SLOVENEC Političen list za slovenski narod. 9 Po pošti prejeman velja : Za celo leto predplačan 1& fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: • Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. i Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 143. V Ljubljani, v torek 25. junija 1895. Letni li XXIII. Katoliški shod v Grahovem. (Iz?, dop.) »Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Cerknici" sme dan 16. junija prištevati najlepšim dnevom, kar jih je imelo od svojega obstanka pa do sedaj. Ta dan se je namreč vršil katoliški shod v Grahovem, ki je bil tako sijajen, da je prekosil vse dosedanje shode in pokazal, kaj premore zavest katoliška med vzbujenim slovenskim ljudstvom. Nebo je bilo zjutraj oblačno, tudi deževalo je po malem in bili smo že v skrbeh za shod, ki je bil napovedan pod milim nebom. Toda kakor navlašč se je kmalu popoludne pokazalo svitlo solnce in s svojimi žarki milo sijalo na naše zborovanje. Ob 4. uri popoludne se je trlo že vse polno ljudstva na odločenem kraju in nič preveč ne trdimo, ako pravimo, da je bilo vseh skupaj do 800 oseb. Bilo jih je mnogo iz Cerknice, vrlih Bakovcev bilo je dober voz, iz Dolenje vasi dva voza, z Jezera dva. Zapazili smo može iz Starega trga, Blok, Blo-čic, Zerovnice, Lipsenja, Badleka, domače Gra-hovce itd. Kmalu po 4. uri se otvori zborovanje. Po volitvi rediteljev, skrbečih za red, poprime za besedo veleč, gospod župnik Frančišek Lakmajer, ki v izbernem nad pol ure trajajočem govoru govori o vprašanju: .Ali sme duhovnik volitev voditi?" Govoril pa je nekako tako-le: Sliši se večkrat že iz ust priprostega pa od liberalcev zapeljanega človeka, da duhovnik nima pravice vtikati se v volitve. Moja naloga je, v kratkem pokazati, da je duhovnik dolžan, volitve se udeležiti in pri volitvah ljudi poučevati, kako in koga naj volijo. Duhovnik je državljan ter ima kot tak pravico voliti. Ako ima vsak izobražeuec in sploh vsak davkoplačevalec dovoljenje, v volitve se mešati, zakaj bi jednake pravice ne imel duhovnik, ki je od najvišje oblasti v državi pripoznan volilee. Pa tudi najvišja duhovna oblast dovoljuje in celo ukazuje duhovniku, volitve se udeležiti in pri njej sodelovati s prepričanjem. Sveti oče papež Leon XIII. opominja v posebni okrožnici, da duhovnik mora ljudstvo učiti in poučiti, da si izbere pri volitvah može, katerim je na srcu blagor ljudstva in ki so pravični do Boga in do bližnjega. Duhovnik je pa tudi sposoben, ljudstvo učiti, ker je akademično izobražen in mu je znano, kaj je ustava; pozna zgodovino, državno in cerkveno. Kot oznanovalec božje besede ima dolžnost, da tudi izvaja in oživlje opomine, ki izvirajo iz božje besede. Da pa volitve pogosto indirektno pa tudi direktno segajo v sveto vero in cerkev, dokazujejo sovražni liberalci v državnih zborih, kjer sveto vero v zborih očitno napadajo in zametujejo. Duhovnik mora take napade zabranjevati iu pomagati do zmage — katoliški resnici! Živahni živioklici zagromijo, ko konča vrli gospod govornik. Drugi, kot gost, nastopi g. Jožef G o s ti nč ar, ki v dolgem, večkrat živahno odobravanem govoru poslušalcem govori o splošni volilni pravici. Z izgledi dokazuje, kako krivičen je sedanji volilni red, in pozivije vse, da ne nehajo prej, dokler se volilni red ne zboljša tako za kmete kakor za delavce. Pri tretji točki .raznoterosti" oglasi se za besedo Frančišek Pešec, ki govori o zadnjih volitvah, pobija laži, ki so se ob tej priliki spletale v škodo katoliški ljudski stranki, ki noče nič druzega, kakor to, da nauki ali načela naše svete katoliške vere prešinijo vse javno življenje, o katerem se odločuje v občinskih, deželnih in državnih zborih, ker le takrat, če bo vse slonelo na varni in trdni podlagi svete vere, upati imamo boljših časov. Ko bi svet ne bil pozabil načel svete vere, ki tudi bogatinu kliče v spomin krščansko pravičnost, ne bi imeli današnji čas toliko bogatašev, ki se valjajo v milijonih vsakoletnih obrestij, med tem ko se jih na tisoče in tisoče v solzah topi v težkem boju za košček kruha! Toda prišli so — ne bodi jih treba — liberalizem in liberalci do vlade, trdeč, da človek je prost in da dela, kar hoče, ne oziraje se ne na Boga, ne na svojega sobrata. Skovali so za svoj žep prav koristne, .svobodoljubne" postave po načelu: Vsak sam za-se! Tako sp delali bogatini vsak sam za-se, za svoj dobiček; močnejši je zatrl slabejšega in nasledek tega .li^raliima in konec te žalostne prostosti" je: na jedni strani bogataši, na drugi siromaki ; na jedni strani prevzetno gospodstvo, na drugi suženjstvo! To se mora ustaviti, tako ne sme več biti! Zato katoliška stranka, ki je iz ljudstva pri-rastla in je v resnici z ljudstvom, pravi: Ne vsak sam za-se, ampak vsi za jednega, vsak za vse! To je katoliško načelo in po tem se moramo ravnati. Ker katoliška ljudska stranka dobro ve, daje kmečki stan steber, na katerem sloni sreča posameznikov, pa tudi sreča države, zato mu hoče olajšati bremena, ki ga tlačijo. Dobro sredstvo, s katerim se liberalnega jarma otresemo, so posojilnice, ki jih imajo kmetje sami v rokah in so ob jednem njih lastniki. Skratka: v srcu vsakega kmeta se mora vzbuditi samozavest, da je ud tistega stanu, brez katerega ne more svet živeti, marveč, če se on zruši, zrušiti se mora vse! Povsod zahtevajte svojih pravic in združujte se pod skupno zastavo! Pod katero pač? Pod nobeno drugo, kot pod zastavo katoliško, pod zastavo svetega križa, ki jedino daje upanje za čas in za večnost. (Odobravanje.) Shod je jednoglasno sklenil tudi sledeči dve izjavi ali resoluciji, na kateri se bodo morali naši poslanci ozirati. Prva se glasi: Ker je žalostna resnica, da dandanes kmetje vzdihujejo pod najtežjimi bremeni in si komaj toliko zaslužijo, da morejo plačevati davke, ker sedanji notarijat daje ljudstvu mnogo prilik za pritožbe vsled nepotrebnih in prevelikih troškov, zato izreka današnji javni shod katoliškega slovenskega izobraževalnega društva v Cerknici, naj se notarijat podržavi ali pa izroče državi njegova opravila." V drugi se zbor izjavlja za versko šolo. K sklepu se prečastiti gospod dekan Frančišek Kunstelj kot voditelj zborovanja zahvali vsem govornikom in povabi vse, naj zakličejo trikratni živio našemu presvitlemu cesarju Frančišku Jožefu I. in slavno vladajočemu sv. očetu Leonu XIII. Nebo stresajoči živioklici so bili odgovor. Kazdelila pa tudi zapela se je slednjič še .Naša pesem", ki je med poslušalci napravila velikansko naudušenje. Poročilo to sklepamo z željo, da bi besede, govorjene na shodu, pale na rodovitna tla in kličemo: Bog živi katoliško ljudsko stranko I Poljaki o nemško-poljski zvezi. Članek poljskega poslanca Gnievosza v „N. Fr. Presse", v katerem je v nemško-liberalnem smislu z vsemi silami pobijal proračunsko točko za slovensko-nemške vsporednice v Celju, nam kaže, da je nekaj elementov mej poljskimi poslanci, kateri so v tesni zvezi z nemškimi liberalci in ki že dolgo časa sanjajo o zvezi nemških liberalcev in Poljakov, ki bi s pomočjo vladnih pristašev v Coroninijevem klubu in mej veleposestniki, vladala v avstrijskem parlamentu ter zlasti Cehe in Slovence pritiskala na steno. Vendar pa kažejo glasila javnega mnenja na Poljskem, da zastopniki te ideje mej poljskim narodom nimajo one zaslombe, katera bi bila potrebna, da izvedejo svoj načrt o poljsko-nemški zvezi. Odločno se izjavlja proti tej nameri. .Dziennik Polski", ki poživlja poljsko časopisje, naj se odločno postavi po robu tej nečuveni nameri. Nemški liberalci — tako piše imenovani list — katerim je zveza s poljskim v ta namen, da bi brez kazni stiskali Cehe in Slovence, silno zaželjen politični idejal, bodo napeii vse sile in če treba Poljakom izpolniti vse zahteve, samo da dosežejo ta svoj namen. Zato moramo stati na straži ter v pravem času odločno oporekati tej nakani. Jednako se izraža .Gazete Narodovva" , ki piše, da večina poljskih poslancev vsako misel na nemško-poljsko zvezo odločno odklanja kot tradicijam in časti poljskega kluba nasprotujočo. Celo vladni „Prze-glad", ki je zatajeval vsa svoja načela, le da je branil koalicijo, mora priznati, da bi bila zveza zmernih strank sedaj še težja, kakor je bila ohranitev koalicije. Kakor je iz tega razvideti, dvorijo brezvspešno nemški liberalci poljskemu klubu vzlasti, ker so v zadnjem času s tako silo napadali Madejskega, kije bil poprej jeden zbranih zastopnikov ideje, da naj Poljaki skupno postopajo v parlamentu z nemškimi liberalci. Madejski je imel sedaj priliko spoznati, koliko časa je mogoče složno delovati z nemškimi liberalci. Prepričal se je, da je par slovensko-nemških vsporednic dovolj, da levičarji pozabijo na vse usluge, katere jim je skazoval kot naučni minister, ter da so vkljub temu takoj pripravljeni vreči svojega somišljenika mej starino, ako se v vsem ne vklanja nemško-liberalni oblastnosti. Za poljski klub je bila ta skušnja potrebna, kajti žalostna politična preteklost nam kaže, kako so Poljaki dolgo časa pobirali kostanj iz žrja-vice za nemški liberalizem v Avstriji na troške krščanstva in pravičnosti do druzih slovanskih narodov. Politični pregled. V L j u bi j a n i, 25. junija. Konferenca štajersko - slovenskih zaupnikov v Celju se je vršila včeraj in je bila mnogobrojno obiskana. Ko je pojasnil državni poslanec Vošnjak sedanji notranji politični položaj, se je vsprejela soglasno sledeča resolucija: Danes v Celju mnogobrojno zbrani slovensko - štajerski zaupniki vseh stanov izražajo svojo najtoplejšo zahvalo, da se je tako ugodno rešilo vprašanje glede celjske gimnazije v budgetnem odseku, v prvi vrsti državnemu poslancu Mihaelu Vošnjaku, ki je ves čas neumorno deloval za to prevažno kulturelno zadevo štajerskih Slovencev ; dalje grofu Hohenwartu, knezu Windischgraetzu, vitezu Madejskemu in vsem parlamentarnim zvezam in posameznim poslancem, ki so delovali za ugodno rešitev imenovanega vprašanja in prosijo ob jednem, da bi še nadalje dobrohotno skrbeli za štajerske Slovence. Francija obhaja danes obletnico, ko je brzojav naznanjal svetu, da je Caserio umoril francoskega predsednika Garnota. V spomin na ta nesrečni dan obhaja Francija narodno žalovanje. Zbornica in senat sta danes zaprta in vdova Carnotova je bila v cerkvi sv. Magdalene pri sv. maši, pri kterej so bili navzoči predsednik Faure in ministri. V Panteonu se vrši spominska slavnost. Zatožba Cavalottijeva proti Crispiju. Ta zatožba odkrije nam vso preteklost in političen značaj Crispijev na vse strani. Ona dokazuje, da je ponaredil Crispi v letu 1854 neko zakonsko pogodbo, na to se je dvakrat poročil; v zadevi banke Bo-mane je prisegel po krivem in se dal podkupiti Tan-longu. Crispi se imenuje v tej obtožbi Človek, ki je s pomočjo politike prav mastno oskrboval svoja zasebna opravila. Cavalotti navaja potem vse pregrehe, katere mu je očital Giolitti in dokazuje, da je Crispi v resnici dobil 50.000 frankov za dekoracijo svojega pristaša Herza, katero mu je on po krivem potu iz dobičkaželjnosti pridobil. Kako in kedaj se bode mogel debelokožni Crispi zagovarjati na to zatožbo, še ni gotovo. Nasprotno ga pa na vse mogoče načine zagovarja dunajska Židinja „Neue Fr. Presse", ki pravi, da v Bimu nihče tega ne verjame, in sam kralj ga je objel pri sprejemu v znamenje, da ne veruje, kar se govori slabega o njem. Vendar pa pravi sama koncem članka, da Crispiju v sedanjih razmerah ne preostaja druzega, nego da nastopi parlamentarne počitnice — za vselej. Sprememba v angleškem ministerstvu. Jednako, kakor pri nas v Avstriji, se je z minister-stvom zgodilo včeraj na Angleškem, toda le s tem razločkom, da so se tam že dalje časa pripravljali na odstop. Liberalni kabinet Bosebery je vložil včeraj ostavko celega ministerstva, katera se je tudi vsprejela s tem pogojem, da dožene staro ministerstvo še dvamesečni budgetni provizorij. Takoj po vsprejetju tega provizorija se razpusti zbornica. Lord Salisbury ima nalog sestaviti novo ministerstvo, kateremu bo, po mnenju merodajnih krogov tudi predsedoval. Bosebery si je z vsemi močmi prizadeval razdružiti unioniste s konservativci, toda to se mu ni posrečilo, kakor tudi ne vroča želja, pridobiti si angleško večino in potisniti Irce v ozadje. Zveza mej unionisti in konservativci je sedaj ravno še bolj utrjena. Zato je moral bolehni Bosebery odstopiti. Socijalne stvari. Rudokopi na Saksonskem. Vlansko leto so predložili saksonski rudokopi deželnemu zboru prošnjo, v kateri so zahtevali več svojih zahtev. Deželni zbor je nekaterim zadostil in izdelal nov načrt rudarskega reda s temi-le določbami: Pod zemljo ne sme delati noben delavec pri toploti 29° Celzija in višje več nego 6 ur na dan in, razven če sam želi, ne več nego 60 dnij na leto. Pri toploti nad 40° ne sme nobeden delati. Vsaka rudniška uprava mora prirediti prostorne kopeli za delavce; dajati mora delavcem, ki delajo na mokrih krajih, obleko, ki vodo drži. Nobeno delo, s katerim je združena kaka nevarnost za življenje in zdravje, se ne sme delati v akordu. To je sicer malo; vzlasti nujna potreba, da se zboljša rudniško nadzorstvo, še vedno ostane. Vendar smo veseli, da se je kje vsaj začelo varstvo truda-polnega in nevarnega rudarskega dela. Pri nas se po vsaki nesreči v zbornici dekla-mujejo puhli govori in nujni predlogi, toda stori se vendar nič ne. Za delavce ,žrtvuje' se k večjemu še jezik, dejanj ni spaziti. In še raba jezika ima v tacih slučajih večinoma sebične, strankarske namene. Zanimiv potresni pojav. Iz St. Vida pri Vipavi, dn^ 24. jun. Vas Ljubljačane potres menda več ne straši, gotovo ste se ga že privadili, pri nas pa se strah še le množi. Sinoči o mraku, ko so se ravno vžigali kresovi, in pokali topiči, alarmirala se je tukajšna požarna bramba, da deložira hišo g. Fil. Vrtovca, katera se ima menda zdaj zdaj porušiti. Strah veči ali manjši napadel je hipoma ves trg, da jih je mnogo zbežalo v oddaljnejše hiše in vasi, in še danes, ko se nekako plašni vračajo nazaj, govori vse v tem nenavadnem potresu. Naj stvar nekoliko bolj obširno opišem. Čutili smo tudi tukaj velikonočne potrese, ki pa niso provzročiti Škode, hvala Bogu I Čutil seje tudi precej močno sunek dne 10. t. m., ki pa tudi ni zapustil sledu. Kakor pa da bi se ne hotel posloviti popolnoma od tu, ponavljal se je celih 5 dni skoraj neprestano, tako da skoraj ni preteklo četrtinko ure, da bi ne bilo čutiti močnega vibriranja, da so šklepetala vrata in okna, viseče svetilnice in druge proste stvari. Slišalo se je tudi podzemeljsko bobnenje, včasih kakor daljni strel iz topiča. Kar pa je najbolj čudno, se je vse to godilo le pri e n i sami hiši, in najbližnji nje sosedje niso čutili čisto nič, in še v ti hiši se je potres javil večkrat le v e n e m delu hiše, med tem ko je bilo drugod mirno. Do 20. t. m. je potres prenehal, pa menda zato, da si nabere novih moči, kajti od tega dneva se sunki zopet ponavljajo in še bolj občutljivo, kot prej, tudi skoraj še pogosteje, tako da jih je gotovo v 24 urah 70 do 80 mogoče našteti, ko bi jih sploh še kdo štel, pa jih ne. Pri vsem tem pa so do včeraj Vrtovčevi v ti hiši stanovali. Ob treh popoludne zaprejo po navadi prodajalnico, pod ktero se največkrat sliši bobnenje, in v kteri se največkrat in najbolj čuti .potres. Proti večeru zdi se jim, da duhajo nenavaden vzduh. Odprejo prodajalnico in ne le močan zopern žveplen duh jim vdari v nos, še celo žvepljeni dim bil je videti v zaprtem prostoru kakor se govori. To še le je preplašilo hrabro družino, da se izseli in si poišče drugo prenočišče. Ko sosedje to slišijo, napade nektere nenavaden strah, in mnogi, še precej od te hiše oddaljeni tudi hočejo po sili duhati žveplo, zato si ne upajo k pokoju. Nekaj čudnega pa je vsekako ta šentviški potres. Morda izbruhne na mestn kak gorak, žveplen vrelec, in ker je tako tesno omejen, gotovo ni brez nevarnosti za dotično hišo, pa tudi za sosedne ne. Tudi cerkev z zvonikom in šola bi znala pri mogoči erupciji trpeti škodo. Vredno bi na vsak način bilo, da bi se stvar preiskala in se potrebno vkrenilo, da se strah poleže. Pred osodo Sodome in Gomore nas zaupno usmiljeni Bog obvaruje, in tudi sodnji dan menda še ne bo, če tudi so ga nekteri v prvem strahu prerokovali. Gotovo je tudi to glas božji, ki nam kliče, da je on Gospod, ki ima oblast ukazovati. Danes od jutra je vibriranje za zdaj popolnoma prenehalo, tudi o kakem vzduhu zdaj ni sluha. Bog daj, da tako ostane. Dnevne novice. V L j u bij an i, 25. junija. t Andrej Fraprotnik. Danes okrog sedme ure zjutraj je zatisnil trudno oko častitljivi starosta slovenskih učiteljev, pesnik in pisatelj, vodja Andrej Praprotnik. Ker kanimo o velezaslužnem možu prinesti jutri širši nekrolog, omenjamo za danes le toliko, da je pokojnik bolehal že celo zimo in da se je pripravljal v potrpežljivosti za večnost z večkratnim prejemanjem svetih zakramentov za umirajoče. Pokojnik je bil naroden učitelj in kot tak vzor svojim tovarišem. A ne le to: domorodec, kakoršni so, žal I danes na ozare posejani v njivi slovenske domovine, žrtvoval jej je svoj prosti čas, svoje pero in svojo liro. Zato mu bodi v vernih Slovencih nevenljiv spomin. Beseda sladka, domovina Ne izpusti ga iz spomina; Kot iskra živa v srcu tli, Veselje vedno ji budi. B. I. P. (Nobene nevarnosti 1) V graški »Tagespost" je nekdo javno vprašal vremenskega pratikarja Falba, ali je res, kar se govori, da je za dni od 26—28. junija napovedal hud potres za Ljubljano. — „Ta-gespost" objavlja včeraj brzojavni odgovor od Falba iz Berolina, ki se glasi: „Po mojem mnenju ni za Ljubljano nobene nevarnosti več I" — Mi seveda nismo prvega prerokovanja verjeli, in zato je tudi ta odgovor za nas popolno brez pomena in smešno se nam zdi, da se takemu praznoverju na vrat obešajo tudi sicer pametni in izobraženi ljudje. Po vsem mestu se je tudi včeraj govorilo, da je Falb prišel v Ljubljano, drugi so pripovedovali, da bo na Bledu opazoval potresne pojave. Kakor je razvidno iz gornje brzojavke, je bil včeraj Falb še v Berolinu, torej ni mogel biti ob jednem že tudi v Ljubljani. Kdor je pretrpel potres v Ljubljani, se ne bo kar nič čudil razburjenim živcem prebivalcev, katerih večina je pripravljena vse verjeti, kar si kdo izmisli. (Imenovanja.) Vodja pravosodnega ministerstva je imenoval pristava pri okrajnem sodifiču v II. Bistrici, Budolfa T h o m a n a, sodnijskim pristavom pri deželnem sodišču v Ljubljani; avskultanta Henrika Stepančiča pristavom pri okrajnem sodifiču v II. Bistrici; sodn. pristava v Črnomlju Ivana Pogač n i k a za pristava v Vipavo, prideljenega v službovanje sodišču v Krškem, in avskultanta Franc Peteri i na za sodnijskega pristava v Črnomlju. (V Maribora) je dne 22. junija vsled mrtvouda umrl profesor na učiteljišču Hans Levitschnigg, rojen 1. 1848. v Celju. Po svojem mišljenju je bil Nemec in kot tak je bil letos izvoljen tudi v občinski svet. Bil je nadzornik za mestni celjski šolski okraj, delaven član nemškega „Schulvereina" ter načelnik nemškega pevskega društva za moške. — Odtujen svojemu slovenskemu narodu je kazal vkljub temu vrline svojega naroda, žal, da jih ni rabil tudi v njegovo korist. (Učiteljska konferenca) za šolski okraj logaški vršila se bode dne 17. julija ob 9. uri dopoludne in sicer letos v Dolenjem Logatcu. (Nova poštna filijala.) C. kr. poštna in brzojavna direkcija namerava, ustrezaje prošnji deželno-bolniškega vodstva in zahtevam prometa vsled nove bolnice, osnovati na spodnjem koncu sv. Petra ceste III. poštno filijalo za pisma, denar in pošiljatve. Ta uradna podružnica ustanovi se neki že to poletje ozir. jesen. (Iz celovške škofije.) Župnikom v St. Danijeli nad Pliberkom je imenovan č. g. Jakob Kindl-m a n, provizor v Črni. — Umrl je dne 17. t. m. č. g. Mih. Oberjorg, provizor v Krasnicu. (Iz Celovca,) dne 23. junija: Dne 20. t. mes. umrl je tu trgovec in hišni posestnik Jos. Guzelj, rodom Kranjec, star 67 let. Zapustil je lepo premoženje in v svoji oporoki namislil tudi mnoge dobrodelne zavode in reveže z znatnimi volili. — Na vrbskem jezeru je sedaj že 367 strank in 1001 oseb, največ na Vrbi (143 strank, 402 oseb) in v Porečah (145 strank, 402 oseb). (Iz Šmihela nad Pliberkom,) dne 24. junija : V dolgem žalostnem sprevodu spremili so minolo soboto našega sorojaka, vrlega Mih. H a n i n a , k zadnjemu počitku. Devet duhovnikov, na čelu jim preč. gosp. dekan dr. Josip So m mer, prišlo je na pogreb, zastopani bili so vsi koroški Slovenci. In ko je domači župnik s prisrčnimi besedami ob grobu jemal od prerano umrlega slovo, ko se je spominjal bridke izgube, ki nas je zadela, in mnogih zaslug pokojnika, ni ostalo suho nobeno oko, glasen jok raz-legel se je po grobišču! Vsakdo je namreč le pre-živo čutil, koliko smo izgubili. Dal Bog pokojniku večni mir! — Danes obhajamo tu redko slavnost, dve zlati poroki, p. d. Jenšac-evih in Sonatovih sta-rišev v Strpnji vasi! — Naš preč. gospod župnik Val. Šumah povrnil se je dne 11. t. m. ozdravljen iz Toplic, č. g. kaplan Mat. Grm pa biva sedaj na Strmcu nad Vrbo, da si popravi svoje zdravje. — Bavno tam se zdravi tudi gospod profesor Josip Lendovšek iz Beljaka, ki je bil zadnji čas nevarno bolan. (Za poškodovane po potresa v Ljubljani in okolici) nabral je tukajšnji trgovec s steklenino gosp. Fran Kollmann mej prijatelji in raznimi tvrdkami svoto 701 gld. ter jo doposlal mestnemu magistratu ljubljanskemu, za kar se mu izreka s tem najsrčnejša zahvala. (Drobtinice iz Aleksandrije.) Na praznik sv. Bešnjega Telesa smo imeli tukaj prekrasen obhod zunaj cerkve. Pomikal se je po prostem pred cerkvijo, ki pripada našemu samostanu. Blagoslov z Najsvetejšim je bil na dvorišču francoskih šolskih bratov, kojih gojenci so svirali in trosili cvetice po potu. Sv. Bešnje Telo so tudi spremljali angleški vojaki. Slovesnost bila je silno lepa in veličastna. — Aleksandrijski nadškof P. Gvido Corbelli je dobil od nemškega cesarja kronin red; Kedive Abbas Paša pa od sv. očeta Leona XIII. Pijev red. — Letos so, kakor je znano, Grki objednem z nami praznovali velikonočne praznike. Bazkolni Armenci in Grki so se spoprijeli pri velikonočnih obredih v božjem grobu. Armenski vladika je udaril v obraz grškega tako, da je slednjemu pala mitra raz glavo. Zraven stoječi turški vojak pa jo brž pobere, in — ne bodi len! — si jo natakne na svojo mohame- s J dansko butico! Mohamedanec — vojak z mitro na glavi! I Bog daj, da bi nesrečne, razporne razkolnike objel že Leonov duh! — Prihodnji teden pojdem v Kajiro med tamošnje Slovence, da spoznam nekoliko ondotne razmere. Prihodnjič kaj več. Zdravi! (Iz Vrha pri Vinici.) Dne 6. junija so bili na Vrhu pri Vinici izvoljeni pri volitvi občinskega odbora sledeči odborniki: Kobe Ivan, Madronič Ivan, Spehar Jure, Spehar Miko, 2agar Mate, Fortun Peter, Žagar Miha, Kobe Miha, Kramarič Josip, Kobe Miha, Simonič Jože, Žalec Ivan. Dne 17. junija je bil županom izvoljen Ivan Žalec iz Vrha št. 62. Sedaj pa 6e kaj glede ceste iz Starega trga pri Poljanah do Vrha in do Vinice. Ta cesta je bolj v slabem, nego v dobrem stanu. Kdor noče verjeti, naj pride pogledat. Kmet, bivši pred več leti župan v tukajšnji občini je pisatelju teh vrstic sledeče besede govoril: „V istem času, ko sem bil jaz župan, je sedanja cesta iz Starega Trga pri Poljanah do Vrha in do Vinice bila razdeljena med kmete. Od vseh strani so prihajale večne pritožbe, kako je cesta vsa razdrta. Vedno so bili pri meni c. kr. orožniki, opominjajoči me, da blagovolim zapovedati ljudem iz Vrhovske občine, da cesto popravljajo. A sedaj bogme, noben zlomek se za isto cesto ne zmeni, razun voznika". Da pa ni ista cesta zapu-ščena, dasiravno je za hribovi, lahko spričujejo vozniki iz Poljan, ki hodijo po poslu v Karlovec, da še celo vozniki iz Kočevja, ki jo iz Brezovice udarijo na Poljane in odtod naprej čez Vrh preko vi-niškega mostu v Karlovec, ker jim bližje ta proga pride kot na Črnomelj in od ondod bodisi na Metliko ali na Vinico v Karlovec. „Zakaj pa mi plačamo, tako govori kmet, 22 odstotkov za imenovano cesto". Posebno slaba je cesta od Radenskega znamenja ali kipa do Vrha. Pa tudi ona cesta do Vinice je dobro razdrta. Lansko leto so nekaj cigani popravljali na istej cesti od Špeharjev čez Dalnje njive in še nekaj naprej čez Vrhovsko ložo. Najglo-bokejše jarke so malo zadelali. Ali hodi kdo samo iz Dalnjenjiv do Vrha, videl boš posebno v deževnem vremenu, da so še zmirom ua cesti globoki jarki, ki se napolnijo z vodo in moraš dobro paziti, da precej ne zagaziš na nekaterih mestih, seveda do kolena ne, pa vendar velika kaluža je na cesti sem in tje o deževnem vremenu, a na drugih krajih pa je razdrtija. — Občine pa, ki za to cesto žrtvujejo so : Stari Trg pri Poljanah, Badence, Vrh, Vinica, Preloka. Treba bo toraj to cesto popraviti. Ne zadostuje pa nikakor samo tako imenovano markiranje cestnega paznika z železno krebljo, da sem in tje z isto krebljo kamen iz ceste na stran vrže, vse drugo pa pusti v neredu. (Vtopljenka.) Iz Črnomlja, 24. junija. V soboto 22. t. m. se je pripetila v Črnomlju velika nesreča. Ob 4. uri zjutraj gre dekla Marija Stefanec pod Grad prat v vodico Dobličanko. Kar najedenkrat ji zmanjka tal in pade v vodo. Ali jo je prijela kaka omotica, ali se ji je zdrsnilo, nihče ne ve, ker ni bilo nobenega blizu. V vodi začne vpiti »ia pomagajo, a ker je vodica takoj pri kraju globoka in ker ni bilo človeka, da jo reši, je revica vtonila. Gosp. zdravnik jo je drgnil, pa vendar jo ni mogel več rešiti. Vtopljenka je bila iz Hrvaškega, okraja Se-verin. Prišla je njena mati semkaj in zelo tugovala poleg mrtve hčerke. Bog bodi milostiv njeni duši! (Nočni obisk ciganov na Ledini.) Čudne goste imeli smo — tako nam poroča neki baračnik — v soboto pri barakah na ledini. Okolu jednajste ure po noči pritihotapi tolpica ciganov z vozom in konjem k baraki št. 8, ki stoji takoj za zidom šolskega vrta petrazredne mestne šole. Tu malo postoje in se posvetujejo, nato pa krenejo proti Me-dičarjevemu kozolcu, pod katerim so hoteli nočiti. Slučajno je prišla v tem trenotju vojaška patrolja in baračni nadzornik g. Blaž, ki so nemilim gostom pokazali, kam vede njih pot. — V barakah je sedaj na Ledini kakih 170 ljudij, pa pridejo še, ker je nekaj prostorov prihranjenih za rodbine brez stanovanja. Ker je na vsi Ledini od Pristavske ulice do Travniške ulice samo jedna petrolejna svetilka, bilo bi pač umestno in vsled sobotnega ponočnega dogodka povsem utemeljeno, da se umesti na voglu šolskega vrta za Velkovrh-Malijevim skladiščem še jedna taka svetilka, kajti baračniki so v pravcati egiptovski temi. Nekatere rodbine tudi tožijo, da nimajo štedilnih ognjišč, kjer bi se kuhalo, in mora jedna na drugo po več ur čakati, da pride na vrsto s kuho. Opozarjamo tedaj pristope kroge ua ta jako občutljivi nedostatek. Društva. (Izvanredni zbor »katoliškega političnega društva" v Konjicah.) Prevažni dogodki na cerkvenem kakor na političnem Polj u so nagnili društveni odbor, da je sklical pred časom zbor katoliškega političnega društva v Konjice. V to svrho je bil odbral nedeljo 16. jun. t. 1. posebno zato, ker je ta dan napočilo petdeseto leto, odkar so bili kardinal Janez Marija grof Mastai-Peretti izvoljeni za papeža in so vsprejeli preslavno ime Pija IX. Velečastiti gospod prvomestnik je otvoril ob treh popoludne zbor v okinčanih društvenih prostorih s krščanskim pozdravom ter je ob kratkem omenil zgodovinsko važnega dne in je dal besedo č. g. vikariju Kukoviču za slavnostni govor. Ta je v kratkih ali jedernatih obrisih popisal življenje in trpljenje, velikost in imenitnost nepozabnega papeža Pija IX. Ker je drugi govornik bil službeno zadržan, je veleč. g. prvomestnik zboro-valcem predočil najvažnejše dogodke po smrti papeža Pija IX. in ob izvolitvi kardinala Joahima Pecci, slavno vladajočega papeža Leona XIII. V spomin nam je poklical nekaj najimenitnejših okrožnic in naredb našega svetega očeta ter nam je razložil prevažni pomen papeževih poslancev ali nuncijev po vesoljnem svetu. Poročal je nadrobno, kako neosno-vano da so bili napadli in razžalili milostljivega gospoda nadškofa Agliardija, ki zastopajo vlado svetega očeta na dvoru našega svetlega cesarja v Beču. Na to je pa predlagal, da naj po vzgledu najodlič-nejših in najodločnejših katoliških društev našega cesarstva tudi naše društvo sklene sledečo resolucijo ali sklep, ki priča o naši udanosti do svetega očeta in o našem spoštovanju do njihovih poslancev. Glasi se tako-le: „Od pokojnega papeža Pija IX. s posebnim pismom (breve) odlikovano, od slavno vladajočega papeža Leona XIII. s posebnim blagoslovom obdarovano „katol. polit, društvo v Konjicah" je dne 16. junija v Konjicah zbrano izreklo svoje bridko obžalovanje, da so papeževega poslanca nadškofa Agliardija tako nedostojno napadli in hudo razžalili. Soglasno izpoznavajo vsi zborniki svojo ne-omahljivo zvestobo in prepokorno udanost do svetega očeta papeža Leona XIII., kakor tudi svojo ne-omajano spoštovanje do papeževega poslanca, nadškofa Agliardija. Oni odločno tirjajo, da naj nihče ne skuša kratiti svetemu očetu nedotakljivih pravic, po svojem poslaniku se razgovarjati s škofi in verniki vsega našega cesarstva o vseh vprašanjih, naj ta zadevljejo samo cerkvene reči ali pa cerkev in državo skupaj." — Ta resolucija se je vsprejela z velikim naudušenjem ter se je odposlala prevzviše-nemu nadškofu Agliardi-ju na Dunaj. — Odbornik gospod dr. Rudolf je na to poročal o »celjskem vprašanju", okoli katerega se zdaj suče ves državni zbor. Bomo li že to leto dobili v Celju slovensko-nemško gimnazijo, še ni vedel povedati — da jo dobimo, ni več dvomiti — pa predlagal je govornik, gospodom Mih. Vošnjaku, grofu Hohenwartu in vsem onim poslancem, ki se tako možato poganjajo za ta nam neobhodno potrebni učni — nepolitični — zavod, izreči zaupanje našega društva. Tudi to se je zgodilo s telegramom na g. poslanca Vošnjaka. Poprej se je pa še v Gradec odposlal poseben telegram, v katerem je naše društvo najspodobneje ča-stitalo Njih ekscelenci gospodu cesarskemu namestniku baronu Kiibeck-u k petindvajsetletnici v nja visoki službi ter se mu najdostojneje poklonilo. K sklepu je še velečastiti gospod prvomestnik povzel v tretjič besedo ter opomnil mnogoštevilne zbornike, da se ta izvanredni zbor, kise je sešel v proslavo papežev Pija IX. in Leona XIII., ne more raziti, da ne bi se ob jednem hvaležno spomnil našega svetlega cesarja, ki z nami očetovsko delijo žalost in veselje. V kratkih besedah je omenil, da so od zadnjega zbora sem naš svetli vladar obiskali nesrečno Ljubljano, da njene prebivalce potolažijo po strašnem potresu ter jih h krepkemu delu spodbudijo, da so obiskali tudi nemški Gradec, da so slovesno vložili zadnji kamen v novo učilišče. Z velikim veseljem so zborniki vsprejeli veselo novico, da so naš milostljivi knezoškof Mihael od predolge bolezni že toliko okrevali, da so na praznik presv. Bešnjega Telesa slovesno procesijo vodili po mestu mariborskem. Tako se je shod dovršil v splošno zadovoljnost. Telegrami. Dunaj, 25. junija. Skupni državni dohodki za 1. 1895 znašajo 643,611.196 gld.. stroški 643,563.587 gld., preostanek znaša toraj 47.609 gld. — Pri razpravi o budget-nem provizoriju za mesec julij je izjavil Kaizl v imenu mladočeškega kluba, davstraja v dosedanji opoziciji in da bo glasoval zoper provizorij. Zaleski izraža v imenu poljskega kluba knezu Windischgratzu priznanje za njegovo nesebično, požrtvovalno in priznano delovanje ter obžaluje njegov odstop, izjavlja pa, da bo poljski klub tudi zanaprej pošteno deloval za državi koristne namene ter da bo zato glasoval za proračunski provizorij. Kuenburg je v imenu levice z ozirom na splošne državne koristi za provizorij, vendar si stranka za politična vprašanja pridržuje svobodno akcijo. Barvinsky je v imenu Rusinov za provizorij, Liechtenstein izjavlja, da je njegovo in njegovih somišljenikov glasovanje odvisno od tega, kako se bo izjavila vlada. Bareuther je v imenu nemških nacijonalcev za prozizorij, Coronini izjavlja, da bo njegov klub neomejeno podpiral vlado ter glasoval za začasni proračun. Vladni predlog je bil z veliko večino vsprejet. Dunaj, 24. junija. Avstrijska delegacija se je posvetovala o budgetu za mornarstvo. Delegat Biankini je kritikoval mornarsko upravo in pravi, da ni na stopinji modernih zahtev, dalje kritikuje nastavek mornarskega budgeta, ker je premalo jasen. Pritožuje se nadalje, da se pri mornarstvu preveč prezira hrvatski jezik in da se gojencem v mornarskih zavodih preveč usiljuje mažarski jezik. V nadaljni debati jo vsprejel odsek vladino predlogo in tudi 10. poglavje, kterega je odsek- povišal. Ravno tako se je vsprejel naknadni kredit za leto 1895 za doklade dunajskih uradnikov devetega in desetega razreda. Poročevalec baron Czedik priporoča uradnike osmega razreda in upa, da bode delegacija dotični kredit gotovo dovolila. Dunaj, 24. junija. V današnji večerni seji poslanske zbornice se je vršilo posvetovanje o poročilu budgetnega odseka glede državne podpore za vsled potresa ponesrečene kraje na Kranjskem in Štajerskem. Poslanca Klun in Ferjančič predlagata način, kako se ima razdeliti podpora, da se namreč sestavi v to svrho odbor iz vseh stanov. Potem ko je minister grof Kielmansegg obljubil, da bo uvaževal ta predlog, se je vsprejel v drugem in tretjem branju omenjeni zakon z dostavkom posl. Kluna in Ferjančiča. BelgTad, 24. junija. Kakor se zagotavlja, namerava vlada sklicati skupščino 6. julija v Niš. Rim, 24. junija. K posvetovanju, ki se ima vršiti med Avstro-Ogersko in Italijo v Benetkah glede prodaje italijanskih vin, je odposlala vlada ravnatelja carinskega urada Miraglia in tri funkcijonarje poljedelskega ministerstva. Rim, 24. junija. Zbornica je vsprejela danes 2 mesečni budgetni provizorij in pričela posvetovanje o budgetni točki „poljedelsko ministerstvo". Crispi in vsi ministri so bili navzoči. Rim, 24. junija. V teku današnje seje je zahteval poslanec Rovio, da odgovori Crispi na zatožbo Cavalottijevo, toda Crispi ni hotel ustreči njegovej zahtevi, češ, da tukaj ni čas za razpravljanje osebnih zadev. London, 24. junija. Lord Rosebery je naznanil zbornici odstop ministerstva. — Zbornica je vsprejela zakon glede lova morskih psov v tihem oceanu. Peking, 24. junija. Danes je dospel sem japonski poslanik in je bil prijazno vsprejet. Shangai, 24. junija. Japonski generalni konzul je s svojim osobjem došel sem. Na poslopju generalnega konzulata vihra zopet japonska zastava. Umrli so: 23. junija. Ignacij Miheve, kleparjev sin, 10 mesecev, Tržaška cesta 28, vnetiea jabolka. — Marija Rebernik, delavka 65 let, llradeckega Vas 31, otrpnenje srca. — Janez Andolšek, paznik, 44 let, Dunajska cesta 45, susiea. V h i r a 1 n i o i: 22. junija. Andrej Gregorin, gostač, 70 let, jetika. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, nsplats , Parterre. Vremensko sporočilo. i Ca* Stanje Ve ter Vreine 2 «-a a Jj"* ? opazovanja crakoner. ▼ mm toplomera po Celzija S rt s 24 7. u. zjut. 2. a. pop. 8. a. zveč. 740-2 737 2 735.2 17-8 26 2 19-0 si. svzh. si. zapad megla oblačno 90 dež Srednja temperatura 21-0 , za 2'2U nad normalom. Medicinalno olje iz kitovih jeter. (IClR»i<' olje.> Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr., dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld. Dobiva se pri 563 34 Uba:dii pl. Trnk«czy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja, se z obratno pošto. Lekarna Trnkoczy v Oradou. Za cerkveni zbor v stolnici se sprejme dobra pevka (alt) proti plači. — Povprašati je v I. nadstropju št. 13, Prfd Bk"fijo. 406 1—1 Službe išče vešč orgljavec in krojač, ki bi bil zajedno tudi cerkovnik. Pripravljen je nastopiti takoj. Več pnvč upravništvo tega lista. 399 3—3 Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hlinega reda v slovenskem in nemikem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 kimadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. Vizitnice 'priporoča 407 1-1 Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je po nerazumljivih sklepih Božje previdnosti preljubi, preblagi naš oče, oziroma brat, blagorodni gospod Andrej Praprotnik iolakl ravnatelj v pok., imejltelj zlatega križa s krono za zasluge, častni dlan mnogih učiteljskih društev, odbornik ,Matloe Slovenske', meičan ljubljanski Itd. po dolgotrajnej, zelo rnučnej bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 68. letu starosti, danes zjutraj ob pol 7. uri mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bode v četrtek, dne 27. t. m., ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Vodnikove ulice št. 2, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maSe zadušnioe se bodo brale v četrtek, dno i. julija, ob 9. uri v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Priporočamo preblagega pokojnika vsem prijateljem in znancem v spomin in molitev, da bi mu Bog v plačilo njegovega truda in trpljenja v svetem raju dodelil večni mir in pokoj. večni mir in pokoj. V Ljubljani, dne 25. junija 1895. Žalujoči ostali. P. n. Z današnjim dnem sem izročil za Ljubljano SVOJO zalogo pive v steklenicah kakor tudi v sodčkih gospodu ■ v. jJMilSfc^TP^J~WL9 restavraterju v hotelu ,pri Slonu'. Prosim, da se slavno občinstvo o potrebi obrača z naročili na imenovanega gospoda ter se zahvaljujem svojim velečislanim p. n. naročnikom za dosedaj meni izkazano zaupanje z zagotovilom, da bodem točil, kakor doslej le najfinejše, prav dobro vležano pivo. Velespoštovanjem TIlCOflOF B rohlii ll. posestnik pivovarne na Vrhniki. V sredo, dne 26. t. m, prvikrat nastavljenje in točenje izredno priljubljenega kranjskega piva prirejenega po plzenskem, brez ogljikove kisline, katerega bodem točil neposredno iz sodčka brez uporabe zračne pritiskalnice. tudi še nadalje poznato dobro mengiSko marčno pivo pivovarja Jul. Stare-ta v Mengšu. Točil bodem pa 387 3-3 Velespoštovanjem Ivan Mayr, hotel „pri Slonu". Dunajska borza. Dn6 25. Junija. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. ve 20 mark........... S0 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... . 101 gld. 15 kr. 25 75 . 101 25 . 123 50 . 99 50 . 1078 — n . 407 25 n . 121 15 n j. 59 27' iti . 11 85 61 n — n n 67 n Dni 24. junija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4