Spedlzlone la ibbonameoto Foitnlnn ptobu * golo vini Naročnina metečno 15 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska lodaja celoletno 34 Ur, ca inozemstvo SO Ur Ček rat Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 ca inserate. PodrtitUtl Noto meata Izključna pooblaifenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubbliciti Italiana & A„ Milana. VENEC lzba|a rnk dan t|atraf razen ponedelfka In dneva p« praznika. r. (Jrednlllvo In aprnvni Kopitarja 6, Ltnbliana. 5 i Rcdazion«, AmmlnUtracIooei Kopitarfava t, Lnblnnn. 1 Tcleloo 4001 4005. Abbonamenti: Mene 15 Ura; E.Uro, mata 20 Ura, bdizion« domenioa, anno 34 Ur«. Eatero 30 Ure. C. C Pj Lubiana 10 650 per gli »bbo-namenti- 10349 per U inierzionL Filiala« Novo me« t o. Concessionaria escluslva per la pubbliclti di provenieoza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana 8. A- MIlana. Vojno poročilo it. 649 Tri angleške križarke zadete šest sovražnih letal uničenih v boju, šest pa na tleh Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Novi spopadi med izvidniškimi oddelki vzhodno od M e k i 1 i j a so se odločili v našo korist; sovražna oklepna vozila, ki jih je obstreljevalo topništvo, so sc morala umakniti., deloma pa so bila uničena. Osno letalstvo je bilo zelo delavno nad Cirenajko in nad otokom Malto ter je sestrelilo šest letal v boju, prav toliko pa jih je zažgalo na zemlji; važni cilji so bili ponovno učinkovito zadeti. Ena naša podmornica se ni vrnila Naša torpedna letala so v vzhodnem Src d o z e m I j u včeraj popoldne večkrat napadla veliko angleško pomorsko spremljavo potem, ko so jo zasledila in stalno zasledovala ogledniška letala. Akcija je bila kronana z uspehom: tri križarke so bile močno zadete in eno jo smatrati za potopljeno. Nato so nem- ška letala in podmornice ponovile napad in so prav gotovo zadele dve drugi sovražni enoti. Rim, 13. marca. AS. Radio Kairo, ki so mu sledile tudi druge radijske postaje v sovražnikovi propagandni službi, je včeraj sporočil, da so angleška letala izvedla uspešen napad na neko italijansko pomorsko skupino, ter da so zadela in zažgala eno križarko, en rušilec in eno torpedov-ko. Včerajšnje vojno poročilo z običajno strogo objektivnostjo ugotavlja resnico. Akcija, o kateri govori angleški radio, ni imela nikakega uspeha: spretno manevriranje ladij v konvoju, uspešna reakcija pomorskih sil, ki so ga spremljale ter takojšnji nastop italijanskih in nemških lovskih letal je odbil sovražno zasedo in ves konvoj je lahko srečno prispel v namenjeni kraj. Edina izguba iz tega zračno-pomorskega spopada sta bili dve sovražni letali. Zaporedni napadi podmornic niso imeli nikakega uspeha. Sovražne trditve so torej brez vsako podlage. Pač pa je treba omeniti iz vojneea poročila potopitev dveh angleških podmornic. Zadnje tedne je pospešeni lov na angleške podmornice stalno dajal lepe uspehe Velik govor japonskega ministrskega predsednika Zadnji opomin Avstraliji in Indiji - Japonsko prodiranje proti Novi Gvineji Nov uspeh nemških podmornic Brezuspešni sovjetski napadi na vzhodnem bojišču - 17 ladij potopljenih Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan. 12. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Tudi včeraj so ostali na različnih odsekih vzhodnega bojišča ponovni sovražnikovi napadi brez uspeha. Pri lastnih napadih in podvzetjih napadalnih čet je bilo zavzetih več krajev, nasprotniku pa prizadete velike izgube. 3. marca je 17. pehotni polk z napadom razbil večkrat nadmočne sovražne sile na njegovih postojankah. Letalstvo je uspešno podpiralo boje na suhem, izvedlo napade na sovjetska zaledja ter bombardiralo pristaniške naprave pri Sebastopolu in Kerču. V Severni Afriki uspešni boji z angleškimi ogledniškimi četami na področju vzhodno od M e k i 1 i j a. V vzhodnem Sredozemlju je pretrpela neka angleška ladijska spremljava težke izgube .Ita- lijanska torpedna letala so zadela tri, nemška bojna letala pa eno angleško križarko. Neko drugo križarko sla poškodovali dve torpedi i? nemške podmornice. Kakor je bilo že v posebnem vojnem poročilu objavljeno, so nemške podmornice dosegle nove velike uspehe v severnih in srednjih ameriških vodah. Potopljenih je bilo 17 sovražnih trgovskih ladij s 109.000 tonami, kakor tudi velika stražna ladja in neki lovec podmornic. Neka podmornica je vdrla v notranjščino pristanišča C a s t r i e s na angleškem otoku Santa Luči a. Potopila je dve veliki, v pristanišču zasidrani ladji in tretjo ladjo v vodah pred otokom. V Rokavskem prelivu so hitri čolni napadli močno zavarovano sovražno spremljavo in potopili dva parnika s skupno 5.000 tonami. Pred vzhodno škotsko obalo so bojna letala poškodovala z bombami srednje veliko trgovsko ladjo. Šefa vlade Rim, 12. marca. AS. Pod predsedstvom Duceja bo v soboto 14. t. m. seja mini6tr6kega sveta v palači Viminale. Minister Frick 65 letnik Berlin, 12. marca. AS. Nemški listi objavljajo daljše življenjepise o nemškem notranjem mini6f.ru Fricku ob njegovi 65 letnici ter ga opisujejo kot borbenega politika in najožjega Hitlerjevega sodelavca. Pred zasedbo Madagaskarja? Šanghaj, 12. marca. AS. Po novicah, ki prihajajo iz Londona v Washington iz dobro obveščenih krogov se zdi, da naj bi zavezniški ekspedicijski zbor zasedel veliki francoski otok Madagaskar ob vzhodni afriški obali. Pretveza za zasedbo tega otoka naj bi bila njegova vojaška pomembnost za nadzorstvo nad pošiljanjem zavezniških ojačenj. Poslanik von Papen ie ni odpotoval v Berlin Berlin, 12. marca. AS. Iz dobro poučenih virov so objavili, da nemški veleposlanik v Ankari von Papen še ne bo mogel nastopiti poti v Berlin, ker je še bolan zaradi lažje poškodbe v ušesu, ki jo je dobil pri eksploziji ob priliki poskušenega atentata. Nova tajska vlada Bangkok, 12. marca. AS. V Bangkoku je bila ustanovljena nova vlada pod predsedstvom Lunan-ga Pibulla. Odločno zanikanje vicbyjske vlade Vichy, 12. marca. AS. Vichyjska vlada kategorično zanikuje glasove angleškega, ameriškega, gaulističnega in sovjetskega radia, češ da so se japonske čete izkrcale na Madagaskarju. Prav tako zanikuje govorice, češ da je na Madagaskarju ze delj časa japonsko vojaško in gospodarsko odposlanstvo, ki naj bi izbralo ugodna mesta za izkrcanje. Vichyjska vlada izjavlja, da na Madagaskarju ni Japoncev. Mobilizacija na Kubi Bucnos Airos, 12. marca. AS. Po poročilih s Kube je predsednik Battista izdal odlok, s katerim •e razteza vojaška obveznost na vse moške od 18. do 50. leta. Vpoklicani bodo takoj vsi moški Od 38. do 25. leta. Portugalska bo branila svoje kolonije Lizbona, 12. marca. AS. Portugalska politika, stremeča za okrepitvijo kolonialnih posesti, je bila te dni povečana z ukrepi raznega značaja, ki pa imajo vsi en cilj. Drugič so že poslali čete v Mo-sambique, kar pomeni, da hoče Portugalska z vsemi silami braniti kolonijo, ki se nahaja med južno Afriko in Madagaskarjem ter ima važna pristanišča, kakor sta Lorenzo Marquez in Beira. Drug značilen odlok je naredba guvernerja v Mo-sambiqueu, da se je treba v prometu posluževati samo portugalskega denarja, dočim je doslej prevladoval Šterling. Kar se tiče neodvisnosti Angole, je minister za kolonije z jasnimi besedami poudaril neločljivo vez med Angolo in Portugalsko ter je s tem udaril po separatistih, ki jih podpihujejo Južnoafrikanci. Tokio, 12. marca. AS. Japonski min. predsednik Tojo je včeraj imel na seji zbornice velik govor, v katerem je dejal, da je z zasedbo Jave zapečatena usoda vse holandske Indije in da je padel tudi Rangoon, važno vojaško oporišče v angleški Birmi Nato je nadaljeval: »21. januarja in 16. februarja sem povedal, da je japonska trdno odločena popolnoma uničiti holandske oborožene sile, ki ne razumejo naših pravih namenov in so nadaljevale svoj nekoristni odpor Razen tega sem povedal, da mislimo streti angleška vojaška oporišča v Birmi ter tako odrezati angleško in ameriško pomoč za kitajsko vlado v Cunklngu. V kratkem razdobju dvajsetih dni se je uresničilo tisto, kur je japonska vlada zatrjevala. Zaradi padca holandske Indije in Rangoona stojita Indija in Arabija neposredno pred silo japonske vojske Zaradi tega hočem porabiti to priliko, da še enkrat ponovim Avstraliji in Indiji japonsko stališče in japonske pogoje. Avstralci sami si morajo biti docela na jasnem, da je v Avstraliji že zaradi njenega izredno maloštevilnega prebivalstva, obsežnosti njenega ozemlja in zemljepisne oddaljenosti od Združenih držav in Anglije popolnoma nemogoče braniti se pred našimi nepremagljivimi četami. Zato je več kakor očitno, kakšno stališče naj Avstralija zavzame, da zagotovi blagostanje svojemu ljudstvu. | Ce Avstralija ne bo spremenila svojega sedanjega vedenja, jo bo neizogibno doletela usoda holandske Indije. Pričakujem, da bo Avstralija z ozirom na starodavne odnošaje, pa tudi iz drugih razlogov, hotela sprevideti, kakšen je točno njen položaj in določila stališče ob tej važni priliki. Kar se tiče indijskih narodov, Japonska niti najmanj ne namerava postaviti se v boj zoper nje. 2elim pa vsekakor jasno ponoviti, da japonski sklep za popolno uničenje angleškega in ameriškega vpliva ne bo prav nič spremenjen. Načelo »Birmanija Birmancem« se je že uresničilo. Trdno sem prepričan, da je zdaj prišel trenutek za uresničenje drugega načela »Indija Indijcem«, kar je toliko let bila tiha težnja 400 milijonov ljudi. Anglija je dolgo tlačila Indijo in ji vedno vladala svojevoljno. Mislim, da se indijsko ljudstvo še spominja, koliko so bile vredne angleške obljube med svetovno vojno. Zdaj skuša Anglija Indijo znova prevariti z vsemi mogočimi slepili. Ce se bodo indijski poglavarji dali prevarati, bodo izdali težnje indijskega ljudstva in odbili priliko, katero jim ponuja nebo in kakršne mislim da ne bo nikdar več za rešitev Indije. Ce se bo Indija vzdignila, bo tako imela čast sodelovati pri ustvarjanju področja za blagostanje velike vzhodne Azije, ali pa bo trajno ostala pod peto angle-ško-ameriških sil in bo zapustila bodočnosti ime suženjskega naroda. Kitajska vlada v Čungkingu je zaradi padca Birme ostala docela osamljena. Anglija in Amerika bi ji zdaj lahko dajali samo še nekoristno zlato, za katero bosta zahtevali meso ln kri kitajskega naroda Poudariti je treba, da se čungking-ški voditelji še ne marajo sprijazniti s stvarnostjo, čeprav vidijo, kako Anglija in Amerika spravljata s prevarami in slepili druge narode v boje zase, ipotem jih pa pustiti na cedilu. V Rimu se je sestal mednarodni odbor za poljedelstvo Rim, 12. marca. AS. Pod predsedstvom barona Acerba se je sestal stalni odbor mednarodnega instituta za poljedelstvo na pomladansko zasedanje. Navzoči so bili uradni zastopniki Nemčije, Argentine, Bolgarije, Čileja, Kolumbije, Danske, Španije, Finske, Madžarske, Japonske, Irana, Irske, Italije, Paragvaja, Portugalske, Romunije, San Marina, Slovaške, Švedske in Švice. Razpravljali so o mnogoštevilnih vprašanjih, zlasti pa o nujnosti svetovne obnove po vojni. Pretekli so komaj trije meseci od začetka bo ja za veliko vzhodno Azijo, pa je glavnina augle škegu in ameriškega brodovja že izginila s po vršja Tihega morja in vsa sovražnikova oporišča v Južnem in Tihem morju so v naših rokah. Težko najdem besede, s katerimi bi povedal nesramnost angleških in ameriških oblastnikov, ki so skušajo izogniti lastni odgovornosti za to dejstvo Angleška in ameriška vlada upata v daljno bodočnost in razglašata svojo programe za obsežno oborožitev. To vse naj samo zmanjša japonsko vojaško premoč in japonske čudovite uspehe ter železno vzajemnost naših narodov. Jasno kakor beli dan je, da je njihovo upanjo obsojeno na polom. Zelo moramo biti zadovoljni s svojimi zavezniki v Evropi, zlasti z Nemčijo in Italijo in njihovimi zmagami, ki prihajajo hkratu z našimi dejanskimi vojaškimi nastopi. Naš namen jo ojačili sodelovanje z njimi ter tako doseči vojni cilj. Rim, 12. marca. AS. Vsi italijanski listi v ve likem obsegu v naslovih označujejo dilemo, po stavljeno Avstraliji in Indiji: »Sodelovanje ali poraz.« Listi poudarjajo tudi namen Tojeve vlade, okrepiti sodelovanje s silami Osi ter njegovo izjavo, da je Japonska odločena zlomili anglosaksonski vpliv v Aziji. Tokio, 12. marca. AS. Japonski cesarski stan objavlja poročilo o uspehih v Nizozemski Indiji in pravi, da je bilo ujetih 03.000 sovražnih vojakov, med njimi 2000 oficirjev, od katerih je bilo 600 ujetih na Javi. Nadaljnjih 18.000 ujetnikov in 15.000 prostovoljcev je iz drugih delov Nizozemske Indije. Vojni plen znaša 152 zajetih letal in sicer 24 bombnikov, 45 lovcev ter 83 letal drugo vrste. Zaplenjenih je bilo tudi 347 oklepnih vozil, 732 topov, 1567 strojnic, med njimi mnogo protiletalskih. Bangkok. 12. marca. AS. Iz Melbournca se je izvedelo, da je v nasprotju z izjavo avstralskega vojnega ministra Forda, češ da so Japonci surovo postopaLi z avstralskimi vojaki, izjavil general Bennet, ki je poveljeval avstralskim četam n« malajskem bojišču, da je lahku ugotovil, da mi Japonci vedno lepo postopali z avstralskimi ujetniki. Batavija, 12. marca. AS. Pri pohodu na Ban-doeng so Japonci takoj po brezpogojni vdaji Nizozemcev razorožili okoli 6000 Nizozemcev, ki so so borili na tem bojišču. Bangkok, 12 marca. AS. Birmanski radio ja poročal, da japonske čete že ogražajo mesto Taoungnau, ki leži 240 km severno od Rangoona. Tokio, 12. marca. AS. Avstralijo bo doletela ista usoda, kakor Nizozemsko Indijo, je izjavil uradni govornik japonsko vlade, ki je rekel, da bi Avstralija morala iti po poti, ki jo je naznaČil japonski ministrski predsednik Tojo v svojem govoru z dne 21. februarja, ako bi se hotela izogniti zlomu. Pred vpadom v Moresby Bangkok, 12. marca. AS. Japonska letala s« že v tretjič bombardirala pristanišče Moresby. Bern, 12. marca. AS. Iz Melbournca poro-čajo, da se je japonsko brodovje, ki prevaža čete za invazijo in ki je prišlo iz severne Nove Gvineje, obrnilo proti pristanišču Moresby, ležečemu na južnem delu otoka Nove Gvineje. Žalne slovesnosti za Vojvodo Aosta Rim, 12. marca. AS. V navzočnosti Nj. Vel. kralja in cesarja ter Kr. Vis. knezov, ki so zdaj v Rimu, je bila v Panteonu maša zaduš-nica za pokojnega kneza vojvoda d'Aosta. Pri žalni slovesnosti so bili tudi nosilci in nosilke reda Sv. Annunz.iate in ves dvor. Rim, 12. marca. AS. Jutri, 13. marca ob 10.50 bo po odredbi Ducejevi v Rimu v baziliki sv. Marije Angelske cerkveno opravilo v spomin na pok. Savojskega kneza vojvodo d'Aosta. Žalni obred bo čisto vojaškega značaja. Prisili bodo visoki zastopniki vlade, stranke, visoki državni uradniki, mnogi zastopniki vojske, fašističnih in vojaških organizacij. Rimsko pre- Angleške težave z Indijo Rim, 2. marca. AS. >Messaggero« piše: Anglija se še enkrat nahaja pred indijskim problemom. Kako bodo mogli prepričati narode velikega imperija za borbo za angleško gospodstvo? Ko govore o indijskem cesarstvu — pripominja »Messag-gero« — je treba najprej ločiti med kraji, ki so pod neposredno angleško vlado in med onimi, nad katerimi Anglija le posredno izvaja svojo suverenost. Dve petini indijskega ozemlja vladajo indijski knezi, in države,' ki jo sestavljajo, so kakor otoki, ki so pod neposredno angleško vlado; mnogi od teh so ob važnih prometnih poteh. Z ozirom na ta ustroj Indije ni težko ustvarjati Angležem skoraj nepremagljive težave. Proti avtonomiji so vladarji različnih držav, ki jim ni za ustavo velikega dominiona, ker bi to pomenilo konec izrabljanja ljudstva. Kar imenuje Anglija »solidarnost«, je v resnici navzkrižje med temi fevdalnimi princi. Druga težava za Angleže je sovraštvo med hindujci in muslimani, ki ga je Anglija sama netila. Zato angleška izjava te dni tako vztrajno govori o potrebi začasne sprave med hinduici in muslimani, ker dobro ve, da bi bilo to slogo težko delj časa ohraniti. Rim, 12. marca. AS. Agencija Reuter uradno sporoča, da bo šel Stafford Cripps v Indijo s posebno nalogo, posvetovati se s podkraljem in z angleškim vrhovnim poveljnikom o vojaškem položaju. Uradni namen Crippsovega obiska v Indiji je, sprejeti od Indijcev ustavne predloge, ki jih je vlada voljna sprejeti, da bi uredila položaj v Indiji. Stockholm, 12. marca. AS Londonski dopisnik li6ta »Dagens Nyheter« poroča, da 6o številni londonski politični krogi prepričani, da je Churchill zelo vesel Crippsovega odhoda v Indijo, ker 6e bo tako začasno otresel enega svojih nevarnih nasprotnikov. Kar se tiče Crippsove politične naloge, londonski opazovalci menijo, da mu bo navzlic politični 6pretno6ti zelo težko ne le prepričati indijske voditelje, naj se vdinjajo v službo angleške politike, marveč tudi spraviti indijskega voditelja Nehruia z muslimanskim voditeljem Jindrahom.. bivalstvo bo potem lahko pr,; mašah zadušni-cah, ki bodo darovane v isti baziliki. Rim, 12. marca. AS. V kapelici italijanskega poslaništva pri Sv. stolici je bik na pobud* italijanskega poslanika Guariglia včeraj ob 12 darovana slovesna zadušnica za pokoj Kir. Vis vojvode d'Ao6ta. V kapelici, ki je bila vsa zagrnjena v črno, je bila velika množica odlic. nikov. Prišli so kardinali: državni tajnik Ma-glione, Tedeschini, Datario in Caccia Dominio-ni, ves diplomatski zbor pri Sv. stolici, velik,' mojster Malteškega reda, namestnik državnega tajništva mons. Montini. Navzoči so še bili cerkveni in 6vetni odličniki papeškega dvora, knez in kneginja Pacelli, knez in kneginjs Marcantonio Colonna, knez in kneginja Rus poli, in guverner vatikanske države. Zastopane je bilo poleg tega tudi zunanje ministrstvo is rimsko plemištvo. Sprejeli so jih poslanik in osebje poslaništva, ki so vsakega pospremil* na določeno mu mesto. Mašo je daroval ccr-kveni svetnik poslaništva. Med obredom so izvajali izbrano versko glasbo, ki je globoke vplivala na zbrane vernike. Amerikanci ne bodo več objavljal: imen potopljenih ladij Buenos Aires, 12. marca. AS. Novi poveljnik severnoameriških pomorskih sil admiral King j« sporočil zastopnikom tiska, da odslej naprej n« bodo več objavljali imen trgovskih ladij, ki jih j, potopil sovražnik, da s tem ne bo dobil nasprotnik koristnih informacij. Izgube bodo sporočene i oznako: ladje velike, srednje in majhne tonaže. Nemčija kupuje bolgarski tobak Sofija. 12. marca. AS. Podpisan je bil sporazum med Bolgarijo in Nemčijo, po katerem b< Nemčija kupila v Bolgariji 42 milijonov kilogramoi bolgarskega tobaka, v vrednosti okoli štirih milijard levov. r Navodila Visokega komisarja predstojnikom okrajnih glavarstev LJubljana, 12. marca. Včeraj ob 10.30 je v vladni palači Ekscelenca Grazioli podal poročilo okrajnim komisarjem v Pokrajini v navzočnosti pod pretek ta Davida, dr. Moserija iz Ministrstva za kmetijstvo, polkovnika Ktrade. zastopnika pri Prrvodn, predsednika Prevoda in drugih uradnikov Visokega komisariata. Visoki komisar je zlasti proučil vsa vprašanja, ki se nanašajo na življenje v Pokrajini in se je ustavil pri delovanju Prevoda, obravnaval izdajo In nadzorstvo nad živilskimi nakaznicami ter zla-Kti opozoril na kar najbolj pozorno In vestno izvajanje predpisov, ki urejajo delitev živil In nadzorstvo nad cenami. Obravnaval je tudi vprašanja, ki se nanašajo na upravo občin, govoril je o delovanju popiso- vanja prebivalstva, o izdaji osebnih izkaznic ter je očrtal ukrepe, ki se nanašajo na imenovanje županov in na delo občinskih sosvetov. Podal je navodila za delo občinskih oskrbovalnih uradov in delo teh odborov morajo kar najpozorneje nadzirati predsednik krajevnega odbora in okrajni načelniki. Proučen je bil tedi načrt za javna dela, ki se nanašajo na manjša središča, zlasti pa deta, ki sc nanašajo na vodovode, cestna dela in na šolske knjižnice. Pojasnil je tudi obsežen načrt melioracijskih del ter je zlasti podčrtal potrebo, da mora biti vsa razpoložljiva zemlja v največji meri obdelana, da | bi se tako dosegel večji pridelek. O raznih obravnavanih vprašanjih so še po-' ročali navzoči tovariši. Zboljšanje položaja trgovskih pomočnikov Določena je najmanjša plača, najvišja je neomejena - Ugledno delo pomočniških organizacij V začetku letn 1040 je stopila v veljavo uredba o minimalnih plačali za trgovske pomočnike in trgovsko pomožno osebje. Teduj jc prvič bila odrejena minimalna mezda za to stroko in je nu tu način vsaj deloma uredila neurejene mezdne razmere trgovskih pomočnikov. prav posebno |>u ženskega trgovskega osebja. Neredki so bili prnncri neprimerno nizkih mezd trgovskih pomočnikov in pomočnic. Z izrednim porastom indeksa življenjskih potrebščin je bila ta uredba ponovno izboljšana v mesecu oktobru leta 1940. Pluče trgovskega osebja so se vsaj deluo ponovno prilagodile vzdrževalnim stroškom. Takšen je ostal položaj vse do odredbe Visokegu komisarja z dne 5. juliju 1041, ko je izdal določbo o prilagoditvi plač lil mezd. Iti določba Visokega komisarju zu ljubljansko pokrajino je odredila, da sc prejemki s stanjem 15. murca 1941 povišajo tako. du se morujo mesečni prejemki, ki znašajo pod 600 lir, povišati zu 20?o. S to določbo sc je minimalna plača za trgovske pomočnike zvišala in znašn "520 lir mesečno, za ostalo porno/no osebje, ki opravlja pretežno trgovske nli višje netrgovske službe ali pisarniške posle in ki mu je ta redna zaposlitev glavni poklic, pa znaša nvnimalna mezda, povišana v smislu določbe Visokega komisarja, mesečno 194 lir. Pri borbi zu povišanje mezd trgovskih pomočnikov in pomožnega osebja je aktivno sodelovala Pokrajinska delavska zveza, zlasti njen trgovinski oddelek s pripravljalnim od-horom. ludi v liodoče je poverjen trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zve/e z zaščito trgov«keea osebja in njegove stroke. Pripravljalni odbor je ponovno nn sestankih in sejah obravnaval aktualna vprašanja ter pereče probleme, ki sc nanašajo nu treovsko osebje in ki «0 v novih prilikah postavljali odboru nove nalo se. pogodba bi bilu v dunaSnjih razmerah zelo težko izvedljiva, zlasti zaradi nepristopnega stališča večjega dela delodujulcev. Opozorilo o prepustnicah Ljubljana, 12. marra. Tiskovni urad Visokega komisariata poroča: Vse propustnice (lasrin passare), izdane od Kraljeve kvesture t Ljubljani za izhod s področja pokrajine se smatrajo za zapadle z dnem 15. marra. Kraljem kvesfnra bo ponovno odredila vse predpisane pogoje. Gospodarstvo ' Cene lesa za rudnike iu papirnice. Ministrstvo za korporacije je odredilo nove cone lesa za rudnike ua 300 fir za kub. meter v lstriji franko vagon Erpello (kakovost je natančno določena). — Cena topolovega lesu za papirnice je določena za prodajo franko vagon železniška postaja, ki je najbližja kraju proizvodnje, v severni Italiji na 42 lir za slot. 2eleiaiški promet Slovaška - Hrvatska. Dne t. marca je stopil v veljavo sporazum o direktnem železniškem prometu med Hrvatsko in Slovaško. Za prevoz veljajo določila o mednarodnem sporazumu z dne 23. novembra 1933 z nekaterimi do-poluilniini določbami in posebnimi izpremeinbami. Obtok bankovcev uu Hrvatskem je znašal no izjavi finančnega ministra dr. košaku s koncem Ionskega letu S 332 milil, kun, dočim so znašale istočasno žirovne naložbe pri Hrvatski dr/, banki 1.362 milij. kun, tako da je potencialni obtok bankovcev znašal dejunsko 9.714 milij. kun. i":e primerjamo s temi podutki zadnji izkuz bivše jugoslovanske Nurodne banke, se vidi povečanje obtoka bankovcev zu okoli 30%. Kajti zadnji izkuz izkazuje za 31. marec 1941 obtok bunkovcev s 15.281 milij. din, dočim so znašale žirovne naložbe 2.542 milij. din. Povečanje obtoka bankovccv na Hrvatskem ustreza približno povečanju obtoka na Madžarskem (za 29%) in v Bolgariji (50%). Kmetijske zbornice na Hrvatskem. Glede na valno bolj rastočo organizacijo hrvatskih kmečkih gospodarskih organizacij so sedaj raz-puščene kmetijske zlvornice na Hrvatskem, kot določa posebna uredba. Njih premoženje se nu zahtevo kmečkih gospodarskih zajednic prenese na 'lete. Nore ustanovitve v Srbiji. V Belgradu je ustanovljena delniška družba za hotelsko industrijo z glavnico 3 milij. din. — V Velikem Bečkereku so nemški gospodarski krogi ustanovili tvrdko Ba-natska veletrgovina, komanditna družba Vogh & Hirseh. katere glavnica znaša 5 milij. din. Naloga nove družbe je nakupovali vse tekstilije za Banat in jih razdeljevati trgovcem. Mezde na Hrvatskem so blokirane po odredbi urada za tvorl>o cen in mezd, in sicer n» osnovi stanja dne 20. novembra 1941. Desetletnica »železničarske gospodarske zadruge« (žegoze) >Zegoza< (železničarska gospodarska zadruga) je pri nas že precej znana gospodarska organizacija. Iz malih in skromnih začetkov se je z vztrajnim in neutrudnim delom razrastla ter nam je danes zgled, kaj vse se lahko naredi, če imajo ljudje smisel za vzajemno delo in trdno stanovsko povezanost. »Žegozo« so svoj čas ustanovili železničarji. Torej stan, katerega večina pripadnikov je iz najrazličnejših vzrokov in nagibov primorana pečati se z malim gospodarstvom. Spočetka zadruga ni kazala posebnih življenjskih znakov. Omejila se je na predavanja o perut-ninarstvu v gospodinjski šoli Nabavljalne zadruge železničarjev in izdala je brošuro o nabiranju zdravilnih zelišč, ftele ko je na predlog današnjega njenega predsednika 1. 1036. sprejela v pra- V ozkem sodelovanju odbor« trgovinskega vila splošen program malih gospodarjev in ga ddvlka PL)Z z oblastmi je Visoki komisar iz- j znčela stvarno izvajali — dal odrcdlio o času za odpiranje in zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic in pisarn v Ljubljanski pokrajini. Zaradi ponovno naraščajoče draginje se je mnogo razpravljalo, kako urediti prejemke trgovskega osebja, da bodo odgovarjali vzdrževalnim stroškom. K.n del zastopnikov delojemalcev je predlagal, nnj se izvede kolektivna pogodba za trgovsko stroko, vendar je odbor oddelka to misel odklonil. Takšna kolektivna I 'redttave ob ttlavaikio ob Ii I* 18.15, ob ne-lalla« ln »umIIiih oi 10.30. 14.3C 16.30. i, 1 PJ( Slavni Som Henollieva pesnitev nn filne-kem otatnn Kdon nalvcpjlh filmov sezone Noč maščevanja Amnden Mar.>»rl lnrn Calamal, Osvaldo Valentl. Valentina Oortez.e Itd. kino matica - tel. frekra-fon film I/, slavne he-icf-anske d-.vine' epopeja jnna'-tva In vrof-opra pntrioti/ma KAP.TAN TiSMfESTA Doria T)u anti Carin Candtani, Adrinn > llimoldi, Corto Nlnchl kino union tet. 22-2» oMvllan Časnikar!« v norl«n c>. v inu/.eju zlo-flucov ln v kli bn umrli Skrivnostno odkritje porom Kdgarn foo. v Klavni vlofri Pntil We-K«ner. film napeteHI o«l ..Franuenatelna" kino slooa - tel. Tragična usoda «lnvn« plesalko Mata Haii Tanja Igralci: Vera Koiono .Tean \Vorn», Ji an Gallan Uomant. pusto ovsena v osrrju azijskih planot Gospodar Bengallje Pre l»tav»: delavnik oh 17 nedeljn oh tn 17 KINO KODEIilEVO, .el. 41-64 iaBMaaBMHBMHHBMHMi spočelka sicer samo med železničarji — sc je začela zadruga hitreje razvijali, pri Čemer jo je vedno podpirala materialno in moralno Nabavljalna in kreditna zadruga železničarjev. Ko smo leta 1938. dobili nov zadružni zakon, je »Žegoz.a< takoj odprla vrata vsem malim gospodarjem, torej tudi onim izven železničarskih vrst. In od takrat dobiva >Zegoza< čedalje večji pomen za male gospodarje, prav posebno pa za rejec malih živali. V čem je pomen zadruge? Vsi vemo, da samo v zgodnji spomladi izvaljene jarčice začno nesti še isto jesen in zimo in da je nesnosl odvisna — poleg primerne hrane — v zelo veliki meri tudi od prednikov. Zategadelj je zadruga nabavila okoli '20 kokošjih družin pri znanih rejcih. Te kokošje družine je razdelila članom. Drugo leto je dala članom na razpolago inkubator za 400 jajc in nekaj umetnih kokelj za vzgajanje umetno izvaljenih piščancev. V prvem letu umetnega va-ljenia je oddala že nekaj čez 200, drugo leto pa že čez G00 piščancev rodajlendk in štajerk. In tako gre zdaj reja dalje. Zadruga pa ni ostala delavna samo na polju kokošjereje, temveč je nekaterim ljubiteljem perutnine preskrbela tudi odlične race, gosi in purane. Malega gospodarstva si skoraj ne morete misliti brez kuncev in koz. Tudi v tej panogi ni držala križem rok. Lotila se je pospeševanja najbolj gospodarske pasme — angorcev. Pomagala je ustanoviti majhno rejsko središče za to pasmo. Rejsko središče je dalo zadrugi v štirih letih približno 300 prvovrstnih angorcev, ki jih je zadruga izročila, da jih vrnejo iz prireje. Najpotrebnejšim je preskrbela približno 60 koz. Ko se je v dveh letih reja angorcev že precej razširila, je postajalo za zadrugo vedno bolj pereče vprašanje vnovčevanja angorske volne. Poskusi pošiljanja volne v inozemstvo se niso obnesli. Izredni občni zbor zadruge je leta 1937. soglasno sklenil povišanje jamstva na desetkratno višino, pooblastil Je odbor, da sc sme zadolžiti do 100.000 Din ter s temi sredstvi nabaviti stroje z.a predenje angorske volne v lastni rokodelski delavnici. To investicijsko posojilo ji je z vso Higienska razstava v Ribnici ftovo ustanovljeni »Zdravstveni dom« ima veliko polje udejstvovanja Ribnica, 12. marca. O pomembnem poslanstvu novoustanovljenega Zdravstvenega doma v Ribnici je naš list že poročal. Higienske prilike v Ribniški dolini so po zaslugi dosedanjih okrajnih in krajevnih zdravnikov, pa tudi zaradi uvidevnosti poučenega ljudstva, ki posveča higieni svojih družin, hiš in vasi hvalevredno pozornost, na dokaj zadovoljivi višini. Tukajšnji zdravniki so s svojo požrtvovalnostjo mnogo dobrega storili, storili tudi za revnejše sloje, toda Zdravstveni dom, ta izključno humanitarna ljudska ustanova, ima v dolini kljub temu Se mnogo, mnogo dela in zato je prav, da so se zanjo zavzemali že dolgo časa tudi ribniški socialni krogi, ki dobro poznajo pomembno dolo to javne ustanove. Zdravstven! dom bo priredil od 15. marca do konca meseca aprila v svojih prostorih v novi hiši ribniške posojilnice poučno higiensko razstavo. V nedeljo, 15. marca bo ob 9 otvoritveno predavanje o nalezljivih boleznih s posebnim ozirom na vojne prilike. Razstava bo odprla vse nedelje in na praznik od 9—12 dopoldne, ob ponedeljkih, sredah in pa petkih od 11—12 in od 2—3 popoldne. Po razstavi bo vodila in razstavljene predmete pojasnjevala zaščitna sestra. Poleg nedeljskega otvoritvenega predavanja bodo še naslednja predavanja: na praznik 19. marca o negi dojenčka, 22. marca o boleznih dojenčka, 29. marca o prehrani dojenčka, na velikonočni ponedeljek, 6. aprila o higieni žene, v nedeljo, dne 12. aprila o higieni bolniške postelje in o prvi pomoči. Ogled razstave ln obisk predavanj sta brezplačna, zato se polnoštevllno udeležite predavanj in si oglejte poučno razstavol uvidevnostlo podelila Zveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev. V prvem letu obstanka predilnice je zadruga imela z njo precejšnjo izgubo, ki jo je pa naslednje leto s skromnim presežkom pokrila. Veu-dar izgledi niso bili rožnati. Konkurenca in po*, manjkanje obratnega kapitala sta jo neprestano ovirali in ji celo pretili, da predilnico in vso zadrugo zaduše. Nekaj domačih trgovcev je sicer prevzelo razpečavanje njene preje — angora bi-serke — ali so jo z nezaupanjem kupovale naše gospodinje, saj na klopčičih niso našle nič nemškega, francoskega ali celo angleškega — bila je »Žegozina« domača znamka brez pozlačenega celofana. Zaloga je rastla, a prodalo se je malo. Marsikateri bridek očitek je padel, dokler ni bilo organizirano ročno in strojno pletenje pri poedinih družinah članov. Led je bil prebit. Naenkrat pa je začelo še pred vojno primanjkovati surove angorske volne. Naposled je zadruga dobila tudi odlično tkalko iu nesebične svetovalce. Državni osrednji zavod za ženski domači obrt pa je pridobil odjemalce za izdelke pletenin in tkanin. Sporedno s tem je rasla seveda tudi cena surovi angorski volni na domačem tržišču, kjer je 2e-goza do sedaj njen najboljši in najzanesljivejši odjemalec. Vrednost delovanja pa ne bi bila izčrpana, če bi zadruga ne pomagala mestnim in drugim članom nabavljati živalsko krmo, razno semenje, orodje in druge potrebščine, kakor n. pr. kletke. Tudi tu je >Žegoza< aktivna. Da zagotovi nemoteno obratovanje svojih delavnic in da usmeri rejo kuncev, je osnovala obširno rejsko središče gospodarskih pasem kuncev. Poleg vsega pa ima zadruga pred očmi še vse polno drugih načrtov, ki jih hoče postopoma in s trdno volio izvesti. Želimo ji pri tem veliko uspeha. Etika brez morale To vprašanje se vedno ln vedno ponavlja: etika brez morale! Etika j« v ožjem pomenu veda, ki obravnava s naravnega stališča vse, kar spada pod pojem nravnosti. Poudarek je na besedah »z naravnega stališča«. Kajti vedo ki sistemizira področje nravnosti, opirajoč se na nadnaravno razodetje, Imenujemo navadno kar moralko. Torej etika izhaja z naravnega, moralka z nadnaravnega stališča. Obe se medsebojno dopolnjujeta in si pomagata. V praktičnem življenju pa pomeni etika toliko kot nravnost sama, toda zgolj naravna, brez vere, morala pa nravnost, ki izhaja iz vere. In to je tisto načelo, ki le danes prepričuje mnoge: etika da, morale pa ne! Nravnost, toda zgolj iz lastnega naravnega spoznanja ter iz lastnih naravnih moči. Vera se ne sme v področje nravnosti kaj vmešavati. Človek je že usovršen, čc sc ravna po načelih naravne pameti. Dve nepremostljivi težavi se stavljata človeku, ki loči etiko od morale Prva mora odgovoriti na vprašanje, ali mu da etika vse spoznanje o nravnosti, druga, ali ima človek sam dovolj moči, da po tem spoznanja naravna svoja dejanja. In obojno vprašanje dobi odklonilen odgovor. Etika človeku ne da vsega spoznanja o nravnosti in njenih zakonih. Za nekatere nravne resnice sploh ne ve, druge pa pojmuje nezadostno. Zgled je danes težko navajati, ker smo vsi hote ali nehote pod vplivom krščanstva in se nam velikokrat zgodi, da rznanjamo kako resnico za izsledek zgolj naravne pameti, dejansko pa bi se brez razodetja težko dokopali do nje. Najbolj nazorno nam dokazuje nemoč zgolj naravne etike poganska doba, ko so najizbranejši duhovi stare Grške in Rima našli le nekaj drobcev velikih resnic, ki jih je pozneje krščanstvo na splošno uveljavilo, e nekaterih so imeli zgrešene pojme, za drnge pa niso vedeli in vedeti niso mogli, ker smo jih spoznali šele iz božjega razodetja. To je tista resnica, ki jo jr stari poganski svet tako dobro spoznal. Ko bo pristaš »etike brez morale« premostil to težavo, bo njegov nauk dobil značaj resnobnega prizadevanja. Toda ne bo Je mogel nikoli. Voljo more podkrepiti le miloat, ki Je pa bistveno nekaj nadnaravnega. Vedno bolj se pojavlja med nami zahteva po čim večjem poduhovljenju človeka. Vedno bolj in bolj obračajo ljudje hrbet materlallzmu, ki je bil doslej njihov hišni bog. Vsa njihova notranjost kliče po nekem nravnem izeiščevanju. Toda bilo bi usodno, če bi iz ene prevare padli v drugo. Nravnost brez vere se ne da zdržati. Prej ali slej zdrkne nazaj v materializem. Bolgarsko narodno slavje Ob 04. obletnici podpisa mirovne pogodbe v San Stefano, s katero je bila priznana samostojnost Bolgarije na vsem ozemlju, ki ga je Bolgarija sedaj zopet dobila nazaj pod svojo oblast s pomočjo sil osi, so bile po vsej Bolgariji velike narodne slavnostii. V sami Sofiji je bila v cerkvi Aleksandra Ncvskcga zahvalna služba božja, katere so se udeležili zastopniki dvora, vlada, vojska, diplomatski zbor in zastopniki armad sil osi. Pred spomenikom carja Osvoboditelja so prižgali tudi večni ogenj. Zbrano mladino je nagovoril v imenu vs^h bojevnikov za osvoboditev Bolgarije neki starejši general ter bivši carski ruski general. Sofija je bila te dni vsa v bolgarskih, italijanskih in nemskili zastavah. Telefonska bolezen Budimpeštancev Madžarsko časopisje sc že dalj časa stalno pritožuje zaradi prevelike razvade budimpe-stanskega prebivalstva, ki se za vsako molen-kost poslužuje telefonu. V rednih razmerah je poštna uprava še nekako zmagovala ta promet, toda sedanji vojni čas zahteva omejitve tudi na tem polju. Zato je telefonska uprava v Budimpešti, ki je dosedaj postavila toliko telefonskih aparatov, kakor jih najdemo le še malo-kje drugje, sklenila, da bo meščane ozdravila od bolezni »telefonitis« na ta način, dn bo vsakemu telefonskemu aparatu priključila še napravo, ki bo vsak telefonski razgovor uo preteku petih minut enostavno prekinila. Drobne slike z velikih nogometnih tekem Nepozabna enajstmetrovka med Meazzo in Zamoro Najtežja kazen v nogometnem športu je enajstmetrovka. Za vratarja pomeni najhujšo preizkušnjo, za napadalca pa najugodnejšo priložnost za gol. Enajstmetrovka -dejansko ni več igra dveh moštev, temveč dvoboj med strelcem in vratarjem. Bilo je na svetovnem nogometnem prvenstvu v Italiji. Na sporedu je bila četrt-finalna tekma med Spanci in Italijani. Šlo je za to, kdo bo izpadel in kdo nadaljeval s turnirjem za svetovno prvenstvo. Vse do konca je bil izid neodločen. Nobenemu strelcu se ni posrečilo, da bi poslal žogo v mrežo. Pet minut pred koncem je nastopil usodni trenutek. Žoga je odskočila španskemu branilcu v roko, sodnik pa je neusmiljeno pokazal na belo točko: enajstmetrovka! — Španska enajstorica je vztrepetala, zakaj enajstmetrovka tik pred koncem igre pomeni, da je zelo verjetno, da so igro izgubili. Odločilni goi bi zadostoval Italijanom, da bi se kvalifirali za pol-finalno tekmovanje. Iz skupine italijanske enajstorice je izstopil Meazza. To je srednji napadalec, znan po izborili tehniki. Vse enajstmetrovke Ainbrosiane, pa tudi državnega predstavništva so zaupali Meazzi. V svoji dotedanji nogometni karieri je poslal v mrežo 58 enajstmetrovk. Medtem ko si je Meazza pripravil žogo na beli točki, mu je stal nasproti na golovi črti najpopularnejši vratar vseh časov, Zamora. Najuspešnejši vratar je čakal na strel najuspešnejšega strelca. 80.000 gledalcev je uprlo oči na drobno žogo in čakalo na usodni trenutek. Zavladal je popoln molk, ljudje so zadrževali sapo. Dva nogometna prvaka sta se ostro spogledala, zatem pa se je Meazza pripravil za naskok. Zamora si je popravil ščitnik za oči, prežal med podboji s skrčenimi nogami, roke pa je povesil, da so se dotikale tal. Napeto je gledal na Meazzo, bdel nad vsako njegovo kretnjo, kakor da bi hotel vnaprej zvedeti, kako bo naskočil. S sproščenimi mišicami in napetimi živci je čakal na žogo, ki bo zdaj pa zdaj švignila proti njegovim vratom. Sodnik je zažvižgal. Meazza se je zaletel z drobnimi koraki naravnost proti žogi. Njegov sprint je bil silovit, koraki hitri in kratki, uikdo ni mogel razbrati, s katero nogo bo udaril. V trenutku, ko je Meazza zamahnil z desno nogo, da bi udaril žogo, se je Zamora prožno pognal v zrak. Nagnil se je proti desnemu kotu širokih vrat in iztegnil roki. Dejansko se je pognal že v trenutku, ko se Meazzina noga še ni dotaknila žoge. Desetinko sekunde pozneje je švignila žoga kakor blisk in obtičala v širokih dlaneh slavnega vratarja. Zamora jo je ujel, stisnil k prsom in padel na tla. Vse je tiho. Na ogromnem stadionu vlada svečani mir. Zdi se, da je izredno dejanje Zamore hipnotiziralo množico gledalcev na stadionu. Ljudje so se tako začudili, da v prvem hipu niso imeli moči, da bi spregovorili eno samo besedo. Takoj zatem pa je završal vihar navdušenja. 80.000 gledalcev je pozdravilo nepričakovan uspeh slavnega vratarja. Meazza je čestital Zamori. Nenavadno napeta tekma je končala neodločeno 0:0. Naslednjega dne so jo morali ponoviti. Časnikarjem se je zdelo čudno, da se je Zamora pognal v zrak, preden je Meazza streljal. Pomislite samo, kako bi se osmešil, če bi se Meazzi v zadnjem hipu posrečilo, da bi pognal žogo v nasprotno stran! Zgodilo bi se, da bi obležal slavni vratar na tleh, žoga pa bi smuknila mimo levih podboje v mrežo. Začudenim časnikarjem je pojasnil Zamora svojo storitev takole: Meazza spada med tiste redke napadalce, ki so zagonetka za vsakega vratarja. Žogo naskakuje vedno tako, da je nemogoče ugotoviti, s katero nogo bo udaril. Njegov strel pa je tako precizen in bliskovit, da si vselej prepozen, če odskočiš v trenutku, ko udari. Niti sam ne vem, kako to, da sem slutil, da bo Meazza streljal v desni kot... Čutil sem, da bo tako in sem odskočil. Če bi čakal na udarec, ne bi ujel žoge in vse bi bilo izgubljeno. Bolgarija skrbi za svoje šolstvo Bolgarski prosvetni minister je predložil sobranju v odobritev zakonski osnutek, ki Srcdvideva graditev novih šolskih poslopij v olgariji. Zn nova 1 judskošolska in gimnazijska poslopja ter učiteljišča je bolgarska vlada določilu kredit 300 uiilijouov levov. S^o&ite novice Koledar Petek, 13. marea: Kristina, devica in mučenl- ca; Teodora, mučenica; Nicefor, škof; Evfrazija, devica; Arabija, mučenica. Sobota, 14. marca: Matilda, kraljica: Karel, »poznavalec; Leon, Škof in mučenec; Afrodizij, mučenec; Evtihij, mučenec. Novi grobovi f Rado Šturm Nenadoma je odšel v boljše življenje prijatelj, ravnatelj Rado šturm Z n jim legu v grob eden stare garde pristnih »Ljubljančanov« in z njim dobršen kos zgodovine nekdanje patriarhalne Ljubljane. Kdo v mestu iu daleč naokoli ga ni poznal? Vedno pokončno vzravnan, postaven, nasmejan, postrežljiv in ljubezniv prav do vsakogar. Morda je ravno dobrota tista osrednja točka njegovega značaja, številni birmanci dobrodelnih zavodov bi mogli to izpričati. Rojen dne 18. maja 1880. leta v Ljubljani je doraščal 'prva v tisti dobi, ko jo pri nas društveno in organizacijsko življenje zavzemalo Vedjto širši krog javnega življenja. Morda sta ravno ljubeznivost in dobrodušnost njegovega značaja, združeni z izredno eleganco, bili vzrok, da so ga klicali in volili v vsa mogoča društva, kjer je bilo treba nesebičnega dela. Največ pozornosti in truda je posvetil ipevske-mu društvu »Ljubljana«, katere razvoj in na- Eredek jc z njegovim imenom tesno združen, etn 1897. je stopil med člane »Ljubljane« in od tedaj vedno vztrajal ob njeni strani. Od leta 1898. je bil sttflno v odboru, medtem nekaj let predsednik, deset let podpredsednik in medtem zaradi odsotnosti predsednika kot posle-vodeči predsednik. Za pridobljene zasluge ga je pevsko društvo »Ljubljana« imenovalo za čilana in pozneje za častnega predsednika. — Višek njegovega dela pri »Ljubljani« je pomenila turneja društva v Olomuc iu Prago, katero organizacijo je rajni Rado v vsakem pogledu odlično izpeljal. Pri vseh prireditvah, katoliških shodih, ev-harističnem kongresu, kongresu Kristusa Kralja, mladinskih prireditev, je bilo njegovo organizacijsko delo izredno cenjeno. Zlasti je bil spreten pri sestavi raznih dekoracij. Dolga leta je bil v službi Vzajemne posojilnice, nazadnje kot ravnatelj. Vsemu občinstvu je bil poznan po svoji ljudomilosti in prijaznosti. Vsakemu je skušal najbolje ustreči. Zlasti je bil pa do skrajnosti vdan svojim številnim prijateljem. Ta beseda ni bila le zvok, temveč polna vsebine, kar je v današnjih časih prava redkost. Ime4 je čudovit dar pripovedovanja, ki ga je znal s svojimi šegavimi pripombami in izvirnimi, nikogar žalečimi do-vtiipi tako oblikovali, da bi ga bil vsak še in še poslušal, pa naj jc bilo to iz časa vojaškega življenja v Celovcu ali za časa skupnega delovanja s pokojnim štefetom ali iz raznih dogodkov pevskega življenja. Pred dvema meseca je legel Rado šturm v posteljo, iz katere ni več vstal. Lepo previden s sv. zakramenti je .v 6redo, 11. marca ob pol 1 popoldne izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v petek. 13. marca ob ipol 4 popoldne z Žal, kapela 6V. Nikolaja, k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v šentpeterski ccrkvi v soboto, 14. marca ob 8 zjutraj. Blagi Rado počivaj v Bogu! Njegovi soprogi gospej Ivanki .in vsemu sorodstvu naše globoko sožaljel ^ _ Dar papeža Pija XII. Francozom. Sveti oče papež Pij XII. je daroval poldrugi milijon frankov za tiste francoske škofije, ki so v vojni utrpele največ škode. Ta znesek je izročil francoskim škofom, ki ga bodo po svoji uvidevnosti razdelili med iiotrebne. — Italijansko letalsko ministrstvo je po znani založbi »Aeronautico« razpisalo dva natečaja z nagradama po 5000 lir za dve najboljši knjigi, ki bosta opisali nastojianje nemškega, japonskega in italijanskega letaijstva v sedanji vojski Prva knjiga naj bi bila narisana za italijansko mladino, druga pa za ita-ijanski ženski svet. — Italijanski dom v Stuttgartii. Občinski svet v Stutgartu je poklonil tamkajšnji italijanski koloniji lopo hišo ki je bila te dni slovesno odprta. V italijanskem domu bo ščen italijanski konzulat, obenem pa je dovOlj prostora z.a fašistične organizacije. _ Rdeči križ sporoča: Glede zamenjave biv-Sega jugoslovanskega denarja, poslanega od vojnih »jetnikov svojcem, sporočamo, da se mora vložiti prošnja na Banco d'Italia in priložiti domovnico pošiljatelja (vojnega ujetnika), originalno Dotrdilo in kuverto poslanega denarja. E — Nov zvezek Finžgarjevih Zbranih spisov. — Izšel je deseti zvezek Zbranih spisov F. S. Finžgar-ia, ki vsebuje Deteljico in druge novele. Te 60 Kvišku, Šmarnic nikar in Pomlad se poslavlja. Torej dela mladega zorenja iz leta 1899 do 1900. O knjigi, ki ie izšla pri Novi založbi v obliki prejšnjih zvezkov Zbranih spisov, bomo še poročali. Obsega 312 strani in stane broširana 28 lir, v polplatno vezana 34, v platno pa 38 lir. Izredna novost za katehete - vzgojn ke - bogoslovre METODIKA VEROUKA (Očrt versko - pedagoške psihologije) Napisal univ. docent dr. ANTCN TKS 1KNJAK 266 stran . BroS. L. 42 -, kart L. 47 -. Knjiga prva te vrste pri nas, je zasnovana v širokem obsegu kot pregled celotne versko-pedagoške psihologije. Razdeljena je v pet velikih pog avij. 1 Zgod. preg ed. Smoter verouka 2 O vzgojitelju 3. Psihologija učenca 4. Psiho'ogi|a versko-vzgojnih vrednoi 5. O načinu ln metodi veronka 'lu prepomembno de'o, ki ga odlikuje priznam. lepi avtoriev stil, bogastvo misli, praktičnih navodil ter novih sooznani s področja vzgo eslovja, se priporoča samo Dobite ga pri založnici Ljudski knjigarni v Ljubljani, Pred Škofijo 5, telefon 25-29 Gledališče Drama. Potok, 18. marca, ob 16: Rokovnjači. l/.von. Glol>oko znižane cene od 10 lir navzdol. — Sobota, 14. marca, ob 17: Zaljubljenu žena. Izven. Znižane cono. Opera. Petek, 13. marca: Sv. Anton vseli zaljubljenih jiatron. Za red A. — Sobota. 14. marca: Evgenlj Onjegin. Za red B. Poizvedovanja Prstan se je našel. Dobi se od 14 do 13. Prešernova ul. 50, 4. Radio Ljubljana Petek, 1). marca. 7.30 Poročila v slovenščini. 7.4) Slovanska jrlusba. V odmoru ob b tlupoved času. 8.13 Poročila v TtalijanSčinl. 12 I) Duel mi harmoniki Golob— Adamič, 1140 1 no na klarinet. IV Napoved časa iu poročila v italijailičini. 13.1' Uradno voino poročila v »lo veuičini. 13.Ju Operetna glasba pod vodsUom mojstra — Vreme na sv. Gregorja dan. V četrtek je godoval sv. Gregor, ki je ptičke oženil. Zjutraj so ptički res že veselo prepevali. GlasM se jo v gnju kos, senica je zupiskala svojo pesmico in tudi š&inkovec se že veselo oglaša. Zjutraj se je vreme nekoliko skisalo, bilo je delno oblačno in megleno. Sicer prav južno, tako, da je bila najnižja jutranja temperatura 2 stopinji nad ničlo. V sredo je bila dosežena najvišja dnevna temperatura 10 stopinj nad ničlo. Barometer 6e dviga. Pričela so se sedaj prav živahno prvo |>oljska dela in dela jxj vrtovih. Sadjarji marljivo obrezujejo sadno drevje. Vrtnarji se pripravljajo na prva delu. da oskr-bijo svoje vrtove. Sedaj že od sv. Matije naprej vlada južno vreme. Sneg se naglo taja. Zaradi tega so vode začele naraščati, toda v zadnjih dneh je opažati talino upadanje. "Ni nevarnosti zu kake večje pomladunske jjovod-nji. Ljubljanica je pred dnevi nn Špici narasla za 1.47 m, sedaj pa je že upadla za 75 cm. Obe zatvornici: v Gruberjevem prekopu in na špici v Ljubljanici, sta popolnoma dvignjeni. Ljubljana 1 Ljubljanskim pevcem I Pokojni Rado Šturm je bil [>odpredsednik zveze pevskih društev, zato je naša dolžnost, da se s pesmijo jjosloviino od njega. Prosimo, da .se pevci zbero v petek, dne 14. marca, ob 15.15 na Žalah. 1 Dijaki in dijakinje, ki si še niste ogledali prelepe misijonske drame »Puščava bo cvetela«, v nedeljo 15. marca ob petih popoldne imate priliko, da jo vidite v frančiškanski dvorani. Zgodba mladega evroj>skega fanta Avguština in ber-berske plemkinje Fatme vas bo navdušila za žrtev misijonskega poklica in vam dala novih smernic za življenje. Vi ste, ki gledajo misijoni na vas, da boste širili to veliko idejo, jo prikazali v vsej mogoti, da bodo iz vaših vrst zrasli premnogi delavci, ki bodo šli sejat v brazde Gospodove. — Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiiigoj. — Družba za širjenje vero. 1 Predavanje v Nemški akademij?. V okviru Nemške akademije v Ljubljani je imel v torek 10. t. m. v srebrni dvorani hotela Union predavanje novi lektor Nemške akademije v Ljubljani dr. Driiner, in sicer na temo: »Pesnitev Adalberta Stifterja kot vojno doživetje«. Predavatelj je uvodoma povedal, kako je na francoski fronti ne daleč od Vichyja na samotni piostojanki doživel storega idilika Stifterja, prebirajoč njegova dela izpred sto let, ipredvsem Hochwald in zgodovinski roinan VVitiko. Čudno podobnost ideje s sodobnimi problemi je doživel ob zadnjem romanu, kjer je opisana borba z neredom na Češkem v XII. stoletju, ki je nastal zaradi demokratičnega vodilnega sistema, dokler se ni kralj naslonil na višjo objektivnost ter sprejel krono iz rok nemškega kralja, ki je kot rimski cesar predstavljal tedaj največjo moralno avtoriteto. V problemu 'legitimnosti in avtoritete proti demokraciji in večvladju, v hierarhiji vrednot tudi v političnem smisflu, je pomen Stifterjevih povesti za današnji čas. V tem smislu je Stifterjevo lei>oslovje tudi sodobno nemško doživetje. Tako je dr. Driiner za današnji čas osvežil iz jiozabnosti 6tare avstrijske legitimistične pisatelje, kakor sta bila poleg Stifterja še Grillparzer in Seidel. 1 »Rokovnjači«. V petek, 13. t. m., bo vprizo-rila Drama ob 15. uri Govekarjeve »Rokov-n j a č ec, delo, ki šteje med najpopularnejše slovenske igre. Dejanje se godi leta 1810. v Kamniku in okolici, kjer so takrat živeli rokovnjači pod vodstvom svojega glavarja Nandeta, ki je osrednja oseba te romantične igre. V dejanje je vpleteno petje in glasba, kompozicija skladatelja Viktorja Parme. Za predstavo v petek veljajo globoko znižane cene od 10 lir navdzol, nakar posebej opozarjamo. 1 »Zaljubljena žena«, komedija sodobnega italijanskega dramatika Giovannija Cenzata, je igra o zakonskem trikotu: žena, mož, ljubica. Obe ženi se lx>rita za ljubezen moža, ki neodločeno koleba med obema. Delo ni brez psiholoških mikavnosti in resnic in pokaže, kako rešujejo sodobne čustvene in pametne žene zakonsko krizo. Ponovitev bo v soboto v drami izven abonmana jx> znižanih cenah. il GostHničarska nabavljnlnn zadruga poziva zadružnike, du dvignejo zelenjavo v skladišču, Kotnikov« ulica 12. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet. Dunajska cesta 42; mr. Trnkocz,y ded., Mestni tre 4 mr. Ustar, Šelenbuigova ulica 7, pod vodalvum mojstra Bartine 14 41 1'oročllu v »loven ičtni 17 10 Prenos iz Kraljevega opernega gledališča: Prvo ia driifiu dejanje opere Aidii Med odmorom: Pojovor v sloveli!, ml i: I cč.i; italijanščine., rodi pfoj. dr. Stanko I eben IM.30 Poročila v slovcnAčim. lro«i —fllujs 21. 33 Kadilski orkester pod vodstvom dirigentu I), M. Sijanca: Operama clnslm 22 Orkester pod vodstvom mojstra Angollnija. 22 43 Poročila v italijanščini. Iz Ribnice Osebna vest. Na okrajno sodišče v Ribnico je dodeljen Izprašani sodniški prijiravnlk g. Majdič Tone. Gospodu želimo na novem službenem mestu mnogo uspehov in zdravja! Podporni pokrajinski sklad pri občini Jc že začel poslovati. Brezposelni in reveži naj vložilo prošnje pri občinskem uradu. Podpore se dajejo le v obliki živilskih bonov In oblačilnih Izkaznic. Vhod v prostore davčno uprave jc dovoljen io z dvoriščne strani. Naročnino za Slovencu, Slov. dom. Domoljuba lil Slov. knjižnico lahko plačate v Gorenji vasi št. 29. Tudi Kibnltanl se zanimajo za kočevska posestva, zlasti pa za obrtne in trgovsko lokale jio kočevskih vaseh. Otvoritev higiensko razstave bo v nedeljo ob 9 dopoldne v Zdravstvenem domu. Vabimo Rihni-čane, da se je polnoštevilno udeleže. I/. Ribnice odvažajo dnevuo okrog 1.500 litrov mleka. S Spodnjega štajsrskega Huda avtomobilska nesreča pri Celin. Dne 7. marca bo je zgodila pri 1'rožinu na progi Celje— Rogatec huda prometna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Avloomnibus, ki je vozil proti Celju je trčil z osebnim avtomobilom. Vri trku sta bili obe vozili močno poškodovani. Šofer Lešnik jc bil mrtev, dva potnika pa smrtno nevarno poškodovana. Nesreče. 18 letni Mihael Taferner, ki je bil za[>oslon v Iločali pri Mariboru, se je pri delu močno urezal in so ga morali prepeljati v liolniš-nico. — Delavko Marijo Žižek, staro 21 let, je v Mariboru povozil avtomobil in ji prizadejal hude |)0šk0dbe. Tudi njo so prepeljali v bolnišnico. Na cesti »o je zgrudil. GraŠka »TagosposU l>oroča: V Mariboru stanujoči zasebnik dr. Miroslav Ploj se je tla Beethovnovi cesti zaradi oslabelosti nezavesten zgrudil na tla. Reševalni avtomobil je dr. Ploja prepeljal v njegovo stanovanje. Avtomobil ga je zadel, 35 letni cestni delavec Martin Šturm iz Račja so je peljal s kolesom proti domu. Med potjo pa ga je pozno zvečer med Ilo- -. •'••i ■s • -.... s ■ i ' • * X ' 'i mmm > (Sami in Slivnico neki avtomobil vrgel na tla, pri čemer so je šturm močno poSkodoval. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Spori v kratkem Pogreb dr. Odona Plaulnška. Včeraj popoUlnc no pokopali v Ljubljani zaslužnega športnega delavca dr. Odona Planiiiška. Udujitvoval »o jo zlasti v slovenskem nogometnem š|>ortu, kjer jo užival glas izkušenega Hodnika in požrtvovalnega organizatorja. Naj mii bo ohranjen časten spomin! Tudi na Koroškem bodo gradili saiine, Na zadnjem sestanku koroških šjMirtiilli voditeljev jo izjavil predsednik Kollenz, da IhmIo začeli lelo-; tudi na Koroškem gradili ljudske parno kopeli no finskem vzorcu. Ob toj priložnosti ji- -pojasnil Kollonz jKimen finskih saun za športni napredek iu ljudsko higieno. V Kranju «o priredili propagandno boksarsko tekmovanje, katero je obiskalo 1800 gledalcev. Največ zanimanja je bilo z.n srečanje med Až.nia-noiii in Majnikom (oba Jesenice), ki se je končali z zmago prvega |>o točkah. O .lesenfSnuu Prislovu j>u |K>ročajo, da je moral položiti orožje pred Ce. lovčniiom Lassingom, : Pa ... pa ... torej, grozi tudi tebi.. .< je zablebetal Mišek. Seveda mi prozi, saj mi jc zapustil vse svoje poslovanje!« »Oh, kakšna sreča! Ustanovila bi poizvedovalni zavod!« je vzkliknil Mišek. ^Krasno bi bilo zasledovali zločince!« >2e! Dokler oni mene ne bi dobili v roke!« ;/Beži no, Kužek! Zdaj jc prišel pravi čas za to, da pride tvoje ime v časopise,'' je nadaljeval Mišek. V • •■ . . .< :. V;... . ... v- • ,•■ i ■ : \ i- i,*.** • v«.;;.' i;-,:';.: ' , . ? *i ' \ 'S?'' . ■■''.;•'•!<• :- «1» j • ..-;•!-.•,•»i-1' • i ' ■&A S . ... r, i*',' -uhih; : 'j + ; ,1 Ji- m m »Vzajemna posojilnica v Ljubljani« naznanja, da je umrl gospod Rado Sturm ravnatelj posojilnice Bil je spreten uradnik, vesten v službi ter izredno blagega značaja. Zato ga bomo ohranili v hvaležnem spominu. Njegov pogreb bo v petek, 13. marca 1942, ob pol 4 popoldne iz kapele sv. Nikolaja t na pokopališče k Sv. Križe V Ljubljani, 12. marca 1942 Upravni in nadzorni odbor .V,V* ' ■»• ,-• v • Frauc«sco Perrl: 8» neznani učenec Jgodoviuski romau u Kri»tu»ovUj časov Prevedel dr Jota Lovrunč.ii »Ali niso hili vedno preganjani dobri? Veselite se torej preganjanja, zakaj plačilo za vašo žejo po pravici dobite pri Očetu v nebesih. Ne hodite nad zlo z mečem, temveč s prižgano baklo, in nt zadovoljujte se z dobrimi deli po predpisih, kakor delajo farizeji. Kakšno zasluženje imate, če ljubite svojega brata? Sovražnika morate ljubiti, da boste l>ojx)lni, in videti svojega brata v vsakem človeku, kjer koli ga srečate.« »In |>ogc*.to molite obračajte se k Očetu z vdano ljubeznijo. Ali hočete biti manj ko cvetlice na |iolju? Poglejte jih, ko vzhaja sonce, se žrav-najo na svojih steblih in se obrnejo k luči, ki jim daje življenje. Pa da bi 6e vi ne obračali k Očetu, ki vas hrani in varuje?« »Molite torej in prosite tako: »Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja na zemlji kakor v nebesih; naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do .Ine in odpusti nam naše grehe, kakor tudi mi odpuščamo tistim, ki nas žalijo. In ne stavljaj nas na preizkušnjo, 6veti Oče, ko veš, kako slaba je naša narava.« 3. Marko je bil vedno bolj osupel in 'e je obrnil k Megaklesu, ki je bil poleg njega. »Megakles, kaj misliš ti k temu, kar govori ta modri?« »Gospod.« je odgovoril stari filozof, »če bi bogovi sočustvovali i usodo ljudi, bi rekel, da je bog, in 6icer nov bog, zakaj nikdar 6e ni kako božanstvo ukvarjalo z reveži. Bogovi 6e torej ne zmenijo za nas in zato mislim, da je Mesija izraelskega naroda. Ali ne bo Mesija uničil rimskega cesarstva? Glej, če se bo nauk tega modrijana razširil, bo cesarstvo v kratkem razpadlo kakor bruno, ki so ga tihoma razjedli črvi.« Marko je moral priznati, da je to re6, a bilo je tudi res. da je Jezus gradil na razvalinah cesarstva meča drugo vesoljno kraljestvo, kraljestvo duha. Rimljani 60 zgradili |x)6vetno vladarstvo, uredivši odnošaje med ljudmi v pozemskih zadevah, za Jezusa pa zemske dobrine niso imele večjega jx>mena kot palica, na katero 6e popotnik pri noji opira Rimljani 60 uvedli red vrednot, izvira-jočih iz krvi, iz izročila in iz tisoč drugih odnosov med ljudmi in ga 6 6lo vzdrževali. Jezus ie V6e te oblastne stopnje zavrgel, je razgalil človeka in ga pokazal v njegovem bistvu in v njegovih večno6t-nih odnosih. V primeri z zamislijo življenja, vsega usmerjenega k notranji popolnosti, kakor je učil Jezus, je bila rimska in tudi grška heroičnost le nekako govorniško umetničenje. Kar pa je Marka najbolj prevzelo, je bilo, da je Jezus odpiral čudovita vrata prihodnjega življenja, v katerem ne blodijo duše kakor prazne sence v večni temi, temveč 6e snidejo v vzornem občestvu, v naročju pravičnega Boga, ki poplača krejx>st in kaznuje greh. Mogel bi torej še kdaj videti Varilijo in zaživeti z njo v nebeškem veselju. In sklenil je, da stopi še ta večer k Jezusu in 6e z njim o vsem tem podrobno razgovori. Jezus pa je tedaj, ko je prenehal govoriti, pogledal okoli sebe in je videl, da je množica, ki ga je poslušala, lačna. Mnogi so bili prišli od daleč in vsak ga je kaj prosil: da bi ozdravil tega od kake slabosti, drugemu kako muko pregnal in one- ga naj bi rešil kake krivice. Gnetli 6o 6e okoli njega in iztegali k njemu roke »Množica se mi 6 mili,« je rekel in 6e obrnil k Petru. »Poglej, če bi bilo kaj, da bi jim dali jesti.« Tašča in žena Petrova, ki 6ta stali za Miriam iz Magdale. 6ta 6topili predenj s košarico iz vrbo-vega protja. »Go6|)od,« je rekla ena izmed njiju, »iz Kafar-nauma 6va prinesli pet kruhov in dve ribi, a to je zate, ki si prišel tako daleč.« »Ti tukaj bo prišli še od dlje ko jaz,« je rekel Jezus, »razdelite mednje to zalogo.« Ženi 6ta se neodločno spogledali. »Učenik,« je rekel Peter, »komu naj damo to malo jedil ko pa je ljudi, ki čakajo. jx>lna cesta? Kruhov je pet, njih pa je čez dva tisoč.« »Kefa, Kefa,« je rekel Jezus ljubeznivo, »ti veruješ bolj 6vojim očem ko v Očetovo usmiljenje. Razdeli ta živež in videl boš, da bo zadostoval in >la še cstane.« Ponižan je Peter vzel ženama iz rok kruhe in libi, jih razkosal in začel deliti Tedaj se je Marko Adonij približal in po-idravil »Učenik, pozdravljen!« Jezus mu je 6topil naproti: »Adonij. moj dragi,« mu je rekel, ga objel in poljubil na lica, »mir s teboj! Zakai se dal tako dolgo čakati?« »Ali si me čakal?« je vprašal Marko začudeno »Da, čakal 6ein te,« je odvrnil Jezus. »Vse, ki trpijo, čakam.« Množica je z začudenjem glednla mladega plemiča v rimski togi, kako se je kot znanec približal Jezusu in se dal ginjen objeti. »Učenik,« je rekel Marko, »poslušal sem te. Govoril si o kraljestvu, ki bi ga bil tudi jaz rad deležen. Kaj naj storim, da vstopim vanj?« »Nekoč si me že vprašal nekaj podobnega,« je odgovoril Jezus, »tisto noč ko 6i bil moj gost v puščavi. Kaj sem ti takrat odgovoril? ,Bodi kakor pametni poljedelec, sej seme svoje ljubezni v srca 6vojih bratov in V6eh ljudi, zakaj kdor hoče rešiti 6voje bogastvo, ga izgubi, pridobi pa ga 6amo tisti, ki ga plodonosno naloži. Delaj torej dobro in ljubi 6vojega bližnjega kakor samega sebe.« »Učenik,« je rekel Marko »nikdar nisem premišljeno komu kaj hudega napravil in ljubil sem tudi 6voje sužnje.« »Prav,« je rekel Jezus, »potem ti 06tane le še eno, da 6tonš: razdeli med uboge vse. ka: imaš, in hodi za menoj. Jaz ti dan. večje bogastvo v nebeškem kraljestvu.« Marko ga je po teh besedah žalostno pogledal. Da bi razdal 6voje bogastvo? Čuden, zahrbten predlog! Da bi 6e izenačil i reveži m s sužnji, ki nimajo nič na svetu? Na to ni nikdar misliL »Adonij,« je rekla Mirian. iz Magdale. »glej, jaz 6em tako napravila in sem srečna in zadovoljna, kakor nisem bila prej nikdar v 6vojem življenju. Poslušaj besede Gospodove in pojdi za njim, 6in moj.« »Ti 6i to napravila,« jt hote' odgovoriti Marko, »ker si ženska suženjskega rodu, a jaz 6em moški in Rimljan,« a je molčal Otožt.o sp je poslovil od Jezusa in ko se je vrn;| k M'g?klesti in Simonu, je strmeč opazi! d? nekai stotin revežev že je 6voj kos kruha in ribe, a 60 še delili. Bil je preveč zatopljen v svoje misli n preveč zmeden, da bi se zaustavil ob tej ugotovitvi. Mega-klesa in Simona je dohitel na cesti in se z njima vračal v Jeruzalem, premišljujoč čudni nasvet po katerem bi postal zapuščen, razded;njen in torej človek na milost drugih. Pospeševanje tobačne industrije v Romuniji Romunska monopolska uprava jc sklenila dati velike ugodnosti, vsem tistim, ki bi hoteli saditi tobak. Za tobačni pridelek za letošnje leto je določila tudi visoke odkupne cene. Sa-dilci tobaku dobe na razpolago tudi |>otrebue kredite ter vse orodje, ki ga potrebujejo pri gojitvi tobačne rastline Cigarete, ki se prižigajo same štirje madžarski visokošolci iz mesta Maros-v.isitrhelv /utrjujejo, da so iznašli nov način /a prižiganje cigaret, s katerim bodo odvzeli tobakarjem sedunjo skrb za vžigalice. Omenjeni fantje trdijo, da -o iznašli cigarete, ki se same pri/go. kakor hitro jih dene človek v usta. Svoj izum so že prijavili |>atentncmii uradu. Cigareta ima na spodnji struni tanek i>loj za izolacijo, ki se takoj odstrani, kakor hitro prične človek kaditi. Zaradi oksidiranja nastane majhen iplumenčck in sc cigaretu sama prižge. Najhladnejše mesto na zemlji Profesor Kcrski trdi, da je odkril najhlud-neiše mesto nu zemlji. Po njegovem mnenju je nanladnejše mesto na svetu na visoki planoti Oiinekun v Sibiriji, kjer je on sam ugotovil mraz 78 stopinj |>od ničlo., j a profesor tudi pri-, povedujc. da dihanje nn tej planoti povzroča zvok, ki je podoben predenju mačke in rožljanju verige pri spuščanju čebru v vodnjak. MALI OGLASI V malih oglasili velja pri oskrbel, da je goste v čitalnici toliko časa motil, dokler Gray ni opravil 6voje naloge!« »Gray 6e je torej vrnil v knjižnico ter šatuljo z de man tu vtaknil v Crevvovo aktovko, katero je bil ta tamkaj nalašč »pozabil«! Cez nekaj minut je Crevv spet prišel v knjižnico, kjer mu je Gray namignil, da je V6e v redu, nakar je 6pet odšel... tokrat pa s svojo aktovko! Šel j? v čitalnico, kjer je začel pisati pismo. Ko je ptozvonilo k čaju, je odšel v obednico in je v čitalnici pustil svojo aktovko — sam pravi, da nezaklenjeno! Ko je bil pri čaju, mu je bila — kakor sptet 6am trdi — iz nezaklenjene aktovke ukradena listina — tisto dojrolnilo k lordov: oporoki! Resnica pa je, da sploh nobena listina ni bila ukradena! Cemu pa je on to trdil? Njegovi vzroki 60 kaj umevni! Crevv je 6vojo aktovko, ki je v njej bilo shranjeno celo premoženje, kajpada skrbno zaklenil, pač pa je potem trdil, da je pusti! odklenjeno, ker bi si niti en sam policist Za Ljudski tiskarno v Liublianl: Joži Kramartt na v6em tem božjem svetu ne mogel misliti, da bi bil morilec takoj ix> svojem dejanju 6Voj plen nezavarovan kar tam pustil! Zato nihče ni mogel na njegovo aktovko niti pomisliti! »Da pa je Crevv govoril, češ da mu je bila ukradena listina, je imel še drug vzrok. Gospod Bartlett, stopite semkaj!« Komornik 6e okorno dvigne ter omahovaje stopi k Ilamniondii, pred katerim obstane 6 široko odprtimi očmi. — Hammond ga le hladno ošine: »Lejie laži ste natvezili policiji, gospod Bartlett! Ali jih priznate?« »Priznam!« »Zahtevam, da vsaj zdaj resnico govorite. Ce ne, boste čutili posledice!« »Razumem.« »Ali Vam je gospod Crevv kaj namignil, da bi mylord morebiti utegnil razveljaviti 6tričevo določilo, naj Vam da tistih pet ti6oč funtov, če bi izvedel, kdo je bil Thompson?« »Je!« tresočih se U6tnic prizna Bartlett. »Kako Vain je rekel?« »Dejal je, da bi bil mladi lord Finsbury gotovo hudo ogorčen, ko bi izvedel, kako žalostno je moral ubogi gospod Campbell živeti — ker sem ... jaz blebetal. Rekel je, da bi mylord zaradi tega morda tistega dojx>!nila niti ne hotel prizj.ati.« »Hvala. — To mi zadošča.« Komornik 6e ves potepen vrne na svoj 6tol. Hammond rtoaljtije: »Po 6inrti lorda Finsburyja je pioleg obeh zločincev — 6amo še en človek vedel, kdo je bil Thompson... vedel je Bartlett. Zato si je Crevv izmislil tisto duhovito zgodbo o listini, ki je izginila, katere pa v resnici nikdar ni bilo. Tako je Crevv Bartlettu zaprl usta! — Lord Finsbury!« »Gospod Hantmond?« »Ali Vam je Crevv priporočil, naj bi tisti de- nar Bartlettu vse eno izplačali, čeprav je listina izginila?« »Priporočil mi je, tega ne morem tajiti, gospod Haminond; zdelo se mi je celo pravično in poštene.« »Hvala, mylord.« Haminond spet pogleda odvetnika. »Al: svojih misli še niste spremenili, go6pod Crevv?« »Mi še na misel ne pride. Le kar mirno nadaljujte!« ' »Kakor hočete. Ko so zaslišanja bila končana, ste se odpeljali v London, da bi uredili več stvari, ki so bile v zvezi z lordovo 6tnrtjo. Svojo aktovko ste seveda vzeli 6 seboj! V njej 60 bili shranjeni demanl Kar izpred nosa ste nam odnesli dokaze Sk-Ojiga zločina I - Preiti ho*6m "°ti Vaš poskus, ko ste 6e tudi mene hoteli iznebiti, kakor hitro 6te sprevideli, da 6cm Va,v na sledu. > reči pa Vam moram svoje priznanje. Treba je bilo resnično mnogo poguma, da ste 6e vrnili semkaj v Cambrai House in me tukaj počakali.« »Ali sle zdaj končali, gospod Hammond?« »Lahko govorite, če hočete.« »Hvala! — Prifiovedovali 6te nam celo vrelo 6amih podmen, ki 60 v&e čudovito zgrajene. Pa so vkljub temu vendarle čisto gole podmene — nič drugega kakor podmene! Dovolili ste si izreči zoper mene najhujše obdolžitve — ampak na gole obdolžitve še nikoli nihče ni bil obsojen Kje pa so Vaši dokazi, gospod Hammond? Dozdeva se mi, da Vam manjka slehernega dokaza!« »Le nikari se ne nadejajte, da Vas bodo sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, gospod Crew! Dokaze, ki jih zahtevate — Campbellove papirje in demante — bom že še predložil.« »Teh dokazov pri meni nikoli ne boste dobili, gospod Hammond!« »Ne bom jih — to vem.« »Tako — veste, da jih ne D06ter« 6e zmagoslavno zakrohoče Crevv. »Pa 6i vseeno predrznete izrekati zof>er mene take obtožbe?« »Zakaj pa ne? — Sa, dokazi 60 tukaj!« Hammond mirno poseže v notranji žep svojega suknjiča ter potegne ven podolgovato usnjeno šatuljo, ki jo položi na mizo. Potem pa iz drugega žepa privleče neke papirje in jih dene zraven. Crevv 6e bled ko smrt 6e6ede na svoj stol. »Tukaj so dokazi, gospod Crevv,« hladno ponovi Hammond. »Saj je po Vaših besedah samo tega še manjkalo!« XXV. Bazil fiogleda na uro »Zdaj bi bil pa Kennedy res že lahko prišel. Lačen 6em.« »Saj zmerom praviš, da je pivo taka hrana, kakršno najlažje prebavljaš. Kar z njim začni!« Komaj |e Hammoml te besede izustil, že je stopil v restavracijo inšpektor Kennedy, ob njem pa čedna mala dama, ki je njen pogled kar žarel, ko je v 6vojem 'lovem perzijskem kožuhu prišla k mizi, pogrnjeni za štiri ljudi m ki sta za njo že 6edela oba prijatelja. Skoraj se je razvil živahen pomenek. ki 6ta ga v glavnem 6ukala Bazil Stuart in živahna inšpektorjeva ženica. Najbolj je molčal njen gospod mož, ki pa se je tem bolj vneto loteval izvrstnih jedil, ki so resnično v slavnostnem sporedu prihajala na mizo. »Veste kaj, Kennedy,« spregovori Hammond, ko je že kava bila na mizi. »prav posebno razigrani niste videti; čemu pa ne? Saj 6va pravkar opravila najbolj težko nalogo, kar sva jih doslej morala razvozlavati.« »Sva — ?« suho de inšpektor. Izdajatelj: inž. Joži Sodja Urednik! Viktor CcnEH