/' J/ 1LETOI. n el &= O, sveti križ, Ti ključ do vrat ljubezni in resnicet Simbol si Ti miru, življenja, vere in pravice J Dal Bog, da senca Tvoja bi blesteča svet zajela) da hvalnico, o kažipot, bi srca vsa Ti pela! S sovraštvom v dušah mečejo la sten Te in teptajo, Te skrunijo, o sveti les, ker vere ne poznajo... A mi) čuj, vitezi Boga, * Ti damo častno mesto, in vekomaj Te v srcih vseh hranili bomo zvesto. Ostani up nam, sladko breme zdaj in na vse veke i Rešilna luč Ti vodi p.as v pristan življenja peke ! '■■‘i -Jurij iV' 42 !>-•••!. iM)fi 'mo SO razpravljali v DORI SHOLASTIKI Osebe j Branitelj, prvi, drugi, tretji in četrti objektad p £ii_objektant: Zdi se » da B ?§ a ni ! Ti ® ti namreč, ki priznavaj bivanje~boz je7~se opirajo na različne biološke pojave (nastanek ži ljenja). Toda biološki zakoni niso nič drugega kot f izikalno-kemij ski zakoni, ki j ib srečavamo v mrtvi naravi. Torej za nastanek živ ljenja ni treba kakega višjega bitja. Drugi_objektant % Tudi meni se zdi, da Boga ni. Med ljudmi je namrec“sp.losnq razširjeno mnenje, da nastanejo bol.be iz^rabu,podg, ne iz smeti o Toda v čemer vsi soglašajo, mora biti resnično. Torej j£- si je nastalo življenje samo po sebif potemtakem Boga ni. Tretji objektant* Še več J Angleška naravoslovca Thompson in ; Carpente.r šta"-v"BJšIča jskem zalivu našla neko. sluz - batibi j • Kakor ■ jeugct-:.,'/lj3/^e r to tista snov, iz katere se je razvilo življSnje. Oetrti_objektant % Globlje razmotrivanje nas dovede do istega zaključka.‘Tko *šT-3pamo. po razvojni lestvici -od višje'razvitih žival navzdol do najmanj popolnih, pridemo do bitij, kakor so Euglena zo idica in Euglena phvt-ica. o katerih ne vemo, so li rastline ali ži vali. Še nižje stojk virusi® Fe vemO| ali so. živa ali mrtva bitja,j ^ Hajnižji klin tvorijo geni, ki so najbrže žive molekule. Lestvica; y c c teh bitij tvori torej prehod med sivo in ne-živo naravo. Med obema ^ krogoma torej ni presekane meje^ temveč zvezen prehod, Branitelj* Fe strinjam se s tem mnenjem:' Trdim obratno: Bog | in prav Iž"bioloških zakonov Vam bom dokazal Fjegovo bivanj,e. Fa zemlji bivajo ne številna živa bitja . t rastline, živali in j_ n človek. Toda življenja ni bilo vedno na zemlji, Torej se je življj, vo nje na zemlji šele pojavilo. Ge' pa se je življenje na zemlji šele j_ s pojavilo, je to možno le na tri načine« ali je nastalo samo od seM n ali je prišlo od drugod, ali pa ga je ustvarilo kako bitje, ao . Toda življenje ni moglo nastati samo od sebe, niti ni moglo priti od drugod. Torej je izšlr* iz kakega drugega bitja, zil Toda bitje, ki je prvo življenje dalo, mora imeti to živije*^ nje samo cd sebe. Tako bitje pa je samo Bog. Bog Faj dokažem predpostavke t torej je. Fa ze mlji žive neš tevi lna bitja^ rastline, živali in človek# To je'"dejštvoj katerega noben zdrav - človek ne bo tajil. po- s 1 in ro C Toda živ ljenje ni bilo ve dn o na zemlji. To dokazuje : T. kczmogonija - nauk o nastanku sveta. Zemlja je bila nekoč v razžarjenem stanju. Take vročine nobeno živo bitje ne prenese, $i Življenja i;orej ni bilo vedno na svetu. bil 2. Isto dokazuje tudi geologija. V najglobljih plasteh zemlje so vulkanske skrepeline, ki ne kažejo nobenih sledov življenja. Zn „ Živ ljenje ni m oglo nast ati samo od sebe.Po skrbnih raziskava! B ri Pasteurja in Kocha velja v’ biologiji načelo j"Ž ivljenje more nastalih le iz življenja.” Ali bolj natančno J rt Vsaka živa celica nastane lej iz žive celice.” In še bolje : vsako stanično jedro iz s tani ene ga jedra. Ker je : stanično jedro zgrajeno iz barvanih kromosomov, ki jih smatramo za prave nosilce življenja, trdimo j" vsak kromosom i drugega kromosoma”. iz ko klo 1 Živl jen je ni prišlo o d drug od. Med planeti je prazen prostor, Zn . kjer vlada mraz, ki je'"blizu -~Žy^ rr ~C, Ob teh pogdjih ni mogoč, prej živi jenskih klic« Pa četudi dopustimo, da je življenje prišlo k nam iz kake druge zvezde, se povrne isto vprašanje s kako je živije= nje na tisti zvezdi nastalo. Preostane torej le še tretja možnost s Življenje je izšlo iz nekega 'bitja, To bitje pa moora imeti samo žTvTjenje7”Kihne namreč ne 'mor e"~datT tega, česar sam nima-. Življenje pa ima ali samo od se = ar be ali od drugega bitja. Če ima življenje od drugega bitja, potem je le-en člen v verigi odvisnih bitij. Taka neskončna vrsta odvis= nih bitij brez neodvisnega, je nesmisel. Torej mora imeti to bitje življenje samo od sebe. Pitje, ki ima življenje samo od sebe, je Bog. Bog torej je. Na stavljene ugovore odgovarjam tako* Spoštovani nasprotnik številka ena trdi, da biološki zakoni ® niso nič drugega kot fizikalno»kemijski zakoni, To trditev zanikam. Znanstveniki poznajo natančno sestav kurjega jajca in ga morejo e > 1 umetno sestaviti. Toda če ;to jajce podložimo koklji, ne bo iz nje = ga nastal piščanec, * Pr^i^objektantj. Vztrajam pri trditvi,. Iz takega jajca ne bo 01 nastaI"pišcaneč7“Sažlikujem« Iz neoplojenega? naj bo. Iz oplojene** ga pač „ a , Bara-rii-t3 Jajce je mogoče z -vso popolnostjo umetno oploditi, Va ; ^ljutTtemiTnl uspeha. Torej ? ■ Cenjeni nasprotnik številka dve izvajaš Med ljudstvom je splošno razširjeno mnenje, da nastanejo bolhe iz prahu. Razlikujem« a ' Da se tu in tam še dobi kak naivnež, ki to verjame, priznam. Da bi a vsi ljudje tako mislili, zanikam. - Enako druga predpostavkas V če= a m^r vsi ljudje soglašajo, mora biti resnično. Razlikujem! V koli = kor gre tu za zgodovinske ali moralne resnice, naj bo. Če pa gre j za^naraVne zakone, ne. Primeri Vsi ljudje so mislili, da se sonce “suče okoli zemlje, in vendar so se motili,^ Tretji gospod nasprotnik pravi! Angleška naravoslovca Thcmpsop. in Carpenter sta našla batibij« Odgovarjam« Cenjeni gospod naj iz=, Pvoli pogledati v angleški časopis "Nature” iz leta 18751 , kjer .isti Thompson sporoča, da je batibij - domišljija. Izkazalo se je namreč j da ni drugega kot primarni kalcijev-sulfat - blato nekaterih morskih živali. Četrti gospod objektant dokazuje zveznost od najvišje razvite, j živali do nežive. molekule-; Ta zveznost obstoji morda gl^de na veli* e ' kost? naj bo. Da bi se tikala življenjskih sil. zanikam. In bom pojasnil, če ne vemo, kje je meja med rastlinstvom in živalstvom, ' . s tem^še ni rečeno, da meje ni. Oe ne vemo,'kje jc meja med živo * inživo molekulo, s tem še ni rečeno, da meje ni. Prehod se to= roj domneva neosnovano. ič P?^Si_ 2 ^ii£ktant* Nekateri trpsi prenesejo temperaturo 120° C, Ki tario r ažIo ga 7~žaKa j bi kaki trosi ne zdržali tudi tedaj, ko je bila zemlja še žareče -tok/sča«, -D« Branitelj^_Nekateri trosi prenesejo temperaturo 120° C„Pri= znam«"Toda na žemlji je tisti čas vladala temperatura vsaj 1600° C, fri tej temperaturi pa že vse molekule znatno disociirajo v atome m je torej razpad organskih subst nc nujen. bil .z ko objekt ant * Toda praploditev ali gene ra tip aecjuivoca je vendar enoten nazor, ki je dolgo vladal znanstveni svet. .Branitelj*_Ta nazor je Vladal nnterijalistični svet, priznam? bi Imel kdaj "splošno veljavo, zanikam. Če so se nekateri naravo** »r, ?ei plovci držali to zmote, so to zniti Boga, Hackol sam pravil 2 n nadnaravnega ustvarjenja," storili zato ? ker niso hoteli pri= i o o.„ sicer bi se morali zateči k čude= O « * (3 '-44- naravoslovci so mnenja, da so se življen3ške~EalT~prenesle z drugih nebesnih teles s pomočjo lcozmič« nih žarkov, Branitelj^ Jules Verne bi utegnil napisati o tej stvari zanimiv roman, ki pa bi bil le plod domišljije. Težko si je namreč ustvari« ti sliko, kako bi mogle bakterije potovati na sončnih žarkih 0 Poleg tega .vlada v vsemirju mraz, ki ga živa bitja ne preneslo, Prvi_o"bJelcfcani-t» Na nekaterih meteorjih so našli žive bakfceri= je f Torej so utegnile življenjske klice priti na zemljo z meteorji. Branitelj Bakterije so našli na površju meteorjev in ne v njih notranjosti« One pa, katere so našli na površju,- niso mogla, priti iz v s emirja« Izven zenske atmosfere vlada sile pr mraz, Čim pa dospe meteor v ozračje, se zaradi trenja .razžari. Težilo si je mi= šiiti organizem, ki bi kljuboval hkrati silnemu mrazu in visoki temperaturi«, Bakteri j e, ki so jih našli na meteorju, sd se naselile na njem pač šele posnufe. Popolnoma resnične je torej,, kar uči vatikanski ^cerkveni zbori "Boga, začetnika vseh stvari, je.'mogoče z naravno lučjo razuma iz ustvarjenih reči z gotovostjo spoznati«' 3 (Bisputo so izvajali dijaki na akademiji sv« Tomasa Air/inske ga dne 7*ziarca,) 0 daj, Mogočni, da bomo vsi eno, da bomo ena čreda, en pastir! 0 daj, da vsem zasveti božji mir, da vsi kot eden peli bomo J "Čredo 1*. 0 Bog, vladar vseh vernih,. Ti usmili rodov se zemlje« daj nebes jim ključ! Pesnice Tvoje naj jim sveti luč, da bomo vsi na veke Te slavili! Oe bomo čas begunstva pravilno izrabili v svojo duhovno rast in v_globlje razumevanje naših skupnih ciljev za bodočnost, bomo imeli dovolj vzroka, da zahvaljujemo Boga tudi za križ begun= stva*, , 5 ’ *■■■'■ ( + Gregorij Rožman ) HINKO £ rC J' ozkih. je = širokimi kopit, f m #/■ ?'*ŽV V rf^.;';/. / v -/»v* v: / / >• eta šeststodevetindvajsetega. Po ruzalemskih ulicah, tlakovanih s kamni, je odmeval peket konjskih ,_ . Trije bizantinski vojaki so se pozibavali*‘ na močnih hrbtih vrancev, ki so ponosno *, dvigali z dolgimi grivami okrašene glave, j Vojaški plašč^ so valovili v. rahlem vetru,: pa-avtfi i*- : ----- : ' v>- Sk s? ki se udarjale ogledovali sončni poulična množica morala je-hotela gleda.ti krepke kupol, .in se odbil V okovanih hoznicah, vojakom ob bokii^, so se žarki } da si je senčiti oči, ce postaveo • ' Srednji jezdec je dvignil bojni rog,,, / Med hišami je odjeknil njegov močni glas, j Zaplaval je preko ravnih streh in obokanih, od visokih stebrenikov palače cesarskega namestnika znova zaplaval čez mesto* ; . !? Kaj zopet kliče na boj?" so se spraševali ljudje. >? Moj Bogi Saj se sinovi in možje še iz prvih Heraklejevih pohodov lic ” niso vrni= Matere so boječe stale na pragih in dekleta S6 zvedavo gleda=; la skozi mala okna. Moškega skoraj nisi opazil. J ; A komaj je sel odprl usta in prebral cesarjev razglas,- že je j za oril med množico radosten krik. Dvignil se je kot orkan in nic > več zamrlo ' ■ . j Krvavih bitk je konec, Perzijce je* udaril Gospod in Herakle jjd poklonil zmago e Sovražnik je sam prosil mipu, . vrnil zasedene p.ežei. le, vrnil ujetnike in - vrnil križ, na katerem je izkrvavel Sin tozjic. Štirinajst let so ga imeli v rokah-krivoverci. Štirinajst , dolgih let je bilo svetišče na Kalvariji prazno $ štirinajst let G so se dvigale v nebo goreče prošnje, naj Neskončni dtme svetinjo ! iz rek sovražnikov* štirinajst let.,* /, __ ' Veselja med množico ni bilo konca. Ulice so oživele kljub * popoldanski vročini. Izza obzidij vrtov so zadoneli tožnomehki |- zvoki piščali. Harfe so jim odgovarjale skrivnostno pesem o križu,j. Zdi se, dda je prišla cvetna nedelja! Zveličarjev križ se m de vrnil iz suženstva. Cesar Heraklej sam ga bo nesel v slovesnem v sprevodu na Kalvarijo. Od ust do ust sc je širila radostna novica. Vse je hitelo prep testna vrata k sprejemu. In ko je sonce pozlatilo kupolo kalvarij®'' ske cerkvice, je zadonel s stolpa na mestnem obzidju preko tisoč* Slave množice stražarjev rog. " • / Hej 1 Kako ponosno so se vračali hrabri borci. Dolge-vrste/ krepkih postav Možje poraščenih obrazov in fantje zagorelima žnih lic so iskali med množico znancev, da se po dnevih hudi k bc= dev že iz prvega pogleda nasrkajo ljubezni. Iz vseh oči je. žarelo • vsak pogled je pol !; Križ smo rešili! Kristusov križ." , Pod oboki mestnih vrat je stal škof Zaharija in jih blago slav= _/_ h 46 - že padlo-zelenja pred noge vojakov, - - - ne ra [^§|p;djfp je odjeknilo med pisano množico, nato na zamrl. Tisoči so molče je šepetalo ljudstvo in sklanjalo glave. stu Kri f, Križ J«« . Cesar Herakle j Val navdušenja je dosegel višek, sklonili glave. Ganotje jih. je prev stelo? Križ prihaja,., j zno Herakle j je stal gologlav na okradenem bojnem vozu. Resen je na bil njegov pogled. Od časa do časa se je ozrl na križ, ki se je ve»' ličastno dvigal na njegovi de:ni y Dva mladeniča sta spoštljivo drža-sle la sveti les, J r Križ, križ] ... "Vračaš se k nam, Pozdravljen križi" Sprevod je kreni^ skozi mesno« Množica se je drenjala okrog voza. Tudi jeruzalemski Škof Zaharija je sel ob njem in se rahlo smehljal: / "Cvetna nedelja!... 0, nekoč se je pomikal križ po istih uli= cah, pod njegovo težo pa je padal - Sin božji. Blagoslovljen bodi, sveti les ..." Pred mestnimi vrati, ki vodijo na Kalvarijo, se je voz ustavil) cesar Herakl0j je stogil na tla in slekel bojno opravo. Oblekel se je v svoj najsijajnejši kraljevski omat, se odel v škrlat in zlato. Tak je pokleknil pred križ. Množica je zaihtela... In naložili so mu ga na močna ramena. Tesno se ga je oklenil, L ga poljubil in se prestopil. Klecnil je... Mar res ne zmore težkega bremena? Nel Oe ga je oslabeli Kristus nesel, ga bo lahko tudi on. Herakle j se je hotel znova prestopiti, a ni mogel nikamor. Kole= a === na so se mu tresla kakor še nikdar v bitki. Ra čelo sp mu stopile v potne kaplje, ** "O Bog! Daj mi močil" jo prosil. Riti koraka ni zmogel* L Množica je prenehala moliti. Začudeno je strmela v svojega ce=-l 0 ?^ sarja, katerega je božja moč priklenila na kamenita tla, £_+/’' "Čudeži ... Čudež] ..." ^ L. Škof Zaharija je počastil skrivnostno moč križa, potem pa je 7 stopil k cesarju in spregovoril, Vl "Poglej, imperator! Kristus je nesel križ na Kalvarijo v vsej ponižnosti, in revščini. Ti pa bi ga rad v bogastvu? Sleci, kraljevski sijaj in zmogel boš breme Sina božjega!" ?uns ino ----- Harakiej je obstal, Le za trenutek jo razmišljal besede corkve= noga žnoza, potem pa jo odložil križ, In vrgel je z glave krono, z ramen škrlat. Mignil je služabnikom in prinesli so 'mu ruševino« R prvi potok v februarju je priredilo peggeško dijaštvo posebno slo= v osnost i v vseb razredih je ustoličilo križe. Sicer so kaj preprosti, _Rpes begunski* A dijaki s© jih s toliko ljubeznijo okrasili in jih “ počastili s tako ljubkimi proSlavicami po razredih, da bo: to dan 3 stal vsem v naj lepšem, spominu«, Za duhovno pripravo pa smo.se. zbra= • S vsi k sedmi sveti maši, med katero smo pristopili'k mizi Gospo- *ovi 0 ' , Obljubili smo zvestobo križu, ki naj nas vodi preko težav be=* jjjSUnstva' in nas pripelje, ko bo prišel čas, srečno v ljubljeno domo= dno. V'oguljeni- haljic prepasa . pokleknil pred križ, Dol še znova na ramo in se Sprevod se tesneje okl n z vrvjo, bos in razpuščenih las jo go j,., molil, potem. pa si ga jo zadel nil je počasi pomikal med oljčnimi gaji. In ko so po= slednji sončni , žarki poljub stusov Kri, spot k j v - u * - - jr :j oruzalomske streha, je kriz Kri= o nekoč pila 'žejna žemlja rešnjo 48 i>AJ4 Kalni so dnevi, pota neznana, v. nas pa mladost, tako neugnana t vriska Zarja, m poje, smejo pokaži pot nam se, plaka iz mraka I Misli v večer cveto.«, M jim odmeva, Le prošnja molitev srce' mi predeva v željah, in upanju, sto hrepenenjih Svetel utrinek prekriža večer, trudna noč dneva zapahne nam dver. vr PEPE i h 1 M , .v i 'Ml Z e Sedim pol ure ob oknu, škilim v ilebo čakam, da bodo n nervozno cecnam po papirju, začele padati snežinke. Slišal sem namreč me - da' fantazija sijajno deluje, kadar sneži. Celo na kamenček, ki žuli v čevlju^ sem pozabil, pa tudi pajka, ki prede po želodcu sv£$ h jo mrežo, ne čutim vec. Ko vidim, da vse skupaj nic ne pomaga in noče m noče snežiti,- | rečem bratu j "Slika j Vzemi nekaj starih"Novic" in "Lom.čih glasov'/ , ter zlezi na streho' Trgaj jih, da bodo padali papirnati kosmi pie/f oknom in mi vsaj približno nadomestili sneg!" Nekaj časa me gleda ko pa vidi, da mislim resno, jo s šopom taboriščnih časopisov te g; brise na streho, Prva snežinka pade... In druga in tretja, Fantazija začne delovati z nepričakovano silo, V čevlju začutim atomsko energijo ki je posledica kamenčka? tudi pajkov"perpetuum mobile" mi po= maga•e» Z brzino 250,000 km^na se= kundo letim proti luni. Že sem blizu njenega ogromnega nosu.~ Pri pristajanju si odrgnem roke in kolena, iz nosa se mi pocedi kri, Kaj hočete* nesreča ne po= čiva. Ozrem se in ogledujem zem= ljo, Le kje je Peggez? Aha,tista črna pika! Vidim dolgina Janeza, ki nese grah za ves Lekanov p zionat, Taboriščna študentarija pravkar hiti iz sedemnajste bara= ke, ki kar žari in s svojimi ne= i uniči j' ivimi ž .rki naznanja vsemu svetovju, da 'je hram učenosti in zbirka sinusov in cosinusov, atomov in-kristalen fc paragrafe ’ vadb. vrst, \ Nekaj ne duši v grlu. liav take 7kot takrat, ko je Tonetu in meni na 'Mont Eve res tu zmanjkalo kranjskih klobas in se samo zaradi njih naji= na-ekspedicija ni posrečila, Nenadoma dobim eno okoli ušes. Nimam.časa, da bi se ozrl, kar do= bim v' tisti del telesa, kjer hrbet izgubi-svoje ime, tako brco, da dam luni slovo ih odletim nekam .navzdol Spet začutim, da se v čevlju razbi= jaj o atomi« Letim, letim, padam ... Pred menoj se izoblikuje Amerika. - Cmoki Že se -žarijem v blato ob Miss±ssip= pi ju, Svinjarija i 1 ! - - Snežinke še vedno padajo ... KrikJ... Pod okn-^m leži brat v samih ponarejenih snežinkah in se drži za glavo, - Tudi mo j e fantazij e je konec. Na mizi me čaka grah«,« M 'CtVhZiV DAN r Prvikrat, kar pomnimo, šmo slovenski dijasi praznovali dan s,ve= /tega Tomaža Akvinskega, ki si je s svojim življenjem < in_veliko uče= d nosijo zaslužil ima”Doctor angelicus’* in naslov zaščitnika vseh ka = bliskih šol, _ _ Pan je bil pouka prost,Ob osmi uri smo se zbrali' vsi k skupni j'službi božjicPo sv,maši je bil v šolski dvorani govor c sv,Tomažu ; 4a nižjesolce,ki'ga je‘imel papeški delegat ms-gr«dr, Jagodic,C poli= ^desetih pa so se zbrali višješolci k studijski uri, kjer so pobi i že ' I (poznali sholastično filozofi jo in delo sv. Tomaža,Skoraj vsem je bi= \i-& snov popolnomaTleznana, . ' '\f\ Zgodovino .sholastike_nam je lepo orisal g,Ciril Lavrič,G,prof, (Slapar nas je popeljal v Tomaževo delavnico in nam pokazal en uče= } Makov izaeleki Razpravo o božji previdnosti. Tretji referat pa je 7 pel g,prof »Starc in sicer* Sholastični nauk. o spoznanju božjem. /J Popoldne ob tretji uri se je vršila v taboriščni dvorani. T o = . F a ž e v« a. a k a d e m i J Na sporedu je bil-^govor msgr.dr. Ja= |odica o življenju sv.Tomaža in več deklamacij, Višješolci pa so. tam pokazali disputo o božjem bivanju, kakor se je vršila v-dobi sholastike; Peggeški pevski zbor nam je zapel pesem velikega Akvinca* folim Te ponižno ... Dijaki smo prirediteljem Tomaževega dne zelo hvaležni. Saj so am odgrnili zastor, za katerega še nismo nikdar gledali v pravi uči. Spoznali smo delo sholastike in želimo samo to, da bi se mog= i z njo še podrobneje seznaniti in se ogretima prask)-katoliške uanos t. 50 p < (/ 111 n /! A H i > ‘JJ * !li jr /*• love: l a in e bo [mi rudno je premikala noge po zasneženi poti )? do Do kolen se je pogrezala v sneg« Glavo jei se sklanjala naprej, da so ji kostanjevi la=Llal sje padali izpod rute na čelo. Knjige in [deli šop zvezkov je stiskala pod pazduho Pot se je vila preko ozke senožeti »tic do gozda, ki je tihp sanjal pod snegom, ta.vl Nebo je viselo nizko nad zemljo, da te je kar dušilo. Moreča tišina.,. Kakor bi vse bsta izumrlo » Bog ve, kaj jo čaka v gozdu... Mraz egan jo je stresel ob tej misli. Srce ji je za= čelo močneje biti, ievr Že so jo obdajala prva drevesa.Mrač= [ no je postalo. Veje so se globoko sklanjale pod belo snežno odejo. j Zdaj pa zdaj je sfrfotal ptič in se presedel z drevesa na drevo. Veja se je zagugala in otresla bremena, sneg se je zaprašil na tla. iSe^fpozd ji je treba prehoditi, pa bo zagledala domačo vas, Ba= hla rdečica ji je od razburjenja planila v lica- Doma jo čaka mati, bratci in sestrice. Kako bodo veseli, ko jim bo povedala, da se očetu in bratu dobro godi, da je njej v šoli prijetno, da ni lačna, le dolgčas ji je po njih, ki so doma. Pospešila je korak, da bi čimprej prišla iz groznega gozda, ki skriva-v sebi toliko strahot. Jo j J Dam izza smrekovega debla moli puškina cev, Dokle se je plašno bližala^ Mia je 'trhla veja.Globo ko se je oddahnila in hitela dalje. , . /A y. } A'./<•/;*& y _ /// Moj Bogi Da bi jim , ; /, ///,■//// /.//4% /Zala res padla v roke! Potem .NK bi ne mogla domov. Morala 'S\h iol d - fijj acn bi v hostij kjer bi nare = / dili z njo kar bi hoteli. Skoro ji je postalo žal, da je odšla iz Ljubija**.-' ne. Oče in brat sta ji bra= ■ AV y (<"£> nila, pa ni poslušala. Željajp. »V po ^ domu in domačih je bila , ' večja kot strah.Upala je ,.^ / i; da jih ne bo v tem snegu \)y //. in mrazu. ' A Po dolgih mesecih bo spet videla domačo vas. Vi=//^if^\, dela bo mamo in najdražje. m Videla bo domačo hišo z z&= r y yS mrezenimi okni in rdečimi zastori. In vrtiček ob hiši ki je sedaj sicer na videz mrtev, a v njem še tli življenje. Spo= mladi bo z nove silo pognalo na dan. Tudi cvetke na oknih so mrtve. Dolgi nagiji, ki padajo poleti z oken kot slapovi krvi, so kakor umrli junaki; ki so izkrvaveli za domovino. Košat rožmarin in rožen= kr-vij ki se poleti objemata s prijetnodišečimi listi, pelagonije, begonije,vse je mrtvo. Toda zbudilo se bo spomladi, ko vse vsta= f-— 51 ~--- lk življenju, M«rda b® vstala tudi domača vas, ki medli pod sijem krvave zvezde,., Cvetke bodo vzcvetele. Prilivala, jim bo. Mimo okna bodo hodili lovenski vojaki s svetlimi puškami, s slovensko zastavico in grbom na e 0 ici.v Slonela bo med rožami,, se jim smehljala in iskala med njimi oče = a"in brata. Kadar bosta prišla domov, bo v hiši pravi praznik. 'Na mizi e bo belil prt z velikimi rožami ob robu. Na njej bo stala vaza s be= Li zvončki, ki bodo neslišn® pozvanjali očetu in bratu v pozdrav,Son= , e bo sijalo v sobo, okrog hiše pa bo cvetelo sadno drevje. Kožni lisri= i se bodo kakor blagoslov božji sipali z vej. Nageljni na oknih bodo klali popke. Vsak dan bo opazovala, kako se bodo debelili, oupiraji in [dehteli... Prvi cvet bo zataknila v gumbnico očetu, drugi bo za brata... Ze je gledala v duhu, kako bo za. križ v kotu vsak dan nabrala ;mar= Stic in jih položila Zveličarju na glavo. In trpeči Odrešenik bo blago- Javljal njo, ^n jene drage, dom in vse... ”Ksm greš? ...Surov t,lss jo je zdramil iz misli. Prestrašena, je [stala.« Pregledali so ji knjige in zvezke. Molče je opazovala, kako so iz= cgani listi žalostno padali v sneg. Bilo ji je kot bi ji trgali srce. j Izpod priprtih trepalnic je gledala, ka:.o so lisrali po njenem levniku, Povedal jim je preveč. Odgnali so ja r gozd. Strašni gozd.,. Pomlad je prišla. Vrtec ob hiši se je prebudil. Zvončki so zacin= jali, drevje se je odelo v rožnato cvetje in nagi ji na. oknih' so nape= ali popke. Sonce je sijalo v izbo na pogrnjeno mizo. Slovenski, fantje so hodili mimo hiše. Tudi oče in brat sta prišla pv, Le nje, ki je nekoč v zasneženem gozdu sanjala o pomladni lepo= le nje ni bil©. ... 52 lovenski misijonski delavci zadnjih dvajsetih leti so čutili, da misijonski akciji manjka trdne opo= re v izobraženstvu, In vendar so izobraženci vsaJ kemu narodu postavljeni na svetilnik: Kakor misli univerza, tako misli ves narod. Torej bo tudi misijonska misel osvo=i jila ves narod, če bo osvojila inteligenco Našij tudi katoliški, izobraženci pa so z malimi izjemami mi= j slili, da je misijonsko delo sicer hvalevredno, je pa le nekak šport; kateremu se posvete posamezniki. Sami niso čutili nikake potrebe so= delovanja; kaj šele dolžnosti. Prepustili so skrb za misijone ženi= cam in otrokom in se izgovarjali, da "nimajo časa za take malenko= i, sti" 0 0 kaki misijonski dolžnosti in delavnosti med našim izobraženJr stvom^torej pri nas skoraj ni bilo govora. Že zgodaj so poskušali naši misijonski delavci pritegniti k delu izobraženstvo, a dokler so uporabljali splošna propagandna j , sredstva in v okviru raznih verskih društev, je bilo vse brez uspe=j S ha. Zato so pričeli navdušeni misijonarji lazaristi gg.Lenček,Soklir® Sodja in ostali sodelavci "Katoliških misijonov 5 ' resno proučevati, kako za v d Iz misijonj.šča v Grobljah so razpošiljali širom slovenske domovine razpravice, polne pobud za ustanavljanje dijaških študijskih krož= kov o In uspeh ? Ustanovitev dvajsetih dijaških misijonskih skupinici S prihodom Nemcev se je morala centrala preseliti v Ljubljano ,[ e ° a ki so delale po navodilih centrale v Grobljah S prihodom Nemcev se je morala cent kjer je njeno plodno delo znova žaživelo Vojna je presekala vse vepi z misijonskimi deželami in našimi isijonarjit. Onemogočeno je bilo zbiranje prispevkov, je pa zato 4-.. t ^ X X _-i _ i* j _X_3 _1 ! -L. 1 _ .... hiti Jang mi si ostalo Mi vec časa za poglobitev proučevanja misijonskih problemov sijonski listi so dobili izrazito študijski značaj. V njih smo nogi zaslediti dragocena dognanja priznanih misionologov o bistvu in cilju misijonskega dela,,o nujnosti sodobne velikopotezne akcije, Use n p :ong ons jem *** — •*- — tj ...» v^. -L. -h ( W w ^ v eiinujJV ve v-* modernih misijonskih metodah, itd. Dijaški krožki so dobili novo snov, ^ki je članom vse bolj približala misijone kot pa čustveni, ra mantično pobarvani članki. Število krožkov je rapidno rastlo in 'kmalu se je pokazala po = treba po lastni organizaciji. Jeseni leta 194-3. je bila uradno usta ! novijena MISIJONSKA DIJAŠKA ZVEZA (MDZ), njena pravila pa je po = trdil prcvzv.gcškof dr»Gregorij Rozman, ki je razumel nujnost misi=4aga jonske organizacije in ji tudi sam pomagal polagati trdne temelje, p ožn, Po pravilih je MDZ ustanovljena pod vodstvom škofijske Družbe ^es; za Sirjenje vere (DŠV) z namenom združevati v svoje vrste krožke dijijo: :o j, ISO one isi e ro¬ jakov in dijakinj srednjih in njih sorodnih šol ter univerz, jih ... hj navajati k organiziranemu misijonskemu študiju, s pomočjo katerega [EST; naj sebe in dijaško okolje pr ep a j'a z misijonsko miselnostjo in tako ustvarja pogoje za izdatno sodelovanje izobraženstva pri, plovonskeD misijonskem delu« -dr. Cul ena: kas- 53 SKICA KAŽE USTROJ OR« GANIZACJJE MISIJONSKE DIJAŠKE ZVEZE i DŠV (DRužba za širje« nje vere)- 'Misijonska dij.zveza) 'Moška podzveza) 'Zenska podzveza) 'pridruženi krožki, no pr, i km žki Mari = linih konejregaci j) m ©© Delo Misijonske dijaške zveze je dvojno t AO. VO AlO' K ( Akademski odsek) (Višješolski odsek 'Nižješoiski odsek 'Krožki MDZ) 1. Studijo Vsak član si mora najprej temeljito osvojiti osnovna Jogi av ja iz celotne miši jonologa je«- Rano sledi podrobnejši študij jjiBrmeznili misijonski jelotna MDZ splošn ur asa n. - .? • G j V; n "1^- a uvodna nam. Janjem penetracije poganskih kultur a krš [leme akomodacije, medicinke p i sc aritativnih in zdravniških akc iko je n«pr a prvo leto proučevala DS. s oko šdlei- so nadaljevali z vpra= anstvom, visokošolske pro= sc tvorile svojo vejo, namreč študij j v misijonih* Vsi višje srednješol= ki krožki so obravnavali Indijo, nižješolski pa življenjepise veli« :ih misijonarjev.' c Poleg rednih sestankov so se vršila še razna dopolnilna preda« fanja, v velikih počitnicah pa so bili dobro obiskovani tridnevni [ečaji, ki so jih vodili naši misijonski strokovnjaki. 2, Poleg študija mora MDZ med dijaštvom širiti zdravo misijonsko iselnost. Delo se vrši na razne načine? z misijonskimi predavanji ‘n prireditvami v drugih dijaških organizacijah ( zlasti Marijinih angregaci jak;, z misijonskimi urami po razredih, s širjenjem nisi« onsk ega tiška, z v član jen jem- aijaštva v MDZ in DCV, z organizira« jem dijaških misijonskih pobožnosti itd* Vendar je članstvo MDZ prijelo tudi izven dijaškega okolja. Ta= o je Zveza naprosila za Binkošti 1944. ( misijonski dan bolnikov) tri isoč ljubljanskih bolnikov, da so darovali svoje trpljenje za miši« one., Za misijonsko nedeljo istega leta v pa*je razprodala šest tisoč misijonskih brošur in včlanila pet tisoč duš v -Družbo za širjenje afere * Zastonj pa se trudijo zidarji, če Bog ne zida hiše Zato na= MDZ svojim članom tudi dnevne molitve za misijone .Poleg desetke .oznega venca ( kot del živega rožnega venca vsega, krožka ) nalaga .peza posebno dnevno molitev za požrtvovalnost, en dan v tednu pa -mi« ^jonski dan za slovenske misijonarje« Vodilo in odsev vsega dela na sestankih je bilo tedensko glasilo "Es trik mdz« • . S študijem, akcijami in molitvijo je postajalo dijaško okolje e 4r.o bolj naklonjeno misijonski ideji« Število krožkov, ki je do phl.-idi 1-945o narastlo na štirideset, nam jasno priča, da je med slo« enakim dijaštvom zavel nov'duh, ki razume misijonsko dolžnost izobra« knstva, Že so vzcveteli prvi cvetovi? mišijonski-duhovniški poklici,- 54 Nekateri vjjackožolci pa so se pripravljali, da pohite kot zdravniki ozoteimiki-iaiki na misijonsko polje. A komunistični vihar je prihrumel nad slovenski_narod in sko= raj upihnil komaj zagoreli misijonski plamen. Mlada čreda se je raz« ležala. Vendar smo prepričani, da temelji dijašjega misijonskega dela v domovini še stoje, da bomo na njih po srečni vrnitvi pozida= li novo in še veličastnejšo stavbo Misijonske dijaške zveze. Kakor pa tujina in begunstvo nista zamorilo kulturnega dela med Slovenci, dasi sta ga več ali manj zavrla, tudi < misijonskega de= la dija-štva nista mogla popolnoma,, uničiti, Studijski krožki se pro= bujajo po sloyenskih taboriščih. Člani Mpg.se znova zbirajo in dasi skoraj brez virov nadaljujejo delo, ki so ga mor-li prekiniti v do= mo v.inl* V našem taborišču delujeta dva dekliška in dva fantovska dija= ška misijonska krožka. Upamo in pričakujemo, da se jim bodo pridru= žile nove skupinice. Tesno povezani v proučevanju najvažnejših mi= sijonskih vprašanj se hočemo pripr vljati, da pohitimo v aomovino polni misijonski^ idealov - v novo misijonsko pomlad. MINKO V viharju strašnem plašč mi frfota, bijb deževne kaplje po čeladi5 V daljavi nočni strojnica reglja .. pošastno smrt reži se nad prepadi. Mrtvaška senca vstaja pred menoj žična se ovira. V m.eglo pogreza Mar r KJtJ) Olv.VJ. ;nostna roka jo nocoj v noč grabežljivo vlači in podira? Vihar besni ... Glej, dež rdeči tla ! Krog mone vse se v srčno kri potaplja. Za narod še iz mojega srca združuje z morjem se krvava kaplja. sv na zu vi po OS' bi. hiš po oti VI šti zaž pro N (Goo wr2$) Navadi se govoriti še o 3.©m drugem kot p samih burkah, športu in! avtomobilih. Pridobi si splošnih nacelj zahajaj v družbo take misli in so pogosten predmet njihovih pogovorov z njimio Brez nadležne vsiljivosti povej prijateljem misli, jih našel v TvrAhr^ni h krt i i frah . } kjer imajo Začni govoriti ki si SS v prebranih knjigah. .?9 trudi se, da bi postal duhovitež, bleščeča luč, ki bi vse omamila? lepi umetni ognji se samo za hip zablešče, ne dajo pa trajne svetlobe* Raketa ne bo nikoli imela moči Vendar pa si ustvari o velikih sp.o snih ali važ=* ideje in se jih navadi tudi na razumen način pove kot jo ima svetilnik; nih predmetih jasne dati. v Oe se boš te vaje razgovori dobili lahko.; lotil o ki ge ti v šolskih bo gotovo letih, bodo kmalu tvoji y življenju prinesla mnogo b r hžg Bilo je po svečnici, Sneg je pokrival spečo naravo j srež se je svetlikal in bodel v oči otrokom, ki so med vikom in krikom vlačili na saneh veje iz bližnjega gozda. Vozili so jih na njivo ob cesti zunaj vasi. Pripravljali so grmado j ki bo za pusta zagorela, da bo veselje* Bratca Ivan in Jožko sta bila najbolj delavna. Ivan je plezal po smrekah, klestil in obsekaval suhe in sveže veje f katere so^potem ostali nalagali na sani. Že velik kup so jih navozili, pa jim še ni bilo dovolj. Na pustni dan dopoldne so se zopet zbrali in šli s sanmi od hiše do hiše prosit butar. Vsak gospodar jim je - rad ali nerad - dol po onoc Saj jo vedel, da butar zvečer ne bo mogel ubraniti. Oe se otrokom' zameri, jih bo v mraku še več izginilo s skladovnice. Grmado so otroci srečno obvarovali, da je niso zažgali zavidiji* vi otroci z drugega konc vasi* Dodali šo ji še kakih trideset do štirideset suhih bukovih butar in pripravljena'je- bila za'sprejem in zažig pusta. Tudi pusta so morali narediti. A dočim so grmado delali skupno, pe pusta napravil vsak otrok zase. Vsak ga je ljubosumno skrival prod drugimi % do poznega večera« Tuli Jožko in Ivan sta ga delala. Ivan je prosil za pomoč sta* rojšega brata, Jožku pa je pomagala sestrica, Ivan si je izbral v gozdu najlepšo smrekico. Segala mu je do prsi. Kar na samotici jo ju posekal, če bi ga oče videl % bi mu go= tovorne pustil, Toda Ivanu se za pusta ni zdelo prav ničesar škoda, kaj šele eno smrekico, ko jih vendar toliko raste po gozdu. Doma jo h pritrdil na tri metre dolg drog in je služila za "pustovo glavb". )d mame v si je izprosil staro dedovo obleko, ki je ležala v kotu na lodstrošju« Z bratom sta v hlače in telovnik nabasala rženo slamo Ln spletla iz nje tudi rep« Tn$. noge in roke sta privezala na drog >od smrekico in pust je bil gotov. Le še okrastiti ga je bilo tre* >a. Ivan je že colo zimo zbiral in pripravljal barvasto papirčke in trakove vseh vrst. P.pir je večkrat zganil in izstrigel vanj srčke, vogalčke in razne oblike, Te papirčke in trakove je razobe* sil po smrekici in trupu. Pusta je tako okrasil, da se je obleka komaj videla. Tako jo bil priprav« ljen za svoj večer, V podružnici sv,Jerneja je zazvonilo avemarijo. Od vseh so začeli nositi otroci pu ti pripravljeni grmadi. Vsak je upal, da bo njegov najlepši in zato izbran za 1 'kralja", To zmagal Ivan« Imel je na ^najlepšega pusta ter si je'a tem pridobil pravico, da azge. Takoj zunaj vasi je vtaknil v slamo gorečo vžigalico na veliko vesolje otrok živahno zagorel« Ostali otroci so smeli prižgati svoje puste le ob Ivanovem« . Ivan je s svojim pustom zažgal grmado'* vCtroci so se med vikom in krikom podili okrog nje in metali nanjo svoje puste, vtikali v ogenj goreče metle in jih luč ali'v zrak«. Vse leto šo jih zbirali« Da bi bolje gorele, sp jih obložili s .smolo in jih v peči posušili, G-oreČe metle so naprej vrteli, da je. veter ogenj čimbolj razpihal.. potem pa so letel vidnosti se ni še 7 yedno več nebu /sef letele i ' kot svetle zvezde repatice, sreča. grmado« Kljub nepre= Visoko proti S hišnega .pa „je mati opazovala živo veselje Svojih otrok, ki so se brezskrbno podili po tržem snegu okoli dogorevajočega pusta, Dobro, je" vedela, da bedo' trudni in pošteno - lačni. Zato pa jim je po.stari navadi pripravila pzborno večerjo - najboljšo v letu« Ko= maj je čakala, da se bodo nieni mlljenčki pripodili vsi lačni in hripavi domov« Na-mizo-jim ?e prinesla skledo kislega zelja, v ka= te.rem se ve kuhalo prekujen£ svinjsko meso in klobase, Za zeljem J ' ; 'a'z mesom-, klobasami in hrenom« Namesto kruha so s Vse pa šo zalili s črno kavo, ki tudi ni bila vsak dan na'mizi, Ivan kljub dobri večerji ni mogel jesti, Samo pripovedoval je in. pripovedoval«, Govoril je o svojem pustu -kralju, o velikanski * tla n..' ,ITi mojzei dovol.i izr.iziti svo.ieera ve = posu i o en a Dim je Imel i n f la no it s* ■ grma d i gorečih me tl-n, 9 zal Ni mogel dovolj izr ..iziti svojega ve= urili pusta in da je njihova grmada ko se je o'če naveličal poslušati J -““■“ J - Ivur ja no.i ton, da so pr a : db rhii, na jual je 'gbrek.a« večno isto'pesem in je začel moliti sveti rožni venec« je rvun utihnil? Ob topli peči, kjer je'klečal, je že pri tretji desetki zaspal, inv sanjah še enkrat do živ 1 j al. pustni večer. 57 Kakor za drva so imeli vaški otroci tudi mnogo skrbi, da so pravočasno, nabrali smolo za "gre go reke”, Naš Ivan je imel v gozdu le od preteklega poletja zaznamovanih, nekaj smrek, ki so imelo ve= liko smole. Nekaj jih je pa sam zasekal, da so jo preko , jeseni iz= ločilo, Ivan jc s. sekirico obseknval smolo, ki je letela v Jožkov prod«' pasniko Toliko sta je nabrala, da je starejši' brat Prane« lahko iz nje skuhal še copilno smolo. Kar jo je bilo' določeno za"gregoreka", sta bratca razprostrla po krušni peči, da so.je posušila, kajti Čim bolj bo smola suha, tem bolj bo gorel "gregorček". Punta sta navadno pripravila tudi deščico, kjer bo smola gorela. ; listo leto pa sta hotela imeti takega"gregorčka M , kot ga šo ni vide« la vaška mlaka« Starejši brat jima je -pozimi pripovedoval za pečjo e ladjah, ki vozijo po morju. Zato Sta tudi sama naredila ladjico, ki bo vozila smolo po vaški mlaki« Iz suhega borovega hloda sta .iz= dolbla obliko čolna, V sredo čolnička sta postavila visok jambor, na katerega sta pritrdila jadro iz starega materinega predpasnika, ; Ivan seveda ni pomislil, da bo prevažal gorečo smolo, ne pa xjudi, - Toda o tem pozneje. Na ki juh sta pribila žebelj z vrvico $ za primer, Če bo večer brez vetra. Prišel je težko pričakovani enajsti marec: predvečer sv.Grc;gor= ja« Vaška mlaka je bila že davno brez ledene skorje, pa tudi živo = zelene prevlek^" ," smetana"imenovane, še ni-imela« Po avemariji je oživela, Ivan in Jožko sta svojega"gregorčka" zažgala že na dvorišču« Slovesno, kakor o Telovem ' ' Previdno sta ga spustila v vodo, ga odrinila od ima j a in ga prepelje vala ob 'bregu sem ter tja;. Ve= | ter je pihljal, da je go = rola suha smola vedno z večjim plamenom, i v Ivanu in Jožku sc ; žarele oči, saj se" gre« gorčki" drugih otrok Z njunim še primerjati niso mogli. Ne samo s pustom, tudi z, "gregorekom" sta prekosila vse. A plamen je bil vod« no večji in končno se je. - oj nesrečo ~ vnelo jadro. Ivan je hitro potegnil za Vrvico, čolniček pa se je nagnil in zajel vodo.Von= dar se za n di brodoloma ptroka nista cmerila,dasi so jima vaški nagajivčki , glasno privoščili'nesrečo. Zlila sta iz čolnička vod© ■preložila-- smolo, jo polila's petrolejem, nato pa zažgala in"gregor= c ok" je zoget zagorel v vsej svoji krasoti. Jadra sicer ni imel več, dudarje se lepše plaval, ker ga veter ni več zanašal na levo in desno. Ogenj je prežgal vrvico in "gregorček" je svobodno zaplaval in 58 - obstal sredi mlaka. Gorel je še dolgo v noč, ko sta Ivan in Jožko že sladko spala. "GHSGORČEK'V. Cbičaj ima začetek v d vni preteklosti. Naši gred* niki so sami izdelovali platno za obleko in perilo« Matere in.-hčere so vso zimo presedele pri kolovratih, in predle. 0 sv,Gregorju pa se je dan že toliko podaljšal, da so do mraka naredile dovolj in jim ni bilo treba podaljševati dneva z leščcrbami, Zato so jih na ta dan spustile po vodi. Se v danes mora^gregorček" goreti na vodi, Kjer t^če skozi vas potok (Šenčur, Srednja v.s ...J, spuščajo otaoci deščice z gorečo smolo po potoku, ki se ta yečer spremeni v goreč trak, V naši vasi (Voklo pri Kranju) smo ga fotdji vedno v vaški luži„ Na drugem-kon= sij ki cu v prod hišami na luži še led, je od mlake preveč oddaljen, ga „ kurij o kar v skifih , ob slabem vremenu pa v hišah, Oe je bil enajstega marca smolo položili nanj t ali pa smo sredi , , v —j j -- zaZ g e VSa ] C0 peto — smo de s ci.co s luže izsekali "kotle”. Le nekaj hiš sredi mesto "gregoreka" pet ali šest" butar. vasi na= ru tt ■pi gc b3 ni si tu mo od ■za na Skoraj po dvomesečnem oddihu je "Mladinski oder"zopet stopil odrske deske. Dno JI.januarja je fantovski odsek ponovil dijaško dramo"LuČ z gora", ki je kljub dolgemu premoru kar dobro uspela. Vzbudila je igralcem novega poguma za nadaljnje delo, Dekliški odsek pa nam je po skrbni pripravi dne 11,februarja zaigral dramo S,Ervine Končave sVrnitev. Ciganko Karmen zapeče vest zaradi ugrabitve njene nečakinje, zato jo hoče vrniti staršem. Načrt se ji posreči ob priliki, ko hočel jo oigani izropati graščinsko kapelo. Igra doseže svoj višek in koneijj ko mora mlada Karmen svojo izdajo, plačati z življenjem, grajski pa spoznajo ugrabljenko. Igro, ki je potekla kar lepo vezano, so dekleta ponovila na = slednji dan. V svoje vloge so se kar dobro yživela, zlasti Karmen, Marion in imadea. Zelo je poživil prireditev zbor cigančkov, dočim se je zboru cigank poznalo premrlo vajo 4 E ( Dne 26.februarja pa so prišli na odrske deske fantje in sicer m 59 z znano Moličrovo komodijo”Scapinove zvijačo”. Igra je nudila mnogo smeba in predpustnega razvedrila« Pokazala sicer ni tiste umetniške* dovršenosti, ki jih nekateri prizori wl olierovih iger naravnost za= Utevajo, prav gotovo pa igralsko sposobnost nastopajočih dijakov. Zlasti je ugajal glavni junak Scapin in seveda njegovi nesrečni žrtvi gospoda Dolinar in Bregar, Igralci so"odpovedali nastop”, pa jo !e=, sila gledališkega ravnatelja in nestrpno občinstvo TJNRR.*, ki je v zaboju za grah poslala potrebne igralce. Seveda je ta nenavadni in eds nepričakovani prihod izzval mnogo smeha, rej Bregarjev Branko in Dolinarjev Vlado pomagata neki siroti. Pri se tem se zadolžita,- A 7 iti Scapin jima obljubi pomoč in z raznimi 'pretvezami izvleče iz obeh očetov potrebni denar za poravnavo dol= gov, Pole.g tega kaznuje Bregarja za njegovo skopost & Zasluženimi batinami, Dolinarja pa do smrti prestraši z oficirjem ? ki ni bil nihče drug kot preoblečeni sluga Janez, Ko s pokončno izkaže, da je < sirota Darka Bregarjev sin in sta si skopuha bratranca ter odpustita tudi’’na smrt bolnemu" Scapinu, se razkrije Scapinovo zadnja zvijača,- Igra je gotovo nudila gledalcem, pričakovani užitek^ če prezre=' mo nekaj skoraj neopaznih pogrešk in zastojev« Ge namreč velja odrsko pravilo, da je največ dela z burke, velja to še v večji meri, ■za Molierove komedije, \ Pričakujemo v da nas bo Mladinski oder presenetil za post s kapi L 1 = aca ii ko resno prireditvijo. PEGGESKI OSMOŠOLCI SO ŽE “VISOKI " GOSPODJE... •w«rw 60 D0MT5 A A A A A B C H 1 samoglasnik žensko krstno ime drag kamen slovstvena oblika E E E E I I I I K K K K K L L M M M M M 0 0 P P H S ER S S S š Po sredi navpična in vodoravno- dobiš začetnici imen in priimek slovenske^ ga vzgojnega ,in' nabožnega pisatelja« FCSEITNIuAt geometrijski pojm slovenski pisatelj pregovor sogl isnik Gre gor Simoni! č ks' Kdo is ta mož ? PREMIKALNICA J S E P-TEMPER K 0 E I D 0 E JA ELANA LASTOVICA VOL A L E PRESERJE C I K L A M E N Premikaj besede tako,i dobiš v eni navpični vrsti priimek pisatel; v drugi pa njegov spi! ŠTEVILKE i IV, 5, IX, 18, XII,..-4,II, 6, % VII, 10, VI, 23,111, 1, IT, 15, IX,19,VII, 21, VI, 12, IX, 10,VIII,1/ t II, 1, 1,18, IVA X, IV, tl,XIV, II, VIHATI, VI in, ix, vi s v, x, lx, iv i | KONJIČEK* je z lalo veto apir REŠITVE UGANK DRUGE ŠTEVILKE ‘'CVETJA” l 1) Konjiček j Cela kopica raznega gorja bi izginilo z zemeljskega površja^ če bi si razni /judje znali privzgojiti eno čednost, ki nam govoriš premaguj in obvladaj samega, sebe, Toth., 2) Premikalnica t 3) Knjiga JPregelj Ivan-Šmonca. rt anon uri a mion jvet ju revp molk ihai tla 2 "gi ^ na iv i i Izmed pravilnih rešitev je žreb 1 dcločil Škraba Angelo* - Naj se zglasi pri uredniku,Bobi= la b'o~hm?~štruco kruha. Dober tek Zdaj pa nad nove rešitve J Ena pravilnih bc zopet nagrajena. Pošlji¬ te jih najkasneje do prvega -aprila uradniku(baraka 22/2),