tec
[0 Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Velja za vse J*to. ^. $3.00 Ima 10.000 kiirocmkov
]\=i&
GLAS NARODA
IV 63505 §
/01=1
JEH
The only Slovenian dai, -s In the United States
List slovenskih delavcev v Ameriki
Issued every day except Sundays and Holidaysf[j
^31=31
TELEFON PISARNE: 4C37 CORTLANDT.
Entered a« Second-Class Matter, September 21, 1003, at the Port Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March S, 1879,
TELEFON PISARNE; 4*87 PORTLANDS
NO. 154. _ ŠTEV. 154.
NEW YORK, THURSDAY, JULY 1, 1915. — ČETRTEK, 1. JULIJA, 1915.
VOLUME XXTTT. _ LETNIK XXTT1,
NEMCI KONCENTRIRAJO ČETE V KURLAND1JL OPERACIJE SRBOV IN ČRNOGORCEV V ALBANIJI.
NEMCI BODO ZACELI PRODIRATI PROTI JUGU IN POSKU-SALI ZAVZETI IVANG* ROD IN VARŠAVO. — PROKLAMACI-JA RUSKEGA CARA. — NOVA OBLAST. — SRBI SO ZASED-1.1 ALBANSKO MESTO TIRANO. — ITALIJANI NISO S TEM NIČKAJ ZADOVOLJNI. — NEMŠKI ČASTNIKI SO SE ODPELJALI V TRIPOLIS. — USPEŠNE OPERACIJE ZAVEZNIKOV M A GALIPOLISU. — OBSTRELJEVANJE MALO - AZIJSKIH
MEST -o-
Z zapadnih bojišč. Naskoki pri Eparges.
Nemška poročila pravijo, da so skušali Francozi ponovno zavzeti tc važno pozicijo.
Nova ruska oblast.
London, Anglija, 30. junija. — Peti •o**radski dopisnik je sporočil neki tuka.jšni brzojavni agenturi :
\ Rusiji se je osnovalo novo oblast, katere naloga je nabavljati vojni materijah Predsednik te nove oblasti je vojni minister. Pomagali mu bodo štiri člani dume in štiri člani ministrskega sveta. Oblast je popolnoma neodvisna ter bdi ko sklepa na svojo roko vsakovrstne pogodbe.
Suhomlinov.
Berlin, Nemčija, 30. junija. — Resignaeija ruskega vojnega ministra Kuhemliuova ni tukajšnjih, diplomatičnih krogov čisto nič presenetila. Vsi so že vedeli, da se kot vojni minister ne more dolgo vzdržati. Nikolaj Nikolajevič bo izgubil veliko upliva, ker je bil Suhomlinov njegov najboljši pristaš.
Italija in balkanske države.
Rim, Italija, :tt). junija. — Italija ni nič kaj zadovoljna, ker so Crnogorcil zavzeli Skader. naj-večje albansko mesto. Italija je v Srbiji in v Criiigori protestirala proti oku]>aeiji Albanije. Iz zadnjih poročil je razvidno, da so Srbi zasedli mesti Tirano in Elba-
san.
- 4.
Položaj v Bukareštu.
Berlin, Nemčija, o0. junija. — Kuinunska se še dosedaj ni odločita. če se bo mnešala v vojno ali ne. Baje ni zadovoljna s koncesijami, katere ji ponujajo zavezniki in čaka, da bo najprej druge balkanske države napadle Avstrijo. — Nemški poslanik Iladdenhausen, ki je hi! svoj čas prvi tajnik nemškega poslaništva v Washiiigtonu. se j«' danes posvetoval z avstrijskim poslanikom grofom Cerni-nom. Pri tej konferenci je bil navzoč tudi Aleksander Marghiloman, vodja rumunske konservativne stranke.
Situacija na Galipolisu.
Amsterdam, Nizozemsko, 30. junija. — lz Carigrada je dospelo sem uradno poročilo, ki naznanja, da so zadnje dni zavezniške čete napadle na Galipolisu trikrat levo in dvakrat desno turško krilo. Turki so jih vedno pognali v beg in jim prizadeli precejšnje izgube. V bojih se je posebno odlikoval centrum turške armade.
Swoboda oproščen.
Pariz, Francija, 30. junija. — Swobodo, ki je bil obdolžen, da je povzročil požar na francoski ladi-ji "La Touraine", so danes izpustili na prosto, ker mu niso mogli dokazati nikake krivde. Obdolženec je bil rojen v San Franciscu.
Obstreljevanje maloazijskih pri-stanišč.
London, Anglija, 30. junija. — Mitilenski dopisnik tukajšnjega "Timesa" naznanja:
Angleški torpedu i čoln je obstreljeval v soboto maloazijska pristanišča Cezme, Litio in Agrelio. Povzročena škoda je velika.
PRI BAGATELLE.
Nemci so bili baje uspešni pri Bagatelle. Artilerijski beji severno cd Verduna.
Berlin. Nemčija, 30. junija. — (»lede operacij na zapadnem bojišču se je danes oficijelno sporočilo :
"V okolici Arms niso znpočeli včeraj Francozi z nikakimi večjimi operacijami.
Severno od Kcurle se je odbilo
neki francoski naskok na "Labirint".
Na višinah pri M a as, za padno od Les Kparges. so Francozi od -'»• junija naprej skušali vz.-ti nazaj pozicije, kal ere smo mi osvojili. Vsi napori so bili brezuspešni in vse naskoke F rane oko v se je odbilo."
Francosko poročilo.
Pariz, Fra ne i ja, 30. junija. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo:
"Severno od Ar ras se ]>'; vršil včeraj zvečer oster a rt i i eri j ski boj, tekom kaiterega je tudi prišlo ilo spopadov int'aiiterije. Severno od gradu Curleul smo nekoliko napredovali in južno od Cabaret Rouge smo odbili nemški naskok.
V	Vogezili so skušali Name i vprizoriti nov naskok proti našim pozicijam iztočno od Metzeral. Ta naskok se je z lahkoto odbilo."
V	večernem poročilu se glasi, da so se vršili ob Yser-prekopu in severno od Arras artilerijski boji.
V	Argon i h so Nemci po obstreljevanju, ki je trajalo tri dni, naskočili naše pozicije med IJiner-ville in Four de Paris. Dvakrat se jih je odbilo, pri tretjem naskoku pa se jim je posrečilo zavzeti par francoskih zakopov pri Bagatelle. Na vseli drugih točkah se je Nemce zavrnilo.
Severno od Verduna se je vršil boj artilerije.
Nikake škede.
Berlin, Nemčija. 30. julija. — Vojno ministrstvo v Stuttgart u je danes objavilo, da ni napravil francoski aeroplan, ki je letel v nedeljo preko Friedriehshaifena, nikake škode na garažah Zeppe-1 i no v-ili zrakoplovov. Aeroplan je vrgel tri bombe na odprt» teren v bližini Tiodenskega jezera, nakar je odplul.
Uradno angleško poročilo. London, Anglija, 30. junija. — Včeraj zvečer je bilo izdano uradno poročilo, da angleške čete pod poveljstvom Jana Iiamiltona prav dobro napredujejo. Operacije in-fanterije podpira angleška križar-ka "Talbot".
Usta j a v Tripolisu. Pariz, Francija, 30. junija. — Iz Aten poročajo, da so turške čete. ki stoje zaveznikoma na Galipolisu nasproti popolnoma utrujene ter da bodo Angleži in Francozi lahko v najkrajšem času zavzeli višine pri Kritij i. Ko so Angleži zavzeli pred kratkim nekaj strelnih jarkov, so našli v njih preko 6000 mrtvih in ranjenih Turkov. Iz zanesljivega vira je znano, da se je odpeljalo več nemških častnikov iz Jafe v neko važno tripolitansko pristanišče. Njihova naloga je naščuvati tamošnje domačine k usta j i. Listajo bo najbr-že vodil neki poglavar iz rodu Se-liusi.
Francozi v akciji. Pariz, Francija, 30. junija. — Danes je bilo izdano uradno poročilo, ki se glasi:
Francoske čete so predvčerajšnjim stopile po sedmih dnevih zopet prvič v ogenj. Osvojile so precej turških jarkov in pognale sivražnika na nekaterih mestih v beg. 27. junija se je posebno odlikovala naša artilerija. Edino naši artileriji se je zahvaliti, da so Angleži zavzeli dolgo vrsto strelnih jarkov in napredo\ali za 1500 jar-dov. Zasedli so neki vrh v pogorju Kritia in vjeli 180 turškili vojakov.
Vojna z Italijani. Naskoki ob reki Soči.
Italijani so zopet naskočili avstrijske pozicije, a se jih je pognalo v beg.
BITKA NA MORJU?
Avstrijsko brodovje se je baje pripravilo na odločilno bitko v Jadranskem morju.
pri
Dunaj, Avstrija, 30. junija. — V današnjem ofieijelnem poročilu se glasi, da so vprizorili Italijani na fronti ob Soči po dolgem obstreljevanju z artilerijo dobro organizirane naskoke na avstrijske pozicije, katere se je pa vse odbilo.
Rim, Italija. 30. junija. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče oficijelno poročilo:
—	Viharji in megla so ovirali naše operacije ter dali Avstrijcem prilike, da se pripravijo. — (Menda so "nili že preje pripravljeni. — Opom. ured.) Vršilo se je le par manjših spopadov, ki so se končali z našo zmago.
—	Na koroški fronti se vrše artilerijski boji. Ob Soči se je odbilo neki nočni naskok Avstrijcev, kojega cilj je bil Plava. Tstotako smo o« 11»i I i neki naskok proti gradu Nuovo, na visoki ravnini Žagradu.
Videm, Italija, :10. junija. — Resnične velike bitke ni na av-strijsko-italijanski meji pričakovati pred potekom par tednov.
Vrše se sicer dnevno spopadi in praske, a Italija ni še dosti pripravljena (!), da bi mogla zadati odločilen udarec. (Zakaj se je pa pripravljala celih -deset mesecev!)
Rim, Italija, 30. junija. — V Inomostu se je vršilo dno 24. juti i ja vojno posvetovanje, katerega sta se baje vdgležila bavarski in avstrijski prestolonaslednik. Prišlo se je baje do sklepa, da je za sedaj invazija v Italijo nemogoča.
Napravili se pa hoče energične korake za obrambo in proti preteči izolaeiji Tirolske. Vsled tega se je koncentriralo v dolini reke Drave velike mase vojaštva, da se ustavi prodiranje Italijanov. Obrambo Tirolske boilo prevzele bavarske čete.
Italijani hočejo otoke.
Ministrski predsednik Salandra
se bo najbrž jutri vrnil s fronte, tla vod i'kabinetno sejo, na kateri se bo razpravljalo o vprašanjih, glede katerih se je bil posvetoval s kraljem.
Domneva se, da namerava vlada anektirati turške otoke v E-gejskem morju pod pretvezo, da je Turčijo podpihovala upor v Li-biji.
Avstrijsko brodovje pripravljeno na boj.
London, Anglija, 30. junija. — Poročila iz Amsterdama pravijo, da je celo avstrijsko brodovje pripravljeno na odločilno bitko v Jadranskem morju. Italijane se bo naravnost prisililo, da se spuste v boj.
Usmrčenje morilca.
Včeraj zjutraj je umrl v Sing Singu v električnem stole a Jos. Ferri, ki je bil obsojen na smrt radi umora svojega svaka. War-dr. n Osborne, ki je nasprotnik smrtne kazni, se je že prejšni dan odpeljal v New York in pri usmr-čenju je bil navzoč njegov namestnik Johnson. Ferri jo zapustil dva pvsma, enega na svojo ženo, kateri je naročil naj dobro vzgaja svojega sina, drugega pa na deset mesecev starega sina. To pismo naj bi se odprlo šele takrat, ko bo dopolnil sin svoje 21. leto.
Ferri, vrtnar po poklicu, je dne 24. avgusta p. 1. ustrelil svojega svaka Florentino di Giovanni ob priliki nekega prepira radi $47, katere je bil Ferri baje dolžan svojemu svaku. Governer Whitman je odklonil pomiloščenje, da-siravno je prošnjo za milost podpisalo 200 državljanov iz Nassau County. Ferri je bil star šele 27 let.	i
Novi zapletljaj.
Nemški podmorski čoln je torpe-diral angleški parnik 'Armenian' in pogreša se 19 Amerikancev.
Washington, D. C., 30. junija. V državni department je dospelo danes popoldne poročilo, da je bil na obali Corwall torpediran in potopljen parnik "Armenian" — Dominion črte. ki je imel na krovu 119 mul. namenjenih za Anglijo. Domneva se. da je utonilo 19 mož posadke, ki so bili povečini črnci in Amerikanci.
"Armenian" je vseboval nekako 8000 ton ter je bil last liver-poolske tvrdke F. Leyland & Co.
Torpediran je se je dogodilo line 2š. junija, a vsled angleške cenzure je prišlo poročilo st*m šele da-UCS.
V oficijeluih krogih se domneva. da bo ta novi dogodek otež-kočal viseča pogajanja, med Nemčijo in Zdr. državami.
Seveda bo treba najprej ugotovili. če je stal parnik v direktni službi angleške vlade. V tem slučaju je bila nemška vlada o-pravičena smatrati parnik za pomožni transportni ter ga potopiti. Vsled tega je treba čakati natančnih poročil, predno bo mogel državni department zavzeti kako stališče.
Bolgarski poslanik.
Amsterdam, Nizozemsko, 30. junija. — Neki tukajšnji časopis je dobil iz Berlina brzojavko, da je bil bolgarski poslanik v velikem nemšk.em glavnem stanu navdušeno sprejet. Nemški cesar mu je podelil red Rdečega orla.
Razširjenje vojaške dolžnosti.
Italija je napovedala razširjenje vojaške dolžnosti od 39. do 42. leta.
*
Omejitev porabe bombaža.
Berlin, Nemčija, 30. junija. — Vojaški poveljnik province Brandenburg je i'.dal odredbo, k^ stopi v veljavo dne 1. avgusta in s katero se prepoveduje izdelovanje navadnih boinbainih predmetov, blaga za obleke, prte itd.
Granate so zanič.
Waterbury, Conn., 30. junija.— Seoville Co. je odslovila danes 43 mož, ki so dobivali visoke plače za izdelovanje granatnih, kapic. Ravnatelji tovarne so baje ugotovili, da stoje delavci pod nemškim vplivom ter da so raditega nalašč slabo delali. Poskusi z do-tičnimi granatami so baje pokazal \r da so povsem neporabne.
Aretacije v Atlanti.
Atlanta, Ga., 30. junija. — Velika porota iz Fulton County. Ga. je dvignila danes obtožbe radi u-pora proti 26 osebam, katere je v soboto aretirala milica, ko so se potikali v bližini hiše prejšne-ga governerja Slatona. Prestopek se po državnih postavali Georgije kaznuje z zaporom do enega leta ali globo $1000 ali oboje.
Premogarji so sprejeli vladni predlog.
London, Anglija, 30. junija. — Preprečilo se je pretečo stavko premogarjev v južnozapadnem Wales. Premogarji so sprejeli u-godne predloge vlade.
'Nieuw Amsterdam' poškodovan.
Deal, Anglija. 30. junija. — Parnik "Nieuw Amsterdam" Ho-landsko-ameriške črte. ki je imel na krovu veliko potnikov iz New Yorka v Rotterdam, je bil danes v megli poškodovan od nekega drugega parnika, ko je bil zasidran pred sipinami. Poškodbe niso bile velike.
Grozilno pismo.
Policisti z Greenwich Str. policijske stražnice v New Yorku so aretirali včeraj nekega Rudolfa Malika, ki je obdolžen, da je pisal v Belo Hišo grozilno pismo. Predsedniku je grozil s smrtjo, če ne bo takoj začel voditi drugačne politike. — Nadalje se je zavzemal za Nemčijo in Avstrijo, češ, da sta ti dve deželi edini pravični na svetu, ter da Združene države kar se pravičnosti tiče, za njimi zelo z'aostajajo.
Obnovljena kampanja?
Nemški podmorski čolni so potopili neko norveško jadernico in neki parnik. — Dementi.
OBNOVITEV KAMPANJE.
Nemčija je baje odredilo vse potrebno, da se potopi vse municij-ske parnike zaveznikov.

London, Anglija, 30. junija. — Norveška ladija "Cainbushken-netli ki je odplula dne 9. junija iz Portland, Ore. proti Liver-poolu. je bila danes potopljena od nemškega podmorskega čolna — ' U-39' . Trinajst mož posadke se je izkrcalo, dočim je vzel podmorski čoln na krov osem mož, ki so nemški podaniki.
Jstotako je potopd neki nemški podmorski čoln norveški parnik "Gjeso". Moštvo se je izkrcalo v North Shields.
Dementi iz Berlina. Berlin, Nemčija, 30. junija. — Oficijelno se je dementiralo v Berlinu krožečo vest, da je neki angleški podmorski čohi torpedi-ral ill potopil nekega nemškega.
Angleške izgube na morju.
Prek morska agentura je objavila danes članek, ki je izšel v nekem listu v Stockholmu in v katerem se glasi, da hoče angleška admiraliteta prikriti izgube, katere je imelo angleško vojno brodovje vsled napadov nemških podmorskih čolnov.
List izjavlja, da je imela Anglija v pričetku vojne kakih" 60 prvorazrednih bojnih ladij, da pa je to število vsled sistematičnega dela nemških podmorskih čolnov padlo na 40. Nemčija ni baje izgubila niti ene bojne Iadije te Vrste.
Kritika ameriške poslanice. Berlin, Nemčija, 30. junija. — V splošnem ne komentira berlinsko časopisje izvlečka iz poslanice Združenih držav glede razdejanja ameriške jaderniee ££Frve" in tudi liti dejstva, da se brani wash-ingtonska vlada vrediti zadevo pred nemškim prizivnim sodiščem.
Edino izjemo tvori ' Rundsliau " ki kritizira zelo ostro ameriško poslanico ter pravi, da ne more zahtevati Amerika ničesar drugega kot. odškodnino. "Washington pa naravnost zahteva, da opusti Nemčija svoje vojevanje na morju v prid Angliji.
Ostrejša cenzura.
Washington, D. C., 30. junija. Tukaj se zatrjuje, da je ostrejša cenzura nemške brezžične brzojavne postaje v zvezi z novo, ostrejšo kampanjo s podmorskimi čolni. Gre se baje za angleške in francoske parnike, ki bodo kmalu od-pluli iz različnih ameriških pristanišč proti Franciji in Angliji z munieijo na krovu.
Iz Skandinavije se poroča, da je koncentrirala Nemčija svoje najboljše podmorske čolne v Wil-helmshafen z namenom, da uniči te municijske parnike.
Zaplenjenje mladočeškega glasila.
Praga, Češka, 30. junija. — Policija je suspendirala danes gla silo mladočeške stranke, 4'Narodni Listy." Odkar je izbruhnila vojna, so prišla že večkrat med svet poročila o nezadovoljnosti Cehov in o nekakem revolucijo-narnein gibanju.
Dobra letina v Nemčiji.
Berlin, Nemčija, 30. junija. --V nekem ofieijelnem poročilu se glasi, da obeta biti letina po celi Nemčiji izvanredno dobra ter da se vsled tega ni bati izstradanja, s katerim prete sovražniki Nemci je.
10,000 brez dela radi prohibicije.
Mobile, Ala., 30. junija. — Ob polnoči bo mesto Mobile suho kot puščava Sahara, ko bo stopila v veljavo nova prohibieijska posta-\/i.' 10,000 ljudi bo izgubilo vsled te postave zaslužek .
Villa in Carranza,
Oba mehiška glavarja se bojita nove revolucije. — Danes bodo zaslišali generala Huerto.
__ ' -j
El Paso, Tex.. 30. junija. — Sem je dospelo iz Chihualiue poročilo, da je zavladal južno od Aguas Ca-lientes mir ter da se je napetost med Villo in Carranzo znatno zmanjšala. Oba se namreč bojita, da ne bo v Mehiki izbruhnila nova revolucija, ki bi bila najbrže za o-ba pogubonosna. Pojavili bi se novi vojskovodje, Villa in Carranza bi pa morala stopiti popolnoma v ozadje.
General Jose Robles, Gntierre-zov provizorični ministrski predsednik je izjavil, da bosta Villa in Carranza v najkrajšem času sklenila mir. Poročilo, da je dospel general Felix Diaz iz New Orleansa sem, je neresnično. General Huer-ta in njegovi tovariši, katere se aretirala v tukajšnji bližini ameriška oblast, se bodo morali danes zagovarjati pred sodiščem. Iluer-ta je baje izjavil, da je njegova vest popolnoma čista ter da se ne čuti krivega. Amerikanci so napravili veliko napako, ker so ga aretirali.
V mestu je vse polno uglednih Mehikaicev, ki so pa pod strogim nadzorstvom.
Washington, D. C., 30. junija. Državni department je slednjič vendarle dobil nekaj poročil iz Mehike, iz katerih je razvidno, da se razmere niso še čisto nič izboljšale, in da po večih mestih še vedno gospodari lakota. Carran-zova armada pred glavnim mestom
Mehike ne napreduje posebno. _
Prebivalci so prepričani, da bo general Zapata lahko vzdržal vsak naval.
Novo vojno posojilo Holandske.
London, Anglija. 30. junija. — V neki brzojavki iz Amsterdama se glasi, da je sklenila holrndska vlada najeti 90,000.000 goldinarjev novega vojnega posojila, da pokrije stroške mobilizacije in druge izdatke.
Ušel je iz Sing Sing^.
Neki Eocca Sealzo, ki je bil obsojen na Šest let ječe radi belega suženjstva, je pobegnil včeraj iz Sing Singa.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem in ob obali Primorja, to je za TRST, ISTRO in DALMACIJO ob obrežju. Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej.
Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati.
t
19.20 20.80 22.40 24. OC 25.60 27.20 2P.80 30.40 32.00 10.00 48.00 60. C0 C4.00 754.00 E0.CR 96.00 112.00 128.00 144 00 160.09
Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. f ^
TVRDXA PRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, New York, N.
l)oIj*o easfi že traja vojna in ka-' kur vse kaže, bo trajala še nekaj časa. Veliko žrtev je že doprineslo rusko ljudstvo, toda čakajo nas še ve<"je in še hujše. Vstmjati [ moramo do konca iu konečno slav-j no zmagati. .Moč Rusije je neiz-erpljiva. Trdno sem prepričan, da i bodo vsi Rusi brez razlike na molji strani. Armadi je treba iti na roko, in če je treba, se ji mora tudi 1'inancijelno pomagati.
Položaj na vzhodnem bojišču.
Dunaj, Avstrija, 30. junija. —' Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo:
V v;ui»<lnem delu Galicije, po-M-buo pa pri reki Gnila Lipa se! boji se vedno nadaljujejo. Med i rekama Bu«* in Visio se Kusi umikajo. -Mi neprestano napadamo zadnje straže in ogrožamo glavno armado. Naše čete so zasedle neko višino pri Krampolu, ki je za nas izvanredno velike strate«;ične važ-
Vsled uspehov, ki so si jih priborile zavezniške čete vzhodno od \ isle, so bili Rusi prisiljeni zapu-liti iH-kiij važnih postojank na levem bregu reke.
Naše vojaštvo je zavzelo mesto
Zavihost.
Pri Gnili Lipi.
Berlin4 Nemčija, junija. — I/, nemškega velikega glavnega
Južno od Unile Lipe naša armada prav dobro napreduje. — Vzhodno iu severovzhodno od Lvo-va j«> položaj neizpremenjen. Av-st rijske čete, katerim poveljuje nadvojvoda IVrdinaiul, so zasedbi mesti Belzec in Komarov. So-vražnik se umika na levem bregu reke Visle.
General Linsingen.
Dunaj, Avstrija. 30. junija. — Nemške in avstrijske "=ete, ki so med Hugom in Vislo prekoračile rusko mejo, se približujejo Lunli-liu in Lit vosku. Tej armadi poveljuje nemški general Linsingen, ki si je pridobil v sedanji vojhi že ^'liko zaslug. Severovzhodno od
Lvova je dospel del armade generala AJackensena do Helza.
Petrogradsko poročilo.
London, Anglija, :{0. junija. — 1 eirogradski dopisnik je sporočil 1 ukajšujemu 'Daily Telegraphu': 1'aski generalni štab je pripozual, da se Kusi umikajo iz Galicije, ter da se približujejo zcvezniške čete mestu Cjohmi. Cilj sovražnikov je najbrže naša trdnjava flrest—Li-tow sk. < c se jim enkrat posreči zavzeti to trdnjavo, bi morali Kusi napeti \ s. sib-, če bi hoteli obdržali Varšavo v svojih rokah. — Armada generala Mackcnscua prodira meti Belzem in Kamionko proti severu. Njena naloga je prodreti rusko bojno črto in se združiti v ostalimi nemškimi in avstrijskimi} armadami.
Položaj v Kurlandiji.
London, Anglija. 30. junija. — JVtrogradski dopisnik je sporočil tukajšnjemu "Timesu":
liuski generalni štab naznanja, da koncentrirajo Nemci močno armado v Kurlandiji. Sprva je vse mislilo, da so Nemci poslali del svojega vojaštva iz Galicije na Francosko, kar se pa ni zgodilo, i'etam v Kurlandiji poveljuje general liindenburg. Kakorhitro bo ta armada koncentrirana, bo na-\ alibi proti jugu. Nevarnost bo pretila Varšavi, Ivangorodu in sploh trdnjavam na Rusko Polj-
General Falkenhayn in cesar j	Franc Jožef.
Berlin, Nemčija, 30. junija. — ('esar Franc Jožef je imenoval se-ia nemškega velikega generalnega štaba Ericha pl. Falkenhavna za šefa drugega avstrijskega infante-rijskega polka.
Proklamacija ruskega carja.
Petrograd, Rusija, 30. junija — iinski car je izdal danes sledečo proklamacijo:
Cene:
K	$	K
5--------.80	120...»
10--------1.60	130...»
16--------2.40	140,...
20....	3.20	150...»
25....	4.00	160....
30--------4.80	170.,,.
35--------5.60	180 ...
40....	6.40 190____
45. w	7.20	200 ..
60....	8.00	250 .
55....	8 80	300
60 ...	9.60	350 ..
65....	10.40	400 ...
70....	11.20	450
75....	12.00	500 .
80....	12.SO	600 ...
85.,.	13.63	700....
90,...	14.40 B00____
109	...	16.00 900____
110	.	17 60	1000
m
GLAS NARODA, I. JUUJA, 1915.
'SUS NARODA"
>luvemti Daily.)
>na pubascicd by t<W
if-^.^nic Publishing Co.
• i ^orporttjoo ? .. .jo.iv aAJK^tR, Fr&uaefci. v iSV. Ič BEIsEDIK* Treasurer.
♦ t f Busineaa of the corporation nad
^illrest-ea of above officers ; JL* ^niandt Street, Borough of M&x> ^bttao, New York City, N. Y.
t ;o leto t^Hs. list za Ameriko in
tnado........................$3.00
* ^»J let*....................... 1.50
eto ttesto New York........ 4.00
jt'< leta mesto New York ... 2.00
l r-rop^ mm vse leto......... 4.50
"* pol leta ............. 2.55
"i^trtJ^ia............ 1-70
*« c NARODA" izhaja vsak dan rvzemdi nedelj in praznikov.
CLAS NARODA"
, V >\fe of the People") s« 1 «517 ftx crept Sundays msxt Holidays.	j
a!i-scriptioo yearly IS.00a
I liu, — cehi kompaiiija. — Na .čeladah se smehlja zelen vršič — in vprašal sem: "Kdo so ti?"' — To so fantje Maekensena, — in če se pokaže Rus, — ga primejo 111 tre sejo, — da mora krepirati! — In da se je tudi tako globoko zakopal — kot jazbec v duplini. — oni napravijo, da pleše — kot mlada ženska. — Havbice so godba pri plesu — in bajonet taktirka. — Kadar ima nož za vratom, — spi brez postelje."
To je en;; izmed cvetk, k' sedaj tako bujno cveto na Nemškem, iiog obvaruj Ruse in druge barbare take vrste kulture!
0 nekaterih večjih požarih v Beli Krajini v zadnjih 27. letih.
—o—
Piše T. Šašelj.
•p _
%5 I"- * podpisa in osobijosti es ne
^r.ob^jejo.	—
• i,- ^ l"agovo!i po&ili&ti Vt rj^y Order.
' -i «- ? t : bi Wraj a naročnikov pro %> i ,	ciarr tudi prejinj*.
■ >«Jii£e naznani, da hitre-*
b&jdrmo naslovnika ' < j )»o«r ta gx>Ši!jatv&m naredite ta
t. s. v* 'ov:
•OLAS N.4RODA";
- »n't ** , New York City
T«Ufao 4*?87 CortUndt.

Dopisi.
New York, N. Y. — S tem javljamo rojakom po greatemewvor-ški naselbini in nasi gost. Iju'bni slovenski naselbini v Forest City. I*a., da odpotuje "Slavec" dne -i. julij-a t. 1. ob '2. popoldne z Laeka-wanna železnico vlak št. j v Forest City. Pa. Ob 6.35 zvečer pride v Scranton, Pa., in ob 7 40 potuje dalje z vlakom Delaware & Hudson do Carboflidale, P«'., kamor prispe ob 8.2u zvečer. Tu nas pričakuje odbor slovenske naselbine iz Forest City z avtomobili, kakor smo o tem ravnokar po Rev. .!. Tomšiču obveščeni. Slednje dejstvo nas je prijetno iznenadi-lo. ker reševali smo to stvar, kako bi najhitrejše in najudobnejše prispeli do cilja, a 111 šlo tako bi tro. Ta vest pa nam je v^ela vso skrb. Potuje nas doslej prij vajenih 20 oseb ("> dam in 15 gospo-dov), morda se še kdo javi, a to število je sigurno. Program objavi naš "trlas Naroda v vseh posameznostih. Razen tega prinesemo seboj 500 programov za občinstvo. Čuje se, da namerava z nami naš newyo"ški starosta in bankir g. Frank Sakser; umestno bi bilo, da spozna tudi sosedna naša naselbina Slovenca rojaka, ki orje ledino /.a slovenski rod v tujini že nad četrt stoletja. Naš potni maršal je obC-eznani rojak g. Ivan Derčar. Ako še pristavimo, da se "Slavec" večer za večerom uri in vežba, da čim dostojnejše, čim popolnejše stopi pred bratska lica naših rojakov v Forest City s slovensko našo pesmijo, smo za danes rekli vse. Na svidenje, rojaki v Forest City! .— Za slovensko pevsko društvo 1 "Slavec": Josip ns, predsednik. Ivan Adamič, tajnik in pevovodja.
Acosta, Pa. — Iz naše naselbine so dopisi zelo redki; nevera, kaj je temu vzrok. Delavske razmere so take, kakor skoraj povsod din-god. Pred kratkim sta se dva naša rojaka poškodovala v jami. h sreča, da poškodbe niso bile veli ke. ('lani tukajšnjega društva bodo priredili dne 4. julija \eselico. Rojaki, ali se bomo pri tej prili ki, ko bomo praznovali dan osvo boditve, tudi kaj spoimnili razmer v starem kraju "i Dobro •">i bilo. da bi se! Pristopajmo k Slovenski Ligi iu postanimo njeni dobri člani! Pozdrav vsem Ligašt-m! — Delavec.
Ralphtcn, Pa. — Dela se tukaj skoraj vsak dan, zaslužek je pa zelo majhen. Zaslužimo le toliko, da se pošteno preživimo. Ta naselbina je zelo prijazna, ker je obdana z velikimi gozdovi. Človeku se zdi, kakor da bi bil doma. Pred kratkim sta otvorila tukaj Frank Zemljak in J0I111 Divjak mesnico. Takega podjetja smo prav zelo potrebni. Rojak*, svoji k svojim! Pozdrav! ~~ Poročevalec.
Iz Avstrije.
Odlikovani so bili slovenski častniki: Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil liad-poročuik 3. polka deželnih strelcev Stanislav Dekleva.— Signnm laudis so dobili: stotnik Fi\ Križnik 26. dcunobr. pešpolka, nadpo-ročnik Bernard Mavrovič in Maksa Ravtar 5. domobr. poika ter nadporočnik 12. črn ovoj niškega polka Friderik Fran Bradač.
Dunajski uradni list z vine 21. maja priobčuje odredbe glede posesti orožja, municijskili predmetov in in razstreljiv ter gleje prometa ž njimi. Te odredbe veljajo za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Gorico in. Gradiško, Istro, Trst in okolico, Tirolsko, Predarlsko in Solnograsko. Na podlagi teli odredb lahko prepovedo deželne vlade nošenje in posest orožja ter odredijo, da se mora vse orožje, municija in razstreljivo izročiti oblastim.
Izpuščen je bil iz preiskovalnega zapora na Dunaju socialno-de-mokratični poslanec Glockl, ki je bil obdoižen, da je vznemirjal javnost z javnim, govorom v
Ker so hiše po veliki večini vasi v Beli Krajini krite s slamo, ali so vsaj še bile pred malo leti, ni čudno, da je bilo v zadnji letih mnogo požarov. Požare navadno povzročajo otroci, ki so brez varstva, včasih nastanejo pa 1 idi po nesreči, redkeje pa vsled strelo. Naj navedem tu nekai zapiskov o večjih požarih. kolikor jih imam shranjenih.
Ij. 1888. 28. marca, nr veliko sredo, uničil je silen požar med prav hudim vetrom veliko hiš in gospodarskih poslopij na Vinici. Ooleku in Pod klane 11 v viniški žu*miji. Na Vinici je pogorelo .27 hiš, na Ooleku 10 in v Podklaneu !>.	je silno vlekel jug, bilo je
naenkrat, vse v ognju, da ni bilo mogoče skoraj nič rešiti. Ogenj je nastal, kakor so pravili, po nesreči. Zgorelo .i*' tudi več jrlav živine.
Tj. 1890. 17. januarja uničil je požar vso Drago vanjo vas v dra-gatuški župniji. Poigorelo je 16 gospodarjem prav vse. Skrdo so precenili čez 60,000 K. Zažgali so otroci. — 7. oktobra zvečer ob 8. uii je začelo goreti na Bojancih, v pravoslavni vasi naše občine. Pogorelo je 0 gospodarjem. — 14.' oktobra pa je pogorela Radoviea.! Pogorelo je 211 gospodarjem, in sicer '50 hiš in čez 60 drugih poslopij ter več glav živine. Zažgali so otroci.
Tj. 1899. 19. marca, na Cho ne-' deljo in praznik sv. Jožeta, nastal je zjutraj okoli 4. ure ogenj v Tri-' bučah, naše župnije, h. št. 3, pri Ivanu Cvitkoviču - Stankatu. V malo minutah bilo je v ognju pet his z vsemi gospodarskimi poslopji vred. ker j:* ravno takrat prav huda burja vlekla. Rešiti ni bilo mogoče skoraj nič. Ivanu Cvitkoviču, pri katerem je nastal ogenj menda po nesreči, zgorel je tudi vol. tele. breja svinja. 12 starih ovac in 4 mlade. Druga živvia pa. j katero so rešili, je bila hudo ob-žirana. tako da je imel samo pri živini škode do 1000 K. Tudi <ro-! spod ar sam in njegov sin !Miko, ki sta skušala rešiti živino sta se prav hudo opekla 111 o"hž;~ala. sin celo tako hudo. da je čez dva dni vsled opeklin in ran umrl. Vsa škoda vsled požara je znesl-i okoli 14.000 K.
Tj. 1903.. sredipostno nedeljo, 22. marca zjutraj okolu 8. ure, ko so bili ljudje pri sv. maši pogorela je vas Maline v semiški žup-! ni ji. Zgorelo je 12 posestnikom vse. hiše z gospodarskimi poslopji vred in kar je bilo v njih, kakor ludi pet glav goveje živine in 4 prasci. Škode je bilo okolu 60.000 kron. Zažgali so otroci. — 18. julija je uničil grozen požar v Pred-' gradu, starotrške župnije, fi7 hiš in nad 150 gospodarskih ncslopijJ Zgorelo je tudi več govedi, več glav ovac in svinj ter en človek. Vsa škoda je bila cenjena na 340 tisoč kron., zavarovanih pa je bi-; lo le 35 posestnikov za 62,000 K.
Ij. 1904. 14. avgusta je uničil ogenj v Mali Lahi ni. dragntuške župnije, trem gospodarjem vse.; Pogorelo je dvema posestnikoma in eni kočarici. Zgorelo je vse: hiše, hlevi, podi. vsa krma in zr-nje, pet svinj eno tele in enemu posestniku tudi 500 K g >tovega denarja. Zažgali so otroci, ki so bili v nedeljo med popoldansko službo sami doma.
L. 1907. 25. julija popoldne med 2. in 3. uro je obiskala sk"»saj vso, Belo Krajino silna nevihta 7 gro-| mom, strelo in točo, ki je posebno v črnomeljski župniji naredila iz-j redno veliko škode, da stari ljud-j je niso pomnili trke nesreče Med nevihto pa je tudi večkrat trešči- j lo. Strela je udarila v Loko pri, Črnomlju, kjer so vsled rje po-, gorele štiri hiše z vsemi gospodar- j skimi poslopji. Treščilo je tudi v. neki stog v Butoraju. Prej^ pa je. treščilo tudi v Dobličah, kjer je pogoi*elo tudi več hiš in poslopij, i v Brkopčevo stanje v Zemiju pri' Podzemlju, v skedenj Jožefa Jermana v Loki pri Črnomlju ki je tudi zgorel. Sploh je v juliju tega leta povzročila strela več požarov v Beli Krajini 111 po sosednjem Hrvaškem.
L. 1908. 4. junija je uničil požar v pol ure v Gornjem Butoraju, čnnomeljske župnije, vso vas, obstoječo iz 10 s slamo kritih hiš in vsa k njim spadajoča gospodarska poslopja. Skupna škoda je znašala 60,800 K, zavarovani pa1 so bili saino za 13,260 K. — 16.'
oktobra je naredil ogenj v Božja-kovem pri Metliki silno škodo. Uničil je okolu 50 p o si op i namreč 9 hiš in do 40 drugih :-tavb. podov, hlevov, klet i j itd. Zgorelo je petimi posestnikom vse do tal. štirim pa so ostale le hišo. ki so bile zidane in z opeko krite Zgorelo je tudi vse orodje, posoda, živež, krma, okolu 200 veder vina. okolu 3S00 K v gotovini in nekaj prascev. Vsa škoda bila precenjena na 160.000 K.
L. 1910. n. januarja s._> imeli požar v Gornjem Suhorju. vini-ške župnije. Ogenj je uničil 8 gospodarjem vsa poslopja z v.---m živežem. klajo, orodjem itd. Enemu .gospodarju je zgorela tudi krava, neki vdovi dvoje prascev Skoda je bila cenjena na 39,500 krotil, zavarovani pa so bi1 i le 4 gospodarji za 6900 K. Osreuj je zanetila pel letna deklica : žvep-lenkami.
L. 1911. 8. oktobra, v 1..-deljo. so imeli požar v Selih pri ( tovcu, črnomeljske župnije, kjer ;.e pogorelo sedmim posestnikom prav vse, poslopja, dva prasea, dvoje telet, obleka, zrnje, km a.
L.	2'i. oktobra popoldne
je pogorelo dvema posestnikoma v Tribučah. Škode je bilo čez 17 tisoč kron. Zrižgal je pet!-i ni o-1 rok. — 1. decembra pa zopet dvema posestnikoma. Škod" je bilo
okolu 7000 K. Zažgano je b.lo nalašč.
L. 1914. 30. junija ob ččtrt na 11 ponoči je nastal ogenj v Dalj-11 jih Njivah, vasi v župniji Vrh pri Vinici, kjer je zgorelo do 30 hiš in gospodarskih posit pij v skupni škodi okolu 50.000 K.
Ognjenik Hekal na Islandskem bruha.
Iz Revkjavika se poroča, da bruha. ognjenik Ilekla še močnejše kakor je bljuval leta 19l:{. Juž-[ no Islandijo pretresajo močni potresi.
Ženske kozakinje.
Koncem aprila so poročali ruski lisi i. da je vstopilo 12 žensk med kozake. Baje jim uniforma ja-
POZOR!
fe9Citfj SCiiJEČ.^.vt.slš VTCf*	h
Hifrartjia	ju<-Ssl«Jlfa	a
Ea cascialfivc. ▼ f)€i>r».Ti
itollja, k«	1
1») tiiJkl v	jp;;c.'a lx. t<<.a£j r ws-
kretska fesisor tb& ■Jiriigt
t«	»o	t3Jtorfj;c iiia as
»k'
B? ClivelandL, Oil.
Čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Koledarja za leto 1915.
Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjil .Mohorjevih knjig. 1	Uredništvo Glas Naroda.
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NAHODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 33 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli-
ko dobro pristoja. Kako bodo tej ——-— ke- SedaJ sleherni dan razpošiljamo
kozakinje vporabljali, še ni znano. 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen.
Na smrt ebsejen.
Sodnik Robert Roy v New Yor-1 ku je obsodil i»a smrt na električ-! nem stolen kočijaža Walter \Yat-sona, k: ji* dne 22. niarea zaklal svojo ženo Elizabeto. Obsodilo se ga je največ na podlagi izpovedi njegovega lGletnega sina.
Watson je star 41 let ter se je strašno tresel, ko se mu je preči-; talo smrtno obsodbo. Konečno se je vendar, toliko '».junačil. da je' '.'javil, da ni imel namena umo-l riti svojo ženo.
Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.


PROGRAM
z?i časa dvodnevnega bivanja slovenskega pev. društva "Slavec" iz New Yorka v sosedni slovenski naselbini v Forest City, Pa.
Prvi dan: 4. julija 1915.
Dopoldne: Prisostvuje slov. sv. masi in zapoje: "Mariji'" (A. Sclmbi^vr.)
Pop« ddiie:
I. KONCERT ob 3. uri popoldne v Muhvičevi dvorani. J. I> E L:
1.
n.
10.
i.
a^ "Bodi zdrava domovina" (Dr. 1>. Ipavee) poje: "Slavec", tenor solo : g. 1. Potušek, bariton solo: g. Rud. A. Trošt. b) "Kako bi ljubila" fnarodna, M. IJajuk) poje:
"Slavec."
"Za dom med bojni grom" (P. II. Sattner) poje: bratsko pev. društvo "Zvon" iz forest City. 1'a. "Mornar" (F. S. Vilhar) bariton, poje: operni pevec g. Rud. A. Trošt. "Pogled v nedolžno oko" (P. II. Sattner) četvero-spev. pojejo: gg. I. Potušek, J. Rems. Rudolf A. Trošt. I. Adamič. "Na planine" (P. H. Sattner) poje: "Slavec." Odmor.
II. DEL:
"Pozdrav" ( Janez Lahnrnar) poje mešani zbor bratskega pev. društva "Zvon" iz Forest City, Pa. "A Night in May" četv< rospev. pojejo: Miss Krista pi. Roesiger. Miss Mimi in Blanche Rems in irosp. Rudolf A. Trošt. a) "Junakovo slovo" (T. Adamič) poje: "Slavce." bi "Je pa davi slan'ca pala" (narodna. M. Bajuk)
poje: "Slavec." "Oj rožmarin'' (II. Volarič) bariton, poje: operni
pevec g. Rud. A. Trošt. "Invascargile" (March) igra: "Slavcev" orkester.
Koneu .1. koncerta.
II. KONCERT
ob 8. uri zvečer v Muh viče vi dvarani.
I. D E L:
"Lucia di Lammermor" (Donizetti) igra: 'Si a v če v' orkester.
a "Ko ponosen orel" (L Adamič) poje: "Slavec." b "Jest pa za eno deklico vem" (narod.ua. M. Bajuk) poje: "Slavec." ."Ave Maria" (Oh. Gounod) sopran: Miss Krista pl. Roesiger, piano: Miss Mimi Rems, violino: Mr. P. Rems.
"Southern Roses" (R. Strauss) piano solo.
Miss Mimi Rems. "Ciganka Marija" (Dr. B. Ipavee) bariton, operni pevec g. Rud. A. Trošt.
Odmor.
igra
poje
6.
7.
8.
9. 10.
II. DEL:
'Deva plavooka mila" poje: "Slavec." 'Divja rožica" (dvospov, H. Volarič) sopran, poje: Miss Krista pl. Roesiger. alt: Miss Mimi Rems. 'Zveste nima svet žene" (F. S. Vilhar) bariton, poje: operni pevec g. Rud. A. Trošt. 'Plovi, plovi ladjo" poje: "Slavec." 'Slovenac i Hrvat" pojeta skupno bratsko pevsko društvo "Zvon" in "Slavec."
Konec II. koncerta.
Po koncertu: PROSTA ZABAVA.
Pevovodja "Slavca": g. Ivan Adamič. — Pevovodia "Zvona": g. Peter Srnovršnik.
Drugi dan: 5. julija 1915.
Dopoldne ob M>9. uri prisostvuje pri blagoslovljen ju zastave društva "Sv. Ane" iii zapoje: 'Gospodov dan' (K. Kreutzer) in potem skupno korakanje na Pic-nie ikkI. drnstya k'Sv. Ane." Ob 5. nri popoldne povratek v New York. "S pesmijo za dom."
"SLAVEC.'* "
F&BK
'S
ek
PHONE. 24«
Zastopnik "GLAS NARODA"
K2 Cortlandt Street New Yo--k, N. Y.
Javni Notar (Notary Public)
718-720 M A K K E T STE K KI
vvauk^GAIN, t, n at n
PRODAJA fina vina, izvrstDe f.^o^ss, patentirane; zdravile.
PP.ODAJA TOiita liatke Taeb prtsKu^ur-akih črt,
POŠILJA den*? t stari kraj in pošteno.
UPRAVLJA va« y potarski poeel joča
I
S
I
H
S
a
k
i
PIŠITE ro 1IASTKOVAM CENIK!
"I Z V R S T N O!"
Tako se je š« vsak izrazil k<lor ra!»i aparat, kar je na tu«Ji res. kajti s tem aparatom se zelo hitro iu eisto obrijete in glavno je ta, <la. se ne morete raniti.
Najbolj v rabi so aparati, kot ^a vi-uite na sliki, stane samo $1.00 s poštnino. V	u-njuti 5ka*iji je polejr apa-rata tiri. t . cleia najfinejših klin, ki so izdelane Iz najboljšega jekla.
Denar poSljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v re-glstriranem pismu. Naroča se pri:
Alois Adamič & Co.,
P. O. Box 1581,	.New York. N. Y.
PIŠITE PO ILtSTIiOVANI CENI Iv!
Imam v zalogi prave importirane
LUBASOVE & HARMONIKE

" I
-B
8

d
tVS .■j., -iv-V
m
kakor tudi
KO VČ Ei K S
iz Slovenjema Gradca, Štajersko.
Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik.
Prodajam tudi orgij ice, okarine, dromlje itd.

V •
P. O. Box 1-1C2
New York City, N. Y.
^ A' 1
J:
i
Henry Ford in njegovi ljudje.
Ilenry Ford je ;»oslal v New v \ • «> »jiii uslužbencev, uda-ii 'U oMianiljivini sredstvom. V • 'Yurku naj bi se zdravili pod v«. m vodstvom zdravnikov iu zastopnik Kordovega dobrodelne-<i.'p;.:-tnientrt se je sledeče iz-1 LrU-de viije1 iu namenov, katere zasleduje Ford s tem člove-
"^ilr. Ford smatra vsakega po-(•imi7,iu»ga moža kot daleko bolj va/.m :_ra kot jia stroj. Ako je si roj pokvarjen, imamo mehanika. ki popravi škodo. Človek j : pa \ eliko več vreden kot stroj in radiiega mora imeti vsak "do ve i priliko, da se popravi."
Kadar vidimo kak posebno do-VNM stroj. Vzkliknemo: "De'ii kot da je živ."
Kadar pa gledama na kakega delaven, ki se muei vsaki dan ee-liii dvanajst ur ter zasluži pri te u ■ ■ • .j toliko, da se.preživi, reč«-]:. « /.«'pet: "On je kot kak stroj."
Xa stroj se pazi, <ia se ne i>o-kvari. Ne preoblaga se ga z delora in vsaki večer se ga pazno očisti in nama/ • z oljem. Z ljudmi pa
Malo je delnveev, za katere se xla'jalei briirajo toliko kot se briirajo za stroje. Može, ženske iu oiroke se pusti delati v smrad!ji-vih, preveč vročih in vlažnih pro-rih. Stroje se pokriva, na človeška telesa se pa ne pazi
Jletny Fi>rd je kmalu spoznal JM/.liko v postopanju z obia«a vr-sia.ma strojev. Rad i tega jo sklenil, da pomaga zanemarjenemu delu — živemu delavcu. Izprevi-d* l je, tla ni mogoče odpraviti nekaterih strok dela, ki so naravnost, duhomorne in enolične Vsled tega je tretaa urediti razmere tako, da dotični lahko opravljajo to lb 'I o, ne da bi pri tem duševno otopeli. Celi svet je strme), ko je prir-el plačevati na dan ljudem, ki so le pribijali žeblje. Denar, katerega so dobivali, pa je rešil 1< ljudi, da niso postali priprosti •troji ter jih usposobil, da so ži-vi !i in varčevali kot možje.
Ko skuša oprostiti nekaj svojih ■uslužbencev slabih navad, izvaja ]\lr. Ford le princip, da je treba ohraniti delazmožnost človeka kot se ohrani ono stroja.
Pri vsem tem pa odklanja Mr. Ford vsak dobrodelni namen in letni dobiček, katerega prinaša njegovo podjetje, pa kaže, da se ta njegova politika izplača. Noben izmed vel"industrijalcev, ki se ne brigajo za svoje dela\ee ter jili smatrajo le za stroje, za katere niso odgovorni, se ne more pobaliati z uspehi, sličnimi onim Henry Forda.
Zopet- nov dokaz nemške kulture. Humorratieni list "?impli-i cissinms je objavil pesean, ki nosi naslov "Die ven Mackensen" in ki se glasi v prevodu:
"Prihajajo polni krvi :u pra-
5
•M M
m
j čc
M
S i«
•I
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in beljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
GLAS NARODA, 1. JVTJ.TA, 19IS.

Iz zgodovine italijanske armade.
Trosporaznm stavi na Italijo velike nade. Kakor izhaja iz izvajanj trosporazumnega časopisja, pričakujejo Francozi italijanskih '-enj na svojih bojiščih v Al-zaciji ali Champagni, Rusija se aša na to, tla pošljejo Italija-ivoje čete v Srbijo in tako sodelujejo, da se razbremeni ruska fronta v Galiciji. Predvsem pa i ma Anglija pripravljeno za ita lijansko momarieo hvaležno de lo: Da pobere vroče kostanje i> ognja v Dardanelah. Italija ima torej polne roke dela za svoje za veznike. Seveda pa hoče tudi sa ma zmagati, da "osvobodi neodre šene brate*' izpod avstrijskega jarma. Torej same velike naloge ki si jih je postavil "sveti egoi z.em". Naravnost orjaške so te na loge, ki jih hoče zmagati, a dru go vprašanje je, če jih bo zmagat res zmogel, ko doslej še ni nikdai
nobene.
("V listamo po zgodovini it al i jansko sardinske armade, se pre pričamo, da ta armada še nikoli ni izpeljala kake stavljene ji naloge. Začnimo z vojno 1. 1848— 1>49.; tedaj je bila sardinska armada tepetia pri Sveti Luciji, te-pena pri Kustoci. tepena pri Mor-tari i.i končno tepena pri Novari. To vojno je vodila Italija sama brez zaveznikov ter zato tudi ni imela niti enega uspeha. Deset let kasneje je dobila zaveznika v Francozih. V tej vojni (1859) vidimo, da so le Francozi dosegli nekaj uspehov, medtem ko je sardinska armada tudi topot bila korak za korakom tepena. Zmage v bojih pri Montebellu, Palestru. Mi legnanu. ki jih Lahi slave kot svoje, so ravno tako izključno priborili le Francozi, kakor uspeh v bitki pri Solferinu, kjer so ostale zmagovite pač francoske čete — sardinske so bile pa tudi tu tepe-ne. Leta 1.^66. je Italija sicer isto-tako dobila zaveznika, toda svoje boje in bitke je morala biti sama. Zato tudi v tej vojni nima niti enega uspeha. 24. junija leta 1886 pride do bitke pri Kustoci. kjer je talijanska armada bila popolnoma poražena, medtem ko pomožno armado pod generalom ('aidiuijem kroti slavna Pulzova konjiška brigada s par lovskimi bataljoni. Kakor hitro je poražena glavna armada pri Kustoci. se pomožna armada umakne. Kako jt* izpadla pomorska bitka pri Vi-su. ve vsak otrok. Tudi tu je zmagala avstrijska mornarica proti premoči. Ko si je zedinjena Italija od svojih številnih "zmag" nekoliko opomogla, je poizkusila kolonialno politiko po angleškem vzoren. Svoja prizadevanja je na-merila na eritrejsko obal. a že leta 1895. je prišlo do spora z abe-sinskim negužem Menelikom, ki je 8. oktobra 189"» pri Amba Ala-dji potolkel italijanski ekspedieij-ski zbor. 22. januarja 1896 se je izvršila obkolitev in kapitulacija g- nerahi Galliana v Macalle, kjer je 10.000 Italijanov položilo orožja. 1. marca je Menelik potolkel ostanke italijanske armade. Kako se je Italijanom godilo pri njihovem zadnjem kolonialnem podjetju v Tripolisu in se jim še danes, po štirih letih, godi, ni treba posebej navajati. Tudi tu so porazi in neuspehi številnejši nego "zrna-ki gredo skoro izključno na ;un ladijskih topov, kar priča ze dejstvo, da še niso zasedli več dežele, nego kolikor daleč seže o-genj iz ladijskih topov. In to kljub temu, da so uporabili 100.000 mož.
Iz navedenega je razvidno, da je sardinsko - italijanska armada •se vselej podlegla, kadarkoli je bila navezana na svojo lastno moč. Kadi popolnosti bodi omenjena še udeležba v krimski vojni na strani za pad tiiri držav leta 1854—55. Nič takega, kar bi bilo vredno o-meniti, niso Italijani tu napravili. Pri naskoku na Sebastopol dne
septembra 1855 je bila brigadi generala Cialdnija dodeljena naj izdatnejša vloga, kater izvršitev je vrhu tega sploh izostala, ker so Francozi z zavzetjem Ma-laeova boj že prej odločili. (Italijanske izgube so znašale 4 čast like in 31 mož!) V boju pri Čer-naji dne 16. avgusta 1855 sta prišla v boj samo dva bataljona in ena baterija. 28.000 mož broječo sardinsko armado so Francozi iz razumljivih razlogov uporabljali vedno le za postranske naloge.
To je v kratkem zgodovina italijanske armade in njenih praporov. ki glasom nedavnega govora grofa T urinskega v Milanu: — Nikdar ni poznala poraza! — Ne ilo bi pametno podcenjevati na-
sprotnika in njegove sile, toda če ima pregovor-. historia docet, ex-empla trahunt (zgodovina uči, zgledi vlečejo) le malo resnice v sebi, potem se italijanska armada tudi v sedanji vojni ne bo drugače izkazala, kakor uči njena dosedanja zgodovina, in zgledi preteklosti tudi topot ne bodo ostali brez učinka.	"SI."
Italijanski "bersaglieri,"
Italijanska armada je v primeri
armadami drugih evropskih dr-<av mlada. Njen postanek in raz-/oj je tesno zvezan s postankom n razvojem današnje Italije. — Današnja italijanska armada se je — če smemo tako reči — razvila / letih 1859. do 1861. Tedaj je do->ila naslov: italijanska vojska, jeta 1S79. so ji dali naslov: — 4 Kraljeva italijanska vojska" cot označbo proti republikanski »ropagandi. ki je večkrat med vojaštvom bila razširjena.	,
Najstarejši in najzanimivejši er najpopolnejši del italijanske ■.rmade so "bersaglieri" (berza-jeri). Na te ji1 vsak . jah strašansko ponosen in pesmi o "bersagli-erih" so zelo priljubljene.
Ta četa je bila ustanovljena z dekretom 18. julija 1836. Njen duševni ustanovitelj in organizator je bil major Alessaiulro Ferrero della Marmora. Do leta 1848. so jih bile tri kompanije. Tega leta se ji* ustanovila četrta, da so tako tvorili en bataljon. Leta 1861 jih je bilo že 36 bataljonov in leta 1866, 50 bataljonov. Leta 1882 so dobili sedanjo organizacijo. Razdeljeni so v 12 polkov po 2 bataljona. Njih oprava in orožje je enaka oni navadne infanterije. Značilen je njih klobuk s šopom vihrajočih peres.
Da so bersaglieri popolnoma neodvisni od ostale armade, jih niso podredili nobeni brigadi, ampak so poverili nadzorstvo nad nji mi le posameznim brigadnim poveljnikom. Dopolnjujejo se "nacionalno". t. j. iz več okrajev skupaj. In le v vojski se dopolnjujejo regionalno, t. j. iz okraja, kjer je bataljon v garniziji.
K bersaglierjem vzamejo le posebno postavne in krepke ljudi, ki morejo zadostiti večjim zahtevam, ki se stavijo nanje. Novi vojni reglement določa, da mora irifanterija napraviti dnevno po 25 kilometrov, bersaglieri pa 35 kilometrov marša na dan pri več-Inevnih pohodih. Zahteva se od njih. da napravijo v eni uri 7—8 km. Bersaglieri so elitna četa. Oni niso le še posebno dobro izobraženi ter vzeti iz najboljših ljudi, am-oak so znani tudi po svoji stanovitnosti in hrabrosti v mnogih bitkah. Tega pa o ostalih italijanskih četah ni mogoče vedno trditi, izvzemši morda "alpine" — plaid nce, ki so pa skoro nova formacija.
Vesti iz Przemysla
"Glos Narodu" poroča o razmerah v Przemyslu meti rusko o-kupaeijo na podlagi poročanja nekega trgovca, ki se mu je posrečilo, da je v zadnjem času pobegnil j iz Przemysla: Ob razstrelbi or-I tov m petero mostov so vsled pre-j tresauja zraka skoro vse šipe po-[ pokale. Prebivalstvo, ki se je nabralo v Slowackega ulici, se je grozno prestrašilo. Ljudje so tekli v svoja stanovannja, da bi se tam poskrili. Ob desetih dopoldne sta prispela dva avtomobila. V prvem sta sedela dva avstro-ogrska častnika, v drugem trije ruski. Opoldne so pričeli z vseh strani ob o-glušnem kričanju, žvižganju in petju prihajati v mesto ruski vojaki, ki so takoj zasedli vse trge in ulice ter obdali mesto s kordo-nom patrul, da bi nihče ne mogel iz mesta. Prebivalstvo je ostalo v svojih stanovanjih in se ni upalo na ceste. Drugi dan so šle ruske patrule od hiše do hiše ter iskale morda tam skrite avstrijske vojake. Kmalu "so pričeli Rusi spravljati v Przemsl živil. Prišli so ruski trgovci, ki so se polastili zaprtih trgovin ter pričeli prodajati tam najdeno in dovoženo blago. Ruski mestni poveljnik je zahteval, da mu izroče 12 Židov kot talce. Okrajni glavar Zeleski in župan dr. Blazowski sta ostala še 14 dni v svojih službah, na kar so imenovali županom rusofilskega odvetnika dr. Gluszkiewicza.. Iz neznanih vzrokov so več oseb zaprli. Tud i deželnosodni svetnik Sczedzielski je bil en dan interniran. Upravitelj paromlina Fraen-kel je bil en teden zaprt, nakar so ga izpustili, Nadalje so aretirali
židovska zdravnika dr. Smolar-skega in dr. Manheima ter magi-stratna tajnika Szcepanskega in Drysa. V drugi polovici aprila je prišel v Przemsyl car. Car je stanoval v vojaškem kazinu, ki so ga opremili z opravo iz stanovanja podpredsednika poljskega kluba dr. Czavkowskega. Car je hodil po ulicah v črni civilni obleki, z mnogimi redovi na prsih. Kmalu po carjevem odhodu so dobili vsi židi povelje, da morajo mesto v petih dneh zapustiti. V ta namen so prignali vse Žide na grad, kjer so ločili mlajše od starejših. Prve so odpravili v smeri proti Lvovu, ostali pa so si smeli sami zbrati bivališče za prvo prihodujost. Ra-binee Sehmelkes iu občinski svetnik dr. Sheinbach sta šla v Lvov.
Pri popravljanju nekega forta se je razletela mina ter ubila mnogo oseb. V mestu je vladala velika potrtost. Največ so trpele bližnje vasi in graščine. V nad 40 občinah ni nobena graščina nepoškodovana. Lepi grad grofa Stanickega v Drohojewu je zgorel. Polja še niso obdelana, prestrašeno ljudstvo pa še stanuje večinoma v jamah pod zemljo ali pa se tišči v kolikor toliko celih kmečkih hišah. Prišla pa je včasih vseeno kaka vest o zmagonosnem napredovanju zveznih armad, in to je napolnjevalo prebivalstvo z novim upanjem.
Zoper samobeležnik.
Nerad in le vsled skrajne sile sem vzel pero v roke, a oziri na javni blagor mi niso dali več miru in naj gredo torej sledeče vrstice v svet!
Nevešč najnovejšemu pravopisu dal sem jih poprej prečitati veljavnemu, že večkrat natisnjenemu književniku, ki je. popolnivši jih z dvema klicajima in enim po-mišljajem, izjavil, da so v tem pogledu godne za tisk: pripomnil je še, da je oženjen in oče dveh ali treh otrok in da iz ozirov na to svojo družinieo ne more čisto zastonj delati; izpil je torej na moj račun dva iitrčka rebule, kar me je stalo štiri krajcarje manj nego dne kroni. Naj bo! Ni mi žal truda ne stroškov in želim le, da oni krogi, v katerih področje spada le-ta zadeva in ki imajo moč v rokah, resno, njihovi važnosti primerno in hkratu blagohotno uva-žujejo sledeče vrstice in potem u-krenejo, kar je treba!
Gre za vremensko hišico!
Bila je predmet že pogostim pritožbam. Ne tajim, da se je že mnogo storilo v njen prilog. Ali ji ni dal pomeriti zavedni naš magistrat lično drateno suknjico, da jo varuje raznih napadov onih neznanih zlikovcev, kateri so ji koj prve nežne trenotke njenega bivanja med nami grenili s kamenjem? Ali ji niso obesili toplomera na zahodno stran, tako da uživa le solnčnejšo stran naših temperaturnih razmer? Ali je niso po možnosti razbremenili in ji za dalj časa odvzeli referat, ne vem kateri; dokaz temu okrogla odprtina, ki je več nego jedno leto prazna zijala na severni strani vremenskega stolpiča?
Dostojna vremenska hišica hi bila te dobrote uvaževala in s posebno pridnostjo in odličnim vedenjem se izkazala zanjo hvaležno. —
Zal, da o naši vremenski hišici tega ne morem poročati!
Ne maram biti krivičen in rad priznavam njene dobre lastnosti. Osobito toplomeru ne očitam nič: lepo in brez hrupa se v solnČni gorkoti razteza — kadar ga zebe, pa krči — dostojno in vestno, kakor se je naučil v šoli pri fiziki. Ta toplomer je v čast svojim učiteljem in še mnogo obeta. — Takisto gre uram vse priznanje: točne so kakor ure! — Nigrometer in anerojidni barometer delujeta skromno skrita za žičevjem. kakor cvete duliteča vijolica pod senčnatim grmom; domnevati je, da o-pravljata redno svojo službo; natančneje ju opazovati človeškemu očesu ni mogoče zaradi goste dra-tene mreže.
Ali vse te radovoljno priznane vrline vremenske hišice zatemnuje uprav v nebo vpijoče počenjanje samobeležnega barometra! Zbrav-ši vse svoje moralične sile, si moram glasno in opetovano predo-čevati, da ga je kupil, plačal in nastavil naš mestni magistrat, da ga moram torej navzlic njegovim nedostatkom smatrati javnim funkcijonarjem, — sicer bi mi prerada ušla iz peresa kaka beseda, ki bi jo kazenske oblasti štele za razžalitev straže in, zaplenši ta članek, obrezuspešile njegove plemenite namene! Vendar — kar je res, je res in utajiti se ne da in
ne sme: ta barometer samobeležnik svoje službe nikakor tako ne j ! opravlja, kakor bi jo moral in kakor bi bilo po pravici pričakovati Jod uslužbenca našega magistrata pod uglednim vodstvom dičnega 'našega gospoda župana! Javno je j treba izreči, da ta barometer za službo ni sposoben!
Jaz nisem vajen denuncirati ni-' ti me ne veseli, spravljati koga ob kruh. — a — kadar gre za jav-Jni blagor, ni mesta za take ozire. Mogoče, da je samobeležnik v svojem zasebnem življenju prav do-1 stojna in značajna prikazen, in ne dvomim. marveč celo prav iskreno želim, da se mu preskrbi drugod njegovim zmožnostim in nagnjenjem primernejša služba, morebiti pri tramvaju ali pri kaki zavarovalnici ali kjerkoli; da pa za samobeležni barometer ni iu ni, to mora uvideti vsakdo, tudi tisti, kateri ne pritrjuje opoziciji, hinavsko zavijajoči oči in šepetajoči, da so pri podelitvi te sa-mobeležniške službe odločevali rodbinski in politični oziri.
Ali je še kedaj kazal vreme po krščansko? Morebiti tisto, ki se naj po njem ravnajo prebivalci Gavrizankarja, kadar se pripravljajo na božjo pot po odpustke,
—	našega vremena pa nikoli! — Prav čisto nič mu ne vznemirja črne duše, čez 10 ali 20 milimetrov več ali manj kaže. nego bi smel pod svojo službeno prisego. Take samovoljnosti smatra menda celo za dovtipne! Gorje vsakomur, ki mu še vrjame!
Naj povem, kaj se je meni samemu pripetilo.
Junija meseca je bilo. Tisto bledo sinje nebo in tisti čisti hladni zrak obetala sta nam stanovitno ! vreme in sklenili smo. da izletimo j v nedeljo preko Skofjeloke (prva postaja pri Balantu!) in Selc (zajtrk pri Slibarju) čez Jeloveo na Kropo, ondu bi se pošte io nakosili iu potem se dali potegniti še k • Francku v Podbrezje na večerjico. Izlet osnovan na slovanski podlagi in brez babovja! j Pa pridrvi v soboto zvečer v našo sobieo "pri Domačem zajcu" tovariš Vatroslav, ki je od velikonočnega potresa sem vedno razburjen. z vestjo: — Izleta ne bo. barometer v vremenski hišici kaže na 708! — Splošni nemir!
Ozremo se na našega profesorja, — k "domačem zajcu" zahaja namreč tudi pristen proTesor s plešo, očali in proroško brado, nadomestujoč nam konverzacijski leksikon. Profesor zmaje svojo glavo in počasi izjavi: — Jaz ne vem, ali — reče — 708 je zelo nizko; 736 bi bilo normalno: 708 sam še nisem doživel: 708 ne pomeni nič dobrega. — Zamislil se je, izpraznil svoj vrček in nadaljeval:
—	Na 708 stalo je živo srebro, kakor nam poročajo viri, tisti večer pred vesoljnim potopom. Bom pa še en vrček pil. Pavla!
Le oni. ki so že kedaj trepetajo pričakovali vesoljnega potopa. — morejo umoti naše duševno stanje po strokoviijaških teli pojasnilih našega zanesljivega leksikona s proroško brado!
Izlet je bil pozabljen! Vsakdo je mislil le na to, da se s temeljitim zalivanjem trenira za obilno močo, ki je z vesoljnim potopom neizogibno združena . . .
Seveda je bilo drugi dan, kc sem opoldne dvignil težko svojo bučo z blazin, najkrajsnejše vreme; mi pa, namesto da dvigamo vrh Jelovee prapor svobode, smo čepeli pri Alešu, cedili tistega čr-nokalca, zabavljali na "samobeležnik" in ga tako ogorčeno preklinjali, da nas je Aleš prašal, če smo z Iga doma.
To se je resnično pripetilo.
Jaz pa pravim: Kdor širi vznemirjajoče vesti, zapeljuje ljudi in jih pripravlja v škodo, sodi po cesarskih postavah na Žabjek, ne pa v vremensko hišico! — Boljše, če svojega posla sploh ne o-pravlja več, nego/na tak občene-varen način! To menda "samobeležnik" sam uvideva, kajti že par tednov sploh ničesar več ne beleži, marveč le kar tako brez sledu drsa tisti svoj špičasti nos čez črtani papir.
Zapazil sem, da se ponavljajo najhujši izbruhi njegove abnormalnosti baš ob ponedeljkih. To me je spravilo na neko misel, katero sem šel takoj razodet našemu učenemu alkoliologu drju I., ki je hkratu ordinarij na deželni blaz-niei in se torej zanima za vse take abnormalne pojave.
Dr. I. me je prijazno sprejel, postregel mi gostoljubno s Čašo sifona, me pazljivo poslušal in potem izjavil blizo toka. da so škodljivi nasledki alkohola sicer res zelo mnogovrstni, da pa to, kar jaz domnevam o barometru, nasprotuje nekaterim naravnim zakonom in bi spadalo že med ta-kozvane čudeže, katerih pa on, dr.
L, dosedaj še ni študiral niti nima iz njih izpita, tako da si s tega stališča ne upa izreči določne sodbe.
Bil je izredno vljuden in pomenila sva se še marsikaj pri časi kipečega sifona; izrekel je slednjič nado, da se kmalu zopet vidiva, in pripomnil, da ne bi utegnilo tej nekoliko misterijozni zadevi nič škodovati, če bi zavžil jaz zjutraj na tešče neke praške, ki mi jih je zapisal. Naredila sva očividno prav dober vtis drug na drugega.
Drugo jutro sem zavžil praške, proti večeru pa šel pogledat k vremenski hišici, kako so vplivali praški na samobeležnik.
Kazal je na 756.
Profesor, ki sem mu zvečer pri "Domačem zajcu" to povedal, je dejal: "756 je zelo visoka številka, 756 po mojih izkušnjah dostojen. soliden potres".
Te besede so nervoznega Va-troslava tako prestrašile, da bi bil skoraj znak padel s stola, pa se je srečno še ujel ob debelo koleno naše Pavle.
Vznemirjeni smo bili vsi. profesor pa nas je potolažil, češ, samo zaradi tega še ni povoda naročati Štefana, kajti zračni pritisk znaša v resnici le 739, dočim samobeležni barometer v vremenski hišici po svoji stari in grdi navadi le laže.
Tako si je ta nepoboljšljiva pošast samobeležniška potres kar na lepem izmislila! To je že škandal, kakor pravi Verovšek, kadar ne zna svoje vloge, — pravcati škandal za Ljubljano, osobito sedaj, ko dobimo jutri ali pojutrišnjem univerzo!
Nekaj se mora zgoditi! Izjavljam pa svečano in po resnem preudarku, da jaz ne storim ne koraka več. Dovolj sem že storil za vremensko hišico, ali ne? Ne bom jih več požira! grenkili praškov zaradi nje! Naj se brigajo tisti zanjo, ki so jo postavili, ne? Kaj mene briga, ne? Nič, prav nič in še enkrat nič! Sicer si lahko kdo izmisli in zahteva naj jaz vzdržujem še bogvekaj drugega, ne ? na primer meščansko godbo, ne? Ali sem jo jaz ustanovil? — Naj skrbi zanjo oni. ki jo je ustanovil, ne? Zakaj jo je pa ustano vil. če se ne misli več brigati zanjo ! Ustanavljal bi vsak!
Iz Avstrije.
Pokazalo .->e je, da mnogi niso na jasnem, če so tudi oni črnovoj-niški zavezanci v smislu pozivnega razglasa "K" dolžni priti k prebiranju v letih 1878 do 1890 in 1892 do 1S94 rojenih črnovoj-nikov. ki so bili pri prezcntaciji sicer spoznani za sposobne služiti z orožjem, a so bili pozneje potom superarbitracije iz kakega drugega vzroka, kakor vsled za-d ob 1 j en i h ran (v tem slučaju je namreč oprostitev od ponovnega prebiranja izrecno dovoljena) spoznani kot za orožje nesposobni (waft'euunfahig). V tem oziru se uradno pojasni, da so .mi črno-vojmški zavezanci v pozivnem razglasu	omenjenih letni-
kov, ki 'so bili potom superarbitracije iz kakega drugega vzroka kakor vsled za dobljenih r?n spoznani "za orožje nesposobnim", dolžni priti k prebiranju, če je bil dotični sklep o superarbitraciji že izdan in oni tedaj niso ve? k vojaški službi porabijivi. Nasprotno pa so oni, ki so bili potom superarbitracije kot za vsako službo nesposobni od čraorvojiiiške dolžnosti sploh oproščeni, izvzeti od dolžnosti priti k prebiranju, ako imajo črnoivojniiško odpustnieo (Laudsturm-Absehied) ali certifikat od črnovojniške dolžnosti.
Recitiranje svetega pisma v sinagogi-
Židovska občina v Charlotten-burgu je hotela prirediti dušam posebni užitek. Povabila je znano nemško igralko z Reinliartovega gledališča, Hedvigo Wangelovo. da recitira v šarlotenburški sinagogi posebno krasna mesta iz starega zakona. — Recitacijski večer se je pričel ob velikanski udeležbi pobožnih Židov, ki so strašno strmeli ,ko je pričela Wange-lova čitati iz — novega zakona. V sinagogi je nastal nemir, oglasili so se protesti in klici ogorčenja, toda Wangelova je le prenehala citati sv. pismo, da prične pravcato pridigo, v kateri je pozivala Žide, da se spreobrnejo in pokri-stjanijo. Ogorčenje je naraščalo, ljudje so zapuščali sinagogo, WaL-gelova pa je pridigala s povzdig-njenim glasom naprej. Končno se je spomnil nekdo na orgije ter je zaigral propovednici nekaj krepkih koralov v fff. To je pomagalo. — Wangelovo so naznanili sodišču radi motenja vere.
Osebna svoboda.
Louis N. Hammerling.
XXXVI.
Sovražniki osebne svobode v tej deželi so bili zelo vzradoščeni vsled splošne tendence med vojskujočimi se narodi v Evropi, da omeje in v gotovih slučajih popolnoma prepovejo zavživanje o-pojnih pijač, ne le med armado, temveč tudi med civilnim prebivalstvom in posebnih med delavci. ki so zaposleni pri vladnih delih za izdelovanje munieije in v ladjedelnicah. Ker pa stoji vprašanje zavživanja opojnih pijač v prvi vrsti boja za osebno svobodo, je zanimivo premotriti situacijo, v kolikor je jasno vspričo zmedenih poročil, ki prihajajo iz Evrope.
Glavna agitacija glede tega vprašanja se vrši v Angliji. Ar-madni in mornariški poveljniki n delodajalci so se splošno pritožili, da se je delo za nadaljevanje vojne splošno zanemarilo radi preobilnega popivanja, vsled katerega so postali delavci nezmožni za delo. Sprva se je priporočilo kot najboljše sredstvo proti temu splošno prohibicijo, nato proliibicijo močnih pijač in konečno se je ostalo pri tem, da se je visoko obdarilo močne pijače.
Drugi veliki narodi, ki se nahajajo v vojni, niso v zadregi radi tempereiičnega problema, izvzemši Rusijo.
Glede Italije se ni objavilo ni-kakih poročil, vendar pa je jasno. da dobivajo italijan.sk vojaki redno vino, brez katerega ne morejo živeti.
Nemški vojaki dobivajo pivo in vino in v Franciji se je direktno prepovedalo pitje vode radi nevarnosti legarja. Nemške pivovarne pošiljajo velikanske množice piva na fronto in neki ba-' varski armadni zbor v Belgiji ima svojo lastno pivovarno.
Avstrijski vojaki dobivajo redno pivo in vino.
Angleški vojaki dobivajo vsaki dau redno rum iu neki poročevalec pravi, da je največja laž, če se poroča, da je angleška armada ob vodi.
»Sedaj nastane vprašanje: Če vse te velike armade in vSe civilno prebivalstvo izvzemši v Angliji, uživa opojne pijače kot ponavadi, ne da bi se stem zmanjšalo uspešnost, zakaj pa je v Angliji drugače? In ali je res drugače?
Dejstvo, da je angleška vlada prepričana, da ogroža del prebivalstva s svojo nezmernostjo varnost države v teh težkih časih, je ali znamenje moraličnega propada ali pa napačno slikanje angleškega delavstva.
Iz vsega, kar se poroča, je raz-, vidno, da je v angleškem kabinetu par reformatorjev glede pivskega 'vprašanja. Zakladničar je velik prohibicijonist in ministrski predsednik je na poti. da postane Isto. Tako je tudi z ostalimi člani kabineta. Tu v Ameriki pa dobro vemo. da hoče ta vrsta ljudi vsa javna zla navaliti na pleča "velikega uničevalca" — alkohola. — Fanatične glave so iste. v Ameriki ni v Angliji.
Koreniti raziskovalci in prouče-vaici pivskega vprašanja so prišli do sklepa, da je preobilo popivanje ne vzrok, temveč posledica prenapornega dela in drugih razmer, y katerih živi delastvo.
Dejstva, in razmere, ki pridejo pri tem vprašanju vpoštev, se ne omejujejo na ta ali oni narod. Veljavna so za celi človeški rod.
Kratka borba glede pivskega vprašanja v Angliji pa nam je da-la dober nauk. V velikanskem obsegu započeta akcija, vsled katere se je nameravalo popolnoma iztrebiti opojne pijače iz Anglije, se je konečno končala s strogimi odredbami glede prodaje opojnih pijač v vladnih napravah. Angleški narod je očividno zrel, da bi žrtvoval svojo osebno svobodo pojmom in naziranjem površnih, .-iabc informiranih in pristranskih ljudi, ki predstavljajo isti tip kot ga ameriški prohibicijonisti.
Zakaj se pa mi Amerikanci tako hitro uklonimo nasilstvu veli ke manjšine? Ali smo slabši kot narod v Angliji, ki je pometel s prohibicijskim predlogom, da ni sedaj o njem niti sluha, ne duha?
Osumljen špijonaže.
London, Anglija, 29. junija. — Neki Abdon Jappa, bivši telegrafist v Bostonu, Detroitu in drugih ameriških mestih, je bil aretiran v Plymouthu, osumljen špijonaže. V Plymouth je prišel pred mesecom dni ter ga je od tega <?isa neprestano opazovala policija.
Dve laški stotniji pri Kanalu — uničeni.
Laški vojaki-klobukarji (bersaglieri ali alpinci) so v noči med 30. in 31. majnikom postavili most čez Sočo med Kanalom in Bodre-žoni. Mi smo jim pustili, da so nemoteno izvršili svoje delo. Ob 3. uri zjutraj sta prekoračili dve laški stotniji most. Komaj sta bili na naši strani, so začele rožlja-ti naše strojne puške in kositi njihove vrste. Obe stotniji sta bili v hipu uničeni, tako da se je posrečilo samo osmim Lahom odnesti zdravo kožo. Od Lahov zgrajeni most smo nato mi zasedli.
Naši letalci.
Dne 2. rožnika je krožil med 6. in pol 7. uro zjutraj avstrijski aeroplan nad laškimi postojankami pri Gorici! Vrnil se je nepoškodovan.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-5 WO NTB TlttEDNTŽTVO.
Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA TURŠJC. Doma je iz Pokojišča št. 2, fara Borovnica, Kranjsko. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — John Tuiišič, 1019 Prescott Avenue, North Chicago, 111. (1-3—7)
Rad bi zvedel, kje se nahaja FR. POGAČNIK, podomače llaj-man iz Podtabra pri Podbrez-jah na Gorenjskem. Preje je bival v Crosby, Pa., Box 42. Prosim rojake sirom Amerike, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli sporočiti, za kar i n ii bodean zelo hvaležen, ali se naj mi sam javi. — Frank Pretnar, 11232 Langley Ave.. Pullman, 111.	* (1-3—7)
Iščem brata moje žene JOIINA SAJOVEC. Doma je iz Podgo-re, fara Prečna pri Novem mestu. Ponoči 29. maja letos je neznano kam odšel. Pri menije pustil obleko in denar in sem v velikih skrbeh, da se ni ponesrečil, ker ni nobenega sledu o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, naj mi poroča, za kar mu bodem zelo hvaležen. Moj naslov je: John Ausenik, Box 425, Durango, Colo._(28-6—3-7)
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi društvo sv. Cirila in Metoda štev. 16 JSKJ. v Johnstown, Pa.,
v nedeljo 4. julija na slovenski zemlji v Morrelville, 5 minut hoda od cestne železnice.
Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje iz johns-townske okolice. da nas blagovolijo posetiti na omenjeni dan in nam pripomorejo k boljšemu napredku v korist društva. Za dobro zabavo bode obilno preskrbljeno. Svirala nam bode slovenska Moxham godba z lepimi komadi.
Začetek piknika točno ob 1. uri popoldan. Vstopnina za gospode $1.25. Pivo prosto. Dame so proste vstopnine. Za najlepšo postre-bo bode preskrbljeno. Odbor.
OPOMBA. Vsem članom gori omenjenega društva se tem potom, naznanja, da mora vsaki član pt£ spevati v društveno blagajno $1.25 za pokritje društvenih stroškov; izjeme nima nobeden član, naj bode oddaljen ali bolan, zato, ker pri društvu smo vsi enaki in vsi moramo enako prispevati. Tako je bilo sklenjeno pri zadnji redili seji. S članom, ki ne poravna gori omenjene svote v 3 mesecih. se bode postopalo po društvenih pravilih. Gregor Ilreščak.
(30-6—2-7)_
Zopet boljši
so se odprli za naše rojake, ki so si še pravočasno izbrali svojo domačijo v najrodovitnejšem in naj-krasnejšem kraju države "Wisconsin ter se tam že naselili letošnjo spomlad. Že sedaj so zadovoljni in srečni. — Tudi vsi oni drugi, ki jih mika iti na farme, si lahko še ustvarijo boljše čase, ako si poiščejo izmed dobrega najboljše, t. j. da se naselijo v kraju, ki slovi po svoji krasoti in rodovitnosti zemlje in ki ima tudi vse druge ugodnosti za uspešno kmetovanje. Blagovolite se o tem prepričati na lastne oči! Rojakom ne moremo dovolj toplo priporočati, da si o-gledajo sedaj, ko vse bujno raste in je najpripravnejši čas za to.—■ Pišite še nam še danes za nadalj-na pojasnila in natančnejši popis zemlje z zemljevidom, kar vam pošljemo brezplačno.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.

Tri,AS NARODA. 1. JULIJA, 1915
B	-
Jugoslovanska
H	:
=E
Katol, Jedneta
■	B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. »LAVNI URADNIH;*
Prede earn«: J. A. GEitif, 507 Cherry W*j or box IT, Vrmd
dock, Fa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling £vBu-berton, O.
Glavni tajnik: GEO. Tj. BROZICH, Box 424, Ely, ICiim, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Col*«
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, ffl. NADZORNIKI:
MTFTF1 ZXJNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan*. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽI&NIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, .Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOE:
JOfEPH MERTEL, od društva bv. Cirila in Metoda, ft*. 1,
Ely, Minn.
LOUTS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezuaa, Itv. I, Ely. Minn.
JOHN GRAHEK, it., od društva ilovene«, »tt< 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih rade1? kakor tudi denarne poli-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vbo pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov ae n® fcode oziralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Članom in odbornikom krajevnih društev v naznanje!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. k. J. JE pošiLJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
VAŽNO NAZNANILO.
Vsem krajevnim društvom JSKJ. se tem potom naznanja, da nimajo pošiljati v glavni urad nobenega zdravniškega spričevala za bolniško podporo za dalje časa, kakor do dne 1. julija t. leta. dokler t-e ne vidi, kako izpade volitev glede centralizacije. Volilni listi in poročila zelo počasno prihajajo v glavni urad. Naznanili bodemo, kakorliitro dobimo poročila od vseh.
(C bode večina za odpravo centralizacije, bode stopila v veljavo .-i 1. julijem in od tega časa bodo društva morala sama plačati podporo. Jediiota bode prevzela le stare bolnike, kateri bolehajo nad šest mesecev. Če se to zgodi, bodi- odpadel asesment za bolniško podporo takoj meseca julija in s tem tudi bolniška podpora od Jednote.
Nadzorniki Jednote se snidejo v glavnem uradu sredi julija in bodo ukrenili, kar bode potrebno za to spremembo. Vsled tega bode moral tudi asesment nekoliko zaostati. kar naj gg. tajniki blagovolijo vzeti na znanje. Asesment od članov vseeno Tahko pobirate. Če ne bo šla bolniška podpora na Jednoto, Vam ostane v društveni blagajni.
Z bratskim pozdravom Vam udani: ______GEO. L. BROZICH, gl. tajnik.
Vlačugarji in berači.
Fr. Milčinski.
Z novim letom so naju, mojega sodnika in mene, nenadoma premestili s preiskovalnega sodišča na kazenski oddelek okrajnega sodišča.
Moj sodnik je izjavil, da 11111 je vseeno, to delo ali ono: za nobena se ne puli. Sploh, je rekel, ako se višji modrosti vitli odrediti, da mora od novega leta naprej prevzeti referat sodnega vratarja ali posel pisarice na stroj, dobro! b<
čajni zagovor obdolženca in tudi sodba z razlogi vred: nič drugega ni treba, nego vpisati še ime obdolženca. pa je mož zaslišan, krivim spoznan, obsojen in v zapor odveden, kakor da si vrgel krajcar v avtomat.
Povedali so mi tudi, kako je rajni pristav Bobek, tisti ki je govoril nemščino brez členov, sodil vla-čugarje. Bilo je to še v starem sodnem poslopju in Bobek je bil nekega dopoldne okolu enajstih baš namenjen kakor pa navadi iz pi-sarne, da ujame še zadnji blagoslov. Pa sreča že na stopnjieah je-čarja, ki je gnal pred seboj tri
pa od novega leta naprej sodnijklavrne vlaeugarje. da jih posta-vratar oziroma pisariea 11a stroj, j v| pred svečenika kaznujoče pra-Frava reč! Razloček med vsemi ; vicc' Pred pristava Bobka. Zara-teiui raznimi sodnimi opravili je ' ^ v^a«ugarja zamuditi ?adnji lila-v primeri z večnostjo prenezna-] "osIov »ikakor ni kazalo pobožne-ten da bi se človek razburjal za- , ,1.1 Bobku, pa je kar tam na stop-ra^i njega! — Jezi ga le to, da so i »jieah s prstom zaporedoma poka-
ga o premestitvi obvestili šele zad-1 f*l\ *la možakarje in razglasil: _
nji hip. Kako je h koncu leta hi-1' Tri Ppt dni. sedem dni!"_
tel in se trudil, da vse izdela in da m VSe je bilo v redu in Bobek je' i/i isti mizo! Da je vedel kaj o	še pravočasno prišel k "zad-
*mbi, bi bil ven- ( "jemu blagoslovu", ki so poučeni nili slučajev pu-' k,'«>gi trdili o njem, da se zanj ni
ob mizo in jim razložil, da so ovadeni in obdolženi, da nimajo nič denarja, da pa navzlic temu pohajkujejo brez dela. — Pohajkovati brez dela, je rekel, pa smejo po naših cesarskih zakonih samo tisti, ki imajo denar, in je že ta kih lenuhov več nego preveč. Zato je zelo koristen ta zakon, ki prepoveduje brezdelno pohajkovanje, ako ž'1 ne vsem, vsaj onim. ki nimajo denarja. Boljše nekaj kakor j nič! — Kazen za take prestopke, 'je rekel, je pred vsem zapor od I enega do treh mesecev; vrliutega pa stoji onostran Ljubljanice mogočno poslopje, ki se mu pravi prisilna delavnica in je v nji izpraznjenih baš nekaj mest, do katerih imajo pravice marljivi, a revni vlačugarji. zlasti taki iz Kranjske dežele.
Ta topografičua opazka je možake čudno razburila in skoraj o-gorčeno so hiteli drug nad drugega S3 zagovarjati in opravičevali. Kazali so svoje žuljave roke in svečano rotili tako pekel, ki naj jih pri tej priči pogoltne, ako ni res, da so do zadnjega vztrajno delali in si pošteno svoj kruh služili po širni ogrski deželi; samo ta izgubili delavske bukvice, župan jim pa ne da drugih, češ. da po novi domovinski postavi ne spadajo več v njegovo občino — "hvala Begu" je rekel ta Ilerodež. Zato odklanjajo sleherno kazen, zlasti pa, so namigavali, prav nič ne erilektujejo na obetano jim sineku-ro v prisilni delavnici.
Odkritosrčno povem: Jaz bi bil v zadregi, kako soditi! Ogrska je daleč, kar se tiče pravne pomoči, dalje nego Amerika — možem se pa ne vidi v srea. Morebiti se lažejo, morebiti pa je njih zagovor vendar istinit in so le nesrečniki, ne pa vlačugarji. Kaj torej storiti?
Sodnik si pa očivindno ni nič belil glave, ampak je kar kratko-malo izjavil, da ve že dovolj in da sklene dokazovanje. Le tako mimogrede je še vprašal zadaj stoječega paznika, ali imajo obdolženci kaj "mrčesa", (to je namreč c. kr, uradni izraz za uši). Paznik je točno javil, tla je na onih dveh, ki sta sedaj v kroju, vse mrgolelo ; baš zaradi tega sta se morala takoj preobleči v jetniško obleko, njuna lastna je pa šla v kotel, kjer se še sedaj pari. Moža v kroju sta povesila glavi, sodnik pa jima je rekel z ocitajočim glasom: "Vidita! — In po žganju tudi smrdita!" in potem je razglasil sodbo, da sta zaradi vlačuganja obsojena vsak na dva tedna zapora. njuna tovariša brez živinoreje pa da sta oproščena.
Paznik je vse štiri odvedel.
Meni je pričelo gori po nogah in po životu neprijetno gomazeti, sodnik mi je pa pojasnil, da je mrčes jako zanesljiv znak vlaču-garstva.
Tega še nisem vedel: v zakonu ne stoji nič o tem! Seveda, naš kazenski zakon je sploh zelo pomanjkljiv....
To je bila prva razprava.
Potem so prištorkljali v sobo trije berači; za njimi je zaprl duri paznik. Njih obrt se jim je očitno poznala, prvi je imel malho in prazen rokav, drugi leseno nogo, tretji s plešo je pa mižal, a brezzoba usta so mu bila venomer zasukana na rahel smeh. Bili so stari 67, 72 in 78 let in, kakršni so sedeli na klopi in z izrazom brezpogojno vdane potrpežljivosti zrli predse, so se smilili v srce.
Ta naša nesrečna policija, sem si mislil, čemu neki tira to ubogo škarto človeško pred sodišče! Za delo niso. občine se jih branijo, kaj hočejo drugega, nego da beračijo! Nisem se mogel vzdržati in dal sem napram sodniku duška svojemu prepričanju, da bodo pač
I Sodnik j? stopil tik prednje in] Prvi: "Človek ne more živ v in si vsakega ogledat od blizu in zemljo!"
natanko, kakor da jih duha.	Drugi: "Prosi se lahko, krasti
Potem se je naslonil s hrbtom]je greh!"
Tretji: "Reveži smo; nič nimamo na svetu," kakor Boga v nebesih in dobre ljudi na zemlji."
Iz z vdano potrpežljivostjo so se zamaknili zopet predse v tla, sopli so enakomerno in glasno in kazalo je, da zadremljejo.
Sodnik se je razburjal: "Kaj naj storim z vami, nokore! Takole špitalarje mi semkaj vlačijo! baj vendar nismo ne bolnica, ne hiralnica, nbožniea pa tudi ne! Se s takimile naj učeni sodnik trati svoj dragoceni čas, seveda! Ampak ga nebo! Lahko kar greste, prijatelji, ste že opravili, prosti ste, kar izgubite se v božjem in cesarskemu imenu, kamor hočete, pa srečno!"
Nobeden se ni ganil. Sodniku je nekaj šinilo čez lice, zdelo se mi je podobno sočutju, toda nadaljeval je z osornim glasom :
"Oho! Vi ne greste? Vam ne diši prostost? Torej taki tiči ste! Seveda, zunaj je mraz. kaj ne, da kar stopinje zvene, pri nas pa lepo gorko. kakor pri peku; zunaj vas še iz hlevov pode, pri nas pa ima vsak svojo čedno postelj, kaj ne. pa še robec dobi za usekanje. prav po gosposki, in krtačieo za zobe (brezzobi slepec, se je zadovoljno zarežal) 111 skoraj bi bil pozabil, jutri je nedelja in imamo meso. zato ste pa danes prišli, kaj ne! O ti pokvarjeni svet! Pa saj je škoda časa. ki ga izgubljam z vami. Torej hitro in kratko: Koliko Časa bi pa radi zaprti bili kaj?"
Senca lahnega nasmeva je iz-preletela starčkom zgubančena lica in prvi je rekel:
"Po svojem preudarku naredite, gospod! Živi ne moremo zemljo": — drugi: "Krasti greli, kako naj živimo, če se ne usmilite!" — tretji: "Mi smo reveži. Bog vam povrni, gospod!"
Sodnik jim je v kratkih, suhoparnih besedah razglasil sodbo, da so v imenu njegovega veličanstva carja obsojeni zaradi beračenja vsak za 48 ur v zapor,
Obsojenci so zgenili glave, malo zakašljali in vzdihnili; spogledali so se počasi in potem je najmlajši, tisti, ki je imel 67 let in leseno nogo, v imenu vseh izrekel najvda-nejšo zahvalo za naklonjeni zapor, naj ga Bog tisočero povrne go-s] >od u sodniku! Hkratu je pa ponižno prosil, da bi smeli biti z milostnim dovoljenjem sodnika zaprti vso zimo, vsaj tja do Velike noči.,.. Tovariša sta z globokimi vzdihi in s pritajenim enakomernim mraniranjein podpirana govornika in slepec je stiska1 med prsti dolg molek z debelimi, črnimi jagodami —: morebiti sta molila____
Sodnik jih je oštel. Očital jim je nehvaležnost. "Saj vendar izpre-vidite". pe rekel, "da še teh 4S ur niste zaslužili po postavi, ampak da sem vam jiii le vbogajme dal, ker se mi smilite, siromaki. Če vas naš gospod predsednik zagleda v zaporu takele, kakršni ste. utegnem še sitnosti imeti zaradi vas! Tako je, če je človek predober! Glej jih. glej! Kar dosmrtni kot si izgovorite pri nas! — Zapomnite si: danes je prvikrat in zadnjikrat, da vas obdržim v zaporih. Pri nas je stroga sodnija. 111 če se mi zopet prikažete, še pogreli se mi ne boste, ne, takoj vas izpustim zopet na cesto, da veste! Rajši kar drugje poizkusite svojo srečo — saj so drugje tudi sodni-je! — Tako elegantnih zaporov morebiti res nimajo, kakršni so naši, ali vi tudi niste, da bi si smeli preveč izbirati. Razumete!" Ostra graja je vznemirila može. Prosili so zamere, ponavljajoč svoje geslo, da so reveži. . . .
"Reveži, seveda ste reveži!" jih
v je nas
tiče
mrčesa čisto ne-
meravani izpreme dar lahko par sitnih idil nasledniku....
j ueiij v sentjakopski cerkvi, ampak Jaz sem se nekoliko bal novega, Pr* "Zlatem sodčku", nenavajenega tlela. V soboto sva'	pojasnila so me pomirila in
pričela. Dopoldne ni bilo nič, re-1 '>roz strahu in dvomov sem sledil kel mi je pa sodnik, da bova ]>o- s°dniku, ko ir.e je ob štirih popol-poldne sodila vlačugarje in bera- jdne pozval v razpravno sobo. če, če jih kaj priženo. Naj pripra-j .Tjun.'So	na otožni klo-
vini torej dotične zapisnike in PJ štirje obdolženci; dva iz med prečitam vlačugarski zakon. 1 njdi sta bila v kroju, namreč
Tovariš* so me poduMi, da so' j('tniškem. Za njimi je stal jetni-a zapisnike o vlačugarjih in be- ^ki paznik. Stari so bili od dvaj-ačih posebne gol ice, v katerih je set do petinštirideset let*frr-Jca<Io-
za
ra<
že Oisto vse natisnjeno, celo obi-1 vedno .so se ozirali po sobi.
oproščeni, tudi ako niso morebiti, -ie Priučil sodnik. "Zato ste pa
berači! Kako pa hočete drugače biti berači. Če niste reveži! Ali ste čudni! Taki se mi zdite kakor čevljar, ki se pritožuje, da mora čevlje delati. Saj zato je čevljar! Berač pa mora biti revež!"
To so možje Uvideli. Paznik jih je pogledal in brez ugovora so se spravili po konci; pobožno so se priklonili in klecnili s koleni, ko liltor so jim dale stare kosti, malo so pokašljali in potem so od-.' krevljali s paznikom skozi duri. Nehote sem zmajal z glavo. Be-
kar se dolžni.
Toda sodnik je le skomignil z ramami in ogovoril starce: "Beračili ste! Tukaj po mestu, ko vendar veste, da vas naši policaji nič kaj radi ne gledajo! In kako naj bi vas, rodoljube z dežele, radi gledali, ko imamo že mestnih re-vežev preveč! Zadnjič se je tak mesten nadarbmar obesil, kakor je policija poročala, od same lakote. Vidite, pa je imel tukaj, v mestu, svojo domovinsko pravico ! -—
Sodnik je zapazil moje dvome in se 1111 je nasmehnil.
"To je naš takozvani preneseni delokrog", je rekel. "Namesto domovinskih občin oskrbuje reveže država. — Oskrbuje jih v svojih zaporih, toda gotovo ne slabše, nego bi bili oskrbovani v svojih občinah! Ali ste brali te dni o tistem občinskem revežu nekod na Dolenjskem. ki je imel prehrano od-kazano povrsti vsak dan pri drugi hiši in je med potoma v košu umrl. ko ga je nesla dekla na hrbtu k sosedu? Naramni koš je bila njegova mrtvaška postelj. V zadnji hiši so se bili bali dela, potov in nadlege, če baš pri njih umre 11a-dušljivi starček, pa so hiteli zbasati umirajočega v naramni koš in dekla ga je tresla k sosedu, ki je bil na vrsti, naj se ta z njim u-kvarja. Pa ji je, žalibog, že spotoma ugasnil in morala ga je nest i zopet nazaj h gospodaju ! Gotovo je bila ošteta! — Ali ste tačas tudi kaj z glavo majali?"
Bil sem v zadregi. Saj rad priznavam, da je moj sodnik blag človek, usmiljenega srea itd, itd., ali je pa tudi dober pravnik, to je drugo vprašanje!
IŠČE SE
pevovod j i, ki je zmožen poučevati pevsko društvo. Za vse podrobnosti pišite na:
Tony Kovachieh, l»ox 134, Diamondville, ~\Vvo. (30-6—2-7)
CENIK KNJIG,
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIH j
Duhovni boj Evangeljska zakladnica Gospod usliši mojo molitev
z posebno velikimi črkami $1.00 Kij uč nebeških vrat	:—.50
.60 .50
Jezus in Marija Marija Varhinja Marija Kraljica Marija Kraljica, vezana
elegantno
-.40 -.60 ;—.60
$1.20
Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 Rajski Glasovi	.—.50
Rajski Glasovi, elegantno
vezano	._.90
Rajski Glasovi, v slonovo
kost vezano	$1.20
Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. CJra, v slonovo kost vezano Skrbi za dušo
Skrbi za dušo, elegantno ve-
Jeruzalemski romar Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.
Krištof Kolumb Križana umiljenost Kaj se je Makaru sanjalo? —. Lažnjivi Kljuke« Leban, 100 beril Maksimilijan I. Marija, hči polkova Mati, Bocijalen roman. Malomestne tradicije Mir Božji Miklova Zala Mirko Poštenjakov!« Na divjem zapadu, vel. Na indijskih otokih Najdenček Na jutrovem $ 1 001 krivih potih 60 •	potili
.28
zano Nebesa naš dom,
vezano Vrtec nebeški
1 Narodne pripovesti, 1., in 3. zvezek po
$1.<
t— .—.20
i—.30 — tO
-M \ r—.30 —.20
elegantno
$1.20
7 Naseljenci
VABILO na
VELIKI ZABAVNI IZLET
ali Pic-nic,
ki ga priredi ob priliki svojega prvega nastopa Slovenska Moxham Godba iz Johustowna, Pa., v proslavo pioglašenja ameriške neodvisnost i dne 5. julija 5 915 popoldne na prijaznem prostoru Constable Hall ob Ohio Sr.. p,-t minut hoda od poulične železnice.
Vspored:
1.	Triglav, koračnica, T. Trv-ner.
2.	Muzikv, muz iky, koračnica. Kraocli.
•J. Amerika, pesem.
4.	Hej Slovani, pesem.
5.	March to President, koračnica.
Se več krasnih izbranih skladb bode svirala Slovenska Godba. — Petje slovenskih zborov in govori bodo posetnike tega izleta razveseljevali.
Posebeu odbor bode skrbel, da ne bo nobenemu primanjkovalo hladilne pijače in svežega dobrega prigrizka.
Vstopnina za moške $1; ženske so vstopnine proste.
Vljudno vabimo vsa cenjena slovenska društva iz Johnstowna. Dunlo, Llovdell, Franklin, Cambria in Conemaugh, naj nas blagovolijo ako možno korporativno posetiti. Nadalje vabimo vse posamezne rojake in cenjene rojakinje na ta naš izlet, da pomagajo proslaviti obletnico proglašenja ameriške neodvisnosti, ki naj bi ga proslavili v delavskem smislu.
Vsa ostala društva tem potom vljudno prosimo, naj na ta dan ne prirede svojih piknikov.
Opomba: V slučaju slabega vremena se vrši zabava vseeno, in sicer v slovenski dvorani društva "Triglav" v Moxham, Pa.
Pripravljalni odbor. (3x 17&25—6&1—7)
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
1.
1.
—.30 —.40 —.40
—.70 $3.00 —.75 .—.50 —.50
r-.45
!—.40
1—.80
$1.20
$4.00 #1.00 —.50
POUCXZ KNJI»B:
Abecednik alovenski, ?4can —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	«—.50 .Angleško-slovenski in slovensko-angleški elov&r f—.40 Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina •Dobra kuharica, vezano Domači zdravnik, vezan Oomači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del litri raeunar, vezano ^eiaščina brez učitelja,
žu 2. del po Nemščina brez učitelja,
in 2, del, vezano Občna zgodovina ?esmarica, nagrobnice Poljedelstvo
^opolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom °rva nemška vadniea •Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar "Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar Slovenski pravnik Slovar nem.ško-slovenski (Janežič-Bartel), vez. •Slovenska kuharica, vez. ■Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	.—.80
Slovensko- angleška slovni-
ea, vez.	$1.00
•>pisovnik ljubavnih pisem —.40 •■Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja	•—.40
Imna živinoreja	-—.50
Umni kmetovalec	*—.50
^irovnik, narodne peami, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50
—.26 —.1« —.20 t—.20 —.19 —.80 $1.06
—.2« —.20 —.20
$1 20 valovil1 jnžnega merja __ an	a Palavanu
Nikolaj Zrinski 1 j O jetiki Odkritje Amerike, vox. Pasjeglavci Prihajač
Pregovori, prilike, reki Pri Vrb cevem Grogi Prst božji Randevouz
Revolucija na Portugalskem —StO Senila	—.11
Simon Gregorčiča poezije ;—.49 Stanley v Afriki	—JO
Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč	—.20
Srečolovec	,_.20
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.0§
Strelec
Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof
Turki pred Dunajem Trije rodovi
Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.8
$1.00
—.20 —.35
Zlate jagode, vez.	—.80 Življenjepis Simon Gregorčiča	— —.25 Življenja trn jeva pot	—.30 Znamenje štirih	—.30 Za kruh c m	,—.10 Življenje na avstr. dvoru ali
$1.20
$2.00
$1.20
$2.50 $3.00 $1.25
Zdaj bi jim pa še vi, zunanjiki, od- račiti je kaznivo, ali beračili so jedali krulil To vendar ne gre! vsled skrajne bede v neodoljivi To je zoper paragrafe!"	sili, vsled česar jih je bilo po zmi-
Starčkov ni neprijazni sprejem slu § 2. kazenskega zakona opro-liie kaj razburil.	Jstiti; sodnik pa gre in jih baš iz
Malo vzdihnili so in zakašljali bolj iz navade, ker se tako spodobi beračem, kakor iz potrebe, in potem so polglasno, kakor zase odgovorili ;
tega oprostilnega vzroka obsodi! Tako svojevoljna sodba! Čemu so potemtakem zakoni, čemu sodniški izpiti in cemu uradne prisege!
Mr. ZVONKO JAKfiHB,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj se mudi v Pittsburgh, Pa., in okolici.	<
Upravniatvo "Glas N*rod*"#
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk Belgrajski biser Beneška vedeževalka Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Boj za pravico Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Cerkviea na skali Cesar Jožef II. Ciganova osveta Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek iu pol (Cankar) $1.00 Cvetke Don Kižot
Dobrota in hvaležnost Evstahija dobra hči Pabiola
George Stephenson, oče železnic	.—J20 Grizelda —.10 Grof Radecky —.20 'Hedvika, banditova nevesta —.20 I Hirlanda, .—.20 Hlapec Jernej «—.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po Hustrovani vodnik po Gorenjskem
Izlet v Carigrad Ivan Resnicoljub Tzanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobruio Jaromil
—.20 —.20 —.20 >—.30 —.30 —.40 —.15 —.15 —.25 —.15 —.20 —.20
—.20 —.20 —.60 —.20 —.35
=3
-.20
—.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20
Smrt cesarjeviča Rudolfa —.TI
8PILMAN0VE PO VE« Ti:
1.	zv. Ljubite hvoje sovražnike	"	—.2*
2.	zv. Maron, krščanski deček	—Ji
4. zv. Praški judek	—.JO
6.	zv. Arumugan, ain indijskega kneza	.—
7.	zv. Sultanovi sužnji —.2§
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak —.30
10.	zv. Zvesti sin	<—.SO
11.	zv. Rdeča in bela vrt-
nica	—.S8r
12.	zv. Korejska brata
13.	zv. Boj in zmaga
14.	zv. Prisega huronskega glavarja
15.	zv. Angelj sužnjev
16.	zv. Zlatokopi
17.	zv. Preganjanje indijim-Bkih misijonarje-v
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev 19. zv. Mlada mornarja t—.5
TALIJA?
Zbirka gTedaliških tg*r. Brat Bokol
Cigani	h
Dobro došli	s.
Doktor Hribar	h Dve tašči
Pri puščavnikm	c
Putifarka	* Raztresenca
Starinarica	*
V medenih dneh	^
Zupanova Micka	*
RAZGLEDNICE:
NfcYr/orske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po
Album mest New Torka 0 krasnimi slikami, mali —. veliki	•—.Ti
Opomba: Naročilom je priloŽ iti denarno vrednost, bodisi v tovini, postni nakaznici, ali poštnih, znamkah. Poštnina je pri v§(
enfdi le vraJiuuin,	--------- ----
/
L
wSSSSS
IZVRŠEVALNIODBOB:
Franu Sukaer, predsednik. 82 Cortland t St., New York, N. T.
Tajniki:
Edward Kali ah. 6119 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.
Rudolf Trosi, 31KJ W. Central Park, New York, N. Y.
John Jaeer, blagajnik. L241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
Di nar, kolikor podružnica sauia ne potrebuje, naj blagovftlijo poslati p'nviK'iuii tajniku. Vsaka vplačana svota bode potrjena po tajniku in raz-j i> slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvesti gl. blagajniku, koliko denarjr, so jtoslali.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so proseni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča porodila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom laliko vedno izkažemo natančen ra''un in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se ("mij. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik.
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G. N.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
VOJAŠKE VESTI.
Naši fantje v cgnju.
'['ii podajamo po poroeilti zdravnika dr. .J. Demšarja seznam pad-, lili. težko ranjenih in pogrešanih ! >\ eev 7. lovskega bataljona, o. -lotnije, pri ponoeneni boju pri
K..... Zn štiri je gotovo, da so'
padli; od pogrešanih pa se ne ve,' !.oliko jih je padlo, koliko je pri-j s o v ujetništvo (ranjenih in zdravili ; splošno je mnenje, da jih je ve'ina padla, ker sla bila nasprotnika skrajno razljučena.f S rod n ik i bodo pae morali poea-! kati obvestil ir. Rusije.
Padli so: podlovec Jakolie Fr.,1 Žele/niki, strel v prsi in sence; lovec Turk Josip, doma strel vi p' s-; eniovo juik liink, Sebrelje, I'1 ■ 1 tiiin. strel v prsi; lovec Perne Anton, Preddvor, Kranj, strel vj glavo.
Težko in lahko ranjenih je bilo 24, med temi prav težko: lovec' >'• !an Josip, strel v trebuh; lovec li znik Josip, strel v trebuh; Kocjan Ivan, rana raztrganina v leva. pleea ; Škili j Alojzij, strel skozi; glavo.
Poirn šani: eetovodja Klemen-! <• '.'• Fran, podlovec Zeinljiše Fran. patr. vodja trvdiweiger Josip; lov-' i: ( uHc Ivan, tiregorie Ignacij. < i ruden Ivan, Hrastnik Karel, Janež Kdvard, Kumar Fran, Peterka Dominik, Ramovš Ivan, Šuštar Ivan. Stare Andrej; Legorie .Mar-lin, Povirk Andrej. Povšin Valen-1 in, Sinteie Ludvik, Sodbir Ivan. Skarabol Fran, Šesler Robert, skofie lila/., Tomažin Alojzij, Zn-paneii"* Josip. Žagar Fran, Stele Matej, Šorli Filip, Slabše k Ivan. Škuhic Fran, .Malovrh Pavel, Zu-1 ineie .Ma rt in. linear Fran, Buči-i n d Klan, Dernovšt-k Mihu, Fran-ko Anton, lvaneir* Ivan, lvrižma-nie Fran, Lor.i Alojzij, Logar Iv.. Markovie Anton, Xanut Josip. Li »t ar Ilihard. Stale Josip, Sad ar Josip, V -rbie Seb., Suhadolnik .'akoib, .Makse Josip, Geltar Karel. Smole Fran, liratina Anton. Jež . Alojzij, Rabie lil a ž, Lazar Josip, i 1'intar Miha, liožie Ivan, Kovaeič 1-ran. Petemelj Anton, 1 loge Ru-<lolt, Savle l-'ran, liedenk Anton. Dime Fran, Debeljak Fran. Centa Ivan, (Juidfirvec Alojzij, Kranjc Josip Kralj Alojzij, Kastelie Fr., Krese Lovrenc, Matncc Leopold. Moeiiik Fran, Pugelj Josip, Pla-uiušek Martin. Raeie Miha, Strniši Ivan, Sluga Anton, Strmele; Ignacij, Čižar Anton, Mestek Jos.
Odlikovanja.
Duhovniški zaslužni križec 2. ■v ''ste na belordeeem traku je pre- . jel vojaški kurat vojne bolnice št. Pavel Žagar. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje major 27. pp. Ivan Peterman. — Najvišje pohvalno priznanje stotniki 7. pp. Josip Majerie, poročnik 7. lov. bat. Fran Holzinger, stotnik 4 7. j) p; Ferdo Orni k, nad poroenik j 17. pp. Ladislav Walland. — Zlati zaslužni križec s krono na traku' hrubrostne svetinje stotnik-račun- .
ski vodja 70. pp. Ignacij Milae.— Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje podčastnik 17. pp. Jurij Drešl in rae. podčastnik 3. gor. top. polka Ad. Žužek. — lironasto lirabrostno svetinjo: čet orodja Ivan Leskov-išek. Fran Petrie, Fran V rtič. sa-I nit. podčastnik Ivan Petrovič, desetnik Ivan Kolar, Anton Ogore-jlee. Matej Sitar, poddesetnik Jos. Kckot, J. Lukman, Ivan Mohar-ko, poddesetnik Alojzij Krajan, infant. Josip Artnak. Anton Ko-flar. Fran Količek, Ivan Malgaj, Anton Miš, Jurij Savec. Fran Sk oberne, Anton Žnidarič, tro-| bentaea Josip Horvat, Alojzij i liojnik in rezervist Ivan Ličar, , vsi N7. pp. — Vojijški zaslužni | ki ižee J. vrste z vojno dekoracijo: nadporočnik 78. pp. Miroslav i Petelin. — Ponovno najvišje priznanje stotnik 97. ]ip. Josip Šenie lin nadporočnik 20. lov. bat. Gvi-idon I lavne. — Najvišje pohvalno priznanje: stotnik 70. pp. Ferdo | Pleban, poročnik pp. Jos. šule in poročnik 27. top. p. Fran Šule. |— Srebrno lirabrostno svetinjo 1. vrste top nič ar pri 30.5 cm možn. I bat. št. 7 Martin Seničar. — Srebrno nrabrostno svetinjo 2. vrste: poddesetnik 47. pp. Rupert Roš-kar, praporščak 27. pp. Rihard Lončar, praporščak Karel Maver, kadet Julij Drnovšek, desetnik Fran Legat od 47. pp.. praporščak Albert Krivic, eetovodja Gregor Božič, desetnik Ivan Ziderič, pešec Josip Jurca, Fran Savarin od '.'7. pp., štabni narednik Avgust Mohorčič, eetovodja Ivan Ribnika r, podlovec Alojzij Gregorc in Ivan Pavšič od 7. lov. bat., nad-lovee Fran Dolinar, eetovodja Andrej Grobner, podlovec Fran lio-žeglav, Anton Medved in Jakob Po lak ter čast. sluga Ant. Zorko. — Srebrno lirabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: eetovodja Irovee Fran 27. ]>p. narednik Sterle Anton. četovodje: Laginja Fran, Po-zinan Andrej, Skočil- Anton, desetniki Ar ž on Ciril, Jurjovič Matej, Radetič Josip, poddesetnika: Mavric Mirko in Sipan Leopold, in fant crista : Ilammerschmidt Al-bin iu Lavrenčič Karel, vsi 97. pp., na d lovec 7. batal. Mohorčič Avgust. — Srebrno lirabrostno svetinjo 2. vrste: narednik Golob Martin, četovodje Lesjak Avgust, Leskovšdk Jakob, Srelog Ivan, desetniki: Kranje Karel, Kmc Ignacij. Kovač Fran, Zemljič Jakob. poddesetniki: Knez Fran. .lost Karel, Koštomaj Fran, Pele I Fran, Satler Fran, Škodnik Josip, Zbil Fran ; infanteristi: Kokot Jurij. Jevšenak Ernst, Konečnik Ivan, Kreze Martin, Kožar Peter,' Sedminek Ivan. C due Fran, vsi od S7. pp.; četovodje: Bele Ivan,' Kralj Josip, Saksida Josip, desetnika Figel Anton in Kvasna Al.,' in fanterist Koren Fran. vsi pri 07. pp.; računski podčastnik Ku-' harič Aleksander, patrulj vodja Jakolič Fran, Laznik Anton, pri 7. lov. bat.; podlovci Ferjančič Andrej, Kodrie Ivan, Vrbnjak'
GLAS NAROD A, 1JULIJA, 1915.
Ludoyik, pair, vodja LegLsa Anton. Žibert Alojzij in .Žibret Anton, lovci: Cešnovar Anton, Jer-čau Aleksander, Jevček Peter, Kline Ivan, Milialič Anton, Mile-tič Ivan, Šemerl Fran, Strnad Fr., Vidrih Ivan ter trobentač Žitek Andrej, vsi pri 20. lov. bat.; nad-ognjičar 7. p. top. j). Uranc Matija. — Bronasto kolajno: Bavčič Josip in Renčelj Karel pri 07. pp. Srebrno lirabrostno svetinjo prve vi-ste: narednik Simončič Viljem in eetovodja Edvard Oblak; srebrno hrabr. svetinjo 2. vrste: infant erist Andrej Oblak in korpo-ral Anton Pavlic, pri 07. pp.
KRANJSKO.
V ruskem ujetništvu. Posestnik Janez Kavšck iz Rakovnika, župnije šmihclske, piše svoji ženi, da je bil ranjen na levi roki, a da se umi rana dobro celi ter upa skorajšnjega ozdravljenja; biva v Moskvi. K vojakom je bil odšel 15. januarja t. 1. in je bil menda ranjen v Karpatih. — Fran Mo die je pisal svojemu očetu pri Sv. Gregorju blizu Ortneka, da se nahaja v ruskem ujetništvu. — Ivan Modic isto naznanja svoji materi Mariji, ki biva v Mateni na Igu. — Josip Janežič piše iz Atkarska v guberniji Saratov svojemu stricu Janezu Janežič, ki biva v Sko-pačniku na Igu.
Doživljaji vejakov. Iz Temeš-vara je pisal Ignacij Koščak. sodni oficijant iz Novega mesta, svojemu znancu med drugim sledeče: Xas so prezirali gotovi krogi v naši državi. Sedaj pa klobuk doli pred junaštvom južnih Slovanov! Berete dan na dan časnike, zasledujete boje, a ne veste, koji polki so pri tem ali onem boju. Borijo se najbolj hrabro o.. 4., Li. in 14. amiadni zbor, Tirolci, Sol-nogradčaiii, Nižje- in ti oni je-Avstrijci, Kranjci, Korošci. Štajerci. Primorci in bratje Hrvatje. Posebno slednji so ponos naše armade. Domovina jim mora biti hvaležna za čine. ki bodo z zlatimi črkami začrtani v svetovni zgodovini. Moje doživljaje v devetmesečni borbi popisati je nemožno. Debele knjige bi to bile. A v glavnih potezah Vam orišem boje gorskega polka št. Isti sestoji iz vseh narodnosti širne Avstrije. Slovencev nas je precej in kolikor mi znano, zdržali smo do zadnjega. Boji so bili povsod vroči, imamo pa tudi nasprotnika Rusa. ki je jako vstrajen in žilav. 27 avgusta pr. 1. smo prekoračili rusko mejo; bil je dan krsta, dan boja, ki se hvala Bogu, ni več v toliki meri povrnil. Bili so ogrski polki, kojim smo bili dodeljeni. Borili so se prelival no. Štel sem na bojnem polju, kjer smo prenočevali, žrtve; bilo jih je nešteto Imel sem službo in nalog spravit'" mrtvece v obližju proč, a posl? nisem se lotil, bilo jih je več kol preveč. Rus in Avstrijec mirne spita smrtno spanje drug poleg drugega. Bil je dan, ki ostane v neizbrisnem spominu. Topovi so gromeli celi dan, bil je boj artile-rije, kojega ni še doživel nihče. Proti večeru so utihnile ruske baterije, nebo je žarelo, gorelo je na vseh straneh. Prizor za mirnega opazovalca nepopisen, a za u deleženca grozen, v dušo segajoč trenutek. Celili 0 dolgih mesece1* sem na tak način prebil v prvih vrstah ; a sedaj me je pa le potlačilo tako, da že dva tedna ležim bolan. — Iz Adlešič poročajo: Anton Tkalčič, samec iz Pribinee št. 1, je pisal svoji materi: '*Dam Vam znati, da sem v bolnišnici v Bielicu v Šleziji. Na badnik (24. dec.) sem bil ranjen od krogle v hrbet, a na rami mi je šla krogla ven. Naših vojakov je bilo malo. Morali smo se umakniti. Ker sem bil jaz ranjen in se nisem mogel umakniti, so me Rusi ujeli, pa m t niso hoteli vzeti preeej v bolnico, ker liisean mogel hoditi, vozov pa niso imeli, zato so mi samo pokazali do vasi, kam naj grem. V vas: so me vzeli kmetje v hišo, so me obvezali in tam sem ležal in so mi stregli. Potem sem se oblekel v civilno obleko. da me Rusi niso spoznali. vojaško opravo pa sem spravil. In tako sem bil ves čas v vasi Brezovki blizo mesta Jasla. V maju ]>a so prišli Nemci, Rusi so se umaknili in v tem času sem ' prišel do naše vojske, kjer sem jdobil marodni list, da sem se odpeljal v bolnišnico, ker nisem še zdrav." — Iz Grabelj pri Št. Jerneju poročajo: Močno nas je iz-nenadilo, ko je prišel glas: Cuj-nikov Jože je prišel domov. Nismo mogli precej verjeti tem vestem, toliko manj, ker ni bilo nobenega pisma oil njega že od sv. Martina in tudi Rdeči križ ni mogel nič o njem poizvedeti. Bilo je na binkoštno nedeljo ob 4. uri popoldne, ko stopi v vežo z nasprotne strani.. Mati je sedela na pra-
gu in je premišljevala usodo svojega sina. ko se Jože oglasi in reče: 4*A1 i imate kje kaj jesti za mene.'" Lahko si mislite, kolika iznenadnjenost je bila to. Hiša je bila takoj polna radovednežev in ni bilo ne konca ne kraja vprašanj. kje si bil. kod si hodil, da nisi nič pisal itd. Vsak j«' hotel vse brž zvedeti, da s-' še revež ni mogel najesti. Bilo je pred Božičem 2:>. dec., ko je pobiral ranjence in je pri tem predaleč zadi zaostal. Rusi so ga ujeli in Se nekaj tovarišev zraven. Tri dni so že marširali. kar se Jožetu že prene-uniiio vidi. skoči v nek kanal in potem n tup rej. dokler ni prišel do neke vasi. Tu gre v neko hišo in pove, kaj se je ž njim zgodilo. To je bilo na sv. Štefana večer v Galiciji pri J a slu. Gospodar ga je precej sprejel, okna zakril in Jožetu je dal domačo obleko in Kučmo na glavo. Tako je bil pri njem pet mesecev. Sedaj so začeli naši spet prodirati in so linse pognali nazaj. Tako je bila ta vas rešena in s tem tudi naš Jože. Nemci su prvi prišli, ki so m i tudi čižme dali, in potem je p išel tudi do Avstrijcev, ki so ga poslali za par dni domov.
Pismc z bojišča. Slovenski top-uičar, ki se bori proti Italijanom piši' svoji sestri, kakor poroča ljubljanski "Slovenec": '"Ljuba sestra! Smo se že začeli! In veš, kaj so Italijani proti nam poslali Nekaj dimnikarjev, to je zamorcev iz Afrike. Ti divjaki so nas naskočili, a nagnali smto jih tako, da včeraj in danes uiti na spregled ni nobenega več. S to črno svoja t jo nas Italijani pač ne bodo! Nam se je zdelo, kakor da bi gledali kak cirkus in smo se na ves glas : uiejali, ko srnio jih nagnali. Pri nas sta dva moža malo opraskana, črnci so pa pustili pet mrtvili na mestu, ostale so pa vl"kli s seboj. Zdaj rečem samo to: Naprej do zmage! Polentar si bo zapomnil, kdaj je stegnil roko po naši zemlji. Rasi nas že poznajo. sedaj bomo pa še Italijanu pokazali. kaj zn.. Avstrijec ko brani svojo drago domovino. Bodite brez skrbi: branili vas bomo do zadnje kaplje krvi. liog in sreča junaška! Tvoj brat -loško."
Izpred sodišča. Pred izrednim sodiščem v Rudolf o ve n (mesto porotnikov sodi 6 sodnikov) sta bila obsojena 22. yiaja Magdalena Papež i/ trebanjskega okraja radi hudodelstva požiga na tri leta težke ječe, dopolnjene v. enim trdim ležiščem vsakega četrt leta, ter Dimitrij Gvozden. bivši rudar v Kočevju, radi hudodelstva motenja hišnega miru in uboja na 5 let težke ječe, dopolnjene vsako četrtletje z enim postom, ter radi prepovedane igre "barvanja" na 10 K globe, ako bi globe ne plaval, na 24 ur zapora.
Streljanje je prepovedano po celem Kranjskem.
Himno papežu Benediktu XV. je spesnil in u glasbil Janko Le-ban iz Novega mesta ter jo posredno poslal sv. oče t i. V eni kitici pravi o sedanjem papežu: Benedikt se imenuje, blagoslovljenem je res; lepa svojstva poseduje, dar premilostuih nebes!
PRIMORSKO.
Meščanske straše. V Trstu u stanavlja c. k'*, komisar zbor meščanske straže kot oboroženi iz-vrševalni organ za j; vni mir in red ter zbor javne pomoči, ki naj deluje na pomirjen je in za razno pomoč.
Prepoved. Po celem Primorskem je prepovedano streljanje in zvonenje.
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš Zastopnik _^_. '
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*.
r	--------■
Za vsebino oglasov ni odgovor oo ne ured&iitro m« aprsmiltrc
"ad bi izvedel za svojega prijatelja AVGUSTA FILIPCIČ. Doma je iz vasi Filipčje, pošta Du-tovije na Primorskem. Pred 3. leti je bival na Bnvabik, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi.— Frank Stok. Box 427, Davis. W. Va._(29-G—1-7)
Rad bi izvedel za naslov svojega bratranca ANTONA ZRAČNIK. Pred par leti se je nahajal v St. St. Marys, Pa. Prosim rojake, da mi sporoče, ali naj se pa sam javi na naslov: Steve Gregorič, 720 E. 156. St., Col-limrood Sta., Cleveland, Ohio.
(26-6—1-7)_•
Slovenska naselbina.
V slovenski farmarski naselbini v Sheldonu, Rusk Co., Wis. je že27 slovenskih familij naseljenih. Prostora imamo še za 1000. Za natančen popis, mape inMUŠTER prsti pišite na:
A. H. SKUBIC
Sheldon, Wis.
Izranredna ponudba za bolne.
j En mesec, — od 1. julija do 1.
I avgusta — hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00J vredno preiskavo z
X-ŽARKI VSE ZA $2 00.
Nobenega ugibanja ali pomot | glede vaše bolezni. X-žarki zrejo' naravnost skozi vaše telo. To je j zlata prilika in vsem bolnikom sel svetuje, naj se je posiužijo, tudi ako žive 200 milj od tu. Izplačalo H se bo priti.
Pridige takoj. — Odlašanje je nevarno.
Dr. L. E. SIEOELSTEIN,
! 308 Permanent BMg. 746 Eaclid Avenue, Cleveland, Ohio.
Dr. Richterjev
I PAIN-EXPELLER
1 za revmatične boleči-gj ne, okrreiost in negib-« čnost sklepov in &ii-
I *'c
g Pristni prihaja S v zavoju, kot je K naslikan tukaj. W Odklonite vse za-i'. voje, ki nisozape-čateni z Anchor jfi*l varstveno znam-Sl' ko. —
cj 25 in JO centov v lekarnah ali napi ravnost od
i F. AD. | R1CHTER &C0.
I 74-80 Wa»yBgton St., New York, N. Y.
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbor:
Predsednik: Josip Cvetkovich, 328 Iiond St., Brooklyn, N. Y. Podpredsednik: Frank Cera r, ITT Ganiiua Pl„ (Jlendnlc. N. Y. Tajnik: Vinko Zovnik, 18CC Cornelia St., Itidgewood, X. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave., IUdgf?\vood, X. Y. Zapisnikar: Ivan (ierjovicli, Bond St., Brooklyn, X. Y.
Xadzorni odbor: Josip Pogacknik. 50 T«»n Eyek St., Brooklyn, N. Y. John Jurkas, WO Warren St., Brooklyn, X. Y. Anton Cvetkovich, 440 Union St., Brooklyn, X. Y. Mary Kom pa re, .'tL' Sta.Ljg St., Brooklyn, X. Y. Ivanka Sulici j, r>0 St. Mark's Place," New York, N. Y.
Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, GO E. Till St., New York, X. Y.
Redne društveno seje se vrše vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v dn'-, štren i dvorani "BKETIIO VEX-IIALL", L'lO E. Otk St. blizu .*}. Ave. v Xew i Torku, X. Y. in se orično točno ol> S. uri zvoT-or
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše 3redstvo proti notranjim boleznim.
Cena za "BRINJEVEC" je: 6 uteklenlc $ 8.50
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TROPIXJEVEC in SLIVOY-KA kuhana v naši lastni distileriji.
Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 in $3.00
Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00
Tropinjevec zalioj .................... $ 9.00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
Rude?a Ohio vina per gal.....55c., 60c., 65c.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $L\00, za večja naročila je sod zastonj. Xaročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0
Bf Denar me£ete proč! "VI	|
ako as podpirate avojeja rojaka	«
Pri mani dobit«	j
izvrstna dsmače vina	j
galen po 75c. in vsč.	jS
PtI odjeain t«C tot 10 galon dajem pa-	t
pust, ter se posebno prlpjročam slarniai	£
Eloranekim druitvam ob priliki kak«	J
iiet, tudi oe1q sk svatbe.	*
V »iiogi imr.m izvreine domače klobas«	«
In vsakovrstno grocerijeko blago, katerega	*
ljubi naS narod. Pošiljam denir ca rac	f
strani svet« in parobrodne liEtke za vae	m
proge. Zastopam* "Glaa Naroda", prodajam	£
m kupujem avstrijski densr. 8 tvrdko Frank	f
Sakaer sem v trgovski STCxi. Uprafljam »s*	/
v notsrskl poeel spadajoče dela, ker »en-.	V ^avni aotar. (KeUr? Public.)
PRANK JtRJOVBC	C
iSSl 2SbMl	f.kktgr, lit	£
__________________________ . .	«
Pjoesi Canat
'GLAS NARODA" JE EDINI SIXWENSKI DNEVNIK v. ZDR. DR2AVAH. NAROČITE SE NANJ !
Vrednostna ponudba kadilcem
CIGARETTES
''Standard Amerike". IO HASSAN KUPONOV ZASTONJ
(IZREŽ1TE TA KUPON)
y Ta POSEBNI KUPON ima vrednost dese-
tih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, N alco se ga. predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO., S. Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. Y. y Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.
Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ciga rete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost.
Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone:
. Kuponov	Knponov
Milo za briti.......25	Ženski ali mržki dežnik, ameriški Taffeta,
Čopič, ščetine so vložene v ti d gumi . . DO	Mission ročnik......250
Britev, najboljše jeklo • . ™	Kuhinjska onrava - 10kisov z visečim obeSa-
„V03enn7a brp AnJ7 vŠFn v ' ■	50 lom- °Prava "bstoji ]z: Priprave za rezanje
Ela-tlčm pas, ki se R-A-Z-T E-G-N-E, mera	raesa s^Hveskom za drobnejše sekanje; me-
od 30 do 44 inčev. Pnkladen za vsako lelo	sarskega n-ža, Emery brusa, kuhovnice, lo-
in postavo Zdravniki {?a priporočajo povsod	100 patice, noža za kruh, priorave za odpiranje
Zepm nozič, biserni ročaj, dve klini ter pila za	škatelj, velikih vilic, noža za rezanje in žage SOO
nonte ........	l^o TT _
Aparat za rezanje hrane, s štirimi nožmi, ka-	_ Ura za gospode, pristno temno jeklo . . 650
terega je lahko pritrditi. Potreben v vsakem	Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom,
domu........2f'0	14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . .3900
Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street	New York City, N. Y.

SOMAN IZ ČASOV NAPOLEONA I.
A W o&b. t* • b 0--
Angleški ipisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda
prevel G. P.
51	(Nadaljevanje)
Osemintrideseto poglavje.
DOMOV SO PRINESLI MRTVEGA JUNAKA.
Ko je družba oblogovalcev vrnila v katedralo, je našla truplo seržantn l*ipria<-a v bližiid "Vrat." No brez strahu iti tresoči si* po i'< l« m teh su. so orožniki zopet pristavili lestvice tel pričeli plezati navzgor. Naleteli niso na noben odpor ter preiskali duplino. O Rohnim niso našli nobenega sledu ter so bili vsi prepričani, da je tb< /al, kri- se je ustrašil svojega dejanja. Niso vedeli kani ter se tu di niso dosti brigali, kajti smrt Pipriaca jih je napolnila z grozo.
V triu raso se j.- pričelo clai.iti in nastopila je oseka. Dvignili ^-o truplo swzanta ter ga ponesli skozi "Vrata" in od tam naprej, po "Lestvici sv. TrilTma", v vas. Žalostna procesija je bita to.
I	.ijli siržant Pipriae je bil kljub vsem svojim napakam priljubljen.
Ko jr prišel sprevod do gostilne, ki je stala na poti, so orožniki l.r. iitli notri- trr položili truplo na veliko mizo v kuhinji. Orožnik
II	o**I je slekel svoj plašč ter ga razgrnil preko telesa mrtveca . . . n.u-i st;iri Pipriae! Kolikokrat je prišel v to kuhinjo ter pokusil /■.ranje udov e ( ioriet ! Kolikokrat je prižgal pipico ob tem ognjišču! Sedaj [ta je bilo vse končano in tam na mizi je ležal . . .
Kuhinja se je kmalu napolnila, kajti grozna novica se je bliskovito razširila. Med drugimi je vstopil tudi mali župnik, bled koi zid. Pokleknil je poleg mrtveca ter pričel moliti. Ko je končal molitve, je vstal ter pričel izpraševati orožnike.
hi oni drugi, — Roban, — kje je on? Ali je ujet?
Ni ujet in ne bo nikdar, vsaj živ ne! Preiskali smo duplino, prrine in spletli vse. Sam vrag ga mora šeititi. oče Roland, in vse iskanje je bilo zaman!
< "ut i je bilo izraze začudenja.
Kako pa se je vse to zgodilo? — je nadaljeval župnik. — Skušali ste ga prijeti in on se je branil. Kako pa je bilo potem.
T" je bilo znamenje za Hoela, da je pričel na široko opisovati zadnji del obleganja. Tovariši so se neprestano vmešavali v njegov govor in vsi so bili edini v mnenju, da Roban ni mogel biti sam in brez pomoči, kajti metal je skale, katerih ne more dvigniti noben človek. Najbrž se je bil zapisal samemu vragu, ki ga je nato vzel v svoje varstvo . . .
Prišel je tudi stari korporal s svojima nečakoma. Ko se je ozrl v obraz mrtvega tovariša, so mu stopile solze v oči.,
Mir njegovi duši! — Bil je dober človek! — je rekel. — Vršil je svojo dolžnost napram Cesarju in Bog mu bo plačnik!
Sploh pa je umrl v boju. — je dostavil župnik. — in to je prav tako kot če bi padel na bojnem polju.
To ni tako. je rekel korporal s trdnim glasom, — To ni tako, gospod župnik. — Bil je zavratno umorjen oil bojazljivca in "t honana", katerega bo Bog kaznoval. To vam rečem, dasiravno ji bil mož kri moje krvi in meso mojega mesa!
Mali župnik je žalostno zmajal z glavo.
—	Žalostna «var je to in vse pride od tega. Če se Človek ustavlja cesarskim postavam. Pa glejte, ravnal jo v samoobrambi in če bi ne udaril on. bi ga bili prijeli in ubili! Bil je le en človek proti mnogim!
En človek! — je vskliknil orožnik Iloel. — Tisoč vragov je
bilo! —
Napačno je ravnal od pričetka, — je nadaljeval župnik. — Kn človek ne more spraviti sveta v red in vsakdo mora biti poslušen zakonom in Cesarju. On ni hotel ubogati in sedaj je prelival kri, za kar bo moral prejalislej polagati pred Bogom račun.
N a i a način je moraliziral oče Roland in vsi so ga s strahom poslušali ter se križali. Nihče pa ni pomislil, da je padel Pipriae
v poštenem boju v katerem je bil on napadalec.
*
*
Teta Loiz! Vse je res! Pipriae je mrtev in njegovo truplo so prinesli iz katedrale. Rohan je pa še vedno živ. Da, on je ubil Pipriaca ! —
Kaj je mogel drugega storiti? Bila je borba na življenje in smrt ! —
- Sedaj ga ne bo nihče več pomiloval, kajti kri je na njegovih rokah. Nihče mu ne bo dal kruha ali zavetja . . .
—	Ali je res tako. Marcela?
Da, vsi pravijo, da je to umor. celo oče Roland, ki je tako uehkega srea. To pa ni res, teta Loiz!
Seveda ni res in kaj je mogel drugega storiti?! Ostale zadeti' krivda, ne pa njega, mojega preganjanega otroka. Dobri Bog mu bo oprostil, kajti ravnal je v lastno obrambo in gotovo se mu je tudi zmešalo, O moj ubogi otrok!
Sedeli sta skupaj v kočiei pod pečino in govorili sta med zdili-
'	Strahota Robanovega dejanja je ležala na obeh kot
temna, pogubonosna set,ca. Grozen zločin je bil pobiti na tla in umoriti od poslanika Cesarja samega! Vedeli sta, da bi ne bilo nobene-,, usmiljenja, da se bo morilca izročilo smrti. Roban je bil seda i izgubljen na veke iu vsaka človeška roka se bo dvignila proti niV-mu. —
Ko sta tako sedeli iu govorili, je vstopil Jan Goron ter prinesel najnovejše vesti iz vasi. Orožniki, vsi razjarjeni vsled smr.i Pipria-< a. so preiskali katedralo in celo duplino, a niso mogli najti nobenega sledu o Robanu. V temi in razburjenju minule noči si je gotovo poiskal drugo skrivališče.
Se drugo novico prinašam! — je rekel Jan Goron. ki bi rad obrnil pogovor na druge stvari. - Saški kralj je stopil na stran hov razni kov esarja m francoske armade so se umaknile nazaj proti T.ipskem. Nekateri pravijo, da je Cesar konečno našel tekmeca in
krilT v Sl ^ "i J PrV niemU- Dobr°- 0,1 j1' Snedel Vol ducata kraljev za zajutrek m jih bo še sedaj!
_ Ob vsakem drugem času bi ta novica zelo vznemirila Marcelo D.tvM Sedaj pa jo je komaj zanimala. Popolnoma je pozabila na nsodo I* raneije in Cesarja vsled osebnega jada. ki jo je navdajal.
n'/rekla mU ** ** ,leVrjetn°	* lepimi rameni ter koneč-
M- ~ Pri L!P8+kem, praviŠ? • • • IIoel in Gildas sta menda tam! -Nato pa je dostavila z zelo tihim glasom: - Dobili smo pismo od Giblasa preteki, teden. Bil je trikrat v ognju, a ni bi. nič ranjen Vdel Je ( esarja prav iz bližine in piše. da izgleda zelo star. Tudi IIoel je zdrav O moj Bog, če bi bil bratranec Rohan z njim kako srečni bi bih, boreči se za Francijo in Cesarja'
Ko je to govorila, so ji prišle solze v oči in tudi mati Gwenfern
Lr^	-f bil° najb0lj ^»šno na celi stvar
Da se n. Rohan upiral, bi bil sedaj spoštovan. Postal bi hraber vo
*' ter ™	vsem neprilikam in grehom, ki so bili posledica
movu^MV < POni- MOr(la M Pre,ival kri' a	sovražnikov do
nov.ne 1 revee priproste so bile te ženske, da bi mogle razumeti nebeško lesu,,,, da so vsi ljudje bratje in da je vsadki ubij^-
Prišla je noč, temna in viharna. Veter, ki je tekom dneva pojenjal, se je zopet dvignil. V kočiei, ki se je tresla ob sunkih vetra.
se je še vedno mudila Marcela. Domov je bila poslala vest, da se ne bo vrnila v tej noči.
Šota na ognjišču je skoro dogorela in edino luč je dajala majhna svetilka, obešena na eno izmed sten. Obe ženski sta sedeli druga poleg druge ter se sedaj pogovarjali, sedaj molčali. Vedeli ste. da je celi svet proti njima, da ju vse sovraži in z bolestnim srcem sta prisluškovali divjanju elementov . . .
Naenkrat pa sta zaslišali neki ropot, nekako trkanje na okno. Ropot se je ponovil in sicer pri vratih.
-—- Odprite! — je zaklieal neki glas zunaj.
Nekaj je bilo v glasu, kar je obe ženski pretreslo na dno srea. Mati Gwenfern je skočila na noge. bleda kot smrt. Marcela pa .je sko-čila k vratom ter jih odprla na stežaj. V kočo je priplazila človeška postava, bolj slična preganjani živali kot pa človeku, molče in hitro. —
Ni bilo nobene besede in obe sta vedeli, kdo je med njima . . .
Z značilno prisotnostjo duha je Mareela hitro zaprla vrata. Medtem pa je skočil Roban k skoro ugaslemu ognju ter se pričel greti. Obe ženski sta bili preveč presenečeni, da bi mogli govoriti in zrli sta na prišleca s široko odprtimi očmi. Bil je raztrgan in naj ol nag. premočen do kože in razinršeni lasje so mu padali preko ramen. Brada je bila dolga in razkruštrana . . .
Temno nebo one noči gotovo ni krilo bolj nesrečnega in obžalovanja vrednega bitja. Najbolj strašna pa je bila bledica na njegovem licu in ogenj blaznosti, ki je gorel v njegovih očeh.
Niti besedice pozdrava ni izrekel, ko se je konečno ozrl naokrog. Iztegnil je roko ter hripavo zakričal:
— Kruha!
(Nadaljuje se).
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, "Wisconsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1Z REŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s« ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium l>ept. 4U0 Broome St., New York, N. Y. (Ta ponudba ugasne HI. decembra 1915.)

LJ
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost )e 21 pri 38 palcih. 69 Cena 15 centov. 13
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka držaya koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Relgije in ISalkauskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N T t
Mr. OTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo 4'Glas Naroda".
Najmodernejša,
TISKARNA
"GLAS NARODA"
Izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih ceaafe
Deb okusno, ^tzniiije prevode jr dnifB pd1st Unijako organiziran*^ Posebnost m društvena pravila, okrotake, pamfleti, ceriki iti
V«anaro^flapo51jit«wg
Slovenic Publishing Company,
182 Cortlandt Street, New York. N- Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ VEČJI TN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
i—o—i
"Thi Bureau of Induttri«« aid Immigration" za državo New York varuje in pomaga priieljea-^em, ki »o bili osleparjeni, oropani ali ■ katerimi te je »labo r&v-Aftlo.
Brezplačno «e daje nasvete pri •eljencem, kateri »o bili oalepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnib listkov, »premijevaljev, kažipotov in posestnikov go-rtibt.
Daje te informacij t v aaturali zaeijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of LabopJ
BUREAU OF INDUSTRIE!
AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: M East 29th St., odprt v«aki da* od 9. ur« sjutraj do 5. popoldne in v «r«do ivečer od 8. do 18. u*.
POZO K ROJAKI!
N^'bolj ii-« peš no ma-
^iiu za ženske in muste Ia»e, kakor nidi za m: ike brke in l>r:iii'->. Ako te rain to ma/.ilo, zrastejo v 6 tednih krasni, trosti in dolgi 'IriV-np tudi moškim krasne brke in orana in r>«*f o-do odpadali in ne oaioeli. Kevmatizem. koetibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. tunv kraste in grinte. potne nogo, kurje oči, bradovice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČ, 1093 Tu 64th St
<?J ® ® O)
NAJBOLJŠA
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOTNIG?
Prirejena za slovenski narod, b sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platna vezani $1.00. Rojaki ? Geveland, 0, dobe £ \ isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E. 1
jjunoapie geneiaie fiaosatiaotlp
^Francoska parobredna družba.)!
Direktna črla do Havre, Pariza, Švice, Inorcssia lo Ljubllao«

»aipeovemck-
M li r« vij*k»
"LA BAVOR" a> ±rm riti«
"lAIOSXJUII&q i.
tASFEAKC? UaMUHMJ^
Cleveland, Ohio.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DR2AVAH.
fiS3DimaJ	Bi
"Clueigo", 4la foaram«", "Rochambeai" b "FTugan" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORE
eorner Pearl St., Cktiasron^h S«i!disf. parnild odplujejo v edit 9 sf«d&k fil friit&niiK
87, K. 1.
Zanesljiyo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do 4obrega{sem se prepričal, da? dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika'je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma zal pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem v staro domovino,
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolooij-|	sfcih posestev vseh velesil
E	Obsega 1 *	zemljevidov.
I mm 20 ti h straneh in V3aka stran j3 104 pri 13$ palca yelikt; I
|	Cena aai^o 25 centov.
j Manjši vojni atlas
Obsega	rnrnih zamlJevIdoT
8 itr&neh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. I	Cena samo IS ceriov.
i Vil »emljevidi so narejeni v raznih barvah, da se TBak s i lihko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- j ] bivaicev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod j s tudi označen obceg površine, katero zavzemajo posamezne \ I države.
• Pošljite 25c. ali pa 15c. t znamkah in natančen naslov Ib mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atl&a. Pri TečjeM odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
i 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y«
Senca meča
m|GLAS NARODA, 1. JTLTJA, 101.1.