.................«""■«»..............
TELEFON: CHelaea 3—1242
No. 1 73. — Stev. 1 73.
Entered as Second Glasi Matter September 21, 1903, »t the Port Office at New Yprk. N. Y., under Act of Oongreia of March 3, 1879.	TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, SATURDAY, JULY 25, 1936 -SOBOTA, 25. JULIJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
BORBA ZA POSEST SPANSKEGA GLAVNEGA MESTA
~v	"	----
Železniške družbe bodo pomagale farmerjem
VLADNE ČETE SO PREMAGALE FAŠISTE IN PO HUDEM BOJU ZAVZELE SAN SEBASTIAN
Tri nove vladne armade proti vstašem. — Fašisti so bili v treh bitkih premagani in se ipthajajo v divjem begu. — Aristokrati v španlskem kopališču se boje za svoje življenje. — Francoska letala se smejo le na razdaljo 12 milj približati španski meji.
BARCELONA, Španska, 24. julija. — Tri no-Ve armade protifašistične milice, vsega skupaj 8500 mož, so odkorakale danes iz Barcelone proti Saragosi, kjer je zbrana močna fašistična posadka.
Armade tvorijo kmetje in delavci, ki so bili re-krutirani v okolici Terragone.
Iz Burgosa, glavnega stana fašistične armade na severu, poročajo, da je 4000 mož močna kolo-iia miličarjev zašla v zasedo.
MADRID, Španska, 24. julija. — Vstaška ar-rii a da pod poveljstvom generala Emilija Mola, je bila danes v Guadarrama pogorju v treh ločenih bojih pri Somo Sierra, pri Segoviji in pri Avilu popolnoma poražena. Vstaši, kar jih ni obležalo na bojišču, so se v divjem begu umaknili.
V Madridu vlada mir. Trgovine so zopet odprte in promet se normalno vrši.
Poleg San Sebastiana so vladne čete iztrgale vstašem tudi Ford Gaudelupe. Pri tej priliki je bilo usmrčenih petinpetdeset vsfcašev, ni pa znano, koliko svojih ljudi je izgubila vladna armada.
HENDAYE, Francja, 24. julija. — Španske vladne čete so po vročih bojih zavzele San Sebastian. Uporniki, ki so se večinoma zabarikadirali v kazinu in v hotelih, so bili premagani. Fašisti so imeli mnogo mrtvih.
Vladna topničarka v pristanišču in topovi na hribih nad San Sebastianom so bombardirali fašiste od jutra do večera. Železniška postaja slovitega svetovnega kopališča je pogorela.
Vladni oklopni avtomobil, ki je dopoldne vozil skozi San Sebastian, so fašisti obstreljevali, toda popoldne so bili boji končani z zmago vladnih čet.
Ker so Spanci obstreljevali francoske aeroplane, ki so hoteli bitko fotografirati, je francoska vlada prepovedala zračni promet 1 2 milj do span
ske meje.
Ob francosko-španski meji ni nikjer videti fa šistov. Španski obmejni stražniki, ki so se na strani vladnih čet udeležili bojev, so se zopet vrnili na svoja -mesta, iz česar je mogoče sklepati, da jih po zmagi vladnih čet ne potrebujejo več.
Radio postaja v San Sebastianu se je zopet o-gJasila in poziva prebivalstvo, da se združi za o -brambo republike.
Podrobnosti o dvodnevnih bojih okoli San Sebastiana je mogoče izvedeti samo od beguncev, ker do sedaj z mestom ni bilo nikake zveze. Ker ni več slišati grmenja topov, je mogoče sklepati, da je konec bojev, ali pa je vladnim četam pošlo stre-ljivo.
Se pred zavzetjem San Sebastiana so potniki in begunci poročali, da se tam bivajoči španski aristokrati boje za svoje življenje. San Sebastian je največje špansko kopališče, kjer imajo aristokrati svoje vile.
Predno so se boji pričeli, so aristokrati zaprli svoje vile ter se nastanili po hotelih pod varstvom rasističnih vojakov. Sedaj pa se boje, da jih bo ljudska množica vsled zmage vladnih čet napadla in nad njimi zadostila svoji jezi.
LINDBERGH SVARI PRED ZRAČNO VOJNO
Svet se mora zavarovati proti bombam iz aero-planov. — Na Nemčijo je napravil govor globok utis.
BERLIN, Nemčija, 24. julija. — Polkovnik Charles A. Lindbergh je v svojem govoru pred nemškimi zračnimi uradniki svaril Evropo pred bodočo vojno, ker bodo tedaj prišli do veljave v prvi vrsti aero-plani, ki bodo metali bamibe.
Svoj govor je imel pri 'banketu, ki ga je njemu v čast priredilo zračno ministrstvo. Nemško časopisje zatrjuje, da je ajegov govor napravil na vse Nemoe globok utis.
Lindbergh je rekel," da je svet v aeroplanih tako napredoval, da pred njim ni nobena stvar varna, da je aeroplan popolnoma odpravil obrambo in c!a je popolnoma premenil način vojskovanja.
Nato je primerjal razvoj čolna z razvojem letala. Oni, ki so prvi gradili čolne, niso dočakali, da bi videli, kako se je iz čolna razvila velikanska moderna bojna ladja, ki nosi težke topove. Graditelji aero-planov pa so v 25 letih doživeli popolni razvoj letala. Aero-plani, ki so bili spočetka namenjeni samo za "nedolžno1* vožnjo, danes nosijo več tisoč ton bomb in ž njimi uničenje.''
"Aeroplan," je rekel Lindbergh, "je odpravil defenzivno vojno. Svojih družin ne moremo več varovati z armado. Avijatika je prinesla revoluci-jonarno premembo svetu, ki se že trese v samih premembah. Naša dolžnost je, da storimo vse, da ne uničimo ravno tega, kar želimo varovati."
Zato je Lindbergh povdar-jal, da je treba postaviti novo varnost, ki sloni na inteligenci, ne pa na sili.
Po govoru sta ibila Lindbergh in njegova soproga gosta Luft-hanse pri čajanki na Tempel-hof letališču.
Nato so mu daili na razpolago največji trgovski aeroplan, s katerim je letel nad Potsda-raom in nad olimpijskim stadi-umom v Berlinu.
BREZPOSELNI VZTRAJAJO V KAPITOLU
Strankarski boji zavlačujejo pomoč brezposelnim. — Brezposelni sede na galeriji.
HARRISBURG, Pa., 24. julija. — Voditelji brezposelnih; ki še vedno vztrajajo v državnem kapitolu, so proti večeru poslali po ojačenje, ker se legislature še vedno ni posrečilo rešiti vprašanja glede podpore. Več sto brezposelnih je na galeriji ves dan z medklici kazalo svojo nevoljo. Rekli so, da bodo ostali v kapitolu še ves teden in da se jim bo pridružilo še večje število brezposelnih.
f^enat, v katerem imajo republikanci večino, je sprejel dve predlogi: takojšnje dovoljenje $10,000,000 za podporo brezposelnim in rzdajo državnih bondov v znesku 39,500,000 dolarjev, katero vsoto bodo krili bodoči davki.
Demokratski governer Earle pa je proti nadaljnim izdatkom iz državne blagajne. Demokratski voditelji so na konferenci z governerjem sklenili, da bodo predloge senata kratko zavrnili.
Republikanci v posla n s k i zbornici so se postavili na stran demokratov, ki zahtevajo, da je predloga vrnjena senatu in da postane celo vprašanje o podpori "mirovna konferenca". In tako sta bili obe predlogi vrnje ni senatu, ki se s svojega stališča ne gane niti za las.
STAVKARJI SO ZMAGALI
800 stavkarjev je bilo zopet sprejetih na delo. V dolgih vrstah so stali pred uradom družbe.
CAMDEN, N. J., 23. julija. — V tovarni Radio Company ef America je bilo zopet nastavljenih okoli 800 stavkarjev, ko je bila končana štiri-tedenskastavka Electrical and Radio Workers. Ostali stav-jkarji bodo zopet <v najkrajšem času nameščeni. Kot pravi u-prava tovarne, je bilo na stavki 1800 do 2000 njenih delavcev.
Navzlic temu, da je Jbila stavka poravnana zadovoljstvo obeh strank, je rekel sodnik Frank F. Neu-tze, da proti aretiranim stavkarjem ne bo milo postopal. Obravnaval je 35 slučajev ter je zaradi pomanjkanje dokazov odpustil 27 moških
in žensk Osem-pa jih je= posta- suM strugi Grand River {Ve.
T0V0RNINA PO ZAPAD. DRŽAVAH BO SK0R0G0T0V0 ZNIŽANA
CHICAGO, 111., 24. julija. — Zastopniki železniških družb, katerih vlaki vozijo skozi države, ki letos trpe vsled velike suše, so se zbrali na konferenci, da sklenejo, kaj jim je mogoče storiti za težko prizadete farmerje.
Razne oblasti so jih naprosile, da bi znižale tovornino, da bi mogli farmerji s svojih posušenih farm prepeljati svojo živino na druge kraje.
Zastopniki železniških družb pa so izjavili, da morajo celi položaj natančno pregledati, predno morejo v tem kaj ukreniti.
Ker je vedno manj upanja, da ibi mogli letos farmerji kaj pridelati, so se vlada in druge oblasti obrnile na železniške družbe s prošnjo, da čim prej znižajo tovornino.
PIERRE, S. D., 24. julija. — Velika črna vrana hodi po
NUDIST1 V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD, Jugoslavija, 23. julija. — Jugoslovanski škofje so pri vladi ostro protestirali proti temu, da se ljudje nagi kopljejo na dalmatinski orbali. Škofje v svojem pro-telstu pravijo, da poletni obiskovalci kopališč uničujejo moralo domačinov; Oblasti pa so proti kopalcem popustljive z izgovorom, da v tem letnem času prihaja v deželo mnogo tujcev, katerim morajo dovoliti največjo svoibodo.
vil pod skupno varščino $66,000 ter jih je izročil v varstvo velike porote. Prejšnji dan pa je isti sodnik postavil za 38 stavkarjev $231,000 varščine.
Ko so ob 7 zjutraj prihajali na delo delavci, ki niso stavkali, je že stalo pred vrati 100 stavkarjev. Navzlic temu, da jih je družba skozi v*es dan naglo sprejemala na delo, jih je zvečer še vedno stalo v dolgi vrsti 800. Mizarji in izdelovalci o-rodja, ki jih družba nujno potrebuje, so bili poklicani iz vrste in jim je bilo odkazano delo.
OTVORITEV ELE3KTRIČNE FARME
NOVA STAVKA V FRANCUl
PARIZ, Francija, 23. julija. — Nepričakovano so se zopet pričele stavke in se razširile tudi na kmetije v okolici Pariza ter na avtomobilske tovarne in jeklarne v severni Franciji.
Medtem ko je bilo v ponedeljek na stavki 37^000 delavcev, jih je sedaj 71,000, ko je zastavkalo v Belfortu 25,000 kovinskih delavcev, 6000 delavcev v avtomobilskih tovarnah in 600 poljskih delavcev.
BREZPOSELNI V HARRIS-BURGU
HARRISBURlG, Pa., 22. julija. — Več sto brezposelnih je prikorakalo pred Kapitol, ko je tgi-slatura končala svojo sejo, ne da bi določila kako podporo za brezposelne. Opolnoči je bil izčrpan sklad za podporo brezposelnim.
Voditelj brezposelnih, William Benjamin, je rekel: "Še več naših ljudi bo tukaj "jutri in če treba, še več dni, dokler ne dobimo 100,000,000. Bo še dovolj zabave in presenečenj."
DRANESVILLE, Va., 23. julija. — Notranji tajnik Ickes je pritisnil gumb in s tem odprl tok na prvo električno farmo.
Takoj, ko je bila odprta elektrika, so se na Rosedale farm pričele goditi čudne stvari.
V	hlevu so krave začudeno gledale, ker jih je pričela mle-sti neka nevidno sila — elektrika.
Ob pašniku je z elektriko na-( polnjena žična okraja ibranila živini, da ni mogla vhajati v škodo koruzo.
V	shrambi za jedila je neka posebna električna priprava pričela pobijati muhe.
Skozi sobe je pihala mrzla sapa.
V	kopalnici pa je 31 let stari farmerjev sin Randolph Huighes vzel v roko električne •britev.
Krave so bile pomolzene. — Muhe so bile ipofoite. Živina ni uhajala v koruzo. — Sobe so Hoile hladne kot spomladi. — Toda Hughesov sin se je vre-zal z britvijo. .
Hughesova vnukinja, 6-letna I Peggy HugheSj je tajniku Icke-t su ponudila kozarec svežega mleka.
1 "Hvala7" je rekel Ickes, ko
like rekr1) j glavo obrača z leve na desno. Mogoče išče črve, mogoče vodo. Toda črvi so poginili, voda se je posušila.
Vsepovsod smrt. Ob cestah je mogoče videti sto in sto mrtvih zajcev, ki so poginili vsled lakote in žeje.
Velika reka se je posušila. Suhe iso tudi reke Cannonball, I Moreau, White River in vse druge reke, ki so zalagali z vodo staro reko Missouri. Pa tudi ta častitljiva reka se še komaj premika. Ob bregu je mogoče videti znake, kako se vedno pomika proti srečni struge.
Od Bismaerk, N. D., pa da Pierre, S. D., na razdaljo 225 milj pripeka solnce z jasnega neba. Neprestano piha veter s hitrostjo 25 milj na uro ter dopolnjuje uničevanje solnca in zgladi polja, preko katerih je šel. Solnce in veter, veter solnce. Lakota in ismrt!
in
NEGUS PRIDE V AMERIKO
WORTHING, Anglija, 24. julija. — Abesinski cesar Hai-le Selassie je v četrtek obhajal svoj 45. rojstni dan mirno in v velikem nasprotju z zadnjim odhajanjem v Addis Aba-bi, ko je s svojimi poglavarji na veliki pojedini jedel surovo meso.
Neguš porabi več ur na dan g sestavljenjem načrta za svojo propagando, da bi zopet dobil svoj prestol.
Iz tega razloga se je tudi o-prijel misli, da obišče Združene države, da bi pridobil a-meriško javno mnenje za svojo stvar.
je nek'oliko popil,'* to je'mleko električne krave.
Nato pa kozarec ponudi dekletu.
"Ne," pravi deklica in se s prstom v ustih umakne,
TRIJE LAB0RITI IZKLJUČENI IZ ZBORNICE
Razžalili so kralja in enega ministra. — Delavski poslanci imenovali kralja zaničevanja vrednega človeka.
LONDON, Anglija, 24. julija. — V parlamentu je prišlo do velike zmešnjave, ko so bili trije laboriti izključeni, ker je en poslanec imenoval kralja zaničevanja vrednega človeka, druga dva pa sta rekla, da je notranji minister sir John Simon lažnjivec in konservativni poslanci umazane podgane.
Poslanca Campbell Stephen in George Buchanan sta zapustila zbornico v veliki jezi, J. McGovern pa se je protivil iz-ključenju. Stražnik j^ J13*0 do bil povelje, da pelje McGoverna iz zbornice.
Prepir se je pričel, ko je Simon govoril o brezposelnosti. Simon je omenil, da so otroci primorani skrbeti za svoje sta-riše. McGovern pa ga je prekinil z besedami: '1 Zakaj pa kralj ne preživlja svoje matere? Mora že biti vsega zaničevanja vreden človek!"
Kraljica-vdova Marija ima svojo lastno civilno listo.
(McGovern, ki je najljutejši med tremi laboriti, je zaklical proti predsedniku: "Well, gospod predsednik, rečem, da je notranji minister velik lažnjivec !"
Takoj nato je bilo sklenjeno njegovo izključenje z 262 glasovi proti dvema glasovoma. . McGovern pa je se dalje sedel na svojem mestu, ko ga je že predsednik pozval, da zapusti zbornico. Nato pa je prišel stražnik v hlačah do kolen in starem običaju oborožen z mečem in je bojevitega poslanca zgrabil ter ga med glasnimi klici poslancev odvedel iz zbornice.
Medtem pa je predsednik zapustil svoje mesto ter s tem prekiniJ sejo. Vzelo je 15 minut, predno se je ropot polegel in je Simon nadaljeval s svojim govorom.
NAROČITE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK v vnj^
; VUZavašl j
__________.__________
OLrAB StafeO&Z"
New York, Saturday, July 25, 1936
"Ghis Naroda"
(A Corporation)	,	^ (
Owned and Published by BWVINIO PUBLISHING COMPANY
__L Benedlk, Tnu.
an
of the corporation and addraam of above officer«:
•f Mmilistlan, New York Otj, N. I.
6LA8 NARODA (Voice-of the People)
Doj Except Sundays and HolfcUj*
Sa odo loto velja aa Ameriko la

Za pol leu.........
l«*a.......

96.00 18-00 91-60
Za New York sa celo ......$7.00
Za pol leta....................
Za Inoaemstvo sa celo leto......$7.00
Za pol leta.............i......$2^0
Subecrlption Yearly 98.00
Advertisement on Agreement
Dopisi bres podptaa In osebnosti se ne prlobčujejo. Debar naj se blagovoli poaujatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da so namttuM prej Saje bivallfifie naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.sX
"Olaa Naroda" Uhaja vsaki dan lsvsemfil nedelj In praznikov
•<GLAS NARODA". 216 W. I8th Street, New York. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—1242
UNDBERGHOV GOVOR
Charles A. Lindbergh, ki se je preselil v Anglijo, je začel potovati po Evropi.
V Združenih državah ni imel miru, najbolj ga je pa po-trla strahovita nesreča, ko so mu odvedli in umorili sina prvorojenca.
Kar potihem se je izselil iz Združenih držav.
Izza časa, ko je preletel Atlantski ocean ni posebno dostikrat svojevoljno nastopil v javnosti. Velja za skrajno molčečega in vase zaprtega človeka.
Vsledtega je vse presenetil govor, ki ga je imel ob svojem prihodu v Berlin. Govoril pa ni samo kot letalec, pač pa tudi kot človek, ki ima nekaj pogleda v bodočnost.
Javnost ugiba, če si je govoril zamislil sam ali če ga je imel po naročilu. Naj bo tako ali tako—besede, ki jih je govoril, so tako značilne, da jih svetovni tisk na dolgo in široko komentira.
Najprej je poli valil Nemce, ker imajo tako izborno razvito trgovsko zrakoplovstvo, nato je pa začel govoriti o letalih in o vlogi, ki jo igrajo v modernem času.
—	Ljudje, ki so stekali prvi čoln, niso dočakali časa, ko se je čoln razvil v moderno bojno ladjo.
—	Z nami letalci je pa drugače. Letalstvo je staro komaj par desetletij, pa smo že jjriča, ko so se nedolžna platnena krila spremenila v nosilce uničenja, ki je bolj usodno kot so topovi bojnih ladij. Aviatika je odpravila defenzivno bojevanje. Zdaj ni več mogoče z armado zaščititi osrčja dežele.
Govornik je jwudaril, da govori kot civilist in da nikogar ne zastopa.
Zato se je čuditi, da je povedal nekaj takega nazijski Nemčiji, katera se mrzlično oborožuje na kopnem in na morju 1er skuša postati tudi v zraku močnejša kot so druge države.
—	Mi aviatiki, — je nadaljeval in zaključil, — imamo veliko nalogo in veliko odgovornost. Svetu moramo dati novo vrsto jamščine in varnosti, čije temelj ne bodo utrdbe, pač pa razum.
TANSKO JEZERO IN ANGLIJA
Marsikdo se čudi, da so postali Angleži nenadno tako popoustljivi glede problema Tanskega jezera, ki je bilo glavni vzroki da so tako nasprotovali italijanski zasedbi Abesinije.
Toda to njih zadržanje pojasnujujejo sedaj neki britski strokovnjaki, ki pravijo, da vsakokratni lastnik Tanskega je zera nikakor nima možnosti v rokah, da bi po mili volji povzročal sušo ali poplavo v Egip tu in Sflčdanu. Sicer prihaja iz tega jezera Modri Nil, toda ta dobiva iz jezera le 109 kubičnih metrov vode na sekundo. Pri Kartumu, kjer se združita Modri in Beli Nil, vodi prvi povprečno 1036 kubičnih metrov vode na sekundo s seboj in ogromno večino te vode ne dobiva iz Tanskega jezera. Tansko jezero oddaja celotnemu Nilu torej zelo omejeno količino vode, komaj 5 odstotkov.
Ce niso to samo tolažbe po vzgledu zgodbe o kislem grozdju—T Iz zgodovine je namreč točno znano, da so aibesinski vladarji ob raznih prilikah zaprli Egiptu dotok vode iz Tanskega jezera in vsakokrat je bila posledica velika suša v Egiptu.
NKKAJ ZA IZUMITELJE.
NEZNANJE ANGLEŠČINE^ DOKAZ 0 ZAKONITEM PRIHODU
Ta je petnajsti izmed vrste člankov o naturalizaciji in državljanstvu.
m
Neki ameriški milijonar, ki je postal milijonar z važnim izumom, je nekemu reporterju o-znaČil deset izumov, ki so ta oas baje najbolj potrebni in ki bi iznzniteja spremenili v milijonarja. Ti izumi so:
3, Dieselov motor za transportna letala.
. 2. Ceneno letalo po načinu avtogirov, ki bi ga lahko imeli vedno pripravljenega v vrtu in s kalterim bi se lahko neposredno pred vrati dvignili v zrak ter bi pristajal isto tako pred vrati.
3. Pridobivanje sile iz sončnih žarkov, plime in oseke ter zemeljske notranje toplote.
4.	Luč, ki bi prodirala skozi meglo.
5.	Proizvajanje električne sile neposredno v premogovnikih od koder bi se dpvagjala v mesta za kurjavo, pogon in svetlobo.
6.	Izum mrzle luči, kakršno proizvajajo kresnice.
7.	Govoreče knjige.
8.	Papir iz trave namesto iz lesa. Gozd rabi petdeset let, da fvzrase, potem pa napravijo iz njega v podobi papirja v nekoliko dneh maknl&turo.
9.	Avto brez stikanja.
10.	Umetna hrana, ki bi upoštevala vse znanstvene ugotovitve, __________
Imamo znatno število inozem-cev v Združenih državah, ki bi radi postali ameriški državljani, ali jih kak razlog zadržuje. Dva izmed najobičajnih zadržkov sta nezmožnost govoriti angleški in nezmožnost dokazati zakoniti prihod.
Naturalizacijski zakon predpisuje, da nikak inozemec ne more biti naturaliziran v državljana, ako ne zna govoriti angT lefeki. Za časa ljudskega štetja leta 1930 je bilo 1,225,000 inozemcev, ki niso govorili angleški. Večina teh ljudi je dosegla ono srednjo starost, ko je človek nagnjen misliti,, da 4'rje prelkasno učiti se."
Naučiti »se angleški je stvar največje važnosti. Pa ne le za to, kar je to potrebno za ameriško državljanstvo. Znanje angleščine utegne biti ključ do boljše službe in do večje plače. Omogočuje razumevanje svogih lastnih otrok in ožji stik z njimi, kakor tudi -večjo vdeležbo v splošnem javnem življenju in živahnejši stik s sosedi.
Ali se more inozemec ali ino-zemka naučiti angleški, ako so srednja leta že minula? Odgovor je odložen ''da." Nekdaj se je mislilo, da človek more biti kedaj prestar, da bi se učil, ali nedavna raziskovanja so dokazala, da človek ni nikdar prestar za učenje in da marsikaj ljudje srednje starosti in tudi starejši ljudje se učijo še boljše kot otroci. Nadarjenost za u-čenje jezika je seveda različna, ali ije prav malo ljudi, če sploh kdo, ki so se zares potrudili naučiti se angleški, pa da ne bi uspeli.
Breaplačni tečaji za učenje angleščine so na razpolago v ameriških ljudskih šolah v vseh večjih in tudi v mnogih manjših mestih. Skoraj v vsakem^ večernem tečaju je lahko najti moške in ženske, stare šestdeset let in celo več, kot sedemdeset let, ki se učijo angleški in ki uspešno prestanejo naturalizacijski izpit. Naučiti se novega jezika ni seveda lahko stvar, pač pa nekaj, kar se doseže hitreje, kot večina ljudi predstavlja. Pogum, da se začne, in vztrajnost v nadaljevanju sistematičnega učenja sta glavna predpogoja za pridobitev zadostnega znanja angleščine, ki bo v velikansko korist inozemca, naj postane ameriški državljan ali pa ne. Citati m pisati angleški je važno, ali vse, kar naturalizacijski zakon zahteva, je zmožnost govoriti angleški.
Druga navadna ovira za državljanstvo je nezmožnost dokazati zalkoniti prihod. Razun ako je inozemec prišel v Združene države pred dnem 29. ju-r nija 1906, on mora dobiti spričevalo o prihodu, ipredno^more biti naturaliziran. Da ga dobi, mora pokazati, kdaj in kam je prišel. Dostikrat je inozemec pozabil ime ladije, s katero je prišel, ali dan in mesto prihoda. plasti, je temu tako, ako je inozemec prišel sem, ko je bil še otrok. V nekaterih .-lučajih se je dogodilo, da je bilo ime izpuščeno iz seznama potnikov ali pa da je bilo ime tako zmrcvarjeno, da oblasti ne morejo potrditi zakonitega prihoda, tudi če so podatki glede prihoda istiniti.
Take težave v dokazovani ju zakonitega prihoda so dostikrat sitne, ali ne nepremagljive. Ako se inozemec potrudi pregledati stare zapiske ali poskusi spominjati se takih podrobnosti, kot da-li je prišel blizu kakega praznika, koliko dni je bil na poti itd., je mogoče priravnati take informacije s seznami prihodov parnikov in ugotoviti, v jako mnogih slučajih, pamik, s katerim je inozemec prišel. Ako pa vse to je brezuspešno oziroma ako je inozemec prišel nezakonito pred dnem 3. junija 1921, mu zakon dovoljuje, da se registrira, in more na podlagi te registracije dobiti spričevalo o prihodu. Pristojbina za to registracijo stane $10.
Ta odpomoč je na razpolago za vsakega inozemca, ki je prišel v Združene države pred dnem 3. junija 1921, tudi če ni .bil zakonito pripuščen, pod pogoji pa, da je je od prihoda stalno stanoval v Združenih državah, da je oseba dobrega moralnega značaja in da ni podvržen deportaciji. Ako pa je inozemec prišel nezakonito kasneje kot dne 3. 'junija 1921, nič se ne da napraviti. Ako je prišel kasneje kot 8. junija 1921 ali prej kot 1. julija 1924, on ne more po obstoječih zakonih legalizirati svoje bivanje, na dragi strani ne more niti biti deportiran. Predlogi, da se tudi 'tiej sikupdni inozemcev dovoli pravico do registracije, so bili že pred Kongresom in je pričakovati, da Kongres prej ali sleij razteže tudi na to skupino pravico do registracije in dosledno do naturalizacije.
Ako pa je inozemec prijel nezakonito v Združene države kasneje kot dne 1. julija 1924,
Iz Jugoslavije.
OBSODBA ZARADI DENARNIH NAKAZIL IZ AMERIKE
Na pošti v Jastrebarskem so pri kontroli letoks spomladi u-gotovili, da je izginila poštna vreča, v kateri je bilo 78 priporočenih pisem. Mnogo taikih pisem z denarnimi nakazili in tudi z dolarskimi bankovci je bilo iz Amerike. Tatvine dolgo niso mogli razkrinkati, toda u-praviteljici pošte, stari vestni uradnici, je bila naložena odškodnina v anesku 60,000 Din. Zaradi tolikega bremena in sumničenija, je poštarica obupala in si vzela življenje. Nekaj mesecev pozneje pa je nepriča-kovaino odpovedal svojo službo poštni sluga Severinac ter se preselil v Zagreb. Severinac star 35 let, je oženjen in oče 4 otrok. Rodbina njegove žene je precej premožna in ima tudi lastno hišo v Jaški, kjer je Severinac stanoval. Ko se je odpovedal službi, so mislili, da se je naveličal napornega dela. Kmalu pa, se je doznalo, da je zapustil ženo in otroke ter da v Zagrebu z neko svojo prijateljico otvarja mlekarno. Ko je zaradi ureditve mlekarne potrošil precej denarja, je postal sumljiv in hišna preiskava pri njem in njegovi prijateljici je spravila na dan, da je on dolgo zasledovani tat priporočenih' s:
krožju, je dobil pismo od svoje zaročenke Slavke Blažovičeve, da naj pride k njej, ker je obolela. Jovan je prišel v Rado-vi in se je zelo začudil, ko je našel Slavko popolnoma zdravo, in izvedel, da mu Slavka in njeni niso pisali tistega pisma. Vsi so bili prepričani, da se je nekdo hotel pošaliti z njim. Ko pa se je Jovan vračal domov, je iz grma ob poti počil strel, ki ga ije zadel v hrbtnico pa udaril skozi trebuh in mu raztrgal čreva. Dasi smrtno ranjen, je mogel Ivan še videti da je bil zahrbtni napadalec kmečki sin iSpira Jofeifovič iz Radeva, za katerega je vedel, da zalezuje njegovo zaročenko. Jovana so prepeljali v prilep-sko bolnišnico, ali naslednjega dne je izdihnil. Prilepsko o-krožnn sodišče jo sedaj obsodilo Spira na 20 let ječe, trajno izgubo častnih pravic ter na plačilo 10 tisoč Din odškodnine Jovanovi rodbini in vseli sodnih stroškov.
KROTILEC STRUPENIH KAC
;in denarnih pisem. Nqegov zločin je tem hujši, ker je pognal v smrt nesrečno poštno u-i
je sluga pri sreskem sodišču v Beranah, Vučič Pajkovič. Paj-kovič je največji prijatelj strupenih kač in lahko dela z njimi, kar hoče, pa se nikdar ne zgo-»Ji, tla bi mu tudi najstrupenej-ši modras storil kaj hudega.
Devlje jih v nedra, ovija okoli
golega telesa, uspava jih, ukaže
.....	. . . .jim, da se ne premikajo. Vobče
pravi tel j ico. Obsojen 30 bil nal^ store> kar jim ukaže Ves
3 m pol leta robije, njegova lju-i^ ko ima vka s kačain;
bica ki mu je pomagala vnov-U n(vka j nalahno pripoveduje
cevati ukradene ameriške de- • x„Si,-0	„„ „.u
narne nakaznice, pa na pol drugo leto robije. Oba morata plačati tudi odškodnino v znesku 54,850 Din. Severinac je
na
in šušlja. Ko so ob bolnišnici zapazili strupene kače, so šli ponj. Hitro je našel v stari vrbi kačje gnezdo. Malo pošuš-ljal je, da je prijel kače z ro
razpravi zatrjeval, da je vrečo s,ko in'jih of,npsej . Uobi, je 2a
nrmorocpmmi nismi na-sol bil-' -
priporočenimi pismi našel zu železniške postaje.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
r
i.
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.55 ................... Din.	1»»
S 5.00 .................... Din.	200
S 7.20 .................... Din.	300
$H;70 .................... DIH.	500
• $23.00 .................... Din.
$45.00 ...........i...... Din.	2000
V ITALIJO
Za $ 0.00 .................... Ur 100
$ 17,40 .................... Ur 200
$ 43.00 .................... lAr 500
$ 82.80 .................... Lir 1000
. $154.00................. Ur. 2000
, $945.00 ........-.......... Lir 3000
II* BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE FOpV VŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aU Urah dovoljujemo še boljše pogoje. "
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH.
Za izplačilo S 5.— morate poslati.......................$ 5.75
— " . - .......................$10.85
$15.— - '» ........................$16..—
$20.— " " ............$21.—
W0<—	- ........................$41.95
$5®'— " * * ........................$51.50
Prcjomnlk dobi ▼ starem kraju izplafllc v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI-s ' 8TOJBINO $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Glas Naroda"
210 WEST 18th STREET
NEW lOBK, N. Y.
ZA UMOR TEKMECA 20 LET JECE
Jovan S t dj an o vi f-, kmetski sin iz Žvana v prilepskem ri-
to lepo naslado. Ce pa vpra šate Pajkoviča, kako more ime ti tak vpliv na kače, vam pore-ee, da tega ne sme povedati, ker bi takoj izgubil vso oblast nad njimi. •
STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA
ne le da ne more postati ameriški državljan, marveč more V Majuru pri Novem Sadu biti deportiran radi nezakoni- je brzovlak naletel na kmet-ki tega prihoda. Edino, kar tak,voz posestnika Borčanskega. inozemec more storiti, da legali-j Vlak je voz zdrobil, nesrečnega žira svoje bivanje v Združenih J kmeta pa razmesaril. Do ne-
državah, je da zapusti Združene države in da poskusi dobiti od ameriškega konzula priseljeniško vizo, tako da se more povrniti v Združene države konitim potoni.
sreče je prišlo zaradi tega, ker prehod preko proge ni bil zaprt. z zatvornicami. Železniškega čuvaja so zaprli, ker do-za-fmnevajo. da aattvomiee niso bile spuščene po njegovi krivdi.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. }
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedriavljaiti naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en
r
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.	...
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West ! 8th Street
New York, N. Y.
Ko je prišel rojak'precej pozno domov, ga je nahrulila žena: — Alia, si se ga pa spet naluckal.
—	Ne, ne, draga moja. Tako sem trezen kot sem bil zjutraj, ko sem vstal. Kje so pa eopq^e!
—	Pod posteljo vendar.
Možak išče in išče, naposled
pa vpraša:
—	Kje pa je postelja *
Go-^l>odar je najel fanta, da bi mu črešnje obiral. Ker pa jih je fant več nesel v usta kot pa v košaro, mu je naročil, da mora drugi dan neprestano žvižgati ko bo češnje obiral. Prihodnji večer je gospodar videl tujega dečka, ki je prihajal iz vrta.
—	Kaj pa ti tu počenjaš f— ga je ustavil.
—	Oni na češnji me je najel, da sem mu tu spodaj žvižgal.
Rojak je dobil v trgovini za dva dolarja preveč drobiža.
Molče ga je spravil v žep in odšel. Naslednjega dne mu pa da trg°vec trideset centov premalo. Morali bi ga videti, kako je vzrojil dragi rojak.
Beseda je dala besedo, in tako je prišlo na dan, da je do bil prejšnji dan dva dolarja preveč.
—	No, vidite, ga je opominjal trgovec, — včeraj se pa niste nič jezili. Vsak človek se lahko zmoti.
—	Saj nič ne rečem, — je odvrnil rojak, — če se človek en krat zmoti. Toda zmotiti se dvakrat zaporedoma, je pa že od sile.
*
Te dni sem čital zanimivo do-gcdbico o hudem možu, ki je i-mel strašno lepo ženo, ki pa ni ničkaj skoparila z ljubeznijo. Samo vrag je bil k nji v vas hoditi, ker se je vsak bal njenega moža.
Nekega dne se je po mestu razširila novica, da je ljubosumni mož ustrelil mladega fanta, ki ga je zalotil pri svoji ženi:
—	Ali ui to strašno! — so vzklikali ljudje. — Ali ni to grozno!
Postaren optimist je pa sedel v kotu in modroval:
—	Oh, lahko bi bilo še bolj sirašno, še bolj grozno.
—	Kako vendar t — so se mu čudili.
—	Če bi bil predvčerajšnjim prišel njen mož nepričakovano domov, bi bil. mene zalotil pri nji in bi bil mene ustrelil. To bi bilo zame dosti bolj strašno
in grozno. Ali ne?
*
Zlato preizkušaš z ognjem, ljudi z zlatom.
*
Nekdo je brskal po ročni torbici svoje žene in našel v nji sledeče predmete: ogledal-ce, glavnik, škatljico za puder, cigaretno dozo, vžigalice, lipstick, različna pisma, polnilno pero (prazno), svinčnik (brez konice), večje število voznih listkov, pol ducata 'bucik, žepni 'robec, večje število rokavic (ne na pare), stare račune, zmečkane znamke, aspirin, žepni no-žek (skrhan), pilo za nohte, etui za očala, lasnice, kuharske recepte, kupone vsjtop-nio za kinematografe, več fotografij, stekleničičo želodčnih kapljic, pripravo za krpanje nogavic, denarnico (prazno) in različen kovan denar, raz tresen po vsej torbici.
Zdaj vemo, zakaj ženske nimajo žepov. Kakšen bi morali biti žep, ki bi spravil vse to
GL~A8 AROlf^A
New York, Saturday, July 25, 1936
THE LARGEST SLW&NE D A JIT IN UJ3A
KAČJI KULT — NAJSTAREJŠA VERA
EDMONDO De AMICIS:
Bili so zadnji decemberski dnevi: še vedno sem bil v Ber-gamu pri svojem polku in se tolažil s knjigami o garnizijski službi. Prav nič nisein mislil na to, da bi šei domov, ker še ni bil prišel eas za daljše dopuste in sem še pred kratkim slrsal polkovnika, ko je rekel, da jih sploh ne bo delil
Kljub temu pa mi moja mati ni prenehala pisati, da me mora na vsak način videti, in jaz se nisem utrudil, ko sem ji odgovarjal :
"Potrpi, počakaj, še za čas!" In ona spet:4 4 Ni mogoče!'* Nakar sem jo znova skušal miriti in tako so potekali -dnevi, tedni.
Nekega lepega jutra zasliši m da nekdo trka, odprem. Koga vidim? Polkovnika! Oneim mislim, ki mi je naklonjen.
Zelo resno me je pozdravil, sesti ni hotel. Rekel mi je z nekim izrazom grajajočega sočutja: "Jaz pač razumem, da silno koprniš po domu."
"Xu . . . mislim, po vojski."
"Vojska, vojska!" je ponovil razdraženo, "ne imenuj vendar stvari < takim imenom!"
Bil sem tiho. On pa resno nadaljeval:
"Navadi se, da boš imel polk za svojo pravo družino," Spet sem bil tiho.
"Nekaj ti bom rekel. Ti, da bi bilo tvoje srce, ki je kot izj voska, bolj hrabro in da bi s« - i življenja vojaka, kajti ti to pač j nisi, prav privadil, bi se moral vsaj pet let udeležiti kakšno vojne v Indiji."
Ostal sem nem.
"Vsa ta nestrpnost, ta potre-ha, da bi se obešal za materin. predpasnik, skratka vse to hotenje po domu, ni kar nič vo-i jaško."
Se vedno sem molčal. Sledil j je kratek odmor, nato pa je z znatno omiljenim glasom dodal: "G-ovoril sem s tvojim polkovnikom; daje ti pet dni dopusta; takoj lahko od potuješ."
Zdelo se mi je, kot da sem padel z oblakov; hotel sem mu izraziti svojo zahvalo, mu povedati, da me je neizmerno o-srečil, da ne bom nikdar pozabil njegove dobrote. On pn mi je odrezal besedo, T^koč: ,
"Bodi vojak!"
Jaz pa sem od veselja poskočil in za vpil:
"Remigio!" — Prišel je. "Hitro naloži moj kovčeg!" Ko je slfc&al, kam grem, je vriskal
VRNITEV Z BOJIŠČA
z menoj x>d veselja. "No, kako bo vesela gospa mama, jo lahko kar vidim."
"Spravi notri sliko sv. Terezije, suhe rože, držalo, cigare in vse!" Začudeno me je gledal. "])a ne veš kje so — tu." Odprl sem zaklenjeno omarico in mu podal omenjeno.
*4Kako, to <ste shranili!" je za vpil neizmerno začuden in gledal smehljajoč se zdaj mene zdaj stvari: "Celo suhe ro-ze.
Glede tega, kaj sem počel, preden sem odpotoval, vem samo, da sem obiskal polkovnika se kot vrtavka vrtil po mestu, prijemal srečujoče me prijatelje za roke in jim nisem prenehal slaviti lepot Bergama. "Oh. to nebo! Tisti hribi! Ta krasna ravan!" — dokler niso prijatelji olu-nili peta.
Moj 'sluga me je spremil na kolodvor; plačal sem vozni listek in pozabil vzeti odšteti drobiž, mami sem poslal brzojavko in pravil telegrafistu vse mo-goče neumnosti, kateremu je bilo dovolj, da se je dobro voljno smejal; pokadil ali razgrizel j sem v nekaj minutah gotovo j več ko dve cigari, in končno:! "(lospod poročnik," je dejali Remigio, ki mi je molil v sve-i
V-"..	»■ w	•	I
žen j zviti plašč, ko je začelo j zvoniti za odhod vlaka, "bodite tako dobri in me priporočite go s j k* mami in, da ne boni nikdar pozabil njene dobrote zame in za mojo družino, da jo bo m vedno ..."
"Ra-d imel. da, kar izgovori, dragi prijatelj: vse bom opravil; na skorajšnje svidenje! Pozdravljen!"
"prečno pot, gospod poročnik!" Vlak se je že premikal, sklonil sem glavo ven in še videl za stebrom svojega slugo, kako je, držeč roko na robu ka-)>e, stal, dokler nisem izginil.
Ob desetih zvečer sem moral biti v Turinu.
Pot od Milana do Turina se mi je zdela večna. Kakšna muka je, če sediš v tej kletki. Človek v tem zraku ne more niti dihati, za vraga, saj bi bili lahko prostori tudi na vagonih, zgoraj na prostem! Kako bi človek pretolkel čas. Poskusil bom, da začnem že uživati ve-selje svojega prihoda, kakor si ga predstavljam v svoji domišljiji. Torej: pripeljem se na postajo. Toda ne, tako bi šlo prehitro, dalj časa moram od
tega kaj imeti. Saj sem že čisto zunaj okrožja Turina, vlak gre dalje, vedno dalje, tam je mestna meja. Oh, končno! Že vidim prve zidove, ki spadajo h kolodvoru. Toda rajši si mislim še kakšno oviro, stojimo — sedaj pa naprej, na postajo, vlak tiho obstane, ne, še ne! Kakšna presneta hitrica je to. Vendar pa hočem okušati s slastjo, počasi. O Bog, sedaj sem vendar že izstopil, tu je že čakajoča množica . . . Kako toplo sedi ta grozni, težki plašč! Kako so začeli tistile tamkaj spati
—	in pogledoval sem po ostalih potnikih — kako neki morejo ostati tako mirni, <ločim hoče mene ta mrzlična nestrpnost kar razjesti?
Tako oh! to ni več privid! Tu so oni, lepi turinski griči, hiše, kolodvorsko obzidje, tam so tri palače na Via Xizza. Tam
—	tam je tudi okno. Kdo, za Boga, dviga tam roke v pozdrav! On 'je, moj stari prijatelj, moj oče . . . Vlak obstane, skoeyn doli,, hitim skozi množico, — tu so oni! Tu so oni vsi! Videli so me, roke stegujejo . . . Mati moja mati! Se čutim pritisk tistih nežnih rok okoli mojega vratu, še slišim tiste glasove, še gledam tiste luč.
Prišli smo do hišnih vrat; od-pro se. obesim se na prsi dobremu očetu, tam stoje vnučki, en poljub za vse, toda primeren. Sosedje se priklanjajo, prenesti moram naval pozdravov, dobrodošlic. stiskanja rok, vprašanj; mati bi me rada do vseh napravila prepirljivega in me prijema za roke, za rame, kakor da bi se hotela prepričati, če sem prišel nazaj nepoškodovan. Sestre me objemajo,'Vedno znova — veselju ni konca.
Slednjič so se polagoma odstranili, drug za drugim, sosedje in prijatelji; moja starejša sestra se je vrnila domov ,vlažnih oči je spravila spet mlajše, brat je šel ven in samo moja mama in jaz sva ostala skupaj.
Komaj sva videla, da sva sama, sva sedla tesno drug k drugemu, so prijela kakor dva zaljubljenca, ki se ne bojita prič, za roke, in ko se je izvil moji materi globok vzdih olajšanja, ki je obsegal vso zgodovino voj-ni, je rekla s povzdignjenim glasom:
"Kakšne dni sem preživela, ah,1 sin moj, in koliko strahu
(Nadaljevanje na 4. stranl.l
VODITELJI INDUSTRIJSKE ORGANIZACIJE
Voditelji odbora za industrijsko organizacijo na konferenci za organiziranje jeklarjev. Z leve na desno so: Sidney Hillman, John Lewis, predsednik United Mine Workers,
mfcS^HI " liP^
Philip Murray in John Bro pby.
Nobene živali ne obdaja od pamtiveka toliko mistike kakor kače. Ljudem se je videla od vselej skrivnostna in nevarna. Celo njeno podobo so smatrali za zločesto. Zdi se, da je bil kačji kult najstarejša vera sploh. Vpliv tega kulta je zaslediti še v mnogih obstoječih verah. Skoraj povsod velja za simbol vsega zla.
Kača je bila najodličnejša žival podzemlja: bila je ne kakšna vez med svetom živečih in svetom mrtvih. Zato jo vidimo upodobljeno na mnogih nagrobnikih staroveških sredozemskih ljudstev, posebno v Egiptu. Sklenjeno v krog, so jo uporabljali kot simbol večnosti na vratih grobnic. Da je postala kača takšen simbol, izvira bržkone od tega, ker so ljudje že zgodaj opazili, kako se levi, kako odlaga staro kožo in se pojavi potem z novo zunanjostjo na dan. To je pod-krepljalo misel o vstajenju po smrti in večnem življenju. Tako je kača ponekod kot znanil-ka nesmrtnosti uživala visoko spoštovanje.
Toda stari Egipčani, ki so jo najbolj spoštovali, so se istočasno tudi bali in jo sovražili, kajti v njej so videli tudi utele-ženega Tifona, morilca Ozirisa. V nasprotju s Horom, božanstvom vzhajajočega sonca, je bil Tifon božanstvo tonečnega sonca. Ostanek te vere, v kateri je kača veljala za boga zahajajočega sonca, se je ohranil v Egiptu še do današnjih dni, kajti tam tjudje pravijo, da ne more nobena kača umreti, preden sonce ne zaide, pa ji stori, kar ji hočeš.
Kot predstavnico zla smo jo spoznali iz svetopisemske zgodbe o Evinih skušnjavah v raju. Isti prizor nam kaže starobabi-lonski pečatni cilinder iz drugega tisočletja pred na-šim štetjem. Sveto pismo imenuje hudiča naravnost za "veliko kačo." V germanski mitologiji naletimo na kako Midg^rd, ki obdaja v velikem zvitku vso zemljo, in v Nifelhelu, staroger-manskem peklu, prebivajo preklete duše v vodovju, ki je prepolno kač. •
V	starem Egiptu so se kače, kakor smo omenili, bali. Navzlic -temu so tam verjeli, da prinaša srečo in varstvo zoper sovražnike, če jo pomirjaš z daritvami. Zato pa je nje podoba krasila krono faraonov, svetišča in svete omare. Stari Grki so jo popolnoma slekli njenega demonskega značaja in so videli v njej spremljevalko bogov in herojev. Tudi oni so jo upodabljali v svojih svetiščih, posebno pa v zvezi s kipi bogov. Izpod ščita slavnega Fi-dijevega kipa Partenonske Atene dviga svojo ozko glavo kača. V akropolskem muzeju vi-5 dimo 'skulpturo božanske trojice s kačjim telesom in kača je bila tudi sveta žival Asklepija, boga zdravilstva. Še danes velja kača za grb in znak zdravniške znanosti in umetnosti. Zdi se, da tu ni vplivala miselna ^veza s kačjim strupom, torej z umetnostjo mešanja strupov, temveč da je bil vzrok v tem. ker so ljudje kači pripisovali izredno dolgo življet-lije in jim je bila tako utele-ženje zdravja in visoke starosti.
V	ljudskem praznoverju ima kača, še veliko uloga Prstan v podobi kače daje svojemu nosilen baje dolgo življenje in zdravje. Prstan v podobi dveh kač, ki obračata glavi druga proti drugi, obnavlja baje mir med sprtima prijateljema. Vojaka varujq okrpg zaipestjft o-vit kapji lev; pred smrtjo in ranami, in £e položiš na rane in bule ko>s kačje koze, bq to povzročilo baje naglo ozdravitev. Kačje glave so smatrali že v starem Rimu za talisman, ki prinaša posebno srečo. Pod o-
Knjigarna "Gtaa Naroda"
216 West 18th Street
New York, K. Y.
.60
.30
IGRE
ANTIGONE, Sofoklej, 60 strani .............. .30
AZAZSL, trdo vez............................1.—
broširana .80
BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj---- .60
Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v . krpsno slovenščino naš najbolj ši pesnik Oton Župančič.
CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v
petib dejanjih. Trdo vezano ..............2.70
Črne maske
Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena.....35
Globoka rust« drama je podana v jako lepem slovenskem prevodu.
EDA. drama v 4. dejanjih .................... .60
gospa z morja. 5. dejanj .................75
KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE. Veselo Igra
v 3. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb.......45
KREUTZERJEVA SONATA
Spisal L,. N. Tolstoj. 136 strani. Cena____
S Čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST '
Spisal L,. Novak. 45 st-ani. Cep- ........
Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna, Število oseb nizko (6). Našim malim odrom, ki Žele uspelega večera, knjižico tonlo pripo-čamo. .i	"
LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... JM»
ljudski oder:
,5. zv. Po 12 letih. 4. dejanji ........... .69
MAGDA. Spisal Alozij Remec. S6 strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih pri- * zorih. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in odpuSča in umira po krivdi moža."
MARTA, SEMENJ V RICHMONDU. 4 dej MOGOČNI PRSTAN. Miičinski. 52 strani * "
NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 str.......
OB VOJSKI. Igrokaz v Štirih slikah ..........
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA
47 strani. Cena ...............
Ta veseloigra znanega češkega pisitel/a Vrfa-hckega je namenjena predvsem manjšim o-drom.
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel Golja. S4 strani. Cena ......
Božična igra v Štirih slikah, primerna za večje odre.
POTOPLJENI ZVON
Spisal Gerhart Hauptmann. 124 su ~Cna...50 Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .1 str. .35
REVIZOR. 5. dejanj, trdo vezana ............ .75
r. u. r. Drama v 3. dejanjih s predigro,
(Čapek). V ezano .......................
ROKA V ROKO ............................
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str.
Cena: mehko vezano.....70 Ver.....
OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano ................
SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko
vezano. Cena ............—............-.......................
SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str.........
spodobni ljudje ("živeti")
Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ......
To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrSi pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — Ni strer,:. «ju/eč zdravilo, kar ti dajem.
.30 .35 J>0 .30
.30
40
.45
.30
.90 .70
.70
.50
.30
.35
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. (Holinar) ..........
Orlovske himne. (Vodopivec) ................
Pomladanski odmevi, 11. zv...................
SLOVENSKI AKORDI
22 mešanih in moških /borov, ugtasuil Kari Adamič ................. .......... Cena
PLANINKE
Pesmi za sopran, alt, tenor in na>. ^giasbil J. Laharuar ........................Cena
MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek Trije moški zbori. (Pavčič)
Izdala Glasbena Matica.....
DVOGLAS NO
Naši himni
MLADINI
Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................*^ena
MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica ..
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester> Izdala Glasbena Matica .. Gorske cvetlice. (Laharnar)
Četvero in petero raznih glasov ..........
V pepelnieni noti. (Sattner)
Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala
Glasbena Matica ........................
Dve pesmi. (Prelovec*. Za moški zbor in bariton solo ........................ -.......
i.— 1.50 .45
1.50
1.20
45 .40
-50
/
.45
.49
.45
.75 .20
NOTE ZA GOSLI
Uspavanka, zložil Jos. Vedral......
Cena
.15 .15 .15 .15
JS5 SO
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena----
Irjudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroSkov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... .60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .30
ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaa v 5. dejanjih .35
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
3.snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neia, Sanje .60
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, —
Mar j in otrok..........................30
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,—
Materin blagoslov ...................30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ -30
20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-
troka ............................... M
PESMI in POEZIJE
AKROPOLIS IN PIRAMIDE •.................80
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1-25
broširana 1.—
KRAGULJČKI (Utva) .......................65
BOB ZA MLADI ZOB. trda vez .............. .40
MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................1.25
NARCIS (Gruden), broš......................30
NARODNA PESMARICA. Cena .............. J59
POLETNO KLASJE. Cena .................... JO
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez......... .35
SLUTNE (Albrecht), broS. ...................30
POHORSKE POTI (Glaser), broSrano........ .30
STO UGANK (Oton Zupančič) ............... .50
VIJOLICA. Pesmi za mladost.................60
ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino.
Trdo vezano ............................ JO
ZLATOROG, pravljice, trda vez..............60
ŽIVLJENJE
Spisal Janko Samec. 109 strani Cena.......45
MALE PESMARICE
St. 1. Srbske narodne himne ................
St. la. Što čutiš, Srbine tužni ................
St. 11. Zvečer ..............................
Št. 13. Pod okni ca ..........................
Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ......
Lira. Srednješolska, 1. In 2. zvezek po........
Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen
ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel).. 1,—
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj?s> —	/
3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj: Na dan;
Divna noč ...............................40
6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč;
Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Ge-sl° .........................................
CERKVENE PESMI	7
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1>—
Tantnm Ergo (Premrl) ...................... .50
Masne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ J>0
Pange Lingua Tantnm Ergo Genitori (Foerster) JO
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ....... 411
Sv. Nikolaj .................................. 'OT
10 EVHARISTIČNIH PESMT
Za mešani zbor .................... Cena 1 —
MISSA in Honorem St. Josephi, Kjrke
Cena 1.—.
HVALITE GOSPODA
Pesmi v čast svetnikom. meSan zbor____Cena 1._
PRILOŽNOSTNE PESMI
za izvan cerkvene in društvene slnvnosti. sestavil A. Grum. Mešani In moški zbori... Cena 1.—
NOTE ZA CITRE
Koželjski. Poduk v igranje na citrafa, 4 fc»ezki 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... jzq
NOTE ZA TAMBURICE
TAMBURAŠ, sedem narodnih pesmi, priredil
Emil Adamič ...................... Cena $L—.
-sicvenske narodne pesmi ca 'ambnraški zbor in
petje (Bajuk) ............................i^g
Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih
pesmi (Ba j uk) ..........................
Na Gorenjskem je fletno ......................
RAZGLEDNICE
Newyorške. Različne, ducat .................. .40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40
Narodna noša, ducat ........................ .40
POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
be kač na hišah so njih stanovalce varovale kuge in drugih nalezljivih bolezni.
Tako vidimo, da ima kaca v veri in življenju ljudstev skrivnostno dvojno ulogo. Ljudem je zlocest dfemon, obenem pa tudi dobrohotno, zaščitno bitje, simbol drugega življenja, ki se je očistilo vseh grd ob pozem-skega življenja.
AVTOBUSNA PROGA IZ CELOVCA V PRAGO.
Koroški deželni urad za tujski promet je zavoljo stalnega pora-sta števila gostov iz Češkoslovaške poskrbel za direktno avtobusno zvezo med Celovcem in Prago. Avtobusi na tej progi še obratujejo.
FRANCIJA ZA TUJE UČENJAKE.
Francoska državna podtajni-ca za znanstveno delo ga. Jo-liot-Curiejeva je osnovala odsek, ki bo iskal pripomočkov, da se ttpjim učenjakom omogoči bivanje na francoskih tleh.
"VL19 ffZSDZia*
New York, Saturday, July 25, 1936
TBE LTROE8T BffiVENE DULY IN UJ93.
Hči druge žene
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
□
VRNITEV Z BOJIŠČA
Nadaljevanje s 3. str a At.
"Dobro, pošljem vam Sunlo. Sedaj pa vas ne bom več motila."
"Pozneje pridem tudi ijaz na verando. Za sedaj pa me še oprostite. Hočem, kakor dolgo mogoče ostati v sarongu, toda v njem ne morem hoditi okoli."
"O, v vročini hodim tudi v sarongu po hiši."
Gospa Lili se zasmeje. In z zavistjo v svojih očeh gleda vitko Gkradino postavo.
"Da, vi! ,To je tudi kaj drugega. Za mene je čas potekel, ko sem se mogla brez vsake zadrege pokazati v sarongu."
Gonda v zadregi pogleda bujne čare gospe Lili in naglo odide. Gospej Lili se prisrčno zdeha, se leno izteza, si prižge cigareto ter zopet prime knjigo in bere dalje.
Gonda pošlje Sunlo k njeni gospodinji in gre zopet na verando, fejer ji Grega hrepeneče gleda naproti.
Soba, v »kateri je ležala gospa Lili, se je nahaj^a na za-padni strani, Grega pa je bil na severni strani. Tako obeh nikdo ni motil in sta se mogla razgovarjati, ne da bi se jin:a bilo treba bati, da ju kdo posluša.
"Sunla je za te prinesla že okrepčilo, Gonda," pravi Grega in pokaže na krožnik s sadjem in limonado na mizi. Poleg je bilo tudi nekaj keksov.
<'Ali, si skrbel za mene, Grega?"
"Grega smeje zmaje z glavo.
"iSunla je prinesla, ne da bi ji kdo naroČil. Zelo dobra služkinlja je, ki tebe obožuje, kakor delajo tudi vsi uslužbenci r.a Dahomyju. Pogosto sem videl, 'kako so irali vsako željo v tvojih očeh."
"Naši uslužbenci so vsi dobri, Grega, in Sunla je tudi Zadnjič sem jo prosila, da naj včasih pogleda za teboj in ti kaj postreže, ker drugi malo store za tebe."
"O, tebi se imam zahvaliti, da mi Sunla tako pridno streže t Hvala ti, Gonda, na vse misliš."
Gonda pije malo limonade.
"Ali ti naj pripravim kako sadje, Grega?"
"Hvala, ne^ šele pred pol ure sem zajtrkoval. Šele proti jutru sem zaspal in sem nato dolgo spal."
"Prav tako moraš vedno delati ! To se pravi, ne mislim, da moraš tako pozno zaspati, tega ne maram niti slišati. Spati moraš mnogo. Kako se počutiš danes?"
"Počasi gre boljše, pa žalibog, zelo počasi."
"Ne smeš izgubiti potrpljenja!"
Grega se veselo nasmeje.
"Kadar si ti pri meni, je lahiko biti potrpežljiv. Kn-dar te vidim, mislim, da na svetu ne more biti nobene bolezni. Vedno imaš na sebi nekaj svežega, zdravega, oživljajočega.'
"Potom pa vzemi zgled po meni in bodi hitro zdrav."
Grega nekoliko vzdihne in njegove modre oči gledajo v daljavo.
"Pogosto mislim, da "ne bom nikdar več popolnoma zdrav. Malajski 7dravnik, ki me pride včasih pogledat, se odeva glede moje bolezni z mol'kom; mogoče, ker ne more dognati, kaj mi je pravzaprav, toda imam občutek, kot da za mene ni več nobenega ozdravljenja."
Gonda zmalje z glavo, kot bi hotela prikriti svojo skrb.
"Kako neumne misli so to, Grega. Ne bo več dolgo, pa bova zopet morala okoli, kot sva prej. Ali ni bilo to lepo?"
Njegove oči za žare.
"Krasno, Gonda! Samo zmerjaj me; dobro mi de. Vsled svoje dolgotrajne bolezni sem mogoče pričel malo prečrno gledati."
Seveda, če je kdo bolan, vidi vse bolj temno. Pa počakaj še en teden, tedaj se boš smejal nad svojimi neumnimi mislimi in boš zopet zdrav in vesel."
Ni je hotel žalostiti, zato napelje pogovor na -drugo stvar.
"Ali si bila pri mcteri?"
"Da, strašno se dolgočasi z neko nezanimivo knjigo."
Grega nagubančil čelo.
"Zdrava ije in močna, pa vendar noče delati. Kako veselega napravi delo človeka, tega niti ne ve. In v hiši gre vse narobe. Kako se vse sveti pri vas na Dahomvju. In ti si vendar še tako mlada!"
Gonda mu boža roko.
"Ne vzemi vsega tako resno, Grega; to te muči."
Grega ji prikima.
"Imaš prav; čez to, česar ni mogoče premeniti, se ne Ememo jeziti. Toda ni U?po, ko moram vedno gledati, kako gre vse rakovo pot, pa ne morem pomagati. Žal, da ne morem predi ugačiti. Tudij če 'bi bil zdrav, nimam dovolj moči, da bi preprečil propad. In včasih me prevzame želja, da bi kam zbežal, da mi ne bi bilo več treba tega gledati. Toda na celem širnem svetu ne poznam kraja, kjer vlada mir za ubogeg ačlovefea, kakoršen sem jaz."
"Jaz pa vem za tak prostor, Grega."
Grega jo radovedno pogleda.
"Zelo sem radoveden."
"Pri tvajem starem očetu na Danskem; tja bi moral iti."
V tužen nasmeh se mu zategnejo majhne ustnice.
"Da bi me postavil pred svoja vrata? Saj vendar veš, da nikdar ne piše in tudi nikdar ni odpustil, ker sta moj oče in moja mati izzvala njegovo jezo, kc je moj oče odpeljal mojo mater.
Gonda ga gleda s široko odprtimi očmi.
"Mogoče pa samo čaka, da mu kdaj pišeš, Grega?"
Toda Grega zmaje z glavo.
"Pred neka; leti sem mu enkrat pisal; voščil sem mu k Novemu letu in ga vprašal, ako bi mi dovolil, da mu včasih pisem. Tedaj pa mi je poslal po svoji baaki odgovor, da želi, aa ga ne nadlegujem s svojimi pismi."
"Kako mi je to žal zaradi tebe! Ali pa ne bi navzlic umu se enkrat poskusil?"
"Ne, Gonda, že to je poniževalno za mene, da moj oče prejema denar, -ki ga moj stari oče vsako četrtletje po banki pošilja za mojo vzgojo. To je še edini znak, ki ga prejema-ino, da je se ziv."	J
_ (Dalje prihodnjimi
sem prestala! V kako tesnobnih skrbeh mi je bilo srce. Nisem ti mogla tga pisati, da bi te ne vznemirjala, toda, ko si odšel, se mi je zdela vsa hiša opusto-šena. Kakšni dolgi večeri! In dnevi. Če je sijalo sonce, sem si mislila: ubogi Albert, kako neki koraka v tej vročini. Če je deževalo: ubogi fant bo moker. Nisem mogla iti v svoijo udobno posteljo, medtem ko si moral ti ležati na zemlji, in ko je bila nekoč nevihta, sem prižgala luč, — kako pa bi bila spala v takem vremenu, ko pa nisem vedela, ali je moj sin pod streho. Moja neprestana skrb zate je postala ^jelo vraža. Iskala sem kaj in mislila: če najdem, bo Obvarovan pred nesrečo, če ne najdem — veš, prav kakor stare ženske. Veselost sosedov me je mučila, in gledala sem za maloštevilnimi častniki. 'ki so šli mimo, ker se mi je zdelo, da so ti nekoliko podobni. Poiskala sem vsa tvoja pisma iz prejšmjih let in si predstavila, kakšen si bil kot majhen otrok, če si ponoči vstal, in potem, ko si hodil v šolo, takrat, ko sva se oba v čas utvo-jega šolanja mučila in me je onesrečevalo, da ti ne morem pomagati pri prevajanju iz latinščine, kar te je spravljalo v obup . . Strah, da te lahko vsak dan izgubim, pa je končno vedno vduŠil vse druge misli in povzročil, da sem gledala srečna leta preteklosti kakor sen. Tedaj sem zvečer, če sem bila tu v sobi sama, padla na kolena in v vroči molitvi prosila Gospoda kakor še nikdar: ponudila sem mu svoje živi jem. je za tvoje in vedno znova na glas kot da bi me lahko sližal . . . izgovarjala tvoje drago ime, dokler me niso zapustile moči in Se mi je skrčilo srce ter sem mislila, da umrem. Oh, in zdaj si tu zdrav in veder, smem te videti, govoriti s teboj, te objeti. Ali je to pač tudi res, niso le varljive sanje! Povej, Albert, reci mi, da me slišiš, da me vidiš jokati!"
Pokleiknil sem pred njo. "Kaj ti je, sin moj, kaj delaš i Vstaji!"
"Pusti me, mati. Glej, tudi jaz ti moram povedati. Če sem trpel, je bilo to le zavoljo tebe, kajti, če me je mučila trudnost ali zeija, sem vedel, da v mislih tudi ti to čutiš. Tedaj mi je neizmerna ljubezen do tebe dala tudi moči in poguma, in zavest, da sem živel od tvojega spoštovanja za,svoje srce in značaj, me je bodrila, da sem imel že samo misel o kakem dejanju bojazljivosti za nevredno fvojaka, ker je bila zame toliko kot zoper tebe naperjena psovka. Tudi 'jaz, veš, sem šel v dolgih večerih pod šotorom skozi preteklost in kakor si o-troci predstavljajo raj po svoje, tako sem te videl, ko sem sanjaril, kot majhno deklico, potem, kako si zrasla, ko si postala žena, mati; spominjam se, kako si napravila za časa moje bolezni, da bi me spravila v dobro voljo, iz papirja majhen klobuk, ali še veš. Dala si si
ga na glavo in udarjala z dvema ravniloma po stolu. Nato si mi prinesla na posteljo kave, in če nisem hotel, da si s trudila, si menila: "Le pusti me, v veselje mi je to." Kaij nisi bila vse mojemu bolnemu, slabotnemu očetu v dolgih nočeh brez spanja! Ah, in nikdar ne pozabim, kako si mi poljubljala uniformo, ko sem se prvič vrnil iz vojaške "šole. In kdo je ta žena, se vprašam. Zakaj me ima tako rada, da sem jaz njeno življenje, njen svet, da sem zanjo sreča. Kalkšno zaslugo imam pri tem? Niso vse matere take, kakršna je ona in če je dal Bog ravno meni takega angela, zakaj ji ne bi dal vsaj vrlejšega sina. Ne, ne, le pusti me, da izrečem, kako naj se ti lahko kdaj dovolj zahvalim, kako naj ti povrnem; če bi ti položil krono sveta k nogam, bi ti ponudil komaj tisoči del dobrot, ki mi jih je izkazalo tvoje plemenito srce, tvoja čista duša. Poslušaj! Vedno sem pravil, tudi sedaj rečem in bom zmerom pravil: Vas, matere, nihče povsem ne spozna, če bi so.bavil svet z velikimi materami kakor s davnimi državljani, tedaj, glej, tedaj In postavil taki ženski kot 'si ti spomenik ..."
Položila mi je roko na usta.
"Zlat spomenik, in kdor ima srce in čuvstvo, jaz najprej, bi poljubil sledove tvojih nog."
"Albert, bodi vendar tiho! Nočem tega slišati!"
Najini roki sta bila druga v drugi, bil sem še na kolenih, ona pa se je nagnila k meni, blaženo sva se pogledala, napol smejoč se, napol jokaje.
"Tudi sedaj poljubim tvojo ui'iformo!" je iskreno zavpila mi ostala z usti na prsih, jaz pa sem pritisnil njeno glavo na srce.
Nekaj minut sva stala oba z lučmi v roki pri nasprotnih vratih, pripravljena, da greva v svojo spalnico.
Na pragu sva se spet obrnila, se smehljala in stopila nazaj na sredo sobe.
"Albert! Kaj si ti?" je vprašala ljubeznivo.
"In kaj si ti.';
"Malopridnež si."
"In ti si angel."
Pogledala me je, zmajala z glavo in za trenutek tako mirno stala, z obrazom, ki ga je luč razsvetljevala od zgoraj, oči so se iji lesketale v solzah s tako ljubkim smehlajajem, z mirno, tako rahlo veselostjo, da je bila v resnici podobna svetnici.
Rahel, toda resen očitek je to; ki najde globoko v moji duši svoj odmev, vzbudi se mi ke-sanje in sklep, da bom odslej ■plemenitejši, boljši, vrednejši nje. In ko zaspim, mi še lebdi pred očmi slika teh ljubeznivih, svctečih se potez.
MLADA DEKLETA IZGINJAJO
Na pomikih, ki bo debelo tiskani, se vri« ▼ domovino izleti ood vrbtviM izkušenega spremljevalca.
29. julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Bavrr
1. avgusta:
Champlain v Havre Bremen v Bremen
5. avgusta:
Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
S. avgusta:
Europa v Bremen Rex v Genoa
12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
Paris v Havre
19.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
20.	avgusta: Vulcania v Trst
21.	avgusta: Bremen v Bremen
22.	Champlain v Havre
. Conte di Savoola v Genoa
26. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
28. avgusta:
lie de France v Havre Europa v Bremen
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po vesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovi^
URADI SVOJET. LJU DSKIH KOMISARJEV
se nahajajo v modernem poslopju, ki je bilo nedavno zgrajeno sredi Moskve. Uradi, sq najmodernejše opremljeni.

S Svojim bogastvom, ki ga je imel od mladih let, si je gospod Le Boutillier lahko privoščil v svojih starejših letih, da je živel sam zase na svojem posestvu v Bretonski, nedaleč od mesteca Quinpera. Številno slu-žabništvo mu je omogočalo življenje podeželskega francoskega pleimiča naših dni in «se načelno ni brigal za klepet, ki so ga gnali ljudje okrog njega, odkar se je bil svetu tako rekoč odpovedal. To, da prav za prav ni šlo za pravo in popolno odpoved, je postalo kmalu jedro klepetanja, pa to ga v njegovi večni dobri volji ni motil. Ali naj se s pičlimi šestdesetimi leti res popolnoma odpove življenju ljudem na ljubo? Ali bi si res ne smel privoščiti luksuza družabne dame? Ali je to zločin, da je imel že nekoliko let to ali ono micno mlado dekle o-»i3. avgusta: krog sebe, da jo je imel kakor J lie de France v Havre oče hčer in s poštenimi nameni! 15. aVgusta:
Toda ljudje so znali seveda povedati, da ima Le Boutillier z dekleti povsem druge namene. V njegovem gradu podobni vili ni šlo vse v redu, skratka, ljudem se je videl kot nekakšen bratranec velike pošasti francoske kriminalne zgodovine, imenovali so ga v svojih skrivostih šepetih za bretonskega — Landruja.
Na kaj se opirale te govorice f
Med drugim na to, da je bilo vsakomur strogo prepovedano stopiti na njegovo posest, dalje absolutna molčečnost Le Bou-tillierovega služabništva, predvsem pa to, da je vsakokratno dekle, potem ko je delalo kakšne leto dni gospodu druž bo, odšla nekega dne z njim na potovanje — tega dekleta ni potem nihče več videl. Na nlje-no mesto je kmalu potem stopila druga družabnica, ki je čez leto dni izginila na isti skrivnostni način. Ali niso to pomembni znaki, ali niso to že dokazi za pošastne stvari, ki jih je moral uganjati stari pohotnežf
Seveda, prav na glas ni nihče povedal svojega mnenja in tudi k orožnikom ni nihče stopil, toda nekega dne, ko se je graščak vrnil s .svojega obligatnega letnega potovanja brez svoje zadnje mlade družabnice in ko je bilo že vse prepričano, da se bo sedaj zgodilo že dolgo pričakovano odkritje, je stopil pristojni 'župan na "nevsiljiv" obisk k svojemu najboljšemu davkoplačevalcu, da si od blizu in neopazno ogleda vso zadevo. U-radni mož pa je že po previdnem uvodu pogovora padel v najhujšo zadrego, ko je začel njegov gostitelj brez ovinkov in tudi precej grobo, kar drugače ni bila njegova navada, govoriti o mučni "aferi."
Vse.te človeške opice in klepetulje v kraju, ije dejal gospod Le Boutillier, bi morale pometati rajši pred svojimi pragi in si stokrat premisliti, preden bi človekoljubna dejanja ista-rega, osamelega moža vlekle tako v iblato, kakor delajo. Kaj pa je storil slabega? Mlada, mična dekleta, ki sem jih imel rad z očetovsko naklonjenostjo, je čisto enostavno spravljal* v zakon in do domačega ognjišča.
Vabil jih je iz vseh strani Francije, vedno je gledal na to, da so bile med najbednejšimi, na svojem posestvu jim je omogočal, da so se malo popravile, seznanjal se je z njihovimi skrbmi, sanjami in željami — in potem je šel ter jim te sanje izpolnjevali. Vsaka je imela nekje "prijatelja". Gospod je vedel, kaj lahko stori z vsem svojim denarjem, poskrbel je. da si je dekle s svojim prijateljem lahko ustvarilo skromno, toda brezskrbno zakonsko srečo. To so bili njegovi "zločini" — zločini samo zato, "Iter
flOOOQOOOOOOOOPOOOOQOOOOOP
Pišite nam za cene voznih 11-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St, New York
stov, reservacljo kabin in pojasnila za potovanja.
2. septembra:
Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg
5. septembra:	/
Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa
8.	septembra:
Sat urn ia v Trst
9.	septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra: Champlain v Havre
32. septembra:
lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen
16.	septembra: Normandie v Havre
17.	septembra: Aquitania v Cherbourg
19. septembra:
Conte di Savoia v Genoa
22.	septembra: Bremen v Bremen
23.	septembra: Lafayette v h avre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst
29.	septembra: Europa v Bremen
30.	septembra: Normandie v Havre
V JUGOSLAVIJO
V MANJ KOT 7 DNEH
QUEEN MARY
Kraljica vseh morja; krasna Izdelava. Nenadkriljive kabine Tretjega razreda in prostorni javni prostori.
Odplutja iz New Yorka preko Chebourga. 29. julija, 12. in 26. avgusta; 9. septembra
BERENGARIA AQUITANIA
12. sept., 1. okt.	5. avg., 19. avg.
Tudi Modeme Motorne ladje preko Havre
BRITANNIC GEORGIC
Za nadaljne informacije se obrnite na lokalnega agenta ali na
CUNARD WHITE STAR
25 BROADWAY	NEW YORK

VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do ''daj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo v pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Lanshin COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicifo
in Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene
KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Marylaw.1)
IICHIGAN: " Detroit. Frank Stular
MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouže Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, 'John Povge Virgina, Frank Hrvattcb IONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisba r.lttlo Fain*. Frank Maul*
! Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karl-linger, Jacob Resnik, John Slapnik
OHIO:
Barberton, Frank Troha
Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John Eun\e
Youngstown, Anton KlkelJ
. )REGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brexovec Coverdale in okolica, M. Rupu/h Export, Louis Supančič Farrei, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanti . Krayn, Ant. TauZelJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifror West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Efe* Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Louis Taucbar Diamondville, Joe Rollch
/
Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-lo, katero je prejel. Zas&pnike toplo priporočamo.
UPRAVA "GLAft NARODA**
tako kovati, kakor je pač sam hotel in ne kakor bi morda hoje hotel srečo svojih starih let tel svet, In stari gospod je
resnico svojih trditev razkačeno dokazal s kopico dokumentov in pisem.