M. v Polju — Na dvo-razrednioi v Kranjski gori je popcl-niti definitivno učno mesto. Prošnje je poslati do 30. malega travna okr. šol. svetu v Radovljici.
,,Ben - Hur", spisal L. Wallaoe, veliki zgodovinski igrokaz iz Kristovih časov, se predstavlja 1. aprila t. 1. zvečer, v korist dramskemu osobju. Ker je bila prva benefična predstava „Zapravljivoa" jako slabo obiskana, se je tadejati, da slov. občinstvo po-seti to noviteto. Saj je dramsko osobje skozi celo sezono izvrševalo točno svoje dolžnosti. Uprizorilo seje dvajset novitet i a ponavljalo samo deset iger.
Polit leno in izobraževalno društvo zs dvorski okraj ima danes ob 8. zvečer svoj občni zbor v Auerovi restavraciji v Wolfovih ulicah, na kar člane vnovič opozarjamo.
Drniba sv. Cirila in Metoda — dedič. Gospodinjska šola v Ljubljani (Rimska cesta) je prenehala ter je vse svoje imetje darovala v gotovini 117 K in vloino knjižioo kreditne banke z vlogo 128*80 K družbi sv. Cirila in Metoda.
Javno predavanje Jutri v sredo 31, t. m. ob 8. uri zvečer predava v veliki dvorani „Mestnega doma" g. Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani, o črticah iz neobjavljenih spisov slo venskega pisatelja Janeza Ter dine.
Telovadno društvo Sokol I, priredi svoj VI. zabavni večer v nedeljo 18 aprilav hotelu „Štrukelj ". Natančnejši spored pozneje.
Zabavni večer priredi slovensko pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v nedeljo dne 4. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih hotela „Štrukelj" v Dalmatinovih ulicah. Za ta večer je stavljen naj-razno vrst ne j Si pevski, kakor tudi zabavni spored, katerega Še priobčimo pozneje. Ker je ta večer zadnji za bavni večer v tej sezoni upamo, da ga slavno občinstvj gotovo poseti v polnem številu.
Oskar Nedbal, sedanji prvi dirigent orkestra dunajskih glasbenih umetnikov, je bil rojen v Taboru na oeikem leta 1874. Kot eden najbolj ših učenoev Praškega konservatorija dovršil je z odliko konservatorijske študije kot goslar Benevitzeve šole, učitelji so mu bUi tudi profesorji Foer-ster, Steoker in v skladanju Dvorak. Leta 1892. je s svojimi součenoi umetniki Hofimanom, Sukom in Bergerjem ustanovil znameniti češki „komorni kvartet," kateri je vsled svoje popolnosti in mojstrske igre kmalu zaslul po celi Evropi. Štiri leta potoval je kot braČist s kvartetom. — Kot dirigent se je skazal prvič leta 1896, ko je z izvršnimi uspehi dirigiral koncerte „Češke Filharmonije" v Pragi. Njegova dirigentska slava razširila se je posebno z izvajanjem del učitelja Dveiaka v Beroknu leta 1900 in z dirigiranjem Colonnejevega orkestra na Pariški svetovni razstavi istega leta. Na Dunaju je prvič kot dirigent nastopil z orkestrom Praškega narodnega gledališča leta 1901, njegov uspeh je bil tolik, da so ga povabili naj dirigira poleg drugih povabljenih gostov dirigentov takratnih „Riesen-orchester" v dunajskem angleškem vrtu. Tu je leta 1902 poleg slavnega Riharda Straussa dosegel največji uspeh. Še v istem poletju dirigiral je skozi en mesec „Češko Fdharmonijo" v Londonu, kjer si je v sedmih koncertih Jana Kubelika utrdil ime in slavo velikega simfoničnega dirigenta. Z enakimi uspehi je nastopil leta 1904 kot ravnatelj koncertov v PavlOTskem pri Petrburgn, 1905 v Turinu, 1907 pri carskem ruskem glasbenem dru-šivu v Odesi in posebno priljubil se je Poljakom v Varšavi V letošnjem februarju je bil poklican v Rim, da je ondi vodil konoerte kraljevske aka demije Svete Cecilije. — Kot skladatelj zložil je že precejšno število uspešnih skladb, največjo skladateljsko popularnost pridobil si je s svojo baletno pantomimo „Leni Janko," katera
se je na dunajski dvorni operi Že 48 krat in v Praškem nar. gledišču že nad 50 krat izvajala. Najnovejša njegova baleta sta „Vragova stara mati," katero je iložil po naročilu Mahlerja za dunajsko dvorno opero in „Pravljica" za Prago. Slednja se je v Bu-dapešti na dvorni operi 14. maroa t. 1. z velikim uspehom izvajala. Na potovanju po svetu je prejel od rasnih vladarjev že 5 redov in odlikovanj.
Vodstvo deienoga In gospe* nJega pomožnega drnitva Rdečega križa za Kranjsko vljudno vnovič naznanja, da bo občni zbor društva v sredo 31. maroa 1909 ob 5. popoldne v knjižnici o. kr. deželne vlade, Blei-weisova oesta, II. nadstropje. Ako bi ne došlo za sklepčnost potrebno število 30, bode drugi občni zbor pol ure pozneje, ob polu štirih popoldne, na istem kraju in z istim že naznanjenim dnevnim redom in bode sklepčen pri vsakem številu navzočih društve-nikov.
II. občni zbor drnitva slov. trg. sotrndnikov za Kranjsko s se dežem v Ljubljani se je vršil v nedeljo,
dne 28 t. m. ob 1/210. dopoldne v hotelu „Lloyd". Natančneje poročdo sledi.
Glavna skupščina „Matice Hr-vetske" je bila dne 25. marca; začela se je ob 4. popoldne in je trajala do 8 zvečer. Udeležilo se je je nad 200 matičarje v- volilce v, dasi je lepo pomladansko vreme vabilo iz mesta ven na izlete. Bilo je videti, da se na skupščini pričakuje nekaj posebnega. Stari odbor je odstopal, zlasti dosedanji predsednik profesor dr. Arnold, podpredsednik prof. dr. Klaić in tajnik dr. A. Radić. Šlo je pred vsem za dve odborski listini, za listino Franko ve politične stranke prava, ki je kandidirala bivšega šeta za kultus in bogočastje dr. Kršnjavija za predsednika in dr. O grižo vi ca za t8J"ika, in za listino prejšnjega odbora, ki so jo v glavnem akceptirale vse ostale stranke in kjer je bil kandidiran za predsednika prof dr. Oton Kučera. V tej volitvi so vobČe vsi videli sliko bodočih saborskih volitev cele banovine; pokazala je osamljenost Frankove skupine; zakaj za predsednika je bil izvoljen dr. Oton Kučera s tremi četrtinami vseh glasov (147), dočim jih je Kršnjavi dobil le nekako 50 V odboru sede poleg Kučere: profesor Krsto Pavletič, podpredsednik; odborniki: dež. Šolski nadzornik dr. Stjepan Bosanac, prof Pinter, pisa telj Vladimir TrešČec, okrajni Šolski nadzornik in pisatelj Leskovar, Veljko Tomić in prof. dr. Branko Dreohsler. Razen političnega pomena se je temu rezultatu pripisovala tudi velika važnost za izmirjenje spora med Matico in književniki-disidenti, ki je trajal skoro pet let in prinesel mnogo zla. Pred volitvami je imel dosedanji pred sednik Arnold govor, v katerem je podajal nekako sintezo vseh svojih prejšnjih programskih govorov in na-glašal potrebo krepke narodne književnosti, ki je vedno „moderna", do čim je „moderna" redko narodna; govor bi bil izzval debato, ko bi se ne bile bližale volitve. Repliciral je nanj in na izvestje tajnikovo predsednik „Matice Slovenske", dr. Fr. Ilešič, ki se je z odbornikom g. A. Trstenjakom in tajnikom Fr. Podkrajškom udeležil skupščine. Posestrimstvo obeh kulturnih institucij, „Matice Slovenske" in „Matice Hrvatske" je prišlo na tej skupščini do polne veljave; izmed skupšČinarjev sta pristopila dva kot ustanovnika k „Matici Slovenski" , 25 pa se jih na novo zgla-silo za letnike. Dosedanji predsednik Arnold in podpredsednik Klaić sta bila imenovana za Častna člana „Matice Hrvatske" in se z ostalim o d bo rom udeležila tudi prijateljskega sestanka, ki je bil prirejen na čast slovenski deputaciji v „Hotel Palaoe".
Nemška poezija Nemci se pogosto hvalijo, kako dovršeno je njih pesništvo, ki da se ne da primerjati nobeno drago z njim. To prav radi verjamemo, če beremo ta-le stike iz neke „balade", ki je natisnjena v zadnjem dunajskem malem „VTitzblattu": „Dreok'g maoht oft, wie ioh glaub" — R9ise3ohmutz und Reisestaub — Aber dreok'ger nooh wie sie — lat 'ne dreok'ge Phantasie!" — List, ki je prinesel to čtivo, je namenjen boljšim krogom, zato se nam potem ni čuditi, da imajo Nemoi svoje Eulenburge in slične kreature v „dreok'ge Phantasie" in enakimi dejanji.
uAneh dlesos Schvrein lst sur Concnrrenz ttbergetreten" izrazil se je J. Ranzinger, ko je zvedel, da še neki slov. trgoveo ne pdslužuje več njegove špedicije. Torej, kdor se ne služi pri R.. ta je svinja.
Bedni občni zbor »Mizarske zadruge v Llnbllanl, Sp Šiška, Vič, Oiince ln Moste" se je vršil včeraj ob 10 uri dopoldne v Prešer novi sobi gostilne pri „Novem svetu". GL predsednik Ferdo Primožič je otvoril zborovanje pozdravši došle člane in predstavil sborovaloem zastopnika obrtne oblasti g. svetnika
Selka in zastopnika dež. obrtne svese g. T os ti j s. Konstatiral je, da je sbor vsled premalo udeležbe sklep čen le sa navaden dnevni red, ter izrazil splošno nezadovoljnost nad nekaterimi člani in tudi odborniki, ki se svojih stanovskih, življensko važnih interesov niti v toliko ne zavedajo, da bi vsaj, de so ie res zadržani udeležiti se odborovih sej, ozjr. občnih zborov, ta zadržek odboru naznanili. Obžaloval je, da se sploh mora o globah in kaznih razpravljati in jih nalagati, kar je znak stanovske nezavednosti, vendar pa se v očigled sedanjim razmeram globe morajo obdržati. — Opozoril je nadalje zboro-valoe na važno 4. točko današnjega dnevnega reda, namreč o ustanovitvi podpornega sklada — v katerega bodo prišle tudi plačane globe — ter pojasnil, dasi se vsled premalo udeležencev o tem ne more sklepati, da se podporni sklad ustanovi kot neobhodno potreben vir podpor za stare, onemogle člane, katerim ni bilo usojeno pridobiti si premoženja in so v starosti, če ne dobe podpore, izpostavljeni z družino vred pomanjkanju in bedi. Opozoril je tudi člane, da v svrho uspešnega delovanja odbora in v dosego svojega oilja redno spol-nujejo svoje dolžnosti, ter pravočasno in pravilno priglašajo in odglašajo zadrugi svoje pomočnike in vajenoe.
— V vidnem navdušenju za koristi slovenskih obrtnikov, sosebno mizarjev, prosi nadalje udeleženoe pazljive udeležbe, ter eventualnih stvarnih predlogov, in prosi tajnika zadruge za poročilo. — Tajnik poroča, da je bilo koncem leta 49 članov. Od teh sta 2 odpotovala, 3 pa so opustili obrt, torej ostane rednih članov 44. — Vršilo se je 5 odborovih sej, ob udeležbi skoro vseh odbornikov, ter se določilo za prijateljske in stanovske nedeljske sestanke Auerjevo gostilno. Preizkušnjo sta napravila 2 vajenca z dobrim uspehom. Temeljem ubožnih spričeval se je oprostilo vstopnine nekaj vajencev. Nadalje se je določilo, da smejo mizarji svoje izdelke na prvo roko pobarvati, pleskarska dela pa naj izroče pleskarjem, v izrednem slučaju pa jim je tudi to dovoljeno. Odobrilo se je tudi, da smejo tesarji polagati mehka tla. Knjigovodstvo je v redu, ter se po prebranem izkazu članov javi stanje delavskega osobja vzemši v pošte v osobje 4 tovarniških podjetij, glasom katerega je 6 poslovodij, 231 pomočnikov ter 78 vajencev.
— Blagajnik poroča, da je bilo tekom leta dohodkov 409 K 86 v ter 286 K 77 v stroškov, in ostane zadrugi premoženja 1.24 K 09 v oziroma če se vpošteva še zadružni inventar 162 K 09 v. — Računski sklep in poročilo tajnika se je odobrilo. — Na to je prešel g. predsednik k 2. točki ter predlagal v očigled res slabega denarnega stanja zadruge, katera namerava vrhu tega, kot že omenjeno ustanoviti še podporni sklad, da se zviša pristopnina novih članov od 10 K na 25 kron, kar tudi glasom obrtnih pravil ni preveč, da se anulira sklep glede oprostitve vstopnine in oproŠče nine vajencev ter isti plačajo v obeh slučajih po 5 kron. Sprejel se je nadalje po daljšem posvetovanju glede d o kl a d rednih članov, sosebno s pomočjo dobrohotnih in res umestnih nasvetov g. svetnika Šeška predlog, da znaša redna doklada vsakega Člana na leto 2 kroni in poleg tega pa še po 50 v za vsakega pomočnika in sicer se preračunjava ta pomočniški prispevek po njihovem povprečnem številu, katero število ima odločevati v vsakem slučaj a odbor. — Pri dopolnilni volitvi v odbor je bil voljen kot odbornik g. Trink ter namestnika gg. Malavašič in Stanovnik. Za pregiedovaloa računov, kateri posel je opravljal dosedaj obenem g. predsednik Ferdo Primožič, sta bila na vsestransko priporočilo voljena gg. Boltes in Velkovrh. Po daljši precej živahni in vsestransko zanimivi debati glede oddaje in prevzet j a večjih del od ljubljanskih malih mizarskih obrtnikov se je slednjič naroČilo načelstvu, da z dvema zastopnikoma zadruge prosi pri oddaji eventu-elnih večjih del tozadevne kompetentne faktorje, da se v tem slučaju jemlje ozir sosebno na ljubljanske domače slovenske obrtnike kakor tudi na to, da ljubljanski obrtniki težje stavijo nizke oene kakor deželani ki imajo oeneje delavne moči in manj doklad, ter na čelnik pri prihodnji odborovi seji o tem poroča — Kot zastopnika sta bila izbrana gg. Rojina in Škafar. Nato je g. predsednik zahvaljujoč se na prijazni udeležbi sosebno g. svetniku Sešeku in g. Tostiju, Se enkrat spominjal in prosil člane vestnega za družnega dela, sosebno pa novoizvoljene odbornike, občni zbor zaključil.
Nova tenika Ciril Metodova podrntnloa V Šiški je imela preteklo nedeljo prvi občni znor. Dasi ima nova podružnica prav lepo število članov ter je sploh zanimanje za našo šolsko družbo živahno, vendar udeležba ni bila mnogobrojna. Odbor se je izvolil sledeči: predsed niča ga Berta Kralj, prot soproga; tajnioa ga. Mar. Seidl, trg. soproga;
v \    r4i> x_ *c^?t
blagajničarka ga Mar. Femo, šivilja namestnice ga. Mar. Rojina, gdč. Franjioa Tome in gdč. Mar. Mit-teregger. Pregledo valki računov sta gospe Albina Za kotnik, županja Zg. Šiške; namestnici gospe Marija Pušna in Katar. Volker. Glavno družbo je zastopal njen tajnik g. A. Beroe
Članom šišensko podružnice
,|N. Di O«" sporočamo, da posluje tajnik podružničnega pripr. odbora vsak ponedeljek in petek od 7—8 ure zvečer v čitalnici v Spodnji Šiški, kjer se lahko vpisujejo člani, ter dobe druge važne informacije. Ker je ustanovitev te velevažne podružnice ta-korekoČ pred durmi, je pričakovati, da se člani „N. D. O." te ugodnosti obilno poslužujejo.
Lov občino Smlednik je dobil potom javne dražbe prejšnji najemnik baron Lazzarini in sioer za dobo 1909-1912. Za oelo dobo plača 1965 kron, med tem ko je za preteklo dobo plačal samo 960 K Bo pač draga divjačina.
Oradbo savskega mosta pri Kranju so prejšnji teden zopet pričeli.
Vsled ogromnih plazov je poginilo pretekli teden v radovljiškem in kranjskem okraju čez 40 glav divjačine, kar kaže veliko škodo in slabo letino lovskim najemnikom.
Sokol na Bleda. Ustanovni občni zbor blejskega Sokola, ki je bil dosedaj le odsek marljivega radovljiškega društva, se je vršil včeraj popoldne „pri Jeklerju" ob navzočnosti 60 članov. Tajnik pripravljalnega odbora br. Olivotti je p:zdravil sokolske zastopnike iz Ljubljane (1), Radovljice (9) in Ja-vornika (2) ter razložil dosedanje delovanje odseka. Br. Plemelj je poročal o blagajniškem stanju in naznanil, da si je odsek nabavil telovadno orodje v vrednosti 1000 K. Vestni poročili sta se z odobravanjem vzeli na znanje, V odbor so bili izvoljeni: Starosta Jakob Peternel, podstaro-sta Viljem Repe, tajnik Fran Olivotti, načelnik Fran Peternel, tajnikov namestnik Avgust Era t, blagajnik Urban Plemelj, jblagajni-kov namestnik Ivan Z r i m e c, odborniki: Josip Stare, dr. Gabrijel Hočevar, Peter Dolar, Anton Rus, gospodar Anton Ropret, zastopnik zveze*Fran Olivo ti, namestnik Fr. Peternel, delegati na zvezni občni zbor Fran 01 i v o t ti, Viljem Repe, Fran Peternel, Leopold Lebar, Andrej So kl i 5, Janez Ko kalj, pregiedovaloa račnnov Ivan Pretnar, Josip Žirovnik. Nato je starosta brat Pjeternel v lepem nagovoru prevzel vodstvo društva, poudarjal, da bodo starejši z veseljem in vnemo podpirali „Sokola", dobro ve-doČ, da ima domača mladina od telo v a d b e ie korist, ter odločno zavrača trditve nasprotnikov, da bo „Sokol" odvračal tujce in s tem Bledu škodoval. Br. Drenik omeni iz narodno gospodarskega stališča pomen telovadbe, ki utegne postati v doglednom času velike vrednosti za Bled kot zdravišče. (Ploskanje in odo • bravanje). Starosta radovljiškega „Sokola" br. dr. Vilfan poudarja, da je to najbolj pomemben dan za Bled, ko se je Sokol ustanovil. Omenja sokolski izlet na Javornik, kjer so bili že navzoči sedanji blejski Sokoli in prejeli spodbudo za telovadbo. Dolžnost naša je, da preprožemo kar le mogočo našo krasno gorenjsko stran s sokolskimi društvi, v katerih bodo zastopani vsi sloji od kmeta do najvišjega gospoda. Tedaj bo naša domovina rešena. Za Bledom in Bohinjsko Bistrico mora priti sedaj predvsem Kranjska gora, ki je na meji, zatorej treba poživiti društvo. V na-daljnem govoru zavrača trditve o nekaki mednarodnosti Bleda in opozarja na draga svetovna zdravišča, ki imajo odločen značaj svojega kraja. Ponosni moramo biti, potem nas bode tujec spoštoval. Po tem navdušenem govoru so zapeli Sokoli nHej Slovani". Nato je starosta br. Peternel zahvalil se še enkrat vsem navzočim za udeležbo, pozival k nadalj-nemu vztrajnemu delu ter zaključil ustanovni občni zbor. Društvo šteje 85 Članov, 27 telovadcev ter ima lepo orodje; telovadnica je bila včeraj popoldne polna Sokolov in naraščaja.
»Aljažev dom11 v Vratih — raz-de]anl Danes dopoldne smo dobili iz Mojstrane to-le brzojavko: nVelikanski snežni plaz s Rogioe je odnesel »Aljažev dom", Dr. Šlajmerjeva vila, si stoji kakih 300 korakov nižje je ostala nepoškodovana." Vest smo takoj sporočili predsedniku „ Slo venskega planinskega društva" dr. Fr. TominŠku, ki o dogodku Še ni ničesar vedel. Aljažev dom je bil ena največjih zgradb, kar jih je izvršilo S. P. D. Pr o vzročen a škoda se oeni okrog 40.000 K. Kakor čujemo, se nekaj odbornikov že danes napoti v Vrata, da se na licu mesta natančneje informirajo o podrobnostih katastrofe. Ker letos ne bo mogoče na novo zgraditi Aljaževega doma, deloma radi Časa, deloma pa tudi radi pomanjkanja gmotnih sredstev, bo turist ika
s tem močno prizadeta. Razdejani ^Aljažev dom" je aa »Slovensko planinsko društvo" prava katastrofa, ki lahko provzroči njega propad, ako se ne uvede pomožna akoija za nabiranje prostovoljnih darov za zopetno zgraditev „Aljaževega doma".
Iz Žiro v Umrl je v ljubljanski bolnici od 26. na 27. maroa Janez Oblak v 28. letu svojo dobe. Pokojnik je bil odločno narodno naprednega mišljenja. Stal je vedno in povsod v vrstah prvoboriteljev napredne ideje v Žireh. Bil je navdušen Sokol, spreten telovadec in sploh agilen delavec na polju emancipacije iz okov klerikalizma. Nastopal je večkrat kot navdušen govornik in je v živih besedah, govorjenih od srca, vzpodbujal poslušalce k neumornemu delovanju za sveto stvar. Dopisoval je tudi naprednim listom. Napredni Žirovoi ga bomo bridko pogrešali Želimo, da bi imel dosti posnemaloev. Vzrok bolezni in smrti je bil nesrečni pa deo z voza, vsled katerega je dobil na glavi težko telesno poškodbo, za katero se od začetka ni dosti zmenil. Ta nesrečni slučaj je bil vzrok, da se mu prerano pretrgala nit življenja. Pokojniku bodi blag spomin. Telovadno druHvo Sokol v Žireh.
Detomor. 25letna dekla Ivana Navak iz Starega trga, občina Trebnje, je svojega otroka takoj po rojstvu umorila na ta način, da mu je z roko nsta in nos tako dolgo tiščala, da je bilo dete mrtvo. Truplo je zakopala v gnoj v hlevu. Izročili so jo sodišču.
Glavarja stranke štajarcilan cev,  t   j.  nemškutarjev,  na St^jer skem sta ptujski župan in pek, dobro znani vodja in pokrovitelj pretepačev, Orni g, ter žganjar Strasohill v Ptuju, ki je obogatil od slovenskih „šnopsarjev". — Ta „vrla" moža podpisana sta na oklicu štajeroijanoev, ki vabi k zaupnemu shodu radi prihod njih dežeinczborskih volitev. Štajerci janci   hočejo    namreč   v nekaterih okrajih postaviti tudi svoje kandidate! — Na slov. Štajerskem bode torej ob deželnozborskih volitvah kaj živahno vrvenje.
Jugoslovanska socifalnodemo-krašfea Stranka misli na Štajerskem osnovati slov. deželno organi zacijo, katere sedel bode baje Celje. — Baje se bo skrbelo, da se ljudje poprimejo intenzivno učenja slovenščine, da se vadijo v govorništvu in popevanju slov. pesmi i. dr.
Šolsko vpraftanje okoliške občino celi ske se kar ne gane z mesta. Vse dreganje, pisarjenje, interpelo vanje nič ne izda. V Gradcu se ne zganejo. Clary modro čaka, Nemci pa v celjski okolici zidajo novo šolsko poslopje. Klerikalci stoje lepo ob strani, ne store ničesar, k večjem neosnovano p o zabavljajo naprednjakom. Da so le Šolske sestre preskrbljene, vse drugo jim je deveta briga!
Posojilnica na Vranskem pri Celju je imela, kakor se nam poroča, v minolem poslovnem letu 11.000 K čistega dobička ter bode od te svote glasom sklepa občnega zbora dne 25. maroa t. 1. 6000 kron dalo v dobre namene.
Žalske ženske In moške podružnice družbe sv. Cirila In Metoda občni zbor dne 25. t. m. se je vršil ob izredno mnogobrojni udeležbi tržanov in okoličanov kmetovalcev. O pomenu in važnosti je temeljito govoril g. iur. J. Korent. Obe podružnici ste vrlo dobro delovali, moška je postala celo pokroviteljica konoem leta. V odbor so se soglasno izvolili lanski odborniki.
Volak na straži pri vojaški bolnici v Celju je ustrelil v nedeljo zvečer nekega D r o b n e t a, ki je prišel z Dunaja na nabor, ker ga je izzival in obmetaval s kamenjem. Vojak ga je opominjal in ustrelil dvakrat v zrak, toda izzivalec, ki je bil precej pijan, se ni dal ostrašiti. Odpeljali so ga naravnost v mrtvašnico.
Utopljenega otroka so našli včeraj opoldne v potoku blizu cinkarne v Celju.
Novorojenčka v gnoju so našli v Vuzenicah na Koroškem pri Jožefa Mettingerju. Posrečilo se je najti tudi storilko v osebi Veronike Podržan, Mettingerjeve najemnice, ki je priznala, da je otroka porodila, zadušila in v gnoj zakopala že o Božiču. Očeta noče izdati.
Narodna delavska organizacija ▼ florici je imela v nedeljo svoj ustanovni občni zbor. Navzočih je bilo okrog 200 delavcev raznih vrst, kar je za goriške razmere prav lepa udeležba in kar priča, da bo štela organizacija visoko število Članov, kajti premnogo jih je, ki se niso mogli udeležiti ustanovnega občnega zbora pa bodo Člani organizacije. Govorili so dr. Mandić in Skal a k iz Trsta ter jurist Rnanič iz Gorice. Dr. Mandić fe kar navdušil ljudi za novo organizacijo. Socialni demokratje so hoteli priti delat zgago, pa so si zadnji moment premislili. V odbor N. D. O. so izvoljeni: predsednik jurist Vladimir Knaflič, podpredsednik Pino Cejan, železniški poduradnik, tajnik komtoa rist Karel Vuga, blagajnik faktor Jo-
sip FabČič, knjižničar Čevljarski pomočnik Josip Crnoveo, odbornika: železničar Karel Koren in knjigovez Mirko Plesničar, namestniki: železničar Ivan Miserit, sedlar Frano Oblak in mizar Pavel Jezernik. Predsedniki skupin: železniških delavcev, lesnih delavcev in voznikov so: Cempre, liani ar in Polajner.
Prodavanje v Gorici Jutri zvečer bo predaval v dvorani „pri zlatem jelenu" g. prof. 3eidl o nRast-linski svatbi". Ker je g. profesor znan strokovnjak na naravoslovnem polju, obeta biti to predavanje izred no zanimivo.
Plačila je vstavila tvrdka J. Druforka v Gorici. Pasiva znsšajo 110 000 kron. Upnikom poouja 30u 0 poravnanje.
V Škaftt VOde je utonila 1 letna A. Zaletel v Gorici, v katerega je padla izgraje se z vodo med odsotnostjo staršev.
III, seja odbora deželnega urada pokojninskega z* oda za privatne nastavijence v Trstu vršila se je v soboto 27. t. m. v uradnih prostorih ter sta ji prisostovala slovenska odbornika gospoda dr. R\ bal in Škerbinec. Po poročilu predsednikovem naznanjenih je bilo do sedaj v okolišu tega deželnega mesta 7820 zavarovancev, izmed katerih pa bo 2651 izstopilo in pristopilo že od ministrstva priznanim nadomastilnim penzijskim zavodom. Razposlalo se je 4167 predpisov za vplačila in vpla čalo se je do sedaj okoli 43.000 K, katera vsota je naložena pri poštni hranilnici. Urad je preel naznanila v št rih slučajih, pri katerih j a bilo treba izplačati odpravnine in eden od teh slučajev s K 1270 je že lik vi diran. Vsled ukaza ministrstva, da se voli v najkrajšem času odbor namestu od njega imenovanih odbornikov, določilo se je, da se volitve vrše 15. junija t. 1. in v volilno komisijo so bili voljeni za delodajalce gospoda Brunner in Burgstaller ter za zavarovance gospoda Oru in Škerbinec O načinu volitev bomo svoje časno še poročali.
Videant consules... Minolo
sredo se je vršila pred tržaškim porotnim sodiščem obravnava obravnava proti 3 obtožencem radi ropa Obtoženci so bili slovenski kmetje s Krasa, poškodovanec je bil Slovenec in vse priče so govorile iz ključno samo slovenski, ali so vsaj znale dokazano, slovenščino kot drugi jezik. Kljub temu je sodišče, ki je po zakonu dolžno sKrbeti, da se obdolžencu, in to sosebno pri kazenski obravnavi nudi prilika, raz ložita kolikor možno nmljivo sodniji in porctnikom svoje zagovore in olajševalne momente, blagovolilo uvesti laško razpravo, s pomočjo tolmača avskultanta Muhe. Namestnik držav nega pravdnika — zastopnik države — ki je dolžan po zakonu paziti z enako vnemo na vse okoliščine, bodisi, da so obtožencu v korist ali škodo, bodisi, da je obtoženec Slo venec ali Lah ali kar hoče, je govoril le laško. Predlagal je po laškem zagovoru branitelje v laškim porotnikom laško obsodbo, ter jih je sodišče na podlagi pravo-reka teh porotnikov, ki obtožencev niti razumeli niso, obsodilo radi hu dodelstva ropa, ki je bilo morda le prenagljeno dejanje, brez hudobnega ali celo roparskega namena, vsakega na 3 leta težke ječe. Jasno je, da je to protipostavno, umevno pa tudi vsakemu, kako lahko se obtožence spozna krivično krivim, kajti če kak'govor berem, ali mi ga pripoveduje druga oseba, je priznano brez vtiska, katerega napravi govornik sam, in me ne more privesti na tisto stališče javnosti in možnosti preudarka kot me privede izvirna izpoved govoreče prizadete osebe. Nehote nas spominjata slučaj obsodbe Stefaniča in tovarišev pred porotno sodnijo v Rovinju, ka teri so bili kot Hrvatje spoznani krivim tudi od laških porotnikov, ka teri jih niso razumeli, katero obsodbo pa je pozneje dunajsko kasači j-sko sodišče raz v el j a vilo zahtevalo ponovno obravnavo v jeziku obtožence v, pri kateri so bili po polnoma oproščeni.
Radi razširjenja anarhističnih letakov sta bila obsojena pri porotnem sodišču v Trstu 221etni E. Ku-ret in 171etni S. Francin, oba iz Milj, na tri oziroma dva tedna težke ječe. Oba sta se proglasila za anarhistična socijalista.
Požar jo vpepelU v soboto dop. gosp. Fagancli v Mirnu na Primorskem precejšnja skladišča drv in sena in deloma tudi hišno in gospodarsko poslopje. Kako je nastal ogenj se ne ve, škoda znaša okoli 7000 kron.
Nov poitnl urad se otvori s 1 mal. travnom v Podgorju, politični okraj Koper, kateri bo v dva kratni dnevni zvezi s postajo Pod gorje, proge Herpel j e - Kozina • Pulj, kjer se začasna poštna nabiralnioa opusti.
Odstop roškega župana. Reški župan dr. Vio je naznanil svoj odstop. Umakniti se hoče v zasebno življenje in posvetiti pravnim Študijam.
▼no prebivalstvo na Hrvaškem
mora vladnim organom izročiti vse strelno orožje in vsa rastre-ljiva. Ta ukaa je izdala včeraj Rauohova vlada Kaj to pomeni? Ali se Rauoh boji, da bi izbruhnila revolucija na Hrvaškem vzpričo njegovih nečuvenih nasilstev?!
Mednarodna razstava aa uporabo elektriko v Brešiji. Od avgusta
do oktobra t 1. se vrši v Brešiji razstava za uporabo elektrike. Namen ji je, uporabi elektrike, ki je v Italiji že jako razširjena, dati novih vzpodbud. Provinoa Brešija je posebno bogata s slapovi, kar je omogočilo ustvariti na polju proizvajanja električne energije podjetja izrednega pomena in velikosti. Pokroviteljstvo razstave je prevzel trgovinski minister, razstavo podpirajo občina Brešiji, tr go vin ske zbornice v Brešiji i o Milanu in naj odličnejše osebe teh dveh mest Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je pripravljena eventualnim interesentom preskrbeti p drobna pojasnila o tej razstavi.
Nemški Izgredi v Opavf. Vi-soko olikani , nežno Čuteči in fini nemški barbarci so pokazali pred par dnevi v Opavi zopet svoja junaštva in plemenitost. Vdrli in razbili so izložbo češkega knjigo t ižoa Havlička ter vse slovanske knjige deloma po kradli, deloma razmetali po cesti. V svojem „Siegeslaufa" so potrli nebroj šip in s stražniki vred i t. s u I tirali in pljuvali Čehe, neizvzeto dame, in slikali najgausnejfte slike na njihova vrata in okna Žvižgajo, kriče in ma-haje s palicami so obkolili češke trgovine ter zaprli popolnoma vsak promet. Po dolgem, dolgem času šele je prišlo vojaštvo, ki je razgnalo nemške izgrednike s stražniki vred. O aretacijah ali kaznih se seveda ne more poročati, ker jih ni bilo, kajti ta Špasek so si dovolili — dostojni Nemci.
Ameriška poročila. Sedem -nadstropno poslopje Gason v Fila-delfiji je zgorelo do tal. Kako je na stal ogenj, se ne ve, škode je 100 000 dol. — Orel je odnesel triletno deklioo zamorca Brosona v Coooadi. Na krik in vpitje domačinov jo je preplašen spustil že s precejšne višine na tla. Dete je priletelo k sreči na velikanski kup bombaževega semena, kar mu je rešilo življenje. — čudak med tatovi. V Wilkesbare je vlo mil v hišo tamošnjega bogataša neznan tat, pregledal vse vrednostae papirje, zlatnino in srebrnino ter dra gocene dragulje, odnesel pa je samo staro stensko uro, malovreden ženski jopič, ter iz kuhinje sito za moko. — Boj za železniški stroj. Železniški družbi Delamare Eastern je za rubii davčni urad stroj št 1, zvezal koiesa z močnimi verigami in odposlal svojega zastopnika z nekim tujim strojem po zarubljenega. Družba je to zanalašč dopustila, in ko priklopi tuji stroj zarubljenega nase, primakne naenkrat družba od zadaj svoj najmočnejši stroj, kateri potegne nasprotno ravno v trenutku ko hoče uradni stroj speljati. Nastal je za tre notek hud boj, kolesa obeh strojev so se vrtela s hitrostjo, da se je iskrilo, pokali so nategnjeni deli stroja, nakar se je utrgal uradni stroj in zdrčal sam proti domu med glasnim zabavljanjem in zasmehovanjem blamiranih eksekutorjev Železnica je seveda nato takoj plačala, pridobila pa si je veliko, prav ameriško reklamo.
Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 14. do 20. marca 1909. Število novo rojencev 19 (= 24 70°/00), nirtvo-rojenca 2, umrlih 25 (= 32 50"/00), med njimi sta umrla za vratico 1, za jetiko 1 (tujec), vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi bolez nimi 19. Med njimi je bilo tujcev 9 (= 36%), iz zavodov 12 (=48%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer: za ošpicami 28, za škrlatioo 1 za tifuzom 1 (iz okolice pripeljan v deželno bolnioo), za egiptovsko očesno boleznijo 2
Nepoštena služkinja. Pri neki stranki v Kolodvorski ulioi je služila šele malo dni Ana Morešova, rojena 1886 v Selcah in pristojna v Blanoo, okraj Brežice. Že prve dni si je prisvojila zlat prstan z briljanti in saf ri ki je ležal na umivalni mizi ter je bil vreden 160 K. Ko je dotična stranka dragoceni prstan pogrešila, se ji je takoj obudil sum, da je tatvino izvršila služkinja. Detektivi o tem obveščeni, so Morešovo aretovali in je le-ta tatvino priznala, ter povedala, da je ukradeni prstan dala svojemu ljubimcu, kateri služi kot hlapec v Spodnji Šiški. Moreševa je strastna tatica, ukradla je namreč svoji gospodinji malo poprej, p redno se je aretacija izvršila, na mizi v kuhinji ležečo denarnico z vsebino 19 K 57 vin. Denarnica se je pri aretaciji dobila v njenem žepu. Do gnalo se je, da je Morešova tudi neki prejšnji gospodinji ukradla raz lično perilo in nekaj denarja. Izročili so jo deželnemu sodišču
Prijet vtlbotapac Pred nekaj dnevi s s je vtihotapil neznan tat v nek hlev na Poljanski cesti in tam
ukradel hlapou Matiju Ksšteliou par čevljev, hlapcu Antonu Stojanšku pa Črne hlače, žepni nož in nekaj denarja Policija je tata izsledila v osebi 23 let starega hlapca Franoeta Kramarja iz Hruševke pri Kamniku. Kramarja, ki je bil radi tatvine že predkaznovan, so izročili o. kr. deželnemu sodišču.
Prijet tat. Pri nekem tukajšnjem brivskem mojstru je služboval 21 let star brivski pomočnik Štefan črnovski iz Požege v Slavoniji, črnovski je dobil od okrajnega sod ŠČa v Floris-dorfu poziv, da ima v treh dneh nastopiti enomesečni zapor zaradi obrekovanja bivše gospodinje, Sklenil je pa, da se zaporu odtegne s pobegom. Ko sta v nedeljo dva pomočnika, s katerima je črnovski skupno delal odšla od doma, je sam ostal v spalnici. Da bi si pridobil sredstev za pobeg, je Črnovski ukradel iz zaklenjene omare pomočniku Antonu Ju raŠeku 20 K denarja in nekaj obleke, pomočniku Vencelnu Bujaku pa 102 kron denarja, telovnik, hlače in naramnice ter se odpeljal z električno železnico na juini kolodvor. Kmalu po Črnovski jem odhodu pa je prišel Bujanek domov in zapazil tatvino. Bujak je tatvino takoj naznanil policiji, katera je uzmoviča prijela ravno ko je hotel vstopiti na kolodvoru v osebni vlak, ki je imel odpeljati proti Trstu. Vse ukradene stvari z denarjem so s« našle pri njemu. Bil je izročen c. kr. deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje- Predvčerajšnjim se je iz južnega kolodvora od peljalo v Ameriko 14 Hrvatov in 4 Slovenci; nazaj pa je prišlo 90 Hrvatov. V Ljubljano se je pripeljalo na delo 90 Lahov, 100 Lahov pa se je peljalo v Budapešto. Z južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 30 Hrvatov in 6 Slovencev, 60 Lahov je šlo v Budimpešto, 40 pa v Kočevje.
Pobegnil je včeraj od dela na Starem potu 22 letni prisiljenec Fran Auer, rodom iz Mininga, okr. Brtunau.
Nepreviden voznik. Včeraj je hlapec I?an Lukeš s tovornim vozom v Lingarjevi ulioi tako neprevidno vozil, da je zadel v kandelaber plinove svetilke, razbil svetilko in napravil m sini občini 12 K škode.
Izgubljeno In najdeno. Trgovski sotrudnik Ferdo Žagar je izgubil Črn ovratnik, vreden 7 K. Učenka Jelica Marovtova je našla zlato brožo v po dobi tripere3ne deteljice s tremi slikami. Inkasant Josip Ravnikar je našel v veži „Narodne tiskarne" de narnioo s srednjo vsoto denarja.
Narodne delavske organ iz a cije posredovalnica za delo s Dela
iščejo: 4 ključavničarji, 1 peč ar s ki pomočnik, več pisarniških in trgovskih slug, več uradniških moči, en monter, en parni strojnik, en prakbi kant k strojniku, 2 vrtnarja, 1 mizar, 1 modelir, več žensk, delavcev i. dr. Gospodarjem toplo priporočamo, da se ozirajo na gori navedene moči, ki so priporočljive. Dela dobe: 1 krojaški pomočnik za mala eela, 1 vrtnar na deželo, 1 pečar, ki bi se lahko etabliral kot samostalen, 1 zanesljiv poštni sel na deželo. Nasloviti: Narodna delavska organizacija v Ljubljani, Dunajska cesta 6. I. — Pismom je dodati znamko za odgovor.
Drobne novice.
— samomor enoletnega prostovoljca. EInoietni prostovoljec Reiner
tirolskega lovskega polka si je prereza! v vojašnici v Bolcanu z bravijo vrat, ter se vrgel skozi okno drugega nadstroja na dvorišče, kjer je mrtev obležal. — Vzrok samomora: neznan.
— 2 peklenska stroja so našli 4 dečki na cesti blizu poliklinike v Ri-rfvu. Med pobiranjem je en stroj raz-počil ter enega dečka smrtno drugega nevarno ranil.
— Plaz je podsul v Siednji vasi v Solnograchi 4 šolarje, vračajoče se iz šole. 71 etno deklico so izkopali že mrtvo, o ostalih dvomijo, da bi okrevali.
— Bolniški parnik opremljen z vsemi pripravami za obolele in ranjene vojake je ponudil na razpolago rdečemu križu knez M. B. Fiirsten-oerg, v svrho prevažanja ranjencev iz južne I talmacije v Trst.
— Delavci šleskih premogovnikov so imeli v nedeljo v Ojstraviei shod, katerega se je   udeležilo 4000
lelavcev. Sklenilo se je, da se da delodajalcem izjavo, da naj napravi tekom 14 dni nekak posredovalni urad, ki bo razmere glede zaslužka med delavci in podjetniki uredil. Ako sr to do 1. majnika ne uredi, začno s splošno stavko.
— Vojaški straži kemične delavnice v Temešvaru se je približal nek kolesar preoblečen kot častnik, ustrelil nanj iz samokresa ter odbežal. — Vojak je ostal nepoškodovan, storilec neznan.
— Lonec zlatnikov so  našli de
I a ve i pri kopanju temelja neke kleti v Nižjem Vovgorodu. — Denar je imel veliko starinsko vrednost in bil jako dobro ohranjen. Na nekaterih zlatnikih bil je Še jasno čitljiv napis
»Veliki knez Ivan«.   Delavci so sa klad prikrili, in prodali skrivaj sta rinnrjem, pri katerih se je posrečilo rlo sedaj le del zlatnikov najti.
— Obesil se je zidarski mojster Lojze Julie* iz Mitrovice. Pred par meseci je dobil očesno bolezen in popolnoma oslepil. Po brezuspešnem zdravljenju na raznih klinikah se je vrnil domov, in se obesil na ograji domačega dvorišča.
— Nova stavka poštnih uslužbencev na Francoskem. Radi ministrskega sklepa, glasom katerega naj bi se uradniki ,ki so bili na protestu proti Svmianu podpisani kaznovali, je sklenil sobotni tozadevni shod uslužbencev ponoviti stavko v Kr št-m krogu, kakor je bila prejšnja in guzi eelo s splošno stavko, katera je kakor si- je izkazalo kaj lahko iz vodljiva.
Izpred sofflfta.
Kazenske ebravnave pred deželni* tod iščem.
Svojega gospodarja okradel.
Mizarski pomočnik Anton Novak j"e delal v Švigeljnovi tovarni. Ta si je prisvojil v večkratnih ugrabih razne reči, katerih škoda znaša 172 K 30 vin. Ker so večino ukradenih stvari pri obdolžencu našli, je bila škoda deloma poravnana. Nadalje je zmaknil v Sp. Šiški, vrnivši se pod pretvezo, da je pozabil dopoldne svojo sukDjo, natakarioi Antoniji Dovgan lastno jopo, katero mu je pa ta na dvorišču, opazivši tatvino, odvzela. Se tisto popoldne je odnesel v Rei-ningahauaovi gostilni Alojziju Glaviču zimsko suknjo, vredno 64 K. Ker so mu pa postajala tla prevroča, jo je mahnil v Bosno ter med potjo, da se je preživljal, beračil. Ker je bil Novak že petkrat zaradi tatvine kaznovan, je bil obsojen na 16 mesecev težke ječe.
Lepa drniba* V Zeleni jami so si najele pri Neži Erker stanovanje tri, mestni policiji dobro znane zrele ptice in sicer 171etna Terez. Centa iz Zelimelj, 18letna Jožefa MejaČ od Dev. Marije v Pulju in 16 letna Kristina Megušar iz TižiČa. Pre živele so se z vlačuganjem in raznovrstnimi sleparijami na ta način, da so po nasvetu Megušar ostale dve z naroČilnimi listki, katere je spisala na ime raznih imovitih gospodinj, opeharile več trgovin za razno blago znatne vrednosti, pri več drugih trgo-lin&h je pa vsled previdnosti trgovcev ostalo le pri poskusu. Obsojene so bile; Jožefa Mejač na 8 mesecev ječe, Centa in Megušar pa vsaka na šest mesecev ječe ter po prestani kazni v prisilno delavnico.
Zaradi hudodelstva nenrav-nosti je bil obsojen v tajni razpravi Gregor Krehar, hlapec v Ljub ljani, na eno leto težke ječe.
Telefonsko in Brzojavne poročila.
h terveneija velesil v Belgradu.
Dunaj 30. marca. Iz Belgrada je
došJa oficialna vest, da so danes opoldne zastopniki velesil intervenirali pri srbski vladi v prilog miru Odgovor srbske vlade še ni znan. Položaj na borzi. Dunaj 30. maroa. Na borzi vlada danes popolen mir. Kurzi so stali na dosedanji visoČini.
Predsednik češkega deželnega kulturnega sveta.
Praga 30, marca. Za predsednika skupnega deželnega kulturnega sveta je imenovan princ Miroslav Sohwarzenberg.
,,Smrt izdajalcem."
Belgrad 30. maroa. Danes ponoči je bil ob zid kraljeve palače prilepljen ogromen plakat z napisom: „Smrt izdajalcem!" Straža je zjutraj plakat  opazila in ga dala odstraniti.
Vanostne odredbe v Belgradu.
Belgrad, 30. marca „Zvono" list, ki ga izdajajo pristaši prejšnje dinastije Obrenovićev, piše, da je polioija ukrenila najobsežnejše odredbe v ko naku, ker se je bati kakega atentata na kralja. Drugi listi pa javljajo, da vlada v Belgradu popolni mir in da se ni bati niti najmanjših neredov Vse vesti o kritičnem položaju v Belgradu in v Srbiji vobČe so izmišljene.
Odstop ministra Izvoljskega.
London, 30. marca. Iz Petro-grada javljajo, da se car Nikolaj protivi sprejeti demisijo ministra zunanjih del Izvoljskega. Vkljub temu pa je to vprašanje najbližje bodočnosti, da Isvoljski zapusti svoje mesto. Kot njegovega naslednika imenujejo kneza Engaličeva, ki je znan kot slavofil. Eogaličev je bil rejeneo grofa Ignatjeva, ruskega poslanika v Carigradu za Časa rusko-turške vojne.
* *
JJC
Ker je danes telefonska zveza z Dunajem slaba, so izostale najnovejše telefonske vesti.
Darila.
»Podpornemu društvu sa slo-renako visokošolce na Dunaja1
dalje poslali gg in sicer po 50 K: ubljnnska kreditna banka in Ivan Na-^rnik, c. kr. sodni svetnik v pok v 'jnbljani; po 40 K; Posojilnica v Gornji vidgoni; po 20 K: Ga. M. SeidI, Novo aesto, dr. Šavs, c. kr. štab. zdravnik, Jagreb, in Viktor Vesel, c. kr. notar, frst; po 10 K: Josip Boncelj, posestnik, felfzniki, Ant Hrast, c. kr. učiteb. Trst, leop Jonke, Bovec, Franc Knaflić, Šmartn > :ri Litiji, dr. Matija Murko, vseuc prof. Gradcu, dr. Mat. Schmiermaul, zdravnik, Inhenburg, dr Josip Sernec, advokat, >lje, dr. Val. Stempihar, advokat, Kranj, A. Trnovec, c. kr. dvorni svetnik, tiunaj in dr. D. Treo, odvetnik Goric*; po 6 K: Dr. R  Hipuš, adv. Maribor, dr.
Srhegula, adv. Novo mesto in dr. Fran ;ropivnik, c. kr. prof. profesor, Ljubljana; to 5 K: Dr. Jos. Barle, c. kr. notar, [ožje, Jos Gerdešic, c. kr. dvorni svetnik, Kovo mesto, dr Karel Glaser, c. kr. profesor v p. Dunaj, Fr. Ks. Goli, Idrja, |Pr Hmelak, Lokavec, dr. Fr. Horvat, kr. notar, Brežice, Ant. Jugovec, Krko, L. Mikasch, Ljubljana, dr. Vlad. |?ertot, Dunaj, Fr. Ks. Petek, Ljubno v *av. dolini, Rudolf Pevec, Mozirje, And. Ipodhostnik, župnik na Beči cici v Sav. Ijol, dr. A Poznik, c. kr. notar, Novo inesto, Henrik Schreiner, ravnatelj, Ma-Iribor, Iv. V t nttna, mag. ravnatelj, Ljubljana in Jos. Zupan, župnik. Dolina pri trsta; 4 K A Šantel, Gorica; po 3 K : |Dr I Hzelberger, Brežice, Frid. Kuković, yupnik> Dobrna, inž L Šega, Bruck na M , lin L. Šk^rlj, prof. Novo mesto; po 2 K: IH. Angerer, dekan, Celovec, inž Bol. ISloudek, Kranj, Ant. Kolar, župnik pri |Sv. I!jn, Jos Medica, Št. Peter na Krasu, |Fr. (»mersa, Kranj, Fr. Rus, Bled, Matilda Sebenikflr na Uncu. dr. Fr. Vonćina, feko in R. Zdolšek, adjunkt na Grmu. Okupaj 432 K.
Za Sicilijo in Kalabrijo nabral
g. Gabrijel Piccoli, lekarnar v Ljubljani: |St ene Ivan, oavčni pristav v pok. 1 K, Sk. tizh AVilhelmine 2 K, Skofi/.h 1 K, Bum- Amalija 1 K, Langer Hugo 2 K, 'Lampe Martin 1 K, \Vrinskele Mutija, . kr. davčni oficijal 1 K, Babka A. i K, Bantan Kristina uč. vdova 4() h, Okoren Jcs p, pek 5 K, Vojevic* Vinko *2 K, jWorna K. 2 K, Strauss Hermann 2 K, |B .kovnik Ivan 9 K. Gabric M. 2 K, r^anc Albert, brivec 2 K, Cik Marija, iposestnica in trgovka   10 K,  dr, Anton
Švigelj, odvetnik 2 K, Regali A. 1 K, Forstner Avgust i K, Burja Franc 1 K, Topolavec Franc 1 K, Spoljarič 3 K, Matbian Ivan sen. 5 K, Zaje Franc, brivec 1 K, Neža Blaž 60 h, Bokiič Mihael, strojevodja 1 K, Nadrah 1 K, Steinheiz 1 K, Merzlikar Ant, hlapec 40 h, Janežift Anton, hlapec 40 h, Gradišek Franc 40 h, Vedrel Josip 2 K, Rozman Ivan 2 K, B ršnik Jelka 2 K, Štrukelj Josip 1 K hišna posestnica nabrala in sama dodala I Holzaprlova cesta št. 11 3 K, Neimenovan 60 h, A. Z 40 h, nepoznana M. 10 h, Nepoznana 10 h, Nepoznana 46 h, A. V. 60 h, F. R iO h, Gričar 5 K, Krisper Anton 10 K, Marija C. 40 b, Antonija P 40 h, Pokorn A 40 h, Bre-skvar L l K, Umnik Ivan 60 h, Kernc Ivan 80 h, Košir Julija 40 h, Gever Ru dolf 1 '20 K, Lampič Ignic, c. kr. sodn. oficijal 2 K, Lapajne Alojzij, orož. strm v pok, Mih. Brgant tov. del, Koporc Marija, tob. tov, Findeisen Franja, del tob. tov. skupaj 9 40 K, Gind A 3 K, občinsko predstojnistvo Borovnica, Kranjsko 50 K. Go8p. Rudolf Tenente, trgovec v Ljubljani nabral : Gg. uslužbenci gosp. Franjo Žagarja v Markovcu pri Rakeku 174*70 K, gosp Žagar Franjo Markovec 185*30 K. — Že označenih 5 177*85 K. Skupaj 56 74 41 K.
Slovenci m Slovenaei ne mm družbe so. Cirilo m Metodo f
Izvid g prof. dr B. Slavika prof  na o. kr. češkem vseučilišča v
Pragi.
G. J Seravallo
v Trstu.
Potrjujem Vam, da stm a Vašim „Serallovim kina-vinom z železom" v premnogih slučajih dosegel proti malokrvnosti dobre uspehe. Pacijenti ga radi uživajo in dobro prenašajo, ker ga pred drugimi enakimi izdelki odlikuje dober okus.
V Pragi, 30. septembra 19C8
347 Prcf. dr. Sla v i k.
Ufemj smo Iskali vijolic
in smo se pošteno prehladili. Nismo hoteli v šolo, pa mati tega ni trpela »Sedaj pred predmestnim izpitom ne boste ostajali iz šole«, je rekla. Dala je prinesti dve škatlici Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj, vsak otrok jih je dobil šestero v toplo mleko, drugo smo pa tako poemakali. In danes zjutraj ? Kakor bi pihnil smo bili sveži in zdravi. Faveve pristne sode-nice se dobivajo v vseh zadevnih trgovinah in lekarnicah za K 1 25.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Onatzert, Dana| IV/1,
Grosse Neugasse 15. 125
Žitna oane v Budimpetu.
Da« 29 marca 1909. T«*amai
Pšenica za april 1909   .  za 50 kg K 13*69 Pšenica za oktober 19o9 za 60 kg K 11 Ri       za april       „     za 50 kg K 995 Koruza za maj        ,     za 5C kg K 7 51 Oves    za april       m     za 50 kg K  8 76
Efolttlv.
[2o ceneje.
Hefesrolotlćno porotno,
Vitina nad morjem 306 S. Srednji mračni tlak 736 0 mm.
i marca	Caa spašavanja	Stanj« barometra v mm	m, ► §5	Vetrovi
29.	;9. zv.i	732-7	7 2	si jzah.
3o.	7. z}.	7^2*5	77	
*	2. pop.	732*5	11-2	sr. zahod
del. obl. oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 6 7°, norm. o 2 . Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Zahvala«
1286
Za vse povodom smrti nepozab-lega očeta, svaka, tasta in strica, gospoda
•/fotona }inžgarja
došle Izraze sočutja, za Častno spremstvo pokojnika k zadnjemu počitku >n za darovane vence se iskreno zahvaljujejo
ialafočl ostali.
Proda OO lepa, Še ne rabljena
opraya
sa specorJ|sko prodajalno. Proda
se tudi približno 100 mir. stoto v
dobrega sena.
Cena po dogovoru.    1279— 1 Kje, pove uprav. nSlov. Naroda".
Išče se
potnik
za vln6 in žganje proti proviziji.
Oglasiti se je v petek, 2 aprila v hotelu Union« aoba it 36 od 11. do 12. ure dopoldne i:84-i
SUKNAI
In modno 749 9 1 blato za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornico zo sukno
v Humpotcu
na Češkem mm Tvornttke cene.     Vzorci Iranko H
l
V naloni so sprejme dobro idoča
trgovina
v kakšnem prometnem kraju. Več pove upravni! tvo „ Slov enakega Naroda u. i28i—1
Radi renoviranja nekaterih sob, se proda že rabljeno
pohištvo
skupno ali posamezno v hotelo pri
_„Malićn"._ii92 5
Npretnega 1268-3
stenografa
zmožnega slovenske in nemške stenografije, sprejme takoj dr. Josip F ur lan, odvetnik v Ljubljani.
Trgovskega sotrudnika
izurjenega m ann lak turista, sprejme Jas. Ferenčak, trgovina mešanega blaga v Brežicah. 1249 2
Iščem dobro medenega
potnika
aa galanterijsko blago in pletenine, event. pristopi lahko tudi kot družabnik. 1265 3 Pismene ponudbe pod K. 20n poste restanto LJubljana-
Sprejema zavarovanja ' človaSkega življenja po a aj razno vrsta ejših kombinacijah pod tako nerodnimi pogoji, ko nobena "druga zavarovalnica. Zlanti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s mani saj očimi b« vplačili.
Vsak Slan ot bo preteka Batih lat pravi«* de dividende,
•t
SLAVIJA"
12—36
o « « - ¥ zajemno zavarovalna b a n k a v Pragi. - - - -Re*. i -.t     : 41,336,041-01 K. izplačan« odškodnine in kapitalije 97,814.430-97 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ ?84>a1ioc1 alovuii jIlo-mm-o^mo- oprave.
Vam pclaiaila daje
tOSOTtial V alabljanl, ligar ■Uarac io t iaatncj bantnej hiši
w  S£3 v&m*8>mm*MA\   »Mešata* itew« man«
Zavaruje poslopja in premičnine proD požarnim  škodam  po najiiižjih aenab Škode eenjoje takoj  in najkniantneja. Uživa   najboljši   alovei, koder posiajo
Dovoljuje  is čiatega   dobička izdatna podpora  v   narodna in abčnokoriftna namena.
Tužnini^srceni naznanjal no vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloslno vest, da je nas iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric, tast in stari oče, gospod
Franc Bahovec
11
mestni učitelj in hišni posestnik
danes ob polu 8. zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega rajnika bode v četrtek popoldne ob V45. iz hise žalosti,^Mikloši-čeva cesta stev. 26 k Sv. Krištofu, kjer se truplo pokojnikovo položi v družinsko J grobnico.
Predragega rajnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 30. marca 1909,
Žalujoči ostali«
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Žepni fotojrafjki
aparat 9, IZ
(Clappoamera) se proda.
Več pove MIlan R o v ant Col pri Vipavi. 1x0 s
Jfer mi ni *bito mogoče pred odhodom v Gorico se osebno po-Sloviti od vseh cenjenih sorod-nikov, prijateljev in bratov Sokolov, klicem jim tem potom pre-Srčen na^dar in na veselo svidenje, !282
J^/c/^si/ j\mbrošič
urar in trgobec Gorica, Corso Giuseppe Uerdi 26.
200 ooo
lepotilnih in črevorednih dreves
zlasti lepih divjih kostanjev, kroglastih akacij, Kristovega trnja, javorjev, jesenov in različna žalobna drevesa kos od 80 h naprej. Zbirka 100 lepotnih in drevorednih dreves, najmanj 10 vrst in 100 lepotilnih grmov, 15 vrst, cena 70 K. Ista zbirka po samo 50 kosov 40 K. Najboljša rastlina za plotov * je gledlčlja, 1, 2 in 3letoe, 1000 kosov od 6 K do 65 K. Plemenska perutnina in jajca za va jenje 2o najbolj preizkušenih vrst 1206—2 Glavni katalog pošlje zastonj grofa Žiga
Batu yanyia graščinska uprava Csendlak pri Radgoni.
Še nehaj 5y3 23
vinskih "OBj sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 160, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri-■--me ral ceni tvrdka-
I. Rosner in drug
velei ganjam a sadja v Ljubljani poleg Kos'erjeve pivovarno.
Za šport in promet.
Zaloga koles
fneh, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov.
Szposojevanje koles j
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
solidno in ceno.
Xard|Čamernik
£jnbljana, Dunajska cesta št. 9.
joo88ooo£ >8oO(XXXX 1XXXXXXXXXXXXXX xxxxxxx
360 29
I l
jtov davek
za krnela
ali
socijalno zavarovanje.
To je velevažna knjižica, vredna, da se kar najbolj razširi. Prodaja se samo po 20 i t vodov skupaj, ki veljajo s pošto 2 K 10 vin.
v Eiubijani,
Jurčičev trg štev. 3.
X)OOC
x&xxxx
I
a. Lukie
pred škofijo 19
najmodernejšo konfekcijo obleke
za gospode, dame, dečke, deklice in otroke
1195-8
-.n      ^"v*.....—i "i
—-■-*■      ■*■-*■ -•-■-«■
JV(odna trgovina $a damo modna trgovina ja gospodo i modni scehn $a damske klobuke
Se nahaja sedaj
S*. SHagdič, £jubljana
se nahaja sedaj
v hotelu pri „galicu", nasproti glavne pošte
*V»WV S/'Vs/ V^V VW ^MV WV
Gostilna
blizn  LJubljane,   dobro  idoča, s krasnimi prostori, aoetilensko rassvet Ijavo, popolnoma na novo urejena, 80 Odda radi nenadnega odpoklica najemnika   v   vojaško službovanje
tako] ali a 1 aprlloi pozneje.
1.1 oziroma
1212-5
Sprejme ao takoj
tovarna hranil Praga VUi.
Naslov pove upravništvo „Slov.
učenk
stara 14—16 let, iz boljše hiše, po šenib staršev, vešča slovenskega in nemškega jezika, zdrava, krepka in simpatične zunanjosti, v manufakturno trgovino pri, Kroni" Leopold Vukića v Postojni na Ifotrinskem   1248 3
NarodaM
Perllnl don Je sedal zobava!
Persil
MODERNO SREDSTVO ZA PRANJE
Popolnoma neškodljivo. Ni klor I
Enkratno kuhanje — da bleščeče belo perilo!
Brez drgnjenja ln krtačenjal
Brez perilnika! jtrnni delo, čas In danar!
Enkrat preizkušeno, vedm rabljeno.
Edini izdelovalec na Avstro-Ogrskem: Ootllieb Voitfc, Dunaj III1.
V Ljubljani se dobiva po vseh zadevnih tigovinah 490 -14
RJSTI
Jedilno in namizno orodje
JVbNOMO najbaimf posrebreno.
NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravUene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI in ČAJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE.
Edino nadomestilo za pravo snbro.
Specialni predmeti za hotele, restavracije in kavarne ter za pen-aione, menaže itd.   4511 3 C. In kr. dvorni dobavitelji
CHRISTOFLEI Cle.
DUNAJ I , OPERNRING 5
(LLELJTRICHSHOF). Ilueti-ovanl cenovni k zastonj
Po vseli mestih zastopnikl-prodajafci.
Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdeiki poleg stoječo tvorni« k o r nam ko in polno ime
O. kr. a vet rije k*
državno železnica,
Izvleček \z voznega reda,
Veljaven cd 1. oktobra 1908' leta.
Cdho* lz MmMiaM seLi
roo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, ičiTrst, ckr.drž. žeL, Beljak čez Po-drozico, Celovec , Prago. 7-07 utraj. Osebni vlak v smeri: Qro« lupljc, Ruaollovo, Straia-Toplice, Kočevje,
9-26 areaeeldne. Osebni vlak v smeri t Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
«1*38 pratfpoldn«.   Osebni vlak v »meri:
Tržič, Jssenice, Trbiž,   Beljak  juž. let.
Gorico drž. žeL, Trs  drž. žel.. Beljak,
(čes PonVožčico) Celovec. 05 »seeldne. Osebni vlak v smeri: Gro-
iupije, Rudolf ovo, Straža-TopUce, Kočevje, »»poldne.  Osebni vlak v smeri t
Tržič, jesenice, Trbiž, Beljak  Juž. žel.
Gorica drž. žeL, Trst drž. žeL, Beljak,
(čez PocLožčico) Celovec, Praga. r i o *veft«r. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
Kudolfovc, Straža-Toplice, Kočevje. ?*35 zvooer. Osebni vlak v smeri: Tržič,
tesenlce, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico)
Celovec iVaga.
9- 4o »nn»ei. Osebni vlak v smeri: le-asoice, Trbiž, Beljak, luž. žeL, Gorica drž, žeL Trst drž. žeL, Beljak Juž. žel., (čes Podrožčico).
0*aO* ts Matijam* dri. kolodvore
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. t-OS peeelane. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik
10- BO peneči. Osebni vlak v Kamnik. (Sam*, eb nedeljak in praanikih do 31. oktobra.)
Prihod r L|aaliaaa |ei. ŽeL t
e-oe zjutraj. Osebni vlak is Beljaka J**
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča •■34 zjutraj. Osebni vlak is Kočevja. Straže
Toplic, Rudoifovega, Grosuplje. H*22 »red pel d ne. Osebni vlak  Ie Prag«
Celovca, Beljaka juž. žeL, čez Podrožčit?
in Trbiž, Gorice drž, žel* Jesenic, Tržičs 2 32 »»poldne.  Osebni vlak  is Kočevja,
Straže-Toplic, Rudoifovega, Grosuplje, •a-13 »•p«idne.   Osebni vlak is Bs'.!>v
jui. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka {i ■.
Podrožčico) Gorice drž. žel.. Trst* ari
žeL Jesenic Tržiča.
6-50 svecer. Oseb. vlak is Prage, Ceiavt?
Beljaka (čez Podrožčico) jesene. a-37 zvooer. Osebni vlak Is Kočevja, 3erasi
Toplic, Rudoifovega, Grosuplje,
•-•se zvooer. Osebni vlek Is Beljaka Jul ŽeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čes rožčico) Trata drž. žeL Gorice drž. žel Jesenic, Tržiča.
ll-BO peneei. Osebni vlak is Trbiža, C* lovca, Beljaka (cea Podrožčico) Vo** drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Prinosi v LjaMti
zjutraj. Osebni vlak ie Kamnika.
IO-59 pred poldne. Osebni vlak is Kamnik?
eio zvečer. Osebni vlak le Kamnika.
v-09 peneči. Osebni vlak le Kamnika. (Sa«. ob nedeljah in praanikih do 3l. oktobra.)
(Odhodi le prihodi so o »na ceni v sfetfBgt evropejskem časa.)
G. kr. ravaatsljsrvti •jrlavaih talasate * Trste.
Osak dan okusne, svež«
prebujene mesnine
kakor: 1271—2
Velikonočne šunke s kožo kg K Z'30 Velike gorenjske klobase komad „ -'44 Velike pristne kranjske klobase
komad.........-'40
Krakovsko letno šaloma kg . „ 240
se razpošiljajo od 5 kg naorej proti povzetju z jamstvom za fiao blago.
A. No.'ok, Ljubljanu, Kolizej.
Krasno
pomladansko zalogo modnega blaga za
gospode in dome
najtopleje priporoča. 43
i
Ljubljana estni trg štev. 19.
Kontoristinjo
popolnoma zmožno slovenščine j& nemščine, spre Ime tako] L. Sebenik ▼ Spodnji Siftki. 1226 5
Učenca
iz dobre hifie sprejme iakol v trgovino z mešanim  blagom gosp. Iva* Repovi v Šent Janin na Dolenj skem. 1245 j
Iščem majhno
gostilno
▼ najem v živahnem kraju v mestu ali na deželi.
Naslov pove upravniltvo „81ov. Narod". 1257-2
pekarija
se takoj odda.
Ponudbe  pod   „pekarija" ca
upravništvo „SIov. Naroda".    1266-2
Prodajalka
katera je popolnoma izvežbana v pa* plrnatl in galanterijski stroki se proti dobri plači   tako| sprejme, Sprejmem tudi
vajenca
Pismene ponudbe na 1270
Fr. Iglic, Ljubljana. Lapa
prilika za pelie!
Iz proste roke se pod ugodnimi pogoji proda event. odda ▼ najem
nova hiša
z opeko krita, lepim stanovanjem, moderno nrefeno pokorilo, vodovodom v hiši, v bližini kolodvora in velike pivovarne. Brez konkurence. Nastop takoj. 12 7-4
Podrobnosti pri lastniku J Pret-narju, trgovcu na Bledu.
Damske klobuke
in slamnike
sprejema v
991- 8
preformanje in popravilo
modni jalan
fi. Vivod - jftozetič
v Ljubljani, Stari trg štev. 21.
Je bolan na telodcu^ćrevih, nima teka,
ln nagiblje k hujšanju, naj rabi že več let preizkušeno želodčno »ol lekarnarja Schanmanna v Stockerau za uravnavo in vidrtanje dobre prebave
rabi Schaumannove pastilfe đse3l«sefl«r>aae3 sseall bo neprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem po čutenju. 126-6
odstrani takoj preobilo želodčno kislino in pospešuje prebavo. Škatlica stane K 150
Želodčna sol Pastilje želodčne soli
pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiolaml po 10 pastilj želodčne soli K 150. — Po pošti pošilja najmanj 2 škatljici
po povzetju -
Dobiva «e v vseh lekarnah.
Ustanovljena leta 1854.
prva domača slovenska pivovarna
jevih
Telefon itev. 210.
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
G. AUER»"h dedičev
finbljana  Volfove ulice štev. 12~"£jubljana
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
(D
Izdajatelj in odgovorni areaaik Bas te Pnatesleniielu
Lastnina in tlak »Narodne tiskane«.
6003