PbfitDina plačana t gotovim. Leto XIX., št. 239 Ljubljana, petek 14. oktobra 1938 Cena 2 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zahodih: Ljubljana št 11.842, Praga časlo 78.180. Wien št 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Naša Akademija Včeraj je bil objavljen ukaz kralj e-vih namestnikov, ki je dal ljubljanski akademiji znanosti in umetnosti končno organizacijsko podlago: imenovanih je bilo prvih osemnajst akademikov. Šele sedaj bo lani ustanovljeni in letos z zakonom priznam Akademiji omogočeno redn0 delo v okviru sredstev, ki z njimi razpolaga. Sedanji zbor osemnajstih akademikov, razdeljenih v štiri enakopravne razrede, bo mogel izpopolniti svoje vrste z novimi rednimi čLani m izvoliti dopisne člani iz vrst onih znanstvenih in umetniških delavcev, ki so pokazali s svojim delom samostojne raziskovalne uspehe in kvalitetno višino. Sele sedaj torej vstopa nova Akademija v življenje. Ž njo je dobilo slovensko kulturno življenje središče m reprezentanco svojih najvišjih stremljenj in naj plemenitejših naporov, ustanovo, ki b0 preko vseh razlik in nasprotij združevala najpomembnejše osebnosti z vseh področij znanosti in umetnosti. Akademija znanosti in umetnosti je v hierarhiji naših kulturnih ustanov krona dosedanjega razvoja od ekstenzivne, ljudske kulture do intenzivne znanstvene kulture, ki ji je univerza hram, Akademija pa njegova ponosna kupola. 2e ta hierarhična razvrstitev kaže, da je bil slpvenski kulturni razvoj v teh dvajsetih letih, odkar uživamo dobrobit svoje narodne države, podvržen organ i čn emu razvojnemu načelu. V novo državo smo stopili s precejšnjo kulturno dediščino, zreli in pripravljeni za mnogo popolnejše in globlje kulturno izživljanje, kakor nam ga je dopuščala prejšnja, tuja država. Šele v Jugoslaviji smo si lahko naglo izgradili popolno slovensko šolstvo nižje in srednje stopnje m takoj nato prešli k uresničenju starega sna in dolgoletne zahteve: k ustanovitvi univerze v slovenskem središču, v Ljubljani. Razvoj •univerze z njenimi številnimi instituti, organizacija znanstvenega dela v raznih strokah, ki so bile pri nas delno zanemarjene, delno pa prepuščene volji posameznikov, izgraditev materialnih in duhovnih pogojev smotrnega, preko provincialnih meril na evropsko višino segajočega raziskovalnega dela — vse to je zahtevalo najmanj poldrugo desetletje časa. Čeprav ostaja. še vedno vse polno nalog nerešenih, so se vendar z dosedanjim smotrnim prizadevanjem naših vseučiliščnih profesorjev položili že dovoli trdni temelji nadaljnemiu univerzitetnemu delu. Prešli smo s stopnje organizacijskega dela na višjo razvojno stopnjo: naša univerza dobiva vedno bori vse značilne znake pravega študijskega središča, ustvarja si tradicijo, posega preko svojih znanstvenih institutov v širino in globino našega narodnega življenja. Z njo vred dobiva tudi Ljubljana vedno boli prave poteze vseuči-liščnega mesta. Ustanovitev akademije znanosti in umetnosti je v tem organičnem razvoju samo konsekvenca in obenem krona vsemu dosedanjemu prizadevanju. Konsekvenca je zato. ker bi višje kulturno življenje, ki svoje znanstvene sile zgoščuje okrog univerze, pogrešalo tako osrednjo institucijo. V Akademiji so vse stroke znanosti in umetnosti združene v nekatk kulturni organizem, ki jih harmonizira, predstavlja in usmerja k novim smotrom. Univerza ni samo znanstvena delavnica, marveč je predvsem učilnica in ne more opravljati funkcij, ki segajo daleč preko njenega kroga. Te funkcije, med katerimi niso v zadnji meri organizacija širokega znanstvenega dela, izdajanje znanstvenih spisov, reprezentanca na znotraj in na zunaj, so bistvena naloga akademije. Ona veže k skupnemu delu vseučilliščne in nevseučilišč-Tte kroge, združuje znanstvenike, pisatelje in umetnike, skrbi za zveze z zunanjim kulturnim svetom in pred njim tudi uveljavlja svoj kulturni krog. Ne dvomimo, da bo ljubljanska Akademija uspešno izvrševala te funkcije sleherne akademije, v kolikor bo le imela za nje sredstev in v kolikor se bo znala dvigniti nad majhnost in malenkostnost, ki tolikokrat otežkoča-ta kulturno aktivnost v Ljubljani in sploh med Slovenci. Prepričani smo tudi, da bo nova Akademija živela in delala v tesnem stiku z ostalima sestrskima akademija v Jugoslaviji in da bodo prej ali slej vse tri akademije našle tako obliko sodelovanja, da bo ustreženo posebnim in skupnim interesom vseh delov naše Jugoslavije. Kakor je torej Akademija znanosti in umetnosti konsekvenca dosedanjega kulturnega razvoja Slovencev in našega polnega uveljavljeni a v Jugoslaviji. tako je tudi krona vsemu, kar smo doslej izvršili za organizacijo, poglobitev in selekcijo naše višje kulture. Ne prezrimo, da prihaja ta krona v letu, ko se spominjamo dvajsetletnice Pogalanfa u Komama razbita Madžar! so znova postavili zahteve, ki jih je češkoslovaška delegacija označila za nesprejemljive — Ako se ne bo posrečila obnova pogajanj, bodo odločale velesile Komarno, 13. okt. br. Pogajanja med i Češkoslovaško in Madžarsko so se danes j razbila. Madžarska delegacija je zveCer • zapustila Komarno in odpotovala v Budimpešto, češkoslovaška delegacija pa v Prago, odnosno Bratislavo ,in Užhorod. Po včerajšnjih diplomatskih intervencijah in današnjih dopoldanskih razgovorih med obema delegacijama je kazalo vse na to, da so glavne težkoče že odstranjene m da so krenila pogajanja na pot kompromisnega sporazuma. Na to se je računalo tembolj, ker so na eni strani Madžari omilili svoje zahteve, na drugi strani pa je češkoslovaška pokazala skrajno popustljivost in dobro voljo za dosego mirne ure-ritve vseh spornih vprašanj. Ko je bil na včerajšnjih pogajanjih z izjavo zastopnika Podkarpatske Rusije ministra Bačinskega izločen problem Podkarpatske Rusije in ko je na drugi strani Madžarska popustila v svoji zahtevi, naj bi se izvedel plebiscit po vsej Slovaški, je preostala le še določitev nove meje med Madžarsko in CSR, pri čemer je šlo v glavnem za sporazum o tem, kateri kraji naj se odcepijo od ČSR in pre-puste Madžarski. Baš v tem vprašanju pa je prišlo do preloma. Danes dopoldne sta se ob 9. sestali obe delegaciji k skupni seji. Na tej seji je češkoslovaška delegacija predložila madžarski delegaciji v podrobnosti izdelane predloge, opremljene tudi z zemljevidi z začrtano novo mejo. Razgovori so trajali dve uri, nakar je bila seja prekinjena s tem, da se nadaljuje zvečer ob 18. Predsednik češkoslovaške delegacije dr. Tiso je takoj po končani dopoldanski seji ki je trajala dobri dve uri, odpotoval v Bratislavo, kjer je poročal slovaški vladi o poteku pogajanj in obvestil o tem tudi Prago, madžarski zunanji minister Kanya pa je v spremstvu madžarskega prosvetnega ministra Telekyja odpotoval v Budimpešto, kjer sta najprvo poročala predsedniku vlade Imre-dyju, nato pa državnemu upravitelju Hort-hyju. Ob 18. sta se obe delegaciji ponovno sestali, da bi zavzeli stališče glede nove državne meje. Takoj v začetku seje pa je predsednik madžarske delegacije Kanja podal izjavo, da so za Madžarsko pogajanja na osnovi češkoslovaških predlogov nemogoča, in da zaradi tega zapušča madžarska delegacija konferenco. Po tej izjavi je madžarska delegacija zapustila dvorano in uro kasneje že odpotovala v Budimpešto. Kakor se doznava, je češkoslovaška delegacija prvotno odklanjala vsako teritorialno koncesijo, pač pa je ponudila avtonomijo za Madžare, živeče v mejah češkoslovaške republike. Madžari so ta predlog odklonili kot nesprejemljiv in vztrajali na tem, da se mora madžarsko vprašanje v ČSR rešiti na enak način, kakor je bilo rešeno sudetsko-nemško vprašanje ter da mora češkoslovaška odstopiti Madžarski vse ozemlja, na katerem prebiva nad 50 odstotkov Madžarov. Opirajoč se na statistiko iz leta 1910 je Madžarska zahtevala, da se ji morajo odstopiti pokrajine, ki štejejo 1,075.000 prebivalcev, od katerih naj bi bilo po madžarskih podatkih 848.000 Madžarov, 145.000 Slovakov, 50.000 Nemcev in 35.000 Rusinov. češkoslovaška delegacija na te zahteve ni pristala, pač pa je v svojih protipred-logih ponudila Madžarom odstop sedmih obmejnih okrajev, v katerih je 480.000 Madžarov, 50.000 Slovakov, 30.000 Ukrajincev, 10.000 Nemcev in 50.000 Židov. Madžari so zahtevali še osem nadaljnjih okrajev, čeprav predstavljajo v njih Madžari manjšino, razen tega pa odstop cele vrste večjih mest, med njimi Bratislavo in Ko-šice. Te zahteve .je proglasila češkoslovaška za docela nesprejemljive. Ker Madžari niso hoteli popustiti, so se pogajanja razbila. Verjetno je sedaj, da bo ves spor predložen v presojo in odločitev velesilam, odnosno mednarodni komisiji v Berlinu, češkoslovaški zunanji minister Chvalkovsky, ki se ravno mudi v Nemčiji, je bil o tem nemudoma obveščan in bo takoj storil potrebne korake. Stališče madžarske delegacije Budimpešta 13. okt. AA. (DNB). Iz krogov madžarske delegacije v Komamu se izve, da češkoslovaški protipredlogi, ki so bili danes postavljeni v razpravo, ne nudijo dovolj možnosti, da bi se pogajanja na tej osnovi nadaljevala. Vodja madžarske delegacije Kanya je odločno zahteval, da se osvoji madžarsko stališče in izjavil, da češkoslovaški protipredlog ni izdelan na temelju edino merodajnega gledišča, temveč je kombiniran na temelju raznih gledišč, narodnostnega, gospodarskega, strateškega in prometnega. Madžarska pa zahteva, da mora biti edini temelj za sporazum narodnostno stališče, ker se je v zadnjih 20 leth pokazalo, da poleg vseh prometnih in gospodarskih pogojev ostaja narodnostno vprašanje nerešen problem. Apel na velesile Komarno, 14. okt. br. Pred svojim odhodom v Budimpešto je madžarski zunanji minister dr. Kanyja izročil predsedniku češkoslovaške delegacije dr. Tisi noto madžarske vlade, v kateri ta sporoča, da se bo v svrho rešitve madžarsko-češkoslo-vaškega spora obrnila na velesile. Povratek ministra Turčanskega Bratislava, 14. okt. br. Danes popoldne se je vrnil iz Berlina slovaški minister Turčanski. Takoj po svojem prihodu je poročal slovaški vladi o svojih berlinskih razgovorih, nakar je skupno z dr. Tiso odpotoval v Komarno. Manifestacija v Užhorodu Užhorod, 13. okt. AA.(ČTK). Predsednik avtonomne podkarpatske vlade Brodi je z ostalimi ministri prispel včeraj ob 4. popoldne z letalom v Užhorod. Poleg predstavnikov vojaških in civilnih oblasti ga je pozdravila velika množica ljudi. Posebna vojaška četa mu je izkazala tudi vojaško čast. Predsednik vlade se je podal na glavni trg v Užhorodu, kjer je s slavnostne tribune govoril zbrani množici. Na zborovanju je bilo sklenjeno, da se osrednji vladi v Pragi odpošlje brzojavka, v kateri se zahteva, da se ne odstopi niti ped zemlje Madžarski. Brzojavko je zbrana množica z navdušenjem odobrila. Proglas vojaškega poveljnika na Slovaškem Bratislava, 15. oktobra, br. Poveljnik češkoslovaške vojske na Slovaškem general Prhala je danes izdal proglas na slovaški narod in slovašike f&joke. V svojem proglasu poudarja, da so nad Slovaško še vedno zbrani temni oblaki, ki narekujejo največjo čuječnost. Češkoslovaška vojska je trdno odločena častno braniti slovaške češkoslovaška vlada lahko pristopila k meje. Češkoslovaška vojska se zaveda, da j definitivni ureditvi svojih odnošajev z mora izvršiti svojo nalogo samo ob podpo- drugimi državami. ri vsega prebivalstva. Zato poziva slovaški narod, naj podpira vojsko v izvrševanju njene odgovorne naloge, vojaki pa naj sc zavedajo, da je samo red m disciplina jamstvo uspeha. Na Slovaškem ne bo izvedena demobilizacija prej, dokler ne bo zagotovljena popolna varnost silo vaških meja. Demonstracije v Rosicah Košice, 14. okt. br. Danes je prišlo tu do madžarskih demonstracij. Madžarski ire-dentisti, katerim se je pridružilo tudi več agitatorjev iz Madžarske, so se »brali v cerkvi, kjer so po maši začeli peti madžarsko himno. To je izzvalo med domačim prebivalstvom veliko razburjenje ter je prišlo do spopadov. Orožništvo je naposled razgnalo demonstrante in vzpostavilo red. Obmejni incidenti v Podkarpatski Rusiji Užhorod. 14. okt. br. V raznih obmejnih krajih na madžarski meji je prišlo zadnja dva dni do spopadov in atentatov. Ma-I džarski četniki so vdrli preko meje ter na-i padli razne poštne urade, županstva in druge javne ustanove, porušili več most in razdejali na raznih krajih železniško progo. Prekinili so tudi telefonske in brzojavne zveze. Zaradi tega je avtonomna vlada Podkarpatske Rusije v treh obmejnih srezih proglasila obsedno stanje in odredila, da mora prebivalstvo v roku 24 ur oddati vse orožje. Svojevrstna zborovanja na Madžarskem Budimpešta, 13. okt. br. Da bi utemeljili svoje stališče, so Madžari začeli organizirati v obmejnih pokrajinah, zlasti pa tudi v krajih, kjer je slovaška narodna manjšina, velika protestna zborovanja proti »češkoslovaškemu imperializmu«. Tako bo med drugimi 16. oktobra prirejeno veliko zborovanje Slovakov v Bekescsabu. Na zborovanju bodo, kakor napovedujejo nocojšnji listi, protestirali zlasti proti trditvam češkoslovaškega tiska, da so Slovaki na Madžarskem zatirani. Chvalkovsky v Berlinu Dolga konferenca češkoslovaškega z nemškim zunanjim ministrom — Sprejem pri Hitlerju Berlin, 13. okt. br. Z napeto pozornostjo zasledujejo v vseh diplomatskih in političnih krogih obisk, ki ga je danes napravil v Berlinu novi češkoslovaški zunanji minister Chvalkovsky. To je obenem prvi službeni obisk češkoslovaškega zunanjega ministra v nemški prestolnici. Njegovim razgovorom z nemškimi državniki pripisujejo izreden pomen. Vlada generala Sy-rovega je že v svoji nastopni deklaraciji najavila, da hoče nova češkoslovaška živeti v dobrih odnošajih z vsemi svojimi sosedi, zlasti pa z Nemčijo. Zato sodijo, da predstavlja današnji obisk češkoslovaškega zunanjega ministra prvi korak v tej smeri. Zunanji minister Chvalkovsky je prispel v Berlin davi ob 6.30. Na kolodvoru ga je pričakoval in pozdravil češkoslovaški poslanik v Berlinu dr. Mastny z osobjem poslaništva, v imenu nemške vlade pa ga je pozdravil šef protokola zunanjega ministrstva. Po kratkem odmoru na češkoslovaškem poslaništvu se je podal Chvalkovsky pred spomenik padlim junakom »Unter den Linden«, kjer je položil venec s češkoslovaško trobojnico. V spremstvu poslanika dr. Mastnega se je minister Chvalkovsky ob 11. dopoldne podal v zunanje ministrstvo, kjer ga je čakal nemški zunanji minister Ribbentrop. Razgovor med obema državnikoma, kateremu so prisostvovali vodilni uradniki nemškega zunanjega ministrstva in češkoslovaški poslanik v Berlinu, je trajal nad dve uri. O vsebini teh razgovorov čuvajo najstrožjo tajnost. Novnarjem, ki so ga prosili za pojasnila, je Chvalkovsky izjavil, da jim ne more dati nobenih podrobnejših izjav o vsebini svojih razgovorov, lahko pa pove le toliko, da so se nanašali na vprašanja, ki so nastala po spojitvi sudetsko-nemških pokrajin z Nemčijo in o vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje našega osvobojenja in zedinjenja s Hrvati in Srbi v eno državno telo. Kakorkoli je bila nova Akademija ustanovljena po [prizadevanju slovenskih znanstvenikov in naše javnosti, je vendar dejstvo, da brez Jugoslavije ne bi bilo tudi Akademije v Ljubljani, kakor ne bi bilo univerze in tolikih drugih kulturnih naprav. Akademijo v Ljubljani smo dobili v njeni sedanji formi po neizmerno kritičnih dneh, ki so raztrgali toliko iluzij in pokazali, kakor je zapisal češki pesnik, »strašno dno usode«. Bolj kakor kedaj prej se je zdaj pokazala potreba, da z vseh strani in z naporom vseh ljudi dobre volje pomoremo duhu, da premaga materijo. Pokazala se je 'potreba novega, intenzivnejšega dela za humanizacijo politike, za prema- govanje moralne krize, za zmago pravičnosti in resnice v sedanjem neizmerno težkem času. Malim narodom veleva današnji položaj, da odločno strnejo vse svoje sile in da premagujejo notranje razlike in interesna nasprotja z ustvarjanjem skupnih vrelcev zavesti, navdušenja, odporne in obrambne moči. Akademija znanosti m umetnosti v Ljubljani je stopila na vrh našega kulturnega razvoja. Ta vrh pa bo varen samo dotlej, dokler bo imel pod seboj trdna tla. Zato bd bilo samo želeti, da bi visoka institucija naše znanosti in umetnosti razumela duha časa in po svoje pripomogla tudi k ureditvi temeljnih pogojev našega narodnega življenja in moralne moči naše Jugoslavije. monakovskega sporazuma. Zvečer je zunanji minister Chvalkov-sky odpotoval v Monakovo, odkoder se je podal v Berchtesgaden, kjer je bil sprejet pri kancelarju Hitlerju. Iz Berchtesgade-na se bo vrnil v Prago. Po nekaterih vesteh so se današnji razgovori med Ribbentropom in Chvalkov-skym nanašali v glavnem na bodoče mednarodne odnošaje Češkoslovaške. V poučenih krogih zatrjujejo, da je češkoslovaški zunanji minister izjavil tako v Berlinu, kakor v Berchtesgadnu zagotovilo, da češkoslovaška vlada dosedanjega pakta s Francijo in Rusijo ne smatra več za veljavnega, ker sta oba pakta po nastalih izpremembah postala brezpredmetna. S češkoslovaške strani teh vesti do sedaj niso niti zanikali, niti potrdili. V diplomatskih krogih pa pravjo, da bo to vprašanje postalo aktualno šele po končni ureditvi češkoslovaških državnih meja, ko bo Goringov list o pogajanjih Pariz, 13. okt. A A. Havas: Ves nemški tisk posveča največji del svoje pozornosti pogajanjem med Ribbentropom in češkim zunanjm ministrom Chvalkovskim. Essen-ski list »National Zeitung«, čigar dobre zveze z maršalom Goringom so znane, piše pod naslovom »Realistična politika v odnosih med Prago in Berlinnom« med drugim: »Nemška politika, ki je ustvarila zedi-njenje sudetskih oblasti k Nemčiji, ne bo dopustila, da bi na njo vplivala neprija-teljska čustva do nove eCškoslovaške. Nasprotno. Nemčija teži za tem. da se stalno ognjišče nemirov zamenja z novim zado-voljujočim stanjem s stališča notranje politike, a čigar zunanja politika se bo organsko in pametno prilagodila položaju v Srednji Evropi. Pogajanja, ki so se začela zaradi rešitve tekočih vprašanj, pričajo, da Nemčija nima namena, da bi Češkoslovaški še naprej onemogočala pot v novo bodočnost, po kateri sedaj gre. Nova carinska met a za sudetske »ok?ajine Berlin, 13. oktobra. AA. DNB. Nemška finančna uprava je danes prevzela ob 12. opoldne carinsko nadzorstvo na novih mejah v sudetskih pokrajinah Londonska sodba o berlinski razmejitvi Praga, 13. okt. o. Po vesteh iz Londona je prispela tja službena geografska karta novih mej med Češkoslovaško in Nemčijo, kakor jih je določila mednarodna komisija v Berlinu. Pri primerjavi te karte s karto, ki jo je predložil Hitler Chamberlainu v Godesbergu, se je izkazalo, da se je Nemčija ponekod zadovoljila z manjšimi teritorialnimi koncesijami, kakor jih je zahtevala v Godesbergu, drugod pa je dobila več. Končni rezultat je bil ta, da je Nemčiji po monakovskem sporazumu pripadlo več ozemlja, kakor ga je zahtevala v godesberškem ultimatu. Nemška univerza Praga, 13. oktobra, br. Zveza docentov narodne socialistične stranke v Monakovu je izdala poziv vsem nemškim dijakom, docentom in univerzitetnim profesorjem v češkoslovaški, naj se nemudoma prijavijo zveznemu uradu v Monakovu v svrho organizacije posebnega vseučilišča za sudetske pokrajine. Mezde v čsl. delavskih taboriščih praga, 13. okt. br. Današnji listi objavljajo še nekatere podrobnosti o organizaciji delavskih taborišč. Delavci bodo prejemali poleg vse oskrbe, to je hrane, obleke m stanovanja še po 29.70 Kč na teden, oženjeni dlelavci pa bodo dobivali poleg tega za vsakega družinskega člana še posebne doklade v višini 3.15 do 3.80 Kč dnevno. Nov parlament v Italiji Rim. 13. oktobra, a. Poslanska zbornica bo 30. novembra, senat pa 12. decembra sprejel novi zakon o ustanovitvi fašistične ki korporacijske zbornice. Kralj in cesar Viktor Emanuel bo otvoril zakonodajno delo nove zbornice na svečan način 23. marca 1939 o priliki 20-letnice italijanskega fašizma. Vdor japonskih čet v južno Kitajsko Izkrcavanje japonskih čet v Biaškem zalivu se nadaljuje Hongkong, 13. oktobra. AA. Japonci so ves včerajšnji dan nadaljevali izkrcavanje čet in vojnega materiala v zalivu Bias pod varstvom svojih vojnih ladij. Včeraj popoldne so prve japonske čete prodrle 12 milj v notranjost ter se ustavile pred utrjenimi rovi Kitajcev. Bližnje dni za sedaj še m pričakovati večjih vojnih operacij. Po obvestilih iz Čungkinga znaša število japonskih vojako-v, ki so bili izkrcani ne obali Kvan+uitga, prefco 30.000. Čete, Id so se skušale izkrcati s 5 japonskih vojnih ladij v Tumganu, na obali Fukjera pri Amo-ju, so zaradi streljanja kitajske ofcatoe baterije morale opustiti svojo namero. Borba za Hankov Sanghaj, 13. okt. AA. DNB: Operacije japonskih čet proti Hankovu se razvyajo po načrtu na vseh bojiščih. Z zasedbo Hsinjanga na severe so japonske čete končno pretrgale železniško zveso med Hankovom in Pejpingom. Prav teko so japonske čete zavzele pogorje Tatijen ter napredujejo po vseh cestah, ki vodijo v hribe v smeri proti Hankovu. Na nekaterih krajih so prekoračile meje province Hopej. Obkoljevalni načrt se polagoma izs-vršuje. Japonci ao zasedli tudi mesto Sin-taj 30 km južno od Tangsina, važno križišče velikih cest in vodnih poti. Hongkong, 13. okt. AA. (Reuter). Po zanesljivih kitajskih poročilih divja med Pingšanom m Nanšangom srdita bitka. Mesto Tamsui, ki so ga Japonci silno bombardirali, je deloma porušeno. Kitajci so razstrelili vse mostove, ki vodijo v Vajčov. Posvetovanja med Anglijo, Francijo in Ameriko Wa*hington, 13. oktobra. AA. (Havas) Glede na noto japonske vlade, ki opozarja prizadete viade na položaj tujih državljanov na južnem Kitajskem za primer japonskih vojnih operacij, poudarjajo v tukajšnjih diplomatskih krogih, da se kaže potreba skupne akcije Zedinje-nih držav in Francije, ki ima v tem predelu Kitajske važne interese. V istih krogih so mnenja, da se je položaj v Evropi že toliko stabiliziral da b, Anglija in Francija lahko posvetili večjo pokornost reševanju problemov na Daljnem vzhodu. Posvetovanja diplomatskih predstavnikov vseh treh prizadetih držav se bodo nadaljevala ,čim bo ameriško zunanje ministrstvo proučilo japonsko noto. Kje je Blucher T London, 13. oktobra. AA. Dopisnik »Tini esa« iz Rige trdi, da se sovjetska maršal Blucher trenutno nahaja ali v zunanji MoragoiiH &H na Kitajskem, kjer razvija veliko protijafKMisko akcijo. Vest še ni pe-trjena. volilno Nosilec državne liste JRZ bo predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, nosilec liste združene opozicije pa dr. Vladimir Maček — Pogajanja za skupen nastop združene opozicije in JNS Beograd, 13. okt. p. Vsa politična javnost z velikim zanimanjem pričakuje, kako se bodo formirale volilne fronte za decembrske volitve. Jugoslovenska radikalna zajednica pričenja že te dni z volilno kampanjo in že za nedeljo zvečer ob 7. je napovedan govor predsednika vlade in stranke dr. Milana Stojadinoviča na sestanku beograjskih funkcionarjev stranke. Govor bodo prenašale tudi vse radijske postaje. Na sestanku bo dr. Milan Stojadinovič proglašen za nosilca državne kandidatne liste JRZ. Ostale skupine pa prav tako zaključujejo svoje poslednje priprave za volilno borbo. Največje zanimanje politične javnosti se je pokazalo za vprašanje, ali bo opozicija skupno nastopila pri decembrskih volitvah ali ne. V tem pogledu se že nekaj časa izmenjavajo misli in prišlo je tudi do stikov med posameznimi vodilnimi člani opozicijskih skupin. Iz vrst združene opozicije se je izvedelo, da namerava ponuditi volilno sodelovanje glavni parlamentarni opozicijski skupini JNS, pa iudi Ljotičevemu Zboru. Za jutri je sklicana seja ožjega glavnega odbora JNS, ki ima zavzeti stališče stranke. Na poziv predsednika stranke Petra Zivkoviča so se v Beogradu zbrali iz vseh banovin zastopniki stranke, med katerimi se sedaj živahno izmenjavajo misli. Na svojem potovanju v Beograd se je glavni tajnik JNS dr. Kramer v torek zadržal nekaj ur v Zagrebu ter na povabilo obiskal dr. Vladimirja Mačka na njegovem stanovanju. Sestal se je nato tudi z nekaterimi drugimi vodilnimi člani KDK ter s hrvatskimi člani vodstva JNS. O svojih zagrebških razgovorih je včeraj dopoldne poročal predsedstvu Jugoslo-venske nacionalne stranke. Medtem je skoraj v permanenci zasedal delovni odbor združene opozicije, v katerem sta zastopani poleg vseh treh skupin beograjskega dela tudi HSS in SDS Ti sta v Beograd poslali dr. Šuteja, dr Ko-stiča in Večeslava Vilderja. Včeraj dopoldne je delovni odbor sklenil, da bo no-silcc državne liste združene opozicije dr. Vladko Maček, obenem pa da se Jugoslovenski nacionalni stranki in Ljotičevemu Zboru ponudi volilno sodelovanje na osnovi popolne programske samostojnosti vseh treh skupin. O tem je bilo obveščeno predsedstvo Jugoslov. nacionalne stranke in snoči je prišel v stanovanje Miše Tri-1'unoviča, kjer je tedaj zasedal delovni odbor združene opozicije glavni tajnik JNS dr. Kramer kot pooblaščeni delegat stranke. Takoj je bila krajša konferenca med delovnim odborom združene opozicije, v katerem so bili dr. Šutej. dr. Ko-stič. Krsta Miletič, Milan Gavrilovič in Božidar Vlajič, ter dr Kramerjem Kakor je izvedel vaš dopisnik, ob tej priliki ni bilo nikakih pogajanj, temveč je združena opozicija službeno sporočila dr. Kramerju kot zastopniku JNS svoje stališče glede volilnega sodelovanja. Obenem so zastopniki združene opozicije svoje predloge podrobneje pojasnili in utemeljili. Dr. Kramer je sprejel to sporočilo na znanje z izjavo, da bo o njem obvestil vodstvo stranke. V stanovanju predsednika Petra Zivkoviča se je danes dopoldne sestalo predsedstvo JNS, popoldne pa je bila konferenca vseh banovin-skih predstavnikov stranke, ki so že v Beogradu. Na konferenci so pripravili gradivo za jutrišnjo plenarno sejo ožjega glavnega odbora JNS. Vprašanje, ali bo prišlo do sodelovanja med JNS in združeno opozicijo, vzbuja največje zanimanje v vsej javnosti. Beograjski listi prinašajo o tem obširna poročila, seveda vsak s svojega stališča. Mnogo pozornosti je izzval članek, ki je snoči izšel v »Samoupravi«. Glavno glasilo JRZ izraža svoje začudenje, da združena opozicija poziva k sodelovanju uni-taristično JNS in da JNS razpravlja o možnosti, da se tak predlog realizira, čeprav vsakdo ve, da svojega stališča o narodnem edinstvu nikoli ne bo opustila. Vendar pa »Samouprava« priznava, da bo volilna koalicija celokupne opozicije koristna stvar, in pravi, da se bo JRZ takega sodelovanja v resnici iskreno veselila. »Smatramo,« pravi list, »da bi bila taka kolaboracija tudi v interesu normalizacije političnih prilik.« Prometni minister dr. Snaho, ki je, kakor znano, leta 1935. s svojimi ljudmi kandidiral na listi dr. Mačka, je izjavil v današnjem »Vremenu«: »Mi bi se tega jako radovali. ker bi nam to zelo olajšalo našo agitacijo.« Po razpoloženju v krogih JNS se mora reči, da se daljnosežnost in važnost sodelovanja celokupne opozicije v obče uvideva, a v pogledu programa za sodelovanje in glede na psihološke posledice se pojavljajo pripombe, ki kažejo, da mnenja v stranki o možnosti sodelovanja niso nedeljena. Ne more se še danes reči, kakšna bo odločitev stranke in kakšen bo protipredlog, ki ga bo stranka stavila vodstvu združene opozicije. Ravno tako se še ne more reči. ali bo na drugi strani združena opozicija mogla in hotela tak protipredlog tudi sprejeti. Konferencam, ki se vrše danes in jutri, se zaradi tega pripisuje največji pomen. Prva seja Državnega odbora Beograd, 13. okt. p. Državni odbor, ki je po zakonu o volitvah narodnih poslancev najvišji volilni pripravljalni organ, je imel danes dopoldne svojo prvo sejo. Vodil jo je predsednik senata dr. želimir Mazura-nič. Na sejo so prišli vsi člani. Državni odbor je v smislu § 6 zakona o volitvah na- I rodnih poslancev takoj pričel svoje delo in zahteval od vlade ves material o voliščih, o kandidatih za predsednike volišč itd. Prihodnja seja državnega odbora bo 19. t. m. dopoldne. »Vtis govora, ki ni bil govorjen« London, 13. okt. Na zborovanju konservativne stranke je sinoči govoril minister za koordinacijo državne obrambe Inskip. Med drugim je izjavil, da je mir med Anglijo in Nemčijo največja dobrota, ki jo je mogel izkazati angleški narod človeštvu. Vojna bi v sedanjih prilikah povzročila svetovni požar, kakršnega človeštvo še ni doživelo. Toda Anglija je slej ko prej pripravljena braniti z vsemi sredstvi angleško svobodo in angleško posest proti vsakemu napadalcu. Govoreč o pospešenem izvajanju oboroževalnega programa, je minister Inskip napovedal, da bo morala država bolj kakor dosedaj poseči v delavnost industrije, da zagotovi neomejeno in čim hitrejšo izvedbo oboroževalnega programa. Anglija mora biti močna, če se hoče uspešno pogajati z drugimi velesilami. V nadaljnjih izvajanjih je minister Inskip med drugim rekel: »V parlamentarni debati o monakovski konferenci je napravil največji vtis oni govor, ki sploh ni bil izgovorjen. Lloyd George je štiri dni sedel v zbornici in molčal, ker je prepričan, da je bolje molčati, kakor pa predčasno kritizirati politiko vlade. On je sodeloval v Versaillesu in dobro ve, kako zapleteni so taki problemi«. Osnove italijanske zunanje politike Rim, 13. okt. b. Po zasedanju Velikega i fašističnega sveta, na katerem je,Musso- j lini podal pregled mednarodnega položa- ; ja, je vzbudil pozornost članek, ki ga je o italijanski zunanji politiki objavil v ofi-cioznem organu »Giornale d' Italia« njegov direktor. Avtor najprej ugotavlja, da je os Rim-B rlin, podaljšana na Tokio, osrednja točka fašistične zunanje poliri-ke. Ta zunanjepolitični sistem zasleduje tri smotre: varovanje medsebojnih interesov združenih velesil, sodelovanje v smeri izvajanja realistične politike novega evropskega in svetovnega reda. ki bo pravičnejši in bolj spoštovan od dosedanjega, ter stvoritev skupne fronte proti kemunizmu in drugim razdiralnim pokre-tom. ki komunizem pripravljajo in podpirajo. Avtor se nato sprašuje, ali bo monakovska lekcija delovala tudi preko češkoslovaškega primera. Italija si v tem pogledu za sedaj še pridržuje svojo sodbo. Vsekakor pomaga v tej smeri v popolni solidarnosti s svojimi preizkušenimi prijatelji. Vendar pa se ne želi še predajati prezgodnjemu optimizmu in zato ne sprejema za dejstva, kar je komaj upanje ali pa navadno manevriranje. Umik italijanskih prostovoljcev iz Špa- nije nedvomno močno poenostavlja mednarodni značaj španskega vprašanja. Italijanska pomoč nacionalni Španiji je bila doslej uspešna in dragocena za interese vseh evropskih narodov. Toda pri tem nihče ne sme pozabiti besedila italijan-sko-angleške pogodbe, ki karakterizira mednarodni značaj španskega problema. Italija vsekakor ceni prizadevanja angleškega premiera za rešitev te strani vprašanja. Glede sklepa francoske vlade o vzpostavitvi normalnih diplomatskih odnošajev z Italijo se avtor omejuje na ugotovitev, da je to »prvi pogoj slehernega normalnega razvoja političnih odnošajev med velesilami«, sicer pa bi bilo za sedaj preuranjeno, reči o tem kaj več. V Franciji so na delu tudi nasprotne sile in razvoj je spričo tega povsem negotov. Avtor končno opozarja na italijansko sodelovanje z Madžarsko, Poljsko in Jugoslavijo ter zaključuje svoja izvajanja: Jasnost in odločnost idej, nacionalna zavest in sprotna takojšnja solidarnost ljudskih množic so stebri moči italijanske zunanje politike, ki se ne sme zamenjavati s politiko sile, kakor bi to radi v nekaterih krogih pokazali. Francosko priznanje rimskega imperija Rim, 13. okt. br. Francoska vlada je danes oficielno zaprosila za agrement za novega francoskega poslanika v Rimu. Francoska vlada se je odločila ,da imenuje na to izredno važno diplomatsko postojanko sedanjega berlinskega poslanika Francoi-sa Poneeta. Italijanska vlada je dala svoj pristanek takoj. Zato pričakujejo, da bo imenovanje izvršeno že v prihodnjih dneh. Francija že dve leti ni imela poslanika v Rimu, marveč je vodil poslaništvo le odpravnik poslov. Francjia ni hotela imenovati novega poslanika, ker je odklanjala priznanje italijanskega imperija, odnosno abesinske aneksije. Sedaj pa je spremenila svoje stališče in bo novi poslanik akreditiran pri italijanskemu kralju in abe-sinskemu cesarju, s čimer bo de facto in de iure priznan italijanski imperj. S španskih bojišč Barcelona, 13. okt. AA. Vojno ministrstvo poroča, da so republikanske čete ponovno zavzele koto 380 na planoti Colde-coso. Boji se nadaljujejo. Salamanca, 13. okt. AA. (Havas) Poročilo vrhovnega poveljstva pravi, da nacionalistične čete na sektorju pri Ebru še dalje napredujejo. Zavzele so več novih postojank in ustavile republikanske napade. Republikanci so utrpeli hude izgube. Na bojišču je bilo pokopanih 360 mrtvih. Nacionalno letalstvo je v noči 10. oktobra bombardiralo luko San Javier v pokrajini Murciji in tovarno vojnega materiala v Badaloni. Ženeva, 13. okt. AA. Mednarodna komisija za nadzorstvo nad umikom tujih prostovoljcev iz Španije, ki je bila ustanovljena s sklepom sveta Društva narodov z dne 30. septembra, se sestane 14. oktobra v Perpignanu. Prva seja bo posvečena razdelitvi dela. Beležke Volilni govor predsednika vlade po radiu Kakor poročajo beograjski listi, bo ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič v nedeljo, 16. t m. ob 7. zvečer govoril v beograjskem radiu. Govor bosta prenaša': tudi radijski oddajni postaji v Zagrebu i; Ljubljani. Z njim bo predsednik vlade otvoril volilno kampanjo. »Pokopana JNS" Naši čitatelji se še spominjajo iz naših beležk, kdaj že in kolikokrat že sta »Slovenec« in »Slovenski dom« v družbi z drugimi svojimi listi slovesno in za večno pokopala JNS. Zdaj ob razpisu volitev pa oba lista zopet toliko pišeta o JNS, kakor da bi šlo pri teh volitvah samo za odločitev in stališče te stranke. Kako resn čna so vsa taka poročila, to naša javnost iz dosedanjih izkušenj že sama ve, pa se nam zdi nepotrebno, jih kakorkoli popravljati. Ugotavljamo le, da sta dosedaj oba imenovana lista več ko polovico svojega pisanja o volilnih pripravah posvetila ravno JNS. „Volitve bodo" Pod tem naslovom poroča »Domoljub« prav na kratko o razpustu narodne skupščine in razpisu novih volitev. Ugotavlja, da se bodo volitve izvedle po dosedanjem volilnem redu in da sta bila imenovana za ministra Svetislav Hodžera in Ante Ma-štrov;č. nato pa pristavlja: »Nam je samo eno žal, da v sedanji vladi, ki ima pač volilni značaj, še ni zastopnikov večine hrvatskega naroda.« Iz »Slovenskega doma" Opoldanska izdaja »Slovenca« poroča v svoji včerajšnji številki: »Ravnateljstvo velikega državnega industrijskega podjetja »Jugoslovansko jeklo« d. d. je poslaio te dni v tujezemelj-stvo na študije 26 maturantov. Vsi ti bodo študirali na stroške družbe v Angliji. Belgiji, Franciji in Nemčiji. Podjetje je dobilo velikansko število prošenj. Kot se vidi iz seznama sprejetih dijakov, so vsi doma iz Bosne in Srbije, a iz Slovenije ni nobenega.« Domoljub" o dr. Benešu V svojem političnem pregledu piše >Do-moljub« v zadnji številki tudi o odstopu prezidenta dr. Beneša. Pravi, da je moral odstopiti, ker je postal nemogoč, nato pa nadaljuje: »Na zunaj je b;l Beneš zagovornik močnega centralizma, ki se je upiral samoupravnim težnjam narodov, ki so živeli v mejah države, če ni imel zaupanja do tujerodnih narodnosti, se temu ni čuditi. Da pa ni prišel nasproti Slovakom in Rusi-nom, se je pokazalo kot usoden greh. Nova češkoslovaška je ta greh že deloma popravila. Beneš bi na tej poti bil le ovira.« Francosko-belgi j sko prijateljstvo V sredo so v Parizu odkrili spomenik pokojnemu belgijskemu kralju Albertu, ki se je v svetovni vojni bojeval skupno s Francijo in Anglijo. V spremstvu ministrskega predsedn ka in zunanjega ministra Spaaka je prispel na svečanost v Pariz tudi belgijski kralj Leopold. Poleg francoskih uradnih krogov mu je tudj pariško prebivalstvo priredilo svečan in navdušen sprejem, ki je pričal kako tesnp so vezi med Francijo in Belgijo še danes, čeprav se je Belgija zopet vrnila k svoji tradicionalni politiki nevtralnosti. Odkritju spomenika je prisostvovala tudi princesa Marija Pemontska, soproga italijanskega prest.olonasledn;ka. Princcsa je, kakor znano, hčerka pokojnega belgijskega kralja Alberta in sestra sedanjega kralja Leopolda. Tudi ona je bila ob prihodu v Pariz sprejeta z velikimi ovacijami. Zanimiva anketa Ameriški listi poročajo o zanimivi anketi, ki jo je priredil »Zavod za javno mnenje v Zedinjenih državah« o tem, kako ljudje presojajo monakovski sporazum in njegove posledice. Zavod je postavil tri vprašanja: 1. Ali mislite, da sta Anglija in Francija prav postopali, ko sta se namesto za vojno odločili za sprejem Hitlerjevih zahtev? 2. Ali mislite, da so bile nemške zahteve upravičene? 3. Ali mislite, da bo monakovski sporazum zavaroval mir za daljšo dobo let, ali pa, da je samo povečal vojno nevarnost? Na prvo vprašanje je bilo 60% pritrdilnih in 40% zanikalnih odgovorov, na drugo vprašanje pa 63% zanikalnih in 27»/o pritrdilnih odgovorov. Na tretje vprašanje se je glasilo 42. Ijanskega gradu 45.000 din, za razširjenj® ulice Ob Ljubljanici 25.000 din itd. Za napravo definitivne brvi čez Gruberjev prekop v smeri iz Strelišike ulice se osnuje poseben fond. v katerega se odka-žejo vsakoletni tozadevni proračunski zneski. Sličen fond sc osnuje za postavitev' malih stanovanj ter zgraditev trnovskega zavetišča. Za zgraditev javnega stranišča pred glavnim kolodvorom se odobri kredit 200.000 din. Nadalje so bili odobreni še nekateri krediti manjše važnosti. Razne zadeve Mestni svet je rešil vrsto ugovorov in prizivov proti predpisani prirastkarini, kanalski pristojbini, pasji taksi, itd., ki jih jc večinoma zavrnil, in nadalje celo vrsto prošenj za odpis najemnin, taks za večjo uporabo vode in raznih mestnih davščin, ki so večinoma neizterljive in je mestni svet večini prošenj tudi ugodil. Sledila so poročila gradbenega odbora, ki jih je podal njegov načelnik dr. Štele. Prvo točko: program za izdelavo regulacijskega načrta za mesto Ljubljano ter uredbe za njegovo izvajanje je župan odstavil z dnevnega reda. Načelnik je nato predložil izpremenjen pravilnik o mestnih gradbenih taksah, po katerem so deloma dosedanje takse nekaj znižane O tem pravilniku se je razvila kratka debata, po kateri jc bil predloženi pravilnik sprejet z vsemi proti 4 glasovi. Na predlog gradbenega odbora je bilo odobrenih več parcelacij, nato pa tudi pravilnik tehničnega odbora mesenega sveta. Za tem je bilo sklenjeno, da se imenuje nova mrliška veža pri Sv. Križu za --Žale«-. Finančno ministrstvo je zahtevalo, i.aj mestna občina izenači ljubljansko občinsko trošarino na rozine, smokve in *live z zagrebško, ki je za polovico manjša, če bi mestni svet to storil, bi znašal v letošnjem proračunskem letu izpadek do 250.000 din. Zate je sklenil, da odgovori finačnemu ministrstvu v negativom smislu. za prihodnje leto pa bo sklenil, da se na omenjene uvozne predmete uvede uvoznina namesto trošarine. Ugovori, kinematografov Union. Sloga in Matica zoper kazensko odločbo zaradi tihotapstva filmov so b'li zavrnjeni. Zavrnjena je bila nato še cela vrsta uigovorov proti trošarinskim kazenskim odlokom, med drugim tudi ugovora banovinske zaloge šolskih knjig in Učiteljske tiskarne v Ljubljani proti zavrnitvi prošnje za povračilo redne uvoznine na šolskf knjige in zvezke. Krmčno je rešenih več prošenj z« sprejem v domovinsko zvezo ter ustanovljen upravni odbor za sanacijo priključenih krajev. Sledila je še tajna seja. v kateri so bile rešene razne prošnje mestnih uslužbencev. Seja je bila končana ob 22. čeških plebiscitov Nemčija je pristala na delno popravo novih mej Berlin, 13. okt. br. Mednarodni odbor za ureditev sudetsko-nemškega vprašanja se je danes popoldne zopet sestal. Ugotovil je, da bo mogoče določiti nove meje med Nemčijo in češkoslovaško na osnovi zaključkov, ki jih je odbor sprejel na seji 5. oktobra, in da bo lahko mogoče izvršiti tudi eventualne spremembe sedanjih meja. Glede na te okol- ščine je bilo sklenjeno, da bi bilo oportuno opustiti vsako plebiscitno akcijo. Odbor je sprejel na znanje, da je bil v tem vprašanju dosežen neposredni sporazum med češkoslovaško in nemško vlado. Sklenil je, da se bo takoj uredilo vse potrebno, da bi sc sedanja mejna črta v skladu s teritorialnimi prilikami popravila. Spaak o belgijski zunanji politiki Bruselj, 13. okt. br. Ministrski predsednik in zunanji m nister Spaak je podal danes na seji zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice ekspoze o belgijski zunanji politiki. V svojem govoru je podrobno opisal nevtralno stališče, ki ga je Belgija zavzela ob pril'ki zadnje mednarodne krize. Glede na nemške kolonialne zahteve je poudaril, da belgijska vlada ne bo nikoli dopustila nikakih pogajanj o prepustitvi belgijskega Konga Nemčiji, Na vprašanje socialistčnega poslanca Pieran-da ali je vlada dobila od Francije kakšna zagotovila, da francoska vojska v primeru vojne ne bo vdrla na belgijsko ozemlje, je Spaak odgovoril pritrdilno. Na vprašanje, ali bi belgijska vlada nemudno obvestila londonsko in pariško vlado, če bi nemška letala v primeru vojne preletela belgijsko ozemlje ter .zahtevala pomoči v smislu garancijske pogodbe, je ministrski predsednik prav tako odgovoril pritrdilno. Kar se tiče utrdb, ki jih sedaj grade na južni belgijski meji, je Spaak izjavil, da te utrdbe niso niti vojaško niti politično v nikaki zvezi z onimi na vzhodni meji m da tudi niso tako pomembne. Velika policijska racija v Sofiji Sofija, 14. okt. br. Danes popoldne je policija ob sodelovanju vojaštva izvršila velipotezno racijo v Sofiji. Ustavljen je bil ves promet. Policijski organi so preiskali sleherno hišo in izvršili številne aretacije oseb, ki niso imele v redu svojih papirjev. Med aretiranci je tudi mnogo takih, ki jih je policija že dolgo iskala. Sele ob 18. -je bila preiskava končana m promet" zopet obnovljen. 15 dnevno žalovanje na dvoru Beograd, 13. oktobra. AA. Zaradi smrti ruskega velikega kneza Kirila Vladimiro-viča bo dvor žaloval 15 dni in sicer od 13. do 27. oktobra. Potresni sunki v Prekmurju čakovec, 13. okt V pretekli noči, ob 1.30, so v Medjimurju in Prekmurju zopet čutih potresni sunek, v zadnjih 10 dneh je bil to že peti potres, ki je napravil nekaj škode po kmečkih hišah. Iz poštne službe Beograd. 13. okt. p. V poštni službi so bile premeščene naslednje kontrolorke: Julija Fleischer iz Črnomlja v Kamnik, Marija Kržišnik s pošte Ljubljana I v Kočevje, Hedviga Truger iz Kočevja rta pošto Ljubljana I, Marija Levstek iz Mojstrane v Celje. Frančiška Olivšič s pošte Ljubljana I v Mojstrano in inšpektor Konstantin Bočkovič iz Celja k Sv. Lenartu. Lahkoatletski troboj odpovedan Zagreb, 13. okt. p. Jugoslovenska lah-koatletska zveza je odpovedala lahkoatletski troboj Zagreba, Beograda in Ljubljane. ki so ga nameravali prirediti od 21. do 23. t. m. v Zagrebu. Splitske lahko-atletske organizacije so namreč zahtevale, naj se tud^ njihovi atleti pritegnejo k temu tekmovanju. Lahkoatletska zveza je načelno na to pristala. Ker pa ni bilo mogoče zbrati potrebnih finančnih sredstev za prireditev četveroboja in ker tudi vremenske prilike ne dopuščajo talke prireditve v jeseni, je bil lahkoatletski miting odgoden. Dunajska: Delno oblačno, južno-zapadm vetrovi, temperatura brez spremembe. Naši kraji in Ifndfe Mrtvim v čast, revnim v pomoč Nova akcija vrhovnega socialnega sveta Svecanostno oblečena — svecanostno razpoložena, lepa in negovana! ELIDA@KRE SSS?« Ljubljana, 13. okiobta. Snoči je imel ljubljanski vrhovni socalni svet sejo na magistratu. Po daljšem razpravljanju je bilo sklenjeno, da se v spomin mrtvih priredi letos obširna akcija v pomoč siromašnim. V tem zmislu objavlja ljubljanski župan g. dr. Juro Jhllešič naslednji poziv: Ljubljanski občani! Bližnji vsi sveti in verne duše nas opominjajo, da se spomnimo svojih rajnih z molitvijo in z obiskom grobov. Kakor vsako leto bo tudi letos vsa Ljubljana rada hitela obiskat pokojne in jim prižgala sveče na okrašenih grobovih. Upravičeno se ponašamo, da ima Ljubljana zares bogato okrašena pokopališča in da z velikimi žrtvami za svtče in cvetje izkazuje ča.st mrtvim. Zadnje cvetje in v ostri sapi plapolajoča plamenčki tisočev sveč na grobovih pa o praznikih mrtvih naznanjajo tudi bližnjo zimo in z njo zlasti revnejšemu prebivalstvu tudi prihod težkih skrbi. žrtvuj mo vsaj del za pokopališča namenjenega razK°š.ja našim revežem, da jim olajšamo tegobe zim« ! Za sto in ctotisoče cvetja usahne in mene na pokopališčih brez haska in koristi, po vsem mestu pa tisoči 'rpe pomanjkanje. Mestna občina ljubljanska nima dovolj sredstev za odpravo vse brezposelnost in nima dosti zaslužka ter kruha, da bi nasitila vse r.vne. Precej Ljubljančanov prostovoljno prispeva manjše zneske v mestni socialni sklad za brezposelne, ki so nam lan, napravili toliko lepih poti in sprehajališč v veselje tujcev in domačinov, zlasti pa v korist zdravju mladine. Poleg visokih proračunskih vsot je zbrana še vedno premajhna vsota za zimsko pomoč, zalo vas vabim in prosim, da POČASTITE SVOJE DRAGE RAJNE Z DOBRIMI DELI. Nad sto let je Ljubljana zbirala odkupnine ob godovih, rojstnih dnevih in ob Maribor. 13. oktobra Poročali smo večkrat o perečem problemu zgraditve nove carinarnice v Mariboru. Kdor ve. v kako tesnih neprimernih prostorih je morala poslovati naša mariborska glavna carinarnica in v kakšnih prilikah še posluje, mora v polni meri razumeti in odobravati neštete intervencije in korake, ki so jih izvršili v zadnjih letih mariborski pridobitni krogi v zvezi z nujno potrebo gradnje nove carinarnice. Žal je bila zadeva licitacija nekajkrat brezuspešna Končno ie dobila gradbena dela ljubljanska stavbna tvrdka Gabrijei-čič. Zadeva pa še ni bila končana, ker je bilo treba čakati na poslednje formalne odločitve m pristanek kontrole za državne nabave. V zadnjem času se je zbiralo v E nspielerjevi ulici polno brezposelnih delavcev, ki so upali, da bodo dobili zaslužek. Prihajal' pa so zaman, ker z gradnjo v smislu predpisov do rešitve poslednjih formalnosti ni bilo mogoče pričeti. Zdaj pa je gradbeni minister odobril licitacije Ljubljana, 13. oktobra Maloželeznišlka družba je po svetokri-Ški tramvajski progi na poslu z obnovitvijo stare, že dokaj obrabljene dolenjske proge. Stare tirnic? so tja do pričetka Rožne ulioe potrgane in deloma že odstranjene. Ker prejšnji tir ni imel pravega temelja, sedaj povsod kopljejo precej g obok<>, cla morejo položit^ debelejše pod-p.EŠko kamenje, na "katero nasipljejo drobir, da je tir izravnan. Odvišnji izkopani gramoz vozijo na Grudnovo nabrežje, kjer v precejšnji ožini prehaja nabrežje na šentjakobski most in ga bodo po sredini vsakem Novem letu, prav tako pa tudi ob pogrebih, da je s temi odkupninami pomagala mestnim revežem. V mestnem zavetišču za onemogle spletajo stare ženice in starčki vence, da z njimi okrasite grobove svojih dragih. Članice in člani v Vrhovnem socialnem svetu mesta Ljubljane združenih dobrodelnih organizacij in človekoljubnih društev vam ponudijo te vence, da se z dobrimi deli odkupite prevelikega razkošja na pokopališčih. Za vsako odkupnino dobite viden znak hvaležnosti mestnih revežev in sicer za 20 din majhen venček s trakom, za 100 din pa velik venec s trakom v barvah mesta Ljubljane. Tudi v svečami na grobovih lahko po-kažete svoje dobro srce za trpeče someščane. Mestni socialni urad vam hkrati z venci ponudi sveče v mestnih belo-zele-nih barvah, da jih o prazniku mrtvih prižgete na pokopališčih. Vsaka sveča bo pričala, da stP za mestne reveže darovali 5 din.' Te sveče bodo omogočile, da tudi revnejši sloji lahko svoje rajne počaste z dobrimi deil. Sorodniki Ljubljančanov pa počivajo tudi po pokopališčih in celo po daljnih deželah na bojnih poljanah, kjer jim ni-kdo ne prižge sveče. Venci in sveče v ljubljanskih barvah naj povsod opozarjajo na grobove Ljubljančanov na naših pokopališčih pa okrasimo grobove vojnih žrtev z belo-zelenimi svečami in venci v dobrodelne namene. 2e te dni vas zastopnic? in zastopniki Vrhovnega socialnega sveta naprosijo za darilo za zimsko pomoč, a pred vsemi svetimi dobite darovani vsoti ustrezajoče število vincev ali sveč. Kakor se je Ljubljana doslej ponašala s svojim razkošjem na pokopališčih, tako Si bodo letos na svoj praznik duše umrlih radovale dobrih src svojcev. Reveži bodo molili za pokoj naših rajnih, druga mesta in dežele se pa bodo s pohvalo ozirali na naše mesto in občudovali zlato srce Ljubljane. Počastimo naše rajne z dobrimi deli! za novo poslopje mariborske glavne carinarnice, tako da se bodo gradbena dela lahko takoj pričela, v primeru neugodnega vremena pa takoj pomladi 1939. Celotni gradbeni program je zamišljen glede nove stavbe mariborske glavne carinarnice v treh fazah. Najprej je v načrtu zgradnja novega večnadstropnega uradnega poslopja mariborske glavne carinarnice. Gradbeni stroški se računajo na približno 7 milijonov dinarjev. V kompleksu te stavbe bodo tudi nova carinska skladišča. Notranja oprema prostorov je zamišljena v najmodernejšem slogu. V drugi etapi je zamišljena gradnja dovoznih prometnih žil in cest, ki jih bodo tlakovali iz dohodkov kaldrminskega fonda, kakor gradnjo cari-narniškega poslopja. V Hretji fazi pa se predvideva postavitev posebnih stanovanjskih hiš za carinske uradnike v Aškerčevi ulici. Celotni gradbeni stroški vseh treh etap se računajo na nad 15 milijonov din. Seveda je izvedba tega velikopoteznega gradbenega načrta predvidena za daljšo dobo. celo na meter visoko nasuli zaradi sedanjega klanca. Druga skupina naklada izkop na veliki mestni tovorni avto, ki ga odvaža na Hradeckega cesto, kjer bo material služil za izravnavo podgolovške prometne ceste. Karlovško cesto, kj je nekaj let sem kričala po temeljiti ureditvi, bodo vendarle nekoliko popravili s tem, da jo bodo že od Posavčeve hiše znižali po vsej dolžini tja do Florijansk, ulice. Ponekod od 30 do 40 cm, ob grajski strani celo do pol metra, saj pada cesta zlasti okrog Jeran-čičeve in Batjelove hiše naglo navzdol in se je bilo ob velikem prometu na njej bar ti večjih nesreč. Glavno delo pri obnavljanju dolenjskega tramvaja je osredotočeno ob posestvu baronice Lazzarinijeve (nekdanje Waser-jeve vojašnice). Tod je mestna občina odkupila od lastnice po vsej doližni ed n do dva metra grajskega sveta, ki ga potrebuje za dvotirno izogibališče tramvajskih vozov. Podreti morajo skoro sto metrov dolgo ograjo iz težkih kvadrov, ki jih kamnarji na vrhu Janežičeve ulice stro-kovnjaško obsekavajo, drugi delavci pa s krampi odkopavajo hribinskj svet. Na koncu te ograj? se vrše pogajanja še s sosedom glede odvzema potrebnega sveta. Od češnovarjeve, oziroma na nasprotni strani od Babičeve hiše, kjer se pričenja Dolenjska cesta, grade poleg tramvajske proge več metrov globok odtočni kanal in je Dolenjska cesta do Marenče-tove hiše (Orlove ulice) preprežena z visokimi kupi izkopan? zemlje. Na desni strani Dolenjske ceste ob Babičevi hiši bodo odstrani^ š-? tistih par kostanjev, ki so v veliko spotiko ondotnemu živahnemu prometu Nasproti Marenčeta so od-krhnili za nekaj metrov sveta, ki ga potrebujejo za novo izogibališče, da bo odprta cesta lahko služila v dosedanji meri svojemu namenu. Ves promet za pešce je močno otežkočen in utrudljiv. Te dni izmenjavajo presek tračnic na železniški progi in so jih nadomestil; že z novo garnituro, številne podgolovške studence morajo odvajati v cevi, ki jih oddajajo dalje. Pri obnovitvenih delih na dolenjski tramvajski progi je zaposlenih okrog sto delavcev raznih branž. če bo vreme znos-ljivo, bodo progo v približno šestih t' d- Ljubljana, 12. oktobra Sodišče ima zadnji čas opravka z veliko tatvino benena in strojnega olja. ki zavzema obseg, da podobne še ne pomni naša sodna kronika. V nekem skladišču bencina izven mesta se je dal nekdo, ki mu je bil v nočnih urah zaupan posel čuvaja zaloge, zaplesti v nedovoljene kupčije z nekaj taksišoferji iz mesta, ki so želeli pr ti do bencina in do strojnega olja najfinejše kvalitete za majhen denar. Mož je v resnici na tihem ponaredil ključ od črpalke, ki je bil sicer zelo rafinirano izdelan, v urah, ko je opravljal nočno stražo, pa so prihajali šoferji k njemu, in kolikršna je bila že potreba, prevzemali večje in manjše količine bene na in olja po smešno nizkih cenah, ki so včasih dosegle komaj četrtino tržnih cen. Kupci blaga po navadi niso vozili v mesto, ker so se bali, da jih na mitnici razkrinkajo, temveč so puščali po cele zaloge bencina po raznih krajih v ljubljanski okolici, da so ga pozneje lahko vzeli s seboj, kadar jih je pot privedla mimo. Ugotovljenih pa je tudi nekaj primerov, ko so ukradeni bencin v večjih kol:činah z avtomobili pretihotapili čez mestno mejo. V dejanje je zapletenih več oseb. od katerih jih je nekaj že v sodnih zaporih. Koliko bencina in olja je bilo na ta način pokradenega, pre skava doslej niti približno še ni mogla ugotoviti. Vsa znamenja pa kažejo, da gre za stotine in stotine litrov in za precejšnjo vsoto tisočakov. Tatvina usnja v Mostah pojasnjena Na kratko smo že poročali o ponovni tatvini usnja, ki je pred nekaj tedni — v vrednosti nekaj težkih tisočakov — izginilo iz skladišča znane tvornice Adolfa Mergenthalerja na Zaloški cesti. Policija je takoj, ko je bila tatvina prijavljena, uvedla obširne poizvedbe in po-zaprla tudi nekaj sumljivcev, a izprva ni kazalo, da bo preiskava odkrila pravo sled. Nato pa se je sum zgostil okrog znanega vlomilca Viktorja Bana, ki je posebno izvežban v kraji po trgovskih in tovarniških skladiščih. Komaj pred kakšnim mesecem se je Ban vrnil iz zapora, kjer je presedel tri leta zaradi vlomov, izvršenih v sklad'šča tekstilnih tvornic Beer-Hribernik v Tacnu in Eifler na Tyrševi cesti. Komaj se je po prestani kazni vrnil na svobodo, je bil osumljen, da je pri nekem vlomu v mestu odnesel več zlatnine, a na kriminalnem oddelku mu niso mogli čestitala k uspehu. Najbolj prisrčni sta bili dve gratulantki: 31etna Ivanka Hri-stova in 41etna Nadežda Spasova. ki sta izročili Slavčkom lepe šopke ter jim poželeli še mnogo uspehov in skorajšnje svidenje. Trdno vez med pevci in poslušalci je povezala ga. Vitanova, ki je pred vsako pesmijo podala njeno karakteristiko in kratko vsebino. Po koncertu se je Slavčkom ponovno zahvalila ga. Vitanova in jih povabila, da pridejo zopet, toda za daljšo dobo v bratsko Bolgarijo. Popoldne ob 15. uri smo se odpeljali v carjevo letno rezidenco Vranje, ki je oddaljena od Sofije 11 km. Dva ogromna avtobusa, v katerih so se namestili tudi številni znanci, sta nas pripeljala pred vhod na posestvo ki obsega 3.000 ha. Na vratih nas je pozdravil upravnik carskega imenja. Otroci so si ogledali krasne parke, vzorno gospodarstvo in vrtnarstvo ter so prejeli mnogo cvetja. Posebnost cve-tličnjaka je viktoria regina, ki ima liste nad poldrugi meter v premeru. Le z največjo težavo smo polovili Slavčke po parkih in jih odpeljali nazaj v Sofijo. Zvečer je priredil Prosvetni sojuz svečan banket za spremljevalce v Junior-Palasu. Udeležili so se ga predstavniki oblastev in društev. Zbrane je pozdravil predsednik Brzakov. Odgovoril mu je Drago Supančič. Danes, 10. t. m. zjutraj je bilo veliko preseljevanje Slavčkov. Na željo malih Bolgarov so se morali preseliti k učencem V. meščanske šole. Zjutraj ob 9. uri so se zbrali k slovesu v III. meščanski šoli. Otroci so jokali in prosili, naj jim še pustimo Slavčke, ki so jim tako ljubi. Slavčke so tudi obdarovali z raznimi darili. Janeza nismo spoznali, ves je nov od pete do glave. Obraz mu gre ves čas na smeh. Dobil je obleko, perilo in še kaj. Za vsakim oglom si videl po nih obnovili od Amerikam ca, kjer bo zvezana še letošnjo leto nova proga s staro progo, kaKih petdeset metrov od Marenčeta dalje. Mnogi še ne vedo, da je bil posebno hud boj za nadaljevanj? dolenjske tramvajske proge do Rakovnika. V zadnjem času se mnogo govori, da je Rakovnik silno pritiskal za uresničenje tega podaljška. In zmagal je. Tramvajska proga se bo podaljšala ne le do Rakovnika, temveč celo preko njega do mej? mestne občine ljubljanske, do Plankarja. skoraj cel kilometer dalje od konca sedanjega pri mitnici. Tako bo konec večnih tožb o zapostavljanju tega okraja. ničesar dokazati, čeprav so našli pri njem precej denarja, ne da bi bil mogel izpričati kakšen pošten opravek. Tako so ga izpustili, takoj nato pa je bilo vlomljeno pri Mergenthalerju. Policija je Bana vnovič poiskala, in ko je zbrala dokaze, da ima tatvino usnja v resn!ci na vesti, je aretirala še pet njegovih sodelavcev. med njimi tudi neko žensko. Vlom je izvršil Ban sam, ostali pa so mu pomagali spravljati blago v denar. Matevž je v Italiji zapravil par konjev Pred dnevi smo poročali o tatvini dveh konj, ki ju je bil posestnik Matevž Milavec iz Maribora kupil na Rakeku in v Cerknici ju nato izročil posestniku Francetu U. iz Ivanjega sela, da mu ju prižene v Maribor. Po težkem prizadevanju je policiji nazadnje uspelo, da razjasni vso zgodbo. France U je Milavčeva konja nekaj dni potem, ko ju je bil prevzel, v resnici prignal v LogJtec. kjer se je ustavil v neki gostilni, nato pa takoj poiskal 23-letnega Matevža A., ki je znan tihotapcc. Ž njim in še z nekim starejšim mešetarjem so se domenili, naj Matevž spravi konja čez mejo in ju v Italiji za lire proda. Matevž je prevzel živali in ju odgnal, a po kupčijskih Florijan Zorko f -- Natanko pred tre- mi meseci, dne 14. julija, smo se v »Jutru< spominjali častitljivega dolenjskega očaka posestnika in gostilničarja Florjana Zorka iz Družinske vasi pri Beli Cerkvi, ki je nekaj dni prej praznoval svojo 94-letnico. žal mu je bilo le kratko dano uživati dotedanjo čilost in vedrino. Danes je Florijan Zorko že na mrtvaškem odru. Pokojnik je bil sin vzornega gospodarja. Po očetovi smrti je prevzel domačijo in gostilno, ki že dolgo slovi zaradi dobre postrežbe, zlasti pa tudi zato, ker je Florijan znal vedno občevati z gosti, že v mladosti je bil vedno v prvih vrstah borcev za napredne ideje. Dolgo vrsto let je uspešno županoval ter sodeloval pri cestnem odboru, krajevnem šolskem svetu in drugod. Njegovo trajno delo ostane cesta Kronovo—Šmarjeta. Pomagal je ustanoviti gasilsko društvo v Beli Cerkvi, več ko pol stoletja je sodeloval pri Sokolu in še kot 901etnik je bil zvest član zelene bratovščine. Bil je splošno priljubljen in ugleden mož. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob pol 16. Pokojnemu dolenjskemu očaku naj bo ohranjen časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! poslih se jc zamudil kar kakšne tri dni. Ko se je na tihem vrnil, se je skril doma s slabo vestjo: niti beliča ni prinesel čez mejo, skoraj ves izkupiček jc za veselja čil v Italiji, nekaj malega pa je na povratku iz strahu pred našimi obmejnimi orflani nekje v go/du skril. Včeraj je pol:cija zaključila zasliševanje in vse tri slepa i je izročila sodišču. Konja sta bila vredna nekaj nad 10.000 din. Arctiranci bodo morali Milav-cu škodo povrniti. Doživljaji Trboveljski! Sofija - Pernik, 11. okt. Popoldne pred koncertom v Sofiji so Slavčki počivali, da nastopijo sveži na koncertu, za katerega je vladalo ogromno zanimanje. Prostrana dvorana je bila polna. Zastopani so bili vsi uradi, društva in i kulturne organizacije. Že pred koncertom j jim je poslal opolnomočeni minister jugoslovenski poslanik Jurišič sladkorčke. Prvi del koncerta je takoj užgal mnogo-brojno publiko. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Se bolj so bili navdušeni So-fljani, ko so v prvem delu obkrožile male pevčke sofijske učiteljice v krasnih narodnih nošah in so skupaj zapeli »Drež-nico«. Po prvem delu so poklonili Slavčkom cvetje, vence in mladinske pesmarice. Krasen šopek je izročil g minister Jurišič. V imenu sofijskih učiteljic je čestitala učiteljica Kovačeva, ki je že prejšnji dan napisala topel članek o slovenski mladinski glasbi v dnevniku »Den«. Male mladinske operete jim je izročil skupno s čestitkami maestro Atanasov, najboljši mladinski pisatelj in prvi pobornik za mladinsko glasbo. Nato je čestital Slavčkom v imenu sofijske mladine Svetoslav Kasabov, učenec II. razreda. Svoje male brate je pozdravil takole: Spoštovani go-sood dirigent, mili tovariši! V imenu sofijskih učencev se vam od srca zahvaljujem za krasne pesmi, ki ste nam jih zapeli Dokazali ste. da z vso upravičenostjo nosite ime »Slavčki«. Pesmi Slavcka in vaše pesmi zapustijo nepozabne utise v naših srcih. Ponosni smo, da smo vas culi in bodite uverjeni, da vas ne bomo nikoli pozabili. Se enkrat se vam srčno zahvaljujemo za ta nepozabni večer in vas , t slavčkov v Bolgariji prosimo, da sporočite naša topla bratska čustva vsem svojim sestram in bratom, ki so tudi naše sestre in bratje. Sledile so solo-točke Rezike Koritniko-ve in duet s Pepco Vidergarjevo. Tudi obe solistki sta prejeli lepe šopke. V imenu BJ lige je izročila venec ga. Ilijeva. Po končanem sporedu so morali Slavčki dodati še več pesmi. Zapeli so še: »Oj Triglav, moj dom« in z vso dvorano še »Hej Slovani«. Z največjo težavo so zapustili dvorano. V garderobi so že čakali razni glasbeniki, ki so čestitali Slavčkom k velikemu uspehu. Slavčki so odšli spat. Sofijske učiteljice pa so spremljevalcem priredile zabavni večer v restavraciji »Blga-riji«. V nedeljo zjutraj so peli Slavčki v katoliški cerkvi pri maši. Cerkev je bila natlačena. Po maši so pa pohiteli v gledališče »Royal« h koncertu za šolsko mladino. Gledališče je veliko, toda premajhno za ono množico dece, ki je hotela čuti Slavčke. Na tisoče otrok je moralo domov. Sofijsko prosvetno načelstvo je naprosilo vodstvo Slavčkov, da priredi še en koncert za šolsko mladino, in sicer v torek dopoldne. Želji moramo ustreči. Med koncertom so dobili Slavčki povabilo, da pri-rede pred odhodom še radio-koncert_ za Sofijo, Plovdiv in Varno. Vsi izražajo željo, naj gostovanje podaljšamo. — No, to žal ni mogoče, prošnja za dopust ne bo do takrat rešena in kaj veš, kaj nas potem čaka! Mali Bolgari so disciplinirano vztrajali do konca koncerta, ki je trajal zaradi pogostih ponovitev nad dve uri. Take matineje Slavčki še niso doživeli. Za skoraj vsako pesmijo je prihitela na oder nova deputacija s cvetjem in venci ter Nevarno razširjanje koruznega molja Napadena je letos skoraj vsaka peta betev Dobova, 13. oktobra Svojčas je izdala banska uprava odločbo, da je treba koruznega molja sistematsko zatirati. Predvsem je odredila, da mora vsak pridelovalec koruze vso koruznico najkasneje do maja porabiti (za nrano ali steljo) ali pa jo uničiti, sežgati. Do tega časa se namreč molj preobrazi v bulo, nakar izleze in začno samice svoje delo raz- plojevanja. Ljudje niso polagali na to odločbo dovolj pažnje, tudi ni občina, ki je prva zadevna nadzorna oblast, vodila o tem računa. Kmetovalci so puščali koruznico nedotaknjeno, zloženo v kopičih. Posledica te- mu je, da je bila letos napadena sKoraj vsaka peta betev in so se mnoge zlomile. Sred na betve je prevrtana na dolgo po sredini. Tako betvo spoznaš po drobirju, ki izpada iz nje. če betev prelomimo ali prerežemo, naletimo na poldrug centimeter dolgega, umazanobelega črva. V mnogih primerih niso napadene samo betve, temveč tudi koruzni stroki sani'. Gotovo ne dela ta črv škode samo pri nas, marveč je nevarnost, da bo drugo leto nastopil v še večji meri. Zato naj pristojno oblastvo opozori nanj in zapove kmetovalcem zatirati škodljivca. Na snlošno željo občinstva PONAVLJAMO še danes prekrasni velefilm z lepo «a spiosno ^ciju^Mv, . - ŽARAH LEANDER. Zadnja prilika! V 1 W A Kino Union, 22-21 ob 16., 19. in 21. dva in dva, ki sta stikala glave in si brisala oči. . ... V peti meščanski šoli nas je čakal nov, krasen sprejem. Učenci so stali v špalirju že daleč pred šolo. Prvo so pozdravili Slavčke občinski svetovalci tega okraja, odposlanec ministra prosvete in vsi šolski upravitelji. V šolski dvorani so priredili otroci koncert za Slavčke. Posebno zanimiva je bila pevska ura, ki nam jo je pokazal s svojimi malimi pevci znani pedagog Gončo Bočev. On poučuje popolnoma po svojstveni metodi. Otroci so neverjetno teoretsko podkovani in pojo na prvi pogled. Kako velika je razlika med glasbeno izobrazbo na tukajšnjih meščanskih šolah in na naših šolah! Prav je imel Emil Adamič, ki je pred leti zapisal, naj se naša šola ravna po bolgarskih, ki so v marsičem pred nami. Ta šola ima celo lastno radijsko postajo. Vso prireditev v dvorani so prenašali v posamezne razrede, kjer so učenci lahko poslušali celotni spored. Ce želi tukajšnji ravnatelj sporočati kako navodilo otrokom v posameznih razredih, stopi pred mikrofon in vsi razredi čujejo njegova naročila. Vsega tega ni uredila občina. To so darovali starši, ki imajo posebno društvo in plačujejo poleg redne članarine še pet levov za razne naprave v šoli. Tako so s temi prispevki uredili krasen vrt, kopališče m športno igrišče. Po koncertu so bili Slavčki povabljeni v obednico, kjer so jim učiteljice postregle s kosilom. Nato so se Slavčki sestali z učenci in si izmenjali naslove. Zbrane sta pozdravila Georgij Jakimov, občinski svetnik in ravnatelj zavoda Govorniki so izražali želje, da se tudi bolgarski mladini ponudi prilika za obisk Jugoslavije. Slavčki so povabili male bolgarske pevce, da jih posetijo. Dva avtobusa sta odpeljala Slavčke na kolodvor za potovanje v Pernik. Koncert v Perniku je pod pokroviteljstvom ministra za trgovino, obrt in industrijo g. Ni-kiforova. Slavčke je spremljala na kolodvor in v Pernik množica znancev in prijateljev. Celotno je bil zastopan odbor pevskega zbora sofijskih učiteljic. Krasna je vožnja z vlakom iz Sofije, v velikem loku v sotesko med Vitošo in Staro Planino. V daljavi se pokaže vsa Sofija z zlato streho cerkve osvobojenja, Aleksander Nevski. Pod nami je Knjaževo. krasno letovišče z lepimi utami. ki ga veže s Sofijo tlakovana cesta, vodeča v Solun. Bogata je Bolgarija. Pod Vitošo se pase.io številne črede drobnice in govedi, polja so lepo obdelana. Peljemo se mimo Gornje Banje, znanega kopališča s toplo in radioaktivno vodo. Krepko sope vlak v višino. Naenkrat se odpre krasen razgled v dolino Pernik Že drdramo po industrijskih tirih mimo železarne v mesto Pernik. največji bolgarski rudnik z 18.000 prebivalci. Iz stanovanjskih hiš, ki so postavljene ob progi in okrašene, pozdravljajo Slavčke. Na postaji je gneča. Ob prihodu je zaigrala rudarska godba jugoslovensko in bolgarsko himno. Mali Perničani so predrli kordon in pohiteli k Slavčkom. Za pozdrav, ki ga je sporočila majhna Bol-garka, se je zahvalila naša Rezika. Rudarski otroci so izročili Slavčkom bolgarske zastavice, sami so pa obdržali jugoslovenske. Po daljšem prizadevanju se nam je posrečilo urediti sprevod, ki je krenil po cesti proti ravnatelj stvu rudnika. Rudarji in delavci, ki so bili ta dan zaradi prihoda Slavčkov prosti, so navdušeno pozdravljali male rudarske brate. Odkritih glav so klicali Slavčkom: »Dobrodošli, naši mili gosti!« Tako je sprevod spet vzbudil veliko manifestacijo. Nova mariborska carinarnica bo z ostalimi poslopji veljala 15 milijonov din Kako obnavljajo dolenjski tramvaj V bodoče bo proga tekla do Plankarja Sedma — ne kradi! Tudi bencin je pod zaporo te zapovedi V nedeljo na TOMBOLO V KRANJ? Vrši se ob vsakem vremenu! Pričetek točno ob 2. uri pop. Samo danes in jutri so tablice po DIN 5.—; v nedeljo pa po DIN 6.—. Domače vesli * Iz »Službenega Usta«. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine« št. 82 z dne 12. t. m. objavlja pravilnik o delih, ki se smejo izvrševati v breme državnega in banovinskih skladov in cestnega sklada za ozemlje uprave mesta Beograda, spremembe in dopolnitve drugega odstavka § 5. pravilnika o povračilu stroškov za službena potovanja monopolskih delavcev, odločbo o blagu, ki se izvaža za plačilo v prostih devizah, objavo o spremembi meje med župnijama Kamnik in Rova in razne objave iz »Službenih novin«. * Telesni ostanki Didaka Buntiča v rodnem kraju. Preteklo nedeljo je minilo 67 let, odkar se je v Hercegovini rodil fra Didak Buntič, sloveči narodni in socialni delavec. V nedeljo so zatorej svečano prenesli njegove ostanke v cerkev na Širokem bregu, da bo zdaj; 16 let po svoji smrti, užival večni pokoj v rodnem kraju. K svečanosti se je zbralo mnogo ljudi. * Razpisane službe. Kr. banska uprava razpisuje tri službena mesta banovinskih dnevničarjev-strojnikov za strežbo pri cestno-vzdrževalnih strojih. Prošnje je vložiti do 31. oktobra pri kr. banski upravi v Ljubljani. — Kr. banska uprava dravske banovine. Res i® - nizke cene w jesen. Nova pošiljka za gospode: Trpežni sportex m DIN 150.- Lep kamgarn za popoldan in zvečer at m p m DIN i-313«'™ MANUFAKTURA F.KS. SOUVAN MESTNI TRG 24 * Danski in švedski arhitekti v Dubrovniku. S parnikom »Prestolonaslednik Peter« je prispelo v Dubrovnik 60 danskih in švedskih arhitektov, ki želijo na Jadranu proučevati arhitekturo. V Dubrovniku so si z velikim zanimanjem ogledali mo-numentalne stavbe, zlasti knežji dvor. Nato so odpotovali v Boko Kotorsko. * Rojstvo na parniku »Ljubljani«. Ko je v sredo zvečer priplul znani parnik Jadranske plovidbe »Ljubljana« v gruško pristanišče, se je brž razvedelo, da imajo na parniku krepkega novorojenčka. Porodila ga je Franica Stankovičeva, z otoka Korčule, ki je bila namenjena v du-brovniško porodnišnico, pa jo je srečni dogodek prehitel na ladji. Seveda je poveljstvo ladje spravilo mlado mater v udobno kabino in k sreči je na ladji bila tudi neka babica, takisto namenjena v Dubrovnik. Naposled so se pa še tako dogovorili, da bo kapitan Vidas šel za botra * Nov naslov za Divulje. Po naredbi komandanta kr. mornarice naj se odslej naslavlja pošta poveljstvom in zasebnikom v Divuljah na naslov: Divulje, pošta Trogir. Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico^ ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. reg. S. or. 15. 485-35 Pred direkcijo so pozdravili Slavčke vodilni uradniki z ravnateljem Ivanovom. Direktor se je v mogočnem govoru toplo spominjal bivanja v Trbovljah in naklonjenosti TPD. Nepozabni so mu ostali vtisi iz slovenskega črnega revirja še posebno zato, ker tam prebiva bratski rod, s katerim vežejo Bolgare nerazdružljive vezi, ki se morajo samo še ojačevati. Izrazil je željo vseh, ki se zavedajo moči v trdni slogi, da bi obisk Trboveljskih slavčkov, ki je vsem tako ljub, vezi le še utrdil. Pozval je prisotno tisočglavo množico, da vzklikne večnemu bratstvu: »Ura!« ... Za pozdrave se je zahvalil Drago Su-pančič, ki je poželel srečo in zdravje vladarjema obeh držav. Rudarska godba je ponovno zaigrala obe himni. Slavčki so se nato hoteli podati h kratkemu počitku. Na prošnjo šolske dece, ki zaradi srednje velike dvorane ne bi mogla vsa h koncertu, je priredil Slavček koncert na šolskem dvorišču. Mali bolgarski rudarji niso pustili Slavčkov k počitku. Ponovno so jih prosili, naj jim še in še pojo. Slavčki so seveda radi ustregli sebi enakim. Šele na prigovarjanje voditeljev so mali Perniča-ni popustili in spremili Slavčke k malici v rudniško restavracijo. Ob 20. bo koncert, nato banket. Potem se vrnemo z avtobusi v Sofijo, kjer prebijemo poslednji dan. Neverjetno požrtvovalne so sofijske učiteljice, poiebno še dirigent Krum-Bojadžijev in ga. Georgejeva. Neprestano obžalujejo, da niso prišli v goste še drugi znanci, posebno operni kapelnik dr. Švara in predsednik dravske sekcije JUU Metod Kumelj. Morali smo obljubiti, da jih v kratkem privedemo. Sofijske učiteljice pošiljajo vsem prijateljem in prijateljicam iskrene pozdrave z zagotovilom, da jim ostanejo dnevi bivanja v Sloveniji v nepozabnem spominu. Co. * Nemški parniki na Jadranu. Jutrišnjo soboto krene iz Hamburga pet velikih nemških potnih ladij, ki jih je najela znana velika nemška delavsko-počitniška organizacija »Kraft durch Freude«. Organizacija ima že tudi nekaj lastnih velikih parnikov. Tokrat bodo njene ladje prvič priplule iz Sredozemskega morja tudi na Jadran in bo ena izmed njih, in sicer »Oceania«, obiskala tudi dalmatinske luke: Kotor, Dubrovnik in Split. — V gruško luko je prispel na poti v New York veliki italijanski prekomornik »Sa-turnia«, last društva Cosulich, z 275 ameriškimi in angleškimi turisti. V Dubrovniku se je ukrcalo še 18 potnikov za Ameriko. * Organizacija tekstilnih tehnikov, absolventov tekstilnih šol vabi vse svoje člane, da se udeleže članskega sestanka, ki bo 15. t m. ob 20. v Ljubljani, Tvrševa cesta, pri Šestici in dne 16. t. m. ob 10. dopoldne v Kranju v restavraciji Kranjski dvor Sestanek je strogo obvezen. Tovariški pozdrav! * Pri filmu jo je zadela kap. V Ca- kovcu je šla Marija Megla, soproga uglednega obrtnika, v kino k predstavi nekega gangstrskega filma. Dejanje je bilo tako razburljivo, da je občutljivo gospo zadela srčna kap. * Namesto venca na grob blagopokojne-ga veletrgovca g. Alojzija Kranjca v Ljutomeru sta darovali trgovski hiši gg. Ciril Senčar in Venčeslav Vilar iz Ljutomera po 100 din, skupno 200 din Družbi sv. Cirila in Metoda. Iskrena hvala! * Tragična smrt subotiškega industrijca. Na cesti pri Sremskih Karlovcih se je zgodila avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal subotiški industrijec Josip H a h n , star šele 36 let. Ko je na avtu nastal defekt, je šofer hotel naglo zavreti. Josip Hahn je hotel skočiti iz avta, a je padel pod voz, ki ga je zmečkal Hahn je bil v kratkih trenutkih rešen trpljenja, šofer pa je dobil poškodbe po glavi in životu. Pokojnega Hahna, ki je z vzorno marljivostjo iz nič ustvaril tvornico žepnih električnih svetilk, so prepeljali v Subotico. Zapustil je ženo in otroka * Avtomobil v globokem jarku. Huda nesreča se je pripetila šoferju Zormanu, ki je v službi pri ključavničarju Juliju Ste imenskem na Glincah. V sredo zjutraj se je peljal iz Ljubljane na Jesenice z dobro ohranjenim tovornim avtomobilom, vrednim nad 100.000 din. Ker je bila cesta zaradi dežja nekoliko spolzka, je na ovinku v Potoku pod Jesenicam^ avtomobil spodneslo, da je treščil v obcestni kamen, ga izruval, podrl še del ograj-nega zidu ter se prevrnil po dolgem v več metrov globoki jarek. Posrečanju naključju pa sta šofer in njegov spremljevalec ostala živa. Spremljevalca je vrglo iz avtomobila in je obležal v jarku do malega nepoškodovan, voznik pa je c-stal v kabini, ki se ni razbila, medtem ko je ostali avto obležal v razvalinah. Voznika, ki je precej poškodovan, je rešil iz kabine neki avtomobilist s spremljevalcem. Zdaj leži Zorman v ljubljansk bolnišnici. Jesenski mraz. Baržune, deftine, barhente za domače halje imamo v veliki zalogi. Kakovost dobra, cene nizke. Prosimo vas, oglejte si našo veliko zalogo brez obveze za nakup. Manufakturna trgovina JANKO CEŠNIK, Ljubljana, Lingarjeva. * Obračati na dva oči, to dobro ni, to zdravo ni, — to zna po besedah Frana Levstika prepevati sleherno slovensko dekle. S tem pa še ni rečeno, da bi se vse ženice tudi po tem ravnale. »Novosti« poročajo, da je bil kmet Gjuro Klisurič iz Vojakovca že dolgo ljubosumen na svojo ženo Dragico, ki ima baje res krasne oči. Večkrat ji je očital, da preveč bliska naokoli in da tega ne bo več trpel. Ko sta se nedavni večer vrnila s trgatve, je vinjeni Gjuro rekel: »Kar sem ti trezen pretil, bom pijan izvršil.« Prijel je ženo in ji hotel izbiti oči. Močno jo je tolkel po licu, da je dobila Draga silne podplutbe, zaradi katerih zaenkrat zares nič ne vidi, vendar pa hvala bogu ni oslepela. Ljubosumnega moža je prijavila sodišču. ____j Posebni vlak v Trst Zveza za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani si dovoljuje opozoriti javnost, da bo vozil 16. t. m. posebni vlak iz Ljubljane do Trsta, za katerega je določen sledeči vozni red: 6.15 odh. Ljubljana prih. 23.12 6.45 „ Verd „ 22.47 6.57 „ Logatec „ 22.38 7.20 „ Rakek „ 21.45 7.40 prih. Postojna odh. 21.30 8.15 odh. „ prih. 21.04 9.40 prih. Trst odh. 19.30 Tako je zagotovljen udeležencem priključek na vlake za Jesenice ob 23.35 in za Maribor za 0.35. Posestniki individualnih potnih listov se lahko prijavijo še do sobote popoldne. * Klobase iz ukradene oslice je hotel delati novosadski mesar Sreten Mašič. Vendar so moža pravočasno razkrinkali in dognali naslednje: ekonomu Miodra-goviču je bila ukradena breja oslica. Našli so jo zaklano pri Mašiču in je bilo že vse pripravljeno, da bi mesar iz nje napravil »svinjske« klobase. Ostanke oslice so še našli. Vse skupaj so polili z lizolom in nato zakopali, brezvestnega mesarja pa zaprli. ♦ Gospodarju je ukradla 200.000 din. V Ključu v Bosni so odkrili veliko tatvino. Uglednemu trgovcu Milanu Vukoviču je, kolikor so doslej ugotovili, izginilo za nad 200.000 din denarja in blaga. Prijeli so njegovo služkinjo Vukosavo Komljeničevo, ki je tatvine priznala in izdala tudi svojega ljubimca Milana Kleca, potepuha iz Like, in Štefana Japundžiča, poštnega i voznika v Ključu. Od 57. do 80. t m. avtomobilska razstava v MIlanu, izletna cena 395 din. Od 29. oktobra do 2. novembra. Idrija, Vipava, Gorica, Trst, cena 115 do 120 din. Prijave sprejema do 20. t. m. izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Iz Liublfane u— Reklamacijski rok za skupščinske volitve, ki bodo 11. decembra, traja do 25. oktobra t. L Vse one, ki bivajo že eno leto v Ljubljani in ki so izpolnili 21. leto starosti, prosimo, da se prepričajo, če so vpisani v volilni imenik. V slučaju, da jih mestno poglavarstvo ni vpisalo, naj si preskrbe takoj potrebne listine, to je krstni list, domovnico in potrdilo policjske uprave, da bivajo že eno leto v Ljubljani, ter naj zahtevajo vpis v volilni imenik. Vsa pojasnila dobe prizadeti v tajništvu JNS, Kazino n. nadstr. — Sresko tajništvo JNS v Ljubljani. u_ Trboveljski slavčki bodo izvajali na svojem koncertu v ponedeljek 17. t. m. v veliki Filharmonični dvorani naslednji spored: Najprvo bo kratka uvodna beseda o sporedu samem in njegovi sestavi, ki naj nam v kratkih značilnih obrisih pokaže razvoj mladinske zborovske literature izza našega osvobojenja. Nato bodo zapeli Slavčki svojo himno »Mi smo pa od tam doma« in pa pesem »O mamici naši«. Sedaj šele sledi pravi koncertni spored. V I. delu so 4 a capella zbori in sicer Lajovic: Veseli koledniki. Adamič Uspavanka. Osterc: Kvartet. Pahor: Bendimači. V II. nastopu so zastopani naslednji skladatelji in njihova dela: Gustav Ipavec: Zvečer. Gerbeč: Jezusu pušeljček, Mirk Jutranji Zvon in Tome Otroci igrajo. III. nastop je solistični in sicer zapoje najprvo pravi Trboveljski slavček, Rezika Koritnikova, gojenka našega konservatorija, šole ravnatelja Be-tetta Adamičevo Pri zibeli in Benjamin Ipavčevega Božjega volka, nato v duetu z Pepco Vidergarjevo Vinko Vodopivec: Pojdimo spat in Marij Kogoj: Kaj ne bila bi vesela. Zadnji nastop zbora je s sprem-ljevanjem klavirja, izvajajo se pa: Premrl: Rože za Marijo. Bravničar: 2 polža, švara: Moj očka ima konjča dva, Adamič: Sestrica in Izpraševalnica. Pri klavirju je dr. Danilo švara, zborovodja Avgust šuligoj. Začetek koncerta bo točno ot> 20. uri. prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. i Slavni trlo: Joan Crawford, Franchot Tone in Robert Voung v velefilmu alpskih DEKLE IZ TRSTA KINO MATICA 21-24 ob 16., 19. In 21. uri! — 2 2URNALA! 1 a— Nenadna smrt v goricah. Franjo Grm je bil znan sadjarski in vinarski strokovnjak. V spremstvu mestnega tržnega nadzornika inž. Večerjeviča in gostilničarja Antona Beraniča se je podal v završke gorice. Pri Lovrenčaku so se napotili v vinograd. Ekonom Fran Grm je bil ves v svojem elementu. Temperamentno je pripovedoval, kakšne so bile nekdanje trgatve, kaj je hiba današnje sadjereje in v koliko grešijo naši staro-kopitni vinogradniki. Nenadno pa se je zgrudil na tla. V naslednjem trenutku je umrl. zadet od možganske kapi. v rokah inž Večerjeviča. Dosegel je starost 56 let. Vse do zadnjega je bil čil in zdrav. Bil je odlično kvalificiran sadjar in vinogradniški strokovnjak. Vrlemu, plemenitemu narodnjaku ohranimo časten spomin, žalujočim naše iskreno sočutje! a— Iz Ljudske univerze. O temi »Svetovna vojna in naš nacionalizem« predava v petek 14. t. m. univ prof. dr. mil Hauptman iz Zagreba. Predavanje bo v okviru cikla o nastanku in razvoju Jugoslavije. ki ga priredi Ljudska univerza v proslavo 201etnice obstoja naše države. Za predavanje se opaža izredno živahno zanimanje, saj je predavatelj evo ime znano po vsem znanstvenem svetu, zlasti spričo nieaove posrečene rešitve nekaterih težavnih problemov starejše slovenske in hrvatske zgodovine Izven omenjenega cikla priredi Ljudska univerza v ponedeljek 17 oktobra skupno s Pedagoško centralo predavanje dr. Mihajla Rosto-haria. univ. prof iz Brna. o idejnih temeljih sodebne vzgoje v češkoslovaški republiki. a_ Vsemu članstvu Glasbene Matice Maribor. Redni društveni občni zbor se bo vršil v ponedeljek, dne 24. oktobra ob pol 20. uri v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom. Vabljeni! a— Odsek Zveze Maistrovih borcev vabi zvezine člane na vinsko trgatev, ki bo v nedeljo 16. t. m. ob 17. v kolodvorski restavraciji tov Frasa v Cirkovcih. TAJNA SODBA OLGA ČEHOVA — SVETISLAV PETROVIČ in SABINA PETERS v filmu Izza kulis življenja visokega društva se odigrava pretresljiva drama, ki Je usodna za mnoga nedolžna bitja. KINO SLOGA, tel. 61-6» I u— Novo trinadstropno hišo zida na svoiem obsežnem vrtu trgovec Pavlin, lastnik nekdanje Kavčičeve hiše na Pri-vozu štev 4. Stavba, ki bo še letos pod streho, je zidana v velikem polkrogu, kar vzbuja posebno pozornost. V njej bo menda 16 stanovanj. Hišo gradi podjetje Antona Mavrica. u_ V Prlekijo! Prijateljem Slovenskih goric omogoča Zveza za tujski promet enodnevni obisk Ptuja in Ljutomera s peš-izletom Ivanjkovci — Jeruzalem — Ljutomer. Cena vožnje je 75 din, torej cenejše od nedeljskih izletniških. Prijave pri Putniku do sobote zvečer. u_ Pri Keršiču v šiški bo priredila podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda proslavo 201etnice obstoja Jugoslavije 15. t. m. ob 20. uri. Program je zanimiv in prijeten, na kar opozarjamo in vabimo k mnogoštevilni udeležbi. u— Jutri pride Frančiška Gaal. Zaradi velikega zanimanja za film »Domovina« je premiera že težko pričakovanega filma Frančiške Gaal »Pomladna parada« (Ma-rika) prestavljena na jutri. Zanimanje za ta film pa je v Ljubljani že danes izredno veliko, kajti kino Union sprejema že danes telefonska in osebna naročila vstopnic mnogoštevilnih ljudi, ki hočejo Frančiško Gaal po dolgem času spet enkrat videti. »Pomladna parada« je bil zadnii film priljubljene igralke, preden je odšla v Ameriko, je torej zadnji nien evropski film in obenem brez pretiravanja povedano: njena najboljša komediia. Hans Moser, Adele Sandrock, Theo Lingen, Fritz Imhof, Tibor Halmay in mladi Wolf - Albach - Retty v vlogi zaliubljenega muzikalnega korpo-rala pešadijskega regimenta št. 4 so njeni izvrstni partnerji v tem filmu. Liubl.iana bo nedvomno veseli film Frančiške Gall »Pomladna parada« sprejela jutri z naj-I večjim navdušenjem in mnogoštevilnim posetom. ti_ Lepa namizna jabolka kg 3.50 in 4. din pri tvrdki Fr. Kham. Kongresni trg 8. n— plesne vaje Svobode—Grafike vsako soboto ob 20. v Delavski zbornici. Iz Maribora a— VSE SOMIŠLJENIKE JNS V MARIBORU pozivamo, da se v tajništvu v Cankarjevi ulici 1, iz volilnih imenikov, ki so tam na razpolago, prepričajo, ali so vpisani oziroma ali so pravilno vpisani, da se v primeru potrebe lahko izvršijo reklamacije. Opozarjamo, da so reklamacije mogoče samo do 25. oktobra t. 1. Pisarna tajništva je dnevno odprta, izvzemši nedelje in praznike od 9. do 12. in od 15. do 18. — Sreski odbor JNS v Mariboru. a — Letalski napad na Maribor bo v nedeljo ob 16.50. Prebivalstvo, ki ga preseneti znak vzbune na ulici, se mora skriti v najbližjo hišo. Avtomobile in druga vozila je treba takoj namestiti v stranske skrite ulice in jih tam pustiti ob desni strani cestišča. Ročne vozičke in slično je treba speljati v najbližja dvorišča. Nihče ne sme ostati na ulici ali drugje, da bi od tam lahko opazoval kretanje letal. Om, ki bodo ob znaku vzbune v javnih lokalih, uradih itd. naj ostanejo tam, vendar ne v bližini oken, vrat ali celo pred vrati. Stranke naj doma zapro vsa okna in spuste zavese. Zabranjeno je gledati skozi okno. Vse trgovine morajo zapreti lokale in spustiti roloje. Lastniki stojnic lahko ostanejo zaradi čuvanja blaga. Deli ulic, označeni s posebnimi tablicami za strupene pline, bodo za promet tako dolgo zaprti, dokler ne bodo odstranjene tablice. Pri vaji se bodo uporabljala vsa aktivna napadalna in obrambna sredstva, obrambni topovi, strojnice itd. Bombna sredstva bodo markirana s svetlobnimi raketami in sicer rdeče rušeče bombe, zelene rakete strupene bombe, bele rakete zažigalne bombe. Pasivno obrambo tvorijo sanitetni oddelki za prvo pomoč ranjencem in zastrupljencem. Znaki za vzbuno so: zvonjenje zvonov, tuljenje siren v presledku treh minut, trije topovski streli. Vaja bo trajala 15 minut. Prekrši-telji bodo strogo kaznovani. a_ Zdaj so v »modi« motorna kolesa. Zadnje mesece je bilo v Mariboru pokradenih nad sto koles. V zadnjem času pa so v »modi« tatvine motornih koles in so na delu očitno posebni specialisti. V noči na četrtek je izginilo motorno kolo znamke DKW zasebnemu uradniku Brunu Kautznerju iz Košakov. Kolo so pozneje našli na dvorišču neke gostilne na Rad-vanjski cesti, kamor ga je pripeljal neki Fric Kožuh iz Košakov, rekoč, da pride čez dve uri po kolo. Kmalu se je izkazalo, da je Kožuh motorno kolo ukradel. Ko so ga aretirali, je tatvino priznal. V noči na četrtek so našli pred hišo štev. 33 v Strossmayerjevi ulici motorno kolo, prav tako tudi na dvorišču Liningerjeve hiše v Koroščevi ulici. Zdaj iščejo lastnika obeh najdenih motornih koles. a— Gledališke novice. Ustrezajoč željam okoličanov ter onih, ki zvečer in ob drugih dneh ne morejo v gledališče, se tudi letos uvedejo ob nedeljah in po možnosti tudi ob praznikih popoldne predstave po znižanih cenah. Prva predstava bo v nedeljo: »Divji lovec«. V upravi pripravljajo zanimiv pregled letošnjih gledaliških abonentov po poklicih in stane-vih. Zadnji nepreklicni rok za priglas abonmaja je sobota, 15. oktobra. Značilno je. da je doslej največ abonentov iz uradniških krogov in sploh iz socialno šibkejših slojev, najmanj iz imovitejših poklicev. Iz Celfa a— Premiera »Boecaccia«, te Suppeje-jeve klasične operete,ki jo označujejo tudi kot komično opero, bo okoli 20. t m. Glavni junak, ki ga v Mariboru prvič podaja moški in ne. kakor običajno, ženska, je slavni italijanski novelist Giovan-ni Boccaccio Iz njegove znane zbirke »Decameron« so za to opereto vzete tri za glasbo najprimernejše novele. Sklada-, telj je ustvaril skoro operno glasbo, ki se odraža že v uverturi in ki prehaja šele v poteku pestrih prizorov v klasično operetno glasbo. Radi tega je »Boccaccio« pravi biser klasične operete in ga Maribor pričakuje s tem večjo napetostjo, med drugim tudi zaradi naslovne vloge, v kateri nastopi prvič novi tenor Mano-ševski. a— Kam je izginilo 3500 din? Zidar Ivan Spindler iz Vinarja št 23 je opazil, da mu je izginilo iz neke pločevinaste škatlje. v kateri je imel shranjen denar, 7 bankovcev po 500 din. Storilec je pustil v izpraznjeni škatlji listek, v katerem opozarja lastnika, naj se obrne na njegovo mater, ki mu bo denar vrnila. Ivan Spindler je orožnikom takoj sporočil svoj sum in se v tej smeri vrše poizvedbe. Gre menda za nekega Martina, ki je bil svojčas pri Spindlerju za hlapca. a— Modernizacija mariborske plinarne. Kakor smo svoj čas poročali, je mariborski mestni svet na seji dne 15. julija letos sklenil najeti pri Mestni hranilnici posojilo dveh milijonov dinarjev v svrho modernizacije mariborske mestne plinarne, ki je bila zgrajena pred 70 leti in ki ne ustreza načelom sodobne ureditve sličnih obratov. Finančni minister je sedaj omenjeno posojilo odobril, tako da se bodo lahko takoj pričela popravila mestne plinarne, združena s potrebnimi dopolnitvami. Plinarna dobi novo komorno peč. Ta naprava nudi možnost čim večje izrabe premoga. Daje pa tudi več plina, ki je čistejši in ima več kalorij Hkrati se v komorni peči produkcija katrana podvoji. Uredila pa se bo tudi naprava za pridelovanje bencola, kar bi donosnost podjetja znatno povzdignilo. Plinarna se bo primerno razširila. Modernizacija mestne plinarne je nujno potrebna že zato. ker bi mestna plinarna po soglasnem mnenju strokovnjakov ustrezala spričo zastarelih naprav še največ leto dni. Kakor pri vfea-ki tehnični izpopolnitvi, tako bodo seveda tudi tukaj slabe posledice v socialnem pogledu, saj bodo po montiranju novih naprav potrebne namesto dosedanjih 10 komaj 4 delovne moči... a— Usoden padec z lokomotive. 451etni delavec državnih železnic Andrej Kranj c iz Studencev, stanujoč na Aleksandrovi cesti 25, je padel po nesrečnem naključju z lokomotive in obležal med premikalmm tirom. Pri tem si je stri levo nogo in so ga prepeljali v bolnišnico. a— Požarni alarm. V noči na četrtek je nastal ogenj v stanovanju zasebnice Terezije Bohakove na Koroški cesti 70. K sreči se je vračal tedaj domov upokojeni železniški sprevodnik Ivan Kogov-nik ki je opazil, da se vali iz stanovanja gost dim. Zbudili so Bohakovo. ki je spala v sobi. saj so plameni zajeli že posteljo. Mariborski gasilci so takoj prihiteli k požaru, vendar jim ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so medtem sosedje ogenj pogasili. Domnevajo, da je podtaknila ogenj zlobna roka in sicer na ta način, da je najprej zažgala zaveso, s katere se je potem ogenj razširil na bližnjo nočno omarico in posteljo. Bohakova. ki je bila v zadnjem hipu rešena preteče nevarnosti, trpi nad 1000 dinarjev škode. a— Ker je osumljen požiga lastne hiše, so aretirali orožniki posestnika Lacka Hadjarja iz Malega dola pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Njegova domačija je zgorela, pa so orožniki aretirali lastnika pogorele domačije samega, ker je spričo nekaterih obremenilnih okoliščin osumljen, da je sam zanetil požar, da bi prišel do zavarovalnine in z njo poplačal dolgove. Hadjarja, ki je pri zasliševanju tajil vsako krivdo, so prepeljali v mariborske zapore. e— Predavanji univ. prof. dr. Mihajla Rostoharja, ki bi se morali vršiti v Celju, sta, kakor drugod, odpovedani. . e_ Predavanje za rezervne oficirje. Pododbor UROIR v Celju opozarja na predavanje za rezervne oficirje, ki bo danes ob 18.30 v Oficirskem domu v vojašnici kralja Petra. Predavanje je obvezno in s® ga morajo udeležiti vsi rezervni oficirji m vojaški uradniki. Kino Union. — Danes premiera filma v Jugoslaviji »RDEČE ORHIDEJE«. e_ Staro Krono podirajo. Kakor znano, je mestna občina prodala Pokojninskemu zavodu v Ljubljani stavbišče, kjer stoji stara Krona na Krekovi cesti. Dogovorjeno je bilo, da bo dala občina porušiti staro poslopje v lastni režiji. Te dni so začeli poslopje podirati. Gradivo v starem poslopju bo" ostalo last mestne občine. Na tem lepem stavbišču bo zgradil Pokojninski zavod modemo trinadstropno poslopje, v katerem bodo stanovanja in lokali. Fronto novega poslopja bodo umaknili na regulacijsko črto in jo izenačili s fronto sosednega poslopja mestne elektrarne. e_ Lutkovni oder Sokolskega društva Celja-matice bo ob otvoritvi nove sezone vprizoril v nedeljo 16. t. m. ob 15. v Sokolskem domu v Gaberju lutkovno igrico »Gašperček pri kralju Viharju«. Opozarjamo na to predstavo mladino in tudi odrasle. Iz Pttiia j— Ponarejevalec 500 dinarskih bankovcev in njegova družba. V torek smo poročali, da so ptujski orožniki odkrili premetenega ponarejevalca 500 dinarskih bankovcev. Vsak dan pa se odkrivajo zanimivosti, kako je glavni kolovodja organiziral v tukajšnji bližnji in daljni okolici posameznike, ki so mu seveda radi nasedali. Do danes so aretirali glavnega krivca Rudolfa Dornika, doma iz Sv. Pavla pri Preboldu, Izidorja Kramarja in Izidorja Brc-sarja oba iz Cvetlina na Hrvatskem, Friderika Vezjaka, sodarskega mojstra iz Ormoža, Ignaca černezlja, Janeza Jezo in Martina Klepa, vsi trije so doma iz Haj-dine pri Ptuju. Obtoženi so kot soudeleženci bodisi z delom ali denarjem. Afera pa j se še ves čas razvija in sledijo vsaki dan nove aretacije. Celotno ponarejevalsko družbo je razkril narednik g. Gorjup, ki tudi ves čas vodi preiskavo. j_ štirileten sinček je obstrelil očeta. Posestnik Janez Zemljak s Pobrežja se ie v sredo odpravljal v Haloze na trgatev. Ker pa se je nameraval ponovno po noči vračati, je hotel s seboj vzeti samokres, katerega je pripravil na predalniku. Med tem, ko se je Zemljak preoblačil, je splezal njegov štiriletni sinček na mizo. Tam se je igral z odloženim samokresom. Kar naenkrat je počilo. Krogla je zadela očeta v hrbet ter mu prestrelila ledvico. Poškodba je smrtno nevarna. j_ Samogolten najemnik. Posestnica Marija Vinko je najela za delo na polju delavko Ano Mesaričevo iz Dražencev. Pri isti posestnici pa je bil kot delavec tudi že najet Štefan Horvat. Ker je misil, da bo s tem prikrajšan pri zaposlenju in pri zaslužku, se je nad Mesaričevo hotel mar ščevati. Zaprl jo je v klet in jo tam toliko časa pretepal, da je uboga delavka omedlela od udarcev. Pozneje so jo našli domači, jo spravili v posteljo, a po par dnevih, ker se njeno stanje ni zboljsalo, so jo prepeljali na samotežnem vozičku v ptujsko bolnišnico. j— Dramsko društvo v Ptuju pripravlja za zimsko sezono sledeči repertoar: »Matiček se ženi«, proslavo 201etnice Cankarjeve smrti, »Obletnico Nušičeve smrti«, »Remec: Magda«, Ingolič: dramatizacija »Lukarjev«, Godloni: »Sluga dveh gospodov« in »Originalno komedijo« na osnovi narodnih pripovedk in legend. Prva predstava bo jubilejna v proslavo 251etnice dramskega društva. Društvo vabi starejše igralce in nove moči, ki bi želele sodelovati, da se javijo po večerih v gledališču. Zanimive manipulacije z elektriko v Slovenjem Gradcu Slovenj Gradec, 13. oktobra Pri nedavni kontroli električnih števcev so organi slovenjgraškega mestnega električnega podjetja pri nekem uglednem pobožnem veljaku prišli na sled velikim manipulacijam z električnim tokom. Dosedanja preiskava je dognala, da je dotič-no podjetje skozi 6 let utajilo tok za dva stroja in s tem občutno oškodovalo mestno občino. Preiskava se nadaljuje. Postani in ostani član Vodnikove dcnSSieZ Gospodarstvo Obtok bankovcev zopet nazaduje V prvi četrtini oktobra se je zmanjšal za 163 milijonov din V zadnji četrtmi septembra se je naš obtok bankovcev, kakor smo že poročali, občutno dvignil, in sicer zaradi tega, ker so denarni zavodi spričo nervoznosti vlagateljev dvigali svoja dobroimetja na ži-rovnih računih, deloma pa so izkoriščali odobrene ali nove kredite, že prejšnji teden smo omenili, da je to povečanje obtoka (za 952 milijonov din v zadnji četrtini septembra) le trenoten pojav, čim je bila odstranjena vojna nevarnost, se je pričel zopat vračati denar v denarne zavode, zato je bilo upravičeno pr čakovanje. da bo ža izkaz za prvo četrtino oktobra zabeležil zmanjšanje obtoka. Sedaj nam je ta izkaz Narodne banke od 8. t. m. na razpolago. V resnici zaznamuje zmanjšanje obtoka bankovcev za 3 62.9 milijona din, in sicer od 7404 na 7241.1 milijona din (lani je znašal obtok bankovcev dne 8. oktobra 5829.8 mil jona din). To zmanjšanje obtoka bankovcev nam potrjuje, da se ie preko denarnih zavodov vrnil v Narodno banko že precejšen del v zadnji četrtini septembra izdanih bankovcev. Seveda ni bilo pričakovati, da bi se ves znesek 950 milijonov din vrn 1 v Narodno banko že v prvi četrtini oktobra, saj je bil sestavljen ta poslednji izkaz šele 8 dni potem, ko je spričo sklenitve monakovskega sporazuma nastopilo pomirjenje. Ni pa dvoma, da se bo v prihodnjih rzkazih obtok nadalje krčil in da bo v neka i tednih dosegel prejšnjo normalno višino. Podrobni podatki izkaza od 8. t. m. nam potrjujejo, da denarni zavodi v prvi četrtini oktobra niso več izkoriščali kreditov pri Narodni banki, saj je vsota meničnih in lombardnih posojil že pričela nazadovati in se je* v tem izkazu zmanjšala za 5.0 na 1952.6 milijona din (lani 1508.5). Do zmanjšanja obtoka bankovcev pa je •prišlo predvsem zaradi tega, ker so pričeli denarni zavodi zopet nalagati presežek gotovine na žirovne račune pri Narodni banki. V zadnjem septembrskem izkazu so privatni žirovni računi zaradi dvigov od strani denarnih zavodov nazadovali za 288.3 na 824.1 milijona din; v prvi četrtini oktobra pa so zopet narasli za 188.9 na 1012 milijonov din. Obveznosti na pokaz po raznih računih so se v istem času povečale za 6.0 na 786.1 in naložbe državne blagajne za 7.0 na 39.2 milijona din. V celoti so torej obveznosti na pokaz narasle za 201.9 na 1838.3 milijona din (lani 2402.1). Zlata podlaga Narodne banke se je v prvem tednu oktobra ponovno povečala za 6.6 na 1892.2 milijona din (lani 1580.5). devize ki se ne vštejejo v podlago, pa so narasle za 20.9 na 499.1 milijona din (lani 698.5). Vrednost zlate podlage skupaj z oficielnO premijo je znašala 8. t. m. 2431.5 milijona din. kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev ;n obveznostim na pokaz kritje v višini 26.78% (prejšnji teden 26.80%). Tudi v drugih državah se je zmanjšal obtok Prejšnji teden smo poročali, da se je ob koncu septembra obtok bankovcev tudi v drugih državah prav znatno dvignil- Najnovejši izkazi za prvo četrtino oktobra pa kažejo povsod zmanjšanje. Pri nemški Reichsbanki se je obtok bankovcev v drugi polovici septembra povečal za 2880 milijonov mark. Najnovejši izkaz od 8. t. m. pa zaznamuje sedaj zmanjšanje obtoka za 483 milijonov na 7541 milijonov mark. Izredno veliko je bilo ob koncu septembra povečanje obtoka bankovcev pri madžarski Narodni ban!ii, ki je narasel za 208 na 853 milijonov pengov; v prvi četrtini oktobra pa je obtok zopet nazadoval za 70 na 783 milijonov pengov. V Švici se je obtok bankovcev v zadnji četrtini sep: embra povečal za 233 na 1933 milijonov, do 7. oktobra pa se je zopet zmanjšal za 130 na 1803 milijonov frankov. Be!gi.jska Narodna banka pa je izkazala v tednu od 22. do 29. septembra povečanje obtoka za 3.0 na 255 milijarde frankov, do 5. oktobra pa zopet nazadovanje za 1.2 na 24.3 milijarde frankov. I kakor jih je postavila včerajšnja konferenca smoupravnih hranilnic v Beogradu. = Zagrebška občrna dobi posoplo 10 milijonov din od Gradske štedioniee. Iz Zagreba poroča, da je finančni odbor mestnega sveta sklenil najeti pri Gradski šte-dionici posojilo 10 milijonov din za izvedbo regulacijskega načrta in za odkup nepremičnin. — češkoslovaška bo lahko še nadalje izvažala hmelj- Kakor je znano so Nemci zasedli velik del žateškega hmeljskega okoliša. Netočne pa so vesti, da bo morala češkoslovaška v bodoče hmelj uvažati, češko hmeljarsko združenje je te dni že sestavilo načrt za novo ureditev produkcije hmelja. Na ozemlju okrnjene češkoslovaške bo ostalo 4500 do 5000 ha hmeljskih nasadov. Produkcija bo zadostovala za kritje potrebe češkoslovaških pivovarn in bo imela češkoslovaška še nekaj hmelja za izvoz. Sedež češkega hmeljarskega združenja je bil iz žatca, ki so ga zasedli Nemci, prenesen v Louny. — židovski nastavljenci v madžarskih podjetijh. V zvezi z izvedbo določb proti-židovskega zakona poročajo iz Budimpešte, da so oblastva izvedla popis nastavljencev pri gospodarskih podjetjih. Statistika še ni popolna, ker niso še vsa podjetja poslala zahtevanih podatkov, vendar objavljajo že sedaj prav zanimive številke o tem popisu. V 1095 podjetjih z več nego 10 nameščenci, je bilo prijavljenih vsega 50.811 nameščencev, od katerih pa je 22.812 Židov, židje predstavljajo torej v teh podjetjih 450/0 vseh nameščencev. V smis'u protiži-dovskega zakona bodo sedaj prisilili podjetja, da postopno znižajo število židovskih nameščencev na zakonito dopustno višino 20°/0. Na ta način bo dobilo 13.000 madžarskih nameščencev mesta pri teh podjetjih. Če ste danes še zdravi, lafiko jutri zbolite za gripo, angino, itd. V takih primerih mislite na Aspirin tablete in na „Bayer"-iev križ, ki jamči za pristnost ASPIRIN TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM. Oglas rej. pod S br. 437 od 10 1. 1934 določbe glede pravilne oddaje zlata in deviz. najemninske zaščite, omejitev glede Židov, prijave židovskih premoženj itd. Naglica, s katero uvaja Nemčija svojo gospodarsko zakonodajo v zasedenem ozemlju, kaže, da hoče nemška vlada preprečiti eventualno razpolaganje z gospodarskimi dobrinami proti njeni volji v prehodni dobi. Končno je bila izdana uredba, po kateri se blago, ki je izdelano v zasedenem su-detsko-nemškem ozemlju, brez carine in brez plačila prometnega davka uvaža v Nemčijo. Stroški za vojno pripravljenost Te dni so v Nemčiji objavili najnovejše podatke o gibanju nemškega letečega dolga. Ti podatki se nanašajo sicer samo na konec avgusta, vendar kažejo, kako znatno so se že v poletnih mesecih dvignili izdatki v zvezi s pospešenim oboroževanjem glede na bližajoči se spor s Češkoslovaško. Od konca aprila do konca avgusta, torej v štirih mesecih, se je nemški leteči dolg povečal za skoro 2 milijardi mark (28 milijard din), od 2532 na 4513 milijonov mark. Od tega povečanja odpade samo na mesec avgust 610 milijonov mark. To naglo naraščanje izdatkov na podlagi kratkoročne zadolžitve je moralo biti v septembru še neprimerno večje. Značilno je pri tem, da je nemški leteči dolg letos tako narasel navzlic znatnemu povečanju nemških davčnih in carinskih dohodkov. Od 1. aprila do 31. avgusta lanskega leta so nemški državni davčni in carinski dohodki znašali 5420 mili ionov. letos pa v istem razdobju 6291 milijonov ,tako da je bil letos v petih mesecih ta dohodek države za skoro 1 milijardo večji, nego lani v istem razdobju. Kako so v septembru narasli ti izredni izdatki Nemčije v zvezi z naglo pospešenim oboroževanjem in z mobilizacijo zaenkrat še ni znano. Vsekakor bodo šli ti izredni izdatki v samem septembru, ko se je napetost skrajno poostrila v milijarde, pri čemer je treba imeti pred očmi, da se cenijo do danes celotni izdatki Nemčije za oboroževanje na okrog 30 milijard mark (420 milijard din). To številko navaja znani gospodarski publicist Frederic Jennv v pariškem »Tempsu«. Zanimivo cenitev o celotnih stroških mobilizacije evropskih držav v teku septembra objavlja »Pariš Soir«, ki ceni te izdatke na najmanj 50 milijard frankov. Od tega zneska odpade 8 milijard frankov na izredne izdatke Franci je v zvezi z mobilizacijo. V Belgiji je mobilizacija trajala samo nekaj dni, vendar je zahtevala izdatek okrog 220 milijonov francoskih frankov. Belgijski finančni minister pa je vrhu tega najel eno milijardo frankov za povečanje narodne obrambe. Nizozemska ie zaradi obrambnih priprav za mobilizacijo potrošila 2 miljardi frankov. Znatni so bili zlasti izredni izdatki Angliie. Te izredne izdatke ceni londonski »Eeono-mi=t« na okrog 5 miliiard francoskih frankov: kiemu pa je treba prišteti še izdatke življenjskih stroškov na zlati bazi iz leta ™ 'ZJ^lnf™ rt T^Tmiliiarl 1929 je znašal v avgustu v češkoslovaški S 12 mrli^onov funtov ^^ mihw_ 68, v Nemčiji pa 82. Da ne bi pr uvedbi Delno GHiilfesije Izvoznih emejitev Finančni minister je ob koncu septembra spričo mednarodne politične napetosti izdal ukrepe glede omejitve izvoza za posamezne izvozne predmete. Tudi druge države so izdale slične omejitve, ki pa so jih po večini že preklicale. Sedaj so tudi pri nas te omejitve deloma omiljene. Kakor je znano je finančni minister z odlokom od 27. septembra izdal seznam blaga, ki se sme izvažati samo proti plačilu v svobodnih devizah. Ta omejitev se nanaša na telečje in goveje kože, hrastove pragove, špirit, bavksit, razne kovrnske rude, črni premog, glicerin, usnje, celulozo, feromangan, staro železo, plemenito in specialno jeklo in koncentrate bakrene, cinkove, antimonove in aluminijeve rude. Poročali smo že, da so se izvozniki v zadnjem čaoU ponovno obrnili na finančno ministrstvo in Narodno banko, da bi se te Goločbe ukinile, ker je odpadel razlog, zaradi katerih so bile uvedene. Zlasti so prizadeti izvozniki železniških pragov. Finančno ministrstvo je nato dovolilo, da se lahko še izkoristijo izvozna overenja za zavarovanje valute, ki so bila izdana do ".O. septembra za blago, ki se po odloku od 27. septembra ne sme izvažati več proti plačilu v kliringu. Včeraj pa je izdal finančni minister nov odlok, s katerim se spreminja odlok od 27. septembra. Po tem novem odloku se smejo navedeni predmeti izvažati tudi v klirinške države, toda z omejitvijo, da še naprej izdaja vsa overenja o zavarovanju valute pri izvozu za omenjene predmete izključno Narodna banka, ki se pooblašča, da izdaja ta uverenja pod pogojem, da se dotično blago pri izvozu v klirinške države plača deloma v svobodnih devizah. Takojšnja vključitev sudetskih krajev v nemški gospodarski sistem že včeraj smo poročali, da je maršal Gdring, kot pooblaščenec za štiriletni načrt, izdal uredbo, s katero v zasedenem sudetsko-nemškem ozemlju uvede poleg češkoslovaške krone nemško marko kot zakonito plač:Lno sredstvo. Obenem je določen ključ za zamenjavo: 1 Kč je enako 12 pfenigov odnosno 1 marka enako 8.33 Kč. Ta valutni dualizem je mišljen le za prehodno dobo, kakor je to bilo tudi v Avstriji. V Berlinu pričakujejo, da bo v nekaj tednih češkoslovaška krona v sudetsko-nemškem ozemlju izginila iz prometa. Tudi smo že omenili, da znaša paritetni tečaj češkoslovaške krone nasproti marki 8.75 Kč za 1 marko. Nemčija je torej češkoslovaški kroni priznala večjo vrednost nego znaša po pariteti, in sicer zaradi tega ,ker je kupna moč češkoslovaške krone sorazmerno večja nego kupna moč marke. Na zlati bazi (1929rr:100) je znašal v avgustu t. 1. indeks cen v češkoslovaški 55, v Nemčiji pa 77. Seveda je treba pripomniti, da velja ta primerjava le na podlagi fiktivne zlate vrednosti marke. Indeks B one 13. oktobra Na ljubljanski borzi sc se danes angleški funti v privatnem klirimgu trgovali nespremenjeno po 238. V zagrebškem pri-j vatnem kliringu so se grški boni nadalje ' dvignili in so bili zaključeni po 34.50 .50 den., 7 JUTRO« St 23SL "- v Francija odpušča rezerviste Odhod vojaštva iz Maginotove linije pri Metzu Roveretski zvon v Ro vere tu imajo zvon, ki je posvečen padlim vojakom v svetovni vojni. Zdaj bodo zvon prelili. Dobil bo večjo obliko kakor jo ima sedaj in za to priliko so dobili topovske cevi iz mnogih dežel: iz Anglije, Francije, Nemčije, Jugoslavije, iz Poljske, da celo iz Amerike. Topovske cevi iz teh dežel bodo uporabili za nov zvon, ki bo oznanjal spomin žrtev svetovne vojne. Novi zvon bo imel tri metre v premeru ter bo prav toliko visok, tehtal pa bo šestnajst ton. Italijansko zunanje ministrstvo je tudi poskrbelo, da bo zvon krščen z vodo zgodovinskih rek v svetovni vojni: z vodo iz Vardarja, Save, Drine in Dunava, iz Ohridskega jezera in iz Jordana. Vodi imenovanih in drugih rek bodo primešali še vodo iz Piave in s to vodo bodo polili zvon pri krstnem obredu. Greta Garbo Reichenberg Je TT* ••fr .___L. na poti v Ameriko Greta Garbo se je po devet mesečnem bivanju na švedskem zopet vrnila v Ameriko. Na prekomorniku so jo obiskali novinarji, katerih se za čudo topot ni prav nič otresala. Govorila je z njimi in odgovarjala na zastavljena vprašanja z največjo ljubeznivostjo. Na vprašanje, ali je omožena z dirigentom Stokowskim, je odvrnila: »Nisem, prisežem, da nisem omožena. Ni pa izključeno, da se omožim kdaj pozneje, če srečam prikladnega moške- Nemška vojska je vkorakala v sudetsko mesto Reichenberg v popolni bojni opremi Varšavsko javnost zelo zanima zločin, ki se je primeril nedavno v pcljski prestolnici. Nekega 30 let starega varšavskega arhitekta, ki je živel v db.'sk2-le v poslovnih zadevsh. Nato je naročil kuharici, naj pripravi obed. Ob treh popoldne so ga našli mrtveca pri mizi. Vrata sobe so bila zaklenjena in jih je moral odpreti ključavničar s silo. V začetku so mislili, da je stvar zelo enes avna. Vsi raziogi so namreč kazali na samomor, in sicer potem zastrupljenja. 1 Zdravnik, so zaradi tega že podpisali izjavo, da je smrt nastopila zaradi zastrupljenja in so dali dovoljenje, da smejo mrliča pokopati. Samo državni tožilec se ni hotel sprijaznitj s stališčem zdravnikov. Zahteval je obdukcijo trupla in pri seciran ju so res ugotovili, da je nastopila smrt zaradi strela iz pištole malega kalibra. Neznani morilec je z rafiniranimi pripomočki zbudil vtis da je arhitekt umrl zaradi zastrupljenja. Malo je manjkalo, pa bi se mu bila nakana posrečila. Zdaj je vzela stvar v roke policija, ki se na vso moč trudi, da bi odkrila morilca. | Na španskem trgu v Rimu so preizkušali tip novega nemškega avtomobila, ki je z veliko sigurnostjo vozil gori in doli po stopnicah ondotne cerkve »Krasen primerek! Prepričan sem, da nam bo od njega ostalo dovolj kosti za sestavo okostja celega dinozavra!« <>Allers<)J Avto vozi po stopnicah V Uberiadi na palestinskih tleh so pokopali 31 židovskih mrličev, ki so jih nMB Arabci v medsebojnih spopadih, v spremstvu avtomobila, oboroženega s strojnicami čisto ameriška pravda Za »ukradeno idejo" zahteva milijon dolarjev odškodnine Proti vodstvu njujorške razstave 1939 je naperil neki Josef Shagdan tožbo. Zahteva milijon dolarjev odškodnine češ, da eo mu priredi ,eijj razstave ukradli idejo. On da je bil tisti, ki je dal 'pobudo za veliko prireditev, od tega pa žanje samo črno nehvaežnost. .. Shjagdanovo tožbo je mogoče razumeti šele petem, ko človek izve, cla je bil ta rr.cž nekaj časa tehnični svetovalec razstavnega cdbora. Prejemal je stalno mesečno piačo. Menda pa se mu ni ljubilo delati ,zato je šel, odpovedal službo in na- peril proti prirediteljem razstave tefto, O | kateri upa da mu bo prinesla pečenega^ goloba brez rajmanjšega truda. Pri redit veri; odbor se seveda pr*r nf$: ne boji procesa, kajti doslej se je Se prt vsaki slični prireditvi našel zvitorepec, Id je tožil prireditelje zaradi »ukradene ideje«. Mogoče pa je za dem s Shagdaax*m turi- dogovorjena. To ne bi bilo nič čudnega, kajti Američani niso prav nič izbirčni kadar gre za reklamo v prid njihovim prireditvam. v Varšavi Arhitekt ustreljen iz pištole malega kalibra Ameriška filmska zvezdnica Anabela se >. ločila od svojega moža, igralca dean® Morata (slika) ANEKDOTA Maršal Mae Mahon je bil nekaj čas« državni prezident Francije. V tistem času so zadele njegovo deželo hude poplave. Maršal je moral z več ministri odpotovati v prizadete kraje. Prefekt ki je hotel napraviti Mac Mahona priljub jenega med ljudstvom, je zaradi tega s a eni1, improvizirati rešitev družine, ki bi ji prihitel na pomoč sam državni poglavar. Vse je bilo pripravljeno. Toda ko bi bil moral Mac Mahon stopiti v čo'n, je ugledal okoli sebe novinarje. Tedaj se je zavedel, koliko je ura. Ni hotel sodelovati pri tej komediji in je dejal: »Reševanje poplavljencev spada v resor ministra za mornarico«. VSAK DAN ENA Lady Anine Chamberlain ■ Najboljša družica možu, svetovalka in tolažnica ga ... Greta Garbo potuje v Ameriko z izmišljenim imenom Roza Berlund in se je med vožnjo udeleževala vseh prireditev na ladji. Ko je neka siromašna ženska v tretjem razredu povila otroka, jo je Greta Garbo obiskala v kabini ter ostala dalj časa pri porodnici in otroku. Medicinska zagonetka Pred dnevi so v Budimpešti pokopali 72 letnega višjega poštnega inšpektorja Ara-nyja. Mož je postal zaradi svoje bolezni slaven. L. 1911. je preživel železniško nesrečo. Našli so ga onesveščenega ood razbitim va gonom. Zdravniki so ugo «-'H, da so se mu pretresli možgani. Celih ueset let po tem doživljaju je bil Aranv gluh in slep. Ležal je negibno na postelji in so ga morali umetno hraniti. Po desetih letih se je »zbudil«, zopet slišal in videl, toda ni se več spominjal svojega prejšnjega življenja. Zdravniki so izjavili, da je prespal deset let. Pisanja in čitanja se je moral zopet učiti kakor otrok, ki ga vpišejo v prvi razred ljudske šole. Nameravan skok iz stratosfere Njujorški listi obravnavajo fantastičen načrt 41-letnega pilota J. Dunkla, ki ima v Chicagu dobro uspevajočo trgovino z nadomestnimi deli letala. Možakar se pripravlja na vzlet v stratosfero ter pravi, da bo skočil iz višine 33 t^3oč m. Gondola za ta polet bo imela obliko letalske bombe. »Bombo« bo Dunkel v stratosferi odrezal in padal z njo do v šine 1500 m nad zemljo, ostanek poti pa kani napraviti s padalom — če se mu bo odprlo. . . Slučajno je ušel smrti Londonski lord-major se je te dni vozil iz Londona do Bruslja z letalom, ki je po dvigu v Bruslju v Westfaliji padlo na tla in se razbilo. Londonski župan je imel srečo, da je v Bruslju zapustil letalo in nadaljeval pot z drugim aeroplanom, sicer bi se bil tudi on ubil kakor ostali potniki. Angleži dobro vedo, kakšno vlogo je Imela pri pripravah za sklenitev monakovskega sporazuma soproga angleškega ministrskega predsednika, lady Annie Chamberlain. Chamberlain sam je, ko se je vrnil iz Nemčije, pri navdušenem sprejemu v Londonu pokazal na svojo ženo, češ: >Nji se zahvalite za to, kar sem storil v interesu miru!« In res se zdi, da je držav-nikova soproga prigovarjala možu, naj skuša preprečiti katastrofo, ki bi pobrala ženam može, otrokom starše, sestram brate, družinam rednike. Neville Chamberlain je nekoč sam povedal, kako gleda na svojo ženo. Napisal je o nji značilne besede: »Ni ga politika, ki bi bil svoji ženi dolžan več hvale nego jaz. Moja žena je srečna, kadar dosežem kakšen uspeh, če sem pbupan. me tolaži in mi svetuje. Ona je čuvarka mojih skrivnosti, še nikdar ni izdala tajne, ki sem jo ji zaupal.« Neville Chamberlain živi v srečnem zakonu nekaj nad dvajset let. Oženil se je, ko je bil štirideset let star, 1. 1911. Nevesta se je pisala Annie Cole in je bila hči oficirja v Coldsreamovi gardi. Takoj po poroki je postala Annie Cham-berlainova svojemu možu svetovalka, bralka in zaupnica. Rodila je možu dva otroka, sina in hčer. še danes ne mine dan, da ne bi po obedu ali večerji odprla kakšne strani Shakespearovih dram in či-tala iz nje odlomek svoji družini. Zvečer se vsede lady Chamberlain h klavirju. Najrajši igra Beethovna in Schu-berta. Vsako jutro se poda lady s svojim soprogom na kratek izprehod v Hyde park. Briga se seveda tudi za gospodinjstvo, v kuhinji daje prednost enostavnim in preprostim jedem. Bjavi blagoslov Črtice iz zgodovine krompirja Pogreb z oboroženim spremstvom V času, ko prihaja na trg krompir in se meščani z njim zalagajo za jesenske mesece, zimo in spomlad, De bo odveč, če se spomnimo moža. ki ;ma največ zaslug, da se je krompir udomačil v Evropi. Ta mož je bil Anglež Francis Drake. Zavistneži, kakršnih ne manjka danes nikjer v življenju, seveda pravijo, da nima Drake prav nobenih zaslug za udemačenje krompirja na evrepskem kontinentu. Ti ljudje menijo, da je Drake prinesel marsikae-ro gomoljasto rastlino iz tropskih krajev v evropske dežele ter jo dal postaviti svojim začudenjem gostom na mizo, krompir pa baje ni bil med temi gomolji. Znašel se je na mizi evropskega človeka najbrže samo od sebe... šele 350 let je poteklo, odkar prihaja krompir na mizo evropskega človeka, pa še od tega moramo odšteti 150 let, zakaj prvih 150 let je bil krompir zgolj okrasna rastlina, ki so jo gojil, zaradi vijoli-čas;ih cvetov na vrtnih gredah. To je bilo tedaj, ko so ponosni Angieži zatikali vijoličasti krompirjev cvet v guimbni<-o ter se ponosno šetali po ulican in klubih, ženske so nosile krompirjev cvet ob vratnem izrezu. To je bilo vse, za kar se je zdelo ljudem, da ima krompir neko vrednost, ■» Krompir je zelo stara rastlina. Znan je bil že Inkom v Južni Ameriki in jim je bil vsakdanja jed. V Južni in Srednji Ame- Konec nemških listov v ČSR Kakor poročajo iz Prage, je izvršil glavni urednik nemškega demokratsko usmerjenega lista »Prager Tagblatt« samomor zaradi tega, ker mu je bila odpovedana služba. List bo prenehal izhajati, oziroma se bo združil z oficiozno »Prager Presse«. S 1. decembrom letošnjega leta bo nehala izhajati tudi »Bohemia«. Nemško pisani listi v sedanjih mejah CSR nimajo več nobene eksistenčne upravičenosti. riki so se seznanil,- s krompirjem Španci, o katerih velijo neka poročila, da so oni prinesli krompir na evropska tla. Ob istem času je prišel krompir v Evropo tudj preko Anglije. Svoji prvotni domovi-« ni pa se je skoro popolnoma izneveril, kajti svetovni pridelek krompirja znaša, danes 220 milijonov ton in cd tega ga pridelajo samo v Evropi 209 miiljonov ton. Bilo je pa treba izbojevati trd boj s kmeti na evropskih tleh. preden so se poljedelci poprijeli krompirja, šele ko je v drugi polovic; 18. stoletja izbruhnila huda lakota v Evropi, so se kmetje spametovali in so začeli saditi krompir. Rešil je tedaj življenje milijonom ljudi. Krompir je, bi lal:ko dejali, univerzalna rastlina, kajti uspeva prav tako na peščenih tleh kakor v ilovnati zemlji, r.a jugu prav tako kakor na dalekem severu, na morskih obalah nič manj kakor v goratih prdelih. Ni je kmalu rastline, ki bi dajala na hektar toliko pridelka kakor krompir. V primeri s pšenico je mnogo rodovitnejš; in donosnejši. Največ krompirja pridelajo v Rusiji in Nemčiji. Krompir, ni važen samo kot ljudsko hranivo, ampak tudi kot krma za prašiče. V Nemčija so zaradi pomanjkanja masti izdali geslo, da se mora proizvodnja prašičev dvigniti za sto odstotkov. Pri tem delu bo podprl prašičerejce krompir, k,- pa ostane še nadalje važno ljudsko živilo že zaradi svojega vitamina C, ki je izvrstno zaščitno sredst%*o proti skorbu-tu in drugim boleznim. Ločitev med zvezdniki Kulturni pregled Hamid Dizdar Sarajevo, oktobra Izmed novejših srbskohrvatskih literarnih del poznamo pri nas večidel samo spise iz zagrebškega in beograjskega kroga. Provinca je v tem pogledu skoraj popolnoma zanemarjena. Naši stiki z bosensko-hereegovskim literarnim okoljem so tako slabi, da se nam le redkokdaj zasveti odtod kakšno vredno ime, pa še takrat je malone res samo ime. In vendar je Sarajevo center Bosne in Hercegovine, dveh kulturno tesno zvezanih pokrajin, ki zapuščata sledove svoje karakteristike na mnogih umetnostnih delih, vrednih, da bi jih spoznala tudi slovenska kulturna javnost. Tu je nastala večina del Hamida Diz-darja, mladega književnika, čigar stvaritve srbskohrvatski svet že pozna in ceni, ki je pa pri nas skoraj neznan. Ko še nisem vedela za pesnika Dizdarja, me je zanimal kot nadarjeni raziskovalec sev-dalink, teh najnežnejših cvetov srbskohr-vatske narodne poezije. Svoje članke o njih objavlja stalno v »Jugoslovenski pošti«, kjer sodeluje kot sourednik. V teh gtenkih obravnava umetniško, zgodovinsko in etnološko stran sevdalink. Pisani so s solidnim, skoraj strokovnim znanjem in z občutjem umetnika. Hamid Dizdar odkriva pri tem vzrok in povod nastanka •pesmi, razmere časa, ob katerem je nastala in skuša čimbolj dojeti bistvo vsake posamezne sevdalinke. Tako povečuje razumevanje za njene neizčrpne lepote in varuje pesem ne samo na papirju, marveč tudi v spominu čitatelja, ki bi sicer šel morda neskrbno mimo nje. »Vsi naši ljudje ljubijo sevdalinke«, je rekel g. Dizdar. »Pojo in poslušajo jih iz dneva v dan.« In res, kakor na vsakdanji kruh je tu narod navezan na svojo pesem. »Toda skoraj nihče od vseh teh, ki jih imajo radi, ne bi vedel povedati odkod, kako in zakaj so nastale njihove najljubše pesmi. To me je napotilo, da sem začel izpraševati stare ljudi, ki se mnogi še spo ' dnjajo postanka novejših sevdalink. Iz-•edel sem marsikaj, kar je bilo v posredni ali neposredni zvezi s pesmijo, spoznal notranje in zunanje življenje njenih glavnih junakov ter sredino, v kateri so živeli. Ko sem brskal po neštetih knjižnicah, se je marsikatera oseba, omenjena v pesmi, pojavila zgodovinsko točno opredeljena v kakšni »istoriji«. Tam sem včasih izvedel tudi za dogodek ali doživetje, ki je sprožilo pesem. Pred menoj se je počasi razvilo celo staro življenje in mnogo uporabnega materiala sem lahko nanizal v svoje razprave.« Toda razprave o sevdalinkah so majhen kos Dizdarjevega leposlovnega in publicističnega udejstvovanja. Večina njegovih del je še nezbranih po raznih revijah in listih. Kot plod Dizdarjevega beletrističnega ustvarjanja so izšla doslej samostojno v knjižni obliki tri dela. L. 1929 pesmi »Arabeske« in 1. 1936 druga zbirka pesmi »Zapisi u kamenu« (založba »Grupa sarajevskih književnika«), med njima pa 1. 1933 pripovedka »Kasaba šapče«. V »Kasabi« nam avtor predstavlja z ene strani trške mogotce, ki »vedrijo in oblačijo«, kamor sežejo, so največji prijatelji in zaupniki vsake nove vlade, ter ubijajo zaradi lastne koristi razvoj svoje okolice in srečo posameznikov. Na drugi strani pa stoji mož, ki ves ta čas resnično dela za vse tisto, kar je obseženo v besedi domovina. Bori se na fronti in trpi v ujetništvu. Ko pa se vrne v domači kraj, ne najde drugega kakor nekaj pohotnih, zavaljenih rodoljubov, ki so mu ubili dom in družino. Vse, kar sledi zgodbi od tu naprej, je le logična reakcija na občutek krivice. Delo je pomembno zaradi svoje resničnosti in globokega psihološkega podajanja doživljanj glavnega junaka, predvsem pa kot dokument naših razmer. Elementi, ki so značilni za Dizdar jevo prozo, dajejo značaj tudi njegovi poeziji. Pesmi so pisane brez patosa, vsaka ima dovolj vsebine, da ji niso potrebni vnanji efekti. Misli so zgoščene in nobena beseda ne zapušča vtisa, da mora biti postavljena na svoje mesto zgolj zaradi lepote izraza. Pesnik se največkrat poslužuje prostega verza. Sižeje jemlje v glavnem iz svoje rodne Hercegovine, ali iz Sarajeva, v katerem živi. Slike iz zunanjega sveta rad preobraža v sebi, da jim dodeli višji pomen, pri drugih pa poseže naravnost v tiste globoke kleti človekove duše, ki je povprečnika strah samo pogledati vanje. V zadnjem času ga najbolj mikajo socialni motivi, ki pri Dizdarju niso le literarna moda. že njegova uboga Hercegovina mu jih ni mogla odreči. Mnogi mladost ni vtisi iz ljudskega življenja na tem kosu zemlje so mu šele zdaj dozoreli v pesmi. Ko je zapustil Hercegovino, mu je svet ponujal na vsakem koraku snovi za doživljanje in sodoživljanje tistega, kar daje karakteristiko sodobnemu življenju. Pri nas je nehala velika vojna in z njo junaštva ljudi, ki so se borili z orožjem. Toda v času »mira in procvita« je Dizdar lahko napisal med svoje pesmi U srcu sam podigao zasluženi spomenik na ulici palom Neznanom Nezaposlenom Radniku. Iz enakega gledanja na svet je nastala ena najznačilnejših pesmi »Tri skitnice na bregu«, ki sodi med najboljše in najres-ničnejše, kar je Dizdar ustvaril: Uzalud zvona zvone po čitav božji dan, uzalud muezin viče sa tanke munare. Hleb je jedini cilj i san, hleb miisan i topao ko majčina suza. Oba dosedanja primera sta iz »Zapisov«. Za »Arabeske« so značilni naslednji verzi: Progone me mnoga pitanja, a odgovor ne znam da im dam. Ludo me srce vuče u skitanja, a kud bih pošao, ne znam ni sam. če so »Arabeske« še pesmi mladostnih vrenj, vzhičenj, obupavanj in vedno novih ' iskanj, so »Zapisi u kamenu« knjiga zdrave moškosti. Tudi tu so še tuintam osebni motivi, kakor so se v »Arabeskah« poleg vsega osebnega, javljali že socialni motivi. Vendar je v tej prvi knjigi prikazano gledanje v lastno dušo, umetnikov subjektivni, v «Zapisih« pa njegov objektvini svet preživet v človeku, ki more svoja preživet ja pesniško izraziti. »Zapisi« so napisani po nekom, ki ima že za seboj osnovne probleme za izgradnjo samega sebe in je lahko odvrnil pogled iz lastne notranjosti v svet in v druga življenja. Same so mu silile pod pero vse tiste sodobne in večne krivice, ki jih doživljamo, ne samo kot posamezniki, ampak kot del celote. Pesnikova misel je dovolj široka, da v povezanosti z vsakdanjo resničnostjo dojame v prvi vrsti njeno nepravičnost in nizkotnost, a lahko obseže tudi stvari, ki so občečloveške in nadčasovne. Dizdar je to nakazal še v poslednji kitici svojih »Zapisov«: Kad je na kraj večernjeg neba poslednja krvava Zastava Sunca stigla, tri skitnice, tri divna drugara se digla: jedan je prezirno pljunuo izpod sebe, u prijave nižine, drugi je digao ruke za suncem, u višine, treči je kriknuo: hleba! Ostati zvest sebi, času, ki je in prihaja, in zajeti v svoje delo čim več barv življenjskega spektra: v tej smeri rase človek in umetnik Hamid Dizdar. Asta Žnidarčič Zapiski Popravi! V včerajšnjem članku »Priprave za naš največji slovar« je tiskarski škrat zakrivil več nerodnih napak. Tako čitaj v prvem odstavku, da smo opustili prejšnje enostransko (ne enostavno) usmerjenost, v dragem odstavku »univ. prof. dr. Sturm«, v petem odstavku mnogih imen (ne mnogo). T Ljubljanski športni javnosti! Delovni odbor SK Ljubljane daje pojasnila ... Delovni odbor SK Ljubljane je poslal v objavo daljšo izjavo, ki se havi s trenutnim stanjem kluba in daje pojasnila glede raznih vprašanj o sestavi sedanje ligaške enaj-storice, kakršna jc v zadnjih nastopih zastopala barve SK Ljubljane. Ivlub pojasnjuje ponovno, da brez denarnih sredstev ne more vzdrževati moštva, kakršna imajo vsa ostala naša nogometna središča, da celo Varaždin, Zemnn ali Skoplje, ki so šele letos vstopila v to najvažnejšo nogometno konkurenco v državi. Vse, kar navaja delovni odbor SK Ljubljane, so bridka dejstva, o katorih je prav, da je naša športna javnost poučena. Kajti nikakor ne gre, da bi se ta vprašanja razči-ščala javno na igrišču in v obliki, kakor se je to godilo na zadnji liga-ški tekmi s sarajevsko Slavijo. Igralci niso krivi, da niso kos boljšim in starejšim, in njihova požrtvovalnost bi morala biti za zgled marsikomu od onih, ki so glasni samo vsako nedeljo. Oni del izjave, v katerem daje delovni odbor svoja mesta ra razpolago vsakomur, ki bi znal to stvar rešiti drugače in z večjim uspehom, pa najbrže ne bo zel ne-deljenega priznanja. Vsi, ki zdaj vodijo naš ligaški klub, so za vse križe in težave slovenskega nogometa vedeli v naprej in ni prav, da zdaj sredi dela in borbe zapadajo v malodušje. Ce hočejo vztrajati igralci, naj vztrajajo kljub kritikam in nehvaležnosti tudi oni vsaj do tedaj, da bodo lahko o pravem času in po dobrem premisleku morda le dobili boljše naslednike. Delovni odbor pravi takole: Na kritike v časopisih in na razna vprašanja članstva o vzrokih postavljanja mladih igralcev v moštvo, se je odbor SK Ljubljane odločil da pojasni javnosti svoje siališče. Delovni odbor kluba se je trudil in poskušal na vse načine, da bi zvišal redne mesečne dohodke kluba, ki naj bi zadostovali za skromno vzdrževanje moštva, kakor je pri vseh ostalih ligaških klubih. Ker ta poskus ni imel uspeha med občinstvom, je bila nujna posledica, da smo izgubili one igralce, ki so bili odvisni od mesečnih honorarjev. Iz enakih razlogov nismo mogli najeti dobrih igralcev iz ostalih nogometnih središč, še manj pa dobiti dragega trenerja. ki bi zlasti v današnjih razmerah mogel kar najbolj koristiti. Priznamo, da je še nekaj sposobnih starih in mladih igralcev, ki jih zadnje čase ni videti v ligaški enajstorici, to pa zaradi tega ker jih služba ali šola ovirajo, da bi redno trenirali. Postavljanje takih igralcev v moštvo, ki niso trenirali, se ni obneslo, ker se je s tem rušila disciplina in so se še ostali izmikali treningu. To je eden le Siluihrin *udi za ženske lase? Presek kože glave in lasne korenine (jako povečano) k A Epidcrma G T*'-"* žleza B Steblo H Pigment C Koža I Glavica D Kanal folikule J Papila H Lojna žleza K Krvne žile papile F Gladka mišica Del lasne korenine od G m F do K iasno kaže, kako nastajajo lasje z novim stvarjanjem celic. Nikar ne odlašajte ... I olikokrat se odločimo, da bomo negovali svoje lase, da jih ohranimo lepe in zdrave, toda le prevečkrat odgodimo to odločitev od danes do jutri. Nikar ne odlašajte, dokler Vašim lasem ne zapreti popolna propast, dokler prhut ne ugrozi lepoto Vaših las. Mnogo lažje je preprečiti zlo, kot ga pa odstraniti. To velja posebno pri negi las. Seveda je! Ker Silvikrin, koncentrirana naravna hrana za lase. je prav posebno osposobljen, da oživi nežna tkiva za stvarjanje las, da jih ohrani zdrava in jih varuje od prbuta. Silvikrin je neobhoden v vseh slučajih, kjer organizem ne dovaja lasni korenini dovolj materije za stvarjanje las Ravno pri ženah se funkcije lasišča večkrat pokvarijo in ne delujejo redno. To se najbolj opaža pri nervozi. malokrvnosti, preveliki utrujenosti, nosečnosti in po porodu. Brez zadostnega dovajanja materije za stvarjanje las, kakor jih vsebuje Silvikrin, ni mogoče stvarjanje celic v lasni korenini, pa potemtakem ni mogoča niti rast las. Neo-Silvikrin. koncentrirana hrana za lase. je genijalni rezultat znanstvenih razi ska vanj in del slavnega prirodoslovca Sir Frede-rika Hopkinsa. imejitelja Nobelove nagrade in predsednika Royal Society, in pa bioioga Dra Weid-nerja in kemika in učenjaka Dra Zieglerja. Po čem se vidi, da tkivu za stvarjanje las manjka hrana za lase ? Pri ženah: Po brezbarvnih, trudnih las eh, Frizura ni več tako trajna. Lasje izgube sijaj in dela se prhut. Koža glave srbi in na njej se večkrat opaža tanek, siv in masten talog, na glavniku in čefcki pa ostajajo lasje. Pri moških: Po prhutu in po izumrlih rn prelomljenih laseh na obleki, na glavniku in četki in na blazini po spanju. Lasje postanejo redki ter se v njih pokažejo prazna mesta. Preden se tega dobro zaveste, imate že »mesečino« na tilniku. V vseh teh slučajih je Neo-Silvikrin, koncentrirana naravna hrana za lase, edina rešitev. On ohrani kožo glave zdravo, skrbi za redno dovajanje materije za stvarjanje las tkivu za rast las in odstrani vse, kar bi motilo normalno delovanje kože glave. Silvikrin se prodaja po celem svetu. Proizvajanje je zavarovano z mednarodnimi patenti. Kaj Vam f e potrebno! Za vsakodnevno negovanje las --- i zahtevajte Lotion Silvikrin. £ vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo in rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega izraza vsa naravna lepota las. Onemogoča delanje prhljaja in izpadanje las, kakor tudi motnje v rasti las. Manjša steklenica . . . Din 27.— Steklenica za 2 meseca Din 48.— Za rast las in proti prhljaju zahtevajte naravno hrano za lase Neo-Silvikrin. Nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organske hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. V resnih slučajih izpadanja las, trdovratnega prhljaja, redčenja las in kadar preti plešavost. Steklenica ra 1 mesec Din 66.— Skrbite za kožo svoje glave, pa bo tudi koža Vaše glave skrbela za rast Vaših las! | Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. J fiodu^a AJQA£ Igla nih vzrokov, da ni mogla Ljubljana v te- J ku dveh let napredovati. Kako bi mogla Ljubljana kdaj igrati vidno vlogo, če bi od določene enajstorice prihajala kvečjemu polovica igralcev na trening, ali pa če bi trije ali štirje od njih ne mogli potovati, ker jim tega služba, šola ali starši ne dovolijo! Odbor kluba je prišel morda nekoliko pozno do spoznanja, da se mora zavedat»' dejanskih razmer, 'v katerih klub živi. S sklepom, ki ga je odbor izglasoval, da igralec, ki ne utegne ali nima volje za redne treninge in javne nastope, ne more priti v poštev za nastope v ligi je hotel uvesti disciplino in delo med aktivnimi nogometaši. Za nastope v ligi so torej izbrani igralci, ki jim zaradi njihove telesne kondici-je, znanja, volje in ljubezni do kluba in nogometa pripada bodočnost. Pribiti je treba, da vodstvo kluba ne more postaviti na teren bolnih ali poškodovanih igralcev, ki jih je letos proti pričakovanju veliko. Eno moramo poudariti! Nikakor ni športen postopek enega dela naše publike, ki jemlje mladim idealistom voljo in veselje, ko jih na igrišču zbada in zasmehuje in celo zasramuje s prostaškimi izrazi. Ta del občinstva bi moral vedeti, da se od danes na jutri ne ustvarja veliko moštvo! Vsak mlad igralec mora preiti razne razvojne dobe. Lep primer naj bi bil prav tem srednji krilec Pupo. ki je bil svojčas tarča vseh nergačev, čim se je prikazal na igrišču. Kaj vse je moralo tehnično vodstvo kluba pre-slišati zaradi tega igralca! In če bi bilo vodstvo takrat popustilo zaradi teh nergačev. bi danes ti nezadovoljneži ne mogli uživati v igri, ki jo predvaja baš ta igralec. Sicer pa ni mogoče, da bi se ta kriza — če hočemo današnje stanje ligaškega moštva imenovati tako — hitrejše drugače prebrodila. Najvažnejše vprašanje pri vsem je denarno. Zlasti še danes, ko so prišli v ligo trije novi klubi, ki si bodo pridobili dovolj rutine in izpopolnili svoja moštva. Kako to? Denarno vprašanje je pri njih mnogo bolj zadovoljivo kakor pri našem klubu. Mesta Varaždin, Zemim in Skoplje so manjša ali pa ubožnejša kakor Lljblja-na in vendar so denarna sredstva teh klubov boljša kakor naša. Kaj je temu vzrok? Gotovo ne delovni odbor! Vsak si ga sam lahko razloži. Če kdo misli, da se da naš nogomet dvigniti brez velikih denarnih izdatkov in drugače, kakor si je zamislil delovni odbor kluba, je vsakomur na izbiro, da prevzame vso stvar v svoje roke in poskusi srečo. Vsi ki hočejo to. naj bodo prepričani, da $m bo odbor od srca hvaležen m da jim bo tako od srca rad prepustil te odbor-niške dolžnosti. Sami bodo veseli in se veselili z vsemi, če bo mogoče privesti klub na ono višino, ki mu jo želimo vsi. Potem bomo lahko rekli: SK Ljubljana gre velikim uspehom nasproti v korist in zadovoljstvo športne javnosti ter potrditev slovenske športne sposobnosti. Delovni odbor SK Ljubljane Pokalni spored v Ljubljani Dopoldne Mars—Svoboda, popoldne Jadran—Reka V --nedeljo na podsavezni dan se bosta sprijela na igrišču Jadrana za novo raz-pisarni podsavezni pokal Jadran in Reka. To bo že njuno drugo srečanje v teku enega meseca, katerih prvo se je končalo ob premoči črno-belih neodločeno. To bo derby zapadne Ljubljane, kjer sta si zmerom nasproti enakovredna nasprotnika z žilavo voljo in nado na uspeh. Jadran bo nekoliko spremenil postavo ter uvedel nekaj novih moči. Reka pa bo poslala v vas v Kolezijo svoje najboljše, kar ima trenutno na razpolago. Vsi bodo priča lepi in vabljivi igri. Glavna tekma bo ob 15., predtekma pa že ob 14. Drugi del pokalnega sporeda bo izveden že v dopoldanskih urah. in sicer na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Tamkaj bosta v novi konkuernci LNP nastopih enajstorici Marsa in Svobode. Ta tekma se bo začela ob 10. Tekmovanje za pokal LNP bo v Celju v nedeljo 16. t. m. Ob 10. tbo na Olim-povem igrišču tekma med OHmpOm in Jugoslavijo, ob 13.15 pa se bo pričela na Glaziji tekma med SK Celjem in Atletiki. Dopoldansko tekmo bo sodil g. Hobacher, popoldansko pa g. Veble. Vse kaže. da bosta obe tekmi zelo živahni in nape i. Juniorski dvoboj SK Celje—Ilirija V nedeljo popoldne na igrišču za Kolinsko tovarno Lahkoatletska sekcija je za nedeljo povabila v goste na revanžno srečanje ju-niorje S K. Celja. Prvotno je bilo domenjeno, da bi nastopih tudi juniorji zagrebške Concordije, ki pa so bih prisilje-n_- odpovedati sodelovanje, ker imajo isti dan v Zagrebu srednješolsko prvenstvo. Juniorji SK Celja so danes močna ekipa, na čelu katere je odlični tekač Jakec. Da je ekipa res odlične kvalitete, kaže že dejstvo, da je bila celo Ilirija v Celju poražena z eno točko razlike. Za nedeljo pa ao ae ikrijanski jamarji priprava » pri- čakujemo napete borbe. Pričetek prireditve bo <*> pol 16. n« igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno, do kamor je sedaj tudi dobra tramvajska zveza. V nekaj vrstah Nedelja bo brez ligaških tekem, ker ja termin določen za podsavezne prireditve. LNP je ta dan porabil za pričetek svojega novo razpisanega pokalnega tekmovanja in določil nanj prvih 7 tekem iz te konkurence, večinoma med lokalnimi nasprotniki. Hkrati pa se je že dalj časa pripravljal, da bi po dolgem presledka perfektuiral medmestno tekmo med Zagrebom in Ljubljano. Ker bo v nedeljo že tekma Zagreba * Beogradom, bi bila druga garnitura Zagreba, ki je za Ljubljano še zmerom dovolj močan nasprotnik, prosta in bi bila prireditev tudi tehnično lahko izvedljiva^ ne glede na to, da bi bilo koristno, če bi se ta medmestna srečanja polagoma udomačila in pozneje obdržala stalno na sporedu. Toda z Zagrebom tudi to pot, ko je bil sicer nekoliko bolj voljan razpravljati glede tega z Ljubljano, ni bilo mogoče priti do sporazuma. Tako bo treba še počakati, da bo naš podsavezni kapetan lahko stopil v funkcija Ljubljana pa bo tako še enkrat zapravila dober termin za tekmo večjega obsega. ___ . Slovenjgraška enajstoflca Misnnja je preteklo nedeljo gostovala v Domžalah in odigrala prijateljsko tekmo s tamkajšnjim Diskom, ki je po obojestranski enakovredni igri ostala neodločena 2:2 (IhO). ▼ Slovenjem Gradcu pa je novo ustanovljeno moštvo Slovenj ega Gradca igralo s Prevaljami in izgubilo 2:6 (1:3). _ Redni občni zbor plavalnega saveza bo 19. in 20. novembra v Zagrebu. Letošnji občni zbor čakajo glede na odlične uspehe naših najboljših plavalcev in na bEžaJočo se finsko olimpiado velike in važne naloge. I Motosekcija Herme*a ▼ Celju bo imela drevi ob 20. sestanek v hotehi »Erropkv Celju. LZSP (Službeno). Seja upravnega odbora bo jutri v petek v (Jamski sobi kavarne »Emone«. Pričetek točno cb 28.30. Udeležba obvezna! Avtoklub Ilirija. Motociklističm iztet ▼ Trst in Gorico preložen na 22. t. m. Končne prijave nepreklicno le do sobote 15. t m. do 17. ure. SK Slavija: Drevi ob 20. važen Sansiri sestanek. Važno za I. moštvo in jmriorje. Ob 21. uri redna odbonma seja. Vsi gg. točno m i \ PAUL RIPSON 10 Stratosferski pilot Homan Ko sta nekega dne John in Mira sama sedela na terasi vile in je Mira dolgo molčala in zamišljeno gledala v daljavo, ji je John dejal: — Mira, ti si zaljubljena. Rdečica ji je šinila v lice in to ji je bilo neprijetno, ker jo je izdajalo. Čim mirneje je skušala reči: — Kako prideš na to misel? _ Tako, različno opažam na tebi, kako si drugačna kot prej. Mira ga je pogledala s skoraj bolestnim pogledom. _Ne zameri, toda tvoj brat sem in rad te imam. Vsa tvoja bodočnost mi je pri srcu bolj kot moja. Da, Freda ljubiš! Samo povej mi, ali se ti je na kakšen način približal, ali kaj rekel? _Ne, John, niti besedice nisva nikoli spregovorila v tej stvari. Fred se je vedno napram meni obnašal kot gentleman. Pri teh besedah so ji stopile solze v oči, vstala je in zbežala v svojo sobo. Johnu je bilo težko radi sestre. Sicer pa so se kmalu porodili hladni računi v njegovi glavi. Če bi Fred vstopil v službo tovarne in njej posvetil vse svoje delovanje, ali ne bi bilo najlepše, ako bi vzel Miro za ženo in bi tako lepo skupaj živeli ter našli tudi v skupnem delu svoje zadovoljstvo? Pripalil si je debelo havano, počasi pušil in razmišljal, kaj prinese bodočnost. Edino ena nejasna točka je bila v vsem, namreč v kakšnem razmerju je bil Fred do one milijonarke. Fred se je polagoma vživljal v tovarniško pisarniško delo. Vsakodnevna družba Johna in Mire mu je postala neobhodno potrebna, da se je v istini tu počutil, kakor bi bil doma. Nikdar poprej ni imel enakih občutkov. Mirina družba mu je bila nad vse, toda ni si upal v svoji nerodnosti, da bi ji rekel intimnejšo besedo. Neki dan je bil moral po kosilu John radi nujne zadeve na bližnji kolodvor in Fred je ostal z Miro sam v jedilnici. Deževalo je in stopila je k oknu, Fred pa za njo. Sanjavo sta gledala, kako je curkoma lilo iz žleba. Molčala sta nekaj časa, potem pa je Fred položil svojo roko okoli njenega pasu ter jo vprašal: — Kaj mislite sedaj, Mira? — Mislim, kako je prijetno biti doma ob takem vremenu. Čutil je lahen pritisk in naglo dviganje in padanje njenih prsi. Sam ni vedel, ali se ji je približal z obrazom, ali pa je ona obrnila lice proti njemu. Videl je naenkrat samo njene rdeče ustnice, izza katerih se je smehljala in ga vabila vrsta belih zob, in njiju usti sta se združili v istem hipu v divjem, strastnem poljubu, ki je izražal vso toliko časa zadrževano ljubezen. Slednjič, po dolgih, blaženih trenutkih se je Mira iztrgala njegovemu objemu in zbežala v svojo sobo. 6. poglavje. Detektiv Nolten je slabe volje. Pri bencinski črpalki št. 836 je stala stara »Liza« kakor pravijo Američani dosluženim Fordovim vozovom Možak kakšnih petinštiridesetih let v precej ponošeni obleki se je pogovarjal s posestnico črpalke, ki jo je na videz poznal že od prej, saj je bila edina ženska, ki je imela črpalko, na vsej dolgi cesti med New Yorkom in Buffalom. Mož ji je bil umrl pred leti in ji je zapustil črpalko in pet nepreskrbljenih otrok. Avtomobilisti so to vedeli in marsikateri se je ustavil pri njej in kupdl bencina, čeprav bi bil še lahko dalje vozil precej kilometrov. — Čujte, gospa Satter, ji je dejal neznanec, ali niste morda prošlo soboto ponoči ali v nedeljo zjutraj opazili kakšen avto, ki je vozil v smeri proti New Yorku in ki bi vam bil vzbudil zanimanje iz katerega koli vzroka. _Nič posebnega, gospod, toda zakaj sprašujete.' Mesto odgovora je možak obrnil rob svoje suknje in pokazala se je plaketa policijskega ravnateljstva v New Yorku. — Nekaj iščem in vem, da ste najpoštenejša zena daleč na okrog, zato se obračam do vas, vem pa tudi, da ženska marsikaj vse bolje in natančneje vidi in sluti, kot najpremetenejši moški. — Torej pravite, od sobote na nedeljo. Čakajte, da se spomnim. Danes je torek, včeraj je bil ponedeljek, predvčerajšnjem zjutraj... da, sedaj že vem, kateri dan je bil to. Noč je bila krasna, polna luna je svetila. — Tako je, je odgovoril detektiv. Baš ta noc me prav posebno zanima — Ne morem vam nič posebnega povedati o tej noči. Ustavil se je samo eden voz pri meni. Vozač je pozvonil, zahteval pet galon bencina in ko je plačal, se je odpeljal dalje. — Ali mi morete natančneje opisati, kdo je bil vse v vozu in kako je izgledal ta voz? — Gotovo, saj sem še natanko pogledala Bile so v njem tri osebe. Šofer edini je stopil z voza in govoril z menoj. Bil je morda petintrideset let star, čisto običajen obraz, ki bi ga pa menda spoznala. V vozu notri sta bila dva mlajša fanta, eden je menda spal, ali se pa delal tako, bil je zleknjen na zadnjih sedežih. — Kako je bil oblečen? — Imel je zelo svetlo sivo obleko in temno kravato. V očeh detektiva se je zabliskalo. — To je voz, ki ga iščem — Pa menda ni bil oni fant mrtev? je preplašeno vprašala gospa Satter. — Tisto ne, toda gre za težko zadevo. Opišite mi še tretjega potnika in voz. — Malo boste mogli zvedeti od mene. Tretji je sedel na prednjih sedežih, spavajočemu nasproti in gledal mirno, kako šofer črpa bencin. Govorili nismo nič in takoj so se odpeljali naprej v noč proti New Yorku. — Kakšne tvrdke je bil voz? — Menda je bil Chevrolet, ali pa Cadillac, bog-me, da nisem natanko pogledala. Čisto vsakdanja mašina, temno lakirana. Škoda samo, da nisem pogledala številke. L 3 U B L 3 AN A , MESTNI TRG 17 Šlofi moške suknje trpežni Din 59.— do 120.— prvovrstni češki Din 152.— do 220.— M ANICA" k.d., Mestni trg%7 uspehov oa en oglas * ..JUTRU" ali oglasi Modistko dobro moč, išče modrri salon Romih Silva, Samostanska ul. št. 8, Celje. 24150-1 Perfektno kuharico iščem za takoj. Javiti pogoje na naslov: Dr. Ješa Vidič, lavni beležnik Srem. Mitrovica. 24141-1 Vzgojiteljico iščem za otroke, z znanjem francoskega in nemškega jezika. Pogoje javiti na naslov Dr. Ješa Vidič, javni beležnik, Sremska Mitrovica. 24140-1 Krojačico belega perila in likarico obe prvovrstni, iščem. — r> J u.-O rublje«, Novi Sad, Sremska ti. 24t42-l Mlajšo kuharico išče fio." hiša v Zagrebu. Vprašati: Meiak. Hrenova 16, 15. X. od 3.—4. 24156-1 Kleparskega pomočnika spreimem. Josip Otorepec, Za Gradom 9. 24134-1 11' V Več tisoč steklenic poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »97«. 24144-6 Prvovrstnega krojača za angleška deia, sprejme tako; modni salon Rozman, Dvorni trg 3, II. nadstr. 24132-1 Urarskega pomočnika starejšega, v delu popolno- r - ;ostojnega, z znanjem zlatarskih popravil, potre-t e Drag. Dimitrijevič, ru Nov zimski plašč iz prima angleškega blaga za gospoda, 3 damski plašči kostum in obleka, poceni naprodaj. Express, Emonska cesta 2. 24137-6 Kupim Vse rude in nahajališča, posebno svinec, kositer, wolfram ku« pujemo. Ponudbe z vzorci in opisom pod »Inozemni interesenti« poslati na Pu-blicitas. Ilica 9, Zagreb. 24131-7 Novo kolo »Viktoria«, prodam za din 950 in »Durkopp« kolo za din 1.100 Bartelj Pavle, Jesenice, Fužine, Industrijska 2. 24038-11 Šivalni stroj pogrezijv, z okroglim čol-ničkom, veze krpa, poceni naprodaj. NOVA TRGOVINA, Tyrževa 36, nasproti Gospodaric «veze. 23659-29 b,-no vin a). Zaječar (Moravska 24132-1 Mladenič vojaščine prost. soliden, skromen, s šolsko izobrazbo, išče primerno službo. Gre tudi na deželo. Porrud-be na ogt. odd. Jutra pod »Pošten in marljiv 138«. 24138-2 Brivec mlajši, dober delavec, išče mesto. Nastop takoj. Goži Ignac, Luke P urica 32, Čakovec. 24117-2 Poitk Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. — Vpisovanje dnevno od 6. do 8 .ure zvečer. Največja strojepisnica, nairazličnejši pisalni stroji. Pričetek pouka poljubno. —-Šolnina zelo nizka. Christo fov učni zavod. Domobranska cesta 15. Telefonska št direktorja 48-43. 24097-4 Pohištvo Starinsko pohištvo pristne perzijske preproge, trgovsko opremo za špecerijsko trgovino, več malo rabljenih jedilnic, spalnic in drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. — Ivan Mathian Ljubljana, Tvrševa c. 12, na dvorišču 24115-12 Parcele v Kranju 912-1 in 885-3 Gosposvetska cesta in 1244 pri starem savskem mostu prodam. Ponudbe na Dr. Egon Stare, odvetnik. Ljubljana. Informacije pri Adolf Prah, — Kranj, telefon št. 13. 24039-20 tanovanje Dvosob. stanovanje komfortno s kabinetom itd. oddam 1. novembra. Ver-stovškova ul., Mirje, nova hiša. 24128-21 Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam boljši stalni osebi za 15. oktober. Streliška ul. 22 v pritličju. 24145-23 ^Sobe išče Dva gospoda iščeta opremljeno sobo s separiranim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj 39«. 24139-23a Dve sobi čisti, ločeni, mirni, eno s klavirjem ali souporabo, —-blizu centra, po možnosti pri isti družini, iščeva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerno«. 24130-23a Dijak višješolec išče stanovanje z dob"o hrano pri boljši družini. Ponudbe pod šifro »Dobro nadzorstvo« na ogl. odd. Jutra. 24153-22 Izjava Podpisana preklicuiem besede, katere sem govorila proti Jožetu Štormanu, kot neresnične, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopanja. Jelen Angela, posestnica v Sv. Andražu. 24152-31 d i B. p. Dvignite pismo na stari naslov. 24116-24 Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo isato jo pustite redno Kemično čistiti a» barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 ralm ca — Sveti oiikainia NSEH1RAJ V„JUTRU"! Kupimo gozdove bukove in hrastove v večjih kompleksih. »CER« d. d. Zagreb, Tomašičeva ul. 10. Telefon 36-79. 24121-15 Prage bakooe in hrastove, vseh dimenzij, kupuje »CER«, d. d.. Zagreb, Tomašičeva ui. 10. Telefon 36-79- 24120-15 mitali Frizerski salon v Ljubljani, ugodno prodam. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«. 24125-19 Zaslužek Poverjenike v vseh krajih sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zavarovanje«. v 24126-3 Prodam vlogo 70.000 din Ljubljanske kreditne banke in kupim knjižice podeželskih posojilnic. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Denar«. 24149-35 «j$ERIRAJ V „ JUTRU"! Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET-VINO ČRNINA IZ FRUŠKE GORE. Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovci, Fruška gora. MAGNEZIJA SAN PELEGRINO Kdor trpi zaradi želodčne kisline, pozna najbolje težave in splošno nerazpoloženje. Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO (znamke Prodel) je prikladen preparat zoper takšno stanje, ker s svojim blagim učinkom nevtralizira želodčno kislino in omogoča dobro prebavo. Vzemite vsako jutro žličico peneče se MAGNEZIJE SAN PELEGRINO. Prodaja se v lekarnah v škatlicah, ki vsebujejo eno dozo z ali brez vonja. Prodajna cena din 6.—» R. S. br. 27283-2}/X 1935 L f V globoki žalosti javljamo, da nas je za vedno zapustil danes ob pol 6. uri zjutraj naš predobri in skrbni oče, stari oče, stric, svaK m tast, gospod FLORJAN ZORKO POSESTNIK, GOSTILNIČAR ITD. V DRUŽINSKI VASI bivši dolgoletni župan in občinski odbornik ter predsednik šolskega odbora občine Bele Cerkve, častni član Gasilske čete v ueu Cerkvi, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje v 94. letu svoje starosti, previden s tolažili svete vere. Našega nepozabnega očeta bomo spremili na njepvi ^a^i po" v soboto, dne 15. t. m. ob pol 4. uri popoldne izpred hiše žalosti v DruZ1™ vasi št. 1, na farno pokopališče v Beli Cerkvi, kjer ga položimo v roa- binski grob. . Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi v Beli Cerkvi. Prosimo tihega sožalja. V DRUŽINSKI VASI, dne 13. oktobra 1938. Žalujoči* CVETKO, VINKO, ROMAN, FRANCI, ZORA, ANGELA MEDVEŠ, MARTŽNA, MILKA, otroci; TONE MEDVEŠ, zet - in ostalo sorodstvo. Sokol Sokolsko društvo Ljubljana IL ima svojo redno glavno skupščino v soboto 15. t. m. ob pol 20. uri v društvenih prostorih na I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici. Vabimo članstvo, da se skupščine udeleži polnoštevilno. Zdravo! Sokolsko društvo Ljubljana—Moste vabi na XXXI. letno skupščino, ki bo v četrtek 20. t. m. ob 20. v dvorani kina Moste z običajnim dnevnim redom. Dolžnost vsakega sokolskega pripadnika je, da se vsaj enkrat v letu udeleži letne skupščine, zato pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Uprava. Sokol Sv. Jurij ob ščavnici. Tudi naš kraj je v žalosti in spominu na Viteškega kralja počastil nesrečno obletnico kraljeve smrti. Spomenik, ki smo ga odkrili 15. maja letos, je bil lepo okrašen. Dve lučki sta goreli ob njem dan in noč. Na spomeniku je bil pripet srebrn venec, ki ga je ob odkritju poklonilo Mursko sokolsko okrožje. Ob 11. je bila žalna svečanost Sokolske čete. Br. starosta Drago Korošak se je v lepih besedah spominjal Viteškega kralja, njegovih zaslug za naš narod in za naše sokolstvo. Sokol je in bo vršil vedno njegovo poslednjo voljo, čuval in branil bo Jugoslavijo. Trikratni -Slava« ter petje državne himne sta zaključila žalno svečanost. SOKOL GORNJI GRAD. Komemoraci-jo za viteškim kraljem je imelo Sokolstvo društvo v nedeljo ob pol 10. v Sokolskem domu. Na odru je bila okrašena kraljeva slika, ob strani je gorela velika svetilka, nad mizo je bila razpeta državna zastava. Komemoracijo je vodil društveni starešina dr. Janko Rak. Sokolič Zoran Tratnik je deklamiral nekaj priložnostnih verzov, podstarešina dr. Mejak je imel žalni nagovor. Starešina dr. Janko Rak je prečital savezno poslanico in je po enominutnem molku zaključil zborovanje, ki se ga je udeležilo članstvo in mladina v lepem številu. Kraljev spomenik je bil pokrit s svežimi rožami, z vencem in lepimi šopki, med njimi je bil. kakor vsako leto doslej, šopek br. šebenika, magistratnega ravnatelja iz Ljubljane, ki vsako leto jeseni pride med nas. Ves dan je pri spomeniku gorela sveča. Graje vredno pa je, da odločujoči gospodje ne poskrbe, da se vsaj ob takih prilikah očisti park, v katerem stoji spomenik, ki ga je vzela ob odkritju mestna občina v svoje varstvo. Splošno se je opazilo in zbudilo pozornost, da se letos že ni več vršila žalna služba božja. Naše sokolsko članstvo nosi društvene znake ovite z žalnim trakom. Društvena uprava je obenem sklenila, da mesec dni ne bo nikake zabavne prireditve v Sokolskem domu. Sokolsko društvo v Žužemberku je priredilo v nedeljo zvečer žalno komemoracijo. Ob polno zasedeni dvorani občinstva in predstavnikov oblasti je br. starosta Albin Pehani otvoril sejo, nakar je br. Tone Križnik v kratkem in jedrnatem govoru očrtal velike vrline Viteškega kralja, njegova neprecenljiva dela za blaginjo Jugoslavije, orisal je njegov vzpon in tragičen padec v poslanstvu miru v Marseju. Z vzkliki »Slava« se je občinstvo oddolžilo nenadomestljivemu pokojniku. Sledila je globoka, presunljiva recitacija »Molitev sokolske mladine« (s. Vida Križnikova), po kratkem odmoru pa v režiji s. Križnikove scena s sodelovanjem dece: »Kvišku srca«. V njej prosi sokolska mladina in odrasli pokojnega vladarja moči, da vztrajajo v borbi za boljšo in lepšo bodočnost velike Jugoslavije in da zvesto čuvajo oporoko nesmrtnega vladarja. Z državno himno se je res lepa in pietetna svečanost zaključila Naše gledališče DRAMA Petek, 14. ob 15. url: ženitev. Dijaka predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdoL - . Sobota, 15.: žene na Niskavuoriju. Red A. Nedelja, 16.: Potopljeni svet. Izven. Prihodnja premiera v drami bo Bene-dettijeva komedija »Trideset sekund ljubezni« v režiji prof. šesta. ★ Prvič v letošnji sexoni bo nastopila v dijaški predstavi »ženitve* danes ob 15. uri ga Nablocka, ki se je vrnila z bolniškega dopusta. Glavne vloge v Gogoljevi komediji bodo igrali: DaneS, Skrbinšek, Levarjeva, Nablocka in Rakarjeva. Vlogo Anuškina bo igral namesto Sancina Gale, nadalje bodo igrali: Cesar, Plut, Presetnik, Potokar. Režiser: C. Debevec. Cene od 14 din navzdol. Premiera »Trideset sekund ljubezni« bo menda prihodnji teden. Ta Benedettijeva salonska komedija je močno zabavna ter nam pokaže na humoren način dvoličnost meščanske morale, kadar gre za denar. Delo vprizarjajo z velikim uspehom nemški in tudi naši odri v Beogradu, Zagrebu in Osijeku. Benedetti je znan našemu občin- SENZACIONALNA IZPREMEMBA V MODI PUDRA Ni več videza »olepšavania« NOV NA KOZI NEVIDEN PUDER DAJE ČUDOVITO NARAVNO LEPOTO Elegantne Francozinje sc kreirale nova modo, ko so našle puder, ki daje polti vide* breskvinega cveta ter prepreči za ves dan tudi najmanjše sledove svetlikanja. Skrivnost je v tem, da se po novem načinu izdelave najfinejši puder trikrat pre-seje skozi svileno sito in zmeša z dvorno peno smetane. Ta novi način izdelave pudra, ki je plod dolgoletnih raziskovanj francoskih kemikov, je patentiran od tvrdke Tokalon. Puder Tokalon omogoča odstranitev svetlikanja nosu in mastne kože. Da Vam prekrasno polt. ki ostane popolnoma »mat« polnih 8 ur Ce uporabljate »mat« puder Tokalon, se Vam koža ne bo svetlikala niti na vetru in dežju in tudi ne pri potenju. Ta puder daje licu videz svežih dražestnih rožnatih listov ter zviša v veliki meri Vašo privlačnost. Nabavite si puder Tokalon - kateri s« proizvaja v desetih prekrasnih maneah: Dm 12— 20.— in 30 — BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ah bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5_ v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9-F, Zagreb, Praška ui. 6. stvu kot avtor komedije »Rdeče rože«, ki so imele nenavaden uspeh. Učinkoviti dialogi in sijajno karakterizirane vloge nudijo skupno s komičnimi situacijami sila kratkočasno in hkrati duhovito predstavo. Delo bo zrežiral prof. šest. V glavnih vlogah: Mira Danilova, Cesar in Kralj. OPERA Petek, 14.: Kapljice za ljubezen. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje tenorista Christy Solarija. Sobota, 15.: Trubadur. Gostovanje gospe Ljubice Karene. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 16. ob 15. uri: Grofica Marica. Izven. Znižane cene od 30. din navzdol. Ob 20. uri: Kapljice za ljubezen. Izven. Gostovanje tenorista Christy Solarija. Drevi bo v operi premiera Donizettijeve opere »Kapljice za ljubezen« z znamenitim pevcem Christyjem Solari jem kot gostom v glavni tenorski partiji. Slavni pevec Solari je v svoji domovini v Italiji splošno znan in priljubljen tenorist največjih odrov, pravi umetnik, ki sijajno poje lirične partije italijanskega opernega repertoarja. Znan je tudi v Jugoslaviji, predvsem v Zagrebu, kjer že nekaj let nastopa kot gost. Donizettijeva opera mu daje vso priliko, da pokaže lepoto in tehniko svojega glasu. Druga izredno važna vloga te opere je basovska partija, ki jo bo pel ravnatelj Betetto. V sopranski vlogi bo nastopila ga. Ribičeva, bari tonsko bo pel g. Janko. Opero je naštudiral in zrežiral ravnatelj Polič. Premierski abonma. Verdijeva opera »Trubadur« z go. Ljubico Kareno v vlogi Leonore se bo pela jutri po znižanih opernih cenah. Tenorsko vlogo bo pel g. Franci, baritonsko g. Janko. Azu-oeno poje ga. Kogejeva, Ferranda g- Pe-trovčič. Dirigiral bo dr. Svara, režiser ja ravnatelj Polič. MARIBORSKO GLEDALIŠČ® Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15. ob 20. uri: »HndRev očenec«. Red D. Nedelja, 36. ob uii:»D*vji kwec«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Pokojnik«. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratoi del je odgovoren Alojz Novak. — V* * Ij