ZA IZBOLJŠANJE LISTA GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... ljaaao potrdil xa festuje potrdilo poles 4o katerega dna, umu •Wuina pWaua. la loto Je nmr U p r • » o TELEPHONE: Cllelsea :t 11U2 No. 49. — Stev. 49. lintwd as Seroad CteM Matler September Žit, 1903 at (lie Offirr at New Vork. N. V., under Art of Concms of March 3rd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK. WEDNESDAY, MARCH 2, 1938 —SREDA, 2. MARCA 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. DVAJSET TISOC NAZIJEV PARADIRALO V GRADCU Roosevelt stremi po boljšem 'NewDealu ZAGOTOVILO FRANCIJE UTRDILO STALIŠČE CEHOSLOVAŠKE — HODŽA BO ODGOVORIL HITLERJU V Gradec je prišel osebni Hitlerjev prijatelj, avstrijski notranji minister Seiss-Inquart. — Lo-kahte oblasti niso delale demonstrantom nika-kih zaprek. — Francija ne bo trpela nemške nadvlade v Centralni Evropi. GRADEC, Avstrija, I. marca. — Po tukajšnjih ulicah je nocoj paradiralo nad dvajset tisoč avstrijskih nazijev. Oblečeni so bil v uniforme ter so nosili v rokah baklje. Demonstracija je bila prirejena na čast novemu avstrijskemu notranjemu ministru Seiss-Inquartu, ki ga je kancler Schusch-nigg na Hitler j evo zahtevo sprejel v svoj kabinet. Demonstrantje so se ustavili na trgu pred hotelom v katerem stanuje Seiss-Inquart. Ta Hitlerjev prijatelj in zaupnik se je pojavil na balkonu in še precej zmerno govoril svojim pristašem. Mestne oblasti so naročile policiji in žandarma-riji, da ne sme motiti demonstrantov, in res se je demonstracija povsem mirno završila. Avstrijski naziji so zaenkrat opustili misel na pohod proti Dunaju. Schuschnigg je bil določil skoro polovico zvezne armade, da ta načrt prepreči. Naziji, uverjeni, da se Schuschnigg ne šali, so se premislili in bodo raje čakali ugodnejšega trenutka. Avstrijski naziji so izborno organizirani. Ze prej so bile med njim precej tesne vezi. Zadnji Hitlerjev nastop jih je pa še bolj vzpodbudil. PRAGA, Choslovaška, I. marca. — Odgovor, s katerim bo čehoslovaški ministrski predsednik Jr. Milan Hodža v četrtek ali petek v parlamentu pojasnil stališče Cehoslovaške z ozirom na govor kanclerja Hitlerja, bo bolj določen in odločen, kot pa bi bil pred enim tednom. Vlada je čakala na mirnejše ozračje, da more podati javno izjavo o dogodkih, ki so po uradnem priznanju najbolj kritični, odkar je bila vstanov-I jena čehoslovaška republika. Cehoslovaška je tudi odlašala svoj odgovor Hitlerju, da prejme določna zagotovila o vnanji pomoči za slučaj, da bi na njo pričel pritiskati Hitler. Dr. Hodža bo v jasnih besedah pojasnil temeljna načela cehoslovaške politike. Zavrnil bo Hitlerjevo zahtevo, da ima Nemčija pravico imeti pokroviteljstvo nad Nemci v čehoslovaških mejah. Obenem pa bo tudi posvaril Nemčijo, da bo morala sama nositi posledice, ki bi sledile posrednemu ali neposrednemu nemškemu vmešavanju v notranje zadeve Cehoslovaške. Dr. Hodža bo najbr-že tudi povedal, da se njegova vlada niti ne mara razgovarjati z Nemčijo glede postopanja z Nemci .v Čehoslovaški. Cehoslovaška se zaveda svojega trdnega stališča, ker ji je Francija zagotovila, da bo izpolnila svoje obveznosti, latere določa zveza med Francijo in Cehoslovaško. Cehoslovaška javnost je posebno zadovoljna z izjavo francoskega vnanjega ministra Delbosa, da i racija ne bo trpela nemške nadvlade v osrednji Evropi. Cehoslovaška tudi ni preveč razburjena, ker med sudetskimi Nemci po Hitlerjevem govoru ni posebne agitacije, kakor je vlada pričakovala. — Voditelj čehoslovaških Nemcev Konrad Henlein je govoril samo na enem zborovanju in je govoril zelo previdno in zmerno. POLJSKA ZAHTEVA PRAVICE Kongres poljskih kmetov stavi svoje zahteve. — Zagrozili so z novo stavko, ki bo vstavila dovoz f Camile Chautemps v« v ziveza. KRAKOV, Poljska, 1. marca. — Na kongresu popu lističih« stranke so je.zbralo 650 delegatov in delegatinj, ki zastopajo JO,(KM),(MX) poljskih kmetov, ali 70 odstotkov celega prebivalstva. Kongres je postavil svoje politične pravice in zahtevo za vtč jo udeležbo pri vladi. Zi govorniškim odrom je visel:« velikanska slika bivšega mini-trskega predsednika Vineeiioa \Vitosa, ki živi v izgnanstvu v Čehoslovaški. Poleg njegove slike je visel tudi seznam onih kmetov, ki so bili ubiti tekom velike kmetske stavkf lansko polet je. Witosov poziv za demokracijo je bil prebran med glasnimi klici. Vodja popu listov Ciril Rata j je ostro napadal vladno v nanjo in notranjo politiko. Rataj jc rekel, da kmetje, ki so združeni v močni politični stranki, zahtevajo premembo volilvenili postav, kakor tudi politične in soeijalne pravice za one, ki preživljaj«! in branijo Poljsko. Rataj je priporočal sodelovanje z demokratsko opozicijo levice, ali s socijalisti in s Pade rowskijevo delavsko stranko ter zavrača kako zvezo z narodno desnico in novo vladno stranko, ki je znana pod imenom tabo.-narodnega edinstva. Rataj je obsojal v na njega ministra Josip a Becka zaradi njegove nazijem in fašistom naklonjene politike ter je priporočal, da se Poljska postavi na stran demokratskih držav, — Francije, Anglijo in Cehoslovaške. Resolucija je bila sicer zelo patriotiena, toda grozi zopet s poletno stavko, v kateri ho u-stavljen vsak dovoz živeža z mesta. V resoluciji pa tudi iz-javljajo, tla so kmetje vedno pripravljeni »lati svoje sinove in živež za obrambo Poljske. ITALIJANOM PRIZNAVAJO ABESINIJO Bakanska zveza je sklenila, da prizna Italiji o-svojitev Abesini je. — 30 držav je priznalo osvojitev. franc, minis!rski predsednik. ANKARA, Turčija, 1. marca. — Štiri države balkanske zveze — Jugoslavija, Grška, Romunska in Turčija — so sklenile, da priznajo Italiji" osvojitev Abesinije. Obenem so tudi skle-aile, da pošljejo v fašistično Španijo generala Franca svoje trgovske agente. Toda držale se bodo še dalje nevmeševalne politike v španski državljanski vojni. Balkanska zveza je zopet potrdila svojo zvestobo Ligi na rodov, toda je obenem tudi raz glasila svojo neodvisnost in ena kop ravnost posameznih držav, ki kakega vmešavanja c *. -.unaj ne bo«|o trpele. . v [ ., TI 7" i I>al.je se je balkanska zveza Kot načelnik države bo izrekla za trdno prijateljstvo z stanoval v Rimu v kra- Anglijo, Francijo in Italijo v Ijevi palači. — Zanj pri- «!*» > vzdržan mir v i*. . „ Sredozemlju, pravi ja jo vehke sveča-1 HITLERJA BODO SPREJELI KOT VLADARJA POSTAVE, SPREJETE NA NJEGOVO POBUDO, BODO IZBOLJŠANE WASHINGTON, D. C., I. marca. — Danes so bili pri predsedniku Roosevelttu časniški poroče valci, katerim je rekel, da se bodo vse soeijalne postave, ki so bile uveljavljene na njegovo pobudo, od leta do leta izboljševale. S tem je mislil v prvi vrsti postavo za delavsko zaščito. I 'ri-.Isednik je odločno pouda- SITUACIJA NA DALJ. IZTOKU Kitajci s e n e morejo vstavljati japonskemu ril, da zaenkrat nima še nobenih načrtov za revizijo delavske postave. % Predsednik je prosil časnikarje, naj v listih posvečajo ni koliko več pozornosti Labor Relations Boardu. tf. , _ . .j Večkrat se namreč zgodi, da pritisku. Priznavajo, časopisi poročajo o slučajih, ki da je položaj v Šansiju kritičen. jih Labor Relations Board iu mogel uravnati, dočim vztrajno nosti. Po >kupili seji sta grški raim-j.4rski predsednik general Me ttaxas in turški vnanji minister iTecfik Ruždu A ras za deset let RIM, Italija, I. marca. — Vladno poročilo naznanja, da i .. -- . .. . i , -i-. , ni t .sklenila prijateljsko pogod'bo, l»o nemški kancler Hitler v prvi 1 > . . ' . ; v , ' ... • . , . ]><> kateri ste obvezani obe di- polovici maja ostal en teden v - • . . . . , — . za v i, tla se posvetujete o skup- IIali.ji in bo s tem vrnil Musso-liniju obisk v Berlinu v septeiu-bru lanskega leta. - Naznanilo pravi, tla ho prišel Hitler kot 44fuehrer in kam* ler" in tin ho kot načelnik nemške vlade stanoval v palači 1 >• >-ria. Ta uredba je rešila zelo razširjeno vprašanje gh de Hitler jevega uradnega stanu in je pojasnila stališče vlade, ki smatra Hitlerja kot načelnika nemške države in je tedaj na enakem stališču s kraljem, mesto godha pa bo uradno podpisana šele spomladi, ko se bosta turški ministrski predsednik M. C. Bii jar in A ras peljala v Atene. H I'M, Italija, 1. marca. — S tem, «la se je balkanska zvez:« odločila, tla prizna Italiji osvojitev Abesinije, je priznalo ali pa ho v kratkem v tej ali oni oblik i priznalo novi položaj v Vzhodni Afriki nad 30 držav. Poleg fašistične Španske so priznale osvojitev Abesinije naslednje države: Nemčija, Švica, Avstrija, Madžarska, Jugosla- lik načrt za Hitlerjev obisk. .. - .. ' --«=»---- Me.1 drugimi slavnostna bodo l^f' AIbamja, Japonska, Man 4 vv ^ ii_____. a.___ vojaško parade, pri katerih bodo udeležene armada, mornarica in zračna sila. Fašistična POLOŽAJ NA ŠPANSKEM HENDAYE, Francija, L marca. — Marokanska kavale-rija jp pridrvila po gorskem pobočju v vasi Aldehuelo med Villastarom in Puerto Escan-donom ter je vjela eelo republikansko garnizijo. V svojem govoru v La Linea je fašistični general Queipo del Liano, ki poveljuje na južni fronti, rekel, da je Španska iz-p^iibila Gibraltar v prid Angliji v^led izdajstva. "Skalo sedaj rabijo kot roparski tabor, toda bo vrnjena domovini," je rekeL stranka namerava Hitlerju v čast prirediti velike manifesta-eije. DANSKA ODPOKLICALA KONZULA MOSKVA, Rusija, 1. marca. — Vnanji komisarja t je naznanil, tla je danska vlada sklenila, da 1. aprila zapre svoj konzu lat v Ljeningradn. v ijjeningratlu. V Ljeningradn imate svoj konzulat samo še Finska in Poljska. Angli- ______v,*- ja je 15. februarja naznanila, Ska, Bolgarska, Romunska! Ce- čukuo jn Jemen. Poleg tega smatra italijanska vlada, da je osvojitev priznala tudi Poljska, ker je njen delegat v Ženevi iz javil, da je za njegovo vlado ahesinsko vprašanje zakljnče-no, in Letska, ker je njen poslanik na uradnem banketu v Rimu v januarju napil italijanskemu kralju in ahesinskemu cesarju. Dejansko osvojitev Abesinije je priznalo 11 držav in so obvestile italijansko vlado, da bodo v Abesiniji postavile svoje konzulate. Te države so: — Anglija, Francija, Belgija, Gr- . zamolče uspehe te vladne agen- HANKOV, Kitajska, J. mar- !tl,re-ca. — Kitajci se v provinci I Boosevelt je opozoril časni-Šansiju obnpno branijo, da bi karit' ni\ dejstvo, da se je La-obdržali svoje postojanke ju "bor Rations Board pečal -žno od Linfena, ki so ga Japon ;11G kavkami, vsled katerih Jci zavzeli in kjer je bil glavni bll° prizadetih nad devet ti^oč stan kitajske armade. Kitajci delavcev. so tudi izgubili Lingši prelaz V 10.S slučajih je bilo posre-ter se branijo med Linfenom i^, dovanje uspešno. Tega dejstva jjrelazom. časopisje nikakor ne smelo Kitajci priznavajo, tla je nji- j zamt)'čati. hov položaj 3Sansiju kritičen! 1 ** 1 in .la both, mogoče Japonci BUDENKO JE BAJE V kmalu posesti Tatumg-Pnčo\ j ITALIJI železnice doli do Tungkvana. i > m__ Vladna armada pod povelj OTAI f, ... -. , ~ f... 1 r i RIM, Italija, 1. marca.—Biv- stvom generala v eihhuauga m v. . . ,. , . . , i e* . ,- Sl sovjetski poslamski namest- amuidu v Šansiju pot pove i- ^ , o j i . i. «... »'k Feodor Budenko, ki se je stvoni genedala Jenlisisana se- , , \ -a- , , .... za nekaj easa pokazal v Rimu, bosta ali morali umakniti iz - „ ^ - -* . , Cs - i- * • j. je nenadoma izginil in mkdo ne J^ansija, ali se l»oniakniti v gt>- re v bok japonske armade in pričeti z nstaško vojno. Toda armadi obeh generalov so iz- vežbani za vojno na fronti in ne za premakljivo vstaško vojeva- nje. Po novem obrambnem načrtu kitajske armade ne sinejo več zapustiti svoje obrambne črte. Kadarkoli je prebita fronta, se morajo umakniti za japonsko črto in pričeti vstaško vojno. Po zadnjih poročilih pa bo general Vejlihuang najbrže pričel pro-tiofenzivo. Osma kitajska armada ima že tudi izdelan načrt za vstaško vojevanje, ako se Japonci pola-ste Tatung-Pučov železnice. Cela Šan>i provinca je bila razdeljena v tri vojne -zone iu Ki- da je s protestom zaprla svoj ; hoslovaška, Turčija, Irran, Pe konzulat v Ljeningradn in Ion-.m in Haiti. K tem državam je donski listi pravijo, da je An 'mogoče dodati še Vatikan, kei glija zaprla svoj konzulat na j je papež Pij XI. 11. januarja, željo sovjetske vlade, ki želi, da ^937 ob priliki obletnice late-bi ostalo kar najbolj tajno, da1 ranske pogodbe poslal kralju gradi v Ljeningradn veliko voj-!'Viktorju Emanuelu brzoJaVko no pristanišče. Iz naslovom "kralj-cesar*\ ve, kje se nahaja. Kot pa pra v i jo krogi, ki so blizu vlade, je Budenko nekje na deželi in piše knjigo, v kateri bo popisal položaj v sovjetski Rusiji. Ti viri tudi pravijo, tla je Budenko zelo zastražen, ker sr oblasti boje, da bi ga ruski detektivi skušali dobiti v svoje roke. Ko je bil v Rimu, ga je videlo mnogo tujih časnikarjev. Ker ga pa prej ni nikdo poznal, še vedno ni rešeno vprašanje, ako je to v resnici bivši sovjetski poslaniški namestnik, ali pa kak slepar. Nek uradnik ruskega poslaništva, ki je bil Butlen-kov sošolec, ga je skušal obi skali, toda mu ni bilo dovoljeno. Tedaj je Budenko Časnikar- 4 • . . i skim poročevalcem rekel, da ni tajci bodo v visokih gorah vo- , . , .. ... * ' i- • * v i • i hotel videti sovjetskega urad- dih vstasko vojno proti Japon- -l u • u i j £ v". 1 1 jnika, ker se je bal, da bi bil u- uiorjen. ceiu. \ Honan provinci ogrožajo Japonci reko Hvang, katero nameravajo prekoračiti severno Budenkovo vprašanje pa bt» rešeno v bližnji bodočnosti, ker je sovjetska vlada poslala v Ita- otl lx)janga, kjer je zelo ozkn.f;-- " . , . ~ " in plitva. Prebivalstvo * beži fZ^T iz Lojanga. Dve kitajski divizi ji se že bili poslani čez reko Hvang, da padete Japoncem v bok. Fronta ob Tienein-Pukov železnici je primeroma mirna. Toda na južnem delu železnice so Japonci prejeli velika ojaeenja in bodo pričeli ofenzivo. .gnala, ali je v resnici Budenko, ki je pod skrivnostnimi okolšči-nami izginil iz Bukarešte. Do sedaj je bilo dognano, da je Budenko pobegnil iz Romunske na Madžarsko, od koder je skozi Jugoslavijo dospel v Milan, kjer se je prijavil policiji. ADVERTISE in * GLAS NARODA" N\R0CITE SE NA **GLA* NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVANSKI DNE v 2 • - v AMERIK > "G iT A S k A B O D A'* — New Yoi* THE LARGEST SLOVENK DAILY IN TJ. S. 'A - "GLAS NARODA" (Voire OF THE PEOPLE) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation i Frank Sak* t. President j. Lupsba. Se? Place of business of the corporation aiul addressee of above officers: 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. 45th Year ISS1ED EVKUV DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advert Ueinent on A^refmeut Za (*lo leto velja list ln Kanado ...... Za pol teta ........ za Ameriko ........$u.oo ........$3/Ml Za New York za eelo leto . . $71 HI Za jk»1 leta ................$3.rO Za liiuzemslvo za «-elo l«-lo .. Subsrription Yearly $€.— "< Jl.AS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl XEDEIJ IN 1'RAXNIKtlV 'uL\S NARODA". 516 WEST 18th STREET. NEW YORK. N. Y. TELEPHONE: CHelsra 3-1«; r»OPISI brez |Ntdpisa iti osebnost i m1 ne priolieujejo. Denar za nurorniti > naj m* blagovoli puUljati |k« Money order. Pri spremembi kraja naroV nikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje hivališT-e naznani, da hitreje najdimo naslovniku. GOVORICE O VOJNI "XV govoriti* o vojni!" pravi londonski "Daily Ex-I■ t*ii» z velikim naslovom svojim bralcem in v podnaslovu trdi, da pmoi; nidarij llž;_ kovic v Kari oven je bil onijvAti krvavo prisluženi zadan (»k rad en. Policija je kma- i hlžpk ](t oh najv0(vj0II1 prazili. In izsledila vlomilca 27 letnega fkn y stnvko stopilo Vsf>h Josipa Skrbina, ki je ukradel wn m^arj(.v in delavcev. S Senkovičn 17 ti-očakov Denar; prpdstaviliki mdarjev so se po- je stlaeil v pivsko steklenico' je -kleni 1 o, naj posebna komisija ugotovi, pod katero občino spada otok Ada. iSpor v rudniku Montani- ci pri Tuzli. Uprava privatnega rudnika Montanica /.a eksploatacijo j {premoga na Majeviei je ostala j svojim rudarjem dolžna naj mezdah. Rudarji so poizkusili 1 vse, da bi služka in Vfčiko razburjenje, ko je bilo t-. • 1 , , , i i am k eni dan razglašeno, da se bo ne- j . . kaj zaostalih mezd izplačalo 11 ,l samo muslimanskim rudarjem zaradi njihovega velikega praznika km rban-»bajrama. Proti tiiimtif{|,»iiiinii||jaiiiniiiil)!liuiiiiitkrttfiii ^ GLAS NARODA"j ll pošiljamo v staro do- Ž pošilj movino. Kdor ga ho- \ če naročiti za španski ministrski p^d.-ednik. svoje p ^ sorodnike ali prijat?- j I !jet to lahko stori. — fg ^ Naročnina za stari jj kraj stane $7. — V k Italijo lista ne poši-^ ljamo. Zgaga Smrt na svatbi. Mieke kar ni mogoče -poznati. Micka je v-n raztre.-ena i!i bleda. Mieka gre k zdravniku. 4iJed mi ne niši, ne morem n<> brati ne delati, moje misli >.0 zmerom kje drugje, .ponoči 11«- __J morem »put i. -- kaj naj -tnrim, 'gospod doktor ■'' ! "Omožite se z njim!'* \ v rudniku je nastalo --(lin ter ukazal, naj . bil in ga zakopal doma v Galdovu na gajali 2 načelnika sreskega na- . celstva in orozniiški komandir vrtu. kjer ^o ga tmb rmr;tva n^nlka oblju- j- i i - ! da bo vsem radarjem iz-Pravda zaradi otoka, ki plačala zaostale mrzde za de- nastal po prirodni !ccnilber in jannar, je bila stav-n zgodi končana. Zaradi zaostalih 'mezd je 1)11:1 to že r><). stavka Xa dunavski obali je voda, pri tem podjetju, oilnesla tekom let precej zem-' ljišča občine Kovačice in Ba- Po nedolžnem je bil 5 let tajnice. Nastal pa je na ]>u-i »eci liavu zarasli tega manjši otok,- ^^ ki mu pravijo Ada. Obe obči- siromašni kmet Vojislav Pav-ni hočeta i moti ta otok kot od- I o vie iz okolice Kragujevca. nekega jesenskega eta 192S na tresti napaden in izrepan vaški bogataš Svetozar ftjorgjevič. Po-škctlbe. ki jih je bil dobil pri, napadu, je Gjorgjevič srečno' prestal in preiskavo je de-lilirala prt ti njim cela vrsta osumljencev. Bilo je sicer temno, napadeni bogataš bil seveda razburjen in prestrašen, a tudi močno vinjen, a ko so; priw«lii pred njega osuniljene-| ga PavloviVa. je odločno izja ! vil: Ta me je in nilič- drugi. Pozneje jr- iz t rine ostal svoji izjavi, n-i njo priseg* obtoženega Pavloviča pa po-slaH za ."i let v ječo. Nihče ni bil prepričan o njegovi krivdi. POŠILJATELJE OPOZARJAMO, prt pciOjatrak •krogle TNte <1 airmmm, Ur, kajti Je pa patiljmnje SLOVENIC PUBLISHING 00. (Tunl Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ustanovljena aprila 181)4., inkorporiraua l^. jauuarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v inestu Joliel, Illinois POSLUJE ŽE 43. LETO Glavni nrad v lastnem atomu: 508 No. Chicago St.. Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA IOG.54% K. S. K. Jednota ima nad 33,000 Članov in članic v odraslem In mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 18« SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 43.-LETNEGA OBSTANKA $^,500.000 GES1X» K. S. K. JEDKOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD r č'e se hiičeš zavarovati pri dobri, poceni In solventni podi»ori»i organizaciji, zavaruj se pri KranjskoJSIovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko Tavarnješ za smrtnfne. razne poškiMllte, «»p«'raeije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo ttane in Planiee od 10. do 55. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 10. leta. Zavaruje* se lahko za $-250; $500; $1000: $1500 in $2000 i>osmrtnine. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mlad luski oddelek je zelo nizek, samo 15e za razred "A" in 30« za razed **BM in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča, v V slučaju smrti otroka -zavarovanemu v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnlne. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $£0»: $1.00 in teden. Ascsnjeri' primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu Štiri najmodernejše vrste »varovanja. r Člani in članice nad 00 let stari lahkn prejmejo pripadajočo jiia rezervo iziilačano v gotovini Nad 70 let stari člani in članice so pn»sti vseli nadaljnib Momentov. Jc-dnota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. R. Jednote", ki izna-ja enkrat na teden v slovenskem in angie&kem jeziku in katerega d« • biva vsak član In članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi morali al biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. Cp Se nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. . • V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah M moralo biti druStvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate druStva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; t/v ha je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila In navodila plfiite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 80S NO. CHICAGO STREET, JOLIET, ILLINOIS 50t* na dan ali $5.00 na Za m I a č i v ur bi* in i \*r hovec pri V a irskimi se je i. čil krm i Ivan Pozd»-r /. Ljubico K uši or. Svatba je bila v hiši Pozderove-a ,leda Andreja Z nik.iai Bozjoa. je hi| najboljš^ atom 10O «nu L^r« ^ha. Ko je ^oomačini >o ^a hoteli prenesti v posteljo, toda ko m. P''i.i«*li» -o ojirazili, da jo starook že umrl. Stari liožič jo dočakal S;i Jot ter jo bil vst j vasi znan kot marljiv in u^loden gospodar. Delal jo prav do za d n jetra dne. pri I in S SOLZAMI SI JE SLUŽILA DENAR. Bogata ameriška zakonca >ta prišla v Pariz in sta s»> hotela seznaniti z njegovim nočnim življenjem. Obiskala -ta več kabaretov na Mont mart ni nnpadaltS^vsi prisega je di-ža- nekoga večera ^ta prI5la la. Po nedolžnem j«- bil Pivlo-vie let v joči, zdaj pri novi razpravi pa jo dobil popolno zadoščenje. Na zatožni klopi pa bo sedel Gjorarjevič zaradi krivo pri.spqre. Umor tašče. Dolnjih 1 >nbičali v Srlwji je zagrešil kmet Rauloje Ra.losav-Ijovie s pomočjo svoje ženo strast n zločin. Umoril je svojo taščo in truplo zakopal. Zločin pa so sedaj razkrili ter oba morilca aretirali. i n; »•n«' ki .i življenje je za mar-ikoira velika ncumiio>t, a k -reči samo /.a norce, ki jim tosra no bi> tre-vtnloti. Ko hi Sj» na svetu po vračale vse kri vire. hi morali vsak živeli ši- vsaj rno življenj«*. Največji optimist je, kdor mi-t>Ji, da ni na -vetu jx»-imi-to\. četudi hi bil na svetu \-ai e:t V* f •• nezmotljiv človek, hi >e vso dru-^i tjndje motili — nad njesjovo nozniotiji vo-tjo. Cif>ve-lvo je Zfclo nnpredov-i Jo; pomislilo samo, koliko več ljudi laliko itandanes pobijejo na uro, kakor so jih v srednjem \ »^ku! Rojak je dobil si užho pj-i .iv tomatski družbi. "Tu imate ključ." jo r^ ja. {l.o-i. "Vsak dan host,, o bred! i jnvfoinate in pobrali denar i/ •njih.'* ira m»čnih zabavi- bilo še prazno. Tam sta našla i-ralko. ki \o[ Tri l^oje je prišel sedela sama ob neki mizi in se|sl,et ^P^ariio: "Ali bi mi lah-bridko jokala. Xa njiju vpra- ku nov ključ? Starega -er«, sanje jo oilfirovorila, da ji je «/tr«>k umrl in da nima niti toli- I-- ko donai-ja, da hi «ra dala pokopati. Dohrosreni Ali^erioa n daroval 3000 frankov in -o je odstranil s svojo ženo. no da hi poslušal zahvalo. Malo pozneje jo Ann ričan obiskal Nioo, kjer jo obiskal isto tako neko ) žaba v išče. Tudi tam je v .-vo jr presenečenje opazil -a»notno. jokajoro žensko. Xa njegovo vprašanje je ta odgovorila, da ji je otrok zbolel in da je hn z denarja. Tedaj si jo je Američan malo podrobneje oeflodal in jo spoznal v njej tisto igralko z Montanartra, ki ji je bil otroktsj-0 "umrl." Seveda jo je izročil policiji in tu jo ptička izpovedala, da je na isti način uspešno opeharila že vee ljudi. izgubil.** "Snvfna," je rekel bos, "to da, kje ste hi I ves čas? Blagaj liik va- je v-ako soboto čaka!, ji jo*d» hi vam dal plačo.*' "Xebosa božja!'' je vzkliknil r«»jak. "Ali bom tudi i»hi čo dobival." "Vojno na Kitajskem so zakrivili Kitajei sam".** "Kaj pa mi-li<; Ali -i ponorel?" "Zakaj? Saj so oni iznašli smodnik!" "i>o čem so -poznajo španski neeionalisti." "I'o tem. «la ne znajo špan- iiK za Važno potovanje. J« atMojcn paCavatl v start kraj alt MiM Je pitwUi. Ha Je peoiea v vaeli stvareh. VM letee tkuioje Vaat umrm dati naJMJte preskrbeti, da Je petaMje aishns tm •brnite na nas sa vsa pejasnlla. Mi preekrbiaM vse, heiHsl preinje petni liste, vlzeje In spleta wm, kar Je oajhitrejicsa taso, ta bar je (Iitim, za Nedriarljani naj se debi Is trpiaajssanj perratoa develjenja. • -*i|,m trenutka, ker povratne dovoljenje- RK-KNTKY PERMIT, Plftite terej take) sa breaplatoa naredila In ta|«UTUsa» Vaat. da baete poceni ia udobne peteralL SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. Marsikateri rojak bi oil vse-jra srea Boy-a zahvalil, če bi i-mei le četrtino toliko denarja, kot mis I i jo-njegovi sorodniki ia prijatelji v domovini, da prn i-ma. V tistih dneh, ko je stekla skozi bohinjski predor železni-ca, družba izletnikov v triglavsko pogorje še ni bila tako številna kakor danes. Senzacija je pa bila za bo hiujskega o^anca, ce se je mogel z lukamatijo potegniti v belo Ljubljano. Hudomušen krčinar iz Bohinjske Srednje vasi se je takrat s svojim sinkom, četrtosol-cem peljal v Ljubljano. Na Jesenicah je v njun kupo stopil turist in*po nemški žlobudral v sopotnika. — Kaj pravi? — pofeara o~ čanec sinka. — Pravi, ce. sme »ezuti čevlje, ker da mu je noga zaspala, pojasni nadebudni gimnazijec. Oštir prikima. Kemčrtr sezn-je okovanke, se vleže po klopi in za smrči. Kmalu je začelo po kux>eju smrdeti, vonja po potnih nogah ni mogel očanec niti s tobako-vim dimom pregnati. — Slišiš, se je nagnil k sinku, povej zaspancu, da mu noga ni le zaspala, temveč tudi crknila... G I* A S K A D A^'Kew Ytfrk Wednesday.' MarcK 2, 1936 THE LABGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 2ENSKA Sodnik motri oba obtoženca j "Xu, kako .je Zdaj?" vpraša /. |m zoincstjo. Mož in žena sta'.?odmk obtoženko. i4Ali se vje- -e pregrešila proti predpisom o žganjekubi. "Torej t obtožene c," vpraša moškega, "vi se ne čutite kri-vv«:.?" * Ne čutim >e. *' oni vrne moški. "niti najmanj se ne čutim krivca:!. Ona je v*ega kriva. Naj I udi. kakor hoče, jaz ne v« m o tej stvari nič . . "Dovolite.'* s. end i smodnik, ">aj to veminr ni mogočo! Z va no Živita vendar pod eno st relio. m Saj VMiil kot zakonskemu možu; "Kako si clejal: starejša?*' mora bili znano, kaj dela va«a : . s topa njem < lal.'r-uj< te razpravo. Zato prehodite *atm. Kako naj verjamem. da vaš mož živi z vami pod eno streho. pa ne ve ničesar o vašem početju. Sai vendar živita skupaj, ali ne? ' Obtoženka molči ko grob. 'braz obtrzenea >e zdaj nenadoma zjasni. Moški prikima x glavo. "\e, ne.*' pravi, "-aj ne ži-viva -kupsj. To je ravno tisto. V« živim z njo pod eno streho. Nekateri sicer domnevajo, da živiva skupaj, v resnici pa ni tako. Ona «nnm je kriva v«e L'a . . .*' inrsre dni sem starejša od nje- "Nn torej mosee fini si -larejša," pravi mfož. "Tako je. Državljan sodnik, dovoljujem -i pripomnit i, da šteje me-starosti pri žena." Ženska tuli. ihti in vleče ro-bee i-z žepa. ■Mož jo osuplo pogleduje, nazadnje Zamahne z roko. Potem pravi: "Jf> pač baba! Prekleta baba! Xu, državljan sodutk, pa naj bo tako. Tndi jaz sem kriv. O),sodite t itd i mene." ftotlnik vstane in se od-tra-ni. da >e posvetuje zaradi odmere kazni. VAŽNO ZA NAROČNIKE enim nabora je rurMno do fcdt.j ImIc plafcuio u»ročuino. Pw ft^rMka (Kunetii druga dan iu tr«3* i« leio. Ha nam prllir* nl.f tu ntnrpa «1<*l« la »t reško v, Va« ^roRlmu, da okušate niroCol-II«- poravnati. Pofiljite narofiniuo ca ravnost nam ali Jo iia i Jahajte nafenu *ahtoi»alkti v Va»m kraju aH pa kateremu ItmeO «at»to|vlkov. kojlb Imeaa •<» (lakana s *MM Črkami, ker ko upravi t*o! xtitakHil t ud J dru«c naaelbtae. kjer J« kaj nallb rojakov oaaeljealta. DEKLICA NA ZNAMKI. < 'eško^lovaška postila Uprava je na nenavaden nf\čin počasti la lie. nko II. razreda rea 1 -ne gimna-zije v Pardirbieah, Evo Ncngebauei jevo. V marcu letošnjega leta bo izdala namreč znamko, katere pribi-tok 50 stotink odpade za otroško skrbstvo. In ta znamka kaže starega predsednika T. G. Masaryka, ki poljublja majhno deklico. Ta deklica je Eva Xengebauerjeva. ko ji je bilo tedaj ."! leta. V juniju je si ari. pred- sednik potoval po Moravslvi in v nokein oudot nem mestu je ] »ozdravi I a mala Evica. hčerka tamka.iŠTijegii Žagarja, s čopkom cvetlic in nekoliko besedami. Otrok je bil oblečen v slikovito narodno nošo. Predsednik jo deklelee dviirni v naročje in gn poljubi;. Fotografija tega dogodka, ena najlepših iz življenja velikega državnika in filozofa, bo krasita nove znamke. Med tem je m milo deset let in malo dekletce je postalo dijakinja. Se zelo dobro se spominja doarod-ka pred desetimi leti. V soli je zelo pridna. Laliko si nii-dimo. da jo je velika čast, ki ji jo je izkazala poštna uprava, napravila na ^<# Zola živel, njegov največji nasprotnik in nep'o-mirljiv sovražnik. Ko pa je neki takratni časnikar vprašal. . . • i človeka v istem času živela ua .kaj meni o literarnem delu Zo- Dunaju — toda poznala |ki se i laja, je France odgovoril dobe- nista in ljubila sta se ;«• manj. »Mino: "Xisein merodajen za A to. kar j isti film pokazal^ to. ('Mam samo francoske kn ji-kot umetne plese tistega č».sa, ge." Seveda pa se France po'spada že popolnoma v področje Zolajevi smrti z njegovim de- lahkomiselnih anahronizmov. lom spoprijateljil in v navalu Takšnih srečanj in ljubezni, kesa je izvedel tudi Zolajev boj ki jih nikoli ui bilo, a jili film (za Drevtusovo rehabilitacijo do vseeno prikazuje, bi našteli 1 konca, a v omenjenem filmu ni lahko še dosti več. Xavesti pa o tem nobenega govora več. hočemo samo še tri primere na-Večja je seveda napaka, ki pačnega pretistavljsnja dojdev 6o jo napjravili izdelovalci a- v filnm. k/ so posebno "ori-sri-•nteriškega zgodovi nskega f il- na Ini. * * ma 44Marija Stuart.* V nekem T,uis Trejike-r je poskusil v zelo važnem prizoru tosja filma s svojem "Cesarju Kaliforni je" slikajo oseben sestanek mr-»l jiwkazati usodo pustolovca -fo-angleško kraljico Eliaabvto injhana A. Su terja, ki je v films k i narečno škotsko kraljico. To- j podobi daleč «:d resničnosti. Xe ga si^čanja, kaikor je zgodo-• gledv na to, da je bil Snter, ki vinsko dokazano, nikoli ni bilo.j^a Trenker kaže kot upornika CJfoe klasični rivalinji se osebno: iz 1'Ima. v resnici Švicar, ki je sploh nista pozuali. moral ]>obegniti. ker je umoril Film Fanny El~>U-ri» vi. ki !nokeara orožnika, Trenker ui so ga spravili šele pred krat-1 ženiral polcizati oba Suterjeva kini v javnost, opisuje ljub. - mala dečka kot žrtev zv rin-zoijsko zgodbo med slovito dn-jskLh iiuvrilcev. Toda zgodovina Jiajsko plesalko in edinim Xa-j ve iiovedati. da je eden teh roleonovim sineni. vojvodo,"umorjenih" Siiterjevih sinov Keidhistadt-skim. V resnici je «vojega k«»t staretra -no- ža pred zveznim sodiščem v Wa»shingtouu ^jirav temjK-ra nientno in živo zagm*arjal. V filmu "Alarm v Pekingu'-' je igral Gustav Froohlšdi zelo strastno nemškegji častnika, ki ])ožene ua drzen način mu niči j sko skladišče v zrak in odloči tako usodo obleganja pekinško poslani.ško četrti po upornih boksarib. Tudi ta dogiulek ^e nikoli ui zgodil. Spluh dobro. či» bi gledalci ne verjeli brez nadaljnjega v rt^ničnost vsakovrstnih vojaških junaštev, ki jih kaže film. po-ehno nemški. Piwej tragikomičen je pa zaključek praškega filma 4Port Artnr', ki se ji- hotel kakor všp kaže. brezpogojno izogniti -ranemu kuncu in je pokazal, ka ko se je po topil 8 zadnja rnska topmčanka ki jo hotela z zastavami rnsk'ih rw»lkn\- junasRo prodreti japonski* blokado. "Nesreča** )>a je v resnici hotela. da je Itaš ta la»lja prebila ! blokado zelo ^drava. hivz r>a I k«* večje škode. Tn če možje ;njejie posadke kakor imli nje tetlanji poveljnik niso dosti po ; zm*je umrli naravne OHIO: Barbertoa, Prank Trate OlevelaBd. Autos jSotek. Itecer. jtoofc u«mlk Jonm 8imik Strani, AOtup Narode f*»rain, Louia Balftnt, Jooo Kiv^fr *oK«pt«*n. Antok Klkclj JR20a. Edino, kar je ponovila za Tjint-ovo, je bila beseda: "ICdo?" (an^l*1-ško who ali liu.) Po zadostuje t*r v.a dolkaz, da se je naučila opica govoriti, je vec kot dvomljivo. In vendar, če bi se »ploh kaj posrečilo naučiti katerokoli žival govoriti, bi imel največje izarlede šimpanz, ki je najbolj podoben človeku. TVilda tudd njegovi organi se tako ro^fikujejo od človeških, da bo ostalo to prizadevanje najbrž brez uspeha. isi Josip Jurčiča: I. ZVR£EK: V vod — Xa rodne pravljici jji pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — .Jesenska noč med slovenskimi polharji. — l)on,en. — Dva prijatelja. IT. ZVEZEK: .Jurij Kobila. — Tihotapee. — Vrban Smuk o v a ženite v. — Klošter^ki žolnir. — Orad Roji ti je. — Golioa. ITI ZVEZKK: Deseti brat. — Xem>ki val pet. 1A. ZVEZEK: C-Vet in sad. — Ifči uiestnega srnini ka. - • Kozlov-ka sodba v Višnji ^ori. — Dva brala ^ . ZAEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega sarja. — Med dvema stoloma. VT. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tn-omer. VII. ZVEZKK- Lepa Vida. — Pipa tobaka. Mo, bi pravica. — V vojni krajini. — Pravda m. d bratoma. VIII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim -e te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja ]>ečenka. — Sest parov klobas. Po tobaku smrdiš. — Zenitov iz nevo>čljivo-sti. - Spomini starega Slovent-a Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Kokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko ji- krompir m a del. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. Tunel (Spisal B. Kellermann) Ohrboko pud Zend jo vrtajo orjaški stroji tunei med Evropo i?i Ameriko, genialni iiiženjer MacAlait vodi ogromno deio. <\'ie armade delavcev >e žari vajo Vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaioii gra-liteljr strahovita katastrofa. !<*t skoj-o popolnoma uniči že napr.ivl jeno d- lo iu katere žr-t»;V je ti-oeč in tisoče delavcev. Toda zeleziui volja MaeAIana no odneha, dokler n«- steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skoz: vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminirn v gran-diozuib opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovne27> slovstva. i 259 strani . . . SI.20 10 zvezkov $10 i j Ivan Pregelj: Izbrani Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Gol j i nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. sredLšeu te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Gol je, ki da v pravem pomenu besede 4'življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pnstina pridiga." in "Pulver ond Blei" ter biser nase novelistike: *4Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 I Naročite pri: rnf Glas Naroda 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. ODISEJ IZ KOMENDE. Lanspreskega. 269 strani. Zapiski gospoda Jernei (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem.- Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana potrebna pojasnila. Cena $1.50 V tem III. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gpspodarja. 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu deln trrori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Laušprežu, lcjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 —_ "G L X S N 1 B O D AM — W«w Tort 1 Ž Wednesday, MarcK 2, 1938 DOT LABGEST SLOVENE DAILY INU.&S. (VI SKRJANGEK MUK 12 2IVUEUA B a "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.N. O l 34l l O Vzravna w in 7, žarkimi fxVni bero daljo: "Glede plače se bomo že zedinili, kajrti o tem imam k sreči sama odločevati. Xa gradu Iiindeeku boste imeli lepo sobo. . V zimskih mestecih smo večinoma v Berlinu v moji vili in tedaj bom že »krbebi za to, da bct*te tudi imeli kako veselje, kajti na Lindecku živimo precej samotno. Vendar pa je čudovito lepo, posebno spomladi in poleti. Zelo bi mi bilo ljubo, ako svojo službo takoj nastopite, izvanredna »trog«t za otroško vzgojo neobhodno potrebna. Jaz pa smatram liberalno postopanje za važnejše. S tem vam dam takoj nekak kažipot. Moji sestri vam ni treba povedati, da smatrate dobroto pri otrocih tudi za važno. Proti ujej bodite tako dostojanstveni, kolikor največ mogoče. O vsem drugem se bove raagovorili, ko pojutršnjem 5. maja, dopoldue ob enajstih pridete v Koblenz in pridem po va«. Ako pa morate še enkrat v Hannover, tedaj me pokličite na telefon na gradu Lindecku in recite, da želite govoriti z baronico Ani to Seebach. Ako ne pride nikak telefon, bom Miiatrala, da ste z vsem zadovoljni. Vse natančnejše ustmeno. Z vsem spoštovanjem, baronesa Anita Seebach." NAJVEČJE ANGLEŠKO POTNIŠKO LETALO Prvo izmed štirinajstih potniških letal, ki jih bo zgradila angleška vlada. — V letalu, ki vozi z naglico liOO milj na uro, prostora za 4-2 potnikov. Poskusni poleti so ve i zbora o obnesli. oooa«up»p ? flMte umu aa etu foanllt U »tov. rcterTadJo kabin ta pu-Jasnlla m potovanja 8LOVBNIC PUBLISHING COMPANY (Travel Botcm) tli W. IStfc SL, Htm V art je Vladivostok, nabit samokres Hernia zopet pritisne pismo na srce. Mladi baron es i je bila v globočmi svojega srca hvaležna. Ali pa mogoče ni mlada, mogoče je *tara devica? Naj bo, kakor hoče, lepo je njeno pismo, nič navito in visoko. In takoj ji je dala tudi navodila, kako se mora obnašati, kadar bo predstavljena gospej sestri. Bo že kazala zadostno resnost. Otroka bosta imela dobro, prav gotovo sta pridna in lepa otroka potem bo še enkrat tako dobro. Lahko bosta vesela, toda se bosta morala tudi pridno učiti. To bo že šlo. Danes je četrtega maja. Jutri pa bo že prišla ljubezniva baronesa Seebach. Seveda bo z veseljem <šla takoj ž njo na Lindeck. Imela bo prijazno sobo. Mogoče sobo v zvoniku, popolnoma zgoraj, od koder bo imela lep raizgled. Toda stoj, moja Herma, pridi zopet doli iz stolpa: kdo ve, ako ima Lindeck stolpe in boš ravno ti dobila solbo v stolpu. Mogoče ti bodo odkazali sobo ravno nad kuhinjo z okni proti gospodarskim poslopjem. Pa* tudi to ne bo tak slabo. Pomisli samo, kako dobre stvari ti bodo prišle na nos. Toda sedaj bodi pametna, ker imaš mnogo važnejšega razmišlje-vati. Ali moreš v svoji potniški olbkfei in s tremi bluzami, štirimi pari nogavic, s spodnjim perilom in dvema paroma čevljev izhajati? E, mora iti! Danos si bom samo kupila pripro.«4o črno večerno obleko, saj ne bo veljala mnogo in imeti jo moram na vsak način, kajfi tvoja *tara večtrra obleka jc že precej oguljena. Torej bodi malo ladikomlšljena in zapravi še ostanek nekdaj knežjega premoženja. Tako bom naredila! Sedaj pa takoj odposlafti brzojavko Brausigovi. Naj takoj odpošlje kovčeg na grad Lindeck pri Koblezu. Da, to bo zadostovalo. Ali bo Bralusigova gledala — grad Lindeck. Čudovito lepo bo, ko bom živela na gradu. Sicer ne bo moj, toda to je po-j-transka stvtar; samo da bom v njem živela. Tako se ji podijo miin Vladivostokom je sploh podobna prekoračenju "ozemlja nikogar" med dvema vse bolj prijetno, mogoče z elegantnim avtomobilom. Tre-' dovja. Rusi so s svojim obalnim topništvom za neomejen čas onemogočili japonskemu brodovju do toga podmorni-škega oporišča, med tem k« morejo podmornice v zveei z minskimi polji zadržati tudi podmorski napad na Vladivostok sam. Ruski otok je točno v sredi pristaniškega vhoda tega mesta, ki loži na majhnem polotoku in ki ga varuje spet venec utrjenih hribov, tako da je iz-krcaanje sovražne armade tu nemogoče in da je sploh nemogoče zavzeti to najvažnejše rusko pristanišče in vojno oporišče na Daljnem vzhodu. Med tem ko je časnikar v somraku opazoval z daljnogledom to najvažnejšo točko Daljnega vzhoda, se je približal vlačilec in obpln.1 mali -japonski parnik. Nato se je ustavil ob njegovem boku in dve črno oblečeni postaji sta skočili na krov. Pozdravili sta japonskega kapitana in časnikar je na njiju gumbih bral začetnice N.K.V.D. Bila sta morda pilota, toda istočasno tudi člana ruske politične policije, ki se sedaj imenuje tako in ne več čoka ali GPU. Ta policija ni namenjena borbi v kakšni vojni s tujo silo, predstavlja: pa V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI fe potujete na ekspresnih parnikih:*. BREMEN • EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamei udobno potovanje do ljubijane Ali Dotujte s priljubljenimi ekspres. parnik i: COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK IzlMtrno železniške zveze a je šmink; ne sleparija, t«> so uvideli tudi ameriški farmarji. Ženska, ki se šminka, sle pari soljudi, ki jim pobarvana hrče dopovedati, da je v res-nici lepa in mlada, kar pa seveda ne more biti, ker bi se sicer ne šminkala. Ker pa drugi ljudje, verjamejo temu, naj imajo, kar hočejo. Sleparija ie pač sleparija, dasi ni okusna. f1e se torej kaj takega ženskam KRETAJNJE PARN1KOV SHIPPING NEWS !». marca: Queen Mary v Cherbourg 11. marea : Bremen v Bremen 12. marea : Koma v lienoa 16. marca: Xormandie v Havre 17. marča: Berengaria v Cherbourg IS. marea : Euroiea v Bremen 3!». marea : Vtilcauia v Trst 'Si. marea : Queen Mary v Cherbourg J«, marca: Itex v lienoa lie