Si. \ 01 V Trstu, v soboto 18. dccembra 1886. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOSTt zizh&)& 2*rat nn toden v«ako iriii in sahitl o DOlu,1ne. Cena za v«e ftZ prilogo pola kta » gl. 50kr., za žetrt lota 1. gl! 75 kr. - Sama pri- £ sTane 1 gl. SO kr za celo leto. - Poaamezne itn^rilke ne i.jotv*io dh ooravmitvu T> v tratikan v Trsti po &Bkr , t 8«rlol tn v Ajdivičial no rt kr _ Varuhu«, reklamacije >n inaerate prejem* Opravniitv«, vi« Tarreita, »Nava tiskarna* Val doviti a« pošiljajo Uratfalitva »vli Tarreata« »Nuova Tipografla;« v«ak mom biti frimkiran. Rokoplat o-ez poiebtie vrodnoBti au ne vračajo, — Jnuratt (razne vrat« naznanila in poslanice) ae zarafiunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglaaih z drobnim frrkanii ae plačuje za vaako beielo 2 kr Prihodnjest Slovanov v Trstu. O Trstu, »narodnem tem našem gradu,« začelo se je zadnje Čase v narodnih krogih vendar le nekaj misliti. Ustanovila se je podružnica »Sv. Cirila io Metoda«, in pol. društvo »Edinost« sklicalo je Število naših rojakov, da bi se posvetovali, kako bi ustanovili v Trstu Slovansko ljudsko banko. — Podružnica sv. Cirila in Metoda ter ljudska Slovanska narodna banka v Trstu ste dve reči, koji se smeti računiti za imenitni touki »našega programa«. Kakor se vidi dosedaj, zanimanja za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu ni malo, a za narodno ljudsko banko morali bi se naši rojaki bolj zanimati. Ako premislimo, koliko je denarnih zavodov v Trstu, koji so v italijanskih in iredentarskih rokah, no smeli bi dvomiti o obstoju Slovanskega narodnega denarnega zavoda. V Trstu bi vse lahko bilo, ko bi tam ne cve-tel stari slovanski greh — nesloga I — Okoli narodnega denarnega zavoda v Trstu morali bi se namreč zbirati Slovani vsega slovanskega debla. A v Trstu ni temu tako. V Trstu je na pr. mnog.) bogatih srbskih trgovcev, kteri se prav nič ne menijo za slovansko stvar. Gluhi so ti ljudje za prve svoje slovanske brate Hrvate in Slovence. Koliko bi nam lahko v naših narodnih razmerah pomagali! Slovenci ne morejo sami za se mnogo storiti, ampak oklenoti se morajo v prvej vrsti okoli svojih bratov Hrvatov; kajti pomisliti je treba tudi na besede: » Šta če Kranjec bez Hrvata, Šta bez Kranjca Hrvat«. No tržaški Slovenci se pa s Hrvati večinoma ujemajo. In PODLISTEK. Sestra Anica. Slika z bosenskega bojišča- podomačil Janko Leban-Gradimir. (Konec) Ali k malo jo je Imela obiskati veliko hujša britkost. Izprva sta si namreč zaljubljene;. prav pridno dopisovala. Potem pa so pisma Iz Pešte prihajala deklici zmerom redkeje. Nekega dne po dolgem premolku prinese pismonoša majhen zavitek. Bil je od StojanoviČa. Deklici je leglo nekaj tesnečega okoli srca, in, ko zavitek odpečati, padejo iz njega njena pisma, katera je svoj čas pisala zaročencu svojemu! Vsa obupana vzame Anica pridejan Stojanovičev list ter ga bere z občutkom, kakor bi čitala suirtno osodbo svojo! Po dolgih ovinkih je\ Stojanovič razodene, da je po ločitvi samega sebe izkuŠil ter tako pnŠel do spoznanja, da je on ne more osrečiti. Zaradi tega jej danes dano besedo vrača. Tudi bode moral najbrže Se delj časa čakati, da avancira. Tpgi pa on ueće, da bi Anica na|lepša svoja mladostna leta s tem izgubila, da bi na-nj čakala. Naposled jej Se razodene — in to je bilo najbritkejše - da Be je zaročil iz drugo deklico ... Anica je visila v usodepolno pismo; Izpregovorlti ni mogla besedice. Kaj bi tudi pomagalo? Stvar je bila jasna, le budila se je, kako se nezvestemu Stoja- v Trstu se nahajajo istinito hrvatski možje, katerim srce za narod bije, in kateri ne poznajo razlike med Slovenci in Hrvati. Nahaja se pa v Trstu tudi žalibog! veliko Število dalmatinskih Hrvatov, koji se za slovansko Btvar niti menijo ne; ampak drže se italijanskih društev. Da bi se ti enkrat zavedeli in spoznali, da so sinovi majke Slave ! — V Trstu je precejSno število Srbov, kateri pa večinoma »čudno politiko igrajo«. Med njimi jo posebno mnogo bogatih trgovcev, in znano je, da se nahaja med srbsko kolonijo v Trstu tudi nekaj milijonarjev. A kaj se če, če ti nečejo slovanske ideje poznati; Srbi so — Slovani ne!! Obsedel jih je posebno v zadnjih letih duh, ki Slovanstvu ni prijazen, a ta duh tudi njim na nosi blagoslova in bodočnosti. Ko bi se ti in drugi Slovani tržaškim Slovencem v narodnem delovanju pridružili, pokazal bi Trst drugo lice. — To se pa žalibog/ v Trstu tako k malu ne uresniči, in Slovenci so morajo sami boriti ter podobni so la— diji* katera se z valovi bori. Tržaški premogovni magistrat želi pred vsem drugim, da v kratkem zatre slovenski živelj v Trstu in okolici. In gospodje na magistratu mislijo, da mora slovenski žavilj v Trstu sam ob sebi propasti. Pred časom izrazil se je neki iredentar proti pisatelju teh vrstic, da slovenski* živelj v Trstu in okolici v malo letih propade, kajti naravno je, da se mora okolica »italijanskemu mestu« podati. Ko bi omenjeni gospod govoril o katerem italijanskem mestu doli ob Tiberi, ne bi se motil, ker je pa Trst mislil, zelo se je zmotil. Res je, da hočejo nekateri tržaški iredentarski in »ne-krščeni« gospodje Trst za »italijan- sko mesto« in to celo v državnem zboru razupiti, a v tem jih utegne naš Nabergoj odločno zavrnoti. In kako se motijo ti gospodje! Ako nočemo mi mnogo tisočev mestnih Slovencev šteti, ozrimo se na čisto slovensko okolico. In kateri so pravi Tržačani? okoličani, kateri uže stoletja Trst »pred vragom« čuvajo, ali meščani, katerih veČina se more le tujcev zmes imenovati!? In okoličani čutijo se sami za trde Tržačane, in še v sta-rej okoličanskej pesni se je popevalo : »Tržaški smo fantje, s Primorja doma« itd. Da hočejo pa tujci Trst za italijansko mesto razvpiti, krivi so mnogo okoličani sami. Pozabili so namreč okoličani na staro svoje običaje in prišli so uže do tega, da sloveuske matere v predmestjih z svojimi otroci italijansko govore ! Res žalostno, in skoraj neverjetno, a vendar istinito ! — Stopiti je treba trdao na noge* — Družba sv. Cirila in Metoda ima v Trstu plemenito nalogo! Otroški vrt, kateri je imenovano društvo pri Jakobu v Trstu ustanovilo, otme marsikaterega mladeniča majki Slavi! 1 A to ni dosti. Ako ne prej, naj bi se luže drugo leto odprl drugi otroški ' vrt in sicer kde v ulici Belvedere, v katere okrožju je na stotine slovenskih otrok. — V prvi vrsti morali bi pa naši tržaški veljaki na omenjeno družbo gledati. Posnemati morali bi gg. Kalistra, Hrovatina, Šabca, Trudna in druge tržaško Slovence, kateri so kot ustanovniki k družbi sv. Cirila in Metoda pristopili. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu bi si morala napraviti trdno podstajo, katero ne bi tako lahko vsak vetrič razrušil. (Konec pribj noviču ni upiralo pero, ko se je zagovarjal zaradi tolike nezvestobe. Anica ni bila mehkužna semtimen-talna deklica; močna je bila dovolj, da je vstrajno nosila svoje gorje, tiho in Rama za-se. A vender moramo reči, da je ta udarec Anico pretresel v globoko srce. Pa znala je srčno svojo bolest skrivati, in Se celo njena mati ni izvedela, kaj ae je pri-godilo ubogej prevaranej deklici. Minolo je bilo nekoliko mesecev. V Rosni se je pričela okupacija. OJ vseh strani so ko vabili milosrčni ljudje, da bi šli v Bosno pomagat in atreč ubogim ranjencem. Tuli Anica se brzo odloči, da odpotuje t j t dob. Notranj srčen glas jo je klical tja doli, kjer je bival on, ki se je njej izneveril. Morda mu lehko pomore, da-si je njej prizadejal veliko gorje I . . . Take misli so ao podile Auici po glavi, ko smo jo videli na potu v Bosno. Sele proti jutru zatisne oči ter zadremlje... Nekaj dni pozneje je Anica imela posla polne roke. Prideljena je bila vojaški bolnici, in tam je delala tihotno in neumorno v tolažbo nesrečnikov, ki jih je v boji ranil iiandlar »ti krogla iz puške kacega V8tfjnika. Nobeden ne bi bil slutil, kolika plabota in kolik nemir je preobdajal blago to žensko srce, ko so se v bolnico prevažali novi ranjenci, Niti oči si ni upala povzdignoti na nesrečnike; kajti zme.'om se je bala, da ugleda mej ranjenci ljub poznan obraz, obraz, na kojem bi se bralo, koliko ranjenec trpi! Deklice se je polastila velika nervoznost, da jej skoro ni bilo prebiti več v bolnici. Nekega dne prihitijo v bolnico ordo- nance s poveljem, naj se takoj ambulance z nosači in zdravniki odpošljejo proti Žep-čam, kjer se bije velika bitki. Bila je bitka pri Zepčab. Hitro se sestavi zdravstven oddelek, ki se urno odpelje proti Zepčam. Na prednjem vozu si ubere prostor sestra Anica, da-si jej je zdravnik svetoval, naj ostane doma. A ni ga hotela poslušati, in naj bi makar vedela, da se pelje naravnost v smrti Kajti v tihotnem živenji v bolnici obudili so se jej bili brit-keje nego li kedaj spomini na Izgubljeno srečo, in zatorej si je želela le ven v bojni hrup, da bi se iznebila grencih spominov, ki so jo davili! ... Zmerom bliže in bliže se je slišalo grmenje tupov in pokanje pušek; naposled dospejo k ambulancam, kjer so zdravniki uže imeli dela polne roke. Z veseljem je bil pozdravljen novo-došli zdravstveni odielek; kajti bilo je mnogo, premnogo ranjencev. Nosači so na svojih noslllb donaŠali ranjence. Anica ni Imeia tu pokoja: gnalo jo je le dalje, sovražniku naproti. Saj tu je bilo dovolj ljudij, ki so lehko pomagali; a zunaj na bojišči bi lehko tnarsik iteremu nesrečnežu donesla polajŠanje s tem, da 1)1 mu ponu-j dila požirek vina «ii kar si koli bodi. ! »Ostanite tul« zakliče vi§i zdravnik Anici, ko je baš o ihajala z dvema nosa-čema proti bojišču. Pa blaga samaritanka se ni zmenila za dobroboteče besede višega zrdavnika ter srčnojje stopala po cesti dalje. Kmalu je bila z svojima spremljevalcema blizu ognja; poedine svinčenke so žvižg We okoli glave prekrasne deklica. Anica ni se menila za vse bojno hru-menje; neugnano je hitela naprej, tu Scdanjest Trsta. (Konec). Poudarjali smo uže nezaupnosf, koja Re često opazuje do narodnih ustanov In društev. Ako bi Rploh tržaški okoličani in razni mestni slovpnski prebivalci imeli mej seboj nekoliko več složnosti in meju-sobnega zaupanja, gotovo bi slovenska stvar tu v Trstu bolj procvitah, nego sedaj procvita. In kdo je vendar kriv te nesloge in nezaupnosti} Tu pač smemo navajati kot glavni vzrok sodeželane Lahe. Osobito pri okoličanih ro Labi krivi, da se tako malo zavedajo ter v nemar puščajo to, za kar bi jim bilo vendar le v prvej vrsti skrbeti, namreč: napredek na podlagi svojega narodnega jezika. — Hudič mami in ščuva čisto dušo, dokler jo zapelje in pogubi; enako ščuvajo in grdć sovražniki Slovanatvii slovanske ustanove in jezik ter napolnujo celo pristaše slovanske svojim hudobnim duhom, pretvorivši jih v izdajalce. Da, videvajo se čestokrat tu na slovenskej meji ljudje slovanske krvi in rodu, ki ne vedo druge govorice, razven svoje slovenske, ki pa pri vRem tem plujejo v lastno skledo in grde slov. ustanove in jezik. Večkrat sem slišal celo slovenskega okoličana, ki je v svojej preŠopirnosti in nevednosti psoval In se repenčil na tujce Kranjce, v tem ko je božikal in lepo govoril o Furlanih in Italijanih rekoč da so ! zadnji dobri, pravicoljuh»W}udje, ki mu preskrbujejo dela in zaslužka, v tem ko Kranjec nema niti za se in je preveč egoist 1 Čudno, a vendar resnično. Nesloge in nezaupnosti je tedaj največ kriv nasprotnik z svojim Ščuvanjem in hujskanjem. Kdor pa stvari nokoliko globokejše premisli, sprevidi, da bi uprav v Trstu, kder smo obkoljeni od vseh strani od narodnih nasprotnikov naših, mi lahko mnogo več sovražnikom imponovali ter se jim lahko nasproti ali vsaj primerno v vspo-red stavili tudi v materijalnem obziru, ako bi se slednjič nekoliko več zavedli in odprli oči. Narava naša je uže taka, da Be vsa-cemu človeku dopada ukazovati in povelja dajati ; ako smo složni in skupno delujemo, lahko dosežemo sainostalnejši položaj ter ž njim sovražnikom našim imppuujemo. Ustanovivši razna slovanska društva, pokazali smo, da smo tu ter da se zavedamo svoje narodnosti in pravic. Nekoja teh društev dobro so napredovala in se vspeia ranjenci krepčajoč, tam umirajočega to* lažeč. Zavzeti so gledali vojaki blago deklico, ki se je liki dobroten angelj mudila na prenevarnem kraji. Toda zdelo se je, da je posvečena; kajti ni je zadela nobena krogla. Zdajci pride Ana na polje, ki se je razprostiralo nekoliko kraj ceste. Tudi tu je naša samaritanka našla dovolj dela; kajti tu se je bila bitka pričela. Anica je tekala po polji sem in tja ter pomagala, kolikor je ie mogla. Naenkrat pa se jej ustavi noga. Je li bilo le čutno mamilo, ali je bila resnica, kar se je tu kazalo njenim očem: bledi ta trpeči obraz s za-tisnenimi očmi; ntžna ta roka s znanim jej prstanom na sredinjci, ki je ležtla na levej strani prsij in izpod prstov je curljala iz rane kri na mokrotno polje! . . . »Srečko I« zakliče Anica ter se spusti na kolena pred ranjenca, prime ga za trudno glavo ter si jo položi v naročje. Pozabljeno ie bilo vse, kar jej je zla naredil, pozabljeno, da je drugi deklici daroval svoje srce I Kaj se je brigala sedaj za ves svet, ko je on, ki ga je ljubila iz vsega srca, ranjen ležal pred njo ter je morda celo uže umiral ? Ranjenec, za slišavSi svoje ime, odpre oči. Obraz se mu zrsveti od sreče« »Tedaj ni to sen; ti si v istini pri meni, Anica?« zaŠepeče; ustnice so mu bile blede. Anica ničesar ne odgovori, neto se jame pripravljati, da ranjencu obveže rano. A on se tega brani. »Pusti to, Anica; Škoda časa in dela; kajti pri kraji je z mano, to dobro čutim 1 Če mi hočeš zadnje trenotke polajšati, to te prosim: do trdnosti; aii sedaj ne smemo rok križem držati, ampak nadaljevati piićeto delo, žrtvovati se in skrbeti, da začetim ustanovom deležnikov pridobimo in sploh takih, ki bi sa za nje zanimali. — Dobroto bhgodelnih društev pokazuje večletna skušnja; z skupnimi močni stno v Trstu taka ustanovili; spoznati moramo se tuj resnično dobrodelnost istih in radi tega se jih tesno poprijeti. Vse hvale vredna je misel ustanoviti v Trstu slovanski posojilni in hranilni zavod — slov. banko. Ali njeno ustanov-ljenje združeno je s premnogimi sitnostmi in teikočami; seme je uže vsejano; sedaj čakamo potrdila pravil; na to se bodemo morali tesno oprijeti tega ustava in skrbeli, da mu pomagamo na trdna tla,;k;imen a«« kamena palača: ako bodenio skladali in sknpl|ali male svotice, skoraj neznatne zneske — pomagamo tej ustanovi na noge, pri tem pa tudi sebe vkoristimo, vsaj uže star pregovor trdi, da je boljše danes jajce, nego včeraj sneden vol. Kar prihranimo, to je naše ali naših otrok! Bes, da marslkio toži o slabih časih, slabih letinah, majhnem zaslužku itd.; ali pri vsem tem. kdor ve živenja pot dobro voditi I n ceniti svoje zaslužke in prižu-Ijeni denar, skrbel bode, da pametno tudi od tiste tako male svotice odtrga del ter ga prihrani za čas potrebe. Toraj na noge z slovanko banko, ki bode gotovo pomagala slov. prebivalcem Trsta in njegove okolice ter jih privadi varčevanja. Za njeno ustanovitev zanimati se mora i borni delalec ter tudi on z svojim težko prislužeriim denarjem pomoči )ej, da bode vspevala blajjonosno. Navedli bi lahko še druzih uzrokov, ki zavirajo pravo napredovao je slovenskega življa v Trstu in njegovej okolici, ali stvari bo uže vsem znane, radi Česa jih opuščamo. — Denarja manjkal — vskllkne priprosti in nevedni, a razsipni in zapravljivi človek. Res, denarja še manjka in blagostanja, ali toliko do prvega kikor i do zadnjega pride se le z umnim in skrbnim varčevanjem. Povsod na 3vetu nahajata se dva sebi nasprotna elementa, premožnejši in ubož-nejSi, ali vendar nlkder ni pisano, da bi prvi ne smel napredovati in doseči blagostanje, zadnji pa propasti. Sedanjest Slovanstva ni preveč vabljiva ; delujemo sicer in se trudimo, ali mnogo već bi lahko dosegli, ako bi celokupno in složnejši delovali, česar pa nam se jo še le v prihodnjesti nadjati, h Čemur Bog pomozi! Deželni zbori. Goriški. Tretja seja. Navzoči so bili vsi poslanci razen g. Matije Jonka, ki je svojo odsotnost opravičil s pismom do deželnega glavarja. Poslancem razdelil se je litografovam proračun deželnega zaloga za leto 1887 in tiskano poročilo o delovanji deželni ga odbora od zadnjega za-sedauja do zdaj v italijanskem jeziku, slovensko se razdeli te dni med poslance. Deželni glavar naznani novo došle peticije, med katerimi jih je več iz okrajnega glavarstva gradlškega, da bi dežela sodelovala pri mostu, ki ga nameravajo gospodje Kitterji čez Sočo iz Podgore v Stračice, kateri naj bi se vsled tega odprl javnemu prometu. Poslanec g. Andrej Kocijančič stavi predlog, naj se nekoliko premeni deželna postava za varsUo kmetijstvu koristnih tičev z dne 10. aprila 1870 št. 37 zakonika in ukaznika za avstrijsko- odpusti mil« Le polagoma je govoril ranjenec te besede. Ustnice so mu bolj in bolj bledele ter gasnoče njega oko je z nekako plahoto zrlo Anico. »Vse ti odpuSČam, Srečko!« zamrmlja blaga strežajka. ter solze jej zalijejo oči. — Hvala ti, hvala!« zaŠepeče umirajoči vojak, globok vzdih se mu utrga iz glo-belij srca, potem umolkne, na vek« umolkne . . . Potok .-olza se Anici udere po lici, potem se skloni k dražemu jej mrliču. Ali v tem poči v bližini puška, in Anica se zgrudi na mrtvega častnika. Nosači urno pritečejo; a najdejo blago deklico uže mrtvo. Vstajnikova krogla prodrla jej je bila srce. • » • Na grob lij6 grenko solz*, V nebć Rorke prošnjil Simon Gregorčič. Na vojaškem pokopališču v Žepčah se vzdigujeta priprosta dva groba. V enem leži višilajtnant Stojanovič, v drugem sestra Anica. Česar ni moglo živenje, to je bilo mogoče smrti: ona je združila Aulco t Ijub'jencem njenimi In vsako leto, na dan vseh mrtvih, obišče malo pokopališče stara gospa, ki prihaja Iz dale/ia, da diči otneriiena dva groba. Pač ni mi treba povedati, da je to mati Aničina. ki vselej ta dan pribiti na grob edine svoje hčerke, da moli za blage pokojnice dušo . . . ilirsko Primorje. Predlog se je postavno podpiral in g. poslanec ga je že v tej seji utemeljeval in priporočal v obravnavo pravnemu odseku. Za tem je prešla zbornica na dnevni red in je volila odsek 7 udov, ki naj bi pretresoval nasvet deželnega odbora o napravi deželne norišnice in deželne bolniš-nice. V odsek so voljeni: dr. vitez Pajer (načelnik), dr. Abram, Iv. Gasser, dr Gregorčič, dr. Maurovioh, dr. Nikolaj Tonkli, dr. verzegnassi. Slovenski poslanci želeli so tudi dr. Rojca. a ni se udaJ. Sprejmejo se v drugem in tvetjem branji načrti postav za razdelitev občinskih zemljišč v Grgarji, v Selu pri Komnu in v Šempasu, o katerih je poročal v imenu deželnega odbora dr. Abram. Tako se je potrdil tudi načrt postave zastran razdelitve občinskih zemljišč v vaseh: Zaščina, Zapotok Ve-lendol, Svinki in MiSčik, o katerem je poročal dr. vit. Tonkli. Isti poslanec poročal je v imenu deželnega odbora, da pre-svitli cesar ni potrdil onega dostavka k ^ bi. občinskega reda, ki ga je bil sklenil deželni zbor v lanskem zasedanji, ter predlaga drug dodatek, kateremu je visoka vlada obečala^svojo podporo v namen, da doseže najvišje potrjenje. Zbor sprejme v drugem in tretjem branji nov dostavek, ki se glasi : »Kadar De zboruje deželni zbor, pooblaščen je deželni odbor dovoljevati razdelitve občinskih zemljišč In prositi dotične cesarske potrdbe«. Po nasvetu dr. Abrama v imenu deželnega odbora sprejme se soglasno tudi v zadnjem branji načrt postave, s katero se dovoljuje davkarskima občinama Bilje in Orehov-Ije, da smete ločiti se od sedanje županije Sovodenjske ter ustanoviti se skupaj kot ena župnij i z imenom »županija Bilje«, med tem ko ostale davkarske občine Šo-vodnje, Gabrije, Peč, Rubije in VrtoČe ostanejo še dalje združene v župnijo So-vodnje z županijskim sedežem v Sovod-njah. S tem je končala 3 Beja, Istrski. Tretja seja. Pričujočih kakih 20 zastopnikov. Berejo in odobrijo se zapisniki prejšnih sej. Predsednik omeni, da je dal g. Zamliču 8 dnevni dopust, da je g. Bol-marcich bolan, dalje da je razdelil zakon sko osnovo glede ceste Buzet-Draguč-Ce-rovlje, kolikor se tiče pazinskega okraja in poroča o prošnjah, dospelih od vseuči-llščnih dijakov v Gradcu in na Dunaju ter o prošnjah ljudskih in mestnih učiteljev za poboljšanje plače. Pri drugej točki predlaga dr. Petris odobrenje novoisbranih članov dr. Llusa In viteza Babudera. Predlog se sprejme. V tretjej točki poroča dr. Gampitelli 1. o računu zaloge »Uložni novci drugih« za 1. 1885, 2. o zalogah bratovščin za I. 1885, 3. o računu zaklade mirovin pokrajinskih uradnikov za 1. 1885. in proračun za 1. 1887., 4. o računu zaklade zemljiškega odkupa za 1885. in 5. o računu in bilanci veresijskega zemljišnega zavoda za 1885. Računa pod 1 in 3 Bta bila sprejeta. K točki 2 stavil je zastopnik Spinčič poseben predlog, naj dež. odbor nadzoruje upravo bratovSčin ter uporabljanje novcev in naj bratovdčine temu vsako leto račun polože. Predlog je padel. Pri 4. točki je poslanec dr. Laginja povdarjal, da ne bode glasoval za odobrenje računa, toda večina ga je sprejela. Pri točki 5. predlaga dr. Gampitelli, da se izveBtje dež. kreditnega zavoda (ba nka) z veseljem vzame na znanje. Dr. Laginja spominja, da je ta banka posodila nekej stranki 100.000 gl., dasi tudi dotični dolžnik ne bode mogel plačevati vsako leto 6.000 gl. obresti in amortizacije na ta dolg. Nasprotno pa je nek zasebnik proti popolnoma varnemu vkniženju prosil 1,300 gl., pa jih ni dobil. Govornik priporoča, da se posebno na male posestnike obzir jemlje, kateri se tako lahko rešijo iz rok oderuhov. Zastopnik Sbisš zavrača predgovor-nika, ker bauka postopa vestDo in nepristrano, ter povsodl posojuje, kjer ima zadostno garancijo. Dr. Gambini dostavi Se, da je omenjenih 100.000 gl. posojenih koperskej občini, za katero se ni treba bati, da bi svojega dolga ne mogla izplačati. — Račun in bilanco vzame večina na znanje. Pri 4. in zadnjej točki poroči g. Dr. Lius, da se je iz šolske zaklade za I. 1885. potrošilo 11.000 gl. inanj; kakor je bilo proračunano. Vzame se na znanje. Politični pregled. Notranje dežela. V delegacijah, storjene oklepe je cesar potrdil. V češkem deželnem zboru je 14. t. m. poslanec Plener predlagal: deželni zbor naj sklene, naj se vladi naroči, da prekliče jezikovni ukaz od leta 1886 in Pra-žakov jezikovni ukaz, naj sodniške okraje vredl po narodnostih, naj ustanovi potrebno število okrožnih sodišč, dva se- nata pri praškem višjem deželnem sodišči; Daj upravne okraje tudi vredi po jezikovnih me|ah ter naj po mogočesti ustvari narodna okrožji. Predlog naj se izroči petnajst poslancem v pretres. Deželni glavarje odgovoril, da predlog predloži o svojem času v razpravo. Ogerski mtnisterski svet je sklenol, da carinsko in trgovinsko zvezo z Avstrijo odpove. Dolična odpoved je prišla uže na Dunaj. Ta odpoved sicer nove zveze ne zadrži, kaže pa, na ni upanja, da bi se vladi k malu porazumeli. PraŠanje o pe-trolji dela obema vladama preglavico. Ogerski ministri Tisza, Szi'pary in Sze-chenyi so uže prišli na Dunaj, da se z avstrijsko vlado dogovore o novej nagodbi. Vnanje dežele. Bolgarsko praianje. Zadnje dni imamo o tem praSanji te le vaŽniše vesti: Bolgarska deputacija je 15. t. m. zapustila Dunaj ter odpotovala v Berolin. Reklo fe j«\j je, da bo v Berollnu tako sprejeta« kakor je bila na Dunaji. Ruski poslanec pa jej je rekel, da v Petershurgu nikakor ne bone sprejeta; zato tudi tja ne pojde, ampak iz Berolina se napoti v Pariz, kder bo sicer sprejeta, a ne oficijelno. Iz Pariza odpotuje v Rim in Carigrad. V treh tednih se misli deputacija zopet v Sredec vmoti. Iz Petersburga se poroča, da je car Kaulbarsa prijazno sprejel in da mu je ta poročal, da se bolgarsko ljudstvo trdno Rusije drži, da pa nema poguma upreti se sedanjim vladarjem. — Iz Ruščuka se 15. t. m. poroča, da tamošnji časnik »Slav-janin« pifie, da je prišel č;s, da Maceionja vstane ter se osvobodi in se tako ustvari velika Bolgarija pod batenberfikim kraljem, In če to ne bode mogoče, kakor republika-Prav iz tega mesta se poroča v »Agence Havas«, da so tamošnji Turki sklenoll, da se upro plačevanju novih davkov. »Times« se 16. t. m. poročajo, da je bolgarska deputacija ponudila bolgarski prestol princu Ferdinandu Koburgu-Gotha. Princ je odgovoril, da mora poprej vprašati cesarja Fran-Josipa, vendar pa iz dobrega razloga meni, da njegovo kandidaturo odobri avstrijsko-ogerski vladar, pa tudi ruski car. Princ je imel uie daljši razgovor z grofom Kalnoky-jem. — Mi, to se ve da, ne vemo koliko je na tem poročilu resnice,- sumljivo pa se nam zdi, da bi princ bil tako samoavestno govoril in tudi ne verujemo, da bi se ruski car tako lahko o,mečil. »Pcllt. Corr. poroča, da je bolgarska deputacija res ponudila bolgarski prestol koburškemu princu, da pa ni še znano, ali je to storila na svojo roko, ali na ukaz bolgarske vlade, le toliko je gotovo, da se o tej kandidaturi še nobenej vladi nič ni naznanilo. Na Italijanskem previsoki davki zatirajo obrtnijo in jemljo delavcem kruh. Veliki obrtniki v Bergamu, ki imajo 4000 fitatev in 150.000 vreten. izrekli so, da ob novem letu delo ustavijo, ker so preveč obdačeni. S tem pa zgubi kruh 7000 delavskih obitelj, V italijanskej poslanske j zbornici je vojni minister 16 t. m. izjavil, da vo|na še ni pred vrati, Italija pa je za vsak slučaj pripravljena. Novemu francoskemu ministerstvu ni na rožicah postljano in skoraj gotovo je, da ne ho imelo dolzega živenja. Skoraj vsi veliki pariški časniki so ga takoj pri porodu jako hudo napali; nekateri ga zasmehujejo, drugi pravijo, da je ničla, ki se mora izbrisati; tretji mu prete, da ga bodo proganjali do zadnje ure, katera je tako uže blizu. Prijetno res nI, na Francoskem biti minister. V francoske j poslanskej zbornici je 14. t, m. Clemenceau zahteval ločitev cerkve od države. Ministerski načelnik pa mu je odgovoril, da se večini francoskega ljudstva s tem ne ustreže. Potem je zbornica z ogromno večino sprejela začasni proračun za dva meseca. Nemška vojna predloga dela še vedno mnogo hrupa. Vojaška komisija državnega zbora jo sedaj splošno razpravlja. Vojni minister je izjavil, da bi tudi državni kancler ne mogel podati natančnišib izjav o zunanj h zadevah, da ne bi Škodoval nem-škej mirovnej politiki.»Nordd. Allg.a pravi, da s pomin žitvijo vojske bolgarsko prašanje ni v nikakej zvezi, ali ker je nemška vojska nasproti vojsk dru2ih velevlasti po številu preslaba, zato jo je treba pomnožiti. Nemška vlada ni zato na svetu, da bi osrečila Bolgarijo, ampak zato, da odvrača nevarnosti od Nemčije. Nemškega državnega zbora vojaška ko' misija je 10. t. m. zavrgla vladino predlogo^ glede pomnožitve vojske ter dovolila namesti 408.400 le 450.000 mož vojske v mirnih časih in sicer le za 3, ne pa z\ sedem let. O egiptovskem prašanji zahtevati francoska in turfka vlada, naj Angleška določi dobo, kdaj umakne svojo vojsko iz Egipta. Ob« vladi misliti, da se temu zahtevanju pridružijo vse evropske vlade. Turčija se vedno bolj oborožuje in pripravlja k vojni. Iz Azije dohajajo zaporedoma novi vojaki, ki se pošiljajo na rume,jsko mejo. Tudi Dardanele se utr-jujo in največji kanoni pošiljajo v tamošnje trdnjave. S vica se tudi oborožuje. Narodni svet je namreč pooblastil zvezni svet, naj vojne potrebe, predlagane za leto 1888-89, priskrbi uže v letu 1887 ter izrekel pričakovanje, da zvezni svet pripravi o pravem času vse, kar je treba, da se ohrani samostalnost i neodvisnost Švice pri vojnih zapletkih sosednih držav. Evropsko kazalo se vedno bolj pomika na vojno, ker premikajo ga bajoneti. DOPISI. Trsi, 17. decembra. (Izv. dop.) Irc■ dentarsko. — Katoliško.) V četrtek zvečer so naši mestni očetje zopet sedeli; ali ru» deči so uže vedeli, da bode dobra prilika za iredentarsko demonstracijo. Zato pa so se zbrali v velikem Številu na galeriji mestne dvorane, skoro vsi takozvani imo* rt ti« (plačana druhal)so bili tam zorani. Tudi vsi rudeči mestni očetje, ki so manjkali pri odprtji dež. zbora, ko je bilo treba klicati nek drug »Evvlva,« bili 80 navzočni. Ko je župan odprl sejo in pred vsem naznanil, da je Italijanski kralj mestnej knjižnici podaril 1 iztisek Dantejeve »Divina Commedia« s komentarom Ricaldonija, so začeli »moreti« na galeriji na vso moč upiti »Evvlva il ReUmberto, Evviva ritali;-« itd.« Vpitje je bilo tako močno in dolgotrajno, da ni pomagalo vse zvo-nenje županovo prav nič. Še le ko ro se »moreti« prepričali, da so zadosti kričali; spraznoli so kar nakrat galerijo, s čem so dali stvari gotovo še bolj demonstrativen pomen. K^ko pa v Italiji? Nek ubogi »kolono« iz Ronk na Furlanskem z imenom Gregoret, kateri vozi kokoši in jajca v Trst in kateri je tukaj še precej znar, zahaja včasih tudi na Italijansko, da tam kupuje kuretino. Vse to ni nič posebnega. Ali ta Gregoret je tisti; ki je žandarjem v Ronkah naznanil Ober-dauka, k;ikor jako sumljivega, ki gre v Trst, d a napravi kaj hudega. Gregoret je namreč slučajno sliBal nek pogovor mej Oberdankom in njegovim drugom, kar mu je dalo povod, da je kakor dober Avstrijec šel ovadit Ober-danka. — Vsled te ovadbe je Oberdank bil prijet. Gregoret, ki za vse to ni prijel druzega, nego pohvalo in je vsejedno Se dalj« kokošarll, je pred 14 dnevi v okolici Vidma na Italijanskem kokoši kupoval, m akoprem je Imel vse svoje papirje v redu, vendar so ga prijeli karabi-nerji, (ital. žandarji) kikor hitro sozaznall, da je on ovadil Oberdanka, ki je imel nalog, da ubije našega vladarja, — zvezali ga in peljali v Videm v zapor, kder so ga obdržali več dni In potem uklenega pel-Ijali v Visco, to je na avstrijsko mejo, kder so ga izročili našim žandarmom, kateri so ga naravno precej spustili. — Ta fakt so iredentarski listi v Italiji in Trstu Še posebno povdarjali in ž njim nekako paradirali. — Praša se zdaj, kje je takt, kje so tisti dobri odnofiap mej Italijo in Avstrijo? Naša vlada pač je vse polna obzirov; ali italijanska obzirov ne pozna. Italijani so sicer delikatni, ali proti Avstriji oni menijo, da ni treba posebne delikatnostL — Dobrim Avstrijcem pravijo v obče tam • patate«, akoprem nam pošiljajo na tisoče svojih lačnih, da jedo naš tako sovražen! krompir. Jutri bode 38 let, odkar se je napotila Tržaška deputacija na Dunaj in Olomuc, da zagotovi cesarja Frana Josipa, ki je nastopil vladarstvo, največe udanostl Tržaškega prebivalstva; na čelu te deputacije in nje govornik bilje rajnki; škof Legat. Cesar je odgovoril, da je prepričan, da Trst je najzvestejše mesto. Kaka razlika mej Trotom tlstikrat in denes. Težko da bi denes Še poslali škof na Dunaj !n težko da bi sploh še posla tako deputacijo do cesarji. Ali pa je zdaj boljše za Trst"? — Tistikrat so bili zlati časi, zdaj pa je z vsakim dnevom v#«ča mizerija I O kam so nas spravili iredentarjil * • » Zadnja štev. »Zgodnje »Danice« je imela nek dopis iz Trsta, v katerem nekdo ostro graja oiibor Tržaške podružnice Sv. C/rila in Metoda, ker je postavil na program zadnje veselice v gledišču »Armonia« tudi ple*. Ta stvar se ie le po pomoti Zgodila, ker more se dokazati, da na polovici programov ni bilo točke ples. — Kar se pa tiče govora, čudimo se opazki, da kedor ga je sestavil, ni niti vedel, kedaj sti slovanska apostola začela delovati. — Za Boga, o dobi ni bilo niti besedice v govoru, ampak je bilo le v obče omenjeno, da sta bila Sv. Ciril in Metod pm, katera sta uvedla slovanski jezik v cerkvene obrede kat. cerkve. O tem pa menda vendar ni dvombe. — Torej pas trop dežele, in odbor podružnice tržaške gotovo obžaluje, ako ga duhovščina krivo gleda in sodi ter je pripravljen precej oddati svoje službe bolj zanesljivim in bolj veščim §g. duhovnikom, na bodo le delali v zmislu v. Cirila in Metoda. Odbor ima najboljše namene, č. duhovščina naj ga rajše podpin, nego pa preostro obsoja zarad pomote, katera se je tudi precej popravila. Dostaviti nam je, da tiitška podružnica ni počela svojega delovanja z veselico itd., temveč z mnogo težavnejšo in važnejšo zadevo, ki bi vendar morala biti znana č. g. dopisniku. Iz Črnikala, 15. decembra 1886. (Izv. dop.J — Rudečekapec iz Kopra je v Črnikalu 19. minolega meseca avgusta, J. Andrijašiču silil »Opominske listke«, tiskane taljan3ko i nemško. Ker jih ta ni hotel sprejeti, začel se je rudečekapec jeziti, in se z svojo učenostjo hvaliti rekoč, da Zna po lafiki In po tajč e po žlovenski. J. Andrijašič mu odgovori: Vi znate Sotovo malo; rudečekapec pa ugovarja: a sem bila po svetu I znam bolj kaka vi. J. mu odgovori: Po govoru se vam pozna, da umete slovensko. Potem zaupije rudečekapec: Hote van, ker to je moja kanclijdl Ta dogodek je pa bil v krčmi, latorej sem tudi jaz imel vso pravico, se držati kakor v svojej pisarnici, in zavolj tega nisem hotel ven iti; nato še bolj razkačen reče g. A. Bažcu svetovalcu, naj me ven iztira, ali tudi g. svetovalcu ni bila volja tega storiti, ker imeli smo vsi ednake Eravice v krčmi. Ko pa je videl rudeče-apec, da nič na opravi, vpraša g. svetovalca: Ki nome ga J. A.? Ta odgovori Jože Andrijašič; jaz otidem iz sobe, za mano pa zakriCi rudečekapec : Ti tovari Jaz se povrnem, in ga nagovorim s primerno besedo. Potem pa sklene rudečekapec, da me zatoži pri c. k. sodni ji v Kopru. In resnica, vložil je svojo laž njivo tožbo sod-n i ji in se pozneje bahal, da me da 8 mesecev zapreti; a svojo lažnjivo tožbo je vravnal po Bvojej učenosti, rekoč da Jože Andrijašič je rekel, da vsi uradniki v Kopru so Taljani in prasci, ali to je debela laž, katero si je izmislil g. Celin rudečekapec, in zavolj tega si ni upal priti k obravnavi, ki je bila 10. tega meseca v Kopru. Po vsej pravici bi bil imel prijeti kazen za tako debelo neresnico, katero je zapisal v svojo tožbo proti J. A. Da je bila to debela neresnica, to so dokazale priče Anton Bažec svetovalec in Marija Cab, krčmarica v Črnikalu; iz tega pa se vidi, s kakšnim ve leujem hodi okoli slovenskih kmetov ta ohoii človek, ki se hvali, da je c. k. služabnik. Rudečekapec ni svojega namena dosegel, J. Andrijašič je bil za nekrivega spoznan. Imeli bi paziti uradniki c. k. davkarije, da nam pošiljajo take može, ki so zmožni naš slovenski jez k govoriti, in tudi razpošiljati med nas opominske liste in rubežna oznanila v slovenskem jeziku, kakor tudi pobotnice, ker drugače se večkrat škola pripeti slovenskemu kmetu. Domač© in razne vesti. Cesarska rodbina na Reki. Za slavnostni sprejem Nj. Visokosti cesa-rjeviča Rudolfa in prejasne njegove soproge delajo se velikanske priprave. Mogoče je, da obiščeta tudi Nj. Veličanstva hrvatsko primorje. Prihod rodbine nadvojvode Josipa je tudi uže napovedan. Pri tej prilici se v navzočnosti visokih gostov oaprč novo operno gledališče. Imenovanje. G. Vioc. Pozzo je bil imenovan vodjem zemljiških kojig pri porefkem okrajnem sodišč". Odpovedal se je deželnemu poslanstvu dr.Hinko Dolenec, Kateri je bil voljen v domačem, Postojlr.skem okraju. Tržaški deželni odbor je Izročil dr. P ccoli vladin zakonski načrt, glede predrugačbe lovskega zakona v presojo, mestni stavbeni urad pa je do'jil ukaz nuj presodi stavbeni zakon ter predloži morebitne nasvete za predrugr.čbo, da jib potem poda deželni odbor deželnemu zboru. Tržaški občinski svet je imel v čeleitek zvečer seio. Po prečitanju m potrditvi zapisnika zadnje seje naznanil je župan, da je od deželnega nameRtništva došel dopis, ki naznani?, da se občinskemu svetu izroči italijanskega kralja »Divina Comediat v dar. Dopisu je priloženo tudi pismo miniatra italijanske kraljeve hifce, ki se prečita. Župan je predlagal: občinski svet naj sklene, da se nač-ln Štvu naroČi, naj prosi omenjenega ministni, da italijanskemu kralju za neprecenljivi dar izreče Zahvalo občine. Mestni svet je ta predlog sprejel i da je na to začela galerija burno ploskati, to se samo <>b sebi umeje. Potem se je dovolilo 2000 gld. za obavljanje stvari, ki so zanimljive v zgodovinskem interesu. Dovolilo se je še nekoliko dodatnih kreditov i potem je bila tajna seja- Tržaško podporno in bralno društvo bode imelo na praznik Sv. Štefana, 26. t. m. vPollteama Rossetti besedo s plesom.— Igrala se hode jako lep i igra • Neznode starega vojaka«, v katerej boio sodelovalo tudi osob|e Ljubljanskega dramatičnega društva. Otroški vrt pri Sv. Jaknpu se odpre precej po praznikih, ker bodo stopnice prihodnji teden dodelane. — Hvala Bogu I Razpisane sluibe. Pri mestnej blagajni v Trstu mesto služabnika; plača 500 gl„ stanarina 50 gl. in službena obleka; dalje 2 službi iznoševalcev in to ena 500 gl., druga 450 gl. letnega plačila ter službeno obleko. — Prošnje mestnemu magistratu do 31. t. m. Tržaške novostls ZbU\ntl je 51 letni krojač Anton Can-dot iz Motavuna. Prijeli so ga na ulici Barripra vecchia ter ga odpeljali v bolnico. Viarna soproga. 26. letni kro|ač Jakob Pieco spri se je z svojo Boprogo na trgu Barriera.Ljubezrijiva žena potegne nož, »11 mož se jej ubrani ter ga je samo na levej roki ranila. — Vroča kri J Nesreče. Na italijanskem parniku »Milano« padel je dečko Alfieri Lupi iz visokega jarbola na podkrovje ter na mestu mrtev obležal. Včeraj je dal nesrečneža kapetan ladije na lastne stroške zagrebsti. —- 3 letno dete postrežkinje Zucculin igralo seje na oknu v tretjem nadstropji hiše št. 6 ulice Annunclata ter padlo z viso-čine na dvorišče. K sreči ni takoj mrtvo ostalo, temveč se na glavi in plečan močno poškodovalo.— Brezbrižna mati pa zasluži strogo kazen. Samomor. Neka ženska, po prilici 50 let stara, skočila je v vodnjak na dvorišču hiše št. 7 v ulici Malcanton in je utonila. Prepeljali so jo v mrtvašnico pri sv. Justu. Policijsko. Zaprli so 19 letnega kovača Antona Skoda in 20 letnega težaka Miha Ziak, koja sta dvema gospima ukradla novčarki iz žepa. — 15 letni Ivan Silvestri je pred nekaterimi dnevi pobeg-nol iz Gorice. Prijele so ga straže ob 2 posled polnoči blizo cerkve sv. Antona novega ter ga poslali starišem nazaj. — PobiČ bo še kaj dosegel 1 —• Ujeli so 26 letnega peka Franja B. iz Skofijeloke, koji je ukradel Juriu V. srebrno verižico. Služba poštarja je razpisana v Fari ua Goriškem. Plača znaša 200 gld. pi8arnina 60 gld. in za trikratno pot na dan mej Gradiško in Faro 334 gld. ProŠ* nje je vložiti do 26. t. m. pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu. Bolška čitalnica ima dne 27. t. m. ob 5 uri zvečer svoj letošnji občni zbor. Poročilo sedanjega odbora; volitev novega ter Daročevanje časopisev bode dnevni red. Zbirališče »pri peštia. Potlčavenske vesti. 81. c. kr. okraj. šol. svet v Gorici je razposlal te dni kraj. šot. svetom sledečo okrožnico: nKrajm šolski svet v Opatje«elu je predlagal, naj bi se počitnice preložile od 16. julija do konca avgusta. Ker se take želje zapazujejo tudi od drugih strani, ker je več učiteljev iz pe-dago^ičnega stališča dokazalo, da bi bilo za šolo vspesnejši, opustiti šolo v naj bolj vročih duth; določil je okrajni šolski svet 2. t. m., da se za mnenje povpraša vse kraj. šol. svete. Častiti isti je vabljen, da naznani sem — le do 31. decembri kako bi bilo naj bolje postaviti veliike počitnice.... Nadejati se je, da bodo vsi krajni šol. sveti za spremembo velikih počitnic od 16. julija do konca avgusta, S tem gotovo ustrežejo lastnim otrokom osobito iz zdravstvenega ozira, V hudi vročini, kakorfina je navadno na Primorskem, otroci jedva dihajo v razbeljenem šolskem soparu; posebno pa v tesnih Šolskih izbah, kjer je otročjega drobilja preobloženo. — te«" solnce pripeka ves dan na isto stran, kjer je šolski« izba. Frlsednlki pomorske obla« Sli. Trgovinski minister je potrdil od trgovinskih in obrtniških zbornic v Trstu, Zadru in Splitu zopet izvoljene prisednike pri primorskej oblasti, ki so. Frison Blaž Flor o, Peter Avgust Pazze, Ivan Vuce-tich pi. Bielitz, EJija Floi io, Viljem Tara-hochia in Marko Vojvodlč. Razpis častnib daril. Da bi pospešila razvoi slovenske pripovedne knji ževn^sti, razp'suje »Matica Slovenska« po določilih Juič č-Tomšičeve ustanove 300 goldinarjev Častnega darila dvema povestim i slovenskim«, in tn: a) 200 gld. povesti, obsezajoči najmenj 10 tiskovmn pol, in b) 100 gld. povesti, obfezajoči najmenj 5 tiskovnih pol. Snov obema povestima bo li zajeta iz zgodovine, ali sploh iz žiTjjenja naroda slovenskega. Obe povesti morata hiti pisani tako, da po obliki in vsebini svoji ustrežeti umetniškim zakonom pripovedne kniiševnosti, ter poleg tega ugod.ta literarnim namenom »Matice Slovenske«. Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest Še navadno pisateljsko nagrad«, katere plašuje »Matica Slovenska« po g. 15. svojega ^pravilnega reda po 25—40 gld. za uskovuo [6lo. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru »Matice Slovenske« do 1. oktobra 1887. ieta. Pisateljevo ime n»i se pridene tokopisu v zapečatenem listu, na katerem je zapisano dotično gasio. Večkrat se je poudarjalo, da »Mi-tica Slovenska« podaja svojim Članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeja, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu tjr se Častno odzvali njegovemu domo-liubuemu pozivu. V Ljubljani 3. novembra 188G. Odbor »Matice Slovenske«. iz Male Pristave na Pivki, dne 12. t. ra nam pišejo: Ker je bila ravno nedela, hotela je lisica imeti kokoševino za kosilo, prišla je ob 11. uri dopoldne, prav pred hišna vrata št. 22. ter pograbila eno kokoš. — Gospodinja je hitro pristopila in prijela lisico za zaunje noge, in tako je Žena držala lisico, lisica pa kokoš, — dokler je pribitel mož, in dal z majhno sekerico lisici po buči. Za Božič hvalijo se različna darilo. Eno najbolj pripravnih je vendar jedna jedilna priprava iz srebra Brittannia B. Gimig-a (Dunaj, Praterstr. 24) ki hh radi nizk« cen« in izborne kakovosti zelo podaje ter je dobila občno priznanje. Tržno porodilo. Kava — živahna kupčija po vaki dan viših cenah. Prodalo se j« te dni 2000 vreč Rio po f. 76 do f. 88, 4000 vreč Santos po f. 78 do f. 89, Java Mal stane f. 92 do t. 85, Ceylon plant. f. 92 do f. 141. Sladkor — živahnejša kupčija, po zvi-fianih cenah. Prodalo se je te dni 7000 metr. stotov sladkorja v kosih po t 18 do f. 20.50. Sadje — še precej dobra kupčija, cene trdne. Pomeranče, limoni f. 2 do f. 5, rožiči grški f. 6 do f. 6.50, puJješki f. 11, mandlji siciljanski f. 77 do f. 85, fige v vencih f. 10 do f. It, opaša f.21 do f.22, cvebe Cisme in Samos f. 16 do f. 10 Eleme f. 20 do 30. Sultanlna f. 20 do 34! Olje — malo kupčije. — Namizno stane f. 50 do f. 66, jedilno 1,34 do f. 40. Pelrolje — cena trdna, rusko f. 7.50, amerikansko f. 9.25. Domači pridelki: fiž Kompletna zbirka za zimo obstoječa iz: 1 zimske janke za gospode, 1 zims. norm. stajce. 1 zimskih norm. spodnjih biač, 1 zimskih nogavic merino ali nogavičič najboljši baže skupaj otda|em po naju žjej ceni gl. S. Vdobivajo se edino pri : Dunajska trgovina z zimskim blagom Ant, Gans, Wien, III. ItolonlizgaMse G—19. 10—3 Pri naročbah zadostuje povedati jeli se hoče blago velike, srednje ali majhne stase. Razpošiljajo s« na vh* strani sveta z povzotiem ali proti gotovini v24 urah. I i i Li i Kava Mohara Goldschmied. je najidravcjža in uaj-ukusnojšo najbjl tečna ter se pridaje kavi. V seli ima dosti tvarin ki jačljo želodec ter b^ podaj« kot najboljša pribava kvvi, kar se jih pozna. Rabiš* primešajoctrem žlicam navadne kave 1 Žlica kave G. Mohara Goldschmld. Ta kava se prodaja v prodajaInici kave, čaja in vshodnjepa sadja gosp. Ad. Golaschmied e C., Marka uknjižene Trst ulica Caserma št. II. tvornice. kakor tudi v vseh boljših prodajnlidcah jesivin po naslednjih cenah-Zavoji po 5gl|ica tUoBkrut no li.kuuli svojski euilo tvorii"(fa uapohu. V nuj hujših boleznih v kojih hd je muo|f<> dru/.ih zini »11 rabil). «J>i p> tih kroifijlimh inifltuvilokriit in v zel6 kratkem | telil popolni oidr.ivljenje z i lobllo J.idnn skuUjiu.i z 15 kngljicaml stan« 121 kr jod-n zavitek z li Skatlj i-oaml 1 pil. A kr. |«rl aefraiiktranii |>o4|||utvi po pnvzotji 1 for 10 kr. Hrotl ff"tovini stane pošiljate v .• 1 zavite* kroglje f. t.AV :> zavitkn f. ;i zavitki f. :i. Kl, I zavitki (. 1.10, 5 zavitkov f. 0.30 , 1(1 zavitkov f. U.20. (Manj kot j.-den suvlt'k s; ne poSilja]. Dolio nam tvflt.'viio pis.-m v kojih se kupiz(lniTljenn iz v«ikovr»tnlh nm-urnih bolezni. Vsakdo, kij) le euk at posk 18 .1 i u u temi krogljlcami zdraviti jih pripo-oča i amgiin. W mI«m1& tu nekatera l.e n.'iinp, 15 maja lssl. Blugorodtii Roapnd ! Vale krnjrljico d..dajo kar Čada, rine licso make drugim hvalinaniin poninBkom, tein-v«'i» v reaiiii pridobć zdravje v em, ki jih rabijo. One kroaljic« ki h-iu jih o velikonorfi naroČil, som skor.ij v •• razd I mojim tnuetni in prijatidjfin in ■sem so pomagile, colfl 'stan, I »dane in liirnJoB« 'sebe »o po niih nazaj zdravje zadoblie, ali vsaj se « njih bolebnost na bolJH* oltrn da. Jaz Vas pro-iin zato, di mi jih Se pet z ivitkov polljet«. lnaljujem se Vam »rSno Jaz in i menoj vsi drugi, ki so lauivši VaS-j kroitljicfl otdravdli, Martin Deutinger. Bega Szt. Gjrrtfdjr Ki felir 1HS3. Velivenjeui gospod! Nn morem se Vam zadoitno zahvaliti /.a Va8e kru.'ljicu ker u?e um >«'> lut je moja soproga b delmla na z.iprtju đev ter le VaHlm krlS stilnim kroifljicam ne ima >»hvallil, da fu tudi nI !•• popolhnnia ozdravel« ter mora Sa kdaj pa zdaj kako vliti, vender se jej ju on i niladeniiku tehzahvalnili plHem t svetost povrnila, da more sediij pri svojih opravkih biti. Prosim ita to mojo zahvalo razglasile, da jo spoznajo vsi bolni ter tU mi poBlJete Se dva zavitka krogljic in dva kosca kitajskima mila. Z odllSuim spoštovanjem Alojz Novak, cvetličar. VaSe bKffo odje! Gotov, d i morajo vse Vafla le-Cil.i biti >>nakeg i dibrega vspa ha Kakor vaH znani led-ni b.ilzam koji Je v moje j drufiui m'iogim starim ozeblu,im krneč storil, Čeprav nitt kaj rad ne zaupam onim tako imenovanim universalmm pomo^koin, ven I ar sem odložil si VaSib kri Čistilnih krogljiis vknpitii da z njimi prereiirm do) • IT detno hemorojd ilio bolnzen, ln res I z po vel a i moram, da mi je VaSe sredstvo p i Štiri dnevnem uživanju moj i sfuro bolezen o.lvt^lo ter da ga sedaj mojim znancem gorko pri porotu m. LtopiiS^am Vam, da tu moje vrstice objavite, ali brez mojega polnegi podpisa udanl C. T. V IIbSu, 80. februarja IS * I. u(e mno- i. Pserhofer-jRV Ledeni balzam po let ta najboljši pomoč k spo/nan proti ozeblinam vsake vrste kakor tudi proti star m rai.am Itd . I posodica 40 kr. Balzam za aoltanen zanesljiv po,„ ,eck proti vratu, l pos. ill kr. Živenska esenca frr^u« kapljice) proti Po- aaMMH^^^HBliilil^liliin Želodcu, slabi preiiavl, vsakovrstnem trženju v dolenje n telesu, igtHTiio iloma^e vračilo l flaeon -'o kr. Troolčftv SOk obPnl *'i«io izvrstno zdravilo proti kat ru lirl]>avos(li krfinema kaliju itd. t steklenica 60 kr. Amerikansko ma?iln 711 p° najbolj Si pomoCek I bolJSe sredstvo za rastje las. Lopo opravljena Škatli i ca 2 gold. Unlversalni plašter rrof«^- standeia pr ti ■■■■■■■■HMHH^Mi vsakovrstnim ranam, gnjusnim uletoul, celo proti starim ulesoru ua nogah. ki se zdaj pa zdaj znnvitf odpirajo, proti Crvu na prstu (Flugerwurm/ itd. 1 pos. 0 kr. A. W Bulrichova 8iSS.w Stf? Izvrstni pnmofick proti vsem nastopkom slabe pribave kakor : glavobolu, trganju v glavi, Žel ideCni iu krfiu, hemurojdalniin bjlist.ui, zip'ki itd. 1 zavitek 1 pld. Tekogina iz alpinskih trav W. C. B -rn-hard-ov 1 staklenica f 2.(50,'/' steklinice f. 1 40. uroil protiun iT! dru. im reumiititfnim b .Icsti^ii v hrhienetn mozgu, migreni, nervoznim aobo olim, glavobolim. tiganju v uftesih itd, Itd. 1 gld. 20 kr. Paerhnferjeva tannokininska nomada užl^unog-M ud zdravnikov prlpoznaua kot naj- Očna esenca za sk loloa f. 8.60'j ■», 1 oči Komerhaus> n steklenice f. 150. Franoo vo žganjo 1 skelulca (>() kr. Prnh za žnoj na negah 1 škalljica ;'0 kr Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izven imenovanih iulelkovvdobivajo se še druge farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsih avst ijskih časopisih oznanjene : Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo ornti gotovini ali povzetju Pri nrejšnjej dopošiljatvi denarja (najbolje po poštnej nakaznici) stane porto dosti ma ij nego pri povzetju (6- >a obroke! (72_2r, daj« pohištvo tapecarije, razno strižno' blago za ob oke, ure vsake vrste M, Coreni via della Legnu §tv. 1 P. II. 'itr* Čujte in strmite. Odbor prve angležke tvornice srebru britania, ki jo uže več let zastopam je v zadnjem zboru radi slabe trgovine, ki ni prizanesla tudi bogatej Angležki, sklt- i nol likvidacijo te tvornice, kar je bilo v ob- j čnem zboru ' tudi sprejeto. Prejel sem tedaj ' nalogo po vsakej ceni razprodajati vse v zalogi se nahajajoče blago iz srebra britania, čigar vsaki komad nosi tvorniški pečat. Boljše rekoč se skoraj podari naslednja namizna priprava. Proti doposljatvt ali proti poštnem povzetju f 7.25 razpošiljam vsakomur slednjo elegantno jedilno pripravo: Kom. 6 izbor, namiznih nožev, roč iz srebra britania z Angležkim rezilom ; » 6 vilic, iz srebra britania, iz jednega kosa ; » 6 Žlic iz srebra britania masslvne; » 12 kavnih Žlic ii srebra britania najboljše baže ; ■ 1 krušni koSek iz srebra britania fino ceseliran; » 1 mass. zajemalec za juho iz srebra britania ; » 1 mass. zajemalec za mleko iz srebra britania; » 2 lepa namizna svečnika; ■ 1 cedilnik za čaj iz brit. srebra: 1 1 posodica za hraniti sladkor ali poper; » 6 fine posode za jnjca iz srebra brit.; » 1 tasa za kavo iz britania srebra (Ta-blett); » 6 najfinejših desert-krožnikov-britania-fino cesel. Vseh teh 50 stvari je narejenih iz najfinejšega srebra britania ki ostane celo po 25-letnej rabi prav tako bel, kakor 13 lot. srebro za kar se garantuje. — Ta garnitura je poprej stala, več nego f. 40, tur se vdobiva sedaj po nezasllšanej ceni f 7.25. Priporočam to gainituro radi njene elegance kot najpri-pravniše< Božično-darilo Prosim si. občinstvo, da ne zamenja moje oznatiilo z onlnil sleparskimi oznanili ki so se v zadnjem času tako ruzširili. — 7.a solidno in redno izveršitev ttaročb zatrjuje mota uže mnogo let za jako solidno spoznano tvrdka. Na tisoče zahval in naročb od najkompetentnejšib osob o izverstnosti blaga od mene dobivanega, izmed katerih sem jih uŽe nekoliko objavil, ki jih pa radi pomaj-kanja prostora sedaj ne morem tu uvrstiti!, so v ninjej pisarni vsakemu razvidnih, Kdor hoče imeti tedaj dobro robo, naj se se zaupnostjo obrne do: B. Ginzig, Uritanlasilber-Fabriks-Hauptd6p6t, \Vlen. II., Praterstrasse 24. 4-6 Ako blago neugaja, zavežem se denar koj povrni'ti. Ćist^či prah šatuljica samo 15 nov. Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo trgovino z dežniki v ulici Barriera vecchia St. 18 z horito zbirko svilenih, volnenih in homlu ž »'h dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, Volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in solnčnike. 104—35 CSliillo lirlnim, Nič več kašlja Prsni čaj napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, se tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala ln zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih raztlin In čisti kri ima dober okus in velja en zavoj za ti dni BO n. Omenjena lekarna Izdeluje tudi pile za prestenje života in proti madrona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh jc vrlik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obiira na dijeto. Enn Hkatlja velja »o mold. Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa SO soldov. — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIH, v Gorici v lekarni Cristofollett i in Pontoni v Ajdovščini v lekarni Oullelmo. 4-10 V lej lekarni govori se tudi slovenski- Ne muditi časa ! Svetoznane konjske plahte, koje sem pri neki licitaciji za polovico reelne cene vkupil, in po katerih se vprašuje skoraj od vseh strani sveta, otdajem dokler je še kaj zaloge samo po f. 1-40 komad jako velike, zelo goste, nepokončljive konjske plahte z barvanimi krajci in trdne kot dilja, 190 rm. dolge, 130 cm. široke, z različnimi krajci, jako močne, istinito ne« pokončljive kakovosti zelo fine kom. f. I'OO, Dalje imam še v zalogi 3—4 500 d. rumenkastih plaht za koči jaže z 6 različno barvanimi črtami in kraj.-i, kompletne, v-like, jako fine. blizu 2 m. dolge, blizu 1 pol m. iiroke, kom. samo po t. t£*C»0 ter dobivajo edivo pri Gxporl-Waarenhau% C. Con Wien, II , grosse Mohrengusse N. Razpošilja se z povzetjem ali v™^ gotovin o lil W' V } V . I ■ 1 rebanje užs o Božiču inesem srečke pO ft fr llsrečk le 10f. Glavna dobitka gotovine | tor. 50.000 a ¥ 17 ■121 10,000 f., 5000Ewi20t|4788wt Kincsem-srecke se dobe po Lotterio-Bureau offersko^a Jockey-kluba: Budapest, AVait/nerg C 1-12 Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine . Najveća zaloga lovarne pohištva IGNACIJU KROM iz Dunaja povsod poznane zarad dobroga o kusa, dobrote in nizkih cen, nahaja se v TRSTU, Via del Teatro br. 1, Tergesteo. I.Hfttmk orufltvj .kMN<»!*t x(intaij n.t^ovorni iirnatnic VIKTOR DOLKN(- Nu,»va tiskarna V. Dolenca v Trstu*