ACROCEPHALUS 
Dežela ob Muri 
- izvir fantazij 
The country 
along the Mura 
- a source 
of f an tasies 
Štefan Smej 
(1952-1996) 
Poklon Štefanu Sme ju na . literarnent , 
večeru kongresa "Biosferni rezervat D~ava- · 
Mura", 18. maj 1996, Zdravilišče Radenci · · 
Komaj kateri del Slovenije je tako blag, 
nepoznan in arhaičen kot Pomurje. Dežela 
štorkelj in izgubljenih sanj. Navidez je 
vkleščena med zaobljena vinogradna 
gričevja Slovenskih goric, Goričkega in 
Lendavskih goric. A le na videz. Mati 
pokrajine - Mura - je z orjaškim nasipava-
njem oblikovala prostrane ravnice in je, kar 
pomne človeški rod, godila tudi širini duha; 
v senci železne zavese se je na samem 
severovzhodu Slovenije ohranila pokrajina, 
vredna spoštovanja svoje prvinskosti. Ve-
ličastni naravni procesi so izoblikovali na-
ravni potencial, ki ga je minljiva človečnost 
v sozvočju z naravo pretanjeno oblikovala v 
pestro kulturno krajino. Seveda tam, kjer je 
bilo to mogoče. Prvinskost pa je ostala, reka 
se v času poplave še vedno napenja ter 
razliva in skupaj z njo se dviga in upada tudi 
plavajoči mlin. Edini na 444 kilometrov 
dolgem toku reke, ki povezuje kar štiri 
narode in države. Včasih jih je bilo samo v 
$loveniji 99, a prav kmalu jih bo gotovo več. 
Se danes je pomembno transportno sredstvo 
brod; do druge svetovne vojne so težo 
celotnega prometa prek Mure nosili brodni-
ki. Prvi most na Muri je bil namreč postav-
ljen šele leta 1922. 
Nobena druga reka v Sloveniji ni tako 
odločilno vplivala na obliko regionalne 
identitete; oblikovala enkratno vodno kultu-
ro in poskrbela, da je njen blagohotni vpliv 
še globoko v njenem zaledju. Tako je vonj po 
moči zaznati tudi v suhih subpanonskih 
134 
XVII -78-79 - 1996 
vinorodnih goricah, kjer zorijo najžlahtnejša 
·vina Srednje Evrope. Od tod je pogled na 
Muro in njeno ravan osupljiv: orjaški pas 
produktivnih poplavnih gozdov, ki se z reko 
kot koridor zajeda proti Alpam in razteza v 
Panonijo, z izhlapevanjem ogromnih količin 
vode ustvarja v vročini prelestne meglice. 
Te skrbijo za ugodno mikroklimo in se ob 
večerih in jutrih vračajo z roso. Prevzvišen 
občutek je občudovati tako navlažene viso-
kodebelne sadovnjake, ki v razkošju cveta 
ali sadu bleščijo svoj plod. Ali pa prostrane 
negnojene travnike, nad katere se sklanjajo 
vrbe glavače. Da, celo polja pšenice, ajde, 
prosa in sončnic, pomešane med regionalno 
posebnost - kulturo buč in kolinovke fižola -
se zdijo v svoji drobnozemljiški strukturi 
kratkomalo lepa. Imenitna vlaga se kasne-
je tudi iztiska: iz bučnih koščic v mlinu na 
mlinščicah pridobivajo slastno bučno olje. 
Dežela ob Muri je mesto srečanja . Kdor je 
v Kraščih na gričevnem Goričkem, ki najbolj 
spominja na Toscano, ali pa kar v parku 
hotela Radin v Radencih kdaj v toplih 
spomladanskih in poletnih nočeh 
občudoval onomatopoetični "kju" velikega 
skovika, ve, da ni treba odpotovati v 
Mediteran. Ta nočna ptica nedvomno odse-
va toploto prijetnega sredozemskega spoko-
ja in se vsako leto vrača v deželo vročih 
termalnih vrelcev. Ti iz neder zemlje bruhajo 
najbolj prečiščeno resnico in jo stapljajo z 
večnostjo Mure. v 
Rešitelj Mure, publicist Stefan Smej, je v 
svoji knjigi o Muri in pokrajini vzdolž nje s 
pomenljivim podnaslovom zapisal: "Tu bi 
lahko lebdela duša". 
Borut Štumberger