Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2058 — nočna 2996, 2994 in 24)5*
Izhaja vsak den sjatraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Surajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
V Avstriji je od včeraj popoln mir
Teror je bil naročen od lasistovske stranke
SLOVESEN TRENUTEK
bo danes, ko se bo otvorila v naši prestolnici Narodna galerija, ki je iz najskrom-nejših začetkov pred petnajstimi leti na-rastla v zbirko več ko šest sto umetnin slovenske roke in tlulia. Začuden bo marsikdo gledal, koliko sta zbrali v lepili reprezentativnih prostorih Narodnega doma navdušenost in pridnost ustanoviteljev tega hrama slovenske vpodabljajoče umetnosti. Videl pa bo tudi ob teb najznačilnejših umotvorih slovenske duše, ki se je po sedmih, osmih stoletjih zgolj instinktivnega ustvarjanja v narodnem duhu preborila do polne zavesti svoje samorodnosti, kako zna mali narod biti velik ne v minl jivih delih orožja in posvetne moči, ampak v neminljivih tvorbah duha, ki se razodeva v lepi besedi in liku. Z njimi si je slovenski narod, še preden se je politično osamosvojil, zaslužil enakovredno mesto med drugimi, ki so ga spoznali po proizvodih njegove bogate du-ševnosti, prečiščene v visoki šoli trpljenja in najintenzivnejšega poglabljanja vase. V tej skladno zaključeni zbirki, v kateri so dobili prostora samo slovenski umetniki od gotike preko velikih mojstrov našega baroka — Tlovška, Mecingerja, Gludiča, Ber-ganta, Cebeja — do bratov Kraljev, najdemo v vsakem delu svojstveni obraz slovenske umetniške tvornosti, ki se nam razodeva tudi v onih dobah, ko smo ustvarjali pod tujimi kulturnimi vplivi brez zavesti svoje narodne osobnosti. To so oni, ki so našo galerijo sestavljali, dosegli tako z veščim izborom posameznih del, kakor s tem, da so postavili v duhovno ospredje sedanjost, tako da zbirka ni shematično za-povrstna zgodovina naše umetnosti, od katere ne bi dobili odgovora na najvažnejše vprašanje, ampak nas uči spoznavati bit slovenskega umetniškega ustvarjanja iz sodobnih umotvorov našega duha, v katerih je v popolni svobodi našel sebi izraza v jiolnosti svojega narodno obeleženega stremljenja.
Tako imamo sedaj svojo Akropolo, svetišče lepih umetnosti, v katerem bo rod za rodom likal svojo duš'), jo zrl v njenih najdovr-šenejših tvorbah in iskal v njih sebe, da se iz svoje narodne tradicije poživi, obnavlja in preraja v še večje duhovno bogastvo. To je tragika tistega sodobnega slovenskega človeka, ki ni znal ohraniti samega sebe, ko se je oddaljil od svoje rodne podlage v zemlji, ljudstvu in narodnem nravu, da visi v zraku, oprt na bergle abstraktnih teorij, ali pa da lazi po nižavah živalskega uživanja in iskanja tistega, kar mu danes slučajno koristi. Ker v sebi ničesar več ne najde, išče povsod drugod, si nadeva vsak obraz in se prilikuje vsemu, ne vedoč, da kljub vsaki krinki ostane to, kar je: otla praznina. Ne more se povzdigniti nad sebe, do višje enote, v širšo skupnost, v novo kraljestvo, kdor ne ostane z vsemi koreninami vraščen v tem, kar mu je od roda svojsko: to je temeljna resnica življenja in vsakega razvoja do višjega in popolnejšega. Če bo zbirka naših umotvorov v nepretrgani zvezi od stoletja do stoletja povedala takemu našemu razumniku to, ga bo prerodila v novo življenje, ga postavila zopet na trdna tla domačije, v jedro lastne biti, v središče naroda, odkoder more šele poleteti tvorni slovenski duh višje v širših in širših krogih preko jugoslovanstva do slovenstva, preko slovanstva do polne ua.j-plememitejše človečnosti v nikoli in nikjer ne pretrgani neminljivi zvezi z lastnim narodom.
Otvoritev naše narodne galerije, najzgovornejše priče bogastva naše narodne kulture, se vrši v času najhujšega vrenja, ko se ob rušenju raznih trhlih stebrov naše civilizacije majejo in izkušnjo tudi mnoge resnične nravstvene vrednote prošlosti in se obrisi novih ali trdnejših še komaj poznajo; ko se zdi, kakor da solnce krščanske evropske kulture sploh zahaja. V takih orkanih, ki završijo ob vsakem globokem razdobju zgodovine in ko so zavite v meglo vse poti, je izkoreninjenemu inteligentu stokrat hujše. V lakih dobah zdrži le človek in narod, ki se ne premakne z osnov svoje biti, oblikovane v pretresljajih, viharjih in izbruhih, ki so že večkrat majali krščanski kulturni svet podobno kakor danes. Ko bo (o minulo, bodo sredi ruševin ničvredne civilizntoricne navlake zasijali ideali osebne svobode, socialne pravičnosti in vzajemnosti ter bratstva narodov v še večjem sijaju, in človeštvo jim bo sledilo z večjo odkritostjo, oproščeno strašnega liccmer-stvu, s katerim je izpovedovala družba zadnjih dveh stoletij krščanski kulturni nazor, ki tca ie s svojimi dejanja teptala v blato.
Dunaj, 21. junija, tg. Zaradi bombne afere v Kremsu je bilo zopet prijetih več ljudi, tako da niso zaprti samo pravi storilci, temveč tudi idejni povzročitelji. Popolnoma je dokazana zveza med posrečenimi in neposreden i in i atentati. Ohlasti pa šo zasledujejo nekatere sokrivce. Na Dunaju se širijo govorico, ki pravijo, da se imena aretiraneev ne drže v tajnosti samo v interesu preiskave same.
Preiskava policijske direkcije na Dunaju jo dognala, da amonijak, s katerim so bile lutiiibe napolnjene, izhaja iz istega tirolskega skladišča, kakor onih osoin kilogramov amonijaka, ki so jih pred več meseci našli v dunajski podružnici družbe Thiosect. Takratni glavni obtoženec ritmojster lla-risani, poveljnik narodno-socialističnega motornega oddelka, je bil oproščen, kor se ni moglo dokazati, da jo bil ta amonijak v skladišču njegove tovarne. Prav tako je preiskava dognala, da so bile fijolc za solzni plin, katerih je bilo več vrženih na Dunaju in drugod, v posesti stotnika Hansa Geisterja, ki je dal take fijole tudi za napad s solznim plinom v veliki trgovini, narisani in Geister sta zbežal« v Nemčijo.
V auli tehnične visoke šola м» danes zopet » rgli fijolo s solznim plinom. Pred kmetijsko visoko šolo se jo nabralo danes ok'di 200 študentov, ki so vzklikali proti vladi. Policija jih je morala razgnati. Vlada je danes zopet za tri meseco prepovedala iz-
hajanje listov »Deutscliosterrechiseho Tageszeitung< I in »Nachpost«, ki sta zopet izšla, dasi nista več označila, da pripadata narodno-socialistični organi- j zaciji. Prav tako je bila zopet ustavljena tudi tako 1 zvana monakovska izdaja lista »Volkischer Be-obachter«.
Dunaj, 21. junija. Ig. Kakor se poroča iz Krem-sa, je preiskava dognala, da so bile ročne granate vojaškega izvora. Dočim sta glavni storilec llans M osel in njegov brat Jakob, ki jo aktivni pešec, zaprta, niso mogli do sedaj prijeti tretjega atentatorja tVeichselbauma, ki je ušel. Iz Kremsa poročajo, da ranjenec Blamoser umira. Demontirajo pa se vesti, da so morali več ranjencev amputirati.
Dunaj, 21. junija, tg. »Arbeiter Zeitung« objavlja vest, ki prihaja iz Berlina, da so se vršile teroristično akcije v Avstriji po tajnem povelju vrhovnega vodstva SA oddelkov v Nemčiji. List pravi, da je bila poslana skupina 250 mož na prikrit način v Avstrijo. Govori se, da jc zbranega že mnogo dokazitaoga materiala o sodelovanju iz Nemčije, kar pa se bo objavilo šele po natančni ugotovitvi.
V okolici Innsbrucka so mladi narodni socialisti naslikali ogromen kljukasti križ na strmo gorsko steno, tako da je daleč viden. Pristaši Heim-wehra in orožništvo so dobili povelje, da križ prebolijo. Ta naloga pa je zelo težka in nevarna.
nemške
Granate in plini so vojaškega izvora
Sicer pa vlada <>d včeraj po vsej državi popoln mir.
Krščanski sociafci ne daiejo več pardona
Dunaj. 21. junija, tg. Šc preden je vlada sklepala o tem, ali morejo narodno-socialistični poslanci v zveznem svetu, v deželnih zborih in razni občinski svetniki po razpustu narodno-socialistične stranke šc nadalje vršiti svoj mandat, je danes krščansko-socialni deželni glavar Dolnje Avstrije prepovedal na-rodno-socialističneinu deželnemu poslancu 1л-onoldti udeležbo na seji in sejo predčasno zaključil,
Rtava knjiga o teroristih
Dunaj, 21. junija, tg. Kakor poroča »Wiener Allgenicine Zeitung«, bo dunajska policijska direkcija v par dneh izdala »rjavo knjigo« o terorskih aktih zadnjih 10 dni, posebno pa o bombnih atentatih. Ta rjava knjiga bo vsebovala vse rezultate uradne preiskave in objavila zanimive dokaze za krivdo uarodulfli socialistov.
Imenovanje v vojski
nplgrad, 21. jun. 1. Za poveljnika 1. pp. kneza Miloša Velikega je imenovan Adolf Kieler, za poveljnika 19. pp. je imenovan Metod Rakuš, za jio-veljnika 28. pp. je postavljen Mirko Rajh in za poveljnika 40. pp. »Triglavskega« Ljubomir Živail*-novič.
Obsojeni slovenski komunisti
Helgrad, 21. jun. 1. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes razglasila obsodba proti sedmim slovenskim mladeničem, ki so obsojeni za radi komunistične propagande: Anton Baje na 3 leta robije in 5 letno izgubo častnih pravic, Josip Beltrain in Franjo Jeglič kot mlajša mladoletnika na 3 leta strogega zapora, Tomaž Brejc na 18 mesecev robije in na 5 letno izgubo častnih pravic, Alojzij ПеКгат na 6 mesecev strogega zapora. Ker se vsem vračuna v kazen tudi preiskovalni zapor, se bo Alojzij Beltram čez dva dni že lahko vrnil domov. Ivana Mczgcca pa je sodišče oprostilo. Vsi obsojenci morajo solidarno nositi tudi stroške tega procesa, v kolikor imajo premoženje.
Belgrad, 21. jun. 1. Dne 29. t. m .se bo pro* državnim sodiščem za zaščito države pričela razprava proti glavni skupini liških vstašev iz okolice Otočca. Senatu bo predsedoval dr. Arnerič.
Povratek jugoslovanske delegoc'ie s Poljske
Varšava, 21. junija. Po obisku v Katovicah so jugoslovanski parlamentarci ob 22 odpotovali v Belgrad.
Osebne vesti
Belgrad, 21. jun. 1. Iz 6. v 5. pol. skup. je napredoval Ivan Kovač, profesor telovadbe v pomorski vojaški akademiji, in vojaški duhovnik Andrej Nartnik.
Belgrad, 21. jun. I. Po odloku prometnega ministrstva je premeščen ing. Janez Golob, pristav 8. pol. skup. VI. sekcije za vzdrževanje proge na Jesenicah, k II. sekciji za vzdrževanje glavne proge v Ljubljani. — Premeščena sta: Zupančič Josip, pomožni prometnik, s postaje Sava na postajo Mirna peč, Jožef Gerelc, prometnik-zvaničnik, s postaje Mirna peč na postajo Škofljica.
Obrtna zbornica v Splitu
Belgrad. 21. junija. A A. Na osnovi čl. 393 obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931 in z odobritvijo ministrskega sveta je minister za trgovino in industrijo predpisal uredl>o o ustanovitvi obrtne zbornice v Splitu.
Strela ubila tO Vudi
Bukarešta, 2t. junija. AA. V Transilvaniji in Moldaviji so divjale silne nevihte. — Okoli deset ljudi je strela zadela, več drugih jih je pa utonilo zaradi naraslih vod. škoda, ki jo je neurje napravilo, je precejšnja.
Revolucija v Siamu
London. 21. junija, ž. Po vesteh iz Bangkok* jo v Siamu zopet izbruhnil vojaški prevrat, ki ga je izvršil poveljnik siamske vojske, ki je žo preteklo lelo s pomočjo révolte ukinil absolutno monarhijo. Vstaši so zasedli vse strateško važne torke in vladna poslopja, ministre pa so vrgli v ječo. Do prelivanja krvi zaenkrat še ni prišlo.
Diplomatska vest
Bukarešta, 21. junija. AA. Novi francoski poslanik D'Ormesson je predložil kralju ka-rolu svoja akreditivna pisma.
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Nocojšnjo noč bodo morda nevihte, jutri pa se bo polagoma začelo jasniti, vendar bodo še vedno grozile nevihte. Temperatura sc bo zvišala. — Vzhodni rob Alp: Zelo velika verjetnost neviht, soparno, višja temperatura. — Južne Alpe: Deloma oblačno, soparno, nagnenje k nevihtam, široko
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo in oblačno.
Kaj ie hotel Gombos v Berlina
Osier napad opozicije na min.
«^tM^D^cri^^IiMiJI«^ Madjari se bodo branili nemškega
preaseantna Fežima tudi z orožjem
nudimpešta, 21. junija. 1. Na snočnji seji «ladjarskega parlamenta se je znova sprožilo vprašanje Gomibosovega potovanja v Berlin. Govorniki opozicije so zelo ostro napadali politiko predsednika vlade Gômbôsa zaradi te njegove akcije. Radikalni poslanec Živinski se v svojem govoru tako ostro napadel Hitlerja iii njegov režim v Nemčiji, da mu je predsednik parlamenta zagrozil, da mu bo odvzel besçdo, če bo še naprej nadaljeval v takem tonu. Živinski je trdil, da pomeni potovanje Giimbôsa v Berlin v trenutku, ko se tam dela za ukinitev samostojnosti Avstrije, zahrbten napad. To potovanje jc bilo toliko bolj neumestno zaradi tega, ker je Nemčija danes v mednarodnem pogledu politično in gospodarsko popolnoma izolirana država. Živinski smatra, da je tudi prijateljstvo Madjarske r Italijo ogroženo zaradi Giimhosovega sestanka s Hillerjeni, kajti Italija, ki jo znana nasprotnica An-sohlussa, nikakor ne moro odobriti tega Somboso-vega koraka. Zato je Živinski energično pozval predsednika madjarske vlade, da poda ostavko, ker dela proti interesom madjarskega naroda. Živinski je zaiključil svoj govor z besedami, da na Madjar-skoin no bo nikdar več zavladal nemški režim in
Mussolini ne miruje
da s« bo madjarsko ljudstvo proti njemu borilo vedno, če bo potrebno, tudi z orožjem.
Živinskemu je takoj odgovoril predsednik vlade Gombos. V svojem govoru je naglašal med drugim, da se je samo hotel prepričati na lastne oči o stanju sedanjega režima v Nemčiji. Gombos je pri tej priliki v zelo laskavih besedah jiohvalil fašistični pokret v Nemčiji, ki ga smatra za renesanco nemškega naroda, ter je celo izjavil, da mora biti Hitlerju ves svet hvaležen, ker je tako energično odstranil komunistično nevarnost. Gombos je nadalje izjavil, da so odnošaji Madjarske z Avstrijo tudi še nadalje prijateljski in da se zaradi tega njegovega obiska ne bodo poslabšali. Njegovo potovanje v Berlin je bilo v interesu vsega naroda, zaradi česar tudi ne namerava podati ostavke.
Za Gômbosoni je govoril šef demokratske oj>o-zicije Karel Raasay, ki je že dan j>rej sprožil vprašanje o berlinskem potovanju Gômbôsa. Rassay je danes še ostrejo napadel predsednika madjarske vlade, kateremu posebno zamerja, da se tako navdušeno izraža o nekulturnem fašističnem režimu v Nemčiji.
Obnova avsîro-ogrshe monarhije
v zmanjšani izdaji
Pariz, 21. junija. AA. V današnji številki I lista »Lc.ilo de Pariš« razpravlja Pertinax o i francosko - italijanskih odnošajih s stališča pakta štirih. Pisec pripisuje v zvezi s tem francoskemu zunanjemu ministru Paulu Boncourju idejo, o kateri pravi, da se zdi zelo nevarna. Ta ideja obstoji v tem, da se da Mussoliniju možnost izvedbe njegovega načrta, ki se zanj zelo zavzema, to je združitve Madjarske z Avstrijo, ali z drugimi besedami, obnove bivše avstro-ogrske monarhije v manjšem merilu. Pri zagovarjanju te svoje ideje, nadaljuje diplomatski urednik »Echoja de Pariš«, navaja g. Mussolini kot glavni argument, da bi združitev Madjarske z Avstrijo napravila konec vsem načrtom o »anšlusu«. i Toda ta argument, nadaljuje Pertinax. se nam ne zdi posebno tehten, ker bi se po združitvi Madjarske z Avstrijo ti dve državi še bolj suženjsko ravnali po direktivah, ki bi jih
Ta prerod bodo doživeli le tisti, ki ne bodo izgubili v napovedujočem se metežu strasti in idej še zadnje svoje opore v vrednotah duha, nravstva in lepih umetnosti, ki jih je ustvarjal njihov narodni kolektiv, zvest sebi, svoji prošlosti, svojim življenjskim koreninam.
Možje, ki so ustvarili Narodno galerijo v duhu one kulture, ki ji je bil največji in najgloblji glasnik nesmrtni pevec Črtomira in Bogomile, so nam porok, da bo slovenski rod zdržal skušnjo bodočnosti. Kar je duhovno klenega, bo ostalo in rastlo še bujneje, lahki plevel pa bo pometen. V jugoslovanski družini, v slovanskem in vsečloveškem občestvu bo slovenski rod ustvarjal dalje vekovna,dela svojega duha sebi v d.iko, vsem v čast za gradbo neskončno visoke, nedogledno široke stavbe človeške kulture.
dobivali iz nemške prestolnice. Tako se je na primer danes pod pritiskom hitlerjevskcga terorja v Avstriji jxinovno začel pojavljati avstrijski patriotizem, in ta patriotizem bo madžarski premier Gômbôs, ki se je te dni mudil v Berlinu, z zvezo s fašistično Madjarsko težko zatrl. Ni dvoma, da sta danes Budimpešta in Dunaj, da bi razbila bl®*~ Male antante in dosegla čim večjih koristi, bolj kakor kdaj prej prij>ravljena slepo jxjkoritj se nadvladi Nemčije. Zato upamo, da bo g. Daladier preprečil izvedbo smelih idej (svojega .neo-preznega tovariša.
Na koncu Pertinax pravi, da bi se moralo likvidiranje francosko-italijanekih težkoč začeti s tem, da se pogodba z Jugoslavijo iz leta 1927 pretvori v trojni sporazum med Francijo, Italijo in Jugoslavijo. Sklenitev takega trojnega sporazuma, zaključuje Pertinax, bi pregnala v Italiji strah zaradi naših sedanjih zvez z Belgradom. Evo, taka bi morala biti smer naše zunanje politike.
Jouvenel je opravil svojo nalogo
Pariz, 21. jun. ž. »Echo de Pariš« poroča: Ker je francoski poslanik v Rimu senator de Jouvenel izvršil svojo misijo s paktom četvorice, bo sedaj odstopil. Za njegovega naslednika se omenja sedanji francoski poslanik v Varšavi Laroche.
Angleško brodovje v naših vodah
Split, 21. jun. ž. Prihod angleškega bro-dovja je sedaj končnoveljavno določen za dne 29. t. m. Vsega bo priplulo v naše vode okrog 30 angleških ladij raznih kategorij.
Huda železniška nesreča
Sofija, 21. jun. tg. Na železniški progi Dupni-ca—Radomir se je danes osebni vlak z vso silo zaletel v delavsko drezino. na kateri je bilo 20 delavcev, od katerih je šest mrtvih, vsi ostali pa so tako hudo ranjeni, da pričakujejo še smrt devetih.
AdoII Hitler divja naprej
Napovedan razpust katoliških
eniadmshih organizacij
SchwQvin, 21. junija. Državni komisar HHdi'bràndt je v nekem govoru napovedal. <la liodo prihodnji teden na teritoriju Mecklen-hurg-LUbcck razpuščeiie in prepovedane vse mladinske organizacije razvcn hitlerjevskiH. Tudi takozvane krščanske organizacije nimajo pravice vzgajati mladine v državno političnem iu socialno političnem smislu. Edino narodni -ocialisti imajo pravico vzgajati mladino.
Razpust nemško-nacionalnih
bojnih organizacij
Berlin, 21. jun, tg. Vlada jc danes v vsej državi razpustila :n prepovedala r.emško-nacionalni Kampfbund. Ves dan so bile v Berlinu in drugih krajih hišne preiskave v lokalih posameznih oddelkov Kampibunda. Policija in pomožna policija sta zasedli vse poslovne lokale. Policijski uradni list piše, da so našli hudo obteçilni materijal, da so se v vojne oddelke nemških nacionalcev vrinili komunisti, da bi na ta način prišli do orožja, kar je seveda samo izmišljena pretveza. Bila je nevarnost, tako pravi vlada, da sc ne bi na ta način organizirale formacije, naperjene proti vladi. Trdi se, da je v nekaterih oddelkih 60—70 odstotkov pristašev, ki so sovražni narodno-sociali-stični vladi. V vladnih krogih se sklicujejo na to, da je večkrat prišlo do spopadov med narodnimi socialisti in nemško-nacionalnimi oddelki. V Berlinu je policija začela s preiskavami že ob 5 z.ju-
Lepe misîi, malo dobre volje
traj. Policija je pomnožena z oddelki SA preiskala poslovne lokale ncmško-nacionalne stranke in jih zasedla, utemeljujoč to s tem, da so imeli nemško-nacionalni vojni oddelki tam svoje pisarne. Te ncmško-nacionalne bojne oddelke vodi bivši državni tajnik Herbert von Bismarck, sorodnik velikega kanclerja. Bil je šele februarja 1933 imenovan za državnega tajnika v pruskem notranjem ministrstvu, vendar so ga kmalu odslovili radi njegovega monarhističnega govora.
Akcija proli bavarski 3judski stranki
Berlin. 21. junija, (a) Bavarska politična policija je uvedla enotno akcijo proti bavarski katoliški ljudski stranki. Izvršila je hišne preiskave v vseh njenih prostorih in v lokalih stranke v bavarskem deželnem zboru ter v uredništvih katoliških listo* n :i Bavarskem. Itaje so policijski organi odkrili oht oži I n i materiale.
• Germanija« ni več glasilo centruma.
Od 1. julija »Germaniac, ki je bila dosedaj centralno glasilo Centruma, preneha biti last stranke in preide v posest podkanclerja Papena. Mesto dosedanjega glavnega urednika Viljema G ries a pride Emil Rit ter, ki je Papenov zaupnik. Ritter je bil kot glavui urednik nastavljen žo pred enim letom, toda, ko je Papen postal kancler, je odložil predsedstvo uprave lista, nakar je bil tudi Ritter odstranjen. Vestfalski industrijec baron Twickel je poslal predsednik listovega koncorcija, Klinkenberg pa urednik gospodarskega dela. Oba sta Papenova pristaša. Centrum si bo najbrž v Berlinu osnoval svoj nov list.
Verski problemi v Jugoslaviji
Nemëiia sabotira delo konference
y
Proti špekulaciji, ki uničuje stalnost denaria
London. 21. junija. AA. Na dopoldanski seji pododbora za začasne ukrepe za finančno obnovo je francoski delegat finančni minister Bonnet preciziral franooeko stališče nasproti zvišanju cen.
Govornik je najprej povdaril, da so si vsi delegati edini v tem, da je treba zvišati nivo cen na svetovnem tržišču. Toda tisti mah, ko se začne razpravljati o sredstvih, kako to doseči, je dejal Bonnet, se pokaže šele nesoglasje. On je prepričan, da jo glavni problem ustaviti tczavracijo, ki je vir krize. Res je, da bi se tezavracija dala pobijati z monetarnimi odredbami, toda s tem, da se ljudje prisilijo k nakupovanju, se bo samo tezavrira-nje bankovcev izpremenilo v tezavriranje blaga. Zttto je treba pred vsem reorganizirati produkcijo in doseči varnost in stabilnost denarja. Bonnet je posebno energično povdarja I poslednjo točko: Smrtna nevarnost nam grozi od gospodarskih bitk na denarstvenem polju in od špekulacije, l;i nit ne tvega, in je naperjena proti delavcem, ki so nc morejo braniti. To lahko upropasti vso našo mo. derno družbo, ki jo zgrajena na kreditni podlagi.
Med živahnim pritrjevanjem je Bonnet zaključil: Brez stabilnega denarja tudi ni trajnega zaupanja.
Večina govornikov za Bonnetom se je priključila izvajanjem francoskega finančnega ministra. Tako je med drugimi italijanski delegat Beneduce naglasi!, da pospeševanje špekulacije ustvarja dobo navideznega blagostanja, ki pa ima že v kali novo krizo. Zato je potrebno, da imamo zdrav de-«ar, temelječ na čvrsti osnovi.
Nato se je razprava odgodila.
Berlin. 21. junija. AA. Sklep nemške vlade, da se umakne z ženevske delovne konference, ni samo posledica incidentov, nastalih v Ženevi zaradi izjav dr. Leya. Nemška vlada pripravlja novo gospodarsko in socialno politiko, ki naj bi bila prosta nekaterih mednarodnih konvencij, ker so ji v nadlego. Tako se nemška vlada v prvi vrsti uavi z mislijo, da uvede obvezno delo za nezapo-
Predlogi Zveze na j
Maksimiranje najemnin, krediii za rodbinske hišice, gradbene Sond iz so c. ministrstva
Beigrad, 21. jun. 1. Že dva dni se mudi tukaj delegacija Zveze stanovanjskih najemnikov iz Zagreba, ki je obiskala maršalat dvora in tam izročila posebno vlogo na In-alja, v kateri ga naproša, da se maksimirajo cene stanovanj, lokalov in poslovnih prostorov. V tej vlogi zahtevajo stanovanjski najemniki nadalje, da naj se pooblastijo posamezne banovine, da smejo ukreniti vse potrebno za poživitev stavbne delavnosti, dn tako dobijo brezposelni delo. Deputacija je obiskala tudi pravosodno ministrstvo in je intervenirala, da so čimprej izda posebna uredba, ki naj bi dovolila najemnikom, da sinejo podaljšati odpovedni rok za 3 mesece, odpoved pa naj bi bila ca. 0 mesečna. Zveza stanovanjskih najemnikov je naprosila predsedstvo ministrskega sveta, da razdeli kredit za graditev novih stanovanj v višini 17 milijonov dinar-
Belgrad, 21. jun. 1. Kakor znano, je na dnevnem redu kongresa .1RKD tudi volitev stalnega predsednika tc stranke, ker jc lo mesto Nikola 'Jzunovič zasedel samo začasno. Čeprav bo kongres šele čez mesec dni, je že sedaj za predsedniško mesto huda borba. Po vesteh iz dobro poučenih političnih krogov se bodo na kongresu potegovali za lo mesto bivši trije radikalni prvaki in tirer sedanji začasni predsednik stranke JRKD Ni-<ola Uzunovič, sedanji predsednik vlade dr. Milan S т.skič in sedanji pravosodni minister Boža M a k s i m o v i č.
Beigrad, 2t. jun. 1. Poslanec Svetisiav Hodže-
Jtttfosfovan ustreljen v Italiji
Gorica, 21. jun. Kakor poročajo italijanski listi, je bil te dni ua meji ubit 47-letni Va-ontin Eržen, ki je rojen ua Bukovem pri crknem in ki biva v Jugoslaviji, ko je predel mejo. da obišče svojo ženo, ki stanuje v istni iiiši v hribih nu italijanskih tleh. Italijan. miličniki so presenetili Eržena v hiši, ko ie je zopet odpravljal čez mejo v Jugoslavijo, in mu napovedali aretacijo. Krzen pa se je, kakor se razvidi i/, italijanskih listov, hrabro branil, dokler ni dobil kroglo v prea. Kraj,
Zopet umor!
London, 21. jun. ž. »Morning Post« poroča, da se vodijo resna pogajanja za ustvaritev carinskega bloka, ki bi obsegal vse države od Jadranskega do Baltiškega morja. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je v teku včerajšnjega dne večkrat kon-feriral s člani poljske delegacije. Na svetovni gospodarski konferenci so pri tej priliki razpravljali tudi o načrtu o gospodarskem in političnem sodelovanju Male zveze. Poljska je ta načrt sprejela. Nato so sc pričela pogajanja z avstrijsko in madjarsko delcgacijo. Tudi ti dve državi sta pripravljeni vstopiti v kombinacijo, le Madjarska bo stavila pogoje, da se mora pred tem popraviti njer. gospodarski položaj napram sosednjim državam. Delegati nekaterih baltskih držav, ki so obvestili svoje vlade o teh pogajanjih, so prejeli od svojih vlad pooblastila, da se smejo pogajati za vstop v vzhodno-srednjeevropsko carinsko zvezo.
slene, katerih edino delo je bilo dozdaj, da so hodili v sprevodih, telovadili in delali na polju, kar je bilo brez slehernega gospodarskega linska. Vlada bi hotela tc mlade ljudi vproči v produktivno delo, zlasti v izvozniške svrhe. S takim obilnim in poceni ročnim delom bi se dale doseči tako nizke produkcijske cene, dn bi lahko konkurirale z vse. mi državami iu bi so izdelki mogli izvažati in prodajati celo na Kitajsko in v Južno Ameriko. Tako bi si Nemčija svoje gospodarsko stanje do neke meje lahko sama iz lastnih moči popravila.
Zanimivo je, da se dajo s letni načrti spraviti v sklad tudi glasovi, ki so se danes razširili, da namreč Nemčija ne pripisuje razpravam svetovne gospodarske konferenco nobenega praktičnega pomena. Govori se že, (la ho Nemčija porabila prvo priložnost, da zapusti svetovno gospodarsko konferenco. Izjavljajo tudi, da se nemški delegati, ki so dopotovali iz Londona, ne hodo več tja vrnili.
Carinski blok od Bali®
jev sledečim mestom: Beigrad. Zagreb. Ljubljana, Split, Osjek, Maribor in Sarajevo. Ta znesek naj se uporabi za zidavo novih rodbinskih hišic in stanovanj, ki naj bi se odplačevale v obliki najemnine, kakor jo plačujejo najemniki sedaj hišnim lastnikom. Deputacija jc obiskala danes ludi gradbenega ministra dr. Srkulja in ga prosila, naj ukrene vse potrebno za poživitev stavbne delavnosti. Ministra za socialno politiko in narodno zdravje pa je deputacija naprosila, da stavi ministrskemu svetu predlog, naj izda zakonsko uredbo za znižanje najemnin za stanovanja, sam minister da naj podpre stavbno delavnost z razpoložljivimi fondi tega ministrstva. Ta fond znaša okoli 15 milijonov dinarjev ter se bo uporabil po posebnem pravilniku, ki ga je izdelal bivši minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Andrej Gosar.
ra, predsednik akcijskega odbora Jugoslovanskega narodnega kluba, je danes ponovno vložil protest pri notranjem ininislru radi postopanja nekaterih upravno-političnih uradnikov napram pristašem le nove stranke. Tako sc je zgodilo v Kladovem in Ključu, da so policijski organi odvzeli pristašem ie stranke časopis »Borba«, ki jc organ to stranke. Pa tudi drugače delajo, kakor pravi poslanec Iiod-žera, razne ovire agitatorjem, ki zbirajo pristaše za Jugoslovansko narodno stranko, posebno v morav-ski banovini, kjer bodo kmalu občinske volitve, katerih se namerava udeležiti ludi Jugoslovanska narodna stranka.
kjer se je to zgodilo, listi ne omenjajo. Eržen jo bil v Italiji pod obtožbo izrednega sodišča (Tribunnle spcciale).
Beigrad, 21. junija.
V	listu dr. Laze Markoviča »L'Esprit de Belgrade^ z dne 18. junija je izšel zanimiv članek Ta-nasije Markoviča o verskem vprašanju v Jugoslaviji. Članek se glasi v prevodu:
»Študentje pravoslavne teološke fakultete na beigrajskem vseučilišču izdajajo žc od januarja naprej teološki časopis »Svctoeavlje«, katerega program jc vzbudil splošno pozornost. Že v prvi številki zahtevajo pravoslavni študentje obnovitev dobrih odnošajev med pravoslavno in katoliško cerkvijo.« Nobenega smisla nima — čitamo v njihovem programu — sejali mržnjo in razdor med katoličane in pravoslavne, posebno v času, ko nevarnost marksizma in racionalizma enako ogroža celokupno krščansko religijo. Dvanajsta urn je odbila za razcepljeno krščanstvo, da se prebudi in gre pot zedinjenja, ki jo je ukazal sam Kristus. Besede ne zadostujejo, treba je delali. <
To razumevanje odnošajev med obema glavnima krščanskima cerkvama in edinima, ki obstojata med Slovani, odgovarja pravemu pojmovanju krščanstva. Nič ne more bolj diskreditirati krščanske religije kakor prepiri med obema glavnima krščanskima cerkvama. To razumevanje pravoslavnih študentov se sklada na drugi strani tudi z duhom in značajem našega in vseh ostalih slovanskih narodov. Četudi jc katoliška cerkev ohranila svoj značaj univerzalnosti, je vseeno za nas narodna cerkev in to ne samo radi tega, ker je gotovo polovica Jugoslovanov katoličanov, ampak še posebno radi tega, ker so katoliški cerkvcni dostojanstveniki, sinovi našega naroda, vedno bili eno z našim narodom in delali vse, da ga ohranijo v krščanskem duhu, da okrepijo njegovo nacionalno čuvstvo-vanje in da ga kulturno dvignejo. Poleg Andrije Kačiča, apostolskega vizilatorja, velikega in slavnega hrvaškega pesnika iz 18. stoletja, ali Jurija Strossmaycrja, djakovskega škofa in ustanovitelja Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu, zadostuje, čc navedemo celo vrsto frančiškanov iz Bosne in Hercegovine, ki so vedno delali z narodom in za narod.
V	letu 1933, ki so ga katoličani proglasili za sveto, a pravoslavni za leto pokore, izgleda, da sc obeta sodelovanje obeh cerkva, katoliške in pravoslavne, in po našem mišljenju so Slovani tisti, ki bi sc morali potruditi, da to sodelovanje tvdi udejstvijo. Slovanski narodi bi tako izvršili veliko
Soiija, 21. jun. tg. Danes popoldne jc bil v Sofiji zopet macedonski umor. Današnja žrtev jc trgovec Valčcv. Mtad Maccdonec iz tabora Mihej-lova je napadel Valčeva, ko je sedet v kavarni. Valčev je bil takoj mrtev. Morilca so kmalu prijeli. Izkazalo se je, da je napadalcc ubil napučno osebo, ker jc bil Valčev zelo ond/.Scn nekemu protoćerovistu.
zgodovinsko misijo, katere posledice bi čutili po vsem svetu.
Prvi korak v tem smislu bi se prav lahko napravil. Pravoslavne slovanske cerkve bi morale v najkrajšem času izenačiti koledar. Katoliška cerkev bi s svoje strani morala skrbeti za to, da bi se vršilo v slovanskih državah bogoslužje v staroslo-venskem jeziku. S tem, da bi praznovali praznike istočasno in opravljali bogoslužja v slovanskem jeziku, bi slovanski narodi prišli do boljšega razumevanja svojih cerkva, pravoslavne in katoliške, in bi lahko krepkejc delali na zbližanju in združevanju vseh Slovanov. Samo obžalovati je treba, da so ravno slovanske pravoslavne cerkve (ruska, srbska in bolgarska) zaostale v vprašanju izenačenja koledarja za neslovanskimi pravoslavnimi cerkvami (grška in romunska), ki so svoje koledarje že izenučile. Zakaj morajo ravno Slovani s svojim obotavljanjem dajati povod mnenju, da delajo na razdružitvi cerkva? Pravoslavni Slovani v resnici nimajo nobenega razloga, da se strašijo izenačenja koledarja. Na drugi strani ima katoliška cerkev dovolj interesa, da dovoli uporabo slovanskega jezika povsod, kjer to zahtevajo slovanski narodi. Zakaj naj bi se katoliški cerkvi očitalo, da nc pozna obzirov do Slovanov, in zakaj izgleda, da je razlog temu strah, ki ni dostojen Vatikana? Sicer pa v ostalem sveta stolica v principu nikoli ni bila proti uporabi slovanskega jezika. Stari Slovani so smatrali papeža za največjega protektorja slovanskega jezika. Dokaz imamo v ruskem letopisu iz 14. stoletja, ki priča, da je papež obsodi! vse one, ki so bili proti slovanskemu jeziku, (Letopis po Ipatskem spisku, Pctrograd, 1871, str. 15 in 16.) Tudi v najnovejšem času je sveta stolica dovolila uporabo glagolice v konkordatu s kraljevino Srbijo leta 1914.
Časopis »Svetosavlje« je objavil tudi še mnogo drugih zelo zanimivih člankov. Omenimo naj samo članek g. Zcca o potrebi, da bi bili pravoslavni menihi bolj aktivni in delovali izven svojih samostanov, in pomembno študijo g. Tošoviča »Kristus v vojski«. Mladi ustanovitelji »Svetosavlja« so s svojim zelo širokim in vzvišenim razumevanjem .in slovanskim duhom, ki preveva njihova dela, podali pomemben dokument duhovnih elementov naše rase. Čc bodo vztrajali na tem potu, bodo poleg vseh težkoč, na katere bi morda naleteli, napravili veliko uslugo krščanskemu in slovanskemu idealu miru in solidarnosti.
občinskem zakonu
Novi občinski zakon v desetih členih (15—24) urejuje domovinsko pravico takole:
Član občine more biti samo državljan kraljevine Jugoslavije, kateri mora biti član kake občine. Domovinstvo je po tem zakonu isto kakor članstvo kake občine. Članstvo ali domovinsko pravico v kaki občini je mogoče izgubiti samo, kadar kdo dobi domovinstvo v drugi občini v smislu določil tega zakona, ali pa z izgubo državljanstva (§ 15).
Zakonska žena dobiva domovinstvo svojega moža, mladoletni zakonski otroci imajo domovinstvo po svojem očetu, nezakonski mladoletni otroci po svoji materi, mladoletni pozakonjeni otroci po očetu od dneva rojstva, najdenčki dobe domovinstvo v tisti občini, v kateri so bil; najdeni. Državni uslužbenci in javni samoupravni uslužbenci, kakor tudi duhovniki imajo po tem zakonu domovinsko pravico v občini, v kateri je sedež njihove stalne službe, razun ako v roku treh mesecev izjavijo, da ohranijo prejšnje domovinstvo (§ 16). — Domovinstvo v smislu tega člena torej ni vezano na kak sklep ali dovoljenje občine.
Kdor hoče biti sprejet v domovinsko zvezo (članstvo) druge občine, mora dokazati: 1. da uživa častne pravice; 2. da ni v sedni preiskavi ali pod obtožbo za dela, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic; 3. da more vzdrževali sebe in svojo družino. O sprejemu v domovinsko zvezo sklepa občinski odbor, ki pa prošnje za sprejem ne more odkloniti, če so izpolnjeni vsi gorenji pogoji in čc jc prosilec najmanj pet let stalno prebival v tej občini. Občina o storjenem sklepu in sprejemu v domovinsko zvezo obvesti tisto občino, v katero jc prosilec dotlej bil pristojen. Brez takega poročila občina ne more nikogar črtati iz imenika svojih članov. Kdor pa je najmanj deset let stalno prebival v eni občini in občina nima proti njemu nikakega ugovora z ozirom na točko 1. tega člena, je po tem zakonu že dobil članstvo (domovinstvo) v tej občini in izgubil domovinstvo v občini, kjer ga je do sedaj imel, razun čc sam izjavi, da obdrži dosedanjo domovinsko pravico in čc dokaže, da je pristojna občina s tem zadovoljna (§ 17).
Spore o domovinski pravici kake osebe med občinami rešuje splošna upravna oblast prve stop-nje (§ 18).
Pri komur pa se nc da ugotoviti, v katero občino spada, mu bo odrejeno domovinstvo v tisti
občini, v kateri je bil rojen. Če se tudi rojstna občina ne da ugotoviti, je taki osebi odrejeno domovinstvo v tisti občini, v kateri je v teku zadnjih pet let najdalj časa stanoval. Čc pa tudi tega ni mogoče ugotoviti, se odredi za domovinsko občftio tista, v kateri sedaj prebiva, dokler se nc ugotovi njegovo pravo domovinstvo (§ 19). Jasno jc, da v tem oziru nareja in odloča upravna oblast prve stopnje.
Osebe, ki bodo sprejete v državljansko zvezo, pa niso v svoji prošnji priložile obljube nobene občine, da jih sprejme v svojo domovinsko zvezo, dobe domovinstvo v prvi vrsti tiste občine, yî^ka-teri so rojene, v drugi vrsti občine, v kateri stalno prebivajo, in nazadnje tiste občine, v kateri želo stalno prebivati, kar pa bo oblast v rešitvi po sprejemu v državljansko zvezo označila (§ 20).
Občina more izvoliti za častne občane (častne člane občine) osebe, ki so zaslužne za državo in občino (§ 21).
Pravico na vzdrževanje in pomoč iz občinskih sredstev, oziroma iz sredstev dobrodelnih ustanov, ki jih vodi občina, imajo tisti občani, ki so obubožali, ki ne morejo sami zaslužiti, ki nimajo nikogar, ki bi bil po zakonu dolžan za nje skrbeti in jim pomagati, če nimajo te pravice po kakem drugem zakonu ali ne prejemajo podpore od kje drugje. Občine tudi občanom drugih občin ne smejo odreči najpotrebnejše pomoči, ako pridejo v stisko, morajo pa o tem takoj poročati pristojni občini. Občina ima potem pravico terjati povračilo danih podpor po pravnem potu (§ 22).
Prebivalci občine, ki niso vanjo pristojni (njeni člani), imajo pravico prebivati v občini, v kolikor veljavna določila drugače ne odrejajo, kakor tudi pravico uživati občinsko imetje in ustanove, namenjene za javno uporabo. Prav tako imajo tudi dolžnosti nositi občinska bremena (§ 23). — Prebivalci občine, ki niso vanjo pristojni, tedaj ni» majo pravice na občinsko pomoč in podporo. Sicer pa imajo iste pravice, kakor pravi občinarji in imajo tudi pravico udeleževati se volitev občinskih odbornikov, ako v občini prebivajo najmanj šest mesecev in niso kakorkoli izključeni od volivne pravicc.
Vsaka občina mora voditi imenik vseh svojih prebivalcev (občinarjev), poleg tega pa še posebni imenik svojih pristojnih občanov (članov) (§ 24).
šola v
Učni uspehi koncem š. 1. 1932-33. Začetkom šol. leta 1932-33 je vstopilo v prvi letnik 90 učencev in učenk, v drugi letnik pa 110. Med letom jih je izstopilo iz I letnika 16, iz II. letnika pa 1, tako da je bilo koncem leta v'I. letniku 74 učencev in učenk, v drugem pa 109, skupaj 183. V prvem letniku jih je zdelalo a) « prav dobrim uspehom 6,
b)	z dobrini 22, c) 7. zadostnim 26. Popravne izpite jih ima 15 (20.27%), zdelalo pa jih ni 5 (6.75%). V drugem letniku jih je zdelalo a) z odličnim uspehom 1, b) S prav dobrim 4, c) z dobrim 38, č) z zadostnim 60. Popravne izpite imajo 3 (2.75%), zdelali niso 3 (2.75%).
Završni izpiti so se vršili pod predsedstvom direktorja g. Jos. Gogala. IC završnemu izpitu v junijskem roku je bilo pripuščenih 105, od katerih sta med izpitom 2 odstopila. Pismeni izpit eo opravljali kandidati in kandidatinje od 29. maja do 2. junija, ustni izpit pa je trajal od 6, do 21. junija. Završni izpit so napravili a) z odličnim uspehom 3 (2.91%): Brus Berta, Ilawlina Marija, Žmavc Kristina; b) s prav dobrim uspehom 9 (8.74%): An-doljšek Jože, Gnezda Marija, Ronjik Ilermina, 2e-rovnik Marija, Božič Valerija, Iirovatin Milena, Može Justina, Novak Milena, Straunik Hedvika;
c)	z dobrim uspehom 50 (48.54%): Jankovič Mihael, Kavčič Zmago, Prestrl Mihael, Sadar Alojzij, Schwarz Walter, Badiura Draga, Bernard Mara, Bolim Elza, Djinovski Nadežda, Finžgar Iva, Ger-/inič Ivana, Hafner Pavlina, Izgoršek Mara, Kcpic Frančiška, Koče Lucija, Krištof Marica, Ladiha Draga, Maly Marica, Miklavčič Marija, Pečevnik Alberta, Sušclj Pavla, 5eme Albina, Švegclj An-
I gela, Tauses Marija, Ulčakar Alojzija, Valentinčič Olga, Vrankar Silva, Wicderwohl Eva, Zorč Herta, /.mitek Zdenka, Bahar Egidija, Dobravec Roza, EniJelman Ana. Erjavec Ana. Gabrovec Oltfa. Gor-
nik Darinka, Horky Berta, Jovan Antonija, Kogov-šelc Ema, Koman Mira, Kregar Marjanca, Levstek Milena, Pajer Pavla, Pitterle Hildegarda, Ravnikar Marjanca, Smodiš Cita, Spetič Marija, Stergar Pavla, Urevc Leopoldina, Zvezda Marija; č) z zadostnim uspehom 32 (31.07%): Breznik Karol, Červ Ludovik, Grintal Jože, Jeriaa Friderik, Kogovšek Boris, Merhar Drago, Oset Franc, Pirih Vladimir, Prelušek Ivan, Repanšek Štefan, Rihar Zdravko, Stojan Julij, Weiss Emil, Bajd Vida, Česnik Slavica, Goričan Rozina, Jevnikar Edvarda, Jezeršek Milena, Kržan Marta, Pipa Karla, Repež Mara, Šter-cin uJstina, Zaje Majda, Brecelj Gverina, Justin Tratomira, Kaiser Marija, Kikelj Mira, Marinko Terezija, Peklaj Marija, Pleško Kristina, Eepec Marija, Vidic Marija. Za 3 mesece je bilo odklonjenih 9 kandidatov in kandidatinj (8,74%). Za celo leto ni bil odklonjen nihče.
Vpisovanje za šolsko leto 1933-34 bo 1, 2. in 4. sept. 1933 od 8. do 12. ure. V prvi letnik se sprejmejo tisti(e), ki so dovršili(e) meščansko šolo z završnim izpitom ter niso stari nad 17 let. Tistim, ki so stari več nego 17 let pa manj kakor 19 let, more na posebno prošnjo kr. banska uprava spregledati starost in dovoliti sprejem na dvorazrodno trgovsko šolo. — K vpisovanju za I. letnik je treba prinesti 1. rojstni list, 2. izpričevalo o završnem ali nižjem tečajnem izpitu, 3. prošnjo za sprejem, koi-kovano s 5 Din, 4. šolnino, ki se odmeri na podlagi davčnega potrdila o neposrednih davkih, 5. 150 dinarjev vpisnine. Dne 6. sept. 1933 ob 12 bodo ila razglasni deski objavljena imena spr^etih učencev in učenk. Nesprejcti dobe listine in denar nazaj. K vpisovanju za II. letnik je treba prinesti 1. prijavo, ki se jo dobi pri šolskem slugi za 0.50 Din dn katera mora biti kolkovana z 5 Din, 2. šol.aino kakor za prvi letnik, 3. 100 Din vpisnine. — Obisk dvorazredne trgovske šole je zlasti priporočljiv za tiste učence(kc), ki nameravajo po dovršeni trgovski šoli ostati v domačem trgovskem, obrtniškem aH industrijskem podjetju. — Absolventi dvorazredne trgovske šole imaio oravico na diiaški rok.
Ko vstopamo v slovenski umetnostni hram...
Naša narodna galerija
Poudarjam že na začetku in vsaka moja današnja beseda naj nosi poudarek te zavesti, NAŠA galerija.
Naša, ker smo jo donosili v svojih mislih in hrepenenjih, svojih dušah in srcih MI. Mi sloven-»ki gospodarstveniki, ki smo zaupali svoj denar drugim, da ustvarijo nekaj, kar smo smatrali, ko ie ni bilo rojeno in še ne jasno oblikovano, za »voje. Mi slovenski oblastniki in izbranci ljudske volje, ki smo ji za ščit postavili svoj ugled in vpliv in ji znašali doto iz javnih sredstev, da ne bo pre-siromašna, ko se rodi. Mi slovenski kmetje in delavci, ki prav toliko potrebujemo potrdila, da smo pravi, in pristni sami v sebi, kakor meščan in go-»pod in ga upamo najti po nji. Mi slovenski likovni umetniki, ki smo želeli, da najde najboljše, nar bomo kedaj ustvarili, trajno streho v njenem domovanju. Mi slovenski znanstveniki, ki smo jo v duhu oblikovali do vesele ure njenega poroda v slovenski dan, da bi odslej rastla in procvitala v njegovem solncu, v zaščiti naših planin, v rosi na-Wh srebrnih voda, v navdušenih iskrah našega duha, od nege ljubezni vseh slovenskih src, ki jo bodo predstavljala bratom iz bližnjega in širšega Slovanstva: Glejte našo hčer, Ateno Promahos slovenske Akropole! Iz glav in src naših prednikov se je rodila, iz glav in src nas vseh se je rodila, da priča jasna in svetla, da smo z duhom živeli, iz duha njen lik spočeli. NAŠA, NAŠA, NAŠA! Naj bo s tem dnem tudi VAŠA in vseh, ki nas ljubijo!
Vprašujete, če je res tako naša, če je res vredna ugleda in ljubezni. Odgovarjam Vam, da je malo stvari bolj naših kakor ONA. Ko smo se v službi tuje kulture borili za svoj duhovni lik, si ji nismo upali pogledati v obraz, ker še nismo verjeli, da je res naša, da ni mogoče le tuje krvi otrok, ki so ga vzdredili med nami. Danes s ponosom ljubimkamo njen obraz, ker smo odkrili v njem svoje poteze in vemo, da priča in bo pričala zgovorno o tem, da smo v zgodovini duha živeli mi, naša kri že tudi takrat, ko je mačehovska politična Hi-etorija s prezirom obračala obraz od nas, nezaže-Ijenih otrok. Ko hodimo danes po sobanah njenega doma, nam pripoveduje tihe priče o tem, kako se ie naš duh ob umetnih likih mističnega srednjega veka pripravljal na prebujenje; pripoveduje nam tihe priče o tem, kako se je naš duh v baroku prebudil, da sam seže po dletu in kladivu, po še-stilu in čopiču, da se sprosti v vidnih umetnih likih in po svoje izrazi svoja čuvstva in hrepenenja, svojo molitev in hvalnico mojstru vseh mojstrov; pripoveduje nam tihe priče o tem, kako smo se v XIX. stoletju prebudili najprej k naravi in ji skromno in otroško iskreno izrazili svoje občudovanje; kako smo se prebudili potem k domišljiji in bajali ž njo o nedosežnih lepotah; kako smo se nazadnje z impresionizmom povrnili k celoti svojega bitja, kateremu naj služi vsako naše dejanje kot smotrno početje, ki se naj enakopravno z vsemi drugimi uveljavlja, kjer in kadar ga pozove interes tiste celote, ki je merodajna za vse; odslej je slovenski umetnik izražal vse, kar je pir'ëSlo skozi njegovo dušo, odslej se je poskusil meriti z vsem, kar se je kričavo pojavilo iz sveta pred njim kot edino pravo in nedosegljivo, in ugotovil: Vse zmorem!
Tihe priče o našem življenju in duhovnem razvoju od davnih dob do danes nas spremljajo po vsej galeriji in mislim, da ne bomo našli disakorda v občevanju z njimi, kajti tako prisrčno kakor se razgovarjamo tu, se razgovarja samo mati s sinom in sin z materjo
Pa boste rekli, kaj je posebnega prav na naši galeriji, ko je tega vendar toliko po svetu in vsak narod skrbno zbira in hrani priče o svoji kulturi; zakaj bi si ravno mi toliko domišljali na svojo? Po si le lahko domišljamo, ker tako vsakdanja, kakor se zdi, ona le ni. Res je, tudi drugod so lokalne in provincialne galerije in naša galerija ni v bistvu nič drugega kakor provincialna galerija. Toda če jih bliže pogledamo, se le v zelo mnogem in važnem razlikuje od njih. Najbližja nam je Štajerska deželna galerija v Joanncju v Gradcu in naši po svojem konceptu in obsegu še nekam najbolj sorodna. So pa le važne in bistvene razlike med njo in našo. Galerija v Joanneju je namreč sevé nemška galerija, ni pa izrecno in smotrno nemška, ampak štajerska galerija. Zato je vpoštevanje historičnega gradiva v nji vse drugačno kakor v naši, ki ni slovenska ali dravska galerija, ampak izrečno in smotrno NAŠA, SLOVENSKA galerija, galerija, ki naj ne priča prvenstveno o umetniški kulturi naše zemlje, ampak o umetniški kulturi in prizadevanjih njenih ljudi, nas. Zato pa prevladuje, kakor v galerijah navadno, posebno pa v provincialnih galerijah, tudi v Joanneju zgodovinsko gradivo, za katero je sodobna produkcija neke vrste privesek, ne čutimo pa med obema deloma tiste ozke in neutaj-Ijive vezi, katere izraz je v naši galeriji bistven in je zato tudi razmerje med gradivom preteklosti in gradivom sedanjosti v nji prav obratno. Ne v gradivu preteklosti, ampak prav v gradivu sedanjosti je težišče v naši galeriji; iz sedanjosti zremo po nji v preteklost, da po nji globlje spoznamo sebe in ne samo slučajnih dogodkov iz preteklosti naše zemlje. Že pri postanku in razvoju svoje galerije smo hodili to, duhovno znanstveno edino pravo potj od sebe do svojih zgodovinskih predpogojev, iz sedanjosti in njenega najpopolnejšega umetniškega izraza, impresionizma, smo prodirali nazaj v devetnajsto stoletje, barok in srednji vek.
Štajerska galerija v Joanneju in njej sorodne druge avstrijske provincialne galerije in zbirke so nastale iz čisto drugega razmerja do gradiva kakor naša in so vse tudi res provincialne, deželne; in ravno živa, sodobna produkcija v njih značilno ostaja v ozadju in jo potnik tujec večinoma komaj pogleda. Kajti zgodovinsko arhivalno merilo, ki je bilo pri njih postanku in ureditvi mero-dajno, odpove takoj, ko pridemo do žive produkcije sodobnosti, ki je v tem okviru sploh ni mogoče harmonično spojiti z zgodovinsko. V našt galeriji je merilo in izhodišče zanimanja živa sodobnost, ki se ji je tudi v resnici posrečilo, da je zvezala obe sestavini v aktualno enoto. Ta osnovni vidik naj bi vedno obdržali pred očmi tisti, ki bodo kedaj vodili usodo naše galerije; Le zasidrana v živem umetniškem občutju sedanjosti bo naša galerija ohranila stalno svojo aktualnost; okvir preteklosti se bo pač nujno izpopolnjeval, ne sme pa postati preveč merodajen radi sebe samega, ter bi sicer kakor plevel prerasel pravi ln edino zdravi koncept NAŠE galerije.
Da je ta galerija res naša, nam dokazuje tudi pogled po svetu okrog, kjer obstoja nešteto lokalnih in pokrajinskih galerij. Potniku so znane mnoge italijanske mestne galerije, med katerimi se po svoji notranji harmoniji in učinkoviti enotnosti odlikuj« oosebno galerija v akademiji v Be-
netkah. Pa tudi njen koncept je drug kakor naš, tudi življenje njenega gradiva je zasidrano v preteklosti, čeprav je to življenje še danes vsečlove-ško aktualno. Njenim voditeljem pa še do danes ni prišlo na misel, da jo razširijo do žive sedanjosti in jo poskusijo zasidrati v nji, kakor da bi bil duh, iz katerega je nekdaj črpala, genius loci, ki jo je nosil, že davno in končno odmrl.
Tudi če pogledamo po svoji širši domovini Jugoslaviji, je doslej naša galerija edin poskus svoje vrste, čeprav imamo že celo vrsto novih in starih galerij, ki po relativni vrednosti gradiva daleč prekašajo našo. In vendar smo prepričani, da je za nas kot jugoslovansko skupnost in njeno duhovno bodočnost važno predvsem, da v duhovnem področju ugotovimo obseg in vrednost dediščine, s katero smo se udeležili ujedinjenja. Zavedamo se sicer, da so naše vrednote, ki jih prinašamo s svojo umetnostno lastnino, relativne in po absolutnem vrednotenju manjše kakor one Srbov ali hrvalskc Dalmacije, zavedamo se pa tudi, da smo v duhovnem svetu vsi enakovredni, mali in večji; in ker smo v naši galeriji poskusili osvetliti napor našega stvariteliskega duha, vemo
V 1
tudi da NAŠA galerija ni najmanj pomembna med svojimi sestrami v Jugoslaviji, saj je produkt jasne, enotne misli. Če bi bili ostali pri mehanični pokrajinski podlagi, ki je bila merodajna za nastajanje sličnih ustanov v Avstriji in kakor bi bila izgledala tudi slikarska galerija v ljubljanskem muzeju, če bi se bila slučajno bolj razvila kakor se ni, bi bili v resnici relativno malo pomemben zavod, ki bi štel toliko, kolikor šteje številčna veličina in relativna kulturna višina ali intenzivnost tega dela naše države; ker smo mu pa dali temelj v svoji duhovnosti, smo mu s tem dali tudi tisto absolutno pomembnost, ki je je deležen samo človek v družbi s človekom, samo duh v borbi z duhom, kajti v njega moči je tisto zadnje merilo, za katero je brez pomena telesna moč ali slabost, številčna velikost ali maloet.
NAŠA galerija je torej naš koncept. Naša misel jo je zasnovala, naša ljubezen jo je negovala; zato jo poklanjamo kot pričo svoje človeškosti vsem, ki nas ljubijo, da bi nas boljše spoznali, da bi nas pravilneje ocenili.
NAŠA galerija naj bo tudi VAŠA in vseh, ki nas ljubijo!	France Slelè
Med statuami
Po sîopmlah petnajstih let .. .
Že v čas Zoisa sega (sicer zamotnjena) misel slovenske galerije slik, tem bolj pa v začetek 20. : stoletja, ko so podzavestno izrazili slovenski im-i presionisti z zgodovinsko razstavo slov. slikarstva ! (1910. leta v Jakopičevem paviljonu) težnjo za čim-j prejšo ustanovo, ki bi nenehoma razkazovala vso i razvojno črto slovenske likovne umetnosti. Že te-j daj je bil naklonjen tej misli ljublj. župan Ivan i Hribar, zakaj po njegovi inicijativi je začela mestna občina zbirati slovenska slikarska dela, po inicijativi dr. Mantuanija je isto vršil Nar. muzej. Pa takrat seveda še vse brez sistematičnih načel.
V ustanovitev samo, ki je čisto slovenskega značaja, pa nam bo posvetilo pismo prvega tajnika Bukovca, ki ga je naslovil dr. Iz. Cankarju. Tu pripoveduje Bukovec, kako se je neki večer sešel z Jakopičem v kavarni ter mu pripovedoval svoje misli o Nar. galeriji. Ta se je sprva muzal njegovim letečim mislim, kesneje pa je dejal, da
Skozi sobane slik ...
bi bilo pač »fajn«, kaj takega ustvariti, toda težko. Bukovec pa se je za tem lotil Regalija, ki je bil takoj navdušen. Skupno sta sestavila osnutek pravil ter 18. septembra 1918 sklicala v sejno dvorano magistrata ustanovni občni zbor društva, kjer je bil izvoljen za predsednika Janez Zorman. »I n rodilo se je dete za gospode in za kmete«, zaključuje Bukovec pismo.
Prva leta je namestilo društvo NG odbrane slike v prvem nadstropju »Kresije«, toda vse brez reda. Kakor je nabiral škofijski muzej iz raznih slov. cerkva kiparske redkosti brez vsakršne si-stematike, tako so nudili galerijski prostori v Kre-siji tudi le slike impresionistične smeri, brez vsakega načrta izbrane; in tako je bil tu celoten obraz bolj podoben kaki zasebni zbirki kakor pa Nar. galeriji. Seveda pa ta ni mogla pri tem ostati, če je hotela izpolniti zasnovo uvodnega oklica (1918. leta); »Naj zbere in ohrani najboljše umetnine vseh časov, kar jih je ustvaril slovenski genij, in naj razkrije vsemu svetu obstoj in bogastvo naše upodabljajoče umetnosti. . .«
Impuls za misel zaključene NG je dal dr. Iz. Cankar z zgodovinsko razstavo (1922. leta), ki je pokazala slovenski javnosti likovno tvornost domačih umetnikov od zač. 17. stol. do 2. pol. 19. stol. Število obiskovalcev je doseglo 12.000. Ta razstava pa ni imela le velikega propagandnega pomena za slovenski narod, marveč še večji znanstveni pomen. Zakaj na njej so slov. umetnostni zgodovinarji kakor tudi prijatelji umetnosti proučili razvojne stopnje slovenskega slikarstva, vrednote umetn. osebnosti in dob. Za to razstavo so prireditelji preiskali vso Slovenijo, pregledali malone vse gradivo, ki ga nudi domovina o posameznih slikarjih, in tako dobili najtočneiši orerez zgo-
dovinskega ustvarjanja naših umetnikov preteklih dob.
Poleg zgod. »azslave je svetla točka v prvih letih Nar. galerije visoko naklonilo poltraj. namestnika Ivana Hribarja; s tem je vzdramil misel na posebno zgradbo NG. Poslej se je gibalo delo za NG v dveh smereh; v skrbi za prostore nove zgradbe ter v nadaljnjem nabiranju za stavbni iond. Saj ni bilo mogoče misliti, da bi se dala z golimi milodari dvigniti galerijska stavba, zatorej je obrnil odbor vso pozornost na Narodni dom, ki je v svobodni državi izgubil svoj prvotni pomen, a hkrati kažejo v to smer tudi pravila ND (da so namreč tu prostori tudi za slovensko umetnost). Velik zagovornik NG so bila društva Slov. Matica, Društvo za humanistične vede in Pravnik, ki so leta 1926. započela akcijo za pridobitev strehe Nar. galeriji in Akademiji znanosti in umetnosti. Po velikem oklicu za AG (Akademija, Galerija) 1. 1927. ter po trdovratnih dogovorih (zlasti šc, ker se je morala NG izseliti iz Kresije) je končno dobila NG svoje prostore v Nar, domu, ki se je takole razdelil: zadnje prostore naj zasede Sokol, gornje Galerija, dolnje Akademija. Poleg tega pa je imelo društvo NG tudi skrb, da nabira nadaljnje darove za Iond AG, zakaj prispevki banovine in mestne občine so bili prenizki, da bi mogli z njimi popravljati prostore ND, kupovati slike ter končno misliti na reprezentativno zgradbo, posebej prirejeno za NG ter Akademijo.
Če sežemo v umetniško stran društva NG, moramo omeniti prelom v medsebojnem delu društvenega odbora in umetnikov, katerega je prinesel izredni občni zbor leta 1924. Takrat je bil odpravljen umetniški svet ter ukinjen vpliv stanovskih umetn. organizacij, katere so pač zavirale odbor pri nakupovanju slik preteklih dob. Odbor NG je tudi še dalje skrbel za spoznavanje slovenske slikarske umetnosti v preteklosti in sedanjosti med slovenskim narodom. Odtod 1. 1925. zgodovinska razstava portretnega slikarstva na Slovenskem, ki je rodila enake uspehe kot nekaj let prej zgod. razstave celokupne slov. likovne umetnosti. Še isto leto je bila prirejena kolektivna razstava Groharjevih del, tri leta kesneje posmrtna razstava Ivane Kobilice, a 1929. je bil pokazan Rihard Jakopič. Kontakt med narodom in umetnostjo je bil zmerom tesnejši, poznavanje naših umetnikov zmerom temelji-tejše.
Močna letnica za NG je bila 1929., ko je prevzel predsedstvo NG v roke Fran Windischer, hi je s silno voljo, ljubeznijo in gmotnimi podporami prepeljal NG čez čeri gospodarske krize v njen dan vstajenja. — Radi nakupa nekaterih zbirk aH prostovoljnih priključitev drugih je NG končno dobila v resnici obraz slovenske umetnostne preteklosti in sedanjosti. Saj je danes sestavljena iz zbirke kr. banske uprave, mestne občine ljubljanske, škofijskega ordinariata, Nar. muzeja in končno iz zbirke Spomeniškega urada. Končno pa so dali NG na razpolago več umetn. del umetniki sami, pa tudi drugi lastniki slik. Poslednja pridobitev NG je bila Strahlova zbirka, ki je močno izpopolnila vrzeli zgod. slovenskega slikarstva. Tako je končno začel odbor prirejati razstavni prostor, urejati izbrano gradivo, katero sta slednjič po navodilih posebnega odbora za ureditev galerije obesila upravnik NG, Janez Zorman, in akad. slikar Matej Sternen.
Danes stoji pred nami uspeh tihega dela 15 let; kdo ve, koliko nevidnih naporov pri odkrivanju, odbiranju in urejevanju gradiva ter končno pri notranjem poglobljenju v znanstveno in estet-ocenitev posameznih del je bilo!, Iz kolike množine kip.ov in slik so bila izbrana ravno ta dela, ki jih danes vidimo tn — na prvem in hkrati najtežjem izboru slov. epohalmega slikarstva. Skoro iz niča so pognale te veličastne sobane, saj so slovenski meceni tako redki! Le ljubezen in silna volja posameznikov, ki niso odnehali v vseh teh petnajstih letih niti za hip, tudi v najtežji uri, to I je bila gonilna sila v vseh naporih, ki jih ne bo 1 nikoli nihče plačal. Seveda še ni danes definitivno zgrajena ta neporušna slovenska palača, šc so tu pa tam vrzeli, ki jih bo treba izpolniti, toda ledina je zorana, setev te bohotno razrašča ... L. G.
Graditelji slovenske NG
Dr. Fran Windischer,
predsednik Narodne galerije.
Ne bomo mogli našteti vseh mož. ki so posegali v rast naše — poleg univerze — najvišje narodne institucije, zakaj opisovanje bi se razvleklo v širjave. Vendar pa ne smemo iti mimo tistih naših mož, ki so s srcem in marljivo roko polagali temelje ali pa kesneje dograjevali slovens-ko hiio umetnosti.
Med prijatelji NG, ki so ji denarno prihiteli na pomoč, moramo pred vsem imenovati Ivana Hribarja, ki se je ob zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva ogrel ter pripomogel do visoke vsote enega milijona kron ter postavil tako funda-ment za t. zv. stavbni fond NG in Akademije, a hkrati dal pobudo za večji razvoj prve. Ob tej akciji se je vzbudilo nekaj dobrotnikov, ki so darovali najmanj po 100.000 Din in tako postali prvi ustanovniki. Med te moramo šteti pred vsem Roberta Kollmanna, ki je poleg 100.000 Din zapustil v oporoki še 50.000 Din za AG. Drugi usta-novnik AG je Alojzij Vodnik. Oba sta za to prejela bronasto poprsje, katera zdaj krasita vhod v kiparsko dvorano NG. Tem zasebnikom so sledile javne ustanove Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, Ljubljanska mestna občina in Kmetska posojilnica. Manjši prispevki so dalje tekli od občin (Maribor, Celje, Ptuj, Kranj itd.), društev in številnih zasebnikov. Naklonjena sta bila galeriji oba dosedanja ban», bivši predsednik oblastnega odbora, dr. Natlačen, bivši min. predsednik dr. Korošec (posebno kot predsednik in prosvetni minister). Med gmotnimi dobrotniki NG moramo imenovati tudi sedanjega predsednika NG dr. Windischerja, o katerem sc mora reči, da levica ne ve, kaj dela desnica. Malokdo ve, da je v posesti NG premnogo slik, ki jih vidimo po stenah ali pa še leže v skladiščih, tih dar dr. Windischerja ...
Med možmi, ki so pa duhovno gradili NG, moramo imenovati na prvem mestu dr. Izidorja Cankarja. Saj je on tisti, ki je takoj po vojni zasnoval galerijski program, in ki je dal inicijativo za znamenito zgodovinsko razstavo, kjer je kot umetnostni zgodovinar pravilno spoznal, da brez pregleda čez razpoložljiv materijal ni mogoče ustvariti galerije, ki bi bila več kakor zbirka slučajnih dokumentov; v tem smislu je bil on prav do sedaj najaktivnejši delavec na programu galerije in na izboru njenega gradiva. Njemu moramo prištevati tudi največ zaslug za pridobitev Nar. doma. Sploh — dr. Izidor Cankar je intelektualno in res s srcem največ prispeval pri zgradbi NG. Ob bok (seveda z drugega zorišča) dr. Cankarju moramo postaviti dT. Frana Windischerja. Ta je namreč dne 12. okt. 1929. leta, ko so bile notranje razmere NG vse prej kot vesele (nesporazumi med krogi, ki so bili v prvi vrsti interesirani za prospeh NG, so gnečili nadaljnje delo!) prevzel predsedstvo Nar. galerije. V čas nesporazumljenj in nasprotstev jc stopil mož zaupanja in splošnega ugleda v slovenski javnosti ter je s svojo nepristranostjo ter odmaknjenostjo od vsakdanjih malenkosti z veliko energijo prijel za oje in vozil zastali voz velikega dela. Prečestokrat, ko je akcija zastajala, jc dr. Windischer naravnost s silo izforsiral delo, da je teklo naprej. Dr. Windischer pa je tudi kot človek iz gospodarskih krogov tekom svojega pred-sedništva pokazal toliko ljubezni in razumevanja za čisto galerijsko-umetniške zadeve in za uresničenje včasih težavnih akcij (kjer je pogosto tudi osebno gmotno žrtvoval), da moramo reči: Brez Cankarja ne bi imeli Galerije kot znanstveno fun-dirane narodno-kulturne ustanove, a brez Windischerja je prav gotovo ne bi še to leto odpirali! Dalje ne smemo iti mimo dr. J. Regalija, ki je že od ustanovitve NG ves čas vnet propagator kakor tudi delavec za njen prospeh. Prav od ustanovnega občnega zbora do danes je v odboru (ln sicer največ let kot predsednik) sedanji upravnik NG Janez Zorman, ki se je zmerom izkazal kot prav dober aranžer pri razstavah slik. Prav tako je marljivo deloval pri NG akad. slikar M. Sternen, ki je kot restavrator mnogo gradiva odkril in ga uvrstil med galerijski izbor. Med prijatelje NG moramo šteti tudi konservatorja dr. S t e 1 e t a , ki je izbiral materijal, mnogo potoval, iskal rn določal vrednost posameznih umetnostnih slik ali kipov, z dr. Cankarjem je tesno sodeloval; posebno pa je bil odkrit in jasen v času nesporazumljenj, ki so nastala med člani odbora NG. Za otvoritev NG je priredil knjižico »Narodna galerija«. Kajpada ne bi smeli tu pozabili mons. S < e -s k o , ki je v prejšnjih letih z ljubeznijo delova! za dobrobit NG, in še toliko drugih, ki so bili ob ustanovitvi NG marljivi oTači, kesneje pa so se ali umaknUi ali legli v grob. Vsi živi naj imajo zave<rt, da je it posameznih kamenov, katere so oni prinesli, zrasla palača, svetilnik, katerega luč bo padala v poslednjo slovensko vas. Svetila bo iz stoletja v stoletje. Ta svetilnik bo kljuboval vsem viharjem in teminam ter bo razsvetljeval »loveosko kulturo do konca »veta...	L. G-
Strašna nesreča na Tisi
Vsa družina utonila
Siibcrtio-n, 20. junija.
Preteklo nedeljo zvečer so je na reki Tiei pri Senti pripetila strašna nesreča. Franc, sin Knrla Morgensteina, lastnika tiskamo »Union« v Senti, je z dobrim uspehom napravil izpit na gimnaziji in je zato prosil svojega očeta, naj ga pelje k sorodnikom onlkraj Tise. Oče je rad ustregel sinovi želji ter se je ž njim in s svojo ženo v čolnu prepeljal čez Tiso. Ko so se zvečer vračali, so bili v čolnu še Karel Dalog s svojo ženo in učenec Ljudevit Kazinci. Nenadoma je nastal hud vihar, ki jo tačel čoln premetavati in ga končno prevrnil. Vsa
družba je padla v valove. Ker so bili vsi dobri plavači, se jim je posrečilo, da so se obdržali na površini vode in dn so zopet dosegli čoln. Ker je pa vihar postajal vedno hujši, so jo znova prevrnil čoln. Balogu, ki je bil med njimi najboljši plavač, se jo posrečilo rešiti svojo ženo in učenca Kazin-cija, medtem ko so iMorgensteina, njegovo ženo in sina edinca pogoltnili valovi. Na pomoč so prihiteli ribiči, ki so izvlekli čoln na obalo. Pod čolnom so videli, da sta se mrtvi oče in sin krčevito držala drug za drugega. Njune nogo so ee zapletle med čolnove vrvi in se nista mogla osvoboditi. Morgen-steinove žene še niso našli.
Nevihta za nevihto
.Metlika, 20. junija.
Morda se je včeraj izdivjalo za nekaj dni. Z gromom je začelo dan. Pa še je skozi goste oblake posvetilo soncc. Ko na dlani ti je bila vsa dežela, tja do gora — znamenje, da se še ni izlilo. In se res ni. Malo pred sedmo se je iz groma izvil tak naliv, da je bilo v hipu vse pod vodo. Dežnik ti je veljal toliko ko vranam strašilo, šlo je vse skozi. Kakor en sam pljusk je padlo čez žitna polja in v neka j
minutah je naliv povalil vso strn. V vinogradu je kar sckulo mladike, koder še uiso bilo privezane, velike mase vode so pa drle v nižino in rezale globoke brazde v razmočeno zemljo. Marsikateri nasip jc deroča votla razdrla.
Ponekod jo padala ta čas tudi toča. Vendar ne povedo, da bi polja močno poškodovala. Najbolj je bila prizadeta Bojanja vas.
V nedeljo se je oglasila toča tudi na Lo-kvici.
Pred 40 letnico SPD
Pired 40 leti so ustanovili navdušeni planinci skromno društvo, ki si je nadelo nalogo zgraditi po slovenskih planinah planinske koče, napraviti našo vrhove dostopne in kolikor mogoče izpodriniti delovanje nemškega planinskega društva, ki je bilo v oni dobi daleko pred slovenskim društvom. Skrite lepote naših gora, mogočne razgledne postojanke so se začele odpirati širšim slojem. S početka skromno število članov je hitro napredovalo, družina prijateljev gora se je od dne do dne širila. V predvojni dobi jo društvo bojevalo hud boj z nemškim društvom zlasti za kraljestvo našega Triglava. Vsa slovenska javnost mora priznati takratnim pijonirjem našega planinstva, da so bili ia svojem mestu, kar pričajo zlasti lepe planinske Soče v območju Triglava, na Karavankah in Kamniških planinah.
Povojna doba je začela ocenjevati planinstvo tudi, rekel bi iz etično kulturnega stališča. Turi-stika ima globok vzgojni pomen za človeško voljo in mogočno vpliva na njegov značaj. Planinstvo je zavzelo v povojni dobi pri nas najširše dimenzije. Žalibog pa so ta lepi sport premnogi začeli zlorabljati v svoje sebične namene in začeli skrunili lepoto in krasoto božjega stvarstva s kričanjem, s popivanjem, z brezmernim veseljačenjem, jioeegli so v naročje planinske «vile in začeli trgali njeni najlepši kras naše gorske cvetlice, tako, da je bila nevarnost, da se plahe cvetke iztrebijo iz naših gora. In zopet je SPD z lepimi članki v Vestniku in z letaki začelo vzgojno vplivati na ljudske mase, naj ne skrunijo najlepšega, kar hranijo naše gore: rastlinstvo in planinskega živalstva.
Z največjim veseljem in hkrati s ponosom se smejo številni člani SPD v teh dneh pripravljati, ...ta dostojno proslave 40 letnico obstoja. Na ta svoj , praznik so povabili številno prijatelje tudi iz inozemstva: Čehe, Poljake in Bulgare. Slavlja se udeleže tudi številne deputacije hrvatskih in srbskih planinskih društev. Veliko število delegatov, podružnic je priglašenih za nedeljo, za slavnostni zbor.
Planinci in prijatelji naših gora se vljudno vabijo, da se udeleže v nedeljo 25. t. m. slavnostnega zbora, ki bo ob 10 v veliki dvorani hotela Union. Po končanih slavnostnih govorih se prične ob 11 predvajati posamezne oddelke, in sicer najlepše scene iz slovenskih planinskih filmov. Iz »Kraljestva Zlatorogovega« se nam bo pokazal Bled v svoji romantični lepoti, dalje Bohinj, nato pa se bomo povzpeli na snežnobela polja narcis naše (rolice, pogledali bomo iz Slemena proti Jalovcu, na kar nas bodo sprejele krasote »Triglavskih strmin«, kjer bomo plezali 7, našimi plezalci čez Severno sleno, na kar nam bo Badjurov film »Triglav pozimi; odkril zimske krasote ^snežnikov naših poglavarja-. Planinci, zato ostanimo v nedeljo v Ljubljani!
Tečaj za gospodinjstvo ter domačo in šolsko M$i$et№
Oblastni odbor Pomladka B. K. priredi v letošn jih velikih počitnicah in sicer od 10. julija do 5. avgusta 1933 tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno.
Namen tega tečaja je, da se učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol pripravijo in moralno obvežejo zn delo pri Pomladku Rdečega križa, zlasti pa za vodstvo šolskih kuhinj, ter si izpopolnijo svoje znanje iz domačega gospodin jstva in zlasti iz prnktične lii-gijene. na kateri na j sloni vse domače in šolsko življenje. Po dovršenem tečaju naj učiteljice na svojih organiziranih šolali snujejo ludi kuhinje Pomladka B. K., kjer bi dobivale učenke najvišjih razredov ter po možnosti tudi šoli odrasle mladenke primeren gospodinjski pouk.
Poučevalo se bo: I. Gospodinjstvo. 2. Otroška higijena, nega in prehrana. 3. Splošna hi-gijena. 4. Tligijcna žene. 5. Prva jtomoč pri nezgodah. 6. Nalezljive bolezni. T. Tuberkuloza. 8. Alkoholizem itd. — Tečaj sc bo vršil 7.a g(wyx>diiijstvo na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani, a za druge predmete na Zavodu &a zdravstveno zaščito mater in dcce v Ljubljani. Lipičeva ul. 2.
Za pouk ho plačati po 200 (dvesto) Din.
One udeleženke, ki nc bodo stanovale pri svojcih, bodo lahko dobile brezplačno stanovanje v »Mladiki«. Prehrano pa si bodo udeleženke prcskrbljcvale same v gospodinjski šoli in plačevale zanjo po dnevnih cenah.
Učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki sc žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje oziroma prijnve na oblastni odbor Pomladka Rdečega križa v Ljubljani do 4. julija 1933. Prednost imajo one učiteljico, ki že agilno sodelujejo pri Pomlndku, ostale so pa morajo obvezati, da bodo delale pri P. R. K. število udeleženk se določi naknadno. O sprejemu bodo dotične posebej obveščene. Tečaj pa че bo vršil Ic tedaj, nlco 6c oglasi vsaj 20 udeleženk.
Vse sprejete učiteljice naj ee zbero dne 10. julija t. 1. ob 8. uri dopoldne na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani. Ako nameravajo stanovati v »Mladiki«, naj prineaejo s seboj posteljno nerilo, blazino, lahko odejo in prtič.
Marijanski tabor
v
Ljutomer, 20. VI.
Dne 2. julija t. I., to je na praznik Marijinega obiskovanja, bo v Ljutomeru v dvorani Katoliškega doma, v slučaju lepega vremena in velike udeležbe pa na prostem na travniku za domom, veliko zborovanje fantovskih Marijan-skih kongregacij iz ljutomerske in iz sosednih dekanij. Naj ho ta dan naš letošnji marijanski tabor, naše romanje, naš izlet, naša бкирпа verska manifestacija, da sc na njen praznik poklonimo Materi božji, jo prosimo blagoslova za sebe in za narod, poživimo v sebi duha katoliškega življenja in apostolskega delovanja v zmislu katoliške akcije. Zato nobenega naših fantov ne sme manjkati. Tudi noši možje so vabljeni.
Fantje, ta dan zgodaj na noge in v Ljutomer, peš ali na kolesih. Do pol osmih hodite v Ljutomeru pred Kntoliškim domom. Tam dobiš šopek, ki ti ga bodo pripravila naša dekleta: list bršljana z rdečini t nageljnom, znamenje našega tabora. Oh osmih ho v župni cerkvi slovesna sv. maša. Takoj po prihodu vlaku iz Maribora oziroma Ormoža, bo še tiha sv. mašo. da bodo lahko vei pri maši.
Oh devetih se začne zborovanje. Pridejo govorniki iz Maribora. Ako bo lepo vreme in velika udeležba, bo zborovanje na prostem, na travniku za Katoliškim domom, sicer v dvorani, ki da prostora za 1000 ljudi. Ne straši se torej slabega vremena. Za veselo petje bo poskrbel domači 7,bor ljutomerskih fantov. — Fantje, že sedaj se zmenite, knko bosti prišli nn Marijanski tabor v Ljutomer, iz ljutomersko dekanije. iz velikonedeljske, iz bližnjega Prekmurjn. Tudi to ho važno, da se spoznamo med seboj.
Zakurite kresove na vrhovih na predvečer. Do svidenja! Fantje ljutomerske Marijanske kongrcgacijc vas pričakujejo z veseljem.
Koledar
Četrtek, 22. junija: Ahacij, mučcnec; — Pavlin Nol., škof.
Novi grobovi
ф Minka Regnlly. Po dolgem trpljenju je mirno v Gospodu zaspala dne 2i. t. m. v ljubljanski državni bolnišnici bivša mnogoletna uradnica Vzajemno zavarovalnice gdč. Шпка Regally, sestra pok. dvornega svetnika dr. Regallyja. iPokojnica je radi svojega blagega značaja bila zelo priljubljena v podjetju, kjer je bila zaposlena, kakor tudi med svojimi številnimi prijateljicami. Pogreb bo danes, 22. t. 1. ob četrt na 6 iz mrtvašnice državne bolnišnice. B( sožalje!
niče. Bog ji bodi obilen pia
'jisnice icnik,
preostalim naše
!K*STAVE-TatOBO|rciCE ;
100 cm sir. ni Din 23 — 133 cm šir. m Din :i8'— Volt k n izbora tisto votncnlii znstav! SOIIVAN mnnnfnktiira. Mestni trs; 21
Smrt je nagla!
Metlika, 19. junija.
V	nedeljo, 18. junija se je peljal v »Goro« po vino za kosce, katere si je naprosil za naslednji dan, Janez Oberman iz Zemeljna v Podzemeljski fari. Z njim za družbo je šel Berkopcc iz Podzemelja. Tja gori v Vidošiče, kjer jc najbol jše hclokrajnsko vino doma. sta jo krenila. Tam ima Jnnez Oberman svoj vinograd.
Kdo hi mislil, sploh kdo bi mogel misliti, da bo iz tako vsakdanjega dogodka nastala taka žaloigra. Nedeljo za nedeljo in še med tednom kolikokrat je mornl gospodar pogledati, kaj mu dela vinograd. Z veseljem in upom jc vselej hitel tja gori, dobre volje se je vračal. Tako jc bilo sto in stokrat — a to pot ne.
Proti večeru sc jc razvedelo po Metliki, da je neki »polje« peljal mrtvega človeka. To pripovedovanje sc jc potrdilo. Ustavili во voz in poklicali zdravnika dr. Kodra, ki je ugotovil — smrt. Kako je do tega prišlo, ni še jx)-jasnjeuo.
Obdukcija jc ugotovila, da jc nastopila smrt kot posledica srčne kapi. Spremljevalec, ki je mrliča vozil, si sam ni na jasnem, knko je do tega prišlo in niti pomislil ni, da vozi nn vozil mrliča.
Pokojni je bil star šele 40 let. Zdravja ni bil trdnega in jc večkrat čutil slabost. Ko sc jo vračal iz vinograda, mu je na vozu postalo slabo, je omahnil, udarcc je slabost še podvojil. Spremljevalec ni vedel nikakc pomoči. Na potu ic to smrtno vprego srečal Simčič iz Radovič, ki je ponesrečenca udobneje posedel. lo da ic mrtev pa jc nedvomno ugotovil šele dr. Koder.
Skrito delo
Metlika, 19. junija.
Veliko ljudi pozna svet in tudi ikričače«. Je pa dela, tihega in skritega, ki ga komaj kdo vidi in pozna, a prav redko kdo »prizna«. Takega <1 robnega dela imajo ženske roke nebroj. a moški gredo mimo tega, ko da bi vse skupa j nc bilo nič. Tiste roko pa, ki so tisto delo izvršile, in tista glava, ki ga je snovala, pa ve, koliko truda jc v delu skritega.
V	Metliki jc šola priredila razstavo ročnih del. Polna gledališka soba vsakovrstne ročne umetnosti, ki so jo utelesile naše šolarice po navodilih gospodične Vere Omrzlovc. Od vrat do kotu vsak prostorček je dobil svoj okras. Od skromno preprosto domačega do razkošno bogatega vezenja. Marsikateri vbodljnj v platno, pa tudi v prst je zadelo včasih.
Pa tudi dečki so nekaj pokazali. Oltarčki in lepo izrezljane skrinjice, stojala in igrače so izmodrovali po svojem okusu in zmožnosti, da bi tudi kaj imeli priložiti razstavi.
ф V Žlebičii pri Ribnici je v torek umrl šesto-Solec ljubljanske klasične gimnazije Ivan Pucclj. Pogreb bo v petek ob 8 zjutraj. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesti
= Diplomirani so bili včeraj na rudarskem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani za inže-njerje rudarstva gg. Grujič Ncnad iz Sarajeva, Konte Vilihald iz Ljubljane in Scharlach Rudolf iz Medvod.
—	Razrešen je župan občine Toplice na Dolenjskem g. Adolf Pečjak, posestnik, trgovec in gostilničar. Na njegovo mesto je imenovan Ivan Rom, mizar in posestnik iz Obrhlca.
Ostale vesti
—	Učni uspehi na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. Dijakov na koncu šolskega leta je bilo 871, med njimi 136 dijakinj. Odlični uspeh ima 62 dijakov (med temi 18 dijakinj), prav dober uspeh 231 (51), dober us>peh 251 (31), popravni izpit ima 211 (23) dijakov, razredni izpit 6 (1), izdelalo ni 99 (12) dijakov. V odstotkih je: 7.12 odličnjakov, 26.52 s prav dobrim uspehom, 28.82 z dobrim uspehom, 24.22 popravnih in 0.69 razrednih izpitov, 11.37 ni izdelalo, 1.26 izgubi pravico do šolanja na gimnazijah.
—	Konkurz Kmetijske ekspertne zadruge v Mariboru še ni dovršen. Konkurzni upravitelj je od prijavljenih terjatev priznal samo plačane zneske, nc pa zahtev na posnirtnine in provizije. 20 upnikov jc tožilo na plačilo posnirtnine, a so vse te pravde zgubili. Razen 3 pravd so že tudi pravomočne. Dokler ne bodo vse pravde zaključene, se ne more izvršiti razdelitev premoženja, ki sestoji iz izkupička za prodano hišo, za prodano tiskarno in iz gotovine, ki jc obstojala žc ob otvoritvi kon-kurza. Na svoji zadnji seji je upniški odbor pred kratkim sklenil, vložiti tožbe proti vsem onim, ki so sprejeli posnirtnine izplačane, da naj vrnejo sprejeto posmrtnino, kakor tudi proti vsem poverjenikom, da vrnejo sprejete provizije. Poizkusne pravde v obeli slučajih so nnmreč imele ugoden uspeh. Upravitelj sc bo prepričal poprej, ali so ti dolžniki solventni, nakar se bodo tožbe vložile Ic proti takim, kjer je pričakovati možnosti izterjanja. Tnkili tožb bo okrog 600 in se ho poterjevalo okrog 1,000.000 Din. Pred zaključkom vseh teh pravd upravitelja na vrnitev jiosmrtnin in provizij ter pravd upnikov na priznanje posnirtnin, se konkurz nc more končati in se tudi premoženje poprej ne more razdeliti med upnike. Tudi se poprej niti približno nc more reči, koliko odstotkov od svoje terjatve lx> vsak upnik, ki je svojo terjntev sodišču prijavil, dobil. Člani uprave so si prisvojili okrog Din 900.000 in teče tozadevno šc vedno kazensko postopanje, ki ho pa v kratkem zaključeno, tako da bo doletela tc škodljivce pravična kazen. Nekateri upniki vedno vprašujejo upravitelja, zakaj ne dobe plačila. Upravitelj ne more takim vprašanjem odgovarjati. Plačila še ne bo tnko hitro, kadar ho pa vse končano, bodo dobili upniki svoje plačilo brez povpraševanja in drezanja. Naglasa sc šc, da jc ves denar, ki jc nn razpolago konk. upravi, naložen v domačih zavodih, kjer sc lahko vsak čas dvigne.
—	Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje
! krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josei« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Slovensko planinsko društvo v Ljubljani
priredi dne 25. junija, v nedeljo ob pol 10 svečano zborovanje za proslavo 40 letnice obstoja. Zborovanje bo otvoril g. predsednik dr. Pretnar z nagovorom navzočim, nato sledi spominski govor g. dr. Jos. Tominška, urednika »Planinskega Vcstnika«. Po tem govoru se bo predvajalo odlomke iz planinskih filmov »V kraljestvu Zlatoroga«, »Triglavske strmine« in »Triglav pozimi«. Slovensko planinsko društvo vabi na to proslavo vse planince in : prijatelje planinstva.
—	Planinsko koče: Slovensko planinsko dru-! štvo v Ljubljani naznanja, dn bodo odprlo in oskr-! bovane vse planinske koče v Kamniških planinah,
I Karavankah in Julijskih Alpah dne 25. t. m. iz-! vzemši »Krekova koča na Ratilovcu«, ki sc otvori
v torek dne 27. t. m.
—	Učitcljstvo na morje! Kakor v vseh velikih počitnicah zadnjih let, jo organiziralo Ferijalno lelovališče jugoslovanskih učiteljev osnovnih in meščanskih šol (FLJU), prej UFS tudi letos svojo kolonijo še pod ugodnejšimi finančnimi pogoji kakor do sedaj, ker ima svoj kolonijalni invenlar žo plačan. Letovali bomo v Velalufci okrog i), julija <lo 9. avgusta. Vsi stroški kakor članarina (30 Din), kol. fond (70 Din) in stan s hrano 050 Din) stane 750 Din. Ker jo čas za priglas zelo kratek, vabimo vse učitoljslvo, ki hoče preživeli 30 dni na našem Jadranu, da se priglasi na spodnji naslov! Po prejemu priglasa pošljem priglašencu ček", s katerim vplača vsak o00 Din. ostanek po prihodu v kolonijo! Prijave sprejemam do 2. julija * Natančnejša navodila slede! — Z FLJU: Slavko Mrovlje, učitelj, gl. pov. in pov. dravske banovine, Slovenjgradec.
—	Nesreča. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 43-Ietno liišnrico Marijo Umek iz st. Janža. Umkova jc doma padla in si zlomiln desno nogo v kolenu.
—	Prostovoljna smrt orožnika. Pri Gornji Sv. Kungoti se jc ustrelil v torek 28-lctni orožniški podnnrednik Anton Lopič. Pognal si jc kroglo iz službenega samokresa v srce ter jc bil takoj mrtev. Lopič jc služboval v Belgradu ter jc bil sedaj na bolniškem dopustu. Padel jo namreč s kolesa ter mu jc pri udarcu oh ccsto počila lobanja. I/, bolnišnico jc prišel ua dopust v Kungoto k svojemu bivšemu go-
»ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU, IŠIASU, BOLEČINAH V KOSTEH, ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC.
Na dlan roke izlijto malo »ALGE« in drgnite z njo vzdolž mišic oni dol telesa, kjer občutite bolečino. Ko se je dlan ogrela in posušila, si zopet nalijte in drgnite. To ponavljajte večkrat, nato pa ovijto ninsirnni (lel telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dvukrat do trikrat na (lan, a po potrebi šo večkrat. Žo po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olnšanje bolečin. Kakor hitro občutite nuj-inanjšo nerazpoložcnjo, drgnite telo z »ALGO«, ker jo to lahko začetok težje bolezni, ki se z »ALGO« odstrani. »ALGA« so dobi povsod. 1 steklenica Din 14.—.
6podarju posestniku Pascolu. Vzrok obupnega dejanja ni znan, ker ni zapustil nobenega pisma. Včeraj jc sodna komisija ugotovila dejnn-ski stan.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave št. 50 od 2t. t. in. je objavljen »Zakon
0	trgovinskem sporazumu med vlado kraljevine Jugoslavije in vlado republike Zedinjenih držav Brazilije« dalje »Uredba o podaljšavi rokov za iztoževanje menic kmetov«, »Izprememba v pravilniku o opravljanju drž. strokovnega izpitn diplomiranih inženjerjev« ter »Vprašanja taksiranja v pravdnem postopanju pred razsodišči in razsodniki«, »Odredba o polnjenju omaric za prvo pomoč pri mlatilnicah« in »Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933«.
—	Študij tujih jezikov (ruskega, češkega, italijanskega, nemškega, francoskega, angleškega, španskekga) je omogočen sedaj slehernemu Slovcucu, od kar imamo za tc jezike učbenike in vadnicc že v materinskem — slovenskem jeziku in se mu ni potreba posluževati zato tujih slovnic. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima v svoji bogati zalogi učbenike in vadnicc /.a sledeče tuje jezike: Učbenik ruskega jezika, priredil prof. J. Orožen, nevezan 50 Din, vezan 64 Din. Učbenik češke-gu jeziku, priredil prof. J. Orožen, nevezan 40 Din, vezan 50 Din. Nemščina brez učitelja (2 zvezka) I. slovnica 8 Din, 2. slovensko nemški razgovori, 8 Din. Učbenik nemškega jezika, priredila dr. Piskernik, vezan 30 Din. Nemški glagol, priredila dr. A. Piskernik, za I. in II. šolsko leto, vezan 68 Din. Francoščina brez učitelja, osnovni pojmi iz francoeke slovnico za samouke, priredil dr. St. Leben, nevezano
i 28 Din. Francoski glagol, priredil dr. J. Kotnik, I 10 Din. Francoska vadmea. priredil dr. Fr. j šturin: L letnik 32 Din; K. letnik 36 Din. III. j in IV. letnik 64 Din. Italijanska vadnicn I. in ! II. del za šole in dom, priredil dr. St. Leben, ' vezano 62 Din. Učbenik angleškega jezika, sc-i slavil J. M., nevezan 50 Din, vezan 64 Din. ! Učna knjiga španskega jezika, besednjak, dvogovori, čitanka in slovnica II. Leban, nevezano ! 50 Din.
—	Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice.
—	Zdravilišči za pljučne bolezni Brestovac in Klenovnik. Zdravilišči Okrožnega urada Brestovac pri Zagrebu in Klenovnik pri Ivancu spadajo med najbolje urejeno sanatorije za zdravljenje pljučnih bolezni, bolje od mnogih inozemskih sanatorijev. Celokupni dnevni strošek na Klenovniku znaša od 1. junija 1933 samo Din 100, na Brestovcu 115 Din. V tem jo všteto tudi že zdravljonje, zdravila, kopeli, pneumothorax iu nujne operacije. Sanatorija ležita v divni prirodi. Posedujeta sodobno napravo za zdravljenje pljuč, izvrstne zdravnike-strokovnja-ke. Kuhinja je dobra. Rezultati so izvrstni. Informacijo daje Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Milianovičcva ulica 3, pritličje, pisarna Brestovac — A. Z. Klenovnik.
—	Moje prijateljice me zavidajo za moje lase, akoravno me narava sama ni posebno obdarovala z njihovimi prednostmi. Vendar pa so svileno mehki in lepo bleščeči, kar se imam zahvaliti rednemu tedenskemu umivanju las s Pixavonom.
Evharhtsčm kongres v Mostah pri Ljubljani
Kot je »Poned. Slovenec: obširno poročal, ji bil kljub vremenskim neprilikam preteklo nedeljo v Mostah cvharistični kongres po programu, ki je bil javljen. Le popoldanska procesija z Najsvetejšim je odpadla. Prenešena je bila na prihod.ujo nedeljo, 25. junija. Šla bo po istih ulicah in po ietem rodu, ki je bil že javljen. Pričela se bo ob
4	popoldne. Vse organizacije in posameznike ki so bili preteklo liedeijo namenjeni na evharisiični kongres v Moste, vabimo, da se udeleže zaključne ovharistične procesije prihodnjo nedeljo ob 4 pop.
Kamnik
V sporedu velikega Evharističnega shoda, ki bo v nedeljo dopoldne v Kamniku, bo po pridigah sv. maša na Glavnem trgu pred Kamniškim domom. Združeni pevski zbori bodo peli sledeče ; jiesmi: Focrster: Pridi molit, Vauken: Kraljevo ; znamenj'e, Vodopivcc: Božje milostno Srce, K Tebi Jezus ljubeznjivi, Marija Mati ljubljena, Vodopi-: vee: Kristus Kralj. Med procesijo pa oskrbi vsaka
1	župnija zase petje in glasno molitev. Na trgu bo za vsako župnijo odločen prostor, ki bo vidno označen z imenom župnije na deščicah. Verniki, držite se povsod predpisanega reda, pokažite v molitvi in petju ljubezen in spoštovanje do evharističneg;; Kralja !
Ptai
Višji tečajni izpit na ptujski realni gimnaziji je končal v torek 20. junija. Od 21 kandidatov je uspešno naredilo izpite 12, popravni izpit imajo 4,
5	jih je bilo odklonjenih za eno leto. Izpit so napravili sledeči abiturienti: Ivan Bratko, Erich Ha-mann, Avguštin Hržič, Alojz Jerin, Dušan Kveder, Martin Obran, Anton Ribič, Anton Sok, Erih Stend-tc, Brankd Šalamun, Maksimilijan Vauda in Miloš Pcrtot.
Nov cestno policijski red. Z naredbo bana
sc razveljavlja sedanji cestno policijski red za mesto Ptuj ter stopijo nove določbe citiranih naredb namesto dosedanjega cestno policijskega reda v veljavo dne 15. julija. Med drugim se določa, da nc smejo imeli gramofonski in radijski zvočniki premočnega zvoka ter se po 22 in pred 7 ne smejo ; uporabljati, ako so nameščeni na vrtovih in dvori-ј ščih, V zasebnih stanovanjih se v prej navedenem I času nc smejo zvočniki uporabljati pri od.nrtih • oknih. Več na občinski razglasni deski
Ljubljanske vesti:
Dva otroka pod vozom
Ljubljana, 21. junija.
Na Ižanski cesti se je davi pripetila huda nesreča, katere žrtvi sta poslala dva otroka, hčerki soboslikarskega mojstra Adolfa Zelnika, stanujo-čega na Ižanski cesti 106. 3 letna Marica in poldrugo leto stara Judita sta se okoli 8 splazili iz hiše na cesto ter se lam igrali. Naenkrat je pridrvel mesarski voz mesarja Jesiha, ki je oba
iz Gruberjevega
Stavbno gibanje
je letos v znamenju gospodarske stiske. Velikih poslopij se zida prav malo; dogotavljajo se samo že lani začete gradbe. Delavski dom na Gosposvet-eki cesti je do 2. nadstropja ometan, od Dukičcvih blokov v Gajevi ulici je na zunaj dovršen srednji blok nasproti Beethovnovi ulici in bo goden za vselitev meseca avgusta. Poslopje Pokojninskega zavoda TPD se ravnokar ometava in utegne biti, če se dela pospešijo, tudi že gotova za mesec avgust. Ostali kompleks v Gledališki ulici na vogalu Puharjeve ulice pa bo dovršen šele novembra. Od privatnih gradb se dovršuje trinadslropna stanovanjska hiša v Celovški ulici na zemljišču Kosler-jovih dedičev in nekatere vile, tako n. pr. velika enonadstropna vila dr. Vrhunca v Gorupovi ulici nasproti Tehnični srednji šoli, ki je te dni dobila — novost za Ljubljano — čedne freske, predstavljajoče štiri letne čase, vila dr. Frlana na vogalu podaljšane Aškerčeve ulice in Ulice rimske legije, nova dvonadstropna vila v podaljšani Smoletovi ulici za Bežigradom itd. Na novo gradi ga. Mimi Sarkova visokopritlično vilo v ]>odaljšani Marmon-tovi ulici.
Sicer pa se kaže stavbna delavnost v preureditvah prodajalnih lokalov, tako n. pr. se adaptirajo prostori nekdanje Narodne kavarno na Dvorskem trgu za trgovinske svrhe tvrdke Prolog, prav tako so predelujejo pritlični prostori v Wolfovi ulici za razširjenje tamkajšnje slaščičarne.
Od javnih del počasi napreduje stopnišče pod Krcjčijevo odn. Gcrberjovo hišo. Spodnji del škar-pe je betoniran in postavljene so tudi že opore v sredi, toda trajalo bo, kakor vse kaže, še najmanj 2 meseca, da bo stopnišče dogotovljeno.
Razstavljena redka žival
V Ljubljano sta prišla ribiča Marko Vukovič in Dušan Perazič iz Boke Kotorske, iz Pctrovca. S seboj sta pripeljala redko vrsto tjulna, ki sta ga ujela pri ribolovu dae 4. aprila. Zverina je izredno velika. Tehta namreč 360 kg, je dolga 2 m 60 cm ter je porastla z dlako, kar je pri tjulnu zelo redko. Ribiči so tedaj napeli vse sile, da bi morsko pošast ujeli živo, vendar pa se jim to ni posrečilo. Zver je namreč raztrgala mrežo in hotela pobegniti. Zato so ribiči namerili nanjo puške in jo s štirimi streli ubili. Ta redki in krasni primerek, ki so ga ribiči dali preparirati, je vzbudil v vseh mestih Jugoslavije veliko zanimanje, V Belgradu je bila zver n. pr. razstavljena na univerzi. Sedaj je razstavljena v Ljubljani, na Tyrševi (Dimajski) cesti 7.
. Vstopnina je dva dinarja, zn otroke in vojake en dinar. Občinstvu toplo priporočamo ogled te zveri, ker je to pač edinstvena prilika, saj podobne zveri nima gotovo noben muzej v Jugoslaviji. Omeniti moramo, da eo imeli vrli ribiči tudi veliko škodo, ko so ujeli to zver, ker jim je raztrgala mrežo, katere popravilo je veljalo 6000 Din.
otroka podrl in povozil. Obe deklici sta obležali na tleh s hudimi poškodbami. Ljudje so priskočili na pomoč ter dekletci prenesli v hišo, nato pa obvestili reševalno postajo. Reševalni avto je prepeljal otroka v bolnišnico. Deklici imata poškodbe po vsem telesu. Starejša Marica je ranjena najbolj občutno na glavi, mlajša Judita pa na hrbtu,
O nesreči je uvedla policija preiskavo, da ugotovi, kdo je kriv te nesreče.
Kai bo danes?
Drama: »Roksi.« Poletni abonma C in D. Opera: »Marta«. Red A. Kinogledališče Št. Vid-Vižmarje ob 20.80 krasen letalsko-vojni velefilm »Wings«.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Baharčič, Sv. Jakoba trg štev 9.
Prav zgodaj že glasovi taki dospeli so nam na uho, da fino srnico v omaki naš Slamić nam servirai bo!
© Pevcem »Ljubljane«. Drevi ob 20 zadnja vaja pred izletom. Udeležba nujna.
O Na Napoleonovem trgu eo napravili pred kratkim tlakovane prehode v smeri iz Rimske ceste čez Emonsko cesto na trg in od Vegove ulico čez trg do Emonske ceste. S tem je ustreženo želji prebivalstva, ki smo jo v začetku tega leta zabeležili.
© S sodbo zadovoljen star žepar. Pod tem naslovom smo 17. t. in. priobčili: »Rojeni ste v Pribislavcih pri Čakovcu, vasi žeparjev, ki je nam že znana«, tako je danes pripomnil predsednik malega senata obtožencu, staremu žeparju Ignaciju Horvatu... — V resnici se je gospod predsednik senata napram obtoženemu Horvatu Ignacu izrazil takole: »Rojeni ste v Pribislavcih pri Čakovcu, od koder jc bilo že več žeparjev pred sodiščem.«
Štedtjiva peč
Ki u tas
rešena
Ljubljana, 21. junija.
Do dramatičnega prizora je prišlo danes ponoči okrog pol 2 v Grubarjevem prekopu. Mimo Gruberjevega prekopa sta se vračala tedaj dva moška domov, V bližini zatvornice naenkrat za-slišita iz vode ženski glas, ki je klical na pomoč. Spoznala sta, da je nekdo v vodi in da se bori za življenje. Eden od obeh moških, ključavničar Ivan Grdadolnik, je takoj slekel suknjič in skočil v vodo ter zaplaval proti kraju, odkoder je slišal klice na pomoč. Kmalu je, toda z največjim naporom in borbo z valovi, dosegel žensko ter jo s skrajno težavo spravil k bregu in od tam na suho. Prišli so še drugi ljudje, ki so ženski nudili prvo pomoč. Rešena ženska je bila 18 letna služkinja Pavla J., ki se je naveličala življenja in skočila, v vodo, Le naključje je hotelo, da je bila rešena v Eadnjem trenutku. Pogumno in človekoljubno dejanje g. Grdadolnika zasluži vse priznanje.
Cerkveni vestnih
»
Za duhovnike bodo letošnje poletje sledeči tečaji duhovnih vaj v »Domu«; tridnevne: od 3.—7.; 10.—14.; 17.—21. julija; od 7.—11. avgusta; od 18.—22.; 25.-29. septembra; od 9.—13.; 16. do 20. oktobra. — Petdnevne: od 10.—16. septembra. — Osemdnevne: od 17, do 26. avgusta. — Vsak tečaj so začne prvi dan zvečer in konča zadnji dan zjutraj. — Prijave sprejema Vodstvo Doma, Zrinj-skega cesta 9, Ljubljana.
Na praznik Srca Jezusovega 23. junija in vso osmino bo v uršulinski cerkvi v Ljubljani ob 6 sv. maša z blagoslovom, ob 19.30 pa govor in litanije z blagoslovom. V nedeljo 25. junija in na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija odpadejo litanije ab 16 zaradi večerne pobožnosti, K številni ude-ležni vljudno vabi cerkveno predstojništvo.
V stolnici bo drevi od 8 do 9 običajna skupna molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim. Molili bomo 2, uro »Za blagor domovine«, vmes ljudsko petje.
Nočni častivci najsvet. Zakramenta molijo pred izpostavljenim Najsvetejšim Zakramentom drevi od 9 do 10 v cerkvi presv. Srca Jezusovega 3. uro iz Večne molitve; dodala sc bo 2. polovica ure v Čast presv. Srcu Jezusovemu.
UUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
DRAMA Začetek ob 20.
Četrtek, 22. junija: ROKSI. Red C in D (poletni abonma).
Petek, 23. junija: TARTUFFE. Red A, Sobota, 24. junija1. JAKOB RUDA. Prireditev Preporoda«. Izven. Nedelja, 25. junija: OKENCE. Izven. Globoko znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20.
četrtek, 22. junija: MARTA. Red A. Petek, 23. junija : JIM IN JILL. Red D.
JWNIMW
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zciss-Ikon, Roden-stock. Voigtliindcr, JVclta, Ccrto i. t. d. i. t. d. ima vedno o zalogi
FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
v Ljubljani. Miklošičeva cesta 5
fiiavo polt ustvarja NIVEA
' v	CREME * OLJE
f/ Oboje pospešuje, da vam polt potemni, a istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarice Zavidali Vas bodo za Vašo zdravo rjavo barvo. Toda pazile dobro: nikdar se ne solnčite z mokrim telesom, temveč si vedno prej vdrgnite NIVEA!
Nivea krema in Nivea olje sta nenadkriljiva in nedosegljiva, ker samo ta obojica vsebuje
Eucerit.
NIVEA je poceni : Krema Din 3.50, 6—, 12—, 25'
0 Oddaja lokala v carinarnici. Mestna občina ljubljanska razpisuje na ponedeljek 3. julija ob 11 v sobi št. 12 v mestnem gospodarskem uradu ponovno ustno licitacijo za oddajo enega lokala v stanovanjski koloniji carinarnice, ki je namenjena za mlekarno. Pismeni licitačni pogoji se dobe v mestnem gospodarskem uradu soba št. 12.
O Bluze, razno damsko perilo, torbice in rokavice, najnovejše mode, dobite le pri tvrdki Miloš Karničmik, Stari trg.
© Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
Celle
Priložnostna vožnja 25. junija z izletniškim avtomobilom Celje-Ljubljana-Brezje-Bled. Za osebo 80 Din. Prijave sprejema Bal-dasin mL, Gaberje, Mariborska c. 24.
& t Gospa dr. Voršičeva. V sredo ob pol 7 zvečer je umrla na svojem stanovanju, Mi klošičeva ul. št. 2 gospa Libuša dr. Voršičeva, soproga uglednega celjskega odvetnika g. dr. Alojzija Voršiča. Pokojnica, rodom Čelunja, se je popolnoma vživela v naše razmere in seje čutila popolnoma domačo. Bila je najboljša žena svojemu možu in skrbna mati svojih štirih, sedaj osirotelih otrok. Kdor jo je poznal, se mu je morala takoj priljubiti, sa je bila ena izmed tistih redkih žena, ki je živela le za svojo družino. Bolehala je dalje časa, po-trla jo jc bila tudi smrt njene sestre, ki je umrla pred nedavnim časom, in v sredo odšla dobro pripravljena na pot v večnost k Bogu po zasluženo plačilo. Naj počiva sladko v slovenski zemlji, gospodu 'soprogu in otrokom pa izrekam svoje iskreno sožalje.
& Pogreb ge. dr. Voršičeve. V osmrtnici za pok. gospo dr. Voršičevo, objavljeni v včerajšnjem »Slovencu«, se je pri telefonskem prenosu zgodila neljuba pomota. Pogreb ne bo ob 3, kakor stoji v osmrtnici, temveč danes ob petih popoldne, iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
& Vinccncijeva konferenca sv. Danijela vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže danes ob 5 popoldne pogrebn ge. dr. Voršičeve, žene g. odvetnika dr. Voršiča, našega člana.
0 Umrl je v celjski javni bolnišnici gosp. Bele Vincenc, star 52 let, dninar od Sv. Roka ob Sotli. N. v m. p.!
& Prvo sveto obhnjilo pri šolskih sestrah. ! Včeraj, na praznik sv. Alojzija, je bilo pri I šolskih sestrah prvo sveto obhajilo deklic.
& Zopet novi falsifikati 20 dinarskih kovancev. Celjski policiji so prišli zopet v roke novi falsifikati 20 dinarskih kovancev. Novi falsifikati so zelo slabo izdelani in so na videz sodeč_ dveh kovačnic in v nobeni zvezi s prejšnjimi falsifikati, o katerih smo pred časom že obširno poročali.
0 Delo jc na razpolago pri celjski ekspozituri javne borze dela; 1 kmečkemu delavcu z družino. 1 zlatarju (vetavljalcu kamnov), I mesarju, 1 krojaču, 1 oskrbniku. 2 hlapcema. 1 čevljarskemu pomočniku, 8 služkinjam, 6 kmečkim deklam, 1 natakarici in 1 trgovski pomočnici.
JSr Tatvine koles na dnevnem redu. Vsi so
mislili, da bodo tatvine koles z vpeljavo evidenčnih tablic prenehale, je baš obratno. Včeraj okrog 9 dopoldan je bilo izpred pošte ukradeno kolo g. Hartmann Ivanu, slugi okoliške narodne šole. Kolo je znamke RarSsV črno pleskano. krmilo obrnjeno navzgor, tovarniška štev. 708.072, štev. evidenčne tablicc je 11.176.
& Prijave za romanje na Brezje, ki ga priredi v nedeljo, dne 25. junija t. 1. g. Balda-sin ml., ee sprejemajo tudi v »Slovcnčcvi« podružnici v Celju.
Cehi so se hitro znašli, ko so opazili, kakšen strup prihaja v njihovo državo iz Nemčije, odkar je tam zavladal Hitler. Naenkrat je bilo vse izenačeno in je vse rajhovsko časopisje pričelo pisali na enak način in v istem smislu, namreč v duhu nemškega fašizma. Veliko nemško časopisje, Ici je do tedaj krepko zagovarjalo demokracijo, strpnost med narodi in človeške pravice, je naenkrat poslalo fašistično. Umeven je zato ukrep Cehov, ki so prepovedali v svoji državi skoraj vse nemško časopisje, kolikor ga izhaja v rajhu. Iles je, Cehi imajo prav, če pravijo, da nemškega fašističnega sirupa prav nič ne potrebujejo.
Tudi pri nas so se po 30. marcu, odkar je zavladal Hitler, pokazale posledice. Med Iem, ko poprej v kavarni skoraj nisi mogel dobili listov, kakor jBerliner TagblatU, »Vossische Zeitung< in »Frankfurter Zeitung« ter podobnih, jih sedaj pogleda le še redko kateri gost, tako so prazni in i dolgočasni. Kdo pa naj se tudi pri nas navdušuje za Hitlerja? Morda kakšna prepoved teh listov ne bi bila niti umestna, ker jih bodo naši ljudje čim-dalje manj brali. Zato pa bi bilo treba našim ka-: vnrnarjem — saj so pri nas kavarne tako in tako I nekakšne čitalnice — priporočati, naj mesto dolgočasnih in Slovanom skrajno sovražnih rajliovskih listov raje naroče več avstrijskih, ki pišejo v drugem, za kulturnega človeka vsaj znosnem duhu, več švicarskih in zlasti več listov iz slovanskih držav. Nazadnje pa bi bilo treba naši inteligenci j prav toplo priporočati, naj se vsaj nekoliko preusmeri in prične tudi malo brati francosko časopisje, zakaj s nemškimi listi si od sedaj ne bo moglo bogvekaj širili svojega obzorja.
Veliko vprašanje je tudi, kakšno literaturo \ naj v bodoče bere naša mladina. Razni novejši j nemški romani in drame, ki slave hillerjanskega junaka Ilorsta Wessela, Schlagetterja in druge, ki ; slave Nemce kot vzvišen narod nad drugimi, tako i leposlovje k nam ne bo smelo hoditi in ne za/lrup-; Ijati naše mladine. Bomo že morali v tem oziru posnemati Cehe!
Novo mesïo
Mesto venca na grob pok. gosp. prelata Ka-i lana je daroval g. faktor tuk. tiskarne Gregorc ' .Anton za Vincencijevo konferenco 300 Din.
iz Vranskega коШ
Vransko, 20. junija.
Spodbudna tekma. Pred dnevi smo poročali, da so priredili šolski otroci iz Brodov lepo predstavo v dobrodelne svrhe. Ker otroci z Vranskega nočejo biti zadnji, so se pričeli tudi oni učiti novo igro, ki jo bodo najbrž priredili v najkrajšem času. Taka tekma je veliko več vredna kot marsikateri sport. Bodo vsaj ubožni otroci imeli od tega nekaj kruha.
Osebna vest. Oskrbnik Robičevega posestva g. i Silec Franc je zapustil svoje službeno mesto. Na i Vranskem je bil zelo priljubljen.
Tršca jo selo v občini Sv. Jeronim. v stari Avstriji se jo to selo uradno imenovalo »Terschitz«. Sedaj pa prihajajo celo uradna pisma na poslovenjeno« ime >Teržičt, a to z najmanj enotedensko zamudo, ker jo mora poštna uprava na Gorenjskem vrniti na pravi naslov.
»Slovenec« se bo sedaj dnevno prodajal na Vranskem. Dobite ga na prodaj v gostilni Križnik. Ker je znano dejstvo, da je ^Slovenec« eden izmed najboljših jugoslovanskih dnevnikov, priporočamo vsem, da ga kupujejo.
$lovemîi$radec
Znotraj svatba, zunaj pretep. Pri Sv. Danijelu nad Trbonjami so pri Dularju imeli dve svatbi. Najemnika, ali kakor pravimo »ofarja« Ošlovnika sta obhajala lepo slavje: zlato poroko, sin posestnika mladi Dular pa svoje poročno slavje, Zlata in nova poroka sta se vršili skupaj, kakor tudi obe slavnosti pri Dularju. Vse je šlo lepo v redu in v dobrem razpoloženju. Ponoči pa so prišli po stari navadi fantje iz več župnij, iz Dravograda, Trbonj, Pameč, Št. Janža in Otiškega vrha. Med fanti se je zunaj hiše vnel pretep. Zabliskali so noži, katere so nekateri fantje namenoma prinesli seboj, dokler jih ni nekaj dobilo svoj delež. Neki starejši fant Topler iz Trbonj je dobil z nožem in koli hude poškodbe, da je obležal na bojišču. Njegove poškodbe na glavi so bile zelo resne, ter je moral iskati zdravja v tukajšnji bolnišnici.
Popis živine in jahalne opreme se vrši v petek 23. t, m. dopoldne v Slovenjgradcu za vse občine tuk. okoliša. Pričelek je ob 6 zjutraj. Registracija dvokoles in fijakerskih voz ter dodeljevanje evidenčnih tablic se vrši ta teden. Pred srezkim načelstvom je pravcato vrvenje s kolesi. Vsak hoče biti prvi na vrsti, zato je drenj še večji, dodeljevanje pa se zavlačuje, in traja dalje kakor bi moralo. Vrši se po posameznih občinah.
Huda nesreča
strelnega mojstra
Ljubljani', 21. junija.
Z večernim štajerskim vlakom so pripeljali v Ljubljano hudo ranjenega 47 letnega Antona Re-povža, strelnega mojstra pri vodstvu banovinske ceste Litija—Radeče, ki jo sedaj gradijo, Repovž je danes ob pol U dopoldne nadzoroval razstrelje-valna dela pri gradnji ceste. Pripravil je deset strelov, ki so šli gladko in brez nezgod, razen zadnjega. Pri zadnjem strelu je padla s pobočja na cesto velika bukev in ko so delavci to bukev odstranjevali s ceste, je prigrmel z viška okoli 60 kg težak kamen, ki ga bukev izruvala. Kamen je padel na Repovža in nui pohabil vso desno stran. Repovž ima zlomljeno desno lopatico in polomljena skoraj vsa rebra.
Na kolodvoru je Repovža prevzel reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico.
Šoštanj
Ivane Ramšakove ni več. V ponedeljek popoldne je ugasnilo njeno življenje. Čez 80 let je zaznamovanih v njeni življenski knjigi; med temi letnicami pa je razlitega tudi mnogo trpljenja, znoja in dela. In mnogo je še blestečih strani, ki so neminljive priče o dobroti njenega srca. — Rajni Ivani bodo vsi, ki so jo poznali in radi imeli, ohranili trajen spomini
Dve razstavi smo imeli minulo nedeljo: meščanska in ljudska šola sta razstavili izdelke svojih učencev in učenk. Kljub nagajivemu vremenu je bilo opaziti veliko ol)iskovalcev. Obe prireditvi sta bili lep dokaz resnega zanimanja naše šolske mladeži za upodabljajoče ustvarjanje. Razstavi sta se tudi odlikovali po izredno posrečeni urejenosti, kar jo predvsem zasluga obeh razstavnih vodij ge. Kirarjeve in Kurnika.
Poroka, V torek se je poročil <!. Marlin Drev z gdč. Marico Dvornikovo.
OLIMPIJSKI KONGRF.S NA DUNAJU.
Pretekli teden se je vršil na Dunaju olimpijski kongree, katerega so sc udeležili poleg grofa Buillet - Latour-ja zastopniki Belgi je, Švice, Češkoslovaške, švedske, Madjarske, Jugoslavije itd. vsega skupaj je bilo zastopanih 22 narodov, odnosno držav. Našo državo je zastopal g. prof. dr. Bučar. Navzoče pu so bile najvišje avstrijske posvetne in cerkvene oblasti tako zvezin predsednik W. Miklas, kardinal knez. nadškof dr. Innitzcr, zvezni kuncler dr. Dollfuss i. dr.
Po uvodnih pozdravih je povzel besedo grof Buillet-Latour, predsednik mednarodnega olimpijskega odbora, ki je otvoril ta kngrcs, se zahvalil za dunajsko gostoljubnost ter se dotaknil nekaterih vprašanj olimpijskih iger. Zelo dolgo se je zadržal pri vprašanju amater-stva, ki mora biti več kot simbol, umuterstvo je vera, tako je rekel grof Buillet-Latour.
Nemški delegat je poročal o pripravah za prihodnje olimpijske igre, ki se vrše — kakor znano — v Berlinu v času od 1.—16. avgusta 1. 19%. Termin za zimski del olimpijade, ki ee vrši v Gnrinisch-Partenkirchenu, pa-še ni določen. Mednarodni olimpijski odbor je izrazil še neko željo glodc berlinske olimpijade, nakar je bilo zasedanje prvega dne zale jlučcno.
Drugi dan se je vršila velika debata glede amaterskega vprašanja. Določili so samo gotove smernice nato so pa celo zadevo odstopili studijski komisiji, ki bo stvar proučila. Vsekakor eo pa priporočali vsem zvezani, da napovedo najodločnejšo borbo takozvanemu na-pol-profesijonizmu, da ee bo čuvalo čisto ania-terstvo.
Predlog za razširjenje olimpijskega programa z novimi športnimi panogami jc bil odklonjen.
Zadnji dan kongresa je zavzelo amatersko vprašanje, oziroma proučitev ietega. Končno so se zedinili na predlog mednarodnega olimpijskega odbora, ki predlaga napoved boja proti napol-profesijonalizmu, torej proti iz-rodku, ki se pojavlja po vsem svetu in pri vseh športnih zvezali. V to svrho priporoča mednarodni olimpijski odbor, da se podvzaine-jo potrebni koraki ter je svoje tozadevno stališče preciziral v devetih točkah.
Prihodnji olimpijski kongres se vrši v Atenah, kjer sc bodo prihodnje leto sestali Člani M. O. O Medn. olimpijski odbor obhaja leta 1934 štiridesetletni«) svojega obstoja in Grčija bo ob tej priliki položila temeljni kamen za olimpijski tempelj. V tem templju bodo shranjenn imena vseh olimpijskih zmagovalcev. Lepa ideja, katero so vsi navzoči z največjim navdušenjem pozdravili.
Za olimpijski kongres, ki se vrši leta 1935. sta sc potegovali mesti AVaršava in Oslo.
Za čaea berlinske olimpijade .se bo vršilo tudi tekmovanje za novo olimpijsko himno. Najboljša se bo nato preizkusila ter event. priznala za novo.
Plavanje — nujno potreben sport. Danes si skoraj ne moremo misliti človeka, ki bi ne znal plavati. Toda kljub temu jih je žal mnogo, mnogo, ki ne znajo plavati. Krivdo po navadi ne nosijo oni sami, temveč je krivo predvsem pomanjkanje plavalnih trenerjev. Tako lep in zdrav sport kot je ravno plavanje, zasluži pač večjo pozornost in bi morali izvežbati velik kader plavalnih učiteljev, ki bi potem prirejali tečaje okrog po deželi. — Da se temu nedostatku v omenjeni športni panogi vsaj kolikor toliko odpomore, se je Ilirija tudi letos odločila, da priredi tečaj za mladino. Tečaj sc prične jutri in sc bo vršil na lepo urejenem kopališču SK Ilirije. Tečaj je namenjen mladini od 8. do 18. let« ter bo glede na znižano vstopnino (2 Din) dostop omogočen čimvečjemu krogu naših plavalnih učencev. Pouk, ki bo pod vodstvom strokovnjakov, bo brezplačen in bo trajal 14 dni. Tečaj se bo pričel vsak dan ob 11 dopoldne. S prijavami za tečaj, ki jih sprejema kopališka blagajna, je treba hiteti, kajti tečaj se že jutri prične.
Nov evropski rekord je postavil stockholmski plavalni klub »Neptun« v prosti štafeti 4 krat 200 metrov s časom 9:40. Prejšnji rekord je bil postavljen v času 9:49.4. — V Tokiu pa je Koikc v 200 m prsnem plavanju postavil nov svetovni rekord s časom 2:44.2. Drugi rezultati, ki so bili ob tej priliki doseženi, pa izgledajo takole: lOOm v 1 minuti; 400 m v 4:03, 100 m hrbtno 1:12.4.
Nov svetovni rekord je postavila damska štafeta dunajskega kluba (WAC) na progi 100 plus 100 plus 200 plus 800m v času 3:25. — Finci so pa pri svojem zadnjem meetingu v Hclsingforsu zrušili svoj državni rekord v skoku v višino ter postavili novega s skokom l,96m (Pcrasalo). Jiirvinon pa je ob tej priliki zalučal kopje 71.55 m daleč.
Odrezani od vsega sveta
na otoku v Ledenem morju
Koliko ie bilo mrtvih?
Ljubezen sesire Borgije je vse zmagala
ko nacionalno nesrečo in časopisi so v uvodniikih in dolgih člankih proslavljali pokojno sestro kot vzgled nesebične ljubezni. Pogreb redovnice je vodil sam tamošnji Škof. a na jx>grebu samem je bilo trikrat več poganov nego katoličanov, ki so se celotno udeležili pogreba. Nad grobom je govoril župan in en poganski kulturni delavec, ki se je med drugim spomnil tudi na razumevanje, na katero je zadela sestra Borgija ob svojem prihodu na Japonsko. Nanjo so pljuvali, ko se je prikazala na cesto, in v samostan je neprestano letelo kamenje. Vse to pa je imelo le en učinek: sestra Borgija je le Se povečala in razširila svoje delo za uboge. Krščanska ljubezen je triumfirala nad sov-vraštvom in nerazumevanjem. Tekom pogreba je bilo vse mesto zaprto za ves promet, grob pa je utonil pod venci in cvetlicami hvaležnih meščanov.
Soorf vrhu športa
Nemke bodo oborožiti s huhalnicamê
Že kaka štiri leta živi in dela na Wranglovem otoku majhna sovjetska kolonija, ki ji poveljuje Minejev. Otok se razprostira na najsevernejši točki azijskega dela sovjetske zveze v vodovju Ledenega morja. Zveza s celino je silno težavna in je mogoča samo v letnem času. Toda tudi poleti ni vedno mogoče prodreti do otoka. Tako n. pr. ni mogla v preteklem letu ekspedicija, ki jo je odposlala sovjetska vlada, dospeti do otoka. Parnik »Sovjet«, ki naj bi prinesel prebivalcem otoka živila in drugo potrebno opravo, se je moral vrniti. Tako so morali kolonisti prestati četrto zimo na otoku, ne da bi mgli dobiti s celine živil. Kljub vsem težavam, ki jih dela žiivljenje na tako skrajni točki zemlje, se kolonisti dobro počutijo. Ves ta čas, odkar obstoji kolonija, ni nikdo resno zbolel. Tudi med domačini ni ravno nevarnih bolezni. Umrljri-vost je na otoku zelo padla in ljudje se vedno v večjem številu priseljujejo tja.
Otok Wrangel je tudi za vso posest sovjetske Rusije v Aziji velikega pomena. Na otoku bodo zgradili letalsko postajo za letala, ki se bodo podajala na sever. Toda tudi kot pridobitno ozemlje je otok velikega pomena. V zadnjih letih so tam odkrili mnogo naravnih zakladov in zdaj so v teku | priprave, da se izkoriščanje teh pospoSii. V glavnem gre za lov na divjačino in morske živali, katerih koža ima gospodarski pomen. Na otoku lovijo J » prvi vrsti polarne lisice in bele nvedvede. Med
njùni naletijo tudi ua rdeče in plave lisice. Lov nanje pa navadno ni uspešen. Divjačini nastavljajo hrano pod pastmi in jo tako lovijo. Pri tem pridejo v po&tev tudi mroži in tjulenji. Mroži se približajo zelo pogosto obali. Tjultija pa ni tako lahko ujeti. Te živali rabijo za meso, prav tako pa tudi za olje.	I
Na otoku so odkrili tudi ležišča poogljenelih mamutov. Mamutovih kosti so nabrali že več tisoč kilogramov. Prihodnje leto bodo pričeli preiskovati otok hidrološko, meteorološko in aerološlco, prav tako nameravajo preiskati na tem mestu polarni leti. Brezžično postajo, ki so jo pred nekaj leti zgradili na otoku, bodo še povečali. Na ta način bo s pomočjo postaje mogoče vzdrževati zvezo med vsemi radijskimi postajami sovjetske Rusije. v prvi vrsti pa z ladjami, ki pristajajo ob ustju reke Kolime in Lene ; mogoča bo zveza tudi z letali, ki bodo vzdrževala zvezo na sever.
Še to leto bo odpotovala iz Vladivostok« proti ustju Kolime posebna ekspedicija, ki naj bi postavila na bregovih reke obrtna oporišča. Ta oporišča naj bi se postavila v prvi vrsti v severnem rtiču Medvedjega otoka; prav tako je v načrtu t zgraditev brezžične postaje, stanovanjskih hiš in drugih stavb, ki naj bi jih uporabljali za zaloge živil. Ekspedicija bo prav te dni odplula iz Vladi-v os toka.
Ekspresni vlak je v pokrajini Derbyshire zadel na tovorni vlak. Večina voz se je razbila, bilo pa je k sreči manj žrtev, kakor so splošno pričakovali. Ubilo je samo enega potnika in nekaj jih je
bilo ranjenih.
Nedavno je v mestu Kuimainoto na Japonskem umrlu sestra Borgija od Srca Jezusovega. Sestra Borgija je na Japonskem delovala od leta 1877. in je tam ustvarjala čuda krščanske ljubezni. Da so jo katoliki pokopali kot veliko svojo dobrotnico, je razumjivo, vendar je še bolj zanimivo obnašanje poganov ob smrti te velike dobrotnice reve-žev in bolnikov. Že za njenega življenja so vse oblasti priznavale veliko delo te katoliške redovnice. Japonsko notranje ministrstvo je podpiralo delovanje sestre Borgije, ravno tako ministrstvo japonskega cesarskega dvora. Med boleznijo je pokrajinski namestnik dnevno pošiljal v bolnišnico svojega tajnika, da se informira o stanju bolnice. Zupan, ki je pogan, in njegova soproga sta dnevno obistkovala bolnico in ji donašala rož. Smrt redovnice pa je izzvala žalovanje po celi Japonski. Japonski radio je raznašal veet o smrti kot veli-
Uueitržeiuii svutovue gospodarske konference so bili povabljeni ua čaj k angleškemu kralju v
grad Windsor.
Ob priložnosti mednarodne filatelistične razstave na Dunaju so
aliki Moštu vou ichwiade.
bile izdane spominske znamke
po
Pred berlinskim sodiščem se vrši obravnava proti 26 letni gospej Boddin, ki je 11. novembra 1932 vrgla svojo C letno hčerko z železniškega moslu in jo tako umorila. Že prej je hotela umoriti svojega .lastnega otroka s tem, da mu je v jed večkrat pomešala igle. Svojega moža je hotela zastrupiti s plinom. Vse to je delala z namenom, da bi prišla da zavarovanja 2000 mark. — Na sliki obtoženka b avolun branilcem mod obruvuavo.
Obup radi nesrečne ljubezni s komičnim zaključkom ...
Berlinski uradni »Angriff« j»oroča v zvezi s prostovoljnim delom, da bo letos prišla na vrsto za moško mladino tudi ženska. Vlada je že eprejela načrt o obveznem ženskem delu. Vpoklicana dekleta v starosti od 16 let se bodo morale naučiti gospodinjstva, dela na vrtu in v sadovnjaku, molže, kokošjereje itd. Po kon-: čanem pouku bodo v določenih presledkih opravljale »orožne vaje« kot kuharice za brezposelne in moške delovne obveznike, v bolnišnicah, j)o zavetiščih in drugih sličnih socialnih ustanovah. Moški obvezniki, ki gradijo ceste in opravljajo jioljska dela, dobivajo hrano in stanujejo v posebnih taboriščih. Vpoklicana ženska mladina nasprotno ne bo povzročila državi nobenih izdatkov. Dekleta bodo elejkoprej stanovala in kosila pri starših.
Julij Gombos, madjarski ministrski predsednik, se je nenadoma pojavil v Berlinu, kjer je imel več. urni sestanek s Hitlerjem. Gombos (v sredi) je v družbi s Papenom (drugi za častnikom na levi) in Hitlerjem prisostvoval vojaškemu koncertu na berlinskem stadionu. — Igralo je 20 zbornih godb
Reichewehra.
Eno uro likaš
za 36 centimov
Strašna
Elektrarna Electrique d'Entre-Sombre-et-Meus6 na Francoskem je te dni priobčila cene električnega toka za kuhanje. Po tej tarifi stane ena kilo-vatna ura en frank. Praktični poizkusi so potem pokazali, da je mogoče zavreti en liter vode z električnim tokom; ki stane 13 centimov. Da zavreš čašo čaja, porabiš toka za 2 centima, za čašo kave 1.6 centima, da skuša h 4 jajca, porabiš 4 centime, medtem ko pripraviš beefteak 70 gramov z električnim tokom, ki stane 2.6 oentimov. 300 gramov krompirja skuhaš s tokom za 14 centimov. 7$ 36 oentimov likaš na elektriko eno uro.
Še nekaj drugih številk. Srkalec prahu porabi 16—40 centimov na uro, aparat za čiščenje par-ketov 2 centima; stanovanjski ventilator porabi v eni uri toka za 6 centimov in sušdlec las 16 cent
Rusi grade 3 ledolomce
V Leningradu so pričeli v Martyjevi ladjedelnici graditi tri ledolomce, izmed katerih bo vsak imel 3.500 ton. Doslej so Rusi naročali takšne ladje v inozemstvu, danes pa jih že gradijo doma. Ledo-lomci so namenjeni polarnim ekspedicijam.
Zopet nove vrste sport Na ameriški Rivieri je že v navadi sport. Ici obstoji v tem, da se da plavač vleči po motornem čolnu. Zdaj pa so uvedli prav •am poseben način jahanja. Športnik stopi na močno desko, Ici jo vleče z velikansko brzino motorno kolo, in se postavi v pozo dirkača.
»Zakaj pa odlažaš zaroko z Anico, ko je ven-tar tako ljubko dekle in poleg vsega goji tudi šport?«
»Da, da, dokler je samo veslala, plavala in tudi dosegla rekord na 500 m, sem bil prav zadovoljen; toda v zadnjih časih sem zvedel, da se je ariglasila k lekoijam v boksanju in zato sem zaroko odložil ...«
Razbojniki oboroženi s strojnico
I
Novi grozni zločin je te dni razburil ves i Newyork. Pred malo kavarno v židovski četrti ee je uetavil avtomobil, ki je zapustilo štiri do pet do glave oboroženih razbojnikov. »Vsi noter!« — so zaklicali obiskovalcem, ki so hoteli pobegniti skozi vrata. Sedem navzočnih, i med njimi tudi neki 15-letni deček, so se morali ! pokoriti. Razbojniki so jih obrnili z obrazi i proti zidu in sprožili prenosno strojnico. Ko so j izčrpali vse naboje, so nemoteno odjxitovali 6 j svojim avtomobilom. Tri žrtve so že mrtve, j Ostala četvorica jim bo najbrž kmalu sledila. Ves zid v kavarni je preluknjan. Poročilo o i umoru naglasa, da so vzrok klanja stari računi med sovražnimi tolpami tihotapcev, »ki so ža-libog izven nevarnosti«.
Mariborske vesti t
Žalostne stvari
Ne zanemarjajmo naših pristanišč
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodiSča se je razpravljala včeraj žalostna zgodba greha in zločina. Zagovarjala sta se Marija Vreš, 28letna rejenka in služkinja iz Brega pri Ptuju in 25 letni kolarski pomočnik Konrad Murko iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Predmet razprave pa je tvoril tragičen zločinski dogodek dne 1G. aprila letošnjega leta, ko je obtoženka usmrtila z nožem Ignaca Emeršičn. Ozadje dogodka je naslednje; Obtožena Marija Vreš je živeln od mladih nog pri hiši na Sp. Bregu kot rejenka. Leta 1933 se je tja priženil Ignac Emeršič, rejenka pa je odšla od hiše ter se je vrnila nazaj šele lota 1827. Emeršič jo bil 10 let mlajši od svoje žene, vendar je bil zakon skraja srečen, zrahljal pa se je, ko je prišla nekdanja rejenka zopet k hiši. Emeršič se je zanimal za Vreševo ter jo spravil tako daleč, da je prišlo med obema do razmerja. Pridobil jo je zase z obljubo, da ji bo dal zapisati 10.000 dinarjev ter ji bo nudil lepo življenje. Njegova prava žena se je udala v trpko usodo in se je eta 1932 popolnoma ločila od moža. — Proti konju leta 1931 pa je Vreševa spoznala Konrada Mur-
ka iu takrat so se spočeli usodni prepiri med njo | in Eraeršičem. Slednji je bil neizmerno ljubosu- j men ter jo je večkrat pretepel. Pri vseli takih prilikah mu je obtoženka grozila z nožem. One 10. aprila pa je prišel zopet Murko na obisk. Emeršič je bil lakrat v kuhinji 1er je sedel za mizo. Obtožnica pripoveduje, da sta ga obn obtoženca v tem položaju napadla. Konrad Murko da ga je udaril z nekim trdim predmetom po desni roki 1er gu držal z rokami za nadlehti, Marija VreSova pa mu je zasadila širok kuhinjski nož od zadaj v prsi ter ga zadela v srce. Obtožnica ugotavlja, da sta izvršila dejanje, da bi dobila 10.000 Din, ki jih jc pokojni zapisal Vreševi za slučaj poroke; obtoženca sta se bolela v kratkem poročiti. Vreševa se zagovarja s silobranom, Murko pa zatrjuje, da pri dogodku sploh ni bil navzoč. Marija Vreševa je bila obsojena na 10 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Konrad Murko pa je bil oproščen. Senatu je predsedoval vss, Lenurt, prisedovali pn so vss. dr. Tombak, Žemljic ter Kovča in ss. dr .Kotnik. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. Zorjan.
□	Prevzvišeni škol dr. Tomažič se jc vrnil z birmanskih slovesnosti v svetolenarški dekaniji. Skupno je podelil zakrament sv. birme 2651 bir-mancem in sicer: pri Sv. Lenartu 291, pri Sv. Juriju 275, pri Mariji Snežni 453, pri Sv. Ani 301, pri Sv. Benediktu 153, pri Negovi 218, pri Sv. Antonu 350, pri Sv. Hupertu 340, pri Sv. Trojici 255.
□	V stolnici bo v nedeljo dne 25. t. m. na praznik patrona stolne župnije sv. Janeza Krslnika ab 9 procesija z Najsvetejšim po cerkvi, ob 10 slovesna sv. maša, ob 17 slovesne večernice.
□	Tolovska proccsija je kakor vsako leto tudi letos prihodnjo nedeljo pri oo. kapuciuih v Studencih. Ob 8 je slovesna sv. maša, potem se razvije procesija z Najsvetejšim po navadnih ulicah in cestah.
□	Inteligenčni delovni trg. Borza dela za inteligenčne poklice ima svoje poslovne ure vsak ponedeljek, sredo in soboto od 14 do 10. Priporoča se delodajalcem zn dela sledečih poklicev: inže-nerjev, zdravniških pomočnikov, odvetniških kon-cipijentov, domačih učiteljev, inštruktorjev, radijskih telegrafistov, knjigovodij-bilancistov, hotelskih tolmačev, blagajničark, ekonomov, oskrbnikov, privatnih uradnikov, pisarniških moči itd. — Borza dela za inteligenčne poklice ima svoje poslovne prostsore v Sodni ulici 9/III.
□	Rezervni častniki imajo danes ob 20 v dvorani Nabavljalne zadruge sestanek s poučnim predavanjem.
□	Vpisovanje novincev v osnovne šolo, t. j. v
prve razrede vseh mariborskih osnovnih šol se bo vršilo v poedinih šolali, kamor spada otrok, v petek, dne 30. junija od 9 dopoldne dalje. Otroci morajo bili predhodno na zdravniškem pregledu, o čeiner so starši že itak obveščeni. Starši naj prinesejo s seboj k vpisu krstni list, domovnico in potrdilo o cepljenju proti osepnicam. Tudi starši, ki nameravajo svojega otroka vpisati v vadnico, naj se za vpis najprej priglasijo pri svoji matični šoli.
□	Pred oltar ... Te dni so se poročili v Mariboru Maks Deutschmann, barvar, in Mnrija Kumar, tovarniška delavka; Martin Divjak, želarski sin. in Alojzija Korošec, zasebnica; Ivan Macuh, poštni zvaničnik, in Ivanka Rečnik, šivilja; Vincenc Fre-Ser, čevljarski pomočnik, in Roza Mlakar, tovarniška delavka. — Novoporočencem obilo sreče!
□	K sv. Barbari na Kalvariji gre v nedeljo procesija iz bazilike Matere Milosti; ob pol 8 odhod iz baziiike, ob pol 9 štirje sv. evangeliji in blagoslovi, potem pridiga in levitirana sv. maša.
□	Zanimiva srečanja na zelenem polju bodo danes in v nedeljo.,Drevi se srečata ob 18 v Ljudskem vrtu stara nasprotnika ISSK Maribor in SK liapid v prijateljski tekmi. Ker bo pri tem ludi srečanje številnih obojestranskih pritiskačev, bo tekma gotovo zelo zanimiva. — V nedeljo pa gostuje v Mariboru prvak splitske nogometne pod-zveze SK Split, ki nastopi proti ISSK Mariboru.
□	Viribus unitis. Telefonski muhelj in tiskarski škrat sta se včeraj združila, zarotila ter nam napravila v imenih maturantov realke in gimnazije zmešnjavo. Popačena oziroma izpuščena so bila
naslednja imena; Ankerst Hubert, Četik Ivan, Lu-skur Josip, Mnrušič Benjamin, Ostrožnik Franc (ki je bil izpuščen ust. izpila), Pošluvan Matej, Stau-ber Rafael, Varga Ivan, Vesenjak Jelka, Zgonik Julij, Mužič Rihard, Petejan Stanko, Viher Cvetko in Werther Osvald.
□	»Mala matura« na gimnaziji. Na tukajšnji klasični gimnaziji se je udeležilo nižjega tečajnega izpita, ki se je vršil pismeno in ustnieno, 50 rednih dijakov, 3 ponavljalci iu 4 privatisti, skupno 63. Oproščenih je bilo izpita 20, napravili pn so ga 3 privatisti, 1 ponnvljalec in 30 rednih dijakov. V avgustu imajo popravni izpit 0 rednih, 2 ponav-Ijnlca in 1 privatist. Nižji tečajni izpit je tedaj napravilo 54 kandidatov, popravnega pa jih ima 9.
□	Žetev smrti. V bolnišnici jo umrla ga. Roza K r a n j c, stara 44 let. Blago pokojnico polože k večnemu počitku danes popoldne ob 4 iz mrtvašnice na inagdalenskem pokopališču. — Svetila ji večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Ogenj uničuje domačije. V Trbonjah je pogorel posestnik Anton Korat, po domače Vildl. Požar je nastal v dimniku ter se je nagloma oprijel stare strehe, ki se je sesedla med zidovi ter pokopala pod seboj vse shranjeno žito. Pogorela je vsu domačija, dočim je nagla pomoč sosedov rešila stanovanjska poslopja. Škoda jo velika, zavarovalnina pa nizka.
□	Lakota pobira ljudi. V Slovenski ulici se je nenadoma zgrudil mlad človek in obležal nezavesten. Reševalci so ga prepeljali v splošno bolnišnico. Ko je prišel k zavesti, je izpovedal svojo žalostno zgodbo. Piše se Dragotin 1'etrič, slar 30 let, brezposeln. Bil je pri Sv. Lovrencu no Pohorju, kjer je iskal zaposlitve, todn zaman. Tri dni ni za-vžil nobene brane in je revček obnemogel. Obdržali so ga v bolnišnici.
□	Prvi poraz v Mariboru je doživel v torek zvečer na unionskem borišču črnec Toni Sayer. Romun Angelescu ga je vzpel v jeklen dvojni nel-sonski prijem, iz katerega črncu ni bilo pomoči.
, Neminovno je črnec obležal na lopaticah. To se mu
j v Mariboru navzlic številnim nastopom še ni pripetilo. -— češki lev Mrna je nad vladni v tretjem kolu Jugoslovana Mileusniča. Obilo izvirnih nio-menlQv je nudil spoprijem med Francozom Chat-chaujein in Madjarom Bognerjein. Borba ni bila odločilna. Končala je neodločeno. Nekaj bi trebalo poskrbeti, da bi se del mladeži lako neznansko in ob najmanjši priliki ne drl in motil poteka borb. Naloga organov javnega reda bi bila, da preprečijo^ to brezsmiselno žvižganje, dretje in vpitje. Vročekrvneže, ki se po nepotrebnem ves čas razburjajo, bi trebalo kratko ' malo odstraniti iz verande. V torek je prispel še Poljak Olszovskij, ki si je ob predlanski konkurenci priboril drugo mesto.
□	Drevo ga je podrlo. S koroškim vlakom so pripeljali v mariborsko bolnišnico 55 letnega delavca Aleksandra Kališnika iz Kaple. Reveža je pri sekanju drv podrlo padajoče drevo ter ga pokopalo pod deblom. Ko so ga z muko izvlekli, je imel zlomljeno nogo 1er nevarne notranje poškodbe.
Tri sodbe v Novem mesta
Novo mesto, 20. junija.
Pred sodnikom poedincem tuk. okrožnega sodišča se jo danes vršilo več ravprav. Med drugimi so se zagovarjali nekaj nad 20 let stari hlapci ozir. delavci Plavc Alojzij in Anton ter Kovačič Ignacij iz Podboršta pri Mirni peči radi prestopka zoper življenje iu telo, Jurečič Franc, 50 let stari posestnik iz Vel. Mraševega liri Cerkljah radi enakega prestopka in Mulej Neža, 44 letna lcočarica iz Dobrave pri Ško-cjanu radi prestopka zoper občno zdravje.
Plavc Alojzij, Anton in Kovučič Ignacij «o bili obdolženi, da eo ee 15. dec. 1930 v Go-lobinjeku udeležili tepeža, pri katerem je bil umorjen Jnrc Anton. Jarca so našli 16. decembra 1930 na neki njivi pri Golobinjeku. Ker ni bilo najti nikakih zunanjih poškodb pri mrliču iu ker je vladala tedaj huda zima, so ljudje domnevali, da jc v pijanosti obležal in zmrznil. Znto so truplo pokopali, ne da bi ga bili raztelesili. Ko se je pozneje začelo govoriti, da je jure umrl nasilne emrti, so truplo izkopali iu ga raztelesili, pri čemur sta zdravnika ugotovila. dn je rajni dobil udarec na desni strani glave. Vsled tega udarca jo razpočila desna senčnica, krvaveli in otrpnili «o možgani, kar je povzročilo nesrečnikovo smrt. — Šele konec narca 1933 «c ic ugotovilo, dn so napadli rajnega Jarca obdolženci Kovačič in oba Plavca. — Obdolženci so dejanje priznali, in se zagovarjali, dn «o pokojnika tepli le zato, ker jc preklinjal in kričal »auf biks<. Z ozirom na to. da sc ni dalo ugotoviti, kateri od obtožencev je prizadejal smrtno poškodbo, so bili ob--njeni vsi radi prestopka tepeža, in sicer oba Plavca vsak na 6 ineseccv, Kovačič pn na 4 mesece strogega zapora.
Jurečič Franc jc 22. marca 1933 v Vel. Mra-Sevem udaril s koloni Cugljn Jožeta in mu pre-oinil levo podlchtnico. Pri razpravi je dejanje priznal. Zagovarjal sc je pa, da sta se s ugljem prepirala radi mejo in plota. Ctigelj ra je sunil 7. roko v prsa, kar ga je tako ujc-'ilo. dn je Cugljn s kolom udaril. Zaslišani Cngclj Jože je potrdil. da ga je Jurečič hudo ooškodovnl ter dn mu je prelomil levo podlchtnico s koloni. — / ozirom na obtoženčevo priznanje in kesanje, mu jc sdišče prisodilo 6 mesecev strogega zapora pogojno za 3 letu.
Mulej Neža, je bila obtožena, da je v letu 1935 /lasti pa 4. aprila zdravila ua Dobravi bolnike obrloma in za uuirrado.
Obtoženka je zanikala krivdo ter jc zatrjevala, da je le izjemoma dajala domača neškodljiva zdravila ljudem, ki so jo zn to nadlegovali, da pa kake nagrade ni niti zahtevala, niti sprejemala.
Sodišče je ugotovilo, da je bila obtoženka predkaznovana radi mnzuštvu in v zadnjih letih tudi večkrat radi tega v preiskavi. Čeprav jo okrajno glavarstvo in orožništvo precej strogo nadzira, vendar opravlja svoj posel dalje, ravna pa zelo previdno, tako dn jo je težko zasačiti. Ko je v začetku marca 1933 zamenjala neka ženska po pomoti zdravila, ki jih je dala obtoženka in sc pri tem tako hudo poškodovala, dn jc bilo treba klicati zdravnika dr. škilijo, ee jc ugotovilo, da je ta zdravila dobila dotičnn bolnica od obtoženke.
Sodišče jc prisodilo Mulejcvi 3 niesecc strogega zaporo ]K>gojno za 3 letu.
Radio
Programi Roffio-LftihUonn i
Četrtek, 22. junija: 0.00 šolska ura: Prenos Vidovdanske proslave iz Uniona — 12.00 Otvoritev narodno galerije — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 18.0« liadio orkester — 19.00 Sokolsko predavanje — 19.30 Razgovor s poslušalci (prof. Prczelj) — 20.00 IPro-nos iz opere: Marta, Flotow 22.00 Radio orkester — 22.30 Poročila.
Petek, 23. junija: 12.15 Plošče — 12.45 Poročila — 13.00 Cas, plošče, borza — 18.30 Radio orkester — 19.30 Pomen in reja malih živalic — 20.00 Klavirski koncert gdč. .Tadvige Požlenel — 20.45 Zabavni večer g. Bojana Pečka — 21.30 Caš. poročila — 21.45 Radio jazz.
Dru&i proprami t
Petek. 23. junija:
Belgrad: 20.30 Mozart: trio zn klarinet, violo in klavir. 21.30 Radio orkoster. — Zairrob: 20.30 Prenos iz Belgrada. — Dunaj: 19.00 Koncert dunajske filharmonije. — Budimpešta: 20.10 Ciganska glasba. 21.45 Koncert opernega orkestra. — London : 20.00 Koncert vojaške sodbe. 21.00 O rele. zbor. — Milan: 20.30 Simfonični koncert. — Mfln-cho ii : 21.10 Koncert glasbene akademije. — Prajça: 21.25 Violinski koncert.
Poizvedovamep
Mala rjava boa se je izgubila v Novem Udma-tu. Odda nai sc: Novi Udinat. Na klančku 5.
Že večkrat (prim. 11. jan.) smo navedli razloge, zakaj je izvoz našega žita skozi naša jadranska pristanišča namesto skozi dosedanja izvozna pristanišča Črnega morja ue samo v korist napredka teh pristanišč in naših pomorskih družb, temveč ludi v korist boljšega in hitrejšega plasiranja žita samega. — Nadalje smo (19. aprila) doknznli, da so naša prevozna sredstva, kot tudi kapaciteta obstoječih prometnih linij, katere gravitirajo od naših žitorodnih cenlrov k Jadranu zadostna, da zamoremo z njimi prevoziti vso količino žita, katera nam preostane zn izvoz preko Jadrana.
Pokazati hočemo, da je možnost te smeri izvoza popolnoma v naših rokah, če zraven navedenih dejstev pokažemo samo Se malo dobre volje v korist naših pristanišč s tem, da doprinesejo merodajne državne prometne institucije v svoji izvozni tarifni politiki vsaj tolikšne žrtve v obliki znižanja teli tarif, kolikor so jili doprinesle prej v korist izvoza preko tujih luk v severno smer po Donavi in pa v vzhodno smer proli črnemu morju.
Velike prednosti izvoza v smeri proti Jadranu bi bile pred vsem:
1.	Vsi transportni stroški ostanejo v naših rokah, deloma državnih deloma privatnih.
2.	Podpirajmo pri tem izvozu siromašno prebivalstvo naših najpastvnejših krajev, s čemur si prihrani država na drugi strani lep. vsote za podporo teh krajev.
3.	Damo zaslužka našim pristaniščem in morskim prevoznim društvom 1er si prihrani na ta način država zopet na raznih subvencijah za iste.
4.	Naše dobro blago ostane na celem potu poti našo kontrolo: tipizacija in standardizacija naših žit je osigurana.
5.	Tuja konkurenca je pri tem prevozu izključena, ker tolčemo lahko isto vedno s primerno elastičnostjo naših lastnih tarif.
6.	Ta prevozna pot je tako do Sredozetnnih kol tudi do Severno morskih pristanišč mnogo krajša, kol pa izv zua pot v dosedanjih smereh.
Tarifska &tran tega izvoza pa izgleda takole: Naše železniške prevozne tarife za žito — po tako zvani »luški tarifi« — so prilagojene razmeram katere so vladale za časa, ko je bila tarifa izdelana, t. j. v konjunkturi leta 1920. Takrat pa so bile cene žitu za 50% višje od današnjih.
Tudi donavske prevozne tar'îe so bile lakrn za 50% višje, kot so pa današnji Ker so pi donavska parobradska <1 rušiva pri poznejšem pndcu žilnih cen uvidela. nemožnost tedanjih prevoznih tarif, so sama od sebi zn'žd.i svojo lariie za žito od 30 dol. centov na 19 in 18 loi. centov (od 1710 na 1026 par od 100kg).
To znižanje iarif 4e Slo seveda sl.no v korist izvoza rečnega brodarstva po Donavi, t. v severno in vzhodno smer. Dočim naša želozniškn uprava, pa tudi Rečno plovidba za Savo do Siska, nista ničesar ukrenile, da bi prilagodile svoje ta-, rife znižani ceni žita ter je postal vsled tega tudi vsak izvoz našega žita preko Jadrana po železnici ali kombinirano s parobrodom do Siska in potom z železnico do morja nemogoč.
Elastična prilagoditev tarif donavskih paro-brodskih društev žitnim cenam na eni strani in popolna pasivnost naše železniške uprave do tega dejstva na drugi strani, je dovedla tako daleč, da se prevaža danes žito iz Vojvodine cenejše po Donavi preko Črnega morja v Solun, kot pa z našo železnico direktno skozi Skoplje.
Še bolj karakteristično za lo nesorazmerje med navedenimi tarifami in našo »luško larifo« do jadranskih pristanišč pa jc dejstvo, 'da se_ prevaža naša vojvodinska pšenica ccnejše preko Skopi ja— Soluna in po Sredozemskem morju do Splita, kot pa direktno preko Zagreba po liški progi do Splita. Mnogo vagonov naše pšenice je bilo letos prepeljanih v omenjeni relaciji i/. Vojvodine za prehrano mesta Splila.
Zato tudi ni čudno, če gredo tudi vse naše zaloge žita, katere so namenjene izvozu v sredo-zemna in severna pristanišča po Donavi preko Re-gensburga in preko Braile in Galca po morju v namembena pristanišča, med tem, ko leže naša Jadranska pristanišča prazna in brez posla 1er se na la način tudi ne morejo spopolnjevati in izgradili v potrebni meri. Isto velja seveda tudi za naša Jadranska parobrodna društva.
Če pogledamo zgodovino evropskih pristanišč, vidimo, da so se pričela razvijati in spopolnjevati šele tedaj, ko je csigurala železnica pristaniščem s primerno tarifno politiko zadostno izvozno in uvozno tonažo.
Mi podpiramo z našim uvozom in izvozom danes z 90% tuja pristanišča, pa še prevoz v te tuje luke vrši samo z 20% naša zastava. Res je, da gre naše žito do Braile v veliki večini z našimi rečnimi brodovi, toda vse razne pristojbine kakor pretovor v Braili, razne pristaniščne pristojbine, takse za osiguranje ild. gredo v luje roke ter podpiramo na ta način z našim denarjem izgraditev, izpopolnitev in prosperiteto tujih pristanišč.
Kakšno nesorazmerje je nastalo po prej omenjeni prilagoditvi donavskih prevoznih tarif žitnim cenam v škodo naših pristanišč kot izvoznih točk za naše žito, naj pokaže sledeča tarifska situacija iz zadnje žitne kampanje, ki pa velja tudi še dane».
Prevoz 100kg žita iz Vojvodine do Braile z Kečno plovidbo stane 1026—1083 par, med tem ko stane prevoz istega žita preko Sušaka in Splita z železnico 1900—2200 par.
Velika razlika v škodo jadranskih pristanišč je samo v prevozu do morskih izvoznih pristanišč. Železnica bi torej morala izenačiti svoje izvozne tarife za Sušak in Split vsaj s tarifami Hečne plovidbo do Braile, šele potem bi se moglo žito izvažati preko Jadrana.
V enem slučaju (Novi Sad—Marselj) je razlika v škodo Jadranskih pristanišč 580 par, v dru-1 «eni slučaju (Novi Sad—sev. morje) pa 044 par. j Železnica bi morala torej v svrho konkurenčnosti znižati svojo tarifo za srednje-evropslce luke za : 580 par za severno-evropske pa za 614 par.
Še ugodnejšo kot zgornja kalkulacija pa izpade primerjava prevoznih tarif od naših železniških J postaj, katero ne ležijo ob plovnih rekah, do prej i omenjenih eredozemnili oziroma severno - morskih I pristanišč. V lom slučaju bi bilo treba znižali ; naše železniške tarife samo za 160—200 par.
Eventualna zguba, katero bi utrpela železnica : pri znižanju svojih Iarif, bi bila nadoknadena z ! mnogo povečanimi transport i ne samo iz naših žitorodnih krajev, temveč tudi romunsko in mad-jarsko žilo bi pri ugodni tarifni situaciji potem gravitiralo preko naših železnic v naša pristanišča. In lo je bil pa nazadnje tudi končni cilj vlade pri izdelavi načrta za vse naše Jadran, železniško progo.
Pri vsem tem pa je trebil ludi upoštevati, da bi pri prevozu preko jadranskih pristanišč ostali ne samo transportni stroški do jadranskih pristanišč v naših rokah, temveč tudi morski prevoz bi lahko vršile naše morske pnrobrodne družbe, med leni, ko gre ta prevoz i/, črnega morja izključno pod tujo zastavo.
Postranski stroški za prevoz 1 vagona žila preko Braile znašajo okoli 000 Din. Tudi ta denar bi ostat pri izvozu preko Jadrana v naših rokah. — Pri tej smeri izvoza bi odpadlo ludi vsako posre-
dovanje tujih špekulantov, kar ne donaša samo velike prihranke, temveč bi postala ua ta način kupčija domačega izvoznika mnogo enostavnejša, brez komplikacij iu mu omogočil:! sigurno kalku-liranje za celo prevozno pot.
Rečna plovidba, ki prevaža po večini naše žito preko Braile, je morala znižali svoj« tarife v konkurenci s tujimi brodarskimi društvi za mnogo več kot pa bi morala po gornjem računu znižati železnica svojo tarife v svrho konkurenčnosti za izvoz preko Jadrana. Nazadnje pa je tako Rečna plovidba kot železnica državna institucija. Prevoz do morskih uklonih pristanišč bi ostal torej v obeh slučajih v naših rokah, a s prevozom preko Jadrana bi pridobili pri tem šc morske prevozne in pa ne ravno majhne postranske stroške, zraven vseh drugih prej navedenih koristi.
Nagtasiti pa moramo tudi še to prednost izvoza preko naših pristanišč, «Iu bi bil la prevoz pri navedenih relacijah za kakih 10—14 dni krajši kol pa preko Braile, kar igra pri plasiranju robe ne samo jako važno, temveč v mnogih slučajih direktno odločujočo vlogo.
1'ri poslednjem zasedanju tarifnega odbora je državna Rečna plovidba menda izrazila svojo pripravljenost za sodelovanje z železnico pri izvozu našega žita preko jadranskih pristanišč. S princi-pielnim pristankom na to sodelovanje pa še ni rečeno, da hoče Rečna plovidba znižati ludi svoje tarife na relaciji za Sisak, katere so danes skoraj ravno lako visoke kakor pa za dvakrat daljšo pot do Braile. Menda ne misli Rečna plovidba, da bo vse žrtve za omogočenje tega izvoza nosila želez-' niča. Naglasili smo pa. da jo la kombiniran izvoz (Rečna plovidba in železnica) mogoč samo ledaj, če zniža Rečna plovidba svoje v poštev prihajajočo tarife za 50%, železnica pa za 30—35%.
Produkcija premoga
v Sloveniji
Podatki za mesec april kažejo, da je produkcija nadalje padla, znašala je samo 83.845 ton v primeri s 94.564 tonami v marcu in 92.433 tonami v aprilu lani. Skupno smo v prvih 4 mesecih nakopali v Sloveniji 387.899 ton premoga, lani v prvih štirih mesecih pa 462.106 ton. Gibanje produkcije nam kažejo naslednje številke v tisočih tonah:
1932 1933 januar	132 115
februar	122 94
marec	117 95
april	92 84
Lanski padec od marca do aprila je bil zna\-nejši kot letošnji, iz česar bi lahko sklepali na nekakšno ustaljenost v produkciji.
O prodaji pa govore naslednje številke (v oklepajih podatki za marec): železnicam 32.12$ (32.573), brodarstvu 304 (—), industriji 31.193 (35.812), za hišno porabo 3016 )6305), ostalim 4461 (5070), izvoz 395 (285), skupno prodanih 71.498 ton (80.659 ton), nadalje je znašala lastna poraba 4291, deputati 2476, skupno 6767 18181 )ton, od zalog pa je bilo odpisanih radi prodaje v zadnjih šestih mesecih 7628 ton, zaradi tega je tudi razumljivo, da so zaloge padle od 146.941 na 144.893 ton, dočim so se lani meseca aprila zaloge povečale od 125.883 na 129.304 tone. V ostalem se pa položaj v aprilu ni izboljšal, ker je bilo prodanih okoli 9000 ton manj kot v marcu.
Število delavstva še nadalje pada: od 6211 v marcu na 6099. Pripominjamo, da jc lani v aprilu število zaposlenih delavcev padlo od 6941 na 6684. Nadalje je bilo letos v aprilu zaposlenih 229 uradnikov ter 205 paznikov.
Važno jc tudi, da je število šihlov padlo od 134.982 lani na 104.846 letos, nadalje pa mezde rudarjev od 6,684.000 na 5,251.000 Din. V prvih štirih mesecih je znašal zaslužek delavstva 23.05 milij. dinarjev.
Borzes
Denar
Dne 21. junija.
V današnjem promelu so ostali neizpremenjeni tečaji Berlina. Curiha. Pariza in Prage, popustil jo edino New York, dočim pa so vse druge devize narasle.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.85, na zagrebški po 8.75 in belgrajslo po 8.875.
Ljubljana. Amsterdam 2307.63 —2318.99, Berlin
1360.14—1370.94,	Bruselj 801.03—805.57, London 104.75—196.35, Curih 1108.35—1113.85, New York
4617.15-4675.41,	Pariz 225.88—2,27, Praga 170.79 do 171.65, Trst 300.18—302.58.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 53.957 Din.
Curih. Pariz 20.38, London 17.60, New York 421.5, Bruselj 72.425. Milan 27.15, Madrid 43.90, Amsterdam 208.15, Berlin 122.90, Dunaj 73.15 (57.12), Stockholm 90.50, Oslo 88.80, Kopenhagen 78.5, Praga 15.42, Varšava 58.05, Atene 2.98. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirii
Tudi danes je bila tendenca čvrsta in so tečaji tudi deloma narasli. Posebno so narasli do-larsiki papirji. Med njimi je bilo na zagrebški borzi 2000 dol. 8% Blera, nadalje je bilo zaključenih 40 delnic Priv. agr. banko.
Ljubljana. 7% inv. pos. 41.50—43, agrarji 20.50 den., vojn ašlcoda 197—199, begi. obv. 32.50 den., 8% Bler. pes. 35—37, 7% Bler. pos. 38.50—34.50. 7% pos. DHB 51—54, Trboveljska 185 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 42 den., agrarji 26.50—27.50, vojna škoda 197—199, 7. 196—197, 6% begi. obv. 33 den., 8% Bler. pos. 36.60-38 (36, 37), 7% Bler. poe. 35 -36.50, 7% pos. DHB 51—53.50. — Delnice: Narodna banka 3750-3900, Priv. agr. banka 218—220 ( 218, 219. 220), Nar. šum. 25 den., šečerana Osjek 145 bi., Impcks 50 den., lsis 30 bi., Trboveljska 175 hI.
Bctprail. Narodna banka 3800—3900. Priv. agr. banka 222-223 (223), 7% inv. pos. 43.50 - 115). vojna Skoda 198—100 (199, 198), 6?» begi obv. 33.75-34.25 (33.75), 8% Bler. pos. 37.50 den. (38, 37.50), 7% Bler. pos. 35.50—86.50. 7% iios. Drž. hip. banke 52—53 (52, 51.50).
Dunaj. Don. sav. jadran. 54.30, Alpine 12.78, Trboveljska 14.32.
Žitni trg
Novi Sad. Koruzo: bč. in srčni. 66—68, bč. okol. Sombor tki—08, slavon. 71—73. bč. za julij 69 71. ban. 65—C7, бгеш. za julij par. Indjija 69--71. b,'. ladja Begej, Tisa in Donava 70—72, bč. ladja Sava 69—71. - Ostalo neizprenienjcno. Tendenca priiazua. Promet: 34 vaeonov.
MALI OGLASI
V malih oglatih теЦв »take besede Din l'—; ienitovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek ia mali oglas Din tO-—. Meli oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega Enačaja se računa enokolonska 3 mm flsoka pelllna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prtloiitt znamko.
Letovišča
Naravno letovišče
in kopališče Sorli, Gorenja vas, Poljanska dolina, se priporoča. Penzi-ia 32 Din.	(L)
Prodajalka
želi premeniti službo, najraje v okolico Ljubljane. Pomaga tudi gospodinji. Cenjene ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod »Značaj-na« 7045._(a)
Ženska
srednjih let želi mesto v pomoč pri prodaji po sejmih ali kjerkoli. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7046._(a)
Katera veletrgovina
ali pisarna bi zaposlila zanesljivo trg. izvežbano moško moč z mnogoletno prakso kot skladiščnika, ekspedienta, kletarja ali hišnega elektrika. Vstopim tudi kot sluga in tudi na deželi. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv uslužbenec« št. 7063.	(a)
Muz bo dobe
Denar
Poceni posojila
počenši od 2000 Din do 500.000 Din za vse svrhe, stanove in poklice, od-plačljivo v malih meseč. obrokih, dajejo »Stavbne Mobilne Zadruge«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. — Iščejo poverjenike! (d)
1
Dijaki
Zastopnike
išče posojilnica za obisk privatnih strank za zaključevanje posojil. - Ponudbe na »Kreditna zadruga«. Ljubljana, poštni | predal 307. - Znamki za odgovor!	(b) ;
' p Soier-mehanik
s triletno šofersko prakso, zmožen vseh popravil in manjše kavcije, dobi službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trezen šofer« št. 7060.	(b)
Prodajalko
ali izučeno strojno pletil-ko, najraje z dežele, sposobno sejmarstva, govorečo sloven. in nemško, z odgovarjajočo kavcijo, sprejmem za specijalno trgovino nogavic s 1. julijem. Ponudbe z navedbo plače na L. Bandek, trgovina nogavic, Celje, Gosposka ulica 20. (b)
Šoferska šola
I. Gaberščik. sivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica.
Dva dijaka
se sprejmeta v vso oskrbo po zmerni ceni.	Ljubljana, Miklošičeva	cesta št. 7/II., levo.	(D)
Stanovanja
ODDAJO: Opremljeno sobo
čisto in zračno, oddam s 1. julijem. Poizve se od 14 do 16 ure: Poljanski nasip št. 10-IL, desno stopnjišče — Požar, (č)
Komfortno stanovanje
v Dalmatinovi ulici
se odda.
Izve se v podružnici „Slovenca", Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
Stanovanje
3 sobno za 500 Din in trgovski lokal s sobico -takoj oddam. Valentin Vodnikova 15, Zelena jama.	(č)
ODDAJO: Lokal
pripraven tudi za pisarno se odda za avgust. Tyr-ševa (Dunajska) 36. (n)
VELIK LOKAL
na vogalu, • v kioskih Scherbaumovega dvora v Mariboru, in tudi manjši lokal istotam, se oddasta takoj v najem. Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu v Mariboru (Scherbaumov dvor).
П	Naročajte
	SLOVENCA-
u	najcenejši s/ovensb' dnevnik
Posestva
Hišico
z njivo in nekaj vrta v Petrovčah bi rad zamenjal za hišico na periferiji mesta Celja. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju.	(p)
Kupimo
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, kupi Alojzij Zajec, Coj-zova cesta 1 /II.	(k)
Vsakovrstno
ZlatO knpnle
po najviSiih cenah
CERNE, iuvelir. Ljubljana, Wolfova ulica IL *
Kredenco
temnorujavo, orehovo — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kredenca« 7079.	(k)
I
Pohištvo
i
Pohištvo
dobro ohranjeno, iz hrastovega lesa, za samca, se proda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7044.	(š'j
Jedilnico
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z natančnim opisom pod »Jedilnica« št. 7065 na upravo »Slovenca«.	(š)
Pohištvo
Lesna industrija »Javor«, Logatec, ima skladišče v palači Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vhod z vogala. Prodajamo tudi na vložne knjižice.	(š)
Mali avto
dvosedežni, štedljiv, dobro ohranjen, kupim. — Tankovič, Jernejeva 8. f
Motor Opel
brez prikolice, 500 ku-bikov, turing, odlično ohranjen, prodam, ker rabim gotovino. — Cena 14.000 Din, sprejmem tudi polovico na hranilne knjižice. Miklavčič, tovarna Lutz, Ljubljana VII.
Ford, tovorni
1500 nosi, stara tipa, toda odlično ohranjen, prodam do 1. julija brezpogojno za izjemno ceno, toda čimpreje. Ing. Gu-zelj, tovarna Lutz, Ljubljana VII.	(f)
ГДТГЕТиТД
Modna konlekcijal
Najboljši nakupi A. Pre-sker. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14.	(1)
Fižol
koks - prepeličar, zbran, zadnje letine, dobavlja po najnižji ceni ter kupuje lepe orehe tvrdka Franjo šoper, Hrastnik. 1
Usnje
vse vrste po najnižjih cenah dobite pri
Viktor Legan
trgovina in tovarniška zaloga usnja, Ljubljana, palača .Dunav'(Beethovnova ulica)
Vse po 12 Din
damske flor nogavice, damske rokavice, moške nogavice in rokavice -otroške nogavice po 3 D. Nogavice »Bemberg«, dr. z o. z.. Ljubljana. Miklošičeva cesta 14.	(1)
Domače salame
prvovrstne, in ogrske — kakor tudi polnomasten polementalec, nudi tvrdka 1 Buzzolini delikatesa. zajtrkovalnica	II)
Čebelarji!
Kompleten čebelnjak z vsem orodjem in 18 komadov polnih panjev — takoj prodam. Informacije daje g. Gorupec, Dunajska 31, Ljubljana. (1)
Geotji iz wwega p&tnct
3 ђот/кпасуапи v- razm/j tcLfoafy
125-. ^
beli z rudečim usnjem
belI z rujavim usn/em
•Humani*
LIUBLIANA, Dunajska cesta la MARIBOR, Gosposka ulica 17 CELJE, Aleksandrova cesta 1
Nogavice, rokavice
ш pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneie ш naiceneje tvrdka Kart Prelog Ljubljana. Židovska ulica in Stari tre. П)
Lanene tropine
in druga krmila nudi nnjccnje veletrgovina žita in moke
A. VOLK, LJUBLJANA
Rcsljevn cesta 24.
širile »Slovenca«!
Otomane
žimnice (modroce) peresnice. spalne fotelje divane, Couch zofe ter vsa tapetniška dela izvršuje po konkurenčnih cenah, ter se priporoča
F. Sajovic. Liubliana, Stari ira 6
Razne rane in kožne bolezni
razpokano kožo. srbenje, otiske, izjede od vlage ali znoja, volka od hoje, osobito pri otrocih hraste, opekline in ozebline se zdravi in preprečuje z redno uporabo splošno znane
LJEKOVITE BARTULIĆEVE MASTI. Cena škatli 10 Din. Proizvaja in stavlja v promet stara, leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije v Zagrebu, Dolac, poleg tržnice, lekarnar Vladko Bartulič.
t V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin, brat, vnuk, nečak, bratranec in svak
IVAN PUCELJ
dijak VI. razreda klasične gimnazije
v torek ob pol 11 zvečer, previden s svetimi zakramenti, Bogu vdano izdihnil svojo blago dušo
Pogreb bo v petek ob 8 zjutraj iz hiše žalosti v Žlebiču št. 14 na pokopališče k Sv. Križu.
V Žlebiču, dne 21. junija 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.

Kdor želi
zidati lastno hišo, poravnati svoje dolgove, prevzeti posestvo, izplačati doto svojim dedičem, mu da posojilo pod ugodnimi pogoji
„KREDIT"
gospodarska zadruga, r. z. z o. z., Celje, Aškerčeva ulica 3 (poleg hotela »Pošta«),
Ako želite, da Vam
bo dete tako zdravo in veselo -
dajte mu
za krepitev krvi, živcev in teka
„Energin" krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po 1
malo žličko okusnega »Energina". .Energin" se dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah po Din 35 —. S pošto razpošilja Laboratorij .ALGA" nn Sušaku. 3 steklenice .Energina" Din 119-—, 6 steklenic .Energina" Din 220'— In 1 zastonj, 12 steklenic .Energina" Din 440'— In 2 zastonj.
(Odobreno po min. eoe. politike ln nar. zdravja 8. St. 4787 z dne 2S.marcn 1982)
t Žalostni javljamo, da je umrla naša teta, svakinja in se-strična, gospodična
MtNKA REGALLY
uradnica Vzajemne zavarovalnice v pokoju
po dolgi in mučni bolezni v torek 20. junija ob 7 zvečer.
Pogreb se bo vršil v četrtek 22. junija ob pol 6 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice, Zaloška cesta 2.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA. Za premnoge iskrene izraze sočutja ob tragični izgubi našega dobrega, nepozabnega sina, brata, svaka in strica,' gospoda
VLADKA CAJHNA
kolarskega mojstra
kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, se srčno zahvaljujemo. Posebno smo dolžni zahvalo za častno spremstvo častiti duhovščini, požarni brambi Gaberje in Celje, Udruženju kovinarjev in kolarjev in Slovenskemu obrtnemu društvu. Nadalje vsem pokojnikovim dobrim prijateljem, kakor tudi ostalim, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti.
Gaber je- Celje, dne 22. junija 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
»O -S
<3
C O 3
o irz
>•3 s
■S ž .S
G n e
»s*
jO .
atil u
->-> S > " I
uUJ
SŽ^ S, t
•.s «I x a^
«.H ®Q
2oo
0-S
(0 rt» «t O
1-
B
e 01 > >
» o
>0 D
5 -
2.1 'C •> 2
•I
•OfT Cû Q.
Q I IS
s .
.Soi ûgû
«	.Q
P	N U-'
O	w
_	; (m
9
2f 2 N
= 2 S
cd 00 c
rr nû P
0	-O
« ,«ï I »j o j »j;-o a
N >	-
1
o «	Î o
il "3	g o j
<= a.	. «
S S; ..i é	»
îï	g "g	d
Ц l|2
4IM0 . П ■ M
J S-o ? u ll O ».
48
Samuel Lover:
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
»Na kateri cesti?«
»Na Buttermilk street, dostojanstvenih
»Ali je imel komplice?«
»Nismo ga še preiskali.«
»Pazite, mislim, ali je bil v družbi?«
»Da, rekel je, da je bil v tovarišiji, da so ga pa vrgli ven, dostojanstveni.«
»Potem je sam.«
»Da, dostojanstveni.«
»Ste ga preiskali?«
»Ne, dostojanstveni.«
»Prvo, kar vam je pri aretirancu treba storiti, je, da ga preiščete, ker ne veste, ali morda nima pri sebi orožja ali izdajalskih papirjev. Takoj ga preiščite!«
»Na povelje, dostojanstveni,« je odvrnil podčastnik in dvignil laket kakor ročaj sesalke, jo stegnil in nato skrčil, dokler se mu njegova ploska roka ni doteknila glave. Ko je potem strumno ponovil vse le kretnje ravno narobe, tako da sta mu prišli lakli zopet v veso ob strani, se je obrnil na peti in hotel odkorakati iz sobe. Tedajci ga je pa praporščak poklical nazaj in mu zelo važno dejal:
»Da ne bom več slišal o tako strašnem prekršku discipline in zanemarjanju dolžnosti! Nikdar več mi ne javite jetnika, ne da bi mogli odgovoriti na Iako važna vprašanja, kakor sem vam jih dal. Zdaj pojdite in potein mi sporočite, ko ga boste preiskali.«
>Na povelje, dostojanstveni,« je dejal podčastnik, ponovil pozdrav z običajno svečanostjo in odkorakal.
Soba, v kateri je sedel častnik, je bila samo majhen, pregrajen del stražnice. Tako je Rory, ki je imel ušesa
zato, da je poslušal, ujel vsako njegovo besedo. Ko je torej slišal povelje za preiskavo in besedo o »izdajalskih papirjih«, si je mislil, da bi bilo pismo obdržati le prenevarno. Zato se je počasi približal peči in stopil k vojakom, ki so sedeli okrog nje, in ki se niso brigali za to, kaj sta govorila častnik in seržant. Izza klobuka je potegnil v obliki vžigalice zvito Hocheovo pismo, ga držal predse in prav nedolžno govoril:
»Prosim, oprostite mi, gospodje, ako nadlegujem. Zelo bi vam bil hvaležen, če bi mi hoteli prižgati ta košček papirja, da bi si zapalil pipo, zakaj zelo mrzlo je in ves sem premočen.«
Eden od vojakov je ustregelprošnji. Tako nažiganje je bilo namreč nekaj običajnega. Rory je govoril tako hladno, da se v nikomer ni mogel niti zgeniti najmanjši sum, da je ta košček papirja kaka važna listina, od katere je bilo odvisno Rorijevo življenje ali smrt. Prižgani papir mu je vojak pomolil čez raihe tovarišev in Rory si je prižgal pipo s hladnokrvnostjo, ki bi delala čast vsakemu Indijancu. Ker se je papir za njegovim mokrim klobukom zmočil, je tako počasi gorel, da še ni dogorel, ko se je podčastnik vrnil. Rory se je sklonil čez hrbet j vojaka, ki mu je storil uslugo, in se zahvalil, rekoč >Hvala lepa, gospod«, ter vrgel ostanek papirja v ogenj prav tisti trenotek, ko se je podčastnik vrnil izvršit pra-porščakovo povelje.
Ko so ga preiskali, kajpada niso našli pri njem nič protipostavnega. Po preiskavi je Rory zopet sedel in zelo zadovoljno in nedolžno puhal iz pipe. Tedaj pa se je zgodilo, da so privedli drugega jetnika, ki je na ves glas protestiral, da ni in ni tisti, za katerega ga imajo, česar mu pa straža, ki ga je pripeljala, ni verjela.
»Čudim se, da se niste bali priti nazaj v hišo, ko ste prvikrat srečno odnesli pete,« mu je rekel eden od tistih, ki so ga privedli. _
»Saj vam pravim, da nisem bil prej tam,« se je branil mož.
»Kaj, staremu vojaku boš to pravil?«
»Pa vendar je tako.«
»Pšt, pšt,« je ugovarjal vojak. »Iskali smo te že prej, pa si se nam izmuznil.«
»Nisem se vam izmuznil, še enkrat vam povem, da ne; bil sem samo enkrat tam.«
»Beži,« se mu je rogal vojak. »Zakaj pa je zvonec zvonil, kaj?«
»Vrag je zvonil, ne pa jaz,« se je pridušal mož. Ro-riju se je zjasnilo. »To mora biti Darby, tisti Darby. ki je metal kamenčke, ko se je Betty tako silno prestrašila,« si je mislil. Pomiloval je ubogega moža, ki so ga zamenjali z njim, ki je v resnici kalil nočni mir v polkovni-kovi hiši. Šlo mu je na smeh, a tega ni smel pokazati.
Kadil je svojo pipo in se delal, kakor da ga prav nič ne briga, kaj se godi krog njega. Novega jetnika niti pogledal ni. Več kakor smešno in čudno je pa vendar bilo, da ga je Betty zamenjala z Darbijem, vojaki pa Darbija z njim. Darby je kar naprej trdil, da je nedolžen in da ni in ni bil dvakrat v polkovnikov! hiši, a vse zastonj. Vojaki mu nikakor niso hoteli verjeti. In tako je moral sesti poleg Rorija.
In šele zdaj se je Rory ozrl nanj, da bi videl, kakše* je Beltin mož. Zastala mu je sapa, ko je v njem spoznai enega izmed mož iz tihotapčeve kleti. V hipu sta se oba spoznala, a takoj umaknila poglede, da bi okolistoječi ne zapazili, da se poznata.
»Kako neki se bo še vse to končalo?!« si je mislil Rory in se vdal usodi. Ko je pokadil pipo, se je zleknil na vojaško posteljo in trdno zaspal. Po vsem tem. kar je prestal pretekli dan in preteklo noč, na vse zadnje niti čudno ni, če je spanec objel Roryja, fanta, ki je bil vedno poln upanja, in ki ni poznal strahu.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel ('.et.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Franc Kremžar.