ISSN 0354 - 042 1 S L O V E N S K A P E D A G O Š K A R E V I J A 214 september, oktober 2021 (dvojna številka) letnik XXXI I www.didakta.si Ker imam očala, slabše vidim mag. Barborič Vesel | Tehnika v vrtcu – moj avto iz lesa Dular | Spletna stran kot točka združevanja učiteljev italijanščine dr. Cergolj Pustolovski park Weiss | Vpliv zaslonskih tehnologij na učenje in šolsko delo Vogrin Število otrok z duševnimi motnjami v šolskem obdobju narašča – kaj storiti? prim. Mikuš Kos | Darila, darilca, obrazi, obrazci mag. Petelin Spoštovani učitelji in pedagoški delavci! ZA ŠOLSKO LETO 2021/22 SMO PRIPRAVILI DIDAKTIČNE PRIPOMOČKE RAZREDNI STENSKI STOTIČNI KVADRAT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 Stromboli d.o.o., Medvode, 01 620 88 00, narocnine@stromboli.si, pripravila Tanja Štrukelj, OŠ Preska, Medvode Velikost 100 x 100 cm 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 ŠTEVILSKI TRAKOVI • številski trak do 20 Stromboli d.o.o., Medvode, 01 620 88 00, narocnine@stromboli.si, pripravila Tanja Štrukelj, OŠ Preska, Medvode • številski trak do 100 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 95100 • številski trak do 1000 Stromboli d.o.o., Medvode, 01 620 88 00, narocnine@stromboli.si, pripravila Tanja Štrukelj, OŠ Preska, Medvode • številski trak do 10.000 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 • številski trak do 1.000.000 50 150 250 350 450 550 650 750 850 950 Stromboli d.o.o., Medvode, 01 620 88 00, narocnine@stromboli.si, pripravila Tanja Štrukelj, OŠ Preska, Medvode 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10 000 500 1500 2500 3500 4500 5500 6500 7500 8500 9500 Stromboli d.o.o., Medvode, 01 620 88 00, narocnine@stromboli.si, pripravila Tanja Štrukelj, OŠ Preska, Medvode 0 100000 200000 300000 400000 500000 600000 700000 800000 900000 1000 000 50000 150000 250000 350000 450000 550000 650000 750000 850000 950000 Stromboli d.o.o., Medvode, 01 620 88 00, narocnine@stromboli.si, pripravila Tanja Štrukelj, OŠ Preska, Medvode Velikost 200 x 20 cm Naročilo in informacije: maja@stromboli.si | T: 01 620 88 00 Uvodnik Vsebina PSI LAJAJO, KARAVANA KOLUMNA Ker imam očala, slabše vidim 4 GRE DALJE mag. Darja Barborič Vesel ŠOLSKA PRAKSA Tehnika v vrtcu – moj avto iz lesa 6 September je in šole zopet od- Saša Dular pirajo vrata vedoželjnim otro- Izzivi poučevanja tujega jezika na daljavo kom. In je tudi september, ki že v prvi triadi 11 napoveduje hladnejše mesece, v Tina Jančar katerih bomo vsi bolj ali manj zopet Spreminjati sebe in svet na boljše ali kaj lahko osredotočeni na ponovno razširjajoči se korona- naredimo za zadovoljstvo zaposlenih? 15 virus in z njim povezane ukrepe. Eni tako, drugi dr. Katarina Rigler Šilc drugače bomo zlivali gnev na vlado, strokovnja- Aktivni metodi poučevanja pri praktičnem po- ke, anticepilce, cepilce, leve, desne, skratka na uku turizma in ekonomije 20 vse, ki bodo v svoji neoprijemljivosti pač priročno Manuela Kuzmin Delgiusto postali žrtveno jagnje za vse naše nezadovoljstvo MED TEORIJO IN PRAKSO in negotovost. Hkrati pa nas bo v tej mali državi- Čarobna moč lutke 23 ci še naprej okoli dva milijona epidemiologov in Tina Ključanin epidemiologinj, ki bomo najbolje vedeli, kako bi Iskanje ustreznih strategij in metod za pouče- morali ravnati v prihodnjih, še bolj pa v preteklih vanje učenca z avtistično motnjo v osnovni šoli 26 mesecih, ker je po toči zvoniti pač lažje. Nataša Frank Spletna stran kot točka združevanja učiteljev Negotovosti je (ponovno) veliko. Bo pa to leto italijanščine 30 precej lažje, če bomo svoje lastno ogorčenje in dr. Maja Cergolj negotovost uspeli ukrotiti in se situaciji prepusti- ŠOLA V NARAVI ti takšni, kot bo, z zaupanjem, da se zdravstvena Pustolovski park in njegov izjemen vpliv na 34 in druga stroka po svojih najboljših močeh trudi otrokov gibalni in psihosocialni razvoj opraviti tisto delo, za katerega se je izšolala. Tako, Rok Weiss kot se to na področju vzgoje in izobraževanja pri- Šola v naravi na daljavo čakuje od delavk in delavcev v vzgojno-izobraže- Sabina Stopar in Teja Gosenar 41 valnih ustanovah. MEDNARODNO SODELOVANJE Verižni eksperiment v vrtcu (Erasmus+KA2) 46 Metode poučevanja bodo nedvomno tudi v leto- Eva Razinger šnjem letu drugačne kot pred dvema letoma. In ŠOLSKA TEORIJA čeprav od vseh udeleženk in udeležencev šolanja Mnenja likovnih pedagogov o delu na daljavo 51 zahtevajo več napora, ne pomenijo nujno slabše dr. Janja Batič in Primož Krašna kakovosti poučevanja. Pomenijo pa, da se bo šo- Vpliv zaslonskih tehnologij na učenje lanje še naprej odvijalo v okoliščinah, ki ne bodo in šolsko delo 57 takšne, kot smo jih bili vajeni dolga leta. In v vaši Ana Vogrin moči je, drage učiteljice in učitelji, da v dani si- DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK tuaciji kljub vsem težavam, ki bodo vržene pred Število otrok z duševnimi motnjami v šolskem 69 vas, otrokom pokažete, da življenje lahko in mora obdobju narašča – kaj storiti? teči naprej. Kajti karavana bo, kot pravi pregovor, prim. Anica Mikuš Kos peljala dalje, ne glede na lajež. Na vas pa je, da ka- ODLOMEK IZ KNJIGE ravano šolajočih se otrok usmerjate na pot kom- Poslušnost je škodljiva 75 petentnih in odgovornih posameznikov. Jesper Juul ŠOLSTVO IN PRAVO urednik revije Didakta, Darila, darilca, obrazi, obrazci 79 dr. Martin Uranič mag. Domen Petelin 3 Didakta KOLUMNA Ker imam očala, slabše vidim mag. Darja Barborič Vesel Darja Barborič Vesel je magistrirana socialna pedagoginja, zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči in svetovalna delavka. Zadnja leta sodeluje pri izvajanju študijskega programa Pedagoške fakultete. Občasno svetuje staršem ob vzgojnih zagatah ter predava sku- pinam staršev, vzgojiteljic in učiteljev. Posebej jo zanimajo teme avtentičnosti, asertivnosti in av- toritete, kompleksnosti človeka in preprostosti rešitev. Če se ji zdi kaj še posebej zanimivo, napiše članek, zadnje čase tudi zgodbe. Življenje si deli s soprogom, tremi hčerami in nemogočo psičko. Ljubi morje, filmske zgodbe, knjige vseh vrst in svojo kuhinjo. Slabo leto nazaj sem začela nositi očala. Že proti niti nismo pozorni, lahko pridemo do resnih zmot koncu šolskega leta sem opazila, da kljub očalom in hudih konfliktov. Saj ni hujšega nestrinjanja in vidim slabše. Najprej sem že pomislila, da zaradi prepirov, kot so tisti okoli mnenj, ki ne temeljijo neprestanega naprezanja oči. Da se bo na poči- na razumu, ampak na emociji. Razum je misel, tnicah marsikaj izostrilo. Pa se ni. Po počitnicah se oblikuje preko razmišljanja in argumenta, se sem se odpravila do svojega optika, dostojnega in spreminja, kolikor se potrudimo misliti, raziskova- dostojanstvenega gospoda, ki ga poznam že vr- ti, sklepati. Mnenje, oblikovano na emociji, čute- sto let, saj skrbi tudi za oči mojega soproga. nju in verjetju, pa je lahko veliko bolj stabilno in smo se zanj pripravljeni boriti kot levi, saj je del »Odkar imam očala, slabše vidim.« nas, našega doživljanja, verjetja. Tako se začenjajo »Ja, ker slabše vidite, imate očala.« vsi solidni konflikti, revolucije in vojne. »Ne, odkar jih imam, vidim slabše.« »Gospa, ker vidite slabše, imate očala, to je normalno.« Spreletelo me je, da bomo v šolskem letu, ki pri- Po še eni ponovitvi ali dveh omenjenega besednega haja, verjeno potrebovali veliko energije, da bomo pingponga, sem le dojela. odlikovali svoja mnenja z razumom in ne z ver- »Kaj se pa greva, gospod?« jetjem, posebej ne s slepim verjetjem. Verjetje »Pa saj razumete, saj ste učiteljica, ali ne?« je namenjeno bogu, kateremukoli že, in če ne ostane pri dobrem in koristnem božanstvu, lahko V živo me je zadelo. Kaj ima moje učiteljevanje povzroči hude spore. Videti je, da bo šolsko leto sedaj z očali? Pa mi je gospod dostojanstveno ponovno drugačno, kot bi si želeli. Prihajale bodo in umirjeno razložil, da imam očala, ker se mi je spremembe, ki nam ne bodo všeč, na kupe različ- vid s starostjo in zaradi neprestanega naprezanja nih informacij in mnenj. Možnosti za slabo voljo oči poslabšal. Da je to običajno in čisto normalno. bo nepredstavljivo veliko, emocije močne. Tako ni Ker sem učiteljica, je sklepal, da to razumem in težko prevzeti na strahu, ogorčenju in besu teme- da seveda niso očala kriva, da sedaj vidim vedno lječa mnenja, ki bodo vodila naše besede in deja- slabše, slabovidnost pač počasi napreduje in še nja. Težko se bomo dogovorili, še teže delali. naprej bo tako. Zato si želim, da bi to šolsko leto učitelji vadili raz- Presenetilo me je, kako enostavno in spontano mišljanje, logično preigravanje z informacijami in sem se ujela v past kognitivne lenobe. Kar mi je ostali čustveno stabilni. najprej prišlo na misel in je bilo najbolj ugodno zame, sem vzela za resnico. Ne le svojo, to bi si še Še ena misel mi ne da miru. Letošnje počitnice odpustila. Jaz sem jo še širila naokoli in prepriče- smo preživeli v Grčiji in seboj sem vzela vso mo- vala tistega, ki ve. gočo grško literaturo, antično in sodobno, kar sem pač našla v knjižnici. Vmes je bila tudi tan- Razmišljala sem, kako pogosto to storim, ko neka ka knjižica filozofa stoicizma, Epikteta. Tehnično misel, ki se oblikuje kar sama od sebe, odvisna pravilno spada Epiktet med rimske filozofe, ker bolj od emocije kot od razmišljanja, začne gnezdi- je pač živel v Rimskem imperiju. Bil je visoko iz- ti v mojem umu in jo imam za resnico, za tisto, kar obražen Grk in suženj. Pravi: »Pusti, uboga duša je prav. Če je to samo moj način delovanja, še ni človeška, pri miru stvari, na katere vpliva nimaš. tako hudo. Je škoda omejena. Če pa se kaj takšne- Samo zagrenile bodo tvojo dušo, te odmaknile od ga dogaja več ljudem in tega niti ne prepoznamo ljubih in ne boš več koristen niti sebi niti drugim.« 4 Didakta Omenjene besede so bile eden izmed temeljev Sosednji vladar je napadel Šparto in zagrozil, da »bo stoicizma, misli je še mnogo več, seveda. Sama nebo potemnelo od puščic njegove vojske.« Kralj sem razmišljala in predvsem vadila to, ki sem jo Šparte, praktik lakoničnosti, pa je zmignil z rameni omenila. Je bolj na začetku. Razločiti, na katere in odgovoril: »Radi se bojujemo v senci.« Ni mi še či- dogodke ne morem vplivati, ker se oblikujejo in sto jasno, kako bi to uporabila ob soočanju s sitnost- zgodijo izven mojega vpliva, in se ne ukvarjati z mi, ki prihajajo. Mi je pa strašno všeč in iščem mesto njimi. Lahko pa se, in prav je, da se ukvarjam s svo- še za lakoničnost – na kratko – nič me ne vrže s tira. jim odzivom nanje. To pa je v moji moči, celo zelo Mogoče takole – ko bo treba dati masko na obraz, se in izključno v moji moči. ne jezim na vse razpoložljive, od necepljenih do pa- ranoičnih, skomignem z rameni in sem zadovoljna, In sva s soprogom na potovanju vadila. Ko smo ča- da mi še eno leto ne bo treba uporabljati pudra in kali po ure na mejah, celo ob izstopu iz držav, ko šminke. Nisem še čisto zadovoljna z idejo, a za mo- nikakor ne razumeš, zakaj. In prevozili smo po dve, drost je menda potrebno nekaj časa. tri meje na dan in stali mnogo. Nekateri so se vrivali in smo stali še dlje. Pa je bila izmena in smo stali še Naj za konec dodam še tretjo misel, ki izhaja iz malo dlje. Imela sva možnost vpliva na začetku, ob stoicizma in jo v glavnem vsi poznamo. Sv. Fran- odločitvi za potovanje, ko pa sva že bila tam in stala čišek Asiški, ki si je tudi močno otežil soočanje s na meji, pa nič kaj dosti več. Lahko pa sva vplivala svetom, ki ni bil ravno po njegovem okusu, je pro- na to, kako bova preživela tisti čas. Pravzaprav veli- sil: »O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ko časa pri cca. 35 stopinjah na soncu v malem avtu ne morem spremeniti. Daj mi pogum, da spre- in gneči. Trdo sva vadila, da nisva zapadla v zoprnijo, menim tisto, kar lahko spremenim. In daj mi mo- hupanje, na koncu bi se lahko prepirala še midva. drost, da lahko ločim to dvoje.« Saj tako to gre. Pa sva dihala, jedla, poslušala cd-je, na katere sva že pozabila, na glas sem brala knjige, Za sedaj glasujem in prosim predvsem za mo- celo pogovarjala sva se o prebranem, imela sva na- drost. mreč čas. Šlo nama je zmerno slabo, na povratku v domovino pa že boljše. Ob začetku 2021/22 želim predvsem mnogo po- trpljenja in iskrivega smeha. Smeh in dobra volja Mogoče bi nam to šolsko leto prišlo prav malo stoi- sta vedno v naši moči, če že poslabšanje vida ni. S cizma. Da se, uboge duše, ne utrudimo in zagreni- tem se bo moja uboga duša očitno morala sprija- mo. Mogoče še malo lakoničnosti, ki izvira iz Šparte. zniti. Pa še z očali ter s tem, da nimam vedno prav. 5 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Tehnika v vrtcu – moj avto iz lesa Saša Dular, dipl. vzgojiteljica, Vrtec Pedenjped Novo mesto V prispevku predstavljam primer, kako so si otroci s pomočjo vzgojiteljic v oddelku 4−5 let izdelali svojo igračo iz lesa – lesen avto. Predstavljam pomembno vlogo vzgojitelja, ki lahko popolnoma očara otroke s tem, ko jim samo pokaže tisto, kar sam tako neizmerno ljubi. Gozd, les, veselje nekaj narediti sam, iznajdljivost in sodelovanje. Prikazujem tudi pomembno vlogo hišnika v vrtcu kot strokovnega sodelavca vzgojiteljice in človeka, ki tehnični dejavnosti v vrtcu lahko doda piko na i. In seveda najpomembnejši del dejavnosti – otroško zavzetost za delo in veselje nad končnim izdelkom. Uvod Cilji, ki se nanašajo na tehniko, so s področja na- Že od nekdaj obožujem tehniko in vse, kar je po- rave: otrok prepoznava, posnema in uporablja vezano z njo. Pač, zanima me. Pridejo trenutki, tehnične predmete in procese ter spoznava nji- ko razmišljam o določeni stvari, kako deluje ali pa hov namen in pomen; se uri v različnih tehničnih kako bi nekaj v prostoru naredila tako, da bi bilo opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost; spozna- koristno – brez večjih izdatkov in nepotrebnega va delovni proces in razvija primeren odnos do dokupovanja novih, a ne tako kakovostnih stvari, dela in organizacijske sposobnosti … ki se zadnje čase vse bolj prodajajo po trgovinah. V svojem zvezku, v katerega si kdaj pa kdaj zapi- Kurikulum (1999, 19) nadalje pravi, da je treba šem kakšno dobro poved, navdihujočo misel ali pa predšolsko obdobje razumeti kot pomembno za si samo zabeležim dobro knjigo ali citat, imam že predšolskega otroka samega. Vzgoja se mora gra- dolgo časa napisan stavek Stanka Klinarja, ki pravi diti na otrokovih zmožnostih in ga voditi do novih takole: Človek je del narave, ne tehnike, in je sre- izkušenj, doživetij in spoznanj s pomočjo proble- čen predvsem kot del narave. Privoščimo vendar mov, ki od njega zahtevajo nenehno aktivnost. nekaj te sreče tudi svojim otrokom, od katerih imamo ta svet v najem. In zakaj res ne bi otrokom Pri tehnični vzgoji je otrok ves čas aktivno udele- privoščila te sreče in jim pokazala, kako si s pomo- žen. Želja po ustvarjanju ga vodi k aktivnosti, ga čjo odraslih, kasneje tudi sami, lahko izdelajo čisto spodbudi, da poskusi sam, da uporablja tehnič- pravi avto iz lesa, ki se pelje, ki se ne uniči tako hitro ne pripomočke, da začeto dokonča, ker ob kon- in ki ga nima nihče drug, kajti njihov avto je edin- čanem izdelku čuti veselje, srečo in ponos. Uspel stven/unikaten, je del čudovite narave? In sem za- sem! čela snovati pripravo za novo dejavnost, se poveza- la s hišnikom in z njegovo pomočjo uspela izvesti Pri takem delu so ves čas zaposleni otrokovi prsti, odlično dejavnost v vrtcu. posledično je otrok miselno zelo aktiven. Manfred Spitzer (2016, 33) v svoji knjigi Digitalna demenca Tehnika v vrtcu in stimulacija možganov (tre- poudarja pomen in moč aktivnosti s prsti, ki sti- ning samonadzora) mulirajo del možganov, še posebej hipokampus, V predšolskem obdobju se otrok s tehniko sre- ki neprestano povezuje stvari in številne dražljaje čuje vsak dan. Amand Paprotnik (1988, 9) pravi: in v skorji naših možganov oblikuje dogodke, do- »Predšolski otrok z igro in drugimi dejavnostmi živetja in dolgoročne spominske vsebine. spoznava svet okoli sebe, svet, v katerem se vsak dan srečuje tudi s tehniko in tehnologijo. Pri svojih Spitzer (2016, 217) poudari še en pomemben del dejavnostih opazuje, prepoznava in posnema teh- delovanja možganov, ki je pri dejavnostih tehnič- nične stvaritve iz svojega okolja. V svojih igrah kon- ne vzgoje ves čas prisoten. S tem ko otroka na- struira in gradi, pa tudi razstavlja. Tako si pridobiva črtno vodimo skozi proces, po korakih, ki si smi- prva spoznanja, izkušnje in vpogled v svet tehnike selno sledijo in vodijo k cilju, pri otroku razvijamo ter njegove posebnosti. Ta proces je razmeroma samonadzor. Spitzer take dejavnosti poimenuje spontan v krogu otrokove družine, bolj načrtno in trening samonadzora. Pravi, da moramo v vrt- usmerjeno pa ga spoznava v okviru družbeno or- cu ustvariti ustrezne situacije in pri posameznih ganizirane predšolske vzgoje.« opravilih poskrbeti, da je delo načrtovano in smi- selno povezano ter da se ob tem otroci počutijo V Kurikulu za vrtce (1999) tehnična vzgoja ni opre- dobro, da se zabavajo. Opisuje primer petja, ki deljena kot samostojno področje dejavnosti, am- otroka zabava in ne odneha po dveh tonih, tudi če pak je prepletena z njimi. njegovo pozornost pritegne kaj drugega, ampak 6 Didakta poje do konca. To ne velja samo za glasbo, temveč potrebno za izdelavo 24 lesenih avtomobilov, sem tudi za vse druge dejavnosti, pri katerih se otrok na vrata igralnice izobesila napis MIZARSKA DE- uči stvari kontrolirano izpeljati do konca – tako se LAVNICA in začeli smo z novo dejavnostjo. uči biti pri stvari. Knjiga za motivacijo Spitzer (2016, 92) spomni še na nekaj zelo zani- Otrokom sem za motivacijo prebrala knjigo Jakec mivega glede delovanja naših možganov, to je mizari, ki jo je napisal švedski pisatelj Lars Klintig. končanje stvari, ko je najbolj napeto, najbolj zani- V knjigi pisatelj lepo opiše celoten postopek od mivo. Pravi, da je za človeka zelo pomembno, da ideje do izdelave končnega izdelka. Bober Jakec nenehno misli na potrebo po tem, da opravi svojo dobi IDEJO, poišče NAČRT, ga prebere, PRIPRAVI neopravljeno nalogo. Govori o dejavnosti, ki je raz- POTREBEN MATERIAL in poišče PRAVO ORODJE deljena po korakih – vsak dan nov korak in želja, ter se LOTI DELA. Ko je delo končano, vse pospra- da nalogo dokončaš. vi, si privošči malico in občuduje SVOJO MIZAR- SKO MOJSTROVINO. Preveva ga neizmerno vese- Podobno razloži dr. Ranko Rajović, avtor programa lje, zadovoljstvo in prijetna utrujenost. Srečen je. NTC-sistem učenja, na svojih predavanjih. Pravi, da se takrat, ko otrok uspe nekaj narediti sam (do- IZDELAVA LESENEGA AVTOMOBILA V MIZAR- končati sam), v njegovih možganih izloči endorfin, SKI DELAVNICI V VRTCU PEDENJPED NOVO hormon sreče. Otroka preplavita veselje in zado- MESTO voljstvo. In zaradi tega občutka otrok rad opravlja dejavnost, ki ga je pripeljala do tega stanja. 1. korak – ogled pravega lesenega avta, ki si ga bomo izdelali Hišnik kot mentor in strokovni sodelavec vzgo- Otrokom sem ponudila na ogled moj lesen avto, jiteljice ki sem ga izdelala skupaj z nečakom. Otroci so si Izvajanje naše tehnične dejavnosti se je začelo z pogledali, kako se vrtijo kolesa, kako se ga pelje po mojo idejo in posvetovanjem z našim hišnikom, ki igralnici, kakšne luči ima in prtljažnik. Med ogledo- je po poklicu mizar. Z veseljem je pregledal moj na- vanjem avtomobila so me spraševali, kako sem ga črt (velikost lesenih kvadrov, svetoval je primeren naredila, kje sem dobila les in kje take žeblje. Po- les – smreka je ustrezna, ker je les dovolj mehak), tem sem jim povedala, kaj sva s hišnikom pripravi- dodal nasvet glede fiksiranja lukenj za pričvrstitev la za njih in kako bodo lahko tudi oni postali čisto koles (povedal je, da je zelo pomembno, da bomo pravi mizarji, tako kot bober Jakec v knjigi. Pred- vsa kolesa pričvrstili na isto višino, ker sicer avto ne stavila sem jim celoten postopek dela. Kako bomo bo peljal po širih kolesih) ter nam nato v svoji mi- začeli, kaj bomo najprej storili in kaj kasneje, kaj vse zarski delavnici pripravil vse potrebne kose (mali bomo potrebovali in kako bomo mizarili, da se ne leseni kvader, veliki leseni kvader, narezal kolesa iz bomo poškodovali. Velik poudarek sem namenila debele palice), zavrtal luknje, kamor bomo pribili varnosti pri delu. Pogovarjali smo se o tem, kako se kolesa, in nam priskrbel potreben material (brusni pravilno uporablja kladivo, kako držimo žebelj, za- papir, kladiva, žeblje, podložke, vijake in manjše kaj je žebelj lahko nevaren, če ga ne uporabljamo kose desk za delovno podlago). Ko sem dobila vse pravilno, kako si pomagamo s kleščami, kako jih 7 Didakta ŠOLSKA PRAKSA držimo itn. Otroci so z velikim zanimanjem sledili nekateri otroci že zelo dobro razumejo pojem šte- pogovoru in komaj čakali, kdaj bodo lahko začeli z vila in znajo prirejati. Prav tako se je pokazalo, kako izdelovanjem avta. že zmorejo narisati krog (brez težav) in kvadrat (ne- kateri so imeli težave). Nekateri otroci pa so bili že 2. korak – narisati moramo načrt tako spretni, da so prepisali besedo načrt in se še Ob gledanju avtomobila so otroci risali načrt. Avto podpisali. ima en velik lesen kvader in so narisali en velik kva- der, potem ima en majhen lesen kvader in so nari- 3. korak – pripraviti moramo material in tehnič- sali en majhen kvader, ima štiri kolesa in so narisali ne pripomočke štiri kolesa, kolesa so pričvrščena s štirimi žeblji in Ko smo imeli narisan načrt, smo nadaljevali z na- so narisali štiri žeblje, vsak žebelj ima eno podlož- slednjim korakom. Pripravili smo material. Otro- ko in so vsakemu žeblju narisali po eno podložko. kom sem ponudila štiri škatle. V eni so bili veliki Tako, in načrt je bil narisan. leseni kvadri, v drugi majhni leseni kvadri, v tretji žeblji in v četrti podložke. Posebej sem pripravila V tej dejavnosti so otroci razvijali matematične tudi škatlo z vijaki (ker sem uporabila tudi kolesa pojme. Prirejali so 1 na 1. Vsakemu delu avtomobila z gumo, ki mi jih je prinesla Galova mamica, češ so priredili ustrezno skico. Tu se je lepo videlo, kako da so doma pospravljali in se ji zdi, da bi nam tole 8 Didakta lahko prišlo prav – pa še kako nam je prišlo prav!). potrebnim za sestavljanje. Izbral si je kladivo, le- Vsak otrok je najprej poiskal svoje ime na kartonč- seno desko za podlago, potem je vzel žebelj, nanj ku, ga položil na pladenj in potem je s pladnjem nataknil podložko, nanjo pa še leseno kolo. Sedaj ter svojim načrtom stopal od škatle do škatle ter si je previdno obrnil žebelj tako, da je špico nastavil v nabiral potreben material. luknjico, ki jo je hišnik že zavrtal v velik lesen kva- der. Nato pa se je preizkusil v zabijanju s kladivom. Ko je nabral vse potrebno, je prišel k »delovni« mizi Izkazalo se je, da ta dejavnost zahteva kar nekaj in začel z brušenjem. spretnosti in da je težje, kot je videti na prvi pogled. Eni bolj, drugi manj spretno so pričvrstili kolesa na Tudi v tej dejavnosti je moral otrok biti precej mi- leseni del. selno aktiven. Poiskati je moral svoje ime, brati na- črt in vsakemu narisanemu predmetu prirediti, tj. Tisti otroci, ki so si izbrali vijake in kolesa z gumo, pa izbrati pravi kos. so vijak s kolesom samo rahlo zabili v lesen kvader, potem pa smo prosili za pomoč pravega mojstra, 4. korak – brušenje in lepljenje lesenih kvadrov ki je z električnim vrtalnikom dokončno pričvrstil Za brušenje je bilo potrebno uporabiti brusni kva- kolesa. Po končanem zabijanju so otroci preizku- der (v knjigi je bober Jakec uporabil brusno kladi- sili avto. Vsi avtomobili so se premikali in otroci so co). Brušenje je otrokom sprva izgledalo enostav- jih vozili po igralnici, jih preizkušali, kako se peljejo, no, a so kaj kmalu začutili, da ni tako. Eni so se hitro kako se obračajo kolesa. Če so opazili, da se kolo naveličali in so hoteli kar odnehati. Potrebno jih je zatika, smo vzeli kladivo in malce potolkli po kole- bilo kar malce spodbuditi in jim povedati, da če ne su s strani in tako trenja med kolesom in lesenim bodo dobro pobrusili, se jim lahko kasneje tršči- delom ni bilo več. ca zadre v prst. Pa so nadaljevali in pobrusili vse lesene kose. S sodelavko sva jim seveda večkrat Otroci so bili navdušeni! Sedaj pa so čakali še na za spodbudo tudi priskočili na pomoč. Po konča- zadnji, sklepni del dejavnosti. Dodatki, risanje … nem brušenju so dobili dobro mizarsko lepilo (hi- uporaba domišljije. šnik nam je svetoval lepilo Mekol, ki ima malo več smolnega dodatka in zelo dobro ter hitro »prime«) 6. korak – dodaja dodatkov po želji otrok in s čopičem namazali ploskev manjšega kvadra Vsak otrok je sedaj imel prosto pot pri uporabi svo- ter ga nalepili na večji kvader. Sedaj so avto odložili je domišljije. Kaj bo imel moj avto? To je bilo otro- na svoj pladenj in ga dali na polico, da se bo lepilo kovo vodilo v zadnjem delu dejavnosti. Ponudila dobro posušilo. Naslednji dan smo se lotili petega sem jim flomastre, lepilo ter polno majhnih lesenih koraka. koščkov, ki mi jih je pred leti prinesel bratranec, ki se ukvarja z laserskim razrezom lesa. Sedaj so prišli 5. korak – sestavljanje/pričvrstitev koles še kako prav. Majhni krogi so otrokom predstavljali Končno smo prišli do zabijanja, ki so ga fantje že luči, krogi z izrezano sredino rezervne gume, mali nestrpno čakali. Vsak otrok, ki je prišel k naši de- kužki pa kot nalašč za potnike v avtomobilu … V lovni mizi, je s sabo prinesel svoj pladenj z vsem vsakem kosu so videli nekaj, kar so potrebovali za 9 Didakta ŠOLSKA PRAKSA svoj prvi lesen avto. Avto, ki ga ne moreš kupiti v Zaključek dejavnosti trgovini, in avto, ki ga nima nihče drug, kajti nare- Težko opišem, kako veseli in zadovoljni so bili otroci. dil si ga sam, in ki je tako unikaten, kot je unikaten Starši so pripovedovali, kako so jim otroci doma raz- vsak otrok v našem vrtcu oziroma na planetu. lagali, da jutri ne gredo več v vrtec, ampak v mizar- sko delavnico. Prav vživeli so se v vlogo malih mizar- jev in staršem vsak dan razlagali, kaj so danes nare- dili in katero orodje so uporabili. Komaj so čakali, da končno avtomobile odnesejo domov. Otroci, ki imajo bratce in sestrice, so prosili, če lahko naredijo še en avto, ker bo drugače bratec ali sestrica žalosten/-na. Pa smo jim razložili, da lahko kdaj pa kdaj svoj leseni avto tudi samo malo posodijo svojim bratcem in se- stricam in bo tako tudi dobro. Kaj dobro, odlično! Kaj- ti deliti je tudi lepo, še posebej, če so to dobre stvari. Vse postopke (delo po korakih) smo imeli ves čas dejavnosti na ogled pred igralnico. Otroci drugih od- delkov in njihovi starši so se pogosto ustavljali in si ogledovali, kaj vse počnemo. Spraševali so nas, kako nam gre, in nam namenjali spodbudne besede in pohvale za dejavnost. Čisto na koncu nas je obiskal še naš hišnik, ki nam je pomagal, da smo izpeljali načrtovano dejavnost do konca. Prišel je v igralnico in v roke vzel nekaj avto- mobilov. Obračal jih je in gledal ter zadovoljno priki- maval. Potem pa je rekel: »Tole ste pa res dobro nare- dili! Ni slabo, ni slabo.« Otrokom je izrekel pohvalo za dobro opravljeno delo, nam vzgojiteljicam pa je rekel tole: »Ve imate tak vpliv na otroke, ko so majhni. Če jih boste navdušile za delo z rokami, že ko so majhni, potem se bodo lažje odločili, kaj želijo delati, ko bodo večji. Res sem vesel, da delate take stvari z njimi!« Ugotovitve Opisana dejavnost res ni enostavna. Zahteva dobro organizacijo, jasno videnje cilja in realno oceno, česa so otroci v določeni starosti zmožni. Vzgojitelj si mora najprej zaupati, da je zmožen izvesti tako dejavnost, še najboljše je, da je sam navdušen nad tem, kajti po- tem je vse lažje, nič ti ni težko, najdeš rešitve in ljudi, ki ti bodo pomagali. Seveda je zelo pomembno tudi sodelovanje s tehničnim kadrom vrtca, ki se je v na- šem primeru izkazalo za zelo uspešno. Kaj že pravi indijanska modrost? Ne kupuj ribe lač- nemu, ampak ga nauči loviti in nikoli več ne bo la- čen. Česa se lahko vsi iz tega naučimo, tako starši kot vzgojitelji/učitelji? Kupim ribo – lačni je za trenutek, dva srečen; ga naučim loviti ribe – lačni je sit in za ve- dno srečen. Torej kot je zapisal Stanko Klinar: » … pri- voščimo vendar nekaj te sreče tudi svojim otrokom, od katerih imamo ta svet v najem.« Viri Bahovec, E. D. (1999): Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod republike Slovenije za šolstvo. Papotnik, A. (1988): Tehnika za najmlajše. Novo mesto: Društvo pedagoških delavcev Dolenjske: Pedagoška obzorja. Rajović, R. Osebni zapiski s predavanj. 10 Spitzer, M. (2016): Digitalna demenca: kako spraviti sebe in svoje otroke ob pamet. Celovec: Mohorjeva družba. Didakta Izzivi poučevanja tujega jezika na daljavo v prvi triadi Tina Jančar, univ. dipl. prof. razrednega pouka z modulom angleščine, Osnovna šola Frana Metelka Škocjan Zgodnje otroštvo je najlažji način, da se otrok nauči tujega jezika. Obstaja več načinov, kako se ga lahko nauči na zabaven in poučen način. Trenutne razmere so nas prisilile, da smo učilnico prenesli v digitalni svet. Učitelji in učenci smo se morali prilagoditi novim načinom poučevanja in učenja. Otroci berejo, pišejo in se digitalno sporazumevajo drugače, prav tako se moramo drugače odzivati tudi učitelji. Koronavirusne izkušnje so nas naučile, da je spre- jetje digitalnih medijev pomembnejše kot kadarkoli. Uvod Microsof Teams, Zoom …) in nam iz oči v oči omo- Čeprav virtualne učilnice niso več novost, se je gočajo interakcijo s svojimi učenci. Večina plat- marsikateri učitelj znašel v situaciji, ko se je moral form omogoča deljenje zaslona z učenci, kar hitro prilagoditi in naučiti, da je poučeval učence, pomeni, da imamo veliko orodij že pripravljenih. ki niso imeli izkušenj z digitalnimi mediji. Učenci Za predpripravo je eno najenostavnejših orodij različnih starostnih skupin so imeli različne izku- PowerPoint, ki ne potrebuje spletne povezave. Z šnje. Navajam nekaj idej, kako se pripravimo na njim si lahko pripravimo slike in posnetke, ki bi jih pouk na daljavo ter kako lahko motiviramo tudi želeli uporabiti v razredu. najmlajše pri usvajanju in utrjevanju snovi tujega jezika v virtualni učilnici. Platforma ZOOM, s pomočjo katere sem izvajala dejavnosti, nam omogoča tudi deljenje table, po Priprava kateri lahko ustvarjamo med uro. Med poučevanjem v virtualni učilnici bodimo po- zorni na osvetljavo. Sedenje pred oknom ni pri- Spletni bonton poročljivo, saj smo na zaslonu težje vidni. Če je Učenci niso bili navajeni na izvajanje učnih ur pre- možno, uporabimo zavese in umetno svetlobo ko digitalnega medija in so občasno izkoristili prilo- (luč), ki sveti proti zidu ali stropu in se odbija v naš žnost, da so se sprostili (včasih tudi preveč). Zato je obraz. To ustvari prijetnejšo podobo na zaslonu. bilo bistvenega pomena, da smo se že na začetku pogovorili, kaj od njih pričakujem in kaj lahko oni Na razpolago imamo veliko digitalnih platform pričakujejo od mene pri takšnem pouku. Seveda oziroma učnih sistemov, ki so brezplačni (Skype, smo po potrebi pravila obnašanja večkrat ponovili. 11 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Pogovorili smo se o vrstah dejavnosti, ki jih lahko ni učenci so že sami našli reakcije, ki jih ponuja pričakujejo, in kako bom preverjala njihovo zna- platforma, medtem ko so ostali mahali v zaslon, nje. Učenci so spoznali, da so tudi prednosti uče- ko so želeli odgovarjati ali le nekaj dodati. nja na daljavo. Pri učenju tujega jezika je veliko ponavljanja, zato sem učencem pogosto pripravi- Platforma ZOOM la lastne posnetke, da so si jih lahko večkrat pred- Zelo zanimiv pristop za učence je bil, da sem jih vajali in tako utrjevali tekočo snov. Sproščeno so povprašala, kaj bi želeli delati. Na primer: »If you me lahko poprašali o vseh dvomih, ki bi jih lahko want to listen to a song, put your hands on your imeli, še posebej, ko je šlo za tehnologijo. head./Če želiš poslušati pesem, položi roki na gla- vo.« ali »If you want to read a story, put your hands Do zmerjanja in neprimernega obnašanja prihaja in the air. /Če želiš poslušati zgodbo, dvigni roke v tudi v virtualni učilnici. Učencem sem že na začetku zrak«. Po glasnem preštevanju je zmagala skupi- izobraževanja na daljavo predstavila, kaj je primerno na z največjim številom. in kaj ni. Skupaj smo oblikovali plakat s pomočjo apli- kacij, ki jih najdemo na spletu. Plakat je bil barvit in Tudi aktivnosti s TPR (Total Physical Response) slikovit. Prikazoval je, kaj lahko in česa ne smemo po- so delovale izjemo dobro. Učenci so se hkrati učili četi na spletu (pravila na spletu). Dogovorili smo se, in bili fizično aktivni, kar je bilo v času šolanja na da prihajamo na spletne ure primerno oblečeni, da daljavo izredno zaželeno, saj je ena izmed neprije- ne bomo prinašali hrane ter da bodo dvigovali roke, tnih strani pouka na daljavo sedenje pred zasloni. če bodo želeli kaj povedati. Kamera bo ves čas pouka vklopljena, mikrofone pa bomo izklapljali le, če so v Kako strukturirati virtualno učno uro? ozadju moteči dejavniki. Nekaj podobnega, seveda Načrt, kako pripraviti učno uro na spletu, ni bistve- z drugačnimi pravili, po navadi naredimo tudi na za- no drugačen od tistega, ki si ga pripravimo v klasič- četku šolskega leta (šolska in razredna pravila). nih učilnicah. Pomembno je, da vključimo različne spretnosti in dejavnosti in, seveda, da vzpostavimo Če so učenci žrtve spletnega nasilja, je to velikokrat rutino, še posebej z mlajšimi učenci. Stvar, ki jo je prikrito. Neprimerno vedenje ima grozne učinke potrebno upoštevati in ji posvetiti več časa, pa je na učence, saj vpliva na njihovo samozavest. Po- priprava materiala, ki ga uporabiš pri poučevanju zorni moramo biti na spremembe v vedenju in po tujega jezika, in deljenje tega materiala z učenci. potrebni je nujno, da se z učenci pogovorimo in po Treba je upoštevati dejstvo, da se za zbiranje gra- možnosti tudi z njihovimi starši. diva za poučevanje tujega jezika porabi več časa, pomembno pa je tudi, kako ga deliti z učenci. Kakšna je primerna dolžina spletne učne ure? Nekatere šole pričakujejo, da so ure enako dolge Pripravimo dodatne aktivnosti za spodbujanje kot normalne ure v razredu. Vendar pa naj bi se ura pozornosti prilagodila starosti učencev. Za najmlajše učence je Povprečna koncentracija otrok se stopnjuje z leti. primerno, da jih poučujemo krajši čas, na primer 20 Za vsako leto življenja dodamo 2–3 minute. Pri po- minut in jim potem omogočimo odmor. Pomemb- učevanju mlajših učencev se učitelj hitreje nauči no je, da učencem omogočimo odmor, med kate- »gibanja« med dejavnostmi, čeprav imajo učenci rim si lahko spočijejo oči. Oči si učinkovito spočijemo še vedno radi ponovitve. Zelo je koristno in zaže- že, če pol minute gledamo skozi okno ali pa naredi- leno ponavljanje iste dejavnosti naslednji dan ali mo deset poskokov. Tudi z odmori med urami lah- naslednji teden. ko najmlajši učenci postanejo utrujeni, zato je zanje ena ura pouka na dan v virtualni učilnici dovolj. Igre, ki so pritegnile moje učence, so bile: Učenje reakcij (»Reactions«) Simon Says: Gre za eno najpogostejših in zna- Mlajši učenci želijo med poukom odgovarjati in se nih iger v šolah ter je primerna tako za predšolske pogovarjati, zato je zelo koristno, da jih že na za- otroke kot učence na razredni stopnji. Učencem četku naučimo reakcij. Bolj digitalno usposoblje- je zelo privlačna, učitelj pa lahko spremlja učenčev učni napredek, sposobnost poslušanja in motorič- ne sposobnosti. Določi se oseba, ki pokaže ali pove ukaz takoj za frazo »Simon says«. Vsi sodelujoči mo- rajo upoštevati ukaz. Na primer: »Simon says, touch your nose.« Če oseba, ki daje navodila, ne uporabi fraze »Simon Says«, sodelujoči ne smejo upošteva- ti navodila. Igra se lahko izvaja tako v učilnicah kot na spletnih platformah, ko se šolamo na daljavo. Ko učenci usvojijo pravila igre, se lahko igramo na izpa- danje. Malo tekmovalnosti ni nikoli škodljivo. 12 Didakta I spy with my little eye …: Igra, ki se jo lahko igra- »Breakout rooms«, ki jih omogoča platforma mo zunaj ali v zaprtem prostoru. Učenci tistega, ZOOM, zelo hitro popestrijo učno uro. Učenci kar so opazili, ne smejo poimenovati, ampak lah- imajo radi skupinsko delo, zato se ga lahko po- ko ponazorijo s pantomimo ali pa uporabijo pri- služujemo tudi v času šolanja na daljavo. Učence devnike, s katerimi stvari opišejo. Stvari so običaj- razdelimo v skupine ali pare za krajše igre in pro- no povezane z aktualno učno temo, zato je učen- jektno delo. Smotrno je, da načrtujemo aktivno- cem ugibanje lažje. sti, s katerimi dobimo povratno informacijo, da so bili učenci učinkoviti tudi na učnem in ne samo Pesmi in izštevanke za hitro ogrevanje ali kot od- socialnem področju. mor med aktivnostmi. Prilagojene so bile temam, ki smo jih obravnavali. Za najmlajše so bile zani- Vzpostavimo rutino mive pesmi Heads, Shoulders, Knees and Toes, Aktivnosti, ki smo jih izvajali v klasičnih učilnicah, The Dance Freeze Song, The Incy Wincy spider, smo v čim večji meri poskušali prenesti v virtualno The Alphabet song, I can run, In on under … Ne učilnico. Še vedno smo uporabljali določene rutine, smemo pa pozabiti, da so lahko učenci fizično ak- kot so Hello pesem, Goodbye pesem ali preproste tivni tudi med poplesavanjem ob petju pesmi in igre za ponovitev besedišča, ki smo jih uporabljali izštevank. že v preteklih učnih urah. Če učenci že poznajo pra- vila iger, jim dodajamo le nova usvojena besedišča, Igre ugibanja: Učenci pomen novih besed spozna- ni potrebno, da še enkrat razlagamo pravila. Vsako vajo z neverbalno komunikacijo – s kretnjami, mi- učno uro so slišali in uporabljali osnovna navodila miko, gibi … S ponavljanjem dejanj ozavestijo po- (close the door, stand up, sit down, move in circle …). mene besed. Eden izmed učencev se obrne stran od zaslona. Medtem učitelj drugim učencem na Nekaj idej z igrami s kartončki, ki jih lahko izvaja- zaslonu pokaže kartonček. Na primer: lahko je ži- mo z učenci: val, barva ali dejavnost (skakanje, smučanje, plava- nje …). Učenci s pantomimo ponazarjajo, kar je na Počasno razkrivanje: Kartonček prekrijemo s ko- kartici predstavljeno. Prvi učenec se obrne nazaj k som kartice ali knjigo, nato počasi prikazujemo zaslonu in poskuša ugotoviti, kaj mu sošolci kažejo, določene dele kartončka. Kdor prvi ugotovi, kaj pri čemer uporablja angleško besedišče. prikazuje kartonček, zmaga. Plane, earthquake, flood: Igra, ki jo poznamo tudi Obračanje: Učitelj drži kartonček, da je obrnjen v slovenski različici Letala, potres, poplava. Učen- proti njemu, in potem ga zelo hitro obrne, da ga ce pred izvajanjem dejavnosti opozorimo, da si učenci opazijo le za trenutek. Kdor prvi prepozna, zagotovijo varen prostor. kaj je kartonček prikazoval, zmaga. 13 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Kje je kartonček?: Učenci naredijo svoje kartonč- Lastni posnetki zaslona s pomočjo PowerPoin- ke. Učenec, ki ga določimo, razporedi kartončke ta in ZOOM-a po prostoru za njim, tako da učenci ne vidijo, kaj Ena od večjih prednosti učenja na daljavo je mo- prikazujejo. Potem določimo učenca, ki si izbere žnost individualnega učenja. Učenci se lahko določen kartonček, tako da opiše, kje se karton- osredotočijo na stvari, ki se jih še morajo naučiti, ček nahaja: »Can I have the flashcard on the cha- tako da si sami izberejo kraj in čas učenja. ir?«. Učenec, ki je razporedil kartončke po sobi, opiše stvar, ki je na njem narisana, tako da ostali PowerPoint nam omogoča snemanje računalni- ugibajo, kateri kartonček je. S kartončki se učenci škega zaslona in tako ga lahko v video obliki do- lahko igrajo tudi igro Memory (spomin). damo na prosojnico. Sama sem se zaradi primer- nejšega zvoka snemala s pomočjo ZOOM platfor- Ko so učenci spoznali pravila iger, so se jih lahko me, predstavitev pa sem pripravila v PowerPo- igrali tudi v skupinah (Breakout Rooms). intu, kjer sem imela že prej shranjene posnetke računalniškega zaslona (npr. YouTube) in avdio- Uporabi, kar je na voljo posnetke. Veliko je virov, ki jih lahko uporabimo v virtualnih učilnicah. Navodila na posnetku naj bodo jedrnata in kratka. Prevoda v slovenskem jeziku sem se posluževala Branje zgodb: Otroci si vse, kar je povezano s le občasno. S pomočjo animacij, posnetkov in slik pravljico, zapomnijo veliko hitreje in za dlje časa. sem prikazala, kaj pravzaprav želim povedati. Nji- Zgodbice so zasnovane tako, da se stopnjuje- hovo razumevanje posnetkov pa sem preverjala jo in pritegnejo otroke v pričakovanje konca. Ob s povratnimi informacijami, ki sem jih prejela v branju na glas se otrok sprosti. Branje tudi krepi obliki nalog in srečanja na ZOOM-u. otrokovo pozornost, saj se mora pri poslušanju osredotočiti na daljši neprekinjeni časovni inter- Zaključek val. Branje spodbuja tako slušne sposobnosti kot Učitelji in učenci po svetu smo se morali prilago- domišljijo. Ker je učenje s pravljicami eden od naj- diti novim načinom poučevanja in učenja. Učenci boljših načinov, da se naučimo tujega jezika, sem različnih starosti so se soočali z izzivi, ki jih prinaša pogosto vključevala branje zgodb, ki so mu sle- virtualno učenje. dile aktivnosti, ko so učenci dopolnjevali povedi z manjkajočimi besedami ali pa so jih dokončali. Učitelji naj bi bili sprotno seznanjeni z novimi sple- Najmlajši so razvrščali sličice v ustrezne vrstne tnimi trendi in naj bi se zavedali težav, s katerimi rede, kot si je sledila zgodba, ali pa so povezovali se lahko soočajo naši učenci. Tako lahko pomaga- slike in besede. Branje ali pripovedovanje je po- mo njim in njihovim staršem. K sreči je veliko kori- tekalo ob prikazovanju slik in ključnih besed. Pri stnih spletnih virov, ki nam pri tem pomagajo. Na poslušanju učenci mogoče niso vsega razumeli, izbiro imamo tudi veliko izobraževanj, s katerimi vendar so lahko slišano povezali s slikami in kre- lahko sledimo izobraževalnim novostim. tnjami. Tisti, ki pravljico poznajo v slovenščini, pa so se je spomnili in jo povezali s poslušanjem v Da smo lahko učinkoviti pri ohranjanju motivacije angleškem jeziku. Pravljični predlogi: Goldilocks pri najmlajših učencih, jim moramo nuditi najra- and the three bears, The princess and the dragon, zličnejše aktivnosti, saj lahko zelo hitro postanejo Little Red Riding Hood, Where's Spot?, The Very zmedeni. Za zbranost in aktivno sodelovanje sta Hungry Caterpillar, The Gruffalo, Room on the potrebni raznolikost aktivnosti ter dinamična in Broom, Dear Zoo … zanimiva razlaga, podana na način, ki jim je ra- zumljiv in v njih spodbuja željo po sodelovanju. Kratke in zabavne igre ter različne vaje s poučni- mi premori ohranjajo otroke radovedne. Učenje tujega jezika mora biti inovativno in razgi- bano, saj se jezika najlažje naučimo, če se ob tem zabavamo. In ne pozabite na iskreno pohvalo vsa- kič, ko učenec sodeluje in pokaže motivacijo za učenje (Very good, Well done, Excellent, High five, Great job, Amazing …). 14 Didakta Spreminjati sebe in svet na boljše ali kaj lahko naredimo za zadovoljstvo zaposlenih? dr. Katarina Rigler Šilc, pomočnica ravnateljice, OŠ Ledina V prispevku predstavljamo dejavnosti, ki jih na Osnovni šoli Ledina izvajamo z namenom ustvarjanja pozitivne klime med zaposlenimi tako v času klasičnega šolanja (v šoli) kot tudi v času šolanja na daljavo. Dragoceno znanje na tem področju zaposleni pridobivamo z last- nimi izkušnjami in tako soustvarjamo primere dobrih praks na področju zadovoljstva za- poslenih. V zadnjih letih smo na OŠ Ledina izvedli številne in raznolike tovrstne aktivnosti. Izkazalo se je, da lahko dobro premišljene dejavnosti pozitivno, spodbudno, dolgotrajno in povezovalno vplivajo na zaposlene. Šolska klima Šolska klima je pomemben element kakovosti šole. Raziskujejo in proučujejo jo številni strokov- njaki po svetu in tudi v Sloveniji. S šolsko klimo pogosto enačijo tudi zadovoljstvo. Soustvarjajo jo vsi, ki so vpleteni v vzgojno-izobraževalni proces na šoli, to so učitelji, učenci, starši in svetovalni delav- ci. Vsaka šola se po svojih najboljših močeh trudi razvijati takšno klimo, ki nudi optimalne pogoje za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v pri- jetnem vzdušju v korist in zadovoljstvo vseh dele- žnikov. Glede na to, kakšna je šolska klima, lahko napovemo uspešnost šole. Če se učenci, zaposleni in starši na šoli dobro počutijo, potem velja, da je klima dobra. Zadovoljni in motivirani deležniki pra- viloma dosegajo tudi boljše rezultate. V prispevku se ne osredotočamo na teoretična izhodišča šol- ske klime, ampak želimo predstaviti primere do- bre prakse, s katerimi želimo izboljšati zadovoljstvo zaposlenih. Na naši šoli smo se odločili slediti be- sedam, ki jih je zapisal George Bernard Shaw: Na tem svetu uspevajo samo ljudje, ki se pogumno napotijo iskat okoliščine, kakršne si želijo, če pa jih ne morejo najti, jih ustvarijo sami. Našemu kolek- tivu je z močno podporo in v sodelovanju z ravna- teljico Marijo Valenčak uspelo ustvariti nekaj takih »okoliščin«, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Čudo na razrednih urah Čudo na razrednih urah Leta 2015 je Osnovna šola Ledina prejela laskavi nja drugačnosti. Z obravnavo tem iz priročnika pri naziv Najbolj kulturna šola v državi. Zaposleni smo razrednih urah v osnovni šoli učitelji dejavno vpli- hoteli to leto posebej oplemenititi, zato smo se od- vajo na izboljšanje medčloveških odnosov ter na ločili, da bomo skupaj napisali priročnik za učite- izogibanje nestrpnosti in medsebojnim sporom«. lje, ki bo obravnaval različne teme za ure oddelč- ne skupnosti. Ravno v tistem času je izšel prevod Prav to sodelovanje je med nami stkalo poseb- mladinskega romana Čudo avtorice R. J. Palacio, ki ne vezi, saj smo se veliko družili, ko smo priročnik nam je ponudil številne izhodiščne teme za nasta- ustvarjali, ga preizkušali v razredu in predstavljali nek našega priročnika. Direktorica založbe Ocean po šolah po Sloveniji. Nataša Detič je zaupala našim idejam in tako smo skupaj izdali priročnik z naslovom Čudo na razre- Nina Hvala Klančič, soavtorica, je strnila svoje vti- dnih urah. Po njenem mnenju »priročnik pomaga se: »Kmalu po izidu prevoda romana Čudo nas je razvijati sočutje, empatijo in zmožnost sprejema- sodelavka Katarina Rigler Šilc spodbudila k branju 15 Didakta ŠOLSKA PRAKSA te izjemno navdihujoče knjige in nam predstavila nudili možnost ogleda predstave: ali Vihar v glavi predlog, da bi skupaj po tematiki iz knjige napisali ali Kit na plaži. Po predstavi je sledil še strokovni po- priročnik Čudo na razrednih urah. Zaradi izredne- govor. Zaposlenim je bilo ponujenih 10 terminov, in ga navdušenja nad vsebino knjige in zavedanja, sicer tako med vikendom kot tudi med delovnimi kako pomembne so skrbno pripravljene razredne dnevi. Obe predstavi vsebujeta teme, ki so tesno ure za naše učence in kako povezujoče vplivajo povezane s poklicem in poslanstvom učitelja: spre- na njihove medsebojne odnose, se nas je odzvalo jemanje drugačnosti, najstniške težave, izločanje, veliko učiteljev. Vsak je na svoj način predstavljal nerazumevanje odraslih, viharji v možganih … vsebine učencem na urah oddelčne skupnosti in z zanimanjem zapisoval ugotovitve in predloge V šolskem letu 2019/20 smo si vsi zaposleni ogle- za priročnik. Izmenjava mnenj in nasvetov je zelo dali monokomedijo z naslovom Profesor Kuzman povezala tudi nas – učitelje. Predstavljali smo svoje mlajši. Uroš Kuzman je verjetno edini slovenski ko- ideje, izkušnje in po objavi priročnika začutili, kako mik z doktoratom iz matematike. V svoji predstavi so naši primeri dobre prakse zanimivi in uporab- na sproščen in duhovit način predstavi, kako de- ni tudi za učitelje, ki poučujejo na ostalih šolah po luje šolski sistem in kaj vse se med šolsko uro do- Sloveniji. Tako smo v letu izdaje priročnika pripravi- gaja. Projekt Štartaj, Ledina 4 je do solz nasmejal li številne predstavitve po celotni Sloveniji in vsakič, celoten kolektiv. ko smo predstavljali naš projekt, smo z velikim po- nosom prenesli naše čudovite in pozitivne skupne ideje še med ostale pedagoške delavce in ob tem občutili še globlji pomen našega skupnega delo- vanja.« Štartaj, Ledina V šolskem letu 2016/17 smo zasnovali temelje projekta, ki smo ga poimenovali Štartaj, Ledina. Namesto rednega timskega sestanka za učitelje enkrat na leto organiziramo različne dejavnosti. V vsakem kolektivu je zagotovo veliko delavcev, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo s kakšno dejavnostjo in so svoje znanje pripravljeni deliti z ostalimi sodelavci. Na naši šoli se učitelji takim po- vabilom z veseljem odzivajo in svoje delo v vlogi iz- vajalca opravijo z odliko in profesionalno. Pri načrtovanju tovrstnih delavnic je potrebno ve- liko organizacije, saj smo prostorsko in časovno omejeni. Delavnice je potrebno ponuditi dvakrat, in sicer najprej za učitelje, ki poučujejo dopoldne, kasneje pa še za učitelje OPB. Prvo leto smo delav- nice posvetili športu, in sicer so si zaposleni izbrali eno izmed ponujenih športnih panog: pilates, jogo, košarko, badminton ali meditacijo. Ekipa izvajalcev je bila v celoti sestavljena iz naših učiteljev. Pozitiv- na posledica tega projekta je, da že peto leto vsem zaposlenim na šoli nudimo vadbo pilatesa enkrat na teden. V šolskem letu 2017/18 smo s projektom nadalje- vali. Štartaj, Ledina 2 smo posvetili umetnosti. Za- poslenim smo ponudili naslednje delavnice: izde- lovanje skodelic, predavanje Resnica o hujšanju, kuharsko delavnico, ustvarjanje portreta, pevsko in plesno delavnico ter izdelovanje ognjičeve kreme in mila. Tudi tokrat so bili izvajalci naši učitelji. V šolskem letu 2018/19 smo po pogovoru in sveto- vanju z umetniško vodjo Ajdo Rooss iz LGL vsem zaposlenim v okviru projekta Štartaj, Ledina 3 po- 16 Didakta V šolskem letu 2020/21 smo se v okviru projekta ne šole GS Fischbach iz Nürnberga. Najprej smo si Štartaj, Ledina 5 vsi zaposleni udeležili delavnice z ogledali romantično mesto Rothenburg, ki ima za naslovom Spoznajmo svet kave. Povabili smo ba- Slovence poseben pomen. Primož Trubar je prav rista, ki nas je popeljal na potovanje intenzivnih v tem mestu napisal prvi slovenski knjigi: Abece- arom in okusov kave. Okušali smo tradicionalne dnik in Katekizem. Naslednji dan smo se odpeljali sorte kav iz različnih držav in se seznanili z načini v Nürnberg. Dan smo začeli z ogledom osnovne pridelave. Ugotovili smo, da najdražje kave niso šole in predstavitvijo njihovega programa. Ravna- nujno tudi najbolj okusne. Naučili smo se, kako se teljica, gospa Cordula Walke Rin, nas je popeljala pravilno pripravi kava in kako vpliva na zdravje. Vsi po šoli in nam predstavila utrip šolskega življenja zaposleni smo prejeli tudi zavitek kave Stow Ibrik ter nemški šolski sistem. Od takrat naprej veliko Blend Cirkus in skodelico, da bomo usvojeno zna- bolj cenimo slovenski šolski sistem. Nad samo nje lahko delili tudi v domačem okolju. zgradbo smo bili navdušeni, smo pa mdr. izvede- li, da ima učitelj 28-urno delovno obvezo, da OPB Po izvedenih neformalnih druženjih (športne, izvaja delavec iz javnih del (brez izobrazbe), da na umetnostne in gledališke delavnice) smo opravili šoli nimajo knjižnice, da v razredih ni računalni- evalvacijo. Zaposleni tovrstne izvedbe dejavnosti kov in da sploh nimajo urejene nobene prehrane. ocenjujejo kot zelo dobre. Ker pozitivno vplivajo Učitelji so bili nad izvedbo in programom strokov- na zadovoljstvo zaposlenih v kolektivu, bomo na ne ekskurzije navdušeni. šoli z njimi nadaljevali tudi v prihodnje. V šolskem letu 2019/20 smo želeli spoznati slovaški Strokovna ekskurzija – ogled osnovne šole v šolski sistem. Tudi v Bratislavi smo že našli osnov- Nemčiji no šolo Šola ulica Dunajska, ki nam je bila pripra- Za kolektiv OŠ Ledina smo 3. in 4. 7. 2018 organi- vljena predstaviti slovaški šolski sistem. Povezali zirali dvodnevno strokovno ekskurzijo v Nemčijo. smo se z ravnateljem, gospodom Robertom Duko, Želeli smo spoznati nemški šolski sistem. S pomo- ki je za naš kolektiv poleg sprejema na šoli pripravil čjo svetovnega spleta smo našli šolo v Nemčiji, ki tudi zelo zanimiv program: ogled mestnega jedra, se je odzvala naši prošnji, da nam, slovenskim uči- ogled dvorca Crveni kamen, gradu Devin in vožnjo teljem, predstavi nemški šolski sistem. Odzvala se z ladjo po Donavi. Žal smo morali to strokovno ek- je ravnateljica gospa Cordula Walke Rin iz osnov- skurzijo zaradi epidemije prestaviti. 17 Osnovna šola v Nurnbergu Didakta ŠOLSKA PRAKSA Rothenburg, kolektiv Ledinska zakladnica Tudi v času šolanja na daljavo smo organizirali in teljem. Na slednjega se je odzvalo veliko strokovnih izvajali dejavnosti, ki so bile namenjene krepitvi delavcev, ki so ustvarili izjemna srčna voščila. medsebojne povezanosti zaposlenih. Tako kot v spomladanskem času šolanja na daljavo v letu Tik pred novim letom smo vsa voščila zbrali v in- 2020 smo imeli tudi v lanskem šolskem letu v no- terno knjižno zbirko z naslovom Srčna voščila in vem učnem okolju MS Teams učitelji svoj kanal, ki jo podarili nam, vsem zaposlenim na osnovni šoli smo ga poimenovali Ledinska zakladnica. Razde- Ledina, za novoletno darilo. Urednica zbirke Manca ljena je bila na 5 področij: Poskusi tudi ti, Razmi- Kavčič Zupan, učiteljica razrednega pouka, je e-zbir- gajmo se, Slika pove več kot tisoč besed, Smeh je ko na pot pospremila z besedami: pol zdravja in Z Ledinci v kuhinji. V njej so si zapo- sleni izmenjevali različne nasvete, recepte, pesmi, V vsakem od nas je želja po dobrem in lepem, po izkušnje, fotografije … V tem času je nastala prava boljšem in lepšem. zakladnica različnih modrosti, ki je med nami tka- Srčna voščila nosimo s seboj. la nevidne, povezovalne vezi. Dejstvo je, da smo Dajmo jim obliko, pošljimo jih v svet. bili fizično oddaljeni drug od drugega, a smo prav Naj srečajo še kakšen par oči, še kakšno srce. s pomočjo te zakladnice ostajali drug drugemu In takrat se lahko uresničijo. blizu, vendar na drugačen način. Kot se za novoletno zbirko spodobi, je voščila preoble- Natečaj Najbolj srčno voščilo kla v novoletno obleko in jih opremila tudi s slikami V začetku decembra 2020 smo na šoli razpisali Zimske Ljubljane, ki so delo slikarja Laszla Hermana, dva natečaja za najbolj srčno novoletno voščilo. sicer tudi učitelja tehnike in tehnologije na naši šoli. Prvi natečaj je bil namenjen učencem, drugi pa uči- 18 Didakta Drage Ledinke in Ledinci! V novem letu vam želim čim več: objemov, ki pomirjajo, nasmehov, ki zbližujejo, pogledov, ki pobožajo, besed, ki opogumljajo, dejanj, ki plemenitijo, vezi, ki bogatijo. Srečno in iskrivo 2021! Uršula Mavrič, šolska psihologinja Pogumno voščilo Dragi Ledinec, Ledinka! UPAJ SI verjeti vase in uresničiti sanje, biti srčen in prijazen, skrbeti za zdravje in svoje najdražje, spreminjati sebe in svet na boljše, upati v SREČNO leto 2021. Lidija Stanič, učiteljica slovenščine Zimska Ljubljana 1 in 2, Laszlo Herman Namesto rednega timskega sestanka smo Leto 2020 je med nami stkalo posebne vezi. Skupaj v predprazničnem času pripravili e-zdravi- smo bili postavljeni pred nove, popolnoma nezna- co. Vezno besedilo prireditve je bilo stkano iz ne izzive. Skupaj jih tudi premagujemo, vsak na voščil učiteljev iz zbirke Srčna voščila, same svoj način, in vsak izmed nas piše svoje zgodbe in točke prireditve pa so skrbno pripravili po- svoje spomine. Ob koncu tega šolskega leta bomo samezni aktivi. Učitelji in ostali strokovni de- v obliki kronike izdali zbirko skupnih spominov na lavci so bili nad praznično izvedeno e-zdravi- leto 2020, ki je bilo drugačno, turbolentno, obr- co zelo navdušeni, prav tako pa so z veseljem njeno na glavo in hkrati edinstveno. V novo šolsko prelistali po darilu – naši e-zbirki Srčnih voščil. leto 2021/22 vstopamo z novim upanjem. Da bomo spreminjali sebe in svet na boljše. 19 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Aktivni metodi poučevanja pri praktičnem pouku turizma in ekonomije Manuela Kuzmin Delgiusto, učiteljica strokovne teorije in praktičnega pouka, Srednja šola Izola Učitelji pri svojem delu uporabljamo različne učne metode. Le-te sestavljajo celoto načinov izvajanja pouka. Izbira ustrezne metode je odvisna od vsebine, ciljev, starosti učencev oz. dijakov … V članku sem opisala dve učni ur, kjer sem večji del časa posvetila aktivnim meto- dam poučevanja. V prvem primeru sem izbrala igro vlog. Dijaki so bili v vlogi receptorja in gosta. Reševali so pritožbe. V drugem primeru sem izbrala slepi test, kjer so dijaki poskušali čokolado in spoznali lastnost nepopolne konkurence. Skoraj dvajsetletne izkušnje v šolstvu so mi pokazale, da dijaki na takšen način hitreje dosežejo učne cilje in kompetence. Pouk je za povrh bolj sproščen, počutje dijakov pa boljše. Uvod nega, da je povezana z neprijetnim dogodkom. Na V izobraževalnih programih srednjega in stro- primeru jim razložim, da gostje s pomočjo pritožbe kovnega izobraževanja so v učnih načrtih nave- pomagajo gostinskemu obratu odkriti šibke točke. deni usmerjevalni in operativni cilji ter poklicne Posledično to pripomore k višji kakovosti storitev. kompetence. Na nas, učiteljih, je, da znamo pri Uspešno rešena pritožba pomeni tudi trdnejšo učnem procesu izbrati ustrezne učne metode, ki vez med gosti in obratom. Ne smemo zanemari- bodo omogočile doseganje ciljev in kompetenc. V ti niti finančnega vidika, saj je pridobivanje novih svojem članku predstavim in opišem potek dveh gostov dražje kot ohranjanje stalnih. V osrednjem učnih ur, kjer sem uporabila aktivni učni metodi. delu učne ure dijaki spoznajo osnovna pravila pri Namen je približati proces pridobivanja poklicnih obravnavanju pritožb. Učno uro zaključim z vpra- kompetenc in doseganje ciljev skozi konkretni šanjem za razmislek: »Kako lahko goste motivira- opis ur. te, da opozorijo gostinski obrat na šibke točke?« V tej učni uri sem se posluževala predvsem metode V začetku 20. stoletja so reformni pedagogi zasno- ustne razlage. vali sodobne metode poučevanja, kot so: igra vlog, učenje s simulacijo in ustvarjalne delavnice. Na V naslednji učni uri dijake povprašam o odgovo- podlagi skoraj dvajsetletnega poučevanja na sre- rih na zastavljeno vprašanje. Dijakom razložim dnji šoli in rezultatov anket, ki jih vsako leto rešu- navodila za uro. Razdelim jih v dve skupini. Dijaki jejo dijaki ob zaključku šolskega leta, ugotavljam, prve skupine nastopajo v vlogi receptorja, ki rešuje da se dijaki naučijo največ in počutijo najbolje, ko pritožbo. Dijaki druge skupine so v vlogi gosta, ki so pri pouku aktivni. Zato poskušam v učni pro- se na recepciji pritoži. Predhodno pripravim listke ces uvajati aktivne metode. Seveda to ni izvedljivo in lonček. Vsak dijak iz lončka potegne listek. Na pri vseh urah in modulih. Frontalno učno obliko z listku je zapisana vloga in zaporedna števila pred- razlago uporabljam zlasti v uvodnem in sklepnem stavite. Npr. dijak potegne listek, na katerem piše delu učnega procesa ter na začetku obravnavanja Receptor 2, kar pomeni, da bo v vlogi receptorja. nove učne snovi. V nadaljevanju bom predstavila Dijak, ki je potegnil listek z napisom Gost 2, bo igral primera, ki sta po opravljeni evalvaciji v razredih vlogo gosta in bo v paru z receptorjem številka 2. izstopala zaradi največjega navdušenja dijakov in Pri sebi imam oštevilčene listke, na katerih so za- uspešno osvojenih učnih ciljev. pisani primeri pritožb. Posamično z dijakom, ki je v vlogi gosta, zapustim učilnico. Pred učilnico dijaku Igra vlog – reševanje pritožb izročim list s pritožbo. V katalogu znanja za Hotelska in receptorska dela (smer gastronomija in turizem) je zapisanih več V razredu se receptor postavi za receptorski pult poklicnih kompetenc. Med ključne kompetence (pouk poteka v specializirani učilnici) in se pripra- sodi opravljanje receptorskih in hotelskih storitev. vi na igro vlog. Ostali dijaki so v vlogi gledalcev Pomembna veščina pri delu z gosti je tudi reševa- in ocenjevalcev. Vsi dijaki že pri razlagi navodil za nje pritožb. Na začetku učne ure poskušam dijake delo dobijo ocenjevalni obrazec za ocenjevanje re- motivirati s trditvijo, ki je morda z njihovega stališča ceptorja, kjer so navedeni kriteriji (glej ocenjevalni provokativna. Vsaka pritožba je lahko darilo. Dijaki obrazec za pritožbo). Sledi igra vlog. Dijake, ki so v so običajno mnenja, da je pritožba nekaj negativ- vlogi gosta, poskušam vzpodbuditi, da čim bolj do- 20 Didakta Naslednjo šolsko uro se vlogi zamenjata. Primeri pritožb so novi. Reševanje pritožbe Igra pri pouku je lahko učinkovit način izobraževa- nja, saj zbuja učenčevo pozornost. Motivira k dejav- nosti, ni enolična, zmanjšuje neprimerne dejavnosti, spodbuja različne aktivnosti, vse skupaj predstavlja visok izobraževalni učinek igre, kar se kaže v trajno- sti učenčevega znanja (Bognar 1987). V nasprotju s spontano otrokovo igro je didaktična igra osredotočena na doseganje učnih ciljev. In to moramo imeti v mislih učitelji, ko načrtujemo pouk. Nekaj primerov pritožb 1. Na recepcijo pride nosečnica, ki je vidno vznemir- jena in sopiha, pritožuje se, ker dvigalo že drugi dan ne dela, ona pa ima sobo v četrtem nadstropju. Pre- hoditi mora sto stopnic. živeto zaigrajo vlogo. Pomembno je, da dijaki re- 2. Gost se pritožuje in je zgrožen, ker je natakar v ceptorji vnaprej ne izvedo za vsebino pritožbe, saj v baru nevljuden, ob plačilu je zahteval še napitnino praksi gost stopi pred receptorja in poda pritožbo. in je čakal, dokler mu je gost ni dal. Receptor mu ne odvrne: »Gospod, potrebujem pet minut za pripravo.« 3. Gost se pritožuje, ker v sobi ni bombažnih rjuh, ob prihodu je na recepciji opozoril, da ima alergijo na Po vsaki zaigrani pritožbi sledi faza analize in re- sintetične materiale. fleksija. Dijake ocenjevalce opozorim, da najprej pohvalijo, kar je bilo dobro, šele nato predlagajo iz- 4. Gost se pritožuje nad kvaliteto kruha, za zajtrk po- boljšave. Velikokrat dijaki, ki so bili v vlogi receptor- nujajo samo navaden bel kruh, in to v današnjem ja, želijo sami analizirati svoj nastop. Pomembno je, času, ko vsi vemo, da ni zdrav. Hotel pa se na spletni da analiza zajema čim več vidikov in da so dijaki pri strani hvali, da ima bogato kulinarično ponudbo. tem aktivni. V fazi povzetka dijaki povežejo celotno izkušnjo s svojimi preteklimi izkušnjami in s teo- 5. Gost je na recepciji naročil taksi. Receptor mu je retičnimi ugotovitvami. Pomembno je, da učitelj sporočil, da se je dogovoril za ceno 20 evrov. Taksist opozori dijake o možnosti uporabe te izkušnje v zahteva po opravljeni storitvi 50 evrov, gost mu noče svoji nadaljnji praksi. Sledi zadnja faza, faza evalva- plačati. Taksist čaka pred hotelom na plačilo, gost se cije, kjer skupaj pogledamo učinkovitost izkušnje. na recepciji razburjen pritožuje. OCENJEVALNI OBRAZEC ZA PRITOŽBO DIJAK: __________________________________________________________ Kriteriji Pridobljeno število točk STROKOVNOST - izrazoslovje 5 IZNAJDLJIVOST - domiselnost rešitve, realnost 5 SPOSOBNOST REŠEVANJA in OBVLADOVANJA - upoštevanje pravil SITUACIJE za reševanje pritožb 5 - pristop, govorica telesa PRVI VTIS - stik z gostom 5 - obrazna mimika UREJENOST - uniforma 5 KOMUNIKACIJA - obvladovanje govora - jasnost in razumljivost 5 SKUPAJ 30 21 Vir: povzeto po Pravilniku za ekipno tekmovanje dijakov srednjih šol za gostinstvo in turizem, GTZ Didakta ŠOLSKA PRAKSA Slepi test – konkurenca na trgu čokolade Dijake že pred izvedbo učne ure prosim, da na- V programu ekonomski tehnik je pri predmetu so- slednjič prinesejo 100 gramsko mlečno čokolado. dobno gospodarstvo formativni cilj, da dijak prepo- Običajno se dijaki sami javijo. Določimo različne zna konkurenco na različnih trgih v sodobnem go- blagovne znamke čokolad, kot so: Gorenjka, Do- spodarstvu. Idejo za izvedbo učne ure sem dobila, rina, Milka, trgovska blagovna znamka Mercator ... ko sem v strokovni literaturi prebrala, da velik del Seveda tudi sama kupim vsaj dve ali tri čokolade. Američanov pri slepem testu ne loči med pijačama Naslednjo šolsko uro prosim štiri ljubitelje čokolade, Coca-Cola in Pepsi. Proizvajalci nas poskušajo z in- da zapustijo razred. Določim zapisnikarja in pomoč- tenzivnim tržnim komuniciranjem prepričati, da je nika pri izvedbi slepega testa. Na prtičke na mizi na- njihov izdelek edinstven. V realnosti pa v nekaterih lomimo koščke čokolade in jih obrnemo tako, da panogah med izdelki ni bistvenih razlik. Izdelki so v se ne vidi blagovne znamke čokolade. Dijaki si na naših očeh torej raznoliki, dejansko pa se zelo pri- list zapišejo zaporedje čokolad na prtičku. Dijak po- bližujejo istovrstnosti. Pomembno vlogo imajo pri močnik pripelje pred vrati čakajočega sošolca v ra- tem blagovne znamke. Odločila sem se, da bom zred z čez oči zavezano ruto. Posede ga pred koščke slepi test izvedela v razredu. Učna ura je bila zelo čokolad. Dijak poskuša čokolado in ugotavlja bla- dobro sprejeta, pri evalvaciji na koncu šolskega leta govne znamke. Postopek ponovimo še z ostalimi je večkrat omenjena kot najzanimivejša in poučna. tremi dijaki. Sledi faza analize, ki osmisli izkušnjo. Seveda sem jo pri pouku še večkrat uporabila. V tej fazi preverimo pravilnost izbranih blagovnih znamk. Rezultati vedno znova dokažejo, da dijaki v večini primerov pri slepem testu ne prepoznajo bla- govnih znamk čokolad. Najpogosteje je prepozna- na blagovna znamka Milka, vendar le pri dijakih, ki jo uživajo skoraj vsak dan. Na primeru slepega testa skupaj izpeljemo eno izmed značilnosti nepopolne konkurence, pomen blagovnih znamk in posledič- no višjih cen. To je tudi dobra iztočnica za razmišlja- nje o učni temi tržno komuniciranje. Sledi zadnja faza, evalvacija, ki je lažja, če so cilji jasno postavljeni. »Metode izkušenjskega učenja dejavno in ne- posredno vključijo udeležence v učni proces. To spodbuja motivacijo, dviga osebno zavzetost, po- veča empatijo, razgrne protislovja med lastno in tujo izkušnjo, med cilji in procesi … in s tem poma- ga spreminjati utrjena stališča; razširja perspektivo pogleda na »vsakdanje« pojave; poveže prej loče- ne vidike (spoznavni, čustveni, akcijski); pomaga pridobiti razne spretnosti, zlasti komunikacijske.« (Tomić 2003, 102) Sklep Na uspešnost učnega proces in doseganje zasta- vljenih ciljev pripomore več dejavnikov, med njimi je tudi izbira ustreznih učnih metod. Učne metode, pri katerih so udeleženci neposredno vključeni in imajo aktivno vlogo, so dobro sprejete ter pomagajo dijakom pridobiti razne spretnosti. Igra vlog in slepi test sta se v praksi izkazali kot izjemno učinkoviti ter dobro sprejeti. Pri svojem delu bom tudi v bodoče iskala vsebine in načine uvajanja aktivnih metod. Viri in literatura Bognar, L. (1987). Igra pri pouku na začetku šolanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Tomić, A. (2003): Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Filozof- ska fakulteta. Turistično gostinska zbornica Slovenije (2020): Pravilnik 26 Tek- movanje dijakov srednjih, šol za gostinstvo in turizem Slovenije – smer turizem. Dostopno na https://gtzslovenije.si/wp-content/ uploads/2019/09/PRAVILNIK-22-EKIPNO-TEKMOVANJE-DIJA- Poskušanje čokolade KOV-SREDNJIH-%C5%A0OL-TURIZEM.pdf, 9. 1. 2021. 22 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Čarobna moč lutke Tina Ključanin, dipl. vzgojiteljica, Vrtec Mavrica Izola Igra z lutko otrokom pomaga pri razvoju zaznavanja, razumevanja, gibanja ter pri razvijanju domišljije in ustvarjalnosti, kar je pomembno za njegovo samopodobo. Z lutko otrok sporoča svoje mnenje o vsem, kar ga obdaja. Pomaga mu zmanjševati posledice stresnih situacij in strah pred izpostavljenostjo. Pri otrocih, ki so negotovi pri vzpostavljanju komunikacije, lutka lahko služi kot posrednik in pomaga olajšati ali odstraniti težave. Poleg tega zna pripove- dovati in si izmišljevati zgodbe in pesmice, je lahko žalostna, radovedna, vesela, zamišljena. Lutke vključimo v kurikul vanjo in skozi njo vzpostavljamo komunikacijo, ki Kreativna lutkovna dejavnost je lahko uspešna je manj »ogrožajoča«, kot je običajna komunikacija metoda učenja in poučevanja na vseh področjih »iz oči v oči«. Zato lahko lutka postane nenevaren kurikuluma. Fontana (1999) poudarja, da sta vzgo- posrednik, pomočnik, ščit, ki ne izpostavlja njenega ja in izobraževanje brez tovrstnega ustvarjanja animatorja. Dovoljuje mu, da skozi lutko izrazi svo- osiromašena doživljanja notranjega sveta in zre- ja stališča, misli, pokaže svoje sposobnosti na vseh ducirana na suho objektivno znanost. ravneh. Lutka je posebno močna pri neverbalnih oblikah komunikacije. To je izjemnega pomena pri Lutke otrokom nudijo široke možnosti za dosego mladih osebah, neveščih verbalnih odtenkov, saj naslednjih vzgojno-izobraževalnih ciljev: so večinoma zelo senzibilne in težko pristajajo na - spodbujanje kreativnega izražanja, običajne oblike verbalne komunikacije. - stimuliranje in povečanje domišljije, - izboljšanje izgovarjave, Lutko je sposoben narediti vsak. Pri tem izkaže - razvijanje spretnosti pisanja in gladkega branja, svoje kreativne potenciale in obvladovanje motori- - sproščenje strahov, agresije in frustracij na ke, skozi lutko pa nato vzpostavlja tudi komunika- sprejemljiv način, cijo in večkrat na simbolen način razrešuje osebne - razvijanje spretnosti socialne interakcije. probleme. Čarobna moč lutke Pomembno je, da znamo uporabiti čim več vrst Pri nastajanju lutke urimo razne spretnosti in pri lutk, ki so otroku preproste in jih lahko hitro izde- igri z njo razvijamo in vzpostavljamo socialne kore- la, kar pomembno prispeva k rasti njegove samo- lacije. Če hočemo, da lutka zaživi, ji moramo posve- podobe. Metaforični pomen lutk prispeva k nači- titi vso svojo pozornost, še zlasti s pogledom, sicer nu simbolnega mišljenja, njihova čarobna moč ostaja »mrtva«. S tem smo svojo energijo usmerili pa pogosto predstavlja motivacijo za usvajanje ra- 23 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO znih spretnosti. Lutka predstavlja tudi možnost za za izražanje razumevanje sveta, literature, narave, izražanje čustev, predvsem pa pri otroku odkriva socialnih odnosov. Otroku je v prvi vrsti medij za in razvija divergentno mišljenje, ki je pomemben komunikacijo in interakcijo. Vzgojitelju pa je po- element kreativnosti. membnejši proces, v katerem otroka neprestano spremlja in ga spodbuja. Ko otroci ustvarjajo lutke, se vzgojitelj ne posveča samemu videzu lutke, temveč se sprašuje po po- Lutkovna igra kot simbolna igra polnoma drugih dosežkih, in sicer: Eden od ciljev gledališkega ustvarjanja z otro- - kako so otroci med seboj sodelovali, kom je vzpostavitev ravnotežja med otrokovim - kakšna je bila komunikacija, razumevanjem čiste neobvezne igre in njegovim - kako so reševali zastavljen tematski problem, odnosom do gledališča kot oblikovanega medi- - kako jim je uspelo doseči soglasje v skupini, ja. Otroško igro je potrebno negovati in na njej - kakšen je bil čustveni odziv posameznikov, graditi. Prav čisto otroško igro, v katero otrok pro- - kako so oblikovali zgodbo z lutkami, jektira del svojega čustvenega in doživljajskega - ali je oživela lutka vsakega otroka. sveta, je potrebno »izkoristiti« in jo razvijati. Ko se otrok igra sam ali s prijatelji, je glavni cilj zadovo- Animacija lutk in otrokovo gibanje ljiti željo po igri. Večina otrok ima zelo rada gibanje. Igra je njihovo najintenzivnejše opravilo. Ob igri se razvija gibanje, Posredna komunikacija z lutko poveže vzgoji- obvladovanje gibanja pa omogoča spet nove igre. telja in otroke Otrok z obvladovanjem gibanja izgrajuje samopo- Ko govorimo o gledališču, z igralcem ugotovimo, dobo. Bolj ko je njegovo gibanje suvereno, bolj čuti, da gre za direktno, čeprav brezosebno komuni- da postaja samostojen in si podreja prostor. Veči- kacijo med igralcem in občinstvom. Igra z lutko na gibalnih dejavnosti je naravnanih na osvajanje vzgojiteljem pomaga pri vzpostavljanju stika z sposobnosti in na fizično zmogljivost. Animacijo otroki, njihova medsebojna komunikacija se iz- preprostih vrst lutk, ki so vezane na posamezne boljša. Lutka otroke pritegne, navduši, sporočanje dele telesa, pa otrok preusmerja na občutenje po- in posredovanje informacij je olajšano. Vzgojitelji sameznih sklopov mišic, ki jih, vzpodbujen z mo- imajo pogosto v skupini lutko, ki je stalno priso- tivacijo igranja z lutko, postopoma obvladuje in tna. Po navadi ta lutka sprejme otroke že prvi dan vzpostavi kreativno kontrolo nad svojim telesom, in je prisotna celo leto. ki mu začenja služiti kot instrument. Letos sva z vzgojiteljico dobili deklico iz sloven- Kreativne dejavnosti z lutkami kot proces ske manjšine v Italiji. Želeli sva izkoristiti dekličino Pomembno je ločiti med lutkovnim gledališčem znanje italijanskega jezika, zato sva v skupino pri- in lutkovnimi dejavnostmi kot obliko kreativne nesli punčko iz cunj Liso, ki govori in poje samo v drame, ki ni namenjena pripravi popolne pred- italijanskem jeziku. S tem smo otroke seznanjali z stave, temveč rasti in razvoju otroka – lutkarja. novo kulturo in jezikom. Naučili smo se nekaj ita- Kadar je cilj izobraževanje, lutka postane medij lijanskih pesmic, besed in števil. 24 Didakta Lutka se je v skupini zelo obnesla, saj ji otroci za- valec in opazovalec. Zanj je mnogo pomembnej- upajo, se sproščeno pogovarjajo z njo, se je želijo še spremljati potek dela, ki ga otroci mimogrede dotakniti in božati. Sprejemajo jo kot živega člana obvladajo s precej več truda. Spretnost gibanja, svoje skupine, jo občudujejo in jo aktivno vključu- ki jo usvojijo ob delu z lutkami, jim bo pomagala jejo v svoje delo. Lisa otroke popolnoma čustveno pri neverbalnem izražanju (pa tudi pri improvizi- prevzame, je njihov zaupnik in zaveznik. Vse to pa ranem izražanju), pri komunikaciji z gibom. Lutka je vzrok, da je komunikacija ob uporabi lutke zelo bo otrokom pomagala do pozitivne samopodobe. dobra. Komunikacija s simbolnim jezikom, ver- In prav to omogoči otroku, da pokaže vse svoje balnim ali neverbalnim, je lahko rešitev za boljše posebne sposobnosti. Iskati in spodbujati njego- sporazumevanjem med vzgojiteljem in otroki. vo individualnost in ustvarjalnost, to so gotovo glavni cilji vsakega vzgojitelja. Zaključek Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo in naredijo, so velike stvari. Predvsem srca imajo ve- Literatura čja kot mi, odrasli. Vanje spravijo vse, kar vidijo, in Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (2011). Ljubljana: Ministrstvo vse, česar se zavedajo. Tudi majhen kamenček, ki za šolstvo in šport Ban, T. (2009): Otrok ustvarja lutke. Domžale: Tamaj. so ga opazili na cesti, listek z drevesa, poljubček Borota, B., Geršak, V., Korošec, H. in Majaron, E. (2006): Otrok v svetu kar tako, mravljico ali črička, predvsem pa vse lju- glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta. Cvetko, I. (2010): Veliko malo prstno gledališče. Radovljica: Didakta. di, ki so okoli njih ... (neznan avtor). Goljevšček, A. et al. (2006): Sedi k meni, povem ti eno pravljico : za ohranjanje slovenskega izročila, zbornik prvega simpozija pravljičar- jev, priročnik pripovedovanja pravljic I. Maribor: Mariborska knjižnica. Za njih bo stik z občinstvom, naj bo to z vrstniki, Kurikulum za vrtce (2007). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: mlajšimi ali pa starejšimi otroki, najbolj vznemir- Zavod Republike za šolstvo. Žvan, M. (2011): Otroci v sobivanju z lutkami. Diplomska naloga. Lju- ljivo doživetje. Vzgojiteljeva vloga je biti spodbuje- bljana: M. Žvan. 25 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Iskanje ustreznih strategij in metod za poučevanje učenca z avtistično motnjo v osnovni šoli Nataša Frank, OŠ Toneta Tomšiča Knežak Učitelji osnovnih šol se srečujemo z raznoliko populacijo učencev, vsi pa si želijo biti sprejeti in učno uspešni. Na naši šoli smo se prvič srečali s poučevanjem učenca, ki ima avtistično motnjo s težjimi govorno-jezikovnimi motnjami, s težjim primanjkljajem v socialni interakciji in komunikaciji ter s težjimi primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti. To nam je predstavljalo zelo velik izziv. Začetek je bil težak, poln ovir, vendar smo z veliko truda in optimizma prijadrali v mirno morje. Med letom smo preizkušali različne strategije in metode in zelo uspešno nam je uspelo zaključiti šolsko leto. Pomembno je, da se zavedamo, da z us- treznimi pristopi poučevanja lahko zelo veliko dosežemo. Avtizem Leo Kanner je leta 1943 kot prvi uporabil termin av- Avtizem, kompleksna pervazivna razvojna motnja z tizem (izposojen iz opisov shizofrenije) za opis po- nevrološko-biološko osnovo, je vseživljenjska razvoj- sebnega vedenja pri otrocih. Hans Asperger pa je na motnja, ki pa se začne kazati že v otroštvu. Kaže leta 1944 z besedo avtizem opisal bolj inteligentne se predvsem kot kakovostno spremenjeno vedenje in funkcionalne otroke. Avtizem je nevidna motnja, na področju socialne interakcije in verbalne ter ne- zato ljudje velikokrat mislijo, da je otrok poreden in verbalne komunikacije. Obsega zelo širok spekter nevzgojen, medtem ko se odrasli ljudje z avtizmom od lažjih pa vse do težjih oblik. Medtem ko so ne- zdijo okolici največkrat »čudni«. Med motnje avti- kateri ljudje z avtizmom sposobni živeti relativno stičnega spektra (MAS) uvrščamo: vsakdanje življenje, potrebujejo drugi celo življenje - klasični avtizem (Kannerjev avtizem), strokovno pomoč (Dobnik Renko 2017). - Aspergerjev sindrom, - nespecifično razvojno motnjo, - Rettov sindrom, - otroško dezintegrativno motnjo. Avtizem se pri vsakem posamezniku kaže drugače, vendar pa imajo vsi ljudje z avtizmom težave na treh glavnih področjih. Ljudje z avtizmom imajo težave na področju verbalne kot tudi neverbalne komunikaci- je. Nekatere osebe z avtizmom morda ne govorijo ali pa imajo omejen govor. Največkrat razumejo, kaj se jim govori, vendar raje uporabljajo druga komu- nikativna sredstva (znakovni jezik, vizualni simboli). Spet drugi pa imajo dobro razvite jezikovne veščine, vendar imajo lahko težave z razumevanjem veščine sodelovanja v pogovoru. Največkrat ponavljajo, kar je nekdo rekel, ali pa neprestano govorijo le o tistem, kar jim je všeč. Ljudje z avtizmom imajo pogosto te- žave s prepoznavanjem in razumevanjem čustev in občutij drugih ljudi ter izražanjem njihovih lastnih. Posledično se zato težje vključijo v družbo (Stopnik in Kodrič 2012 v Križnar 2016). Težave na tem področju pomenijo tudi, da imajo ose- be z avtizmom težave pri vzpostavljanju prijateljstva. Želijo si, da bi se družili z drugimi, vendar ne vedo, kako to storiti. Fleksibilnost mišljenja nam omogoča, da razumemo in predvidimo vedenje drugih ljudi, Slikovni urnik za učenca osmislimo stvari, vedenja, dogodke ter da si lahko 26 Didakta običajna uporaba predmetov. Pojavlja se ponavljajoč govor, togost v mišljenju in vedenju, nagnjenost k rutini in prezaposlenost z lasnimi interesi. Otroke z MAS opredeljuje odsotnost očesnega stika, nezanimanje za igro z vrstniki, povedo vse, brez sra- mu, so senzorno občutljivi, kot iz »drugega planeta«, več česa lahko počnejo eno in isto stvar, imajo radi red, so iskreni, občutljivi na glasne zvoke, svetlobo in izbirčni pri hrani. MAS vključuje primanjkljaje na po- dročju socialne interakcije in primanjkljaje na podro- čju vedenja, interesov in aktivnosti. Stopnja izraženo- sti težav se lahko v različnih življenjskih obdobjih in socialnih okoljih spreminja. Omenjeni primanjkljaji Urnik, ki je prinesel največ uspehov. S smeški tako pomembno vplivajo na zmožnost socialnega za vsak predmet posebej. vključevanja in razvoja samostojnosti (DSM-5 Dia- gnostic Criteria 2013). predstavljamo ter predvidimo situacije izven naše rutine. Ljudje z avtizmom imajo raje ustaljeno dnev- Osebe z avtizmom imajo težave s prepoznavanjem no rutino, saj tako vedo, kaj se bo zgodilo vsak dan. in razumevanjem misli ter čustev drugih ljudi. Slabo Zaradi tega zna biti svet za njih zelo nepredvidljiv in razumejo tudi lastna čustva in dejanja. Pogosto zato zmeden, sploh če se rutina na kakršenkoli način pre- nevede kršijo norme in socialna pravila ter delujejo kine, spremeni. čudaško. Ker običajno nimajo zadosti razvitih veščin reševanja konfliktov ter težko razločijo med dobrimi Osebe z avtizmom so pogosto zelo senzorno obču- in slabimi nameni drugih, imajo težave v medoseb- tljive. Občutljivost se lahko nanaša na eno ali pa več nih odnosih, čeprav si stikov z drugimi želijo. Notra- čutil (vid, vonj, zvok, okus in dotik). Posameznik je nji konflikt, ki pri nekaterih osebah z avtizmom zato lahko preobčutljiv (hipersenzibilnost) ali pa premalo nastane, lahko vodi v depresivnost, obsesije ali druge občutljiv (hiposenzibilnost) na dražljaje (Shields 2003 težave z duševnim zdravjem (Werdoning 2018 v Kri- v Zorec 2016). žnar 2019). Ljudje z avtizmom imajo lahko tudi težave z učenjem. Pri poučevanju takšnih otrok je pomembno tim- To vpliva na vse vidike njihovega življenja (učenje v sko delo učitelja, staršev, strokovnih delavcev šole in šoli, učenje, kako se umivati ...). In tako kot se lahko av- zunanjih strokovnih institucij ter jasno postavljene tizem pri vsakem posamezniku kaže drugače, tako meje v šolskem in domačem okolju. Med starši in imajo lahko ljudje različne stopnje težav pri učenju. šolo mora potekati tesno sodelovanje, saj se morajo To pomeni, da bodo nekateri lahko živeli dokaj sa- med seboj dopolnjevati in težiti k istemu cilju in vsa- mostojno (z določeno podporo), medtem ko bodo kodnevni komunikaciji. Ker je vsak otrok edinstven, drugi celo življenje rabili strokovno pomoč. S pravil- je pomembno preizkusiti čim več različnih strategij no podporo se lahko vse osebe z avtizmom učijo in in pristopov, da ugotovimo, kateri otroku ustreza. Pri razvijajo svoje potenciale. delu moramo biti prilagodljivi in odprti za nove me- tode in nasvete. Učenčevo samopodobo moramo Značilnosti otrok z motnjo avtističnega spektra krepiti z njegovimi močnimi področji, zaradi česar Otroci z motnjo avtističnega spektra imajo težave se bo manj pogosto odločal za neprimerno vede- pri verbalni in neverbalni komunikaciji, socialno ču- nje. V poučevanje vključujemo element igre, saj bo stvenih izmenjavah, vzpostavljanju socialnih odno- dvignila nivo otrokove motiviranosti in spodbudila sov, njihovem razumevanju in vzdrževanju. So tudi koncentracijo in pomnjenje. Otrok bo zadovoljen, razdražljivi, agresivni, zavračajo pravila, so socialno kar bo vplivalo na njegov celostni razvoj. Ne smemo odmaknjeni, tesnobni, imajo šibke odnose z vrstniki, pozabiti na pohvalo učenca pred celim razredom, saj stereotipna vedenja, nagnjenost k rutinam. Primanj- bo tako začutil, da je enakopraven, in se bo tako hi- kljaji so lahko lažji, zmerni ali težji (Rogič Ožek, Wer- treje ustvarila pozitivna klima v razredu. Pri otrocih s donig, Stes Kaučič, Turk Haskić, Maček 2015 v Križnar primanjkljaji na področju govora pa se je izkazalo, da 2019). Zelo pomembno je, kako se učitelji odzovejo v lažje komunicirajo z uporabo kartic. Svoje želje izra- takšnih situacijah. Z neprimerno strategijo lahko ta- zijo tako, da pokažejo kartico. Pomen kartic najprej kšne vzorce še poglabljajo, če pa imajo primerne in predstavimo otroku, zatem pa jih uporabi po svoji strokovne odzive, pa jih zelo omilijo. želji. Kartice mu omogočajo, da nebesedno poka- že, kaj si želi. Zanimivo je tudi spoznanje, da se otrok Otroci z avtističnimi motnjami imajo težave na po- z avtizmom med odmori ne sprosti tako kot drugi dročju socialne komunikacije in v socialnih interakci- otroci, ampak se njegovo vedro polni skozi cel dan. jah. Motnje se pokažejo kot ponavljajoča gibanja, ne- Pomislimo, kako polno je vedro peto uro pouka. 27 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Uspešno poučevanje učencev z avtističnimi mo- Fant je bil večkrat glasen, kar je motilo učence. Do- tnjami bro zanj je bilo, da je vse sošolce poznal že iz vrtca. Pri učenju otrok z motnjo avtističnega spektra se kot Njegova najboljša prijateljica je bila deklica, ki si jo zelo uspešno uporabljajo različne metode pomoči, je izbral že v vrtcu in s katero je stal tudi v koloni ali kot so TEACCH, PECS, ABA terapija, Son-Rise, razne se držal za roko, ko smo šli na sprehod. Seveda pa je diete in drugo. Ker je vsak otrok poseben, moramo moralo biti vse načrtovano vnaprej. Zato smo obli- iskati ustrezne metode za pomoč otrokom z MAS. kovali slikovni urnik, z nalepkami smo opremili tudi njegove zvezke. Na začetku smo iskali tudi ustrezen Z otrokom, ki ima motnjo avtističnega spektra, sem prostor za učenca in ugotovili, da najlepše dela, če se srečala tudi sama pri svojem delu v vrtcu in v šoli, sedi v svojem umirjenem kotu. Na levo stran smo saj sem ga imela pred leti v svojem vrtčevskem od- postavili zvezke, v katerih so ga naloge še čakale, po delku. Delo s fantom mi je bil izziv. S fantom sva se opravljeni nalogi pa smo postavili zvezek na desno takoj zelo dobro povezala, nato pa sem ga sprejela stran, kjer smo nalepili zelen znak »narejeno«. Vsa- še v prvem razredu kot njegova spremljevalka, kar ka sprememba urnika je bila napovedana. Če smo mi je predstavljalo še večji izziv, saj se delo v vrtcu in šli med spoznavanjem okolja na sprehod, smo mu šoli razlikuje. morali že zjutraj povedati, zato smo se odločili, da mu vsako jutro predstavimo urnik celotnega dneva. Zopet so sledila izobraževanja in veliko preizkušanj strategij in metod dela z učencem. Zavedala sem se, V začetku šolskega leta je bila njegova pozornost da je delo v šoli bistveno drugačno od dela v vrtcu, šibka, vendar smo jo iz dneva v dan podaljševali. zato sem potrebovala drugačne napotke. Povezala Imeli pa smo tudi slabe dni, ko smo zelo malo na- sem se z učitelji in spremljevalci na bližnjih šolah. redili. Ampak smo kmalu lahko že zjutraj zaznali, Če nisi usposobljen za takšno delo, otroku namreč kakšen bo dan, in če smo ugotovili, da bo slab, smo lahko narediš več škode kot koristi, saj napačno pri- naredili zjutraj najpomembnejše reči, saj smo vedeli, stopiš in reagiraš na njihove izbruhe, kar se veliko- da po enajsti uri ne bomo naredili več ničesar. Takrat krat zgodi, ko ljudje mislijo, da je otrok le razvajen in smo mu pustili, da ustvarja. Fant zelo lepo riše in se trmast. s tem sprosti. Dobro pri fantu je tudi to, da se pusti »cartati« in ga tako lahko tudi umirimo. Seveda pa Fant je brez medikamentozne obravnave. Kot prvo- zanj predstavlja največji problem komunikacija v šolec je bil aktiven, rad je risal in izrezoval, se spre- krogu s celo skupino. Zato smo postopno delali tudi hajal po učilnici. Prepoznali smo, da je razgledan in na tem. bister, še posebej na področju matrike, vendar je bil njegov očesni stik šibak. Imel je velik zaostanek v go- Najprej smo mu pripravili slikovni urnik, z naleplje- vornem razvoju, težjo motnjo v socialni komunikaci- nimi znaki za predmet za vsako uro. Ko je bilo ure ji in socialni interakciji ter težjo motnjo na področju konec, je postavil oznako za predmet, ki smo ga vedenja, interesov in aktivnosti. Le stežka se je vklju- zaključili, v posodo in točno je vedel, koliko ur ga še čeval v skupinske dejavnosti. Če mu kaj ni uspelo, je čaka. Prav tako je imel na urniku sliko logopedinje in metal stvari na tla, kričal, cepetal in jokal. V takšnih sliko socialne pedagoginje, da je vedel, kdaj jih ima situacijah je doživljal stres. na urniku, saj se je dogajalo, da ni hotel oditi iz razre- da s socialno pedagoginjo. Po njeni sliki na urniku so bile težave manjše. Uvedli smo tudi posebno tabelo zaželenih vedenj- skih vzorcev, kamor smo prilepili smeška za vsako uspešno opravljeno učno uro. Tabelo za spremljanje otrokovega vedenja smo naredili tako, da smo mal- ce preoblikovali že znan slikovni urnik – poleg ure smo ustvarili prazen prostor za »smeška«, ki ga je dobil, če je celo uro delal po navodilu učiteljice. Bali smo se, da smo si zastavili previsoke cilje, vendar se je metoda pokazala kot zelo uspešna. Mislila sem, da bomo potrebovali več časa, da bomo dosegli želene rezultate, vendar je bil že prvi dan zelo uspešen. Ka- dar je bilo njegovo vedenje neprimerno in ni naredil nalog, pa smo v tabelo prilepili obraz z žalostnim iz- razom. Torej, ko je sedel in poslušal v krogu, je dobil smeška. Tudi ko je rešil naloge in je lepo pisal, je do- bil smeška. Če je dobil štiri smeške na dan, je dobil Učenčev prostor za njegove izdelke in urnik. nagrado, za katero smo se dogovorili skupaj s starši: 28 Didakta nekaj za sestavljati ali pa izrezovanje majhnih reči, Uspešne strategije dela so bile: vzpostavitev in delo v čemer je zelo dober in ga vsi učenci pri tem opa- po dnevnem urniku, ki ga je učiteljica predstavila zujejo. Fant si ni želel, da bi prilepili žalostni obraz, ob začetku pouka, usmerjanje otrokovega vede- zato se je potrudil. Tabela je bila tudi dobra povratna nja s pomočjo tabele, smeškov, uporaba kratkih in informacija staršem pri vsakodnevni komunikaciji. jasnih navodil, redukcija dejavnikov v okolju, ki bi Kot neuspešna metoda se nam je izkazala peščena sprožili otrokovo jezo, socialne igre s poudarkom na ura. Fantu z motnjo avtističnega spektra bolj odgo- razredni klimi in odnosih, možnost umika v mirni varja klasična ura. Večkrat smo uporabili navodilo, kotiček v razredu. Strategije dela so se spreminjale da ko pride velik kazalec na tri, mora biti preoblečen na osnovi opazovanja učenca in razredne dinamike. za šport. Kdaj smo morali poskusiti kaj drugega, kot Najpomembnejše prilagoditve pa so bile: prilagojen je štejemo do pet in si preoblečen. Vendar tudi pri sedežni red, možnost umika, podaljšan čas v proce- teh metodah nismo bili vedno uspešni. Vedno smo su pridobivanja in ocenjevanja znanja. morali iskati nove pristope za uspešen cilj. Zaključek S celotnim timom smo se večkrat sestali in pregledali Kljub težavam, ki so se pojavljale na tej poti, lahko napredek. V začetku leta je bil napredek minimalen, brez pomisleka trdimo, da je delo z otroki z MAS iz- proti koncu pa nas je fant večkrat pozitivno prese- ziv. Soustvarjalni proces je potrebno od začetka do netil. Fant je imel prilagoditve pri pisanju in ustnem cilja skrbno načrtovati in delati preudarne korake. spraševanju. Ugotavljali smo, da smo korakali počasi, Vsekakor morata poleg strokovnjakov svoj delež do- z majhnimi koraki, vendar uspešno naprej. dati tudi družina, ki se na tej poti pogosto znajde v stiski, in seveda otrok sam, ki mora ob pomoči pre- Na učnem področju je bil zastavljen cilj, da doseže magati mnoge življenjske prepreke. temeljna znanja pri vseh predmetih. Cilji so bili zasta- vljeni glede na funkcioniranje in predhodno znanje. Učno okolje za otroke z avtizmom mora upoštevati Na učnem področju je zastavljene cilje ob prilago- otrokovo rutino, prostor za umiritev, strukturiran ur- ditvah ter usmerjanju in spodbujanju dosegal. V pr- nik, pravočasno pripravo na spremembe, prostor, ki vem vzgojno-izobraževalnem obdobju smo sledili še omogoča dober stik z učiteljem. Če bomo otroka pri- ciljem, da pozna in upošteva razredna pravila obna- pravljeni sprejeti, mu postavili jasne meje, bili vztrajni šanja, da upošteva pravila iger, da ne kriči in ne udari, in dosledni, če bomo našli njegova močna področja da oblikuje zapise z velikimi pisanimi črkami in sode- in uspešno sodelovali s starši, bomo naredili zelo ve- luje pri vodeni uri v krogu. K delu so ga pritegnile vse- liko. Zavedamo se, da bodo še vedno prišli slabi dne- bine in učni listi, na katerih so bile njemu ljube stvari. vi, a vemo, da jih bomo s skupnimi močmi, voljo in srčnostjo premagali in uspešno stopali po stopnicah Tempo dela je bil zanj prilagojen celotno šolsko leto. počasi navzgor, vedno novim ciljem naproti. Zagoto- Časovnih omejitev v začetku ni imel, ob koncu ob- vo pa nas čaka še veliko novih izzivov, prilagajanj in dobja pa se ga je usmerjalo in spodbujalo, da je de- uživanja v družbi takšnih odkritosrčnih otrok. javnost opravil v dogovorjenem času. Pri matema- tiki je preverjanje znanja rešil pred vsemi drugimi učenci. Viri in literatura Pri športni vzgoji deček ni hotel delati gimnastičnih Dobnik Renko, B. (2017): Avtizem kot razvojna motnja. Pridobljeno vaj, s čimer smo imeli kar nekaj težav. Najprej gim- 02. 04. 2020, s https://www.kclj.si/dokumenti/avtizem.pdf DSM-5 Diagnostic Criteria (2013). Pridobljeno 25. 03. 2020 s https:// nastične vaje, nato telovadba, je bil napotek že na www.autismspeaks.org/autism-diagnosis-criteria-dsm-5 začetku ure. Kdaj je trajalo tudi pol ure, da je naredil Križnar. S. (2019): Poučevanje učencev z avtističnimi motnjami. Vzgoja in izobraževanje, 2019(1), 25–31. vaje in potem je šel lahko telovadit s sošolci. Macedoni-L., M. (2006): Spekter avtistične motnje. Novosti v otroški gastroenterologiji, (Izbrana poglavja iz pediatrije, 18), Ljubljana: Uni- verza v Ljubljani, Medicinska fakulteta(115-126). Pridobljeno dne 06. Zelo rad se je igral igre, kot so kdo se boji črnega 04. 2020 s https://www.instavtizem.org/assets/pdf/spekter_avtistic- moža in podobne, zato smo mu lahko postavili zah- ne_motnje_pregled_podrocja.pdf Vec, T. (2011): Moteče vedenje: ozadja in osnovni dejavniki, ki nanj tevo po gimnastičnih vajah. V nasprotnem primeru vplivajo. Socialna pedagogika, 15 (2), 125–152. Ljubljana: združenje za bi morali uporabiti katero od drugih strategij. socialno pedagogiko. Pridobljeno 27. 03. 2020 s https://www.dlib.si/ stream/URN:NBN:SI:doc-IV282YHP/54860583-0c2e-47fb-9381-d3a- 350cfff02/PDF Glede na to, da ima otrok težjo govorno-jezikovno Zorec, T. (2016): Uporaba vizualne podpore pri otrocih z avtističnimi motnjami. (Diplomska naloga). Pedagoška fakulteta, Koper. Prido- motnjo, naj povemo še, da je uspešno zaključil bral- bljeno 06. 04. 2020 s https://share.upr.si/PEF/EDIPLOME/DIPLOM- no značko. Dolgo smo iskali knjige, ki bi mu bile všeč, SKE_NALOGE/Zorec_Tina_2016.pdf Žagar, D. (2012): Drugačni učenci. Ljubljana: Znanstvena založba Fi- in uspešno le našli zbirko, ki smo jo prebrali v šoli in lozofske fakultete. še večkrat doma, na kar je obnovo povedal po svojih Žnidar, N. (2016): Prilagajanje vzgojnega dela otroku z avtizmom. (Diplomska naloga). Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridoblje- zmožnostih in lepo narisal. V enem šolskem letu je no 06. 04. 2020 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/3629/1/UL_PEF_ otrok napredoval tako jezikovno, v socialnih interak- Ne%C5%BEa_%C5%BDnidar_20_6_2016.pdf Werdonig. A. (2018): Center za sluh in govor Maribor. Pridobljeno 03. cijah, na področju vedenja in na področju pozornosti. 04. 2020 s https://www.csgm-avtizem.si/avtizem/znacilno-vedenje/ 29 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Spletna stran kot točka združevanja učiteljev italijanščine dr. Maja Cergolj, knjižničarka, Osnovna šola Lucija Izobraževanje na daljavo je mnoge učitelje aktivno soočilo z virtualnim okoljem. Učitelji so se po svojih najboljših močeh prilagodili razmeram, ki jih je sprožilo širjenje epidemije nale- zljive bolezni COVID-19. Mnogi so ustvarjali, raziskovali, drugi pa so se le s težavo prebijali skozi razumevanje in rabo virtualnega okolja. Ideja o oblikovanju spletne strani, ki bi omogočala dostop tako do učnega načrta kot do učnih priprav, je nastala v obdobju vračanja v šolsko okolje, ko so učitelji že imeli pripravljen nabor interaktivnega učnega gradiva, ki so ga v času izobraževanja na daljavo preizkusili v praksi. V prispevku opišem in predstavim spletno stran, ki sem jo oblikovala z željo po združevanju primerov dobre prakse pa tudi z željo po interaktivni posodobitvi učnega načrta za italijanščino kot drugi jezik na dvojezičnem območju slovenske Istre, z znanjem in vsebinami, ki smo jih pridobili v času izobraževanja na daljavo. Uvod učnega načrta in posledično učnih priprav, ker je V svetu se širi trend prostorske in časovne neodvi- učitelj italijanščine primoran spoznati teoretične in snosti, kjer lokacija, iz katere komuniciramo, izgublja praktične zahteve orodij informacijske tehnologi- pomen (Drobnjak in Jereb 2007, 54). Sledenje take- je ter razumeti rabo, koristi in slabosti virtualnega mu trendu pomeni, da na socializacijo otrok ne vpli- okolja. va več samo življenjsko in šolsko okolje, temveč tudi virtualno okolje. Obdobje epidemije nalezljive bolezni COVID-19 je pripomoglo k temu, da so se vsi udeleženci vzgoje V sodobnih zahodnih družbah se v socializacijo in izobraževanja v praksi preizkusili s spretnostmi otroka, ki je zrasel z računalnikom in internetom kot rabe in uporabe orodij informacijske tehnologije, samoumevnima sestavinama življenjskega okolja, zato je ena izmed prioritet tudi ta, da obstoječi učni že zelo zgodaj vključujejo orodja informacijske teh- načrt enakovredno vključuje tudi možnost učenja in nologije (Spitzer 2016, 185), zato je virtualno okolje že poučevanja v virtualnem okolju, s katerim so učenci del tako primarne kot sekundarne socializacije otro- tesno v stiku zunaj šole in s katerim je prepredeno ka. Raba orodij informacijske tehnologije in posle- njihovo (naše) vsakdanje življenje. Takrat bo tudi dično virtualnega okolja tem otrokom predstavlja virtualno okolje spodbujalo njihovo osebno odgo- pomemben del njihovega življenja in socializacije. vornost, kritično mišljenje in učenje o pomenu na- Pomembno je, da se vplivu rabe orodij informacij- sprotujočih si mnenj ter drugačnega razmišljanja ske tehnologije in virtualnega okolja prizna svojo (Hattie 2018, 13). S tem namenom sem tudi obliko- vlogo in se temu primerno, tudi v okviru učenja in vala spletno stran, ki vključuje učni načrt in se lahko poučevanja italijanščine kot drugega jezika, preuči, posodablja online, ter primere interaktivnih učnih kako in na kakšen način virtualno okolje vpeljati v priprav z delujočimi povezavami na videoposnetke, pouk italijanščine. ki so nastali v času izobraževanja na daljavo. Šolsko okolje lahko opredelimo kot okolje, v katero Spletna stran kot osrednja točka združevanja uči- otroci vstopajo s spretnostjo uporabe orodij infor- teljev italijanščine macijske tehnologije, kar vodi v posodobljeno doje- Vloga šole se deli na posredovanje znanja, uvelja- manje šole kot kombiniranega okolja, ki omogoča vljanje načina življenja in utemeljevanje družbenih posredovanje znanja (učenje italijanščine), uvelja- odnosov (Južnič 1989, 138). Je mikro družbeni sistem vljanje načina življenja in utemeljevanje družbenih in temeljni oblikovalec strukture osebnosti, ki že so- odnosov (Južnič 1989, 138) tudi iz virtualnega okolja. cializiranega posameznika uvede v nova področja Rezultati raziskave (Gržina Cergolj 2020, 103̶133) so družbe, v kateri živi, v čas sekundarne socializacije pokazali, da bi se učenci, ki pripadajo generaciji roje- (Berger in Luckman 1988, 122). Sodoben, že sociali- nih digitalcev (Prensky 2001, 1), radi učili italijanščine ziran posameznik, ob vstopu v šolo polega tega, da v kombiniranem okolju, torej v okolju, ki enakovre- se prvič sreča z okoljem, ki mu v življenjskem okolju dno upošteva življenjsko, šolsko in virtualno okolje. odpira novo poglavje učenja za življenje v družbi, s seboj prinaša nove spretnosti in pričakuje, da jih bo Uvajanje kombiniranega okolja pomeni spremem- lahko v šoli tudi uporabljal ali celo nadgradil. Iz tega be tako v načinu razmišljanja kot pri oblikovanju vidika izhaja zamisel o spletni strani, ki bi služila kot 30 Didakta točka združevanja učiteljev italijanščine kot drugega jezika na dvojezičnem območju slovenske Istre, pa tudi kot vir, ki bi učiteljem olajšal delo in jim omogočil več časa za kreativnost. Spletna stran je tako v slovenščini kot v italijanščini. V kazalu lahko vidimo štiri osnovne zavihke: Učni načrt italijanščina J2, Spletne lekcije, Raziskave, Tujci (Slika 1). Slika 1: Domača stran V zavihku Domov je nagovor, kjer predstavim, na kakšen način vidim prihodnost poučevanja italijanščine kot drugega jezika na dvojezičnem območju slovenske Istre: 1) vzgajati – sebe in druge v vseživljenjskem duhu, 2) povezovati se, 3) deliti primere dobre prakse, 4) komunicirati in 5) uvajati izboljšave. Slika 2: Učni načrt ita- lijanščina J2 V prvem zavihku je objavljen veljaven učni načrt (Slika 2), ki usmerja v podstrani za posamezen razred, ki se po svoje še deli na prvo in drugo ocenjevalno obdobje, slednje pa še na interaktivna preverjanja znanja in na interaktivne učne priprave (Slika 3). Slika 3: Interaktivne učne priprave 31 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Interaktivna učna priprava pomeni, da vsaka objavljena priprava v formatu pdf vsebuje aktivne povezave na videoposnetke, vaje ali na slikovno gradivo, s katerim izpeljemo uro v izbranem razredu. Vsaki pripravi sledi tudi delovni list, ki ga predhodno natisnemo in v razredu razdelimo kot preverjanje ali domačo nalogo pred koncem ure. Po podobnem principu so naložene interaktivne priprave in interaktivna preverjanja znanja tudi na četrtem zavihku – Tujci (Slika 4). To je zavihek, ki je namenjen interaktivnim pripravam za učence, ki se prvič srečujejo z italijanščino. Slika 4: Zavihek Tujci V drugem zavihku, Spletne lekcije (Slika 5), sem naložila nabor posnetkov (razlag), ki so služili pri izo- braževanju na daljavo. Teme so različne. Lahko jih uporabljamo za karkoli: za razlago, za popestritev, za utrjevanje itd. Slika 5: Spletne lekcije Pomemben del spletne strani je tretji zavihek – Raziskave, ki služi kot prostor, kjer se objavljajo pov- zetki in povezave do prispevkov na konferencah, člankov in drugih objav, ki so relevantne za področje učenja in poučevanja italijanščine kot drugega jezika na dvojezičnem območju slovenske Istre (Slika 6). Zavihek je namenjen povzetkom raziskav in objav učiteljev z namenom, da se primeri dobrih praks in rešitev širijo in razvijajo naprej. Mnogo je primerov dobre prakse, ki ne dosežejo ciljne populacije ali, še slabše, gredo v pozabo. Zavihek sem zasnovala zato, da se raziskovane teme ne izgubijo, da jih lah- ko nadgrajujemo in razvijamo, nenazadnje tudi zato, da jih lahko zavržemo in z njimi ne vztrajamo, če izkušnje v razredu tako narekujejo. Slika 6: Raziskave 32 Didakta Slika 7: Vsebine Razprava Izobraževanje na daljavo je poskrbelo, da smo na Vpeljevanje orodij informacijske tehnologije v so- orodja informacijske tehnologije začeli gledati dobni pouk predstavlja dodano vrednost. V času drugače. Postala so dejansko orodja, ki nam lahko tehnoloških prebojev mora biti uporaba orodij in- v šolskem okolju olajšajo delo, obenem pa poskr- formacijske tehnologije tudi cilj izobraževanja. Iz- bijo, da se razvoj sodobnih metod učenja in po- vajanje ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive učevanja hitreje širi. Spletna stran je lahko eden bolezni COVID-19 v letu 2020 in 2021 je pokazal, da izmed načinov, ki zagotavlja uporabnikom, da ob- so veščine upravljanja z orodji informacijske teh- javljajo svoje primere dobre prakse, da je vedno nologije v takih primerih nujne, da lahko osnovno- dostopna, da je tisti rešilni jopič, ki nam v prime- šolcem omogočimo nemoteno nadaljevanje izo- ru nepričakovanih zadolžitev pomaga kvalitetno braževanja (Gržina Cergolj 2020, 92). Izkazalo pa se izpeljati uro v razredu in se rojenim digitalcem je, da je v takšnih primerih potrebno prilagoditi ne približati z okoljem, na katerega so navajeni že iz samo izpeljavo programa, temveč tudi razmišlja- časa primarne socializacije. nje učiteljev, ki bodo program izvajali na daljavo. Nabor interaktivnih nalog, razlag, videoposnetkov Uporaba informacijske tehnologije za učenje in in raziskav, ki je v tem času nastal, pa je smiselno poučevanje vsekakor pripomore k spreminjanju shraniti na mestu, ki je dostopno, jih znova upora- učnega procesa. Od učitelja se pričakuje vseži- biti in nadgraditi tudi v razredu, v šolskem okolju. vljenjsko izobraževanje in pripravljenost na po- Ideja o spletnih straneh, ki bi združevale posame- vezovanje in sodelovanje z vsemi deležniki, pred- zne predmete, bi bila lahko odlična zapuščina izo- vsem pa razumevanje (prihajajoče) generacije braževanja na daljavo, ki bi v marsičem lahko olaj- otrok, ki dnevno vstopajo v virtualno okolje. šala delo učitelja, ko se sooča npr. z nepredvideni- mi nadomeščanji, odsotnostjo itd. Pa tudi končno način, ki bi poskrbel, da se področje posodabljanja učnih načrtov odvija hitreje in v sodelovanju tako z učitelji kot z učenci. Zaključek Viri in literatura Izvajanje ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive Berger, P. in Luckman, P. L. (1988): Družbena konstrukcija realno- bolezni COVID-19 je v Sloveniji v letih 2020 in 2021 sti: razprava iz sociologije znanja. Ljubljana: Cankarjeva založba. Drobnjak, S. in Jereb, E. (2007): Ali nas čaka življenje na daljavo? poskrbel, da smo se učitelji začeli aktivno ukvarja- Organizacija let. 40 (št. 1): str. 54–65. ti in uporabljati orodja informacijske tehnologije. Gržina Cergolj, M. (2020): Informacijske tehnologije v učnem procesu drugega jezika: poučevanje italijanščine kot drugega Raba in uporaba orodij informacijske tehnologi- jezika v osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom na dvojezičnem je na področju vzgoje in izobraževanja sta začela območju slovenske Istre. Koper: Univerza na Primorskem, Fakul- teta za humanistične študije. Dostopno na https://repozitorij.upr. spreminjati načine komuniciranja med učiteljem si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=14200, 15.10.2020. in učencem. Spodbudila je tudi razmišljanje o ne- Hattie, John A. C. (2018): Vidno učenje za učitelje: maksimiranje učinka na učenje. Griže: Svetovalno-Izobraževalni center MI. kem novem, bolj sodobnem pristopu k razvoju Južnič, S. (1989): Politična kultura. Maribor: Obzorja. učenja in poučevanja, ki bi bil povezan tudi z dej- Prensky, M. (2001): Digital Natives, Digital Immigrants. On the ho- rizon, let. 9 (št. 5): str. 1–6. stvom, da poučujemo generacijo rojenih digital- Spitzer, M. (2016): Digitalna demenca: kako spravljamo sebe in cev, torej otroke, ki so že v času primarne socializa- svoje otroke ob pamet. Celovec: Mohorjeva. cije v stiku z orodji informacijske tehnologije. 33 Didakta ŠOLA V NARAVI Pustolovski park in njegov izjemen vpliv na otrokov gibalni in psihosocialni razvoj Rok Weiss, učitelj športa, OŠ Loka Črnomelj Fotografije: Pustolovski park Otočec, Terme Krka Preden sem začel delati kot učitelj športa, sem bil zaposlen v turizmu, kjer smo nudili tudi športno rekreacijo v Pustolovskem parku Otočec. Kot licenciran inštruktor pustolovskega parka sem veliko časa preživel med krošnjami dreves ter se srečeval s številnimi otroki, ki so premagovali ovire in poligone, postavljene na drevesih. Nekateri so tja prišli z družino ali prijatelji, drugi pa v sklopu šolskega pouka – bodisi na športni dan ali v okviru izbirnega pred- meta. V članku bom predstavil pomen gibanja in premagovanja ovir v pustolovskem parku za otrokov vsestranski razvoj. Uvod jetna doživetja v naravi. Danes imamo v Sloveniji že Še pred pojavom pustolovskih parkov smo pozna- več kot deset pustolovskih parkov, ki so razpršeni po li adrenalinske parke. Takšni parki so bili zgrajeni z vsej Sloveniji. Sam se bom v tem članku osredotočil namenom vojaškega treninga, leta 1980 pa so se na Pustolovski park Otočec. pojavili adrenalinski parki, kot jih poznamo danes. Parki so postavljeni na gozdnih površinah ali ob Koncept pustolovskega parka obrobju travnikov. V Sloveniji je bil prvi adrenalinski Pustolovski park temelji na doživljajskem popotova- park zgrajen leta 2001 na Ljubelju. Ideja za gradnjo nju preko posebej urejenega plezalnega poligona, je prišla iz tujine, kjer so se parki pojavili že veliko ki je zgrajen med krošnjami dreves, in to tako, da si prej. Adrenalinski park se nekoliko razlikuje od pu- obiskovalci sami lahko izbirajo sebi primerno težav- stolovskega, predvsem se razlikuje v gradnji, in sicer nostno stopnjo. Sestavljajo ga različni poligoni, na je adrenalinski park sestavljen iz umetne konstruk- katerih si vaje sledijo ena za drugo, hkrati se posto- cije in ni namenjen otrokom. Prav tako lahko otroci poma dviguje tudi višina. Park je namenjen pred- po pustolovskem parku plezajo samostojno, s pred- vsem družinskim obiskom, ker omogoča dejavnosti, hodno seznanitvijo s pravili. Pustolovski parki niso namenjene celotni družini, primeren je za otroke od usmerjeni na adrenalinska doživetja, ampak na raz- 4. leta dalje. Pustolovski park omogoča gibalne de- vijanje gibalnih sposobnosti in spretnosti in na pri- javnosti v naravi, pri čemer govorimo o gibanju tako 34 Didakta v vertikalni (plezanje, spuščanje, drsenje …) kot tudi Naravne vrste gibalnega izražanja so za otroke zelo horizontalni (hoja, skoki …) smeri. Torej park pred- pomembne, ker so podlaga za vso motoriko, ki jo stavlja prostor oziroma igrišče, ki je namenjeno igri, otrok potrebuje v vsakdanjem življenju. Pomembne gibanju in doživetjem v naravi. Dejavnosti v parku so tudi zato, ker razvijajo osnovne gibalne spretnosti se izvajajo od aprila do oktobra, in sicer v času, ko za nadaljnja sestavljena gibanja (Kosec in Mramor je park uradno odprt in so tam prisotni inštruktorji. 1991). Obvladanje naravnih oblik gibanja ima širši ži- Prednosti pustolovskega parka so (Paternost 2012): vljenjski pomen, saj se z njihovo pomočjo ne razvija- • gibanje na svežem zraku, stran od industrijskih mest in prometnih cest; • otroke privabiti v naravo, stran od računalnikov; • aktivnosti, ki jih počnemo, zajemajo celotno telo; • vplivamo na razvoj gibalnih sposobnosti; • park je namenjen vsem (tako otrokom kot odra- slim); • park zagotavlja 100 % varnost in soočenje z ele- menti na višini; • poligoni so za otroke še posebej urejeni, saj ima- jo elementi poimenovanje, ki pritegne otroke, ki tako sproščeno izvajajo naravne oblike gibanja; • park je lahko kraj, kjer se otroci srečujejo in igrajo z ostalimi otroki, starši, starimi starši itd., ki bodisi spremljajo otroke ali se za aktivnost odločijo tudi sami; • v parku lahko otroci praznujejo rojstni dan in tako na drugačen, zanimiv in aktiven način preživijo čas s prijatelji. Otrok in naravne oblike gibanja v pustolovskem parku Potreba po gibanju je za človeka naravna. Otrok v gibanju razvija in krepi svoje telo, usklajuje se nje- gova motorika, v povezovanju posameznih telesnih in športnih dejavnosti se urijo njegove spretnosti. Z ustreznimi spodbudami znotraj družine in kasneje v šoli pri otroku vplivamo na njegov kasnejši življenjski slog (Škof 2007). 35 Didakta ŠOLA V NARAVI jo le osnove za športno rast posameznika, temveč so preživljanja prostega časa drugačen, je obisk pu- to življenjsko uporabna gibanja, s katerimi izboljšu- stolovskega parka odlična priložnost, da otroci vsaj jemo kakovost življenja (Pistotnik, Pinter in Dolenec delno nadomestijo izpad naravnih oblik gibanja. Se 2002). še spomnite, kako smo se kot otroci podili po maka- damskih poteh ali igrali nogomet na neravnih in na- Plazenje, lazenje in plezanje so le nekatere naravne grbančenih travnikih? Ali kako smo plezali po dre- oblike gibanja, ki jih otroci v pustolovskem parku vesih, se valjali in skakali po snegu? Tega je danes nenehno ponavljajo. V današnji časih, ko je način zaslediti izredno malo, morda se je ohranilo še na podeželju, ampak tudi tam veliko manj kot nekoč. Paternost (2012) v svojem diplomskem delu naravne oblike gibanja v pustolovskem parku deli na: • PLAZENJE IN LAZENJE sta prvi samostojni gi- banji otroka. Plazijo se po trebuhu, hrbtu ali boku. Pri lazenju pa se otrok giba s pomočjo rok in nog, trup ima dvignjen od podlage. Gibanji sta koristni, ker se tako hitreje razvijajo in kre- pijo mišice in sklepi ter se ob tem otroku razvi- jajo predvsem koordinacija gibanja, ravnotežje in moč. Obe gibanji ugodno vplivata na hrbte- nico. V pustolovskem parku se otroci srečujejo predvsem z lazenjem, ko morajo opraviti giba- nje skozi različne tunele. • HOJA IN TEK krepita predvsem mišice nog, tru- pa, ramenskega obroča. Največ elementov va- deči v pustolovskem parku premagujejo prav s hojo. Vendar nobena oblika hoje ne predstavlja običajne hoje, ampak imajo vse naloge večjo zah- tevnost, ter se izvajajo v oteženih okoliščinah. Vse pravilno izvedene naloge pripeljejo vadečega na 36 Didakta višjo raven. Tu se srečujemo z različnimi primeri • POTISKANJE, VLEČENJE, NOŠENJE, DVIGOVA- hoje (naprej; bočno; hoja v čepu; zmanjšana pod- NJE so zaradi krepilnega učinka zelo koristna porna ploskev; nestabilna podlaga; mehka pod- gibanja za otroka. Previdni moramo biti pred- laga; omejena površina). Ob vseh izvedenih nalo- vsem z maso predmeta, ki ga otrok nosi ali dvi- gah vadeči pridobiva osnovno spretnost, hitrost, guje. Gibanja se pojavijo nekje pri drugem letu ravnotežje, smisel za orientacijo v prostoru itd. starosti. V pustolovskem parku gre predvsem za vlečenje raznih sestavnih delov vaje, ki jih mora- • PLEZANJE se pojavi že zelo zgodaj. Otrok iz svo- jo uporabljati za premagovanje elementov (npr. je radovednosti še preden shodi, že pleza na višji vlečenje sank). predmet (klop, posteljo). Plezanje pri triletniku je še zelo nezanesljivo, leto kasneje pa nezaneslji- Metodika dela in oprema v pustolovskem par- vost izgine. Po petem letu starosti plezajo tudi ku Otočec na pokončnih plezalih. Pri tem razvijajo moč, gi- Vsi obiskovalci pustolovskega parka Otočec, ne bljivost, koordinacijo ter ravnotežje. Vsak poligon glede na starost, najprej spoznajo varnostno v parku se začne s plezanjem po lestvi. Plezanje opremo in nato opravijo šolski poligon, name- predstavlja raznoliko gibanje, saj se lahko spre- njen predpripravi za plezanje. Varnostna oprema minja smer plezanja, prijem za plezalo, postavi- sestoji iz čelade in varnostnega pasu, na katerem tev ob plezalo, način gibanja po plezalu. Samo sta vponki z varovalom za pripenjanje na jekleni- plezanje po lestvi ne predstavlja tolikšne zahtev- co ter škripec z vponko z varovalom za spuščanje nosti, kot jo predstavlja plezalna mreža. Mreža po jeklenici. Namen šolskega poligona je, da in- nekoliko prosto visi, kar še poveča zahtevnost, štruktorji preverijo, ali se obiskovalci varno pripe- saj ni nikjer trdnega prijema kot pri lestvi, ampak njajo in upoštevajo navodila, ki jim bodo koristila vadeči pri mreži nekoliko visi in tako pride do iz- pri uporabi parka. raza moč rok in ramenskega obroča, saj več kot polovico teže telesa nosijo prav roke. Pustolovski park ima 4 težavnostne poligone oziroma proge. Težavnost je določena z barvno • VESE otroci izvajajo že pred tretjim letom, ko oznako. Od najlažje do najtežje si sledijo: rumena preizkušajo svojo moč rok v vesi na veji ali ogra- – oranžna – zelena – modra. Tako je najlažja proga ji. V pustolovskem parku se srečujemo tudi z rumene barve ob ustrezni telesni višini primerna vesami. Predstavljajo enega izmed bolj zani- za otroke od 4. leta starosti. Šele ko obiskovalec mivih elementov. Pri vesah pride predvsem do parka konča poligon oziroma progo določene izraza moč rok. barve in pride v stik s tlemi, lahko začne prema- 37 Didakta ŠOLA V NARAVI govati ovire na drugem barvnem poligonu ali Varnost progi. Težavnost poligonov narašča z višino proge Vsi udeleženci v pustolovskem parku Otočec so (oddaljenostjo ovir od tal). Seveda se tudi zahtev- dolžni uporabljati zaščitno opremo. Čelada pre- nost ovir/elementov postopoma veča. prečuje morebitne udarce glave v vejo ali jekleni- co, medtem ko nas varnostni pas varuje pred pad- Preden obiskovalci začnejo s plezanjem v par- cem z višine. V primeru zdrsa, izgube ravnotežja ali ku, inštruktorji preverijo njihovo dosežno višino. neuspešnega premagovanja ovire nas varnostni Dosežna višina (višina vadečega z iztegnjenimi pas zadrži in prosto obvisimo v pasu, v sedečem rokami) je pomembna zaradi tega, ker s težavno- položaju, na višini. Takrat obstajata dve možnosti. stjo prog narašča tudi višina jeklenice, kamor se Vadeči se z nekaj truda in moči povzpne nazaj na vpenjamo. Torej, le ob primerni dosežni višini lah- progo ter nadaljuje premagovanje ovir ali pa vade- ko obiskovalci plezajo po določeni progi. Skupno čega inštruktorji na varen način spustijo na tla. vsem progam je, da vključujejo vsaj en element, pri katerem se je potrebno spustiti po jeklenici s Psihološka in socialna komponenta škripcem. Vsak element na progah ima sicer ski- Premagovanje strahu pred višino in posledično co, ki naj bi ponazarjala potek vaje, vendar lahko krepitev samozavesti je z vidika psihološke moči udeleženci uporabijo svojo domišljijo in spretno- otroka izredno pomembna. Velikokrat se med pre- sti ter ovire premagujejo na svoj način. magovanjem ovire otroci določene ovire ustrašijo in obstanejo in takrat pride na vrsto vloga inštruk- Za tiste obiskovalce, ki še nikoli niso bili v pusto- torja. Reševanje s spuščanjem po vrvi je vedno za- lovskem parku, se ne glede na starost in dosežno dnja rešitev v takšni situaciji. Inštruktorji poskuša- višino priporoča, da začnejo z najlažjo progo in po- mo otroka spodbuditi in mu svetovati, kako dolo- stopoma prehajajo na težje. Velikost parka in števi- čeno oviro premagati. V skoraj vseh primerih otrok lo elementov omogoča dve do tri urno aktivnost. na koncu oviro premaga, in to mu da neverjeten Proge po težavnosti: Ime proge Število elementov Dolžina spretnosti proge Višina proge Primernost (dosežna višina*) Rumena 9 58,50 m 1,50 – 2,50 m 140 cm Oranžna 15 173,40 m 3,00 – 3,50 m 140 cm Zelena 8 100,00 m 4,00 – 6,00 m 160 cm Modra 14 137,50 m 5,00 – 7,00 m 160 cm 38 Didakta občutek ponosa, da je zmogel. Vsekakor otroci v in skrb za varnost prevzamejo za to usposobljeni parku poleg gibalne sposobnosti krepijo tudi svo- inštruktorji. Inštruktor poskrbi, da vsi učenci uspe- jo samopodobo. Vedno je užitek poslušati otroka, šno opravijo šolski poligon. To pomeni, da se nau- kako srečen je, ko mu uspe premagati progo z ovi- čijo pravilno uporabljati varnostno opremo, kar jim rami, in kako s ponosom razlaga ostalim o svojih omogoča varno plezanje. Po končanem poligonu pripetljajih tekom plezanja. inštruktorji učence razdelijo po progah glede na njihovo predznanje in dosežno višino. Če je kateri V pustolovskem parku se otroci družijo in medse- od učencev že izkusil plezanje po pustolovskem bojno spoznavajo. Tudi otroci, ki se poznajo že več parku, mu inštruktor lahko priporoči bolj zahtevno let, se prvič znajdejo v situaciji, ko vidijo, da je pri- progo. Inštruktorji učence spremljajo s tal ali pa so jatelj v težavi, mu bije srce, se znoji in ne ve, kako z njimi na progi. Poleg tega so inštruktorji v parku naprej po progi z ovirami. Takrat pride do izraza vseskozi v pomoč, če se kateremu učencu pri do- pomen prijateljstva in medsebojne pomoči, ki kre- ločeni oviri ustavi. pi pristne vezi in vzpostavlja odnos spoštovanja. Rojstni dnevi in družinski dan Vsekakor se otroci v parku naučijo vrednot, kot sta Obisk pustolovskega parka vsekakor predstavlja strpnost in pomoč drugim, ter pomena spošto- alternativno obliko praznovanja rojstnega dne. Na- vanja pravil, saj jim le-to omogoča varno plezanje mesto da otroci čas praznovanja s prijatelji preživi- po parku in užitek v gibanju. Tako kot pri pouku športa v šoli tudi v parku spoznamo bolj in manj gibalno sposobne otroke. A bistvo je v tem, da lah- ko napredujejo vsi. Možnosti preživljanja časa v Pustolovskem par- ku Otočec Dnevi dejavnosti ali izbirni predmeti športa so odlična priložnost, da otroci v sklopu pouka spo- znajo pustolovski park. Organizacija športnega dne v pustolovskem parku je super ideja, da učen- ci kvalitetno preživijo čas v naravi ter krepijo svoje telo in samozavest. Prav tako lahko učitelji športa v sklopu izbirnih predmetov izvedejo določeno število ur v pustolovskem parku. V obeh prime- rih učitelji sodelujejo kot spremljevalci in organi- zatorji, medtem ko vso razlago gibanja po parku 39 Didakta ŠOLA V NARAVI Iličič (2008) pravi, da otroci uživajo v gibanju in se z veseljem vključujejo v športne dejavnosti. Za izva- janje športne dejavnosti je potrebna ustrezna mo- tivacija. Otroci pa so bolj motivirani, če so v vadbo aktivno vključeni tudi starši. Počitnice Neustrezna športna naravnanost družine se naj- bolj dramatično kaže v padcu gibalnih sposobno- sti otrok v času letnih dopustov staršev in šolskih počitnic otrok. Raziskava je pokazala, da so otroci jeseni ob začetku šolskega leta telesno slabše pri- pravljeni kot ob koncu, kar pomeni, da njihove po- letne počitnice še zdaleč niso aktivne (Videmšek in Pišot 2007). Zelo priporočljivo je, da starši kljub pomanjkanju športnega znanja otroke usmerja- jo v gibalno dejavnost. Ker je poletje čas počitnic in lepega vremena, je obisk pustolovskega parka in telesna aktivnost v naravnem okolju vsekakor odlična izbira. Zaključek Dimec Časar (2012), športna psihologinja, pravi, da ukvarjanje s športom pomeni zdrav način preži- jo doma ob igranju računalniških igric in nezdra- vljanja prostega časa. Otrok se s pomočjo športa vi prehrani, lahko obiščejo pustolovski park. Tam nauči različnih življenjskih spretnosti, in sicer reše- bodo okrepili prijateljske vezi in sprostili hormone vanja težav, uspešnega prenašanja stresa, prevze- sreče na zdrav način. manja odgovornosti, komunikacije, prilagajanja, samostojnosti, strpnosti, samodiscipline, vztrajno- Vsekakor slabše razvite gibalne sposobnosti in sti itd. Prav tako razvije delovne navade, zna si bo- skromna športna znanja staršev celo mladim dru- lje organizirati prosti čas, zaradi česar tudi šolske žinam predstavljajo resno oviro za skupno športno obveznosti opravlja uspešno. Nauči se postavljati dejavnost. Otroci namreč zelo hitro spoznajo oziro- cilje in tega, da se mora za uresničevanje teh po- ma ugotovijo, kje so prehiteli svoje starše. Na tistih truditi, ter se navadi, da se zanaša sam nase, da je v področjih se pozitivni vplivi staršev precej zmanj- ključnih življenjskih situacijah sam. Starši pa preko šajo (Videmšek in Pišot 2007). Zato je eden izmed športa otroka obvarujejo tudi pred slabimi navada- pomembnih vidikov vzgojiteljske vzgoje staršev mi, kot so kajenje, uživanje alkohola itd. tudi ta, da naj z otrokom čim več sodelujejo oz. z njimi počnejo najrazličnejše stvari (Strah 2000), kot Vsekakor lahko kot inštruktor pustolovskega par- je obisk pustolovskega parka. ka povem, da se v pustolovskem parku otrokom dogajajo čudovite stvari, in prepričan sem, da vsa- Šport oziroma njegova različica športna rekrea- ka premagana ovira v pustolovskem parku hkrati cija ima torej pri zorenju otrok v družini izjemno omogoča tudi lažje premagovanje ovir v vsakda- pomembno mesto. Znano je, da prav v zgodnjem njem življenju. otroštvu lahko najučinkoviteje vplivamo na celo- stni razvoj otroka, še zlasti pa na njegov gibalni ra- zvoj. Športna vzgoja ima še več kot socialno kom- penzacijsko vlogo. V dogledni perspektivi naj bi Viri Dimec Časar, T. (2012): Starši, spodbujevalci otrokove aktivnosti. Nika bila tudi pomemben (so)dejavnik preoblikovanja (276), 16–17. sprevrženih miselnih vzorcev in življenjskega stila Iličič, L. (2008): Športne aktivnosti predšolski otrok ob koncih tedna, med prazniki in v času počitnic. Diplomsko delo, Ljubljana: Fakul- mnogih sodobnih družin. Redno športno-rekrea- teta za šport. tivno udejstvovanje v družini tudi pomembno pri- Kajtna, T. in Tušak, M. (2005): Psihologija športne rekreacije. Ljublja- na: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. speva k oblikovanju otrokovega odnosa do športa Pistotnik, B., Pinter, S. in Dolenec, M. (2002): Gibalna abeceda. Lju- nasploh in njegovega kasnejšega udejanjanja v bljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Strah, N. (2000): Športna vzgoja otrok s starši. Diplomsko delo, Lju- življenju (Kajtna in Tušak 2005). bljana: Fakulteta za šport. Škof, B. (2007): Šport po meri otrok in mladostnikov. Ljubljana: Fa- kulteta za šport, Inštitut za šport. Starši naj bodo torej otroku zgled. Športna rekrea- Paternost T. (2012): Pustolovski park za aktivno preživljanje prostega cija, gibalne in športne dejavnosti so najlepša pri- časa otrok in staršev. Diplomsko delo, Ljubljana: Fakulteta za šport. Videmšek, M. in Pišot, R. (2007): Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakul- ložnost za preživljanje prostega časa. teta za šport, Inštitut za šport. 40 Didakta Šola v naravi na daljavo Sabina Stopar, profesorica športne vzgoje, in Teja Gosenar, magistra profesorica razrednega pouka, CŠOD OE Lipa Šola v naravi (ŠVN) predstavlja obogatitev šolskega učnega programa. V času epidemije in covid-19 ukrepov se je preselila v virtualna okolja na spletna omrežja. Novi pristopi in nova znanja so omogočala izvedbo šole v naravi na daljavo. Glavni namen je bil, da v času šolanja na daljavo učenci preživijo čim več časa na prostem. V zadovoljstvo vseh udeležencev je bila šola v naravi na daljavo uspešno izvedena. Uvod V izobraževanje na daljavo so bili v zadnjih mesecih Šola v naravi! Doživetje! Izkušnje! Učenje na pro- vpeti vsi učenci. Prav tako je potekala tudi ŠVN, ki jo stem! Bivanje drugje! Samostojnost! Preživeti nekaj čez celotno leto izvajamo na različnih lokacijah. Ali dni proč od doma je izziv za marsikaterega otroka. se lahko izvede ŠVN na daljavo? Ali lahko učitelj pre- Premagati strahove pred neznanim v neznanem nese naravno okolje, izkušenjsko učenje in razisko- okolju s svojimi sošolci in učiteljem ter neznanimi valne izzive v naravi na učenčev dom? Če bi nas kdo učitelji, izvajalci programa šole v naravi (v nadalje- to vprašal pred letom dni, bi zmajevali z glavo. Odvr- vanju ŠVN). Vsi odrasli deležniki (učitelji, tehnični ka- nili bi, da se mora tovrstna šola izvajati samo v naravi. der) si prizadevamo, da tovrstna izkušnja za otroka ne predstavlja pretirane stresne situacije in da se v Že pred šolanjem na daljavo so otroci veliko časa novih situacijah počuti prijetno in zadovoljno. Veči- preživeli v notranjih prostorih, predvsem v sedečem na otrok nestrpno pričakuje bližajoči se dan avtobu- položaju, pred različno digitalno tehnologijo, v času snega odhoda na lokacijo bivanja in izkušnjo ŠVN. šolanja na daljavo pa se je to le še stopnjevalo, zato je načrtovanje dejavnosti v naravi, kar je bilo naše Center šolskih in obšolskih dejavnosti je leta 1992 ključno vodilo, izrednega pomena. Vodilo učiteljev ustanovila Vlada Republike Slovenije z namenom, CŠOD je bilo predstaviti različne učne vsebine, pove- da šolo v naravi sistemsko vključimo v program dela zane z naravo, in le-te izvesti na prostem, spodbuditi osnovnih šol. Načrtovanje šole v naravi je v povezavi učence k aktivnosti in učenju v naravi ter navdihniti s centrom lažje, saj šole izpeljejo načrtovane vsebine učitelje šole k vključevanju učenja na prostem v re- z njegovo pomočjo. Sama šola v naravi je nadgra- dni učni proces tudi po ponovnem odprtju šol. dnja učnega načrta različnih predmetnih področij, saj gre za njihovo prepletanje skozi aktivnosti v na- V času omejenega izvajanja izobraževalne dejavno- ravi. Center šolskih in obšolskih dejavnosti (v nada- sti zaradi omejitve širjenja okužb z virusom SARS- ljevanju CŠOD) nudi dnevne, tri oziroma 5-dnevne -CoV-2 (tj. od konca oktobra 2020) poteka izvedba programe/dejavnosti za učence, dijake in otroke s vsebin ŠVN in dneva dejavnosti glede na aktiven posebnimi potrebami. (Vir 1) model izvajanja pouka. Do zimskih počitnic so bili 41 Poligon zunaj Didakta ŠOLA V NARAVI učenci deležni ŠVN na daljavo, od doma (model tnost). Šolam, ki bi morale priti v našo OE, smo po- D-OŠ), po počitnicah pa so se učenci po modelu sredovali pripravljene učne vsebine. Ključno načelo C-OŠ vrnili v šolske klopi, a dejavnosti CŠOD so za- pred načrtovanjem je bilo, da primerjamo ŠVN na radi preprečitve širjenja covid-19 še vedno potekale daljavo s klasično ŠVN na lokaciji OE. Učiteljicam šole na daljavo, in sicer tako, da so bili učenci skupaj z so bile predstavljene učne teme pri posamezni de- učiteljico v šoli. V organizacijski enoti (OE) Lipa smo javnosti, izvedba in samostojne naloge učencev pri v času od začetka novembra 2020 do konca maja posamezni dejavnosti ter organizacijska plat ŠVN 2021 s 1426 učenci od 1. do 8. razreda, 21 osnovnih šol na daljavo. Veliko šol se je pozitivno odzvalo na našo na 196 srečanjih s 94 različnimi razredi/skupinami iz- pobudo. Sledila je razprava o ustreznosti nalog. Vse- vedli 27 različnih vsebin. 5 učiteljev CŠOD OE Lipa in bino smo po željah tudi prilagodili, če je bilo potreb- 89 učiteljev različnih osnovnih šol je sooblikovalo več no zaradi starostne skupine, prostorskih omejitev, ŠVN in dni dejavnosti na daljavo. časovnega poteka (v okviru rednih ur), doseganja določenih ciljev, varnostnega vidika (učenčeva iz- Koncept šole v naravi vedba zunaj ali noter) ipd. Z izvedbo starši niso imeli Šola v naravi je opredeljena kot posebna vzgojno- dodatnih stroškov, saj so uporabljali naravni materi- -izobraževalna oblika, pri kateri en ali več razredov al in odpadno embalažo. Načrtovali smo tudi učne odide za nekaj časa v naravo. Pedagoško delo se dejavnosti v primeru aktiviranega modela C-OŠ, ko nadaljuje v za učence drugem okolju po posebnem so učenci v šoli. Tudi ta način dela je bil dobro spre- vzgojno-izobraževalnem programu (Kristan 1998). jet med učitelji šol. Pred izvedbo je učitelj šole prejel seznam gradiva za učence in vodilo za učitelja z na- ŠVN je dobila novo širino in pomen. Program ŠVN se tančnim potekom dneva. Učenci so imeli gradivo in je na daljavo izvajal znotraj celotne države, na vseh potrebni material naložen v svoji spletni učilnici pred organizacijskih enotah CŠOD. Učitelji CŠOD smo posamezno izvedbo ali pa so jim učitelji potrebni ŠVN in dneve dejavnosti izvedli s pomočjo IKT od material posredovali v ustni ali pisni obliki v šoli. doma. ŠVN je odigrala pomembno vlogo pri sociali- zaciji otrok v času ukrepov za zajezitev covid-19. Izvedba dejavnosti na daljavo s pomočjo IKT je pri mlajših učencih (2. r – 5. r.) izvedljiva ob pomoči sta- Ljudje smo družbena bitja, ki za svoje normalno de- rejše osebe. Spodbujeno je tudi izvajanje aktivnosti v lovanje potrebujemo sočloveka. Fizično druženje je domačem okolju na prostem pod nadzorom staršev. bilo prepovedano z odlokom Vlade RS. ŠVN na da- Na tem mestu se pojavi težava zagotavljanja varnosti, ljavo je v tem času omogočila vzpostavitev vezi zno- v primeru, ko so otroci sami doma. Kaj lahko učenci traj razredne skupnosti in zunanjega učitelja. Mlajši počnejo sami, da bo zabavno, poučno in varno? Na učenci so bili namreč redkeje deležni učnih video ur izbiro dejavnosti in izvedbo je vplivalo bivalno okolje in posledično je bilo manj tudi »druženja« ob raču- učencev posamezne šole in poznavanje učencev. nalniku. Občutek, ko se te neznani otroci razveselijo, Šole so tako imele možnost opravljanja ŠVN na da- pokažejo nasmeh, je neponovljiv. ljavo, različnih dni dejavnosti (kulturne, naravoslovne, športne ali tehnične) na daljavo ali posamezne učne Načrtovanje Šole v naravi na daljavo ure ali več pri posameznem učnem predmetu. Že v času pred ponovnim zapiranjem šol smo razmi- šljali, kako izvajati ŠVN na daljavo, če bo to potreb- Videokonferenca no. Pripravili smo nekaj dejavnosti z različnih učnih Videokonferenca ima kot komunikacijski posrednik področij (naravoslovje, šport, tehnika, likovna ume- prednost, saj imajo udeleženci občutek, da so priso- 42 Poligon zunaj Didakta tni v živo. Pozitivno vpliva tudi na delo učencev, saj uporaba tehnologije in sodelovanje z drugimi ude- leženci veča motivacijo. Celotna učna izkušnja je za udeležence nekaj novega, drugačnega, zabavnega in ni kot pouk v razredu. Pomaga tudi pri izboljšanju komunikacije, saj se učenci med seboj dopolnjujejo in učijo različnih komunikacijskih spretnosti. Video- konferenca je v času epidemije skoraj edina poveza- va z zunanjim svetom, saj v večini primerov osebni stik ni mogoč. Vedno smo se vključili v aplikacije posamezne šole (Teams, Zoom, Meet). Po uvodnem nago- voru učitelja CŠOD se je pričel dan dejavnosti. Kratki predstavitvi učne snovi in odgovarjanju na učenčeva vprašanja je sledila razlaga navodil za samostojno delo. Temu smo posvetili več časa, še posebej takrat, ko so bili učenci sami doma, medtem ko so bila navodila za samostojno delo v šoli v krajša. Ob dogovorjeni uri smo se vrnili nazaj v spletno učilnico in evalvirali učenčevo delo na daljavo. Učenci so bili zelo ustvarjalni, pri delu so se zabavali in se tudi marsikaj naučili. Predstavi- tve so bile pestre in domiselne. Želeli smo, da so prav vsi otroci vključeni, da predstavijo svoje delo. Blazinica Lipa Usmerili smo se tudi na čisto vsakdanje pogovore o njihovem počutju, dogodkih, pohvalili smo nji- hov trud in navezovali stike. Stremeli smo k temu, Za lažjo realizacijo učnih vsebin smo se posluževa- da je vsak otrok upošteval bonton spletnega ko- li medpredmetnega povezovanja. Vključevali smo municiranja. tudi različne oblike dela. V učne vsebine smo vklju- čevali različne ročne spretnosti, od priprave različ- Dejavniki, ki motijo učence pri delu, npr.: nega materiala z različnim orodjem, gospodinjske - Brez lastnega delovnega prostora. spretnosti (šivanje, priprava jedi) in izdelovanje raz- - Delitev IKT (npr. računalnika) s sorojenci. ličnih izdelkov. Kadar je imel otrok ob sebi odraslo - Chat – sporočila med učenci – mogoče mote- osebo, so bile opravljene naloge in nastali izdelki če za ostale učence, ki želijo sodelovati in po- kompleksnejši. slušati, a hkrati je to možnost, ko lahko med seboj komunicirajo. a) Delo učencev na daljavo (doma – v času aktivi- - Nemir v prostoru, kjer učenci delajo (moteče ranega modela D-OŠ) zanje in ostale, ko imajo vklopljen mikrofon). Učenci so po uvodnem začetku dneva dejavnosti z - Igrače in hišni ljubljenčki, vrtenje na stolu, le- učiteljem CŠOD in učiteljem šole samostojno opra- žanje, metanje po tleh, malicanje itd. vljali naloge glede na ustno razložena in pisna navo- dila. Želja vseh učiteljev je bila, da učenci vsaj del do- Glede na aktiviran model izobraževanja je bila poldneva preživijo na prostem. Na slehernem dne- ŠVN zastavljena na daljavo v primeru, ko so učen- vu dejavnosti smo se posvetili tudi gibanju – kot re- ci doma, kasneje pa kot ŠVN na daljavo v primeru, kreativni odmor ali kot izvedba samostojne športne ko so učenci v šoli. vsebine. Pri oblikovanju dejavnosti smo bili pozorni na to, da naloge niso bile prezahtevne in predolge. Izvedbe dejavnosti Predvideli smo tudi morebitne nepričakovane do- Veliko dejavnosti smo načrtovali tako, da so učen- godke z varnostnega vidika. ci lahko čas preživeli v naravi. Vsaj del učne vsebi- ne je bil predviden za izvedbo na prostem. Učenci Primeri dejavnosti so po navadi morali poiskati kakšen naravni mate- Pastirske igre smo učencem predstavili v sklopu rial, s katerim so izdelovali ali ustvarjali, opazovali Življenje pastirjev nekoč. Učenci so s predhodno pri- in doživljali so naravo ter izvajali različne dejavno- pravljenim naravnim materialom po naših navodilih sti zunaj, če je bilo to le možno. Ob neprimernem pripravili pastirske igre zunaj. K igri so lahko povabili vremenu smo poiskali možnosti drugačne izved- tudi sorojence, starše ali stare starše. Svojo kreativ- be. Prirejeno vsebino je bilo mogoče izvesti tudi v nost so pokazali pri ustvarjanju in zapisovanju lastne notranjih prostorih. pastirske igre. 43 Didakta ŠOLA V NARAVI ši, saj so navodila za delo prejeli predčasno. Ustvar- jali so zimski motiv iz naravnega materiala, ledene okraske, opazovali in določevali ptice ter izdelovali lojne pogače in ptičja gnezda. Fotozgodba je bila privlačnejša dejavnost učiteljem 2. in 3. triletja. Učenci so bili v naravi, jo raziskovali in iskali zanimive ter posebne utrinke, ki so bili vir nji- hovega navdiha za ustvarjanje fotozgodbe. Skozi dejavnost so iskane utrinke v naravi s pomočjo IKT ovekovečili in uporabili za poustvarjanje. S posneti- mi fotografijami in dodanim krajšim ali daljšim be- sedilom so ustvarili svojo fotozgodbo. Pri večini dejavnosti (Črmošnjiška dolina, Bela kra- jina se predstavi, Izdelaj si, Svetloba, Elektrika, Pra- znični čas, Zdrav življenjski slog, Plovnost, Gugalnice in tehtnice, Vzvodi, Pesniške igrarije, Hotel za žu- želke, Dan Zemlje …) je samostojno delo vključeva- lo veliko praktičnega dela. Za delavnice so učenci uporabili naravni in odpadni material. Ustvarjali so na likovnem, tehničnem in kulinaričnem področju. b) Delo učencev na daljavo (v šoli – v času aktivi- poligon noter ranega modela C-OŠ) Tudi po ponovnem odprtju šol se je ŠVN nadalje- vala na daljavo. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja Pri Športnih igrah na prostem so učenci načrtova- okužb so domovi CŠOD še vedno zaprti. Načrtova- li svoje športne poligone, jih pripravili in preizkusili nje izvedb dni dejavnosti z učenci v šoli je bilo neko- na dvorišču, vrtu in tudi na snegu. Igrali so gibalno liko drugačno. Več je bilo usklajevanj z učitelji šole, družabno igro po predlogah, ki smo jih pripravili v saj smo se morali prilagoditi prostorskim danostim domu Lipa, in opravili športne izzive s pomočjo sple- (učilnica in zunanji prostor šole) in šolskemu zvoncu tnih posnetkov. (malica in kosilo). Učitelji šole imajo pri takšnih iz- vedbah več odgovornosti, saj morajo vzpostaviti IKT Pri vsebinah Narava pozimi in Ptice pozimi so opremo učilnice, voditi samostojno delo in pripraviti učenci odšli na kratek sprehod v naravo in polni vti- morebitni manjkajoči material za izvedbo delavnice. sov nadaljevali z nalogami, ki so se navezovale na Po zaključku dneva smo z učitelji evalvirali opravljen čas, preživet na prostem. Kadar so bili otroci sami dan dejavnosti in se pogovorili o morebitnih izbolj- doma, so lahko sprehod opravili prej/pozneje s star- šavah za naslednjo izvedbo. Zaradi prisotnosti učite- lja šole in številčnosti učencev v oddelku smo vklju- čevali metodo sodelovalnega in obrnjenega učenja. Primeri dejavnosti Zahtevno učno vsebino o orientaciji smo poimeno- vali Igriva orientacija in osnove, z namenom, da se v uvodnem delu dneva dejavnosti osnovam orienta- cije posvetimo s krajšo razlago učne snovi in poda- janju navodil za uspešno samostojno delo učencev. Učenci so po praktičnem delu v učilnici nadaljevali skupinsko delo na prostem. Zunaj so naredili ali zari- sali vetrovnico in opravili igrive orientacijske naloge (npr. igre labirint, močvirje, robotek). Pri vsebini Zdravo življenje smo učencem predsta- vili zdrav življenjski slog, zdravo prehrano, hranilne snovi v živilih in pomembnost gibanja, predvsem na prostem. Učenci so bili pri dejavnosti fizično aktiv- ni med različnimi športnimi izzivi, kot sta družabna Ptice pozimi igra s športnimi nalogami in tabata izziv. 44 Didakta Pastirske igre smo kot dan dejavnosti izvedli tudi »Hvala, ker nas prenašate, ste potrpežljivi z nami v času aktiviranega modela C-OŠ. Učenci v oddel- in se trudite za nas!« ku so bili razdeljeni v skupine. Znotraj le-teh pa »Zato ker smo izdelovali izdelke, ki jih še nikoli nisem je vsak posameznik osvojil navodila ene pastirske izdelovala, in so mi bili zanimivi.« igre, ki so bila posredovana že pred našim sreča- »CŠOD se mi zdi odličen in upam, da ga bomo obi- njem. Učenci so morali za osvojeno pastirsko igro skali tudi v živo.« pripraviti in v šolo prinesti tudi naravni material za »Da je bilo kljub temu, da smo delali od doma, za- igranje te igre. Na dan izvedbe so učenci osvojena nimivo.« navodila pastirske igre predali ostalim v skupini. »Bilo je zelo zanimivo in dobro, zelo dobro ste se po- Tako so se naučili in igrali vse pripravljene pastir- trudili.« ske igre. Ustvarili so tudi lastno preprosto pastirsko »Da je bil teden zelo lep in dober in veliko sem se igro in jo predstavili ob zaključku dneva dejavnosti. naučil.« Tako so tudi ostali učenci dobili idejo za novo pa- stirsko igro. To je bil primer obrnjenega učenja. … in učiteljev ... »Zelo dobra komunikacija z učitelji CŠOD-ja, odlično Pri vsebini Črmošnjiška dolina in žebljanje smo sodelovanje, strokovna izvedba, zelo dobro pripra- učencem predstavili območje organizacijske enote vljene vsebine ter vse potrebno gradivo in pripomoč- CŠOD Lipa. Na virtualnem popotovanju so učenci ki, ažurnost učiteljev ter da so bili ves čas na voljo.« dobili občutek, kje se nahaja naš dom in kakšna je naravna ter kulturna dediščina tega območja. V Zaključek drugem delu uvoda smo učencem predstavili teh- Rečeva lahko, da ima delo učiteljev naše organiza- nični izdelek in podali ustna ter slikovna navodila za cijske enote, naša Šola v naravi na daljavo, pozitivne izdelavo izdelka. Učenci so leseno ploščico pobru- učinke. Učenci so preživeli več časa zunaj in se učili sili, obrisali lipov list in označili točke za zabijanje s pomočjo aktivnosti na prostem. Oboji, tako učen- žebljev. Nato so na označene točke zabili žeblje in ci kot učitelji, smo pridobili veliko znanja s področja napletli volno okrog žebljev. Izdelali so si spominček digitalne tehnologije. Učenci so pridobili tudi na so- na ŠVN na daljavo. Potrebni material za izdelavo iz- cializaciji, saj so se vključevali v pogovor s sošolci in delka je bil šoli predhodno poslan po pošti. CŠOD učitelji. Učitelji so pridobili širino metode po- učevanja na prostem in spoznali načine, kako vklju- Mnenja učencev ... čevati elemente pouka na prostem tudi v nadaljnje. »Vsi učitelji so zelo nadarjeni, prijazni, zabavni in Šola v naravi na daljavo je bila uspešno izvedena. smešni, bili so super.« »Škoda, da nismo mogli preživeti teh dni skupaj, Literatura in viri ampak sem se prav tako tukaj imela lepo in sem z Kristan, S. (1998): Šola v naravi. Radovljica: Didakta. Vir 1: Center šolskih in obšolskih dejavnosti: Ustanovitev CŠOD. Do- veseljem delala naloge.« stopno na https://www.csod.si/stran/ustanovitev-csod, 31. 3. 2021. 45 Didakta MEDNARODNO SODELOVANJE Verižni eksperiment v vrtcu (Erasmus+KA2) Eva Razinger, dipl. vzg. predš. otr., Vrtec pri Osnovni šoli Žirovnica Vrtec pri Osnovni šoli Žirovnica prvič sodeluje v mednarodnem projektu Erasmus+: Chain experiment. K sodelovanju v projekt nas je povabila direktorica mag. Maja Radinovič Hajdič z Ljudske univerze Jesenice. Sodelovanje med organizacijami za izobraževanje odraslih in vrtci iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Poljske traja dve leti (od oktobra 2018 do oktobra 2020). Zaradi epidemije se je projekt podaljšal do oktobra 2021. Pri tem projektu so pomembni prostovoljci, stari starši in starši, ki jih je vsaka ustanova povabila k sodelovanju. Verižni eksperiment V sklopu projekta Erasmus+: Verižni eksperiment Kaj sploh pomeni besedna zveza verižni eksperi- sva se s sodelavko Vanjo Bračko Božič konec sep- ment? Verižni eksperiment je skupek naprav, ki tembra odpravili v Tagliacozzo na drugi projektni se poganjajo ena za drugo, tako da prejšnja sproži sestanek z vsemi udeleženci iz sodelujočih držav. naslednjo, kot podiranje domin. Verigo sestavlja- Na srečanjih smo predstavili naše delo v prete- jo neodvisne naprave, ki jih zgradijo otroci pod klem šolskem letu (delo na delavnicah, poročila mentorstvom vzgojiteljic, mentorjev, prostovolj- sestankov, pisanje člankov …), si ogledali povzetke cev, staršev ter starih staršev. Skupaj smo zgradi- obeh poročil, govorili o financah, oblikovali anke- li in sestavili štiri naprave, ki jih lahko povežemo to ter si ogledali plan dejavnosti za tekoče šolske skupaj ali pa uporabljamo samostojno. Pri izdelavi leto. Predstavnica gostujoče ustanove, ga. Maria smo bili pozorni na mobilnost, preciznost, mate- Consilia, nam je predstavila njihov kraj ter njegovo rial, prostor … zgodovino. Cilji in namen projekta LTT1 srečanja Namen projekta je zagotoviti razvoj osnovnih teh- V okviru tega projekta nas je 3. decembra 2018 ničnih in znanstvenih spretnosti že pri predšolskih pot peljala v rudarsko mesto Trbovlje, kjer smo se otrocih ter z medgeneracijskim učenjem spodbu- udeležili prvega LTT srečanja. Prvi dan so nam do- diti zanimanje le-teh za tehnične poklice. Zato so brodošlico izrekli županja Občine Trbovlje Jasna ciljna skupina projekta predšolski otroci, vzgojitelji, Gabrič in Polona Trebušak, direktorica Zasavske izobraževalci odraslih ter starejši mentorji z nara- ljudske univerze. voslovnimi in tehničnimi znanji ter prostovoljci. Pri verižnem eksperimentu upoštevamo vsa na- čela uresničevanja ciljev, vendar pa v ospredje po- stavimo načelo vertikalne povezanosti oz. konti- nuitete ter načelo sodelovanja s starši. Projektni sestanki Na strokovnih srečanjih smo se s partnerji dobili dvakrat. Tretjega in hkrati zadnjega srečanja za- radi epidemije žal nismo izvedli. Prvi sestanek partnerjev projekta Erasmus+KA2: Chain Experiment in Preschool je potekal na Ljudski univerzi Jesenice med 17. in 19. 10. 2018. Prvi dan smo se predstavili vsi sodelujoči partner- Uvodni pozdrav županje Trbovelj ge. Ja- ji (iz Hrvaške, Italije, Poljske in Slovenije). Vodja sne Gabrič projekta z Ljudske univerze Jesenice, ga. Katarina Bertoncelj, nam je predstavila načrt dela za šolsko Med tednom smo se skupaj s partnerji sodelujočih leto 2018/2019 ter finančni plan. Mentor, g. Stan- držav udeležili predavanj in spoznali slovenski šolski ko Arh, nam je predstavil idejo projekta ter nam sistem, značilnosti predšolskega otroka ter medge- na kratko opisal postopke pri izpeljavi členov eks- neracijskega sodelovanja. Opazovali in preizkušali perimenta. Na začetku smo bili vsi prestrašeni in smo člen, ki ga je izdelal gospod Stane Arh, z ime- zbegani, saj nismo vedeli, kako bo potekal celoten nom Olimpijske igre. Ga. Bertoncelj nas je razdeli- proces izdelave s skupino otrok. la v skupine, sestavljene iz različnih držav, nato pa 46 1 LTT – Learning, Training, Teaching, kar pomeni učenje, treniranje, poučevanje. Didakta smo se podali v izdelavo člena. S skupnimi močmi udeleženci mednarodnega projekta veselili ponov- smo urili naše ročne spretnosti in logično mišljenje nega snidenja. Izmenjali smo si izkušnje o delavni- ter izdelali šest novih členov. Največji izziv je bila ko- cah, členih, ki smo jih izdelali, dogodkih … Sledila je munikacija med člani, saj nekateri niso znali angle- predstavitev šolskega sistema v Italiji. Ogledali smo si ško. Tako smo uporabljali različne kretnje, gibe z ro- gostiteljevo šolo in vrtec. Končno pa smo se lahko lo- kami, orodji in materiali. Udeleženci smo se ob tem tili izdelave novega člena Happy marbles (Vesele frni- nasmejali, saj smo imeli občutek, da se igramo igro kole), ki je tekom celega tedna počasi dobival končno pantomime. Člani vseh skupin smo občutili radost obliko. Med tednom pa so nas gostitelji peljali še na in zadovoljstvo, ko se je frnikola kotalila mimo po- ogled Vesoljskega centra Fucini, na čudoviti grad Pic- stavljenih elementov in sprožila verižne reakcije: to colomini in na najboljšo pico v njihovem kraju. Sezna- je bila uspešna potrditev našega dela v tem tednu. nili so nas še s teoretičnim znanjem na temi Karakte- Elemente smo zadnji dan našega druženja povezali ristika in metode medgeneracijskega sodelovanja in drugega z drugim in občudovali verižne reakcije, ki učenja ter Igre in učenje (didaktične igre, simbolične smo jih sprožili. igre, pomen igre, povezava starši – otrok …). Da bi bilo naše delo bolj prijetno, so organizatorji Zasavske ljudske univerze poskrbeli tudi za družab- ne trenutke: obiskali smo 4. »DRITL« Virtualni Muzej Rudarstva in Miklavžev sejem v Trbovljah. Teden so nam polepšali otroci Vrtca Zagorje, ki so nas sprejeli s petjem ob spremljavi kitar. Obiskali smo tudi Ka- tapult, center za spodbujanje mladih podjetnikov, in prostore podjetja SOS šola. Prostovoljka, upoko- jenka ga. Alenka Knez (nagrajenka za življenjsko delo izbora inženirka leta 2020) nam je razkazala prostore in uporabo pripomočkov in materialov pri svojem delu v SOS šoli. Zadnji dan v mesecu marcu 2019 nas je pot pelja- la v mesto Avezzano v Italiji, na drugo LTT srečanje. Skupaj s prostovoljci smo bili v pričakovanju novih iz- kušenj, spoznanj, znanj … Prvi dan smo se z ostalimi Shakespearovo gledališče na Gdanskem Sredi oktobra 2019 smo imeli že 3. srečanje LTT. Sku- paj z Ljudsko univerzo Jesenice ter njihovi prostovoljci smo tokrat odpotovali v Gdansk na Poljsko, kjer sta nas lepo sprejeli ustanoviteljici ustanove International college, Justyna Limon in Dorota Kaniak-Szymkiewi- cz. V prostoru umetniške šole smo izdelali ter predsta- vili verižni eksperiment Na steni in na tleh. Direktorici International college sta nam razložili šolski sistem na Poljskem, potek socialnega učenja v predšolskem ob- dobju ter razlike med generacijami. V tem tednu smo si ogledali staro mestno jedro mesta Gdansk, ulico Mariačka (znano po jantarjevih izdelkih), Shakespear- jevo gledališče ter bližnje mesto Sopot. 4. srečanje smo imeli v Koprivnici na Hrvaškem. Iz vrtca Tratinčica so nam predstavili šolski sistem na Hrvaškem s poudarkom na povezovanju v predšol- skem obdobju z izobraževanjem odraslih, osnove načrtovanja dela v vrtcu in karakteristiko starejših občanov. Obiskali smo vrtec Tratinčica. Ogledali smo si njihove prostore ter si z vzgojiteljicami izme- Uspešno izdelan člen z italijanskimi pro- njali izkušnje ter primerjali sistem vrtcev. Tokratni stovoljci člen Sankanje po klancu smo izdelovali iz papirja 47 Didakta MEDNARODNO SODELOVANJE različnih debelin. Ugotavljali smo, kako lahko papir Igrali so se: oblikujemo v različna telesa (piramide, stožce) ter • s členi, ki smo jih izdelali, klančine. Pri tem smo opazili, da papir po večkratni • z odpadno embalažo od mehčalca, uporabi izgubi trdoto in obliko. • jogurtovimi lončki, • papirnatimi tulci … Sodelovanje med generacijami Pri medgeneracijskem povezovanju gre za pove- zovanje med generacijami, predvsem za medčlo- veški odnos in uresničevanje medgeneracijske solidarnosti v današnjih družbenih razmerah. Ko govorimo o sožitju generacij, imamo v mislih sožitje med mladimi, srednje starimi in starimi, vendar tudi sožitje različnih generacij med seboj. Mnogi upokojenci ne znajo na pravi način zapol- niti svojega prostega časa, ki so ga prej posvečali službi. Ljudje različno doživljajo svojo upokojitev. Izdelava člena Sankanje po klancu v Ko- privnici Delavnice Delavnice so potekale v športni igralnici vrtca po dva- krat tedensko v šolskem letu 2018/2019 in 2019/2020. Izdelava osnove za člen verižnega ekspe- V šolskem letu 2020/2021 smo delavnice žal lahko iz- rimenta vedli samo v oktobru. Prvo leto so delavnice potekale od januarja do junija. Dva člena verižnega eksperimenta sta bila narejena v 60 urah. Vključenih je bilo 22 otrok, starih od 5 do 6 let. Pri projektu sta sodelovali dve prostovoljki iz Dru- štva upokojencev Žirovnica, dva prostovoljca z Ljud- ske univerze Jesenice ter stari starši vpisanih otrok. V šolskem letu 2019/2020 pa so delavnice potekale od novembra do marca. Potekati bi morale do juni- ja, vendar smo jih zaradi karantene (virus Covid-19) predčasno zaključili. Tako nam je uspelo narediti samo dva člena. Vključenih je bilo 24 otrok. Sodelo- vali so prostovoljci, starši in stari starši. Predstavitev orodij Delavnice smo pričeli s spoznavanjem verižnih reak- cij preko različnih socialnih (Elektrika, Domine …) in Nekateri jo »vzamejo« kot neko nagrado za dolgo- gibalnih (z obročem, žogo) iger. Preko IKT tehnologi- letno delo. Drugi menijo, da z upokojitvijo začnejo je smo si ogledali različne posnetke. Otroci so na ta nekaj novega, zanimivega. Nekaj pa jih upokoji- način spoznali, kaj je verižni eksperiment. Seznanili tev doživlja kot popravni izpit za vse, kar so prej smo jih z različnimi orodji in njihovim rokovanjem zamudili ali zagrešili. Še vedno pa je veliko takih, ter različnimi materiali. Otroci so se preizkušali v ža- ki se jim po upokojitvi življenje zdi prazno in brez ganju, zabijanju, vrtanju … Vendar pa ura verižnega novih možnosti. To želimo v vrtcu z verižnim eks- eksperimenta ni potekala samo delovno, ampak so perimentom spremeniti. Stare starše poskušamo imeli otroci tudi možnost igranja. vključiti v sam proces vzgoje in jim nuditi stik s 48 Didakta svojimi vnuki na drugačen način. S tem doseže- ci. Prijavili smo kar dva člena (poimenovali smo mo povezanost, družabnost, zadovoljstvo in vese- ju Harmonija in Rekreacija pod Stolom), saj smo lje pri vseh generacijah. ponosni, da nam je uspelo s predšolskimi otroki izdelati oba člena v 60 urah. Ob prihodu v Cankarjev dom sva skupaj s prosto- voljcem člena odnesla na oder Gallusove dvorane na označeno mesto. Člen Harmonija smo morali višinsko prilagoditi predhodnemu členu. Težava se je pokazala še pri vzmeti, ker ni sprožila frni- kole za naslednjo napravo. Prostovoljec Mitja Re- sman je dobil odlično idejo za hitro rešitev. Na- mesto žaganja in lepljenja smo napravo dvignili z deščicami. Med usklajevanjem trinajstih naprav sta med množico udeležencev hodila dva sodnika, ki sta Igra z lesenimi dominami ocenjevala naprave. Ogledala sta si potek naprav ter se pogovarjala z mentorji. Prvi testni poskus smo imeli ob 15.30 uri. Zagon je potekal brez za- Naše babice in dedki s svojimi izkušnjami in razu- pletov in na koncu eksperimenta je bila postavlje- mevanjem pogosto prispevajo k vzgoji vnukov in na glasbena skrinjica, ki je zaigrala znano melodi- tako postanejo pomembni v življenju otroka. Stari jo Vse najboljše. starši prenašajo svoje izkušnje na vnuke, ti pa jim prinašajo veliko veselja in popestrijo marsikateri Popravili smo še zadnje malenkosti, postavili čle- dan. ne ter odšli na zasluženo malico. Slavna podeli- tev nagrad tekmovalcem v matematiki, fiziki in Na delavnicah so bili prisotni sodelovanje, zgledi, astronomiji se je začela ob 17. uri. Prireditev je od- pomoč, zadovoljstvo … Naj opišem samo en pri- prla mlada dijakinja, pianistka s Konservatorija za mer: Eden izmed starih staršev nam je prinesel še glasbo in balet Ljubljana. Ogledali smo si kratek staro orodje, s katerim so včasih vrtali v les. Otroci film o DMFA Slovenija. so se preizkusili tudi v tem. Ugotovili so, da je mo- dernejši način vrtanja lažji, saj samo z držanjem Sledila je uradna predstavitev verižnega eksperi- prsta na stikalu izvrtajo luknjo. Dedek je otrokom menta. Mentorji in otroci smo stopili vsak za svoj pripovedoval, kako so oni uporabljali orodje pri člen ter preverili še zadnje malenkosti za zagon gradnji in izdelavi različnih izdelkov. Otroci so z naprave. Potek dogajanja so snemali ter video zanimanjem poslušali in spraševali ter hoteli izve- predvajali na velikem platnu, da so ga lahko spre- deti čim več. mljali tudi gledalci v dvorani. Vsi sodelujoči smo stopili pred naprave, se priklonili ter se vrnili na Verižni eksperiment v Cankarjevem domu sedeže v dvorani. Soočili so nas še s potekom te- V mesecu maju smo se prijavili na tekmovanje lefonskega glasovanja. Sledila je podelitev nagrad Verižni eksperiment v sklopu prireditve Bistroumi za matematična tekmovanja za osnovne šole in 2019, ki ga organizira DMFA (Društvo matemati- kristalni Kenguru (najvišji seštevek točk v vseh de- kov, fizikov in astronomov Slovenije) ob 70. letni- vetih letih šolanja). Prireditev DMFA v Cankarjevem domu, kjer smo predstavljali dva člena verižnega eksperimenta 49 Didakta MEDNARODNO SODELOVANJE Na koncu pa je bila na vrsti še podelitev nagrad Nato eden izmed otrok pogleda skozi okno in občinstva in strokovne komisije za verižni ekspe- opazi ujetega mucka na drevesu. Otroci tečejo k riment. Enakovredne nagrade so prejele napra- oknu in z navdušenjem opazujejo gasilsko vozi- ve Reciklirani Urban (ki so jo zasnovali in zgradili lo, ki se je ravnokar pripeljalo na šolsko dvorišče. učenci OŠ dr. Franceta Prešerna iz Ribnice), Vodni Otroci in vzgojiteljica se zberejo na dvorišču in krog (ekipe OŠ Prežihovega Voranca z Jesenic) in gledajo reševanje mucka. Otroci so navdušeni naprava Pozor, gradbišče (delo ekipe učencev OŠ in radovedni, zato gasilca razkažeta gasilski avto Loka v Črnomlju). Nagrado občinstva je prejela in pripomočke. Otroci z vzgojiteljico spoznavajo naprava Astronomius, ki so si jo izmislili in ude- različne naravne elemente in materiale, spozna- janjili učenci OŠ dr. Josipa Plemlja z Bleda. Po- jo moč oblik, osnove fizike in tehnične spretno- sebno pohvalo strokovne komisije je prejela naša sti, kar jim da dodaten zagon za pridobivanje naprava Rekreacija pod Stolom, ki smo jo sestavili novih znanj. Zaradi lastnega interesa začnejo vzgojiteljici Eva Razinger in Vanja Bračko Božič »prebirati« strokovne knjige v knjižnici. Nato sle- ter otroci iz predšolskih skupin. Pri gradnji pa so di načrtovanje samega verižnega eksperimenta, pomagali še starši, stari starši in drugi prostovoljci učenje in raziskovanje. K sodelovanju so povabili iz Vrtca pri OŠ Žirovnica. tudi dedke in babice. Pomemben del je izdelo- vanje samega verižnega člena, kjer se vsak otrok Posnetek verižnega eksperimenta Bistroumi lahko preizkusi v ročnih spretnostih in spoznava 2019 si lahko pogledate na strani YouTube: https:// osnovna orodja. Seveda pa ne smemo izpustiti www.youtube.com/watch?v=yjwxJVtCUVo tudi bolj umetniških izražanj, kot so risanje, slika- nje, kolaž itd. Na mizi v igralnici otroci že narejeni Snemanje filma verižni eksperiment predstavijo drugim otrokom V zadnjih dneh maja 2021 smo s snemalno ekipo in staršem. Otroci med seboj povežejo člene, ki Tjaše snemali kratek film z naslovom Verižna reak- so jih naredili. Zadnji prizor se dogaja na lep son- cija z gasilci, ki je objavljen na YouTube-u: https:// čen dan na travniku. Kamera se oddalji in nas www.youtube.com/watch?v=Xc68kW-BqDM popelje skozi okvir, ki je pravzaprav slika v foto albumu. Kader se oddaljuje in razkrije dedka in vnuka, ki mu kaže foto album iz svojega otroštva. Na ta način pokažemo, da je šla ideja verižnega eksperimenta iz generacije v generacijo in se na- daljuje v prihodnost. Zaključek Iz naših aktivnosti v okviru Erasmus+ se lahko vsi nekaj naučimo. Po pogovorih s starimi starši sem prejela pozitivna mnenja. Spodbujajo k nadaljeva- nju projektov in dejavnosti. Tudi sami si želijo biti vključeni v dejavnosti, saj se, kot pravijo, ponovno pomladijo, obujajo svoje otroštvo, se povezujejo in spoznavajo svoje vnuke. Ob takih dejavnostih se počutijo »žive«. Veliko jim pomeni druženje z mladimi, saj tako ostajajo v stiku s svetom in pri tem včasih spoznajo, kaj vse še zmorejo in lahko dosežejo. Stari starši tudi priznavajo, da se z otroki premalo družijo ter to pogrešajo. Hkrati pa tudi ne Snemanje kadra pred vrtcem OŠ Žirovnica vedo, kako jim priti naproti, saj se jim zdi, da so- dobni otroci raje posežejo po elektronskih napra- vah (tablicah, pametnih telefonih, računalnikih), Snemanje je potekalo na različnih lokacijah (Vrtec kot da bi stopili do sočloveka ter ohranjali stike. pri OŠ Žirovnica, Radovljica, Lesce). Pri snemanju je poleg snemalne ekipe sodelovalo šest otrok, pro- Dejavnosti, ki jih izvajamo v vrtcu, pomagajo reši- stovoljci ter mentorici verižnega eksperimenta. S ti zgoraj opisane probleme. Tako starim staršem filmom (zgodbo) smo želeli pokazati celotni potek kot otrokom pokažemo, kako se lahko ponovno izdelave člena verižnega eksperimenta (od ideje povežejo med seboj ter ohranjajo stike. S temi de- do izvedbe) ter medgeneracijsko sodelovanje. javnostmi se kvaliteta življenja lahko spremeni pri vseh generacijah. Zgodba se začne v razredu, kjer so otroci že mal- ce naveličani in razigrani. Vzgojiteljica razmišlja Na koncu pa še pregovor, ki naj velja za vse ge- o tem, kako v otrocih vzbuditi interes za učenje. neracije: Kar ti v glavi ostane, ti nihče ne vzame. 50 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Mnenja likovnih pedagogov o delu na daljavo doc. dr. Janja Batič, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, in Primož Krašna, prof. lik. um, Zavod RS za šolstvo Epidemija koronavirusa (SARS-CoV-2) je globoko posegla v ustaljene načine poučevanja likovne umetnosti v osnovni šoli. Delo v živo so zamenjale drugačne oblike poučevanja kot npr. sinhrono in asinhrono poučevanje. V članku so predstavljeni rezultati ankete, s pomočjo katere smo sredi drugega vala epidemije poskušali pridobiti mnenja likovnih pedagogov o poteku izvajanja predmeta likovne umetnosti v času poučevanja na daljavo. Odgovore učiteljev smo obdelali kvalitativno in združili v tri večje kategorije: primeri do- brih praks poučevanja na daljavo, slabosti in omejitve pri poučevanju na daljavo, predlogi učiteljev za boljše poučevanje na daljavo. Ključne besede: likovna umetnost, osnovna šola, Nekatere raziskave na področju poučevanja likov- likovni pedagogi, delo na daljavo, epidemija koro- ne umetnosti na daljavo so pokazale na naslednje navirusa (SARS-CoV-2) težave študentov, in sicer: pomanjkanje izkušenj z delom na daljavo, nepoznavanje aplikacij, teh- 1 Uvod nične težave, negotovost glede naloge, ki naj bi jo Poučevanje likovne umetnosti na daljavo je ko- naredili, in pomanjkanje interesa za delo (Dilmaç renito poseglo v način izvajanja pouka likovne 2020). Likovno izražanje študentov je bilo okrnje- umetnosti v osnovni šoli. Učna ura (samostojna no tudi zaradi tesnobnosti, ki se je pojavila med ali blok ura) je artikulirana tako, da vsebuje uvo- študenti kot posledica epidemije (prav tam). Če- dni del (uvodna motivacija, pogovor o likovni na- prav se je omenjena raziskava ukvarjala s študenti logi, napoved cilja in meril za delo), osrednji del in ne učenci, lahko prepoznamo nekatere vzpo- (praktično likovno izražanje učencev ob individu- rednice, ki so del skupne izkušnje dela na daljavo alnem svetovanju učitelja) in zaključni del (ogled (tehnične težave, negotovost, pomanjkanje inte- izdelkov in likovno vrednotenje). Posamezne ele- resa). Pri samem poučevanju likovne umetnosti mente učne ure so učitelji prilagodili za delo na se pojavijo tudi problemi, ki so vezani na določe- daljavo tako, da so uporabili različne načine pou- no likovno področje. Nekatere likovne naloge v čevanja na daljavo. osnovni šoli (npr. animacija, digitalna fotografija) so mnogo lažje izvedljive na daljavo kot druge Dva najpogostejša načina sta asinhrono in sinhro- (npr. linorez, suha igla). Pri video in digitalnih po- no poučevanje (Kim 2020): dročjih, ki temeljijo na delu na zaslonu, je prehod na videokonferenčni sistem mnogo lažji kot pri • Asinhrono poučevanje. Učenec sam določi kiparstvu ali slikanju (Kini-Singh 2020). čas, ko bo delal na računalniku. Uči se v svojem ritmu. Komunikacija med učiteljem in učence Problem poučevanja likovne umetnosti na dalja- poteka s pomočjo oddanih nalog in povra- vo je tudi odsotnost stika v živo v vseh fazah učne tnih informacij. Učitelji in učenci uporablja- ure. Predvsem ne gre pozabiti, da je odsotnost jo različna orodja kot npr. elektronsko pošto, živega stika zelo očitna pri praktičnem likovnem dokumente Google in spletne učilnice. Učitelj izražanju učencev. Gre za etapo učne ure, ki je je moderator, ki vzpostavi prostor za diskusijo morda na prvi pogled laiku videti kot najlažje iz- (npr. oblikuje spletno učilnico). vedljiva na daljavo, saj učenci v tej fazi običajno samostojno izdelujejo likovni izdelek. Vendar je • Sinhrono poučevanje poteka tako, da so vsi vloga likovnega pedagoga v tej fazi nenadome- udeleženci (učitelj in učenci) sočasno na raču- stljiva. Učitelj med likovnim izražanjem učencem nalniku. Omogočena je interakcija iz oči v oči svetuje, jih spodbuja, usmerja s pomočjo posre- in pogovor v skupini. Najpogostejši videokon- dnih navodil (individualni pogovor, postavljanje ferenčni sistemi so Zoom, Microsoft Teams, vprašanj, ki učenca usmerijo v iskanje originalnih Google Hangout itd. Učitelj je v neposredni likovnih rešitev, tehnična pomoč pri zahtevnej- interakciji z učenci. ših likovnih tehnikah). V tej fazi ima pomembno 51 Didakta ŠOLSKA TEORIJA vlogo tudi neverbalna komunikacija med učite- V povprečju se je vsak teden srečanj udeležilo 60 ljem in učencem (nasmeh, prikimavanje ipd.), ki do 80 učiteljev. Pri predstavitvah primerov dobre pomembno vpliva na motiviranost učencev za prakse je aktivno svoje delo predstavilo 12 učite- delo. Pri poučevanju na daljavo je težje oz. skoraj ljev. nemogoče opaziti subtilne neverbalne znake, ki razkrivajo, kaj učenci čutijo, razmišljajo in kako se V šolskem letu 2019/20 so bili izvedeni štirje sple- spopadajo s težavami (MacMahon 2020). tni seminarji z naslednjimi naslovi: - Vzpostavitev spletne skupnosti pri LUM, Podpora učiteljem likovne umetnosti pri pou- - Ustvari virtualno galerijo likovnih del, čevanju na daljavo - Arnesove spletne učilnice in izobraževanje na Učenje likovne umetnosti na daljavo od učiteljev daljavo, zahteva dodatna znanja in veščine ter odpira nove - Spoznajmo orodje za oblikovanje Canva. probleme, s katerimi se učitelji v času svojega iz- obraževanja in strokovnega izpopolnjevanja pred V povprečju se je vsakega spletnega seminarja epidemijo niso srečali. V okviru dejavnosti Zavo- udeležilo 70 učiteljev. V času od 1. aprila do 24. da RS za šolstvo so svetovalci za področje likov- junija so učitelji v Sodelovalnico naložili 130 gra- ne umetnosti ob začetku prvega vala epidemije div (učne priprave, video gradivo ipd.) v podporo koronavirusa (SARS-CoV-2) pripravili skupni do- ostalim učiteljem likovne umetnosti pri načrtova- kument z naborom orodij in gradiv za izobraževa- nju in izvedbi poučevanja na daljavo. Sodeloval- nje na daljavo. Dokument je bil v mesecu marcu nica je učiteljem omogočila tudi izmenjavo izku- 2020 posredovan učiteljem likovne umetnosti v šenj in podporo v obliki foruma. osnovni in srednji šoli ter objavljen v spletni učil- nici ZRSŠ, ki se imenuje Sodelovalnica. Svetoval- V šolskem letu 2020/21 sta bili do januarja 2021 ci za področje likovne umetnosti so organizirali izvedeni še dve srečanji aktiva učiteljev likovne tedenska videokonferenčna srečanja za učitelje umetnosti. Naslov prvega srečanja je bil Drugi val likovne umetnosti, ki so bila namenjena podpori epidemije Covid, izboljšave in nadgradnja učenja poučevanja na daljavo, izmenjavi dobrih praks in in poučevanja na daljavo pri likovni umetnosti. medsebojnemu sodelovanju. Med 1. aprilom 2020 Drugo srečanje z naslovom Skupnost kot prilo- in 10. junijem 2020 je bilo izvedenih 17 videokon- žnost za razvoj likovne umetnosti v šoli je bilo iz- ferenčnih srečanj, in sicer: vedeno v začetku januarja 2021. - 9 srečanj za učitelje likovne umetnosti območ- nih enot Ljubljana, Kranj, Koper, Nova Gorica 2 Metodologija in Novo mesto, V mesecu januarju 2021 smo izvedli anketiranje - 8 srečanj za učitelje likovne umetnosti območ- likovnih pedagogov, saj smo želeli pridobiti nji- nih enot Maribor, Murska Sobota, Celje in Slo- hova stališča o tem, kako je potekalo izvajanje venj Gradec. predmeta likovna umetnost v času poučevanja 52 Didakta na daljavo. V obdobju drugega vala epidemije načina poučevanja. V prvem valu so prevladovala koronavirusa (SARS-CoV-2) je pouk v osnovni šoli samo pisna navodila, v drugem so učitelji začeli izva- od 19. oktobra 2020 do 15. februarja 2021 potekal jati tudi redna srečanja preko videokonferenc, kar se na daljavo (izjema so učenci od prvega do petega je izkazalo kot zelo pozitivno. razreda, ki so prvi teden zaprtja še imeli pouk v živo, in učenci prve triade, ki so pričeli s poukom Primer 1: »Pisno gradivo predhodno dobijo na mail v živo 9. februarja). Ugotovimo lahko, da je v ra- ali v spletno učilnico, dodatna razlaga ob slikov- zredih, kjer običajno poučujejo likovni pedagogi, nih primerih preko videokonferenčnega okolja poučevanje likovne umetnosti potekalo skoraj šti- omogoča učencem nekakšen vizualno-slušen stik ri mesece na daljavo. z učiteljem. Učenci mu lahko zastavijo konkretna vprašanja v zvezi s teorijo, likovno nalogo, praktič- Spletni vprašalnik smo v januarju 2021 poslali na nim delom in vrednotenjem izdelkov. Včasih za- 417 elektronskih naslovov učiteljev likovne ume- stavijo taka vprašanja, ki lahko zelo pomagajo pri tnosti na osnovni šoli. Anketiranje je bilo anoni- razumevanju tudi vsem ostalim učencev, saj na to mno in prostovoljno. Na anketo se je odzvalo 182 sama kot učiteljica morda nisem niti pomislila, da učiteljev, ki pa niso v celoti izpolnili ankete. Prvi bi lahko bilo težko razumljivo.« del ankete, ki je vseboval Likartovo lestvico stališč, je izpolnilo 119 učiteljev, drugi del ankete, ki je vse- Demonstracija likovne tehnike boval odprto vprašanje, je izpolnilo 80 učiteljev. Kot primer dobre prakse se je pojavila demonstracija V nadaljevanju bomo predstavili rezultate kvali- likovne tehnike preko videokonference (sinhrono) in tativne analize podatkov, pridobljenih z odprtim snemanje demonstracij likovnih tehnik (asinhrono). vprašanjem. Primer 2: »Svoja gradiva v ppt-u sem posnela z 3 Rezultati in interpretacija zvokom, prav tako sem nekaj postopkov likovnih Odgovore učiteljev smo razvrstili v več kategorij, tehnik posnela tudi sama in prenesla na arnes in sicer: video. Če pa sem ugotovila, da se na youtubu že • primeri dobrih praks poučevanja na daljavo, nahaja kakšen potek likovne tehnike, sem upo- • slabosti in omejitve pri poučevanju na daljavo, rabila tega.« • predlogi učiteljev za boljše poučevanje na da- ljavo. Novi načini likovnega izražanja in razstavljanja likovnih del 3.1 Primeri dobrih praks pri poučevanju likovne Učitelji so navajali različne nove načine izražanja, umetnosti na daljavo ki so jih učencem predstavili v času poučevanja na daljavo, in sicer Sculptris za 3D modeliranje, Gimp Kombiniranje sinhronega in asinhronega načina za oblikovanje fotomontaž itd., Minecraft za naloge poučevanja s področja arhitekturnega oblikovanja. Med novimi Kot primer dobre prakse se je v odgovorih učiteljev načini razstavljanja likovnih del so izpostavili sple- pojavilo kombiniranje sinhronega in asinhronega tne galerije (ArtSteps in Padlet). 53 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Primer 3: »Veliko smo ustvarjali v sculptris-u, urejali tehnike – linorez, suha igla ...), zato so otroci na fotografije in izdelovali fotomontaže v gimp-u, de- likovnem področju prikrajšani za celovitost, bo- lali različne animacije, montirali videe ...« gastvo in nenazadnje bistvo tega predmeta.« Ob novih načinih likovnega izražanja učitelji izposta- Učitelji so v zvezi z omejitvami po posameznih li- vljajo tudi obstoječe načine, ki pa so se izkazali kot zelo kovnih področjih omenjali tudi probleme z likov- primerni za delo od doma, in sicer spada v to skupino nim materialom in pripomočki. Skupno nabavlja- izvedba nalog arhitekturnega oblikovanja. Učenci nje materiala, ki je prepoznano kot velika prednost imajo po mnenju nekaterih učiteljev doma na voljo pri delu v učilnici, se je izkazalo kot problem pri več različnega materiala in tudi več časa za izvedbo. delu na daljavo. Učenci so imeli ves likovni material v šoli in ob prehodu na pouk na daljavo so se poja- Primer 4: »Arhitekturno oblikovanje je zagotovo vile težave z materialom. Hkrati pa so imeli učenci naloga, ki jo učenci lažje izvedejo doma, v različnih zelo različne materialne pogoje za delo od doma. materialih, ki jih imajo na voljo (kocke, lego, odpa- dna embalaža, les, rezanje, zgibanje, lepljenje, spa- Primer 8: »Učenci nimajo na razpolago niti janje z različnimi elementi).« osnovnih likovnih materialov, pripomočkov in podlag, kaj šele raznovrstnih, saj jih nabavljamo Vrednotenje izdelkov preko šole. Zaenkrat poskušam z alternativami, Primer dobre prakse pri vrednotenju izdelkov je iz- a dolgoročno to vsekakor ni rešitev.« vedba skupinskega vrednotenja s pomočjo video- konference (sinhrono). Učence lahko skupni ogled Preoblikovanje likovnih nalog v naloge, primerne in vrednotenje izdelkov dodatno motivira in spod- za delo na daljavo, je omejeno s samo naravo po- budi k bolj zavzetemu likovnemu izražanju. dročja in dostopnostjo likovnih materialov in pri- pomočkov. Ob tem pa se pojavijo še druge večje Primer 5: »Prednost videokonferenc je v tem, da spremembe načrtovanih nalog. Kompleksne na- imamo likovno vrednotenje izdelkov in da učenci loge so razdrobljene na krajše naloge, ki jih učenci vidijo, kako so ustvarjali ostali učenci. Veseli me, da zmorejo izpeljati v domačem okolju brez sprotne se veliko učencev odloči, da bi svojo nalogo še iz- vzpodbude učitelja. To pa ima določene slabosti. boljšali, popravili.« Primer 9: »Obseg in zahtevnost nalog v primer- Sodelovanje z drugimi učitelji ljivosti z delom v razredu: naloge so popolnoma Nekateri učitelji poročajo, da so se v času dela na drugače zastavljene, krajše, manj zahtevne, razde- daljavo še bolj povezali z drugimi likovnimi pedago- ljene so v manj korakov. Zaradi tega se izgubi tudi gi. Sodelovanje likovnih pedagogov je znotraj ene pravo likovno prakticiranje. V ospredju je bolj sama šole praktično nemogoče, saj običajno na eni šoli izvedba po zahtevanih pravilih. Naloge, ki so dalj poučuje samo en likovni pedagog (včasih en likov- trajajoče (zaradi jasnosti in zahtevnosti razdeljene ni pedagog poučuje na dveh ali celo treh šolah). V v manjše korake), pa izgubijo smisel in rdečo nit.« času dela na daljavo se je pojavila dodatna potreba po izmenjavi izkušenj. Kakovost in avtorstvo likovnih izdelkov Pri delu na daljavo se v sami artikulaciji učne ure Primer 6: »Dobra medsebojna povezanost in izme- največji primanjkljaj kaže v odsotnosti individu- njava gradiv v likovni sodelovalnici in na fb profilu alnega svetovanja učencem med samim prak- likovna umetnost v šoli. Zelo dragocena podpora in tičnim izražanjem. Učitelji s posrednimi navodili, redna skupna srečanja oz. aktivi likovnih pedago- namigi, vprašanji in komentarji usmerjajo učence gov v okviru zavoda za šolstvo /…/.« in jih s tem tudi spodbujajo za iskanje izvirnih re- šitev. Posebnega pomena v tej fazi je nebesedna 3.2. Slabosti in omejitve pri poučevanju likovne komunikacija, saj lahko učitelj že s pogledom, umetnosti na daljavo nasmehom itd. učenca spodbudi in mu nudi potrditev, ki jo učenec v fazi likovnega izražanja Omejitve likovnih področij potrebuje. Pri delu na daljavo je mogoče izvesti Učitelji so poročali, da obstajajo velike razlike pri vmesne korekture, ki ne morejo nadomestiti pri- posameznih likovnih področjih. Večkrat je ome- sotnosti učitelja skozi ves proces likovnega izraža- njena grafika kot primer področja, ki ima največ nja. Vse to se kaže tudi na likovnih izdelkih. omejitev za delo na daljavo. Primer 10: »Ugotavljam, da je odzivnosti učencev Primer 7: »Nekatere tehnike, ki smo jih na dolo- iz tedna v teden vedno manj, če izdelki niso za čenih lik. področjih v šoli lahko izvajali, pri izobra- oceno. Vedno več je šablonskih likovnih rešitev in ževanju na daljavo niso izvedljive (npr. grafične na hitro narejenih likovnih izdelkov.« 54 Didakta Prav tako se je pojavil problem avtorstva likovnih Primer 13: »Težava so še vedno učenci, ki so neod- izdelkov. zivni kljub sodelovanju s šolsko svetovalno služ- bo in starši. Ampak to so učenci, ki so neodzivni Primer 11: »Pojavlja se tudi problem, da ne more- pri več predmetih, ne le pri likovnem pouku.« mo zagotovo vedeti, ali je izdelek res naredil uče- nec sam ali ga je celo v celoti naredil nekdo drug. Učiteljeva dodatna obremenjenost Sicer poznamo zmožnosti učencev, vendar tega, Učitelji so poročali o dodatnih obremenitvah, ki da izdelek ni njegov, ne moremo dokazati.« jih je prineslo poučevanje na daljavo. Prva zelo velika dodatna obremenitev je pripravljanje gra- Odsotnost živega stika z učenci div, snemanje razlag in demonstracij, pripravlja- Odsotnost živega stika je eden od največjih pro- nje pisnih navodil, prilagajanje likovnih nalog ipd. blemov poučevanja likovne umetnosti na daljavo. Iz poročil učiteljev je razbrati, da odsotnost živega Primer 14: »Priprava video posnetkov, iskanje stika ni samo problem za učence, ampak je to ve- primernih spletnih strani, sestavljanje kvizov, lik izziv tudi za učitelje. opisovanje slik in iskanje novih rešitev za pouk na daljavo je meni vzel neprimerljivo več časa, Primer 12: »Noben super računalnik ne more na- kot ga imamo učitelji na voljo za eno pedagoško domestiti konkretnega in osebnega stika z učen- uro.« cem! Učiteljica sem postala zato, ker uživam v delu z mladimi, ker me tudi njihova prisotnost Druga dodatna obremenitev je pisanje povratnih bogati. Uživam v tem, ko jim lahko dam nekaj informacij. S pisnimi povratnimi informacijami za življenje – v učilnici, kjer imajo mojo pomoč in so učitelji v razredih, kjer ni bilo skupinskega navdih takoj na razpolago.« vrednotenja izdelkov preko videokonferenčnega sistema, poskušali nadomestiti likovno vredno- Odsotnost živega stika pomembno vpliva na mo- tenje. Učenec na tak način pridobi informacijo o tiviranost in odzivnost učencev. Učitelji poročajo svojem delu oz. o tem, kako se je približal zasta- o deležu učencev, ki ne berejo pisnih povratnih vljenim merilom. Hkrati pa v tem primeru ne gre informacij ali pa redko dopolnijo izdelek v skladu za dialog med učiteljem in učencem, za pogovor s povratnimi informacijami. med učenci v skupini, za skupno iskanje novih 55 Didakta ŠOLSKA TEORIJA rešitev in oblikovanje novih spoznanj. Učitelji so spadajo zagotovo med angažirane in prizadevne poročali o še eni veliki slabosti pisanja povratnih učitelje. S svojimi zapisi so osvetlili lastno likovno informacij, in sicer o zamudnosti tega ravnanja. pedagoško prakso in izkušnje s poučevanjem li- kovne umetnosti na daljavo v času epidemije. Iz Primer 15: »Ker poučujem več kot 400 učencev – 18 zapisov je mogoče razbrati veliko stopnjo anga- razredov in skupin, je potrebno veliko časa, da jim žiranosti za to, da bi pouk likovne umetnosti po- napišem povratne informacije o delu in napredku.« tekal čim bolj kvalitetno, tudi kadar je izveden na daljavo, ter zaskrbljenost za predmet v primeru 3.3 Predlogi učiteljev za boljše poučevanje na dolgotrajnega poučevanja na daljavo. Učitelji so daljavo v svojih zapisih razmišljali tudi o tem, kaj je smi- Ob očitnih omejitvah poučevanja likovne ume- sel in namen predmeta likovne umetnosti in ka- tnosti na daljavo pa učitelji poročajo tudi o tem, kšen naj bi bil sodobni pouk likovne umetnosti v kaj bi potrebovali za lažje delo na daljavo. osnovni šoli. En del odgovorov se nanaša na tehnični vidik pouče- Ob koncu lahko izpostavimo še, da pridobljeni vanja na daljavo (boljša IKT oprema, dodatna kame- podatki s pomočjo anketiranja, predvsem pa in- ra, boljša internetna povezava, službeni računalnik za formacije, pridobljene v razgovorih z učitelji na delo od doma, tehnična pomoč računalničarja). srečanjih in aktivih, nakazujejo potrebo po sode- lovanju in izmenjavi izkušenj. Ena od možnosti v Primer 16: »Od opreme sem začela pogreša- podporo spoznavanju in sodelovanju je ustvar- ti "drugo kamero" za izvajanje demonstracije v janje priložnosti (npr. Teden umetnosti v šoli in živo. Torej, med zoom konferenco deliš zaslon in vrtcu v organizaciji ZRSŠ) in zagotavljanje pod- na zaslonu je pogled od te druge kamere, kame- pornega okolja (npr. Sodelovalnica v organizaciji ra pač snema roke, list, material in kaj delaš.« ZRSŠ in Facebook skupina Likovna umetnost v šoli kot neformalna oblika sodelovanja v organi- Drugi del pa se nanaša na vsebinski vidik (nabor zaciji angažiranih likovnih pedagogov). posnetih demonstracij likovnih tehnik, kakovostni dokumentarni filmi, nasveti za ocenjevanje ipd.). Literatura Primer 17: »Super bi bil nek skupni nabor posnetih Dilmaç, S. (2020): Students' Opinions about the Distance Education demonstracij likovnih tehnik, primernih za delo to Art and Design Courses in the Pandemic Process. World Journal of Education, št. 3: str. 113–126. od doma, ki bi jih lahko vstavili v video navodila. Kim, J. (2020): Learning and Teaching Online During Covid-19: Expe- To bi precej olajšalo priprave in skrajšalo čas.« riences of Student Teachers in an Early Childhood Education Prac- ticum. IJEC št. 52: 145–158. Kini-Singh, A. (2020): Art Education in the Time of a Pandemic. Ben- 4 Sklep galuru: Srishti Manipal Institute of Art, Design & Technology http://www.unboundjournal.in/wp-content/uploads/2020/08/Ami- Potrebno je poudariti, da rezultatov naše raziska- ta_Kini-Singh_03_Critiques.pdf (pridobljeno 5. 5. 2021). ve ne moremo posploševati. Likovni pedagogi, ki MacMahon, S. (2020): Human connection and learning: understan- ding and reflecting on the power of the social dimension for lear- so svoj čas namenili za sodelovanje v anketiranju, ning. Contemporary Issues in Education, št.1: 15–23. 56 Didakta Vpliv zaslonskih tehnologij na učenje in šolsko delo Ana Vogrin, profesorica sociologije in pedagogike, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor Porast in vsakodnevna uporaba novodobnih tehnologij in spleta med otroki in mladostniki med drugim vse bolj odpirata tudi vprašanja, povezana s problematično ali škodljivo (upo)rabo le-teh. Strokovnjaki z različnih področij opažajo in opozarjajo na celo vrsto negativnih stranskih učinkov, ki jih prinaša digitalna informacijska tehnologija. Slednje je še posebej pomembno za šolski prostor, saj se s posledicami prekomerne rabe zaslonov na učenje in šolsko delo dnevno srečujemo tudi v šolski svetovalni službi. Namen pričujočega prispevka je pregledno predstaviti spoznanja različnih strokovnjakov in osvetliti ter opozoriti na škodljive posledice, ki jih (lahko) ima raba zaslonskih tehnologij na kognitivni razvoj otrok in mladostnikov in posledično na učenje in šolsko delo. Ključne besede: zaslonski mediji, kognitivni ra- cija in osamljenost v družabnih stikih ter zasvoje- zvoj, učenje, šolsko delo nost –, ki jih lahko ima prekomerna raba zaslon- ske tehnologije pri generacijah, ki odraščajo ob UVOD računalnikih, tablicah in pametnih telefonih. Novodobne digitalne tehnologije in svetovni splet vedno bolj postajajo del našega vsakdanji- Na problematiko škodljive uporabe zaslonske ka in posegajo na vsa področja našega življenja. tehnologije sem postala pozorna ob vodenju Otroci se zadnji dve desetletji rojevajo v tehnolo- delavnic učenja v prvih letnikih srednješolskega ško povsem drugače urejeno okolje, kot s(m)o ga izobraževanja, kjer so dijaki in dijakinje izposta- poznale generacije pred njimi. Od rojstva dalje so vljali, da jim največji izziv oz. težavo pri učenju in potopljeni v digitalni svet. Starši pogosto že do- šolskem delu predstavlja, kako »odložiti« pametni jenčke posadijo pred televizor ali tablični raču- telefon. To se je večini dijakov in dijakinj zdelo ne- nalnik ter z navdušenjem opazujejo svoje malč- izvedljivo, kljub lastnemu zavedanju, da naprava ke, kako s prstki drsijo po zaslonu, si sami izbirajo negativno vpliva na njihovo delo. Poročali so tudi televizijske programe ali si na YouTube-u samo- o težavah s koncentracijo, upadom pozornosti in stojno predvajajo posnetke in igrajo igrice – in vse težavo pri pomnjenju snovi. S podobnimi učnimi to tudi po več ur na dan (Spitzer 2021). Povprečna težavami in ostalimi posledicami prekomerne starost, pri kateri malčki začnejo uporabljati di- rabe digitalne tehnologije dijakov in dijakinj sem gitalne medije, se je v preteklih letih dramatično se kot svetovalna delavka srečevala tudi pri indivi- znižala, medtem ko se je čas, ki ga vsakodnevno dualnih obravnavah. preživijo s temi mediji, na drugi strani prav tako dramatično podaljšal. Pregled različne strokovne literature domačih in tujih avtorjev s področja novodobnih tehnologij Po nekaterih podatkih otroci in mladostniki preži- in posledic prekomerne uporabe le-teh na mi- vijo z digitalnimi mediji več časa kakor v šoli1 (Spi- šljenje, čustvovanje in delovanje mladostnikov tzer 2016). Številni strokovnjaki z različnih področij mi je dal širši vpogled v učne in duševne težave (Maté in Neufeld 2019, Palmer 2007, Taylor 2015, dijakov in dijakinj, s katerimi sem sodelovala. V Spitzer 2016 idr.) opažajo in opozarjajo na nega- prispevku tako pregledno predstavim spoznanja tivne posledice – motnje v koncentraciji, pomanj- o škodljivih posledicah prekomerne uporabe di- kanje pozornosti, govorne in učne motnje, stres, gitalne informacijske tehnologije na kognitivni anksiozna in depresivna stanja, upad zmožnosti razvoj otrok in mladostnikov ter posledično na empatije in vse večjo nagnjenost k nasilju, izola- učenje in šolsko delo. 1 Po rezultatih reprezentativne študije, opravljene februarja in marca 2015 v ZDA z 2658 udeleženci, starimi od 8 do 18 let, so otroci med 8. in 12. letom zaslonske medije uporabljali povprečno 6 ur, mladostniki med 13. in 18. letom pa kar 9 ur na dan (Spitzer 2021, 14)! Raziskava fundacije Kaiser je pokazala, da je povprečna dnevna uporaba medijev med mladostniki v starosti od 8 do 18 let 7:38 ur, izključujoč čas, ki ga porabijo za šolsko delo na računalniku. V starostni skupini od 8 do 10 let je bila povprečna dnevna uporaba televizije 3:41 ure. Pri tistih mladostnikih, ki imajo televizijo v svoji sobi (71 %), je bila zabeležena dnevno enourna večja uporaba televizije kot pri ostalih (Rideout in drugi 2010). Pri tem velja opozoriti, da je raziskava iz leta 2010 in da se danes televiziji in računalniku pridružuje še pametni telefon. Podatki raziskave iz leta 2019 (The Common Sense Census: Media Use by Tweens and Teens 2019) kažejo, da otroci in mladostniki samo pred zaslonom telefona preživijo v povprečju 5 do 6 ur na dan, v ZDA je bilo povprečje leta 2019 7 ur in 22 minut. 57 Didakta ŠOLSKA TEORIJA POLOŽAJ MLADIH V SODOBNI DRUŽBI dostopno, poteka kar v okolju mladostniških sob. Za lažje razumevanje problematike je za začetek Je bolj interaktivno in navidezno bolj pod nadzo- potrebno razumeti svet, v katerega so rojeni in v rom mladostnikov, kot je bilo katero koli okolje za katerem odraščajo današnji otroci in mladostni- otroke in mladostnike doslej« (Ule 2008, 197). ki. Sodobni izzivi digitalizacije in hitrega tehnolo- škega napredka, individualizma, globalizacije ter Digitalni mediji postajajo socialno okolje vseh multikulturnosti hote ali nehote vplivajo na od- generacij, toda mladostnikom predstavljajo še raščajoče generacije. Identiteta posameznika se posebej pomembno socializacijsko okolje. Mladi namreč oblikuje v interakciji z njegovim okoljem, dandanes ne uporabljajo moderne tehnologije, zato je prav, da se vprašamo, kako je v današnjem ampak živijo z njo. Kristovič omeni, da je ta prav- svetu biti otrok oz. mladostnik s pametnim tele- zaprav »del njih in njihove identitete« (Kristovič fonom v roki? Kako drugačen je njihov svet – svet 2019). Fenomen današnjega virtualnega sveta so zaslonov in virtualne realnosti? nedvomno socialna omrežja, ki so mladostnike med vsemi generacijami najbolj omrežila. Današnje otroke in mladostnike pametne naprave spremljajo malodane od rojstva, in to dobesedno. Socialna ali družabna omrežja jim omogočajo, da Rojeni so v digitalni svet in kulturo in za razliko od so »nenehno povezani s svojimi prijatelji, znanci nas, starejših generacij, časa pred zaslonskimi teh- in neznanci, da objavljajo dogodke iz svojega ži- nologijami ne poznajo. Novodobne tehnologije so vljenja, svoje ideje, misli, fotografske utrinke, de- jim blizu, same po sebi umevne; čudno bi jim bilo, lijo izkušnje, vzpostavljajo nove prijateljske vezi in če jih ne bi bilo. Zato se je zanje leta 1996 uveljavil vzdržujejo stare, da so informirani o vseh stvareh, izraz digitalni staroselci (digital native), ki ga je leta ki jih zanimajo, da lahko posežejo po različnih 2001 skupaj s pojmom digitalni priseljenci (digital oblikah zabave, da lahko igrajo igre in tekmujejo immigrants)2 populariziral ameriški pedagog in z ljudmi iz vsega sveta, da gledajo filme, poslu- publicist Marc Prensky. Pojem »digitalni staroselci« šajo glasbo …« (Globokar 2019, 13). Globokar meni, označuje »generacijo ljudi, rojeno po letu 1980, ki da je glavni razlog za razmah socialnih omrežij in je odraščala skupaj z računalnikom in internetom njihov uspeh pri mladostnikih najverjetneje »ide- kot samoumevnima sestavinama okolja« (Spitzer ja, da gre za ustvarjanje sveta 'prijateljev', ki me 2016, 185). So torej staroselci v e-svetu; zanje je to spremljajo in ki jih lahko spremljam« (prav tam). materinščina – tekoče obvladajo "jezik" računal- Potreba po prijateljstvu in sprejetosti je temeljna nikov, videoiger, interneta in pametnih telefonov. človekova potreba in nove tehnologije omogo- Uporaba tehnologije je prisotna v njihovem življe- čajo, da se možnost vzpostavljanja in ohranjanja nju že od zgodnjega otroštva. Tipičen digitalni sta- vezi skoraj neomejeno prostorsko in časovno raz- roselec je »bodisi stalno na spletu ali pa vsaj večino mahne. časa; s prijatelji in sorodniki je stalno v stiku po e- -pošti, z SMS-i in na socialnih omrežjih, vsak dan Podobno meni Konc Lorenzutti, ki pravi, da je te- več ur posluša glasbo, in to tudi tedaj, ko npr. zve- žnja mladostnikov, da se želijo potrjevati v družbi čer sedi pred televizorjem ali igra videoigre. Zbudi vrstnikov, naravna. »Popoldne, ko pridejo iz šole, ga mobilni telefon in še preden vstane, pregleda in zvečer želijo biti v 'stiku' s prijatelji. Če nimajo prispele novice, ves dan je povezan s spletom, proti dostopa do spleta, so izključeni. In ko zjutraj pri- 23. uri pošlje zadnje sporočilo in v spanje ga pone- dejo v šolo, se ne morejo vključiti v pogovore s se glasba z iPoda ali mobilnega telefona (prav tam, sošolci, ker so bili ti načeti že prejšnji dan. Poveza- 187). nost prek socialnih omrežij je postala mladostni- kova potreba« (Konc Lorenzutti 2019, 24). Današnji mladostniki se torej nagibajo k temu, da večino svojega prostega časa preživijo pred raču- Internet in sodobna informacijska sredstva so po- nalnikom ali/in drugimi zaslonskimi mediji. Zdi se, stala nadomestek nekdanjih druženj in medčlo- da jih je virtualno okolje popolnoma osvojilo. Sko- veške komunikacije, ki je nekoč potekala v živo ali raj vsak mladostnik ima svoj mobilnik in računal- iz »oči v oči«, kar lepo opiše Zalokar Divjak (2008, nik, ki sta omogočila novo obliko socializacije. »To 148) v svoji knjigi Otroci, mladostniki, starši: »Ves novo medijsko in informacijsko komunikacijsko dan smo se lahko igrali. Navsezgodaj smo odšli od okolje mladih je dramatično drugačno od tistega, doma in se vrnili, tik preden se je stemnilo. Nihče v katerem so živeli njihovi starši. Je navidezno bolj ni vedel, kje smo, pa tudi nikogar ni skrbelo« /…/ 2 Digitalni priseljenci (ang. digital immigrant) – so rojeni pred pojavom digitalne tehnologije in so se z njo srečali na neki točki svojega življenja; pridobili so mnoge spretnosti za rabo digitalne tehnologije, vendar imajo še vedno "tuj naglas" iz svoje mladosti. Ta "naglas" pogosto onemogoča, da bi razumeli mlade ali učinkovito komunicirali z njimi – to pa se pozna na mnogo področjih, npr. pri izobraževanju. "Naglas digitalnih priseljencev" se kaže na različne načine – po informacije se pred internetom raje prej obrnejo kam drugam, najprej preberejo navodila za program in ne pričakujejo, da jih bo program sam vodil, elektronsko pošto si natisnejo (ali prosijo za to svojo tajnico – še očitnejši "naglas" digitalnega priseljenca), tudi za urejanje besedila si dokument z računalnika natisnejo, pokličejo sodelavce v pisarno in jim pokažejo zanimivo spletno stran (nikakor pa jim ne pošljejo URL-ja), telefonski klic "Si dobil mojo elektronsko pošto?" pa je še posebna cvetka. Prensky opozarja, da je to vse prej kot smešnica, saj si učitelji, digitalni priseljenci, ki govorijo zastareli jezik preddigitalne dobe, z velikimi težavami prizadevajo učiti slušatelje, ki govorijo povsem drug in nov jezik. Kako naj digitalni domorodci razumejo, kaj 58 pomeni "zavrteti telefon"? (Prensky 2001). Didakta »Nismo imeli plejstejšonov, videoigric, petdeset povratnih učinkov na uporabnike. V nadaljevanju televizijskih kanalov, ne videofilmov, ne osebnih si bomo podrobneje pogledali vplive zaslonskih računalnikov, ne prenosnih telefonov in SMS-ov, tehnologij na kognitivni razvoj otrok in mlado- ne internetnih klepetalnic. Imeli smo prijatelje in stnikov. Za začetek pa poglejmo vpliv digitalnih z njimi smo hodili naokoli«. Tako je bilo pred leti, medijev na razvoj možganov. ko še ni bilo na voljo vse te tehnologije. Danes pa se mladi, tudi po besedah Uletove (2005, 412–413) Vpliv zaslonske tehnologije na razvoj možganov ki pravi, da »virtualne skupnosti zamenjujejo fizič- Digitalni mediji, kamor uvrščamo tudi naprave z no druženje in bližino skupnosti«, družijo virtual- zasloni, so kulturno orodje, ki vpliva na naše do- no. Ob tem se seveda postavlja vprašanje vpliva jemanje, na naš način razmišljanja. Delujejo kot virtualnih odnosov na emocionalni in socialni okoljska spodbuda, ki oblikuje našo možgansko razvoj ter duševno zdravje mladostnikov, vendar strukturo. Zgradba možganov je močno odvisna o tem ob kakšni drugi priliki. Na tem mestu si od posameznikovih življenjskih izkušenj oz. 'okolj- bomo pogledali vpliv novodobne tehnologije na skih dražljajev' (Gold 2015). Okolje in izkušnje, ki kognitivni razvoj otrok in mladostnikov ter posle- jih pridobimo ob stiku z zunanjim svetom in dru- dično na učenje in šolsko delo. gimi živimi bitji, vplivajo na razvoj otroka in tudi odraslega človeka, saj lahko spremenijo način VPLIV ZASLONSKIH TEHNOLOGIJ NA KOGNI- delovanja naših možganov in vplivajo na nove TIVNI RAZVOJ OTROK IN MLADOSTNIKOV možganske povezave in njihov način delovanja. Manfred Spitzer v delu Digitalna demenca. Kako Tovrstni procesi so intenzivnejši v otroški dobi, spravljamo sebe in svoje otroke ob pamet v uvo- zato so otroci in mladostniki še posebej dovzetni du zastavi provokativno vprašanje: »Ali nas Goo- na okoljske dražljaje digitalnih medijev (Globokar gle poneumlja?«3, pri tem pa opozarja, da svoje 2019). Kot kažejo raziskave, se možgani pri člove- pozornosti vsekakor ne bi smeli usmeriti samo na ku izoblikujejo že znotraj maternice, popolnoma Google, pač pa na celo paleto zaslonskih medi- nova oblika dozorevanja pa se začne po rojstvu, jev (Spitzer 2016, 11). Kot je razvidno iz sodobnega ko se na podlagi izkušenj in okoljskih dražljajev raziskovanja delovanja možganov, imamo pri ob- ustvarijo številne nove povezave med že obstoje- sežnejši uporabi digitalnih medijev tehten razlog čimi nevroni4, oblikujejo se določeni možganski za zaskrbljenost. Človeški možgani so v procesu centri, povezave med centri pa se nato dodatno stalnega spreminjanja in vsakodnevno rokovanje ojačajo s pomočjo procesa, imenovanega mielini- z novodobnimi tehnologijami ne more biti brez zacija5 (prav tam, 46–48). ³ Gre za naslov do medijev kritičnega eseja ameriškega publicista in internetnega strokovnjaka Nicholasa Carra, ki ga je objavil v The Atlantic Monthly ter ga zatem razširil v knjigo z naslovom The Shallows. Knjiga je v slovenskem prevodu izšla leta 2011 pod naslovom Plitvine. Kako internet spreminja naš način raz- mišljanja, branja in pomnjenja (Spitzer 2016, 11). 4Možgani novorojenčka ob rojstvu predstavljajo nekaj več kot eno četrtino velikosti možganov odraslega. Ob tem je pomembno poudariti, da manjša velikost ni posledica manjšega števila nevronov. Paradoksalno imamo ob rojstvu celo več nevronov, kot jih bomo imeli kasneje, v odrasli dobi (Abitz idr. v Globokar 2019). ⁵Mielinizacija je dodatna maščobna izolacija, ki omogoča boljšo prevodnost in po rojstvu predstavlja najpomembnejšo strukturno spremembo v razvijajočih se otroških možganih (Globokar 2019, 46). 59 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Pri treh letih dosežejo človeški možgani že pribli- za dojemanje in sprejemanje vrednot. To zadnje žno 80 odstotkov končne velikosti, ki se kasneje sega celo v obdobje adolescence. A pri nobeni od povečuje na račun večjega števila pomožnih celic naštetih sposobnosti ne moremo računati na po- ter novih povezav med nevroni. Nevroni, pri ka- znejše, nadomestno vseživljenjsko učenje« (Tron- terih se povezave ne utrdijo, sčasoma propadejo. telj 2014, 62). »Če se v zgodnjih obdobjih razvoja določene po- vezave med seboj ne uporabijo, ker ni ustrezne Človekovi možgani se razvijejo »večinoma do 5. spodbude, učeče izkušnje, te povezave ne čakajo leta starosti, pravzaprav se večina tega razvoja dolgo, temveč preprosto propadejo in izginejo. Če zgodi v prvih dveh letih življenja. Možgani od pri- pride izkušnja pozneje, nima več živčnih poti, ne- bližno 350 gramov, kolikor tehtajo ob rojstvu, do vronskih mrež, ki naj bi jih aktivirala, torej ostane konca prvega leta življenja zrastejo do približno brez učinka« (Trontelj 2014, 62). Trontelj opozarja, teže enega kilograma. Teža možganov se po pe- da je podobno nevarna tudi preveč intenzivna tem letu starosti skoraj ne spreminja več. Vendar izkušnja, ki okrepi samo določene kombinacije pa se kompleksne nevronske povezave, ki se raz- nevronov, druge pa zatre, da izginejo. »To je ne- vijejo do 5. leta starosti, nato še naprej preurejajo« vrološki temelj indoktriniranja. Človek preprosto (Gold 2015, 54). Tudi Gold opozori na pomemb- ne zna in ne zmore reagirati drugače, kot je bil nost utrjevanja nevronskih poti, saj se »po zgo- naučen« (prav tam). dnjem razvoju začne zmanjševanje (oslabitev); povezave in poti, ki jih ne uporabljamo, nam ne Zorenje specifičnih predelov možganov je zelo bodo več služile. Razvoj možganov deluje po prin- ozko omejeno z biološko starostjo otroka, kar cipu 'uporabljaj ali izgubi'« (prav tam, 55). pomeni, da se določene sposobnosti pri človeku lahko razvijejo samo v majhnem časovnem ob- Različne študije tako dokazujejo vpliv določenega dobju ali oknu (Globokar 2019, 48–49). Trontelj to vedenja v najzgodnejšem otroštvu na uspešnost, potrjuje: »Okno je lahko res presenetljivo ozko – sposobnost in vedenje več desetletij kasneje in za- od nekaj tednov do nekaj mesecev ali let. Če no- radi propadanja nevronov, ki nimajo utrjenih do- vorojenčka prve tedne življenja pustite v temi, bo ločenih poti, lahko pozitivni ali negativni odkloni vse življenje slep. Podobno velja za temeljne spo- na tej stopnji razvoja zaznamujejo posameznika sobnosti gibanja, za jezik in govor, za sposobnost za celo življenje. Po do sedaj zbranih podatkih bi empatije, za čustveno inteligenco – in velja tudi naj imela izpostavljenost zaslonu pri najmlajših 60 Didakta otrocih najbolj negativen vpliv6 na razvoj jezikov- prepoznavanje grafičnih znakov in pretvarjanje nih sposobnosti, razvoj empatije, socialnih veščin le-teh v pojme, kar posledično vodi v ustvarjanje ter na vzdrževanje pozornosti (Globokar 2019, 48). simbolne govorice. Pisava je torej omogočila, da Otrokovi in mladostnikovi možgani so 'plastični' in se je človek začel izražati na nov način ter tako reagirajo na digitalno tehnologijo in druge življenj- poglabljati samo misel. Na sekvenčno inteligen- ske preizkušnje ter se preoblikujejo glede na njih. tnost se opira skoraj celotna dediščina vednosti zahodnega človeka (Galimberti 2015). Zaslonska tehnologija in kognitivna inteligenca Razvoj možganov in kognitivni razvoj sta tesno Iznajdba tiska mnogo stoletij kasneje je omogoči- povezana. Z dozorevanjem možganov postaja- la, da so se ideje hitro širile po prostoru in povezo- jo nevronske povezave bolj zapletene in zato se vale med seboj časovno in krajevno oddaljene lju- razvije tudi bolj zapletena kognitivna obdelava di. Z množično uporabo knjig je prišlo do naglega podatkov. Ruski razvojni psiholog, Lev Vigotski razmaha znanosti in bliskovitega razvoja tehnike, (v Gold 2015, 53), je dejal, da »človeška kognicija kar je prispevalo k znatnemu civilizacijskemu na- ustvarja orodja (npr. tisk, telegraf), nato pa ta ista predku. Ta nova tehnologija je omogočila tudi or- orodja ustvarjajo človeka.« Genevieve Johnson je ganizirano obliko izobraževanja za vse ljudi. In vse zadevo popeljala še korak dalje in pravi: »Internet to je vplivalo na poglobitev človeške misli in razvoj je najbolj prefinjeno orodje, ki so ga ljudje doslej novih idej (Globokar 2019, 71). ustvarili, in zato ima lahko kot tako na koncu večji kognitivni vpliv kot katero koli prejšnje kulturno V nadaljevanju poglejmo, katere so tiste umske orodje« (prav tam). Za ilustracijo poglejmo, kako dejavnosti, ki jih uporaba zaslonskih tehnologij so različne iznajdbe na področju besede, jezika in zanemarja. Pri tem nas seveda najbolj zanima komunikacije v preteklosti vplivale na sam način vpliv zaslonov na jezik, branje, spomin, pozornost razmišljanja. in mišljenje samo. Galimberti (2015) za primer izpostavi dve izraziti Vpliv zaslonov na branje in pisanje prelomnici na tem področju – iznajdbo pisave in Sodobna multimedijska tehnologija omogoča uvedbo tiska. Italijanski jezikoslovec Raffaele Si- kombinacijo obeh načinov spoznavanja, tako so- mone na vprašanje, kako preobrazba tehničnih časnega, ki uporablja podobe, kot zaporednega, aparatur spreminja naš način razmišljanja in ka- ki temelji na besedilih, vendar se pri dojemanju tere vrste znanja izgubljamo zaradi te preobraz- digitalnega sveta v glavnem razvija sočasna oz. be, odgovarja z ugotovitvijo, da je »z nastopom simultana inteligentnost. Le-ta je primernejša za pisave gledanje prevladalo nad poslušanjem. Pri zaznavanje in razumevanje podob kot za učenje tem se je spremenilo vizualno dojemanje oz. spo- abecede. Galimberti meni, da ni slučaj, da opaža- sobnost predstavljanja in abstraktnega mišljenja, mo zastoj opismenjevanja po svetu. Naravno je, saj se je moral človek namesto prepoznavanja da je gledati lažje kot brati. »Knjige sicer nisem podob sveta naučiti pomnjenja in razbiranja po- bral, sem pa gledal film« je vedno pogosteje sliša- mena linearnih zaporedij vidnih simbolov« (Simo- ti s strani mladostnikov kakor tudi odraslih. Bra- ne v Galimberti 2015, 238). Ko preberemo besedo nje je naporno in v privlačnosti nikoli ne bo moglo »pes«, sama grafična in zvočna predstavitev be- tekmovati z mnogo udobnejšim gledanjem. Za- sede nima ničesar opraviti s samim psom, ampak slon je uporabniku prijaznejši medij kot knjiga, saj je potreben proces v naših možganih, ki poveže zahteva od njega mnogo manj truda (Galimberti zapis z abstrakcijo zapisanega pojma. To pome- 2015, 239). ni, da se ob pogledu na črkovna znamenja sproži miselna dejavnost, ki je za gledanje podob ne po- Pri tem opozarja na zniževanje bralne pismenosti trebujemo (prav tam). v Italiji, ki je bilo eksperimentalno dokazano glede na besede, ki so jih gimnazijci uporabljali v svojih To je sprožilo prehod od ene inteligentnosti, ki pisnih izdelkih. »Spominjam se, da je pred krat- jo Simone imenuje simultana, k drugi, ki velja za kim preminuli jezkoslovec Tullio De Mauro leta bolj razvito in ji pravimo sekvenčna. Za simultano 1976 opravil raziskavo, da bi preveril, koliko besed inteligentnost je značilna zmožnost istočasne ob- pozna gimnazijec: izkazalo se je, da okoli 1600. Ob delave več informacij, ki pa jih ne zna razvrstiti v ponovni raziskavi dvajset let pozneje se je izkaza- zaporedje, v hierarhijo, in jih torej urediti. To inteli- lo, da gimnazijci iz leta 1996 poznajo od 600 do gentnost uporabljamo npr. ko gledamo sliko, kjer 700 besed.« (Galimberti 2019, 171–172). V nadalje- je nemogoče reči, kaj na sliki bomo pogledali prej vanju pesimistično zaključi, da »danes verjetno in kaj kasneje. Nasprotno pa sekvenčna inteligen- shajajo s 300 besedami, če ne manj« (prav tam). tnost, ki jo uporabljamo pri branju, terja dosledno, V tem vidi problem, saj »našo misel zamejuje šte- togo zaporedje razčlenjevanja in analize v vrsto vilo besed, s katerimi razpolagamo; ne moremo razvrščenih grafičnih znakov. Gre za natančno oblikovati misli, za katere ni ustreznih besed. Be- 61 ⁶Zaradi tega vpliva so priporočila pediatrov za to obdobje enotna. Uporaba mobilnih naprav, tablic, računalnikov in televizije je za otroke do 18 meseca povsem odsvetovana (American Academy of Pediatrics 2018). Didakta ŠOLSKA TEORIJA sede niso orodja za izražanje misli, nasprotno, so timo besedilo in iščemo pomembne informacije pogoj za mišljenje samo« (prav tam). Besede so (Carr 2011, 129–131). Branje spletne strani ni enako torej pogoj za umske koncepte, kar pomeni, da z branju knjige. Je bolj interaktivno in zahteva več izgubo besednega zaklada krni tudi sama zmo- odločanja kot branje knjige. Bralec mora uporabi- žnost uma. Temu pritrjuje Simone, ki pravi, da je ti strategije iskanja in oceniti verodostojnost vira. »homo sapiens, sposoben dešifrirati znake in iz- Uporabnika prisili, da upravlja več nasprotujočih delovati abstraktne koncepte, na robu izginotja. si dražljajev, kot so pojavna okna in hipertekst Zamenjal ga bo homo videns, ki ni nosilec misli, (Gold 2015, 59). temveč zgolj izkoriščevalec podob, kar bo povzro- čilo 'osiromašenje razumevanja'« (Simone v Ga- Strokovnjak za optometrijo, Matjaž Mihelčič, po- limberti 2015, 239). jasnjuje, da je branje s papirja manj stresno kot pri zaslonu. »Prednost je ta, da imamo pri papirju Poleg tega Galimberti našteje še nekaj posledic trodimenzionalni vnos vidnih informacij; vid se pri digitalizacije na človeški um: predvsem spre- otroku razvije pri trodimenzionalnih nalogah, v membo ritma duševne dejavnosti, ki ga pri branju roke prijema stvari, jih vrti, si jih ogleduje in tiskan določamo sami, pri gledanju pa nam ga določa medij je v tem smislu malo bolj fiziološki in prikla- tisti, ki predvaja spored; gledalec je prisiljen sle- den. Tako lahko oko bolje oceni oddaljenost bese- diti ritmu, ki mu ga vsiljuje predstava. Naslednja dila in nastavi fokus« (Mihelič v Kosmač 2019). Pri stvar je, da popravki niso možni; bralec se lahko fokusiranju je pomemben spekter svetlobe, saj so zaustavi, da bi preveril, ali prav razume tisto, kar človeške oči navajene gledati objekte, od katerih je videl, gledalec pa tega ne more. Možnost, da se svetloba odbija, ne pa v sam izvor svetlobe, kot se ustavi, bralcu vselej omogoči, da prikliče v spo- se dogaja pri zaslonih. Ena od posledic prekomer- min enciklopedijo vsega, kar že ve; tega gledalec ne uporabe zaslonske tehnologije (predvsem ta- ne more, saj mu zaporedje podob ne daje dovolj blic in mobilnikov) je naraščanje kratkovidnosti časa. Beroči nujno potrebuje zbranost, tišino in po svetu, saj otroci na teh napravah zdržijo dlje samoto, gledati pa je mogoče tudi v skupini, med in jih držijo preblizu. Oči se navadijo na bližinski jedjo ali različnimi opravili. Poleg tega v nasprotju stres in se temu prilagodijo, zanemarijo pa to, kar z branjem gledanje zaradi svoje ikonske narave se dogaja v daljavi (prav tam). Galimberti ugota- omogoči takojšnjo zaznavo vsebine in torej takoj vlja podobno: »Neki primarij okulistike mi je po- vzbudi čustva, ki zajamejo duha, ne da bi imel vedal, da današnji mladi ne znajo več gledati od- ta dovolj časa, da jih predela. Vse to prav nič ne daljenih stvari; ravnateljica umetniškega liceja pa spodbuja poglobljenega razmišljanja (prav tam). je pripovedovala, da njeni dijaki ne zaznavajo več Zdi se, da se je na videz nepovraten proces, ki je perspektive. Skrajšan svet torej, okrnjen na tisti človeka povedel od simultane inteligentnosti k pedenj oddaljenosti od mobilnega telefona« (Ga- sekvenčni, obrnil ter da se je človek od razbiranja limberti 2019, 141). grafičnih znakov ponovno usmeril v preprosto za- znavo podob, ki si sledijo na ekranu. Temu je sle- Pretirana digitalizacija tako vodi v vedno slabšo dila preobrazba inteligentnosti, ki je iz razvitejše pismenost otrok. »Grafo-motorične spretnosti oblike nazadovala v bolj prvinsko. izginjajo, pogosto lahko slišimo argument – ah, otroci in mladostniki danes ne berejo več tako Omeniti je potrebno tudi izsledke raziskave E- radi, pišejo pa tudi ne« (Žagar v Kosmač, 2019). -Read: Evolution of Reading in the Age of Digi- talisation, ki se je ukvarjala s primerjavo branja Vpliv ročnega pisanja na razvoj kognitivnih spo- s papirja in branja z digitalnih predlog. Potekala sobnosti je dodaten dokaz o prepletenosti tele- je med letoma 2015 in 2018 v 52 državah, izsledke snosti in mišljenja. Računalniška tipkovnica je v pa so v začetku leta 2019 predstavili na Pedago- zadnjem času skoraj povsem izrinila pisanje na škem inštitutu v Ljubljani. Izsledki so pokazali, da roko. Vse pogosteje otroci dobijo prvi stik s knji- »je branje z zaslonov veliko bolj površno in plitko, žnim jezikom po tej poti, manj pa z branjem knjig pomnjenje prebranega, koncentracija med bra- in lastnoročnim pisanjem na papir. Vendar pa tip- njem in globinsko razumevanje besedila pa slab- kanje na more nadomestiti pisanja na roko. Glo- ši. Več beremo s preskakovanjem – branje z zaslo- bokar omenja raziskave, ki so primerjale rezultate nov je zelo kratko, v povprečju 20 minut, potem otrok, ki so se učili pisati na roko, in otrok, ki so pa človek že skoči na druge vsebine, pri papirju je uporabljali zgolj računalniško tipkovnico. Otro- branje praviloma daljše« (Kosmač 2019). ci, ki so pisali na roko, so dosegli boljše rezultate pri natančnosti jezikovnega izražanja, besednem Nicholas Carr se v svoji knjigi z naslovom Plitvi- zakladu in tvorjenju stavkov (Globokar 2019, 73). ne (The Shallows) pritožuje nad dejstvom, da na Tudi Spitzer opozarja, da ima vse večja digitali- spletu beremo drugače. Ne beremo več od leve zacija pisanja, ki se začenja že v otroški dobi, ne- proti desni ali vrha proti dnu. Le na hitro prele- gativne posledice na bralno sposobnost otrok in 62 Didakta odraslih. Učenje črk s tipkanjem na tipkovnico stanju stvari v možgane. Enostavno povedano – pelje v primerjavi z vajami pisanja s svinčnikom če vemo, da smo nekaj nekje shranili, si s tem ne k slabšemu uspehu pri prepoznavanju črk. Če se belimo več glave, saj vemo, da lahko informacije otroci naučijo z vajami pisanja latinske črke in vedno znova najdemo na spletu (Spitzer 2016, 98). odrasli neznane fantazijske črke, lahko črke bolje Gre za t. i. 'google efekt' – prilagojeno obnašanje, razlikujejo od zrcalnih črk kakor po vaji tipkanja s ko se odločimo, kaj si je vredno zapomniti in česa tipkovnico (Spitzer 2016, 164). Prepoznavanje črk, ne. Seveda pa informacije, shranjene na zuna- ki smo se ga naučili s pisanjem s svinčnikom, vodi njem pomnilniku, našim možganom ne pridejo k okrepljeni dejavnosti v motoričnih predelih mo- prav pri nadaljnjem umskem delu in mišljenju, saj žganov. Pri črkah, ki se jih človek nauči s pritiski na jih nismo ponotranjili. Znanje je tisto, česar se spo- tipke na tipkovnici, pa ni tako. Iz tega se da skle- mniš, in tisto, česar se spomniš, je omejeno glede pati, da samo oblikovanje črk s svinčnikom pušča na to, koliko lahko obdržiš v spominu (Carr 2011, motorične sledi spomina, ki se pri zaznavanju črk 59). Zaradi naše bolj ali manj stalne povezanosti aktivirajo ter olajšajo prepoznavo črke v njeni vi- z internetom »uporaba možganov za shranjeva- zualni pojavnosti. Takšne za branje zahtevane nje podatkov ni več strašno učinkovita. Namesto dodatne motorične sledi v spominu vnos preko da bi si podatke zapomnili, jih zdaj shranjujemo tipkovnice ne zapušča, kajti gibi pri vtipkavanju v digitalni obliki in si zapomnimo samo, kaj smo niso v nobenem odnosu z obliko črke (prav tam). shranili. Ker nas splet 'uči razmišljati, kot razmišlja Enako velja za učenje snovi pri različnih predme- sam', bomo imeli nazadnje v lastnih glavah 'pre- tih – bolj si zapomnimo to, kar smo napisali na cej malo globokega znanja'.« (prav tam, 166) roko, kot to, kar smo natipkali, saj ročno pisanje bolj vzpodbuja možgane kot tipkanje. Digitalni mediji zmanjšajo tudi globino obdelave. Močnejša pozornost na posamezno informacijo Spomin in mišljenje v dobi zaslonov namreč vodi k temu, da se ta informacija opti- Uporaba svetovnega spleta in digitalnih medi- malno shrani v spominu. Kadar se z nekim sta- jev neugodno učinkuje na naše mišljenje in naš njem temeljito ukvarjamo, vse njegove vidike in spomin. Ko prenesemo umsko delo na digitalne lastnosti zaznajo različni predeli možganov. Ta nosilce podatkov ali v oblak, se spremeni naše intenzivna obdelava z vseh mogočih vidikov pov- motivacijsko izhodišče za vtis nove informacije o zroči spremembo številnih sinaps in s tem trajnej- 63 Didakta ŠOLSKA TEORIJA še shranjevanje vsebine. Kolikor bolj pa površno boljša ali slabša, kajti strukture mišljenja se od obravnavamo neko stanje stvari, toliko manj si- nekdaj spreminjajo zaradi novih proizvodov. Bolj naps se aktivira v možganih, kar posledično po- kritičen je do dejstva, da »mladi vsebine, do ka- meni, da se manj naučimo (Spitzer 2016, 63). Po- terih dostopajo prek spleta, redkeje reflektirajo in membno pa je tudi naslednje spoznanje: nepo- jih postavljajo pod vprašaj.« (Delo 2012, spletni vir) sredni osebni stik oz. osebna komunikacija vodi v bolj čustveno in globljo predelavo informacij Raffaele Simone meni, da sta najprej televizor, kakor znatno okrnjeni (bolj površen) stik preko za- sedaj pa tudi računalnik, ki sta sprva veljala za slona in tipkovnice. Osebni stik danes v življenju »neškodljiva domača električna aparata«, danes otrok in mladostnikov nadomeščajo digitalna so- odvrgla masko in pokazala, kaj sta v resnici: stra- cialna omrežja. In kljub temu, da so spletne strani hotni napravi, ki manipulirata z mislijo. Sicer ne in aplikacije še kako privlačne, glasne in pisane, se narekujeta posredno, kaj naj mislimo, pač pa ra- bo v spominu shranilo manj kakor v neposrednem dikalno spreminjata naš način mišljenja. In sicer stiku (prav tam). iz analitičnega, strukturiranega, zaporednega in referenčnega nas potiskata v posplošeno, neja- Spomin računalnika je nedvomno močnejši od sno, globalno, holistično mišljenje (Simone v Ga- našega spomina. Vendar pa se ob tem, ko črpa- limberti 2015, 237). mo iz njega, naše mišljenje iz 'problemskega', ka- kršno je vedno bilo, spreminja v 'binarnega', po Clifford Stoll, eden od pionirjev interneta, ki je shemi 1/0, ki nam dopušča, da rečemo le 'da' ali po tem, ko ga je trideset let pomagal razvijati do 'ne' ali v najboljšem primeru 'ne vem' (Galimber- današnje stopnje, napisal knjigo Izpovedi visoko ti 2019, 143). »Zanimivo je, da se je pri generaciji, tehnološkega krivoverca, ugotavlja, da »mladi da- ki je odrasla z računalniki in ostalimi digitalnimi nes s pomočjo digitalne tehnologije 'štancajo' od- mediji, spremenila struktura mišljenja,« pripove- govore kot po tekočem traku, ne da bi oblikovali duje Martin Korte, profesor celične nevrobiologije koncepte – reševanje problemov prinaša pritisk na Tehniški univerzi v Braunschweigu. Na vpraša- na tipkovnico. Nič več jim ni treba razumeti, kako nje, ki od nas zahteva znanje, starejše generacije formulirati abstraktne pojme« (Stoll v Galimber- iščejo odgovor v dejstvenem spominu, razmišljajo ti 2015, 243). Z zaupanjem in izročitvijo v oblast torej asociativno. »Nasprotno pa generacija, ki je pripravam, ki jih Stoll imenuje 'tehnološke prote- zrasla z računalniki, postopa analitično in premi- ze', smo postali manj samostojni. Z digitalizacijo šljuje, kje bi lahko najhitreje našla odgovor«. Pri lepopisje in slovnica izgubljajta vrednost, zato je tem poudari, da ni nobena od navedenih metod prav malo študentov na univerzi zmožnih jasne- 64 Didakta ga pisnega izražanja v pravilnih stavkih, ki omo- skava, pri kateri so primerjali učinkovitost učenja gočajo dosledno argumentacijo, če sploh lahko novih besed v živo pri otrocih, mlajših od dveh govorimo o kakršnikoli argumentaciji (prav tam). let. V prvem primeru so enega od staršev pred- Podobno v praksi pri nas ugotavlja izredna profe- hodno posneli in video nato predvajali otroku, v sorica dr. Vesna Vuk Godina, ki zapiše, da »stopnja drugem primeru sta bila otrok in eden od staršev razvitosti nekoč normalnih kognitivnih funkcij pri v stiku preko video pogovora, v tretjem pa je uče- študentih vidno upada. Današnje generacije ure nje potekalo v živo. Predhodno posnet video, kjer in ure preživijo za takšnimi in drugačnimi ekrani. otrok ni imel vzajemne interakcije s staršem, je bil Kar se ob težavah s koncentracijo pozna tudi na popolnoma neuspešen pri učenju novih besed, njihovih kognitivnih funkcijah – predvsem tistih učinkovitejše je bilo učenje preko video kamere, višjih, ki zahtevajo abstraktno mišljenje, saj raču- kjer je bila interakcija možna (Myers idr. 2016 v nalnik in drugi zasloni delujejo po logiki konkre- Globokar 2019, 50–51). tnega mišljenja. In posledica tega je funkcionalna nepismenost.« (Vuk Godina 2016) Ključna razlika med zaslonom in srečanjem otro- ka z osebo 'v živo' je tudi odzivnost resnične ose- McLuhan meni, da mediji niso le kanali za in- be, ki z otrokom vzpostavi odnos in kjer ima tudi formacije. Prinašajo vsebino misli, vendar pa jih njegov odziv vpliv na potek komunikacije. V pri- hkrati tudi oblikujejo. Ugotavlja, da splet drobi meru zaslonske komunikacije pa se vsebina na naše sposobnosti ohranjanja zbranosti in razmi- zaslonu ne odziva in prilagaja otroku (prav tam, šljanja. Ne glede na to, ali smo na spletu ali ne, 54). Spitzer opozarja, da v »zgodnji otroški dobi naši možgani sedaj pričakujejo, da bodo infor- zaslonski mediji niso le neprimerni za učenje, am- macije dojemali tako, kakor jih splet razporeja pak celo močno ovirajo učne učinke /…/ in imajo – v hitro premikajočem se toku koščkov. »Nekoč negativen vpliv na izobraževalno kariero otrok« sem se potapljal v morju besed. Zdaj pa drsim po (Spitzer 2016, 131). Kako škodljiva je uporaba za- njegovi površini, kot bi bil na vodnem skuterju.« slonskih tehnologij, lahko razberemo tudi iz tega, (McLuhan v Carr 2011, 16) Mirno, osredotočeno, ne- da je pri otrocih negativni učinek na razvoj govo- prekinjeno linearno razmišljanje tako odriva nov ra in poznavanje besed7 dvakrat močnejši od po- način dojemanja in širjenja informacij v kratkih, zitivnega učinka branja8 (prav tam, 132). Pri tem nepovezanih, pogosto prekrivajočih se izbruhih – velja poudariti, da »besedni zaklad posameznika za katere velja, da hitrejši kot so, boljši so. pomembno vpliva na dojemanje okolja, besede, ki jih posluša majhen otrok, pa na to, na kaj se bo Jezik in zaslonska tehnologija osredotočal« (Globokar 2016, 49). Jezik namreč ni Negativni vpliv zaslona pri učenju jezika je morda zgolj golo sredstvo za sporazumevanje, temveč najlažje razložiti s pomembnostjo interakcije med pogojuje način našega miselnega procesiranja. besedo in resničnim svetom. Otrok se jezika uči Na stvari, za katere imamo besedo, smo bolj po- preko poimenovanja predmetov v njegovi okoli- zorni, bolj natančno jih opazujemo in posledično ci, torej tistih, ki se jih dotika, jih daje v usta, se z tudi bolje poznamo. Preživljanje preveč časa pred njimi igra. Ključna pri tem je interakcija s starejšo, zaslonskimi tehnologijami vodi do upočasnitve in govorečo osebo. Otroci se, zlasti v drugi polovici oviranosti v razvoju jezika, govora in mišljenja, kar svojega prvega leta življenja, učijo prepoznavati neugodno vpliva na celotno otrokovo izobraževal- glasove maternega jezika. Da se to zgodi, potre- no biografijo (prav tam, 135). bujejo ustrezen 'input' – jezik morajo torej slišati. In govorca morajo tudi videti, da lahko slišano po- Vpliv zaslonov na pozornost vežejo z videnim (z usti, s celim obrazom, ki izraža Vzdrževana, k cilju usmerjena pozornost je tista, čustva, verjetno tudi s celotno govorico telesa in ki nam omogoča, da med branjem sledimo vse- prav gotovo tudi v situacijskem kontekstu). Vide- bini teksta pred nami, da napišemo seminarsko no prispeva k temu, da se da slišano analizirati, pri nalogo, se zbrano učimo in poslušamo predava- tem pa je za možgane pomembna predvsem so- nja, ter je ključna za uspešnost v šoli. Sodobni člo- časnost. Otrokovi možgani namreč sklepajo – 'če vek pa prekine svoje delo v poprečju vsakih enajst se kaj vidi in sliši povsem sočasno, potem mora to minut. Življenje v digitalni dobi je zaznamovano biti med seboj povezano' (Spitzer 2016, 129). s tem, da »hkrati delamo vse mogoče stvari – z računalnikom raziskujemo, poslušamo glasbo, Za učenje je torej ključna celostna izkušnja. Go- na mobilni telefon pišemo sms-e in hkrati bere- vor preko digitalnih pripomočkov teh otrokovih mo časopisni članek, v ozadju pa brni televizor …« potreb nikakor ne upošteva in to dokazuje razi- (Spitzer 2016, 201). ⁷Študija je pokazala, da je pri otrocih, mlajših od dveh let, čas, preživet pred zaslonom, v jasnem sorazmerju z odloženim pričetkom govora ter manjšim številom uporabljenih besed. Ob tem vrsta medija (TV, tablica, telefon, računalnik) ni pomembna, prav tako ni bila pomembna vsebina, ki ji je bil otrok izpostavljen. Vsakih 30 minut, ki jih je otrok na dan preživel pred zaslonom, je tveganje za odložen pričetek govora povečalo za 49 procentov, vsaka ura pred ekranom pa je njegov besedni zaklad v povprečju zmanjšala za 6–8 besed. Če upoštevamo, da otrok, star 10 mesecev, povprečno proizvede med 0–10 besed, v starosti 18 mesecev pa 75 besed, je to zelo velika številka (Globokar 2019, 50). ⁸Vsakodnevno branje otroku ali pripovedovanje zgodb je pokazalo pozitivni učinek na razvoj njegovega govora (Spitzer 2016, 132). 65 DDiiddaakkttaa ŠOLSKA TEORIJA Za hkratno opravljanje več nalog se je uveljavil iz- ki preživijo pred zasloni preveč časa in so izpo- raz multitasking (večopravilnost). Večopravilnost stavljeni preveč medijem hkrati, razvijejo motnje je tesno povezana s tem, kar v psihologiji in ne- pozornosti9, ki kasneje pomembno vplivajo na vroznanosti označujejo kot kognitivna kontrola. šolsko delo in (ne)uspešnost (Globokar 2019, 60). Že v zgodnjem otroštvu se naučimo nadzorovati svoje misli, kar npr. pomeni, da odmislimo nepo- To potrjuje tudi Spitzer na podlagi študij, ki so membne stvari ter se osredotočimo na konkretno pokazale, da vodi kronična in intenzivna upora- nalogo. Kognitivne kontrole se je treba naučiti in ba medijev v spremembo kognitivnega sloga ter če se način, kako nadzorujemo svoje mišljenje, posledično v motnje pozornosti, in svari, da večo- spreminja z našo potopitvijo v multimedijski svet, pravilnost ni nekaj, k čemur bi morali spodbujati potem večopravilnost vpliva na sposobnost, s ka- nove generacije, saj se multitaskerji pri vseh um- tero nadzorujemo svoje misli. Če stalno delamo skih sposobnostih, potrebnih pri večopravilnosti, več stvari hkrati, lahko to vodi k površni obdelavi odrežejo znatno slabše kakor nemultitaskerji. mnogovrstnih in stalno spreminjajočih se 'inpu- Celo pri zamenjavi nalog, ki so za večopravilnost tov' in s tem sebi povzročamo motnjo pozornosti nekaj običajnega, so multitaskerji znatno poča- (prav tam). snejši od nemultitaskerjev (Spitzer 2016, 212). Različni dražljaji tekmujejo za to, da bi se naši mo- O težavah z osredotočenostjo in kronično raztre- žgani ukvarjali z njimi – iz prakse so nam znane senostjo poročajo tudi nekateri strokovnjaki sami. skušnjave, ki se pojavijo v trenutku, ko sedemo k Bruce Friedman (v Carr 2011, 17), ki piše spletni zahtevnemu delo ali učenju in na začetku našo dnevnik o uporabi računalnikov v medicini, je opi- pozornost kradejo nenaden napad lakote, želja po sal, kako internet spreminja njegove miselne nava- sprehodu ali čem prijetnem. Centri v sprednjem de: »Zdaj sem skoraj povsem izgubil sposobnost za delu možganov nam omogočajo, da takšne sku- branje in globoko razumevanje nekoliko daljšega šnjave ne prekinejo naše k cilju usmerjene po- članka na spletu ali v tisku. Moje razmišljanje je po- zornosti in je ne zamenjajo s hipno zadovoljitvijo stalo 'staccato', saj na hitro pregledujem kratke od- želje po spremembi. Otroci te k cilju usmerjene lomke besedil iz številnih spletnih virov.« In prizna- pozornosti še ne znajo dobro nadzorovati in se je va: »Ne morem več brati Vojne in miru. Te sposob- postopoma učijo z vajo, zato se lahko pri otrocih, nosti nimam več. Celo zapis na spletnem dnevni- ⁹Negativen učinek na razvoj pozornosti pri otrocih imajo tudi digitalni mediji (običajno je to televizija), ki se v domačem okolju uporabljajo kot zvočno ozadje. Čeprav gre na prvi pogled za neškodljivo navado mnogih, pa znanstveni izsledki kažejo na pomembno zmanjšanje zbranosti otrok pri igri ter znižanje njihove ustvarjalnosti in izvirnosti, in to tudi v primeru, ko izgleda, da otrok televizije sploh ne opazi (Globokar 2019, 63). 66 Didakta ku, daljši od treh ali štirih odstavkov, je predolg, da bojevali proti novodobnim digitalnim tehnologi- bi se mu posvetil. Samo bežno ga preletim.« Philip jam ali da bi jih celo želeli odstraniti iz naših ži- Davis, doktorski študent komunikacije na Univerzi vljenj. Je pa pomembno, da razumemo, kako se Cornell, pa pravi: »Berem veliko – oziroma bi vsaj zaradi tehnologije spreminja človekova narava in moral veliko brati – ampak ne. Besedila preleta- tako sebe in svoje najbližje zavarujemo pred na- vam. Pomikam desni gumb. Zelo malo potrpljenja ivno in nekritično uporabo. Starši, učitelji in ostali imam za dolge, razvlečene razprave s prefinjenimi strokovni delavci, ki smo dnevno v stiku z otroki odtenki, čeprav druge obtožujem, da svet preveč in mladostniki, smo se dolžni vsestransko pouči- poenostavljajo.« (prav tam) ti o različnih vidikih digitalizacije ter kar najbolj omejiti dokazano škodljivost vplivov elektronskih SKLEP medijev, če nočemo, tako kot pravi Spitzer, sebe in Iz pregleda literature lahko povzamemo, da so- otrok spraviti ob pamet! dobne zaslonske tehnologije pomembno vpliva- jo na kognitivni razvoj in posledično na učenje in šolsko delo otrok in mladostnikov, ki vedno več VIRI IN LITERATURA svojega časa preživijo v družbi elektronskih na- Carr, N. (2011). Plitvine: kako internet spreminja naš način razmi- šljanja, branja in pomnjenja. Ljubljana: Cankarjeva založba. prav. Ure in ure, preživete za ekrani, terjajo svoj Digitalna demenca: ali računalniki res poneumljajo?. Medmrež- dolg. Digitalna informacijska tehnologija prispe- je: (10. 6. 2019). Dostopno na https://www.delo.si/druzba/pano- rama/digitalna-demenca-ali-racunalniki-res-poneumljajo.html va k spreminjanju človekovega uma, razmišljanja, E-Read: Evolution of Reading in the Age of Digitisation. Med- čutenja in dojemanja realnosti. Človeku odvzema mrežje: (30. 5. 2019). Dostopno na https://www.pei.si/rezultati- -cost-raziskave-e-read-evolution-of-reading-in-the-age-of-digi- umsko delo, kar pa samo po sebi ne pomeni nuj- tisation/. no tudi napredka. Pravzaprav nasprotno: vodi v Galimberti, U. (2015). Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ljubljana: Modrijan. pešanje različnih sposobnosti in veščin ter ovira Galimberti, U. (2015). Miti našega časa. Ljubljana: Modrijan. učne procese. Pri mladih ljudeh, katerih možgani Galimberti, U. (2019). Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma. Ljubljana: Modrijan. so zaradi razvoja še posebej dovzetni, to nikakor Globokar, R. (2019). Digitalni domorodci. Vzgoja, letnik XXI/I, št. ne zadeva samo mišljenja in kognicije, ampak 81, str. 12–13. Globokar, R. (2019). Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi. Ljubljana: tudi njihovo voljo, čustva in socialno vedenje. Teh- Teološka fakulteta. nični izumi nikoli niso samo tehnični, kajti vsaka Gold, J. (2015). Vzgoja v digitalni dobi: priročnik za spodbujanje zdravega odnosa do tehnologije od rojstva do najstniških let. tehnika prinaša s seboj temeljne pogoje svojega Radovljica: Didakta. delovanja, ki oblikujejo uporabnika ne glede na Janis-Norton, N. (2017). Mirnejše, lažje, srečnejše otroštvo pred zasloni. Ljubljana: Vita založba. to, kako jo uporablja. Negativne posledice preko- Konc-Lorenzutti, N. (2019). Trezni bodite in budni. Vzgoja, letnik merne ali napačne rabe zaslonskih tehnologij se XXI/I, št. 81, str. 24–25. Kosmač, G. Če želite kratkovidnega otroka z učnimi težavami, v izobraževalnem in učnem procesu lahko kažejo mu v roke potisnite telefon. Medmrežje: (8. 6. 2019). Dostopno na kot motnje pozornosti in branja, težave s koncen- https://www.rtvslo.si/slovenija/kovac-ce-zelite-kratkovidnega- -otroka-z-ucnimi-tezavami-mu-v-roke-potisnite-telefon/481084 tracijo in višjimi kognitivnimi funkcijami, ki zahte- Kristovič, S. (2019). Zasloni – 'električni pastirji'. Vzgoja, letnik vajo abstraktno mišljenje, pomanjkanje refleksije XXI/I, št. 81, str. 9–11. Neufeld, G. in Gabor M. (2019). Hold On to Your Kids. Why Parents o prebrani vsebini, slabše pomnjenje ter zmanjša- Need to Matter More Than Peers. United Kingdom: Vermilion. na miselna sposobnost in kreativnost. Palmer, S. (2019). Zastrupljeno otroštvo: kako sodobni svet vpli- va na naše otroke in kaj lahko storimo. Ljubljana: Zavod RWŠV Slovenije – Zveza. Pri vseh teh ugotovitvah je na mestu vprašanje, Prensky, M. (2001). Digital Natives, Digital Immigrants. Med- mrežje: (13. 6. 2019). Dostopno na https://www.marcprensky. ali je digitalizacija izobraževalnih ustanov, od vrt- com/writing/Prensky%20-%20Digital%20Natives,%20Digi- ca pa vse do univerz, res smiselna in nujna. tal%20Immigrants%20-%20Part1.pdf Rideout idr. (2010). Generation M: Media in the Lives of 8-18 Year- -olds. A Kaiser family foundation. Medmrežje: (22. 2. 2020). Do- Hkrati pa moramo paziti, na kar opozarja tudi stopno na https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED527859.pdf Spitzer, M. (2016). Digitalna demenca: kako spravljamo sebe in Galimberti (2015), da nas tovrstni izsledki ne za- svoje otroke ob pamet. Celovec: Mohorjeva. peljejo v demoniziranje velikanskih trenutnih Spitzer, M. (2021). Epidemija pametnih telefonov: nevarnosti za zdravje, izobraževanje in družbo. Celovec: Mohorjeva družba; in prihodnjih razvojnih potencialov novodobnih Ljubljana: Mladinska knjiga. tehnologij. S svojo širino in zmožnostmi je so- The Common Sense Census: Media Use by Tweens and Teens. Medmrežje: (18. 3. 2021). Dostopno na https://www.commonsen- dobna tehnologija v naša življenja vnesla mnogo semedia.org/sites/default/files/uploads/research/2019-census-8- dobrega in igra pomembno vlogo na najrazličnej- -to-18-full-report-updated.pdf Tonioni, F. (2013). Ko internet postane droga: kaj morajo starši ših področjih. Zvišuje našo produktivnost, vedno vedeti. Nova Gorica: Zdravstveni dom. nove in nove aplikacije nam lajšajo različne vsako- Taylor, J. (2015). Vzgajanje tehnološke generacije: kako pripraviti svoje otroke na svet, ki ga poganjajo mediji. Maribor: Hiša knjig, dnevne in ne vsakodnevne opravke, zadovoljuje Založba KMŠ. našo potrebo po pripadnosti različnim skupinam Ule, M. (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. in po sodelovanju v političnih, kulturnih in druž- Ule, M. (2008). Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja. benih pobudah, potrebo po igri in zabavi, po in- Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Vuk Godina, V. (2016). Digitalna demenca že v šolah. Ker je bu- formacijah in nenazadnje potrebo po intimnosti tastim državljanom lažje vladati. Medmrežje: (12. 6. 2019). Dosto- ali izmenjavi pozornosti s pomembnimi osebami pno na https://arhiv.fokuspokus.si/article/1526?=digitalna-de- menca-ze-v-solah-ker-je-butastim-drzavljanom-lazje-vladati v naših življenjih. Ne more torej iti za to, da bi se Zalokar Divjak, Z. (2008). Otroci, mladostniki, starši. Krško: Gora. 67 Didakta DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK Število otrok z duševnimi motnjami v šolskem obdobju narašča – kaj storiti? prim. Anica Mikuš Kos, dr. med., spec. ped., spec. psih. Razširjeno je mnenje, da v populaciji otrok , ki obiskujejo osnovno in srednjo šolo, narašča število duševnih motenj. Avtorica analizira prispevek družbenih vplivov na spreminjajoče se število zaz- nanih duševnih motenj. Posebej obravnava odnos med duševnimi motnjami učencev in dijakov ter pričakovanji in zahtevami šolskega sistema. Zastavlja vprašanje glede učinkov psihiatrizacije vse večjega števila odklonov v čustvovanju, odzivanju, vedenju in kognitivnem delovanju. Os- novni pristop k manjšanju števila otrok z duševnimi motnjami je sprememba ideologije, filozo- fij in vrednot, ki zadevajo individualne razlike in nevrodiverziteto otrok. V obstoječih družbenih okoliščinah in sistemu vrednot pa je otrokom s težavami nujno zagotoviti pomoč iz različnih virov – pomoč življenjskih okolij in pomoč strokovnih služb. Ključne besede: šola, porast števila otrok z du- Kaj so duševne motnje? ševnimi motnjami, možnosti zmanjševanja Beremo, da so duševne motnje pojavi na podro- čju mišljenja, odzivanja, čustvovanja, regulacije O duševnih motnjah otrok v današnjem času V današnjem času, zlasti v času epidemije co- vid-19, veliko slišimo in beremo o duševnih mo- tnjah v otroškem obdobju. Razlogi, da posvečamo duševnim motnjam otrok posebno pozornost, so številni. Lastnosti, ki tvorijo duševno zdravje, so vse bolj pomembna oprema za preživetje v zah- tevnem in kompleksnem svetu današnjega časa. Duševno zdravje je pomemben steber dobrobiti. Duševne motnje v otroštvu so osnova za razvoj mnogih motenj v odrasli dobi. Povezujejo se z učenjem in obremenjujejo šolo in državno bla- gajno. Dodaten razlog za skrb so ugotovitve, da njihovo število narašča. Vzroke za duševne motnje pripisujemo otroku – nje- govim nevrobiološkim šibkostim (temperament, primanjkljaji, bolezni, okvare ...) ali slabim izkušnjam in okoliščinam, stresnim doživetjem, travmam, pov- zročenim s strani okolja (družinskega, šolskega, vr- stniškega, vojna dogajanja ...), ter izgubam. Prepoznavamo tudi družbeno pogojenost tega, kar imenujemo duševne motnje in disfunkcio- nalnost, kar je potrebno popravka. Ko govorimo o družbenih dejavnikih, se največkrat omejimo na vplive socialno-ekonomske prikrajšanosti in na pritiske tekmovalne družbe na otroke glede uspešnosti v šoli in storilnosti na sploh ter iz teh izvirajočih stresnih doživetij otrok. Spregledamo pa, da sta pojma in definicija duševnih motenj in disfunkcij v veliki meri družbeno opredeljena. 69 Didakta DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK emocij, vedenja in delovanja, ki odražajo disfunk- dremavost, medlost, lebdenje, hipoaktivnost, po- cijo psiholoških, bioloških ali razvojnih procesov časno gibanje, dnevno sanjarjenje, izgubljenost v (DSM-5 2013). V veliki večini primerov jih spre- svojih mislih, strmenje v prazno, odsotnost, hitra mljajo tudi motnje delovanja na področju učenja zmedenost, apatičnost in nemotiviranost (Becker in na drugih delovnih ali za življenje pomembnih in Willcutt 2019). področjih. Povezujejo se s stisko in trpljenjem oseb, ki imajo motnje, in/ali s prizadetostjo in tr- Kontinuum izraženosti posamičnih lastnosti pljenjem njihovega okolja. Duševne motnje so Problem pri opredeljevanju duševnih motenj je lahko težke (psihoze, bipolarna motnja, depresija, vprašanje izbora točke, od katere dalje bomo in- po-travmatska stresna motnja) ali blažje in bolj tenziteto ali pogostnost kakega pojava poimeno- razširjene – blažji odkloni, ki manj prizadevajo vali kot motnjo. Posamične lastnosti na področju dobrobit posameznika. Posamični znaki motenj odzivanja, čustvovanja, mišljenja in vedenja je (simptomi) se povezujejo v grozde. Ti so razvršče- glede na njihovo intenziteto in pogostnost poja- ni v medicinske diagnoze v mednarodnih klasifi- vljanja možno razvrstiti na kontinuum premice: kacijah bolezni, kar pomeni, da duševne motnje normalna varianta – odklon od tega, kar pojmu- pojmujemo kot bolezni in da zanje pomoč zago- jemo kot normalno in pričakovano in čemur pri- tavlja predvsem medicinska stroka. pišemo lastnost duševne ali razvojne motnje. Do katere točke je otrok živahen in kdaj mu damo Opredelitve v klasifikacijah bolezni so dogovorne. oznako hiperaktivnost? Je raztresen ali ima mo- V nekem času je neko vedenje poimenovano kot tnjo pozornosti? Medicinske klasifikacije navajajo duševna motnja, npr. homoseksualnost, in potem dogovorjene količinske kriterije za pojavnost ka- izstopi iz uradnega seznama ter postane normal- kega odklona, ki so osnova za uvrščanje otroko- na in sprejemljiva inačica vedenja. Drugi pojavi in vih značilnosti med duševne motnje, pri čemer se odkloni pa vstopajo v klasifikacije. Tako so pred dogovori spreminjajo s časom. nekaj desetletji vstopile motnje ADHD, pozne- je motnje avtističnega spektra, danes pa so na Mejnik med še sprejemljivim in tistim, kar je po- pragu klasifikacij motnje, povezane s počasnim trebno popravka ali zdravljena, pa je odvisen tudi delovanjem. Primer za to je motnja počasnega od strpnosti za razlike pri za otroka relevantnih kognitivnega delovanja, katere simptomi so: splo- osebah in socialnih okoljih (družina, šola, vrtec …). šna počasnost, utrujenost/letargija, počasnost v Tisti, ki ocenjujejo otroka (starši, učitelji, vrstniki), mišljenju, izguba smeri razmišljanja, zaspanost/ presodijo, od katere točke dalje vedenje ali odzi- 70 Didakta vanje ali mišljenje ni več sprejemljivo in terja in- Razsežnosti problema duševnih stisk in motenj tervencije. Skratka, pri diagnosticiranju duševnih pri otrocih in mladostnikih motenj se nikakor ne gibljemo na jasno oprede- V razvitem svetu ima po kriterijih veljavnih medi- ljenem in preglednem terenu, kot to včasih izgle- cinskih priročnikov za diagnosticiranje duševnih da ob branju člankov o duševnih motnjah. motenj 10–20 % otrok in mladostnikov duševne motnje. Williams (2015) navaja, da mednarodni Iskanje in prejemanje pomoči podatki epidemioloških študij kažejo, da je imel Aktiviranje pomoči za otroka – bodisi v naravnih vsak četrti otrok ali mladostnik duševne motnje socialnih mrežah ali s strokovno pomočjo – je od- v obdobju zadnjih dvanajstih mesecev. Za svet visno od staršev, učiteljev in drugih odraslih oseb, vojn in revščine pa tako ali tako nimamo validnih odgovornih za otroka. Lahko se zgodi, da ti spre- epidemioloških podatkov. So pa velike razlike v gledajo težave ali ne prepoznajo resnosti težav. ugotovitvah med primerljivimi državami, pa tudi To kažejo tudi mnoge epidemiološke raziskave, v v raziskavah v isti državi. Te razlike pretežno pripi- katerih so bili spraševani otroci in njihovi starši. To, sujejo metodologijam raziskovanja in razlikam v kar so povedali otroci o svojih težavah, se pogosto kriterijih za motnjo. Nekaj podatkov: znatno razlikuje od tega, kar so opazili starši. • Združeno Kraljestvo (Public Health England 2016): 10 % otrok v starosti 5–16 let ima klinič- Med presojo okolja, da otrok potrebuje pomoč, in no diagnozo duševne motnje, le 25 % otrok, ki aktivnim iskanjem pomoči za otroka ter spreje- potrebujejo pomoč, pa prejema ustrezno stro- manjem pomoči pa je še veliko ovir. Te so lahko kovno pomoč. pri starših ali drugih skrbnikih – nimajo časa, ener- • Avstrija: v starosti 10–18 let ima 23,9 % otrok gije, finančnih ali organizacijskih možnosti, da bi duševne motnje. Odstotek otrok, ki so imeli poiskali pomoč za otroka. Možno je, da otrok, zla- kako duševno motnjo v celotnem življenjskem sti mladostnik, odklanja pomoč. Dejstvo, da veliko obdobju do raziskave, pa je 35,8 % (Wagner in število otrok ostaja brez uradnih diagnoz in brez drugi 2017). ustrezne strokovne pomoči, pripisujemo pred- • Nemčija: V starosti 7–17 let 14,5 % otrok izpol- vsem pomanjkanju strokovnih služb, vendar so v njuje kriterije za specifično duševno motnjo in stvarnosti na delu še mnoge druge ovire. Možno prizadetost na področju delovanja (Ravens-Si- pa je tudi, da preveč skrbni ali preveč zahtevni eberer 2008). odrasli – predvsem starši, pa tudi učitelji, prehitro • ZDA: Med otroki v starosti 6–17 let ima okoli potisnejo kakega otroka v proces diagnosticiranja 16,5 % duševne motnje, pri čemer mnogi me- in popravljanja. nijo, da je število večje, kot so pokazali rezultati raziskave (Rapaport 2019). V ZDA je samomor Ali je za pomoč otroku potrebna diagnoza? drugi najpogostejši vzrok smrti med otroki v Človeško gledano formalna razmejitev med stisko, starosti 10–14 let (Vlessides 2020). prehodno reakcijo na boleče doživetje ter dušev- no motnjo v večini primerov ni pomembna, saj Ali število otrok z duševnimi motnjami narašča? bi moralo biti glavno načelo pomoči otroku, ki je Le ugotovitve skrbno načrtovanih epidemioloških čustveno prizadet, zmanjševanje njegovega tr- študij so zanesljivi kazalci pogostnosti duševnih pljenja ne glede na to, ali njegove težave ustrezajo motenj. Pogosto se pri prikazih resnosti problema klasifikacijam duševnih motenj ali ne. Torej bi mo- sklicujemo na število otrok, ki v različnih časovnih rala pomoč – bodisi pomoč naravnih okolij, kot so obdobjih poiščejo pomoč v strokovnih službah. družina, vrtec, šole in po potrebi strokovna pomoč, biti zagotovljeni ob otrokovem trpljenju. Vendar Vendar ti podatki le malo povedo o dinamiki je v stvarnosti visoko razvitega sveta tako, da šele spreminjanja pogostosti motenj v populaciji. uradna medicinska diagnoza daje pravico do for- Razlike v iskanju pomoči odražajo spremembe malnega prilagajanja zahtev šole zmogljivostim in v informiranosti in prepoznavanju diagnostičnih potrebam posameznega otroka (npr. pravico do entitet, v razpoložljivosti in dostopnosti služb, pomoči asistenta usmerjenim otrokom) in pravico ali pa je neka motnja postala bolj popularna ali do formalne neplačljive strokovne pomoči ob teža- modna, ali pa neki deficit spričo spremenjenih vah. Nesrečnost in trpljenje otroka nista medicin- šolskih zahtev in spremembe v zakonodaji, ki ski diagnozi. Pomoč »zgolj« čustveno prizadetemu določa pravice do olajšav in pomoči, potisne v otroku naj bi zagotavljala Konvencija o otrokovih skupino diagnosticiranih večje število otrok, in še pravicah, ki pa je mnogo manj zavezujoč in ne- marsikaj drugega. Možno je tudi obratno: v času skončno manj vpliven dokument kot zakonodaja epidemije covid-19 se je povpraševanje po obrav- zdravstvenega in šolskega sistema glede zaščite in navah v ambulantnih mentalno higienskih služ- pomoči otrokom (npr. usmerjanje otrok s poseb- bah zmanjšalo, čeprav je število otrok s težavami nimi potrebami in posledične olajšave in pomoč). in motnjami poraslo. 71 Didakta DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK Mnoge epidemiološke študije kažejo, da število Eden pomembnih in spregledanih razlogov je, da otrok in mladostnikov z duševnimi motnjami v se v klasifikacijah bolezni, ki so vodilo za opredelje- bogatem svetu narašča. Collishaw (2015) v meta- vanje duševnih motenj, navajajo vedno novi skup- analizi ugotavlja porast asocialnih in emocional- ki pojavov, ki jih označujemo kot duševne motnje, nih motenj zlasti pri deklicah. V ZDA se je število in da se znižujejo diagnostični pragi za motnje. samomorov v starostni skupini 10–14 let skoraj- Prevalenca avtizma se je povečala po vsem sve- da potrojilo v razdobju med letoma 2007 in 2017 tu. Arvidsson in drugi (2018) ugotavljajo, da število (Swift 2020). Xu (2018) ugotavlja porast števila otrok, ki prejmejo diagnozo avtizma na Švedskem, otrok z diagnozo ADHD v ZDA: narašča in to pripisujejo dejstvu, da je za klinično diagnozo potrebnih vse manj simptomov avtizma. To velja predvsem za otroke v predšolskem ob- 1997–1998 2015–2016 dobju. Torej je porast diagnoz avtizma vsaj delno stranski produkt sprememb v klinični praksi in v klasifikacijskih kriterijih diagnostičnih priročnikov. 6,1 % 10,2 % Ob prikazovanju družbene in sistemske sopogoje- nosti števila otrok z motnjami moram opozoriti, da obstajajo težje motnje s pretežno biološko osnovo, kot je npr. shizofrenija, ki niso odvisne ali so le v Najdemo pa tudi resne študije, ki dvomijo o po- majhni meri soodvisne od družbenih krojačev di- rastu števila duševnih motenj. Merkangas (2018) agnoz. Pri tem je zaenkrat medicinska stroka prva navaja, da so tako v ZDA kot v drugih državah šib- poklicana in zmožna pomagati osebam s tovrstni- ki dokazi o porastu duševnih motenj v otroškem mi motnjami. obdobju. Avtorica nakazuje, da na prikazovanje večanja števila otrok z motnjami vplivata tudi želja Ne glede na vprašljivost kriterijev za večanje števi- in potreba po izboljšanju psihosocialnih okoliščin la otrok, ki jih opremimo z diagnozo duševne mo- življenja otrok. Poudarja, da so prizadevanja v tej tnje ali uvrstimo v skupino otrok s posebnimi po- smeri povsem utemeljena tudi brez dokazovanja trebami, pa ostaja dejstvo, da gre pri tem za otro- večje pogostosti duševnih motenj. Na Finskem se ke, ki imajo v sedanjih družbenih okoliščinah in je prevalenca blažjih duševnih motenj pri osebah delovanju šolskega sistema težave, kar vpliva na v starosti 18 let zmanjšala z 22 % v letu 1999 na 6 % kakovost njihovega življenja in povzroča trpljenje v letu 2009. Število težjih duševnih motenj, pa je ter možne posledice za njihovo prihodnost. Veči- v obeh časovnih presekih ostalo nespremenjeno no otrok čustveno prizadenejo predvsem odzivi (Kronström in drugi 2020). okolja – družinskega, šolskega, vrstniškega – na njihove posebnosti in storilnostne težave. Gotovo V Angliji (The Lancet Psychiatry 2021) v času covid-19 pa jih prizadene tudi sama diagnoza razvojne ali opažajo povečanje števila otrok z duševnimi mo- duševne motnje. tnjami. Lancet navaja, da je bila v skupini otrok, sta- rih 5–16 let, pogostost duševnih motenj v letu 2017 10,8 %, v letu 2020 pa 16 %. Vendar avtorji opozarjajo, da obstajajo protislovni izsledki različnih epidemio- loških študij. Nekatere sploh ne ugotavljajo porasta duševnih motenj, kot jih opredeljujejo medicinske klasifikacije. Povečanje zaznanih težav pripisujejo povečanemu stresu in dejstvu, da so otroci bolj na očeh staršev, ki imajo boljši vpogled v njihovo ve- denje in doživljanje. Obenem pa se je v prvem letu epidemije zmanjšalo iskanje ambulantne pomoči, kar je v veliki meri možno razložiti s strahom pred okužbo, pa tudi s prioriteto težav, s katerimi se sre- čujejo starši v času epidemije covid-19. Kljub raznoterosti prikazanih podatkov je uvelja- vljeno mnenje, da pogostost duševnih motenj otrok v bogatih državah narašča. Odgovorov na vprašanje o vzrokih za porast je veliko: ker je umrlji- vost nevropsihološko ranljivih otrok zaradi napred- ka medicine manjša, zaradi neugodnih ekoloških dejavnikov, zaradi velikih pritiskov na otroke in še številnih drugih možnih vzrokov. 72 Didakta Prispevek dušeslovnih strok k porastu števila upoštevanje in cenjenje različnosti. Ker pa vem, otrok z diagnozami da takšna razmišljanja ne prinašajo veliko koristi Kakšen je vpliv dušeslovnih strok na ta dogajanja? otrokom sedanjega časa, se omejujem na drugi Prvi odgovor je: dušeslovne stroke zdravijo otroke z del vprašanja. duševnimi motnjami in s tem prispevajo k zmanj- ševanju njihovega števila. Ko pravimo »zdravijo«, V sedanjih okoliščinah delovanja šole, družbenih moramo dodati: zdravijo le manjši del v bogatem pričakovanj in zahtev do posameznika so procesi svetu, kakih 20 do 30 %. Pa še to, da zdraviti še ne usmerjanja in diagnosticiranja majhnih odklonov pomeni pozdraviti. od tega, kar pojmujemo kot normalno, v korist vsem deležnikom izobraževalnega procesa. Otro- Vendar dušeslovne stroke obenem prispevajo tudi ku z odkloni koristijo, ker zagotavljajo upošteva- k porastu pojavov, ki jih označujemo kot duševne nje odklonov in pomoč. Staršem zmanjšujejo skr- motnje. Navsezadnje so strokovnjaki – psihiatri in bi in obremenitve šolanja otrok. Šoli koristijo, ker psihologi, in to najvišje uvrščeni na lestvici strokov- zagotavljajo posebno strokovno pomoč za otroke, nosti – tisti, ki določajo, kaj je duševno zdravje in ki imajo težave pri učenju. kaj je duševna motnja. Vse več različic na podro- čju mišljenja, čustvovanja, odzivanja in delovanja V današnjem času je nadvse aktualno vprašanje, označujemo kot duševne motnje. Gre za otroke, kako zagotoviti pomoč velikemu številu otrok, ki ki po svojem mentalnem profilu in zmogljivostih imajo težave, ker niso po meri šole in neoliberal- ne ustrezajo družbenemu ali institucionalnemu ne družbe. Prvi odgovor je večanje števila stro- idealu osebnosti modernega človeka in zahtevam kovnjakov in strokovnih služb, ki lahko pomagajo šolskega sistema. Širjenje kroga znakov, ki uvršča- tem otrokom. Pri tem imamo v mislih predvsem jo otroka v avtistični spekter, ima svoj izvor tudi v zdravstvene službe – klinične otroške psihologe, sodobnih zahtevah po prilagodljivosti, socialnih otroške psihiatre in druge specialiste. Te potrebe spretnostih, površni sociabilnosti. Vstop novih du- so nedvomne in so bile pogosto izražene zlasti v ševnih motenj in nižanje diagnostičnih pragov v času povečanja duševnih stisk in motenj otrok medicinskih klasifikacijah duševnih motenj v zna- zaradi epidemije. Toda zgolj povečanje števila tno večji meri pogojujejo družbene zahteve do po- strokovnjakov za duševno zdravje otrok, ki delu- sameznika kot pa znanstvena odkritja. jejo pretežno v zdravstvenem sistemu, očitno ni rešitev problema. Saj tudi najbogatejše države z Prispevek šole k številu otrok z duševnimi mo- večjim številom strokovnjakov, kot jih imamo v tnjami Sloveniji, ne obvladujejo problema in število otrok Za šoloobvezne otroke je v tem procesu najbolj s težavami narašča. Očitno se medicinski model pomemben sistem šolstva. V šoli, ki terja discipli- nezadovoljivo spopada z duševnimi motnjami v no, zbranost, učinkovitost in hitrost, so otroci, ki otroškem obdobju. tega ne zmorejo, usmerjeni v skupine s pravico do pomoči. Status »usmerjenega« in spremljajo- Očitna in samoumevna je potreba po aktiviranju ča diagnoza zagotavljata pravico do modifikaci- virov pomoči otrokom s težavami in motnjami v je zahtev šole in prilagajanje pedagoškega dela vseh življenjskih okoljih. Najbolj pomembno in otrokovim posebnostim in pravico do strokovne vplivno okolje za družino je šola in vrtec. Šola ima pomoči, namenjene popravljanju otroka. Obe- veliko možnosti za prepoznavanje motenj, za nu- nem pa od odgovornosti razbremenjuje šolo, denje osnovne psihosocialne podpore vsem otro- družbo in njene institucije, ker težave pripisuje kom – tudi tistim, ki se zaradi različnih razlogov ne pomanjkljivostim, primanjkljajem in posebno- bi zatekli po pomoč k strokovnim službam –, za ak- stim mentalnega delovanja posameznikov ter ne tiviranje virov krepitve duševnega zdravja in okre- terja refleksije sistemov glede lastnega delovanja vanja od motenj za vse otroke. Danes prepozna- in etosa v procesu večanja števila otrok s težavami vamo varovalno vlogo šole. To funkcijo šole, ki se in duševnimi motnjami. prepleta z njeno vzgojno in socializacijsko funkcijo, bi bilo nujno okrepiti. Ob tem je treba povedati, da In kaj lahko storimo v okviru šolskega sistema? se v šolah dogaja veliko dobrega za otroke na po- Vprašanje lahko razdelimo na splošni, načelni dročju varovanja njihove čustvene dobrobiti. Velika del, to je na dolgoročno vizijo razvoja sistemov večina šolskih delavcev je dobronamernih ljudi, ki izobraževanja in na vprašanje, kaj storiti tukaj in pomagajo otrokom v stiski. Obstajajo tudi mno- sedaj. Mislim, da je prišel čas za ponovni razmi- gi programi, ki sodijo k zaščiti duševnega zdravja slek o zahtevah izobraževalnih sistemov do otrok, otrok. In seveda k temu prispevajo šolski svetovalni o njegovi vlogi pri naraščanju števila otrok s te- delavci. Toda večinski del tega dobrega za dušev- žavami in za aktivističen pristop k spremembam. no zdravje je v nekem smislu poljuben, odvisen od Razmislek zadeva vrednote, filozofijo in delova- dobre volje učiteljev, naravnanosti in filozofije rav- nje šolskih sistemov in predvsem sprejemanje, natelja, od energije šolske svetovalne delavke. 73 Didakta DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK Če v epidemiološki perspektivi razmišljamo o du- zmanjševanje pritiskov in stresov šolskega siste- ševnih motnjah šolskih otrok, o 10–20 % celotne ma, temveč tudi za aktiviranje varovalnih dejavni- populacije in o močno omejenem številu otrok kov in dogajanj znotraj šolskega sistema. Zato na- (20–30 % vseh otrok z duševnimi motnjami), ki so raščajo vzpodbude in iniciative za vgrajevanje va- tudi v najbogatejših državah koristniki duševno- rovanja duševnega zdravja otrok v šolski sistem v -zdravstvenih služb, se nujno usmerimo v šolo. V večji meri, kot je to danes prisotno. Pogost ugovor šoli so vsak delovni dan prisotni vsi otroci države, zoper takšne usmeritve je, da je šola podsistem doživljajo množico izkušenj, odnosov in izzivov občega družbenega sistema, ki promovira in na- ter stresnih ali krepilnih izkušenj, od katerih sta grajuje uspešnost, tekmovalnost in druge vrline, odvisni duševna dobrobit in psihična odpornost. potrebne za dobro življenje v sedanjih družbenih Iz tega izhaja nujnost sistemskega angažiranja okoliščinah. O tem, da imajo vendarle posamične šole pri varovanja duševnega zdravja otrok. To šole neko stopnjo avtonomije in možnosti izbora je najprej preprečevanje stresnih doživetij in ne- osnovnih vrednot in filozofije, pričajo razlike med ugodnih izkušenj, ki izvirajo iz šolskega sistema šolami v psihosocialni klimi in etosu. Predlagam in njegove vpetosti v storilnostne, tekmovalne in širšo razpravo o možnosti večjega prispevka šole egoistične vrednote sedanjega bogatega sveta. k varovanju duševnega zdravja otrok. Nič manj pomembna komponenta ni udejanje- nje pozitivne in varovalne vloge šole. Viri Arvidsson, O., Gillberg, C., Lichtenstein, P. in Lundström, S. (2018): Se- Danes je kot ena možnih rešitev popularen model cular changes in the symptom level of clinically diagnosed autism. The Journal of Child Psychology and Psychiatry, 59(7): str. 744–751. stopenjske piramide pomoči. Vodilo tega pristopa APA American Psychiatric Association (2013): Diagnostic and je, da bi bilo potrebno vlagati veliko več v razvoj Statistical Manual of mental disorders. 5th edition. VA: American Psychiatric Association. osnovne ali prve psihološke pomoči otrokom s Becker, S. P. in Willcutt, E. G. (2019). Advancing the study of sluggi- težavami v naravnih življenjskih okoljih. Pri tem sh cognitive tempo via DSM, RDoC, and hierarchical models of psychopathology.  European Child & Adolescent Psychiatry,  28(5): najprej pomislimo na družino. Toda nekatere ne- str. 603–613. ugodne družinske okoliščine, ki so vzroki za otro- Canals, J., Voltas, N., Hernández-Martínez, C. in drugi (2019): Preva- lence of DSM-5 anxiety disorders, comorbidity, and persistence of kove težave ali ovire za iskanje strokovne pomoči, symptoms in Spanish early adolescents. Eur Child Adolesc Psychi- so nedostopne ali slabo dostopne vplivanju stro- atry, 28(1): str. 131–143. Collishaw, S. (2015): Annual Research Review: secular trends in child kovnih služb in vplivanju šole. To velja za socialno and adolescent mental health. Journal of Child Psychology and pogojene težave, za vojne in druge oblike druž- Psychiatry, 56(3): str. 370–393. Ford, T. (2020): Editorial Perspective: Why I am now covinced that benega nasilja, za duševne in osebnostne motnje emotional disorders are increasingly common among young peo- staršev. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako dose- ple in many countries. The Journal of Child Psychology and Psychi- atry, 61(11): str. 1275–1277. či vse otroke in seveda še posebej tiste, pri katerih Gräf, C., Hoffmann, I., Diefenbach, C. et al. (2019): Mental health pro- sta podporna in zaščitna vloga staršev nezadostni blems and school performance in first graders: results of the pro- spective cohort study ikidS. European Child and Adolescent Psychi- ali celo odsotni. Drugi najbolj pomemben podsi- atry, 28(10): str. 1341–1352. stem otrokovega življenja za družino so izobra- ICD-10: 10th revision of the International Statistical Classification of Diseases and Related Health P roblems (ICD, (2019)), WHO, Geneva ževalne ustanove in prva med prvimi je osnovna Kazdin, A. E. (2018): Annual Research Review: Expanding mental šola, v kateri so vsi šoloobvezni državljani. Epide- health services through novel models of intervention delivery. New Journal of Child Psychology and Psychiatry, 60(4): str. 455–472. mija koronavirusa in spremljajoče duševne stiske Kronström, K., Multimaki, P., Ristkari, T. (2020): Ten-year changes in težave otrok so v nekaterih državah sprožile in the psychosocial we..-being, psychopathology, substance use, suicidality, bullying, and sense of coherence of 18-year-old males: a sistemska gibanja v smeri krepitve varovalne vlo- Finnish population-based time-trend study. European Child & Ado- ge šole; med njimi je posebno zanimiva iniciativa lescent Psychiatry, 30(2): str. 313–325. Public Health England (2016): The mental health of children and Anna Freud Centra v Angliji Duševno zdrave šole young people in England. Dostopno na: https://assets.publishing. (Mentally Healthy Schools), v katero naj bi se do service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_ data/file/575632/Mental_health_of_children_in_England.pdf, 23. 3. leta 2023 vključilo 60 % šol. Večja sistemska ude- 2021. leženost šole pri varovanju duševnega zdravja Ravens-Sieberer, U., Wille, N., Erath, M. in drugi (2008): Suicidal Be- havior More Common in Preadolescents Than Thought. Medsca- otrok, sinergija šole in vrtca z duševno zdravstve- pe Dostopno na Prevalence of mental health problems among nimi službami in prizadevanja šole za aktiviranje children and adolescents in Germany: results of the BELLA study within the National Health Interview and Examination Survey - Pu- drugih naravnih virov pomoči (prostočasne de- bMed, 15. 4. 2021. javnosti, prostovoljci, NVO) bi omogočili pomoč Swift, D. (2020): Prevalence of mental health problems among chil- dren and adolescents in Germany: results of the BELLA study within večjemu številu otrok in prispevali k udejanjenju the National Health Interview and Examination Survey. Medscape. nekoč popularnega slogana Svetovne zdravstve- Dostopno na https://www.medscape.com/viewarticle/924952, 7. 2. 2020. ne organizacije »zdravje za vse« ali parafrazirano: Vlessides, M. (2020): Alarming Rate of Suicidal Thoughts in 9- and »vsi za duševno zdravje vseh otrok«. 10-Year-Olds. Medscape. Dostopno na https://www.medscape.com/ viewarticle/926878, 16. 3. 2020. Vlessides, M. in Barclay, L. (2020): Suicidal Thoughts in Children on Zaključna misel the Rise? Medscape. Dostopno na https://www.medscape.org/vie- warticle/929894, 5. 8. 2020. V prizadevanjih za pomoč velikemu številu otrok v Williams, P. (2015): Lack of Mental Healthcare for Children Reaches stiskah in za preprečevanje stisk ima šola največje ‘Crisis’ Level. Dostopno na https://www.healthline.com/health-news/ lack-of-mental-healthcare-for-children-reaches-crisis-level-062315, možnosti doseči vse otroke. Pri tem ne gre le za 23. 3. 2021. 74 Didakta ODLOMEK IZ KNJIGE Poslušnost je škodljiva Jesper Juul Odlomek iz knjige Spoštovanje, zaupanje in ljubezen, ki bo v začetku oktobra izšla pri založbi Didakta. Več o knjigi in Jesperju Juulu najdete na spletni strani: http://www.didakta.si/juul/ plerjev inštitut je bil po vsej verjetnosti edini v Evropi, če ne celo na svetu, kjer so se izobraževali terapevti brez akademskih ambicij. Terapevtske izkušnje smo želeli prenesti na družine in delavce v vzgoji in izo- braževanju. Na tak način bi jih opolnomočili za delo z mladimi. Kajti dobra pedagogika, kakovostno spremstvo in svetovanje so bistveno koristnejši od psihoterapije. Postal sem neke vrste posrednik. Osrednje vprašanje se je glasilo: kaj vemo? Dve de- setletji smo v skupinah spremljali učitelje na šolah v okviru pedagoškega usposabljanja. Ničesar nismo vedeli o poučevanju in vsebini šolskih predmetov. Zanimala sta nas le socialni in osebnostni razvoj otrok. Šole in učitelji so se zadnjih dvajset let te te- matike otepali in vztrajali, da otroci nimajo nikakr- šnih socialnih kompetenc. Prav so imeli in odtlej gre le še navzdol. Za potrebe nastajanja knjige smo dvesto učiteljev vprašali, kaj razumejo pod pojmom socialna kompetenca. Osemdeset odstotkov jih je socialno kompetenco enačilo z disciplino in poslu- šnostjo. Drugi z lepim vedenjem. Peščica, trije ali štirje, so se malo zamislili in rekli: »Morali bi jim omo- gočiti delo v manjših skupinah, morali bi se naučiti Kakovost odnosov z otroki v naši oskrbi je odvisna od tega in onega.« vzgoje doma ter v vrtcu ali šoli. Na naslednjih stra- neh se bom posvetil šoli, ki od šestega leta dalje za- Šole ne želijo otrok, temveč šolarje in šolarke vzame pomembno vlogo v življenju otrok in staršev. Naenkrat so se socialne kompetence znašle v sredi- šču pozornosti. Šole so s prstom pokazale na doba- Imel sem izjemno srečo, da sem lahko dolga leta so- vitelje – torej na starše. V izobraževalnih ustanovah deloval z najrazličnejšimi strokovnjaki. V skupini, ki niso želeli otrok, temveč učence. A ti časi so minili je delovala skoraj trideset let, so delovali psihiatri za in šolniki se s tem ne morejo sprijazniti. Nikakor ne otroke in odrasle, socialni delavci, socialni pedagogi, želim kritizirati učiteljev! Kritičen sem do šol in do sociologi in učitelji. Najprej smo se posvetili na prvi šolstva, do čudnih zgradb in čudaškega vzdušja ter pogled najpomembnejšim odnosom, to je družin- vsega, kar za tistimi zidovi velja za prav in narobe. skim odnosom. Kmalu smo odkrili, da se z odnosi srečujemo na vsakem koraku in da so vsi pomemb- S svojimi izkušnjami smo želeli podpreti učitelje pri ni. Vabili so nas v vrtce, šole in podobne ustanove, njihovem delu. Že petnajst let tesno sodelujemo z kjer smo reševali številne težave in posredovali v danskim učiteljskim združenjem. Nemalo pedago- konfliktih, najpogosteje med učenci in učitelji. Vča- ških delavcev se obrne na nas. Pogosto gre za ljudi, ki sih smo imeli opravka z »nemogočimi« razrednimi so se pod težo dela zlomili in izgoreli. V zadnjih letih skupnostmi, kjer smo v reševanje težav pogosto se vse pogosteje srečujemo z mladimi učitelji, ki ima- vključili starše. Pomagali smo tudi otrokom, ki se v jo že dve ali tri leta po koncu študija poučevanja vrh šolskem okolju niso najbolje znašli. glave. Pojav potrjuje to, kar smo ves čas domnevali. Sprva sem se zelo zanimal za družinsko terapijo, ker Da bi ustavili ta trend in omogočili nastanek šole, me je delo z mladostniki naučilo, da ne morem do- temelječe na odnosu, kar si verjetno želimo vsi, seči zadostnih rezultatov, če v obravnavo ne vklju- moramo ponotranjiti, da imajo učenci in učitelji čim celotne družine. To velja za vsa področja. Kem- iste potrebe – ljudje so in oboji potrebujejo pomoč. 75 Didakta ODLOMEK IZ KNJIGE Za napredek bomo morali enkrat za vselej opusti- do ob 16.30 domov. Naše šole delujejo po podobnih ti polariziranje v slogu: na eni strani je to, kar kori- načelih. A medtem se je družba spremenila in ljudje sti otrokom, na drugi to, kar koristi učiteljem. Med so začeli zbolevati. žrtvami trpinčenja za šolskimi zidovi so tako učitelji kakor tudi učenci. Temu je treba narediti konec. To Pedagogika in družinska vzgoja sta pogrnili – in to je posledica odnosov v šolskem okolju, nobene zve- na celi črti. Njun edini dosežek je bil mir. Mir v šoli in ze nima s pravili ali s čim drugim. Nič se ne bo spre- mir za mizo, ko se je družina zbrala k večerji. Z zdra- menilo, če bomo dodali ali odvzeli ure nemščine ali vstvenega vidika je bila to katastrofa. Moja domovina športne vzgoje. Tudi šolska struktura nima s tem no- Danska ima pet milijonov prebivalcev in med njimi bene zveze. Vse našteto je seveda pomembno, a pri je pol milijona kroničnih alkoholikov in alkoholičark. odnosih ne igra nobene vloge. Odrasli se zatekajo k legalnim in prepovedanim dro- gam kar petstokrat pogosteje kakor mladi. Mladi se V Skandinaviji šole že kakih trideset let capljajo za pogosto znajdejo pod drobnogledom, čeprav niso starši – zaostajajo za kakih deset, petnajst let. Ne- težava – težava so odrasli. Četrtina odraslih Dancev kega dne so starši stopili skupaj in rekli: »Dovolj!« je bila vsaj enkrat v življenju pri psihiatru. Še bi lahko Upam, da se bo kaj podobnega zgodilo v Nemčiji. našteval, a jasno je, da starih vzgojnih pristopov še »Ne gremo se več. Zahtevamo spodobno šolo!« Uči- zdaleč ne moremo označiti za uspešne. telji in učiteljice so se sprva uprli. »Sodobni starši so tako kritični! Nočemo sprememb, prenaporne so. Poslušnost je škodljiva. Do določene starosti so po- Kaj ne moremo tega uzakoniti?« slušni ljudje prijetni in nezahtevni. Lahko jim rečete, kar želite, z njimi lahko manipulirate po mili volji – z »Umirite se!« njimi lahko počnete vse. Okoli tridesetega rojstne- Pošteno smo morali razmisliti, kaj pravzaprav vemo ga dne bodo zboleli. Je poslušnost vedno slaba ali o ljudeh. Kaj vemo o duševnem in socialnem zdrav- je včasih – tudi izven vojske – potrebna? Čudovito je, ju? Učiteljice in vzgojiteljice so rekle: »Želimo si po- če ljudje znajo biti poslušni. Prav tako je čudovito, če slušnih otrok.« V moji generaciji ni moglo biti druga- se lahko vsak posameznik odloči, kdaj in komu bo če, saj industrijska družba potrebuje poslušne ljudi, poslušen. To je ključno. Odvisno je od odnosov. ki ne dvomijo v nič in ne povzročajo nikakršnih težav, ampak se vsako jutro ob 7.30 pojavijo v službi in gre- Spoštovanje obrodi spoštovanje Odrasli nismo več avtoriteta samo zato, ker smo od- rasli – za starše to pogojno še drži, za učitelje in vzgoji- telje pa ne več. Otroci jih natančno opazujejo. Novim učiteljem dajo približno tri do štiri tedne preizkusne dobe. Če so ti do otrok spoštljivi in odprti ter na vsake toliko tudi avtentični, potem je vse v najlepšem redu. Tistim, ki stopijo za kateder in rečejo: »Zahtevam spo- štovanje. Zahtevam disciplino. Zahtevam to in ono,« bo v mesecu dni trda predla. In prav je tako. Potre- bujemo povsem novo obliko avtoritete. Otroci potre- bujejo vodje, zato se moramo odrasli naučiti vodenja. Pedagoška univerza v Københavnu je po naročilu norveškega ministrstva za izobraževanje izvedla raz- iskavo o kompetencah, potrebnih za delo v prosveti. Ministrstvo je želelo (tako so vsaj rekli) prevetriti pe- dagoške študijske programe. Izvedli so meta raziska- vo oseminosemdesetih mednarodnih študijev: iskali so skupne točke in kompetence, ki bi jih morali imeti učitelji v prihodnosti. Na plan so prišle štiri kompe- tence. Nič kaj presenetljivo sta se na prvih mestih znašli akademska in didaktična kompetenca. Tre- tja je bila kompetenca sledenja pravilom. Ob četrti kompetenci je vsem zastal dih: šlo je za odnosno kompetenco. Pojavila se je v dvainosemdesetih od- stotkih študij. Odnosne kompetence ni v učnem načrtu. Pet let sem se šolal na visokošolskem učiteljišču (pred tem sem bil pomorščak brez mature) in nikoli nisem slišal 76 Didakta zanjo. Profesor za psihologijo se je v prvem letniku Strah lahko v otroke zasadimo, spoštovanje si razgledal po predavalnici in rekel: »Štirideset odstot- moramo zaslužiti kov se vas bo znašlo v učiteljskem poklicu, drugi bo- Pogosto se pogovarjam z ravnatelji in ravnateljica- ste pogrnili.« Po svoje je imel prav. Ampak njegovo mi, včasih tudi v večjih skupinah. In skoraj vedno temeljno sporočilo je bilo, da se dobri učitelji rodijo. kdo dvigne roko in reče: »Poslušaj, Jesper, ko smo Na univerzitetne profesorje se torej ne gre zanašati, bili mi mladi, smo učitelje spoštovali.« Čez deset saj na mlajše generacije učiteljev ne znajo prenesti sekund se že zoperstavi naslednji: »Ne, nikakor! potrebnih kompetenc. Bali smo se jih.« Spoštovanje in strah sta dva po- polnoma različna pojma. Če malo pobrskamo po Pomembno je, kakšna je dotična učiteljica kot ose- študijah, kmalu ugotovimo, da smo otroke do ne- ba, kakšno avtoriteto ima, kje so njene meje in ka- davnega obravnavali kot predmete. V šolah smo kšne so njene vrednote. Pri večini bodočih učiteljev jih postavili v vlogo učencev. Nato se je igra vlog to v njihovih primarnih družinah ni bilo pomembno izjalovila. Časi, ko eden igra učitelja, drugi učenca, – kar velja tudi za ljudi, ki danes poučujejo. Zato brez so minili. Enako velja za partnerske odnose. Kjer zadržkov govorimo o novih vzorcih. eden igra moškega, drugi žensko, je neuspeh za- gotovljen. Odnosi med osebami in predmeti so Osebna odgovornost kot alternativa poslušnosti pristali na smetišču zgodovine. V preteklosti so ti Nihče ne želi neposlušnih otrok. Kaj je torej alternati- odnosi delovali zgolj zato, ker se je ena stran lah- va poslušnosti? To je osebna odgovornost. V mojem ko zatekla k nasilju oziroma z njim grozila. Nasilje, otroštvu so kultura in medosebni odnosi temeljili na ki je danes prepovedano, je bila gonilna sila tovr- omejevanju, moči, nadzoru in postavljanju meja – na stnih odnosov. pravilih torej. Pedagogika in družinska vzgoja sta se oklepali pravil kakor pijanec plota. Zdaj so napočili Vsi, vključno s starši, imamo še vedno težave z novi časi, časi »enakopravnosti«. Uzavestiti moramo zastarelo govorico. Z bližnjimi se še vedno pogo- novo besedišče, »stik« in »spoštovanje« na primer. varjamo kakor s predmeti. V Salzburgu sem sre- Zanimivo je, ko me učitelji po predavanjih pocukajo čal profesorja socialne pedagogike, ki je napisal za rokav in rečejo: »Krasno in pomembno je, kar ste knjigo o »težavnih učencih«. V njej je opisal de- povedali. Ampak kako naj vzpostavim stik s sedem- vetinštirideset pristopov za delo z njimi. »Knjiga indvajsetimi učenci?« Vprašanje je na mestu in obe- vam bo všeč,« se je pohvalil. Odvrnil sem: »Že na nem žalostno. Vzpostaviti stik s sedemindvajsetimi prvi strani sem jo zasovražil. In to zato, ker govori o učenci je preprosto. Vsakemu otroku posvetite ka- 'težavnih učencih'.« »O čem bi po vašem mnenju kih sedem minut. To je vse. Tako ustvarite klub ob- moral pisati?« »O težavnih pedagoških odnosih.« čudovalcev in ne množice jeznih protestnikov. Pred- stavljajte si, koliko časa učitelji porabijo za reševanje Na šolah, kjer se menda veliko posvečajo odno- konfliktov. In sicer za reševanje konfliktov, ki jih ne bi som, ker so ti zanje tako zelo pomembni, naredi- bilo, če bi učitelji vzpostavili stik. mo preizkus: »Kaj storite, ko učenec in učitelj na- letita na nepremostljivo težavo?« »No, v skrajni sili Ne gre za sredstva, denar ali čas – gre za sposobnost pošljemo učenca k ravnateljici.« »Potem vam je za in voljo. Kaj hočem? In kako naj sploh vzpostavim odnose prav malo mar. Če bi vam bilo, bi šla oba k stik? Prišli smo do ključne težave, saj veliko pedago- ravnateljici in priznala: 'Ne veva več, kako naprej. gov in staršev ne zna vzpostaviti stika – ne z otroki Pomoč potrebujeva.' V resnici krivdo zvalite na ne z odraslimi. Vse, kar znajo, je vljuden klepet: »Hoj, 'nemogočega' učenca.« Nemogoče razredne sku- kako si?« Na Danskem smo v začetku devetdesetih pnosti ne obstajajo, obstajajo le nemogoči učitelji. let prejšnjega stoletja spremenili šolsko zakonodajo in učiteljem naložili, da se morajo z vsakim učencem Ko gre dobro odraslim, gre dobro tudi otrokom in vsako učenko enkrat na leto pogovoriti na štiri oči. Prišli smo do težke teme. Učencev in učiteljev ne Ko je zakon stopil v veljavo, je naš telefon skorajda moremo obravnavati ločeno. Ne gre za to, kako se pregorel. Klicali so nas ravnatelji in prosili za tečaje in v danem trenutku počutijo eni ali drugi. seminarje. »Na kakšno temo?« smo jih vprašali. »O ko- munikaciji!« Pobarali smo jih, kaj natanko mislijo, in Številni starši navijajo za šolo po meri otrok, kar izkazalo se je, v katerem grmu je tičal zajec: »Učitelji je povsem nerealno. Šole so narejene po meri na naši šoli so prestrašeni, saj ne vejo, kako naj komu- družbe. So eno najučinkovitejših orodij v rokah nicirajo z otroki.« Lahko bi se zasmejal in rekel: »Lju- politikov in politiki z njimi počnejo, kar jih je volja. bi bog, saj so vendar pedagogi!« Ampak tega nisem Ne gre za otroke. Šole ne smejo biti prijazne otro- storil, ker sem jih razumel. Pet let sem se šolal na uči- kom, temveč prijazne družbi. Starši zaradi tega teljišču in nihče me tega ni naučil. Prav tako me nih- zaganjajo vik in krik: »Ampak otroci v šoli preživijo če ni naučil, kako naj se pogovarjam s starši. Glavna toliko časa!« Res je, a ministrstvo za izobraževanje pomanjkljivost šolskega sistem so torej pomanjkljive se požvižga na to. V resnici otroci sploh niso po- sposobnosti za odnose z otroki in ljudmi na splošno. membni. Če bi bili pomembni, ne bi imeli oprav- 77 Didakta ODLOMEK IZ KNJIGE ka z neokonzervativnim valom, ki se je razširil po še vodstvo. Tako preprosto je to. Z osredotoča- Evropi. Najbolj grozno je, da je ministrstvu malo njem na posledice ne bomo nikoli rešili težave. V mar tudi za učitelje. resnici se težave sploh še nismo dotaknili. Želim si, da bi šlo otrokom bolje. Želim si, da bi Dobri vodje morajo znati povezovati stvari med se- se vnuk v šoli dobro počutil. To bomo dosegli le, boj. Poglejmo si primer učiteljice četrtega razreda. če bomo poskrbeli za učitelje. Ustvariti je treba Pred nekaj meseci je v razredno skupnost sprejela profesionalno okolje s profesionalnim vodstvom, novega učenca, ki se je prepisal z druge šole. Vsi nje- ki stoji za svojimi besedami in ki ve, kaj je smisel ni poskusi spodbujanja k sodelovanju so se izjalovili. pedagogike. Vodilnih položajev ne smejo zaseda- Pogovorila se bom z njim, sklene. A kaj naj mu reče? ti birokrati, temveč ljudje z vodstvenimi sposob- »Poslušaj, Karel, štiri mesece si že v mojem razredu nostmi. Voditi in povezati morajo kompleksno in in na vse pretege poskušam sodelovati s tabo …« inteligentno skupino samostojnih podjetnikov. Nato sledi najtežji del: »Ni mi uspelo. Prosim, povej, Šele ko bodo učitelji z veseljem vsako jutro prišli kje sem ga polomila?« Če je Karel nalepko »težav- v službo, se bodo otroci v šoli počutili bolje. Otro- nega« učenca že ponotranjil, bo rekel: »Nimam poj- kom prijazno šolo si izbijte iz glave in se raje za- ma.« Učiteljica lahko odvrne: »Prav. Ne zaupaš mi. vzemite za šolo, ki bo prijazna učiteljem. Tudi v Naslednji teden bova spet sedla skupaj in mogoče družini je tako: ko gre dobro staršem, gre dobro mi boš takrat laže povedal, kaj te tare.« otrokom. In to se začuti. Karel pri naslednjem pogovoru ne bo več tako Medvrstniško nasilje kot posledica slabega vo- redkobeseden, in kar bo rekel, bo držalo kot pribi- denja to. Za učitelje je to sila neprijetno, raje bi se vdrli v Klepet o banalnostih je pogosto krinka za izmika- zemljo, kot da bi učencem priznali zmoto. Raje re- nje pomembnim temam. Politiki se na tak način čejo: »Vse sem dala od sebe, nemogoče je. Njegov že leta izmikajo pogovorom o šoli. Raje množicam oče je alkoholik in starši so se ločili …« Nočete ta- nakladajo o medvrstniškem nasilju, kot da bi bil kih učencev? Hočete le učence, ki ustrezajo stan- to izvor vsega zla. Krivdo valijo na otroke in plete- dardom in s katerimi je lahko sodelovati? Učence, ničijo, kako je treba temu enkrat za vselej narediti katerih starši so vsem težavam navzlic še vedno konec. V resnici gre za sistemsko napako – med- skupaj in ki pijejo le kakovostno rdeče vino? Dragi vrstniško nasilje je namreč posledica slabega vo- učitelj, draga učiteljica, žal ste se znašli na napač- denja. To je jasno kot beli dan. V Severni Evropi ni šoli. Le peščica šolarjev ustreza tem standar- smo se kar petnajst let ukvarjali s tem. Šole, kjer dom. Na naših šolah potrebujemo strokovnjake, so imeli z nasiljem največ težav, so imele najslab- ki znajo delati z ljudmi iz mesa in krvi. 78 Didakta ŠOLSTVO IN PRAVO Darila, darilca, obrazi, obrazci mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri- hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com. Tradicija obdarovanj učiteljev (kasneje tudi vzgo- trebno za prejeta darila nad tem zneskom izvesti jiteljev) ima dolgo brado in izhaja iz hvaležnosti določene postopke, izpolniti predpisane obrazce staršev, da so njihovi otroci pridobili nova znanja. in slediti določbam pravilnika. Če odmislimo izobraževanje v starem in srednjem veku, ko je izobraževanje bolj ali manj potekalo v Darila, katerih vrednost ne presega 50 evrov, se »višjih« posvetnih (plemiči, fevdalci, itd.) in cerkve- smatrajo kot darila zanemarljive vrednosti, ki jih nih (npr. samostani) sferah, in izhajamo iz obve- javni uslužbenci niste dolžni prijaviti oziroma ob- znega izobraževanja na naših tleh, torej od časa vestiti nadrejene, vzgojno izobraževalni zavod pa vladavine cesarice Marije Terezije in Splošne šol- tovrstnih daril ni dolžan evidentirati. ske naredbe iz leta 1774, s katero se je uvedlo splo- šno in obvezno osnovnošolsko izobraževanje za Nemudoma moram izpostaviti tudi darila, ki so v otroke od 6. do 12. leta1, so učitelji iz rok hvaležnih praksi učiteljev in vzgojiteljev nedvomno tudi naj- staršev občasno prejemali tudi kakšne darove sa- bolj pogosta, in sicer priložnostna darila manjše dov dela rok (večinoma) kmečkega prebivalstva vrednosti. To so darila, ki se jih tradicionalno ali Slovenije. Tako so starši učiteljem prinašali kakšne običajno izroča ob določenih dogodkih (kultur- klobase, nekaj kil krompirja ali druge zelenjave, nih, slavnostnih, zaključkih izobraževanja, uspo- kose mesa, košare sadja, niso pa pozabili niti na sabljanja, ob praznikih ipd.), njihova vrednost pa kakšne steklenice doma narejenih (alkoholnih) ne sme presegati vrednosti 100 eurov, ne glede pijač. Vse to je potekalo spontano, s hvaležnostjo, na obliko darila in število darovalcev istega darila. nenazadnje so bili učitelji zelo spoštovani in tisti Po mojem mnenju v ta kontekst sodijo darila ob čas tudi bolj vključeni v družabno (mikro)okolje. zaključkih šolskega leta v šolah in vrtcih, ko starši zbiramo denar za darila učiteljev/vzgojiteljev na- Pravilnik o omejitvah in dolžnostih uradnih ših otrok, v zahvalo za njihov doprinos k vzgoji in oseb v zvezi s sprejemanjem daril izobrazbi naših otrok. Časi pa se spreminjajo in država je že pred leti po- segla na področje obdarovanja javnih uslužben- Tovrstno obdarovanje je že tradicionalno, zatorej cev in funkcionarjev z namenom preprečevanja lahko letvico zneskovnega cenzusa dvignemo do korupcije. Najnovejši predpis, ki to ureja, tudi za 100 evrov, pri čemer izpostavljam, da je 100 evrov zaposlene v vzgoji in izobraževanju, pa je Pravilnik vrednosti darila za vzgojno-izobraževalno podro- o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s čje vezano (predvsem in praviloma) na zaključek sprejemanjem daril (v nadaljevanju: pravilnik), ki šolskega leta (v teoriji in po črki predpisa bi bilo velja od 21. 7. 2021. Ta pravilnik ureja način razpo- takšno lahko tudi darilo, dano za rojstni dan uči- laganja z darili, določanje vrednosti daril, vodenje telja/vzgojitelja, kar bi bilo zgolj svetla izjema, ni- in vsebino seznama daril, ki jih v zvezi z opravlja- kakor pa ne pravilo), medtem ko je meja 50 evrov njem funkcije, dela ali javne službe ali v zvezi s (darilo zanemarljive vrednosti) vezana na katero- svojim položajem prejemajo uradne osebe ali nji- koli obdarovanje enega ali več staršev med šol- hovi družinski člani. skim letom. Pomembno je poudariti zlasti naslednje, da v koli- Po pravilniku je darilo stvar, pravica, storitev ali dru- kor ravnatelj, učitelj, vzgojitelj ali drug javni usluž- ga korist, ki jo je mogoče finančno ovrednotiti. Pri benec prejme od staršev ali katere druge osebe ocenjevanju vrednosti daril se upošteva tržna cena darilo, katere vrednost presega 50 evrov, je po- darila. Če je darilo takšno, da njegove vrednosti ni 1 Več o zgodovini šolstva v Sloveniji najdete v odlični monografiji Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Jože Ciperle in Andrej Vovko, Slovenski šolski muzej Ljubljana, 1987. 79 ² Uradni list RS, št. 106/21 in 110/21. Didakta ŠOLSTVO IN PRAVO mogoče določiti glede na tržne cene, se vrednost Vzgojno-izobraževalni zavod mora na primeren določi po laični oceni osebe, ki vodi seznam daril, način objaviti v svojih uradnih prostorih, katere upoštevaje cene istovrstnih oziroma primerljivih so omejitve v zvezi s sprejemanjem daril s strani stvari, pravic, storitev ali drugih koristi. uradnih oseb in kakšen je postopek v primeru nji- hove izročitve. Ena izmed bolj nenavadnih določb se skriva v drugem odstavku 8. člena pravilnika, s katerim Prejemnik mora v primeru sprejema darila takoj, je določeno, da »če je darilo umetniško delo ali ko je to mogoče, najkasneje pa v 8 dneh, izpolni- stvar, ki predstavlja zgodovinsko vrednost ali dru- ti obrazec za evidentiranje prejetega darila in ga go vrednost, ki se je ne da oceniti po tržnih me- izpolnjenega izročiti osebi, ki vodi seznama daril rilih, se vrednost darila določi na podlagi ocene v vrtcu/šoli, kjer je zaposlen. Prejemnik obrazca strokovnjaka za ocenjevanje vrednosti«. Kdo pla- ne izpolni v primeru prejema darila zanemarljive ča morebitno cenitev strokovnjaka za ocenjeva- vrednosti. Seznam daril je po časovnem zaporedju nje vrednosti (obdarovani učitelj/vzgojitelj ali šola/ vodena zbirka obrazcev za evidentiranje prejetega vrtec), ni določeno, v praksi pa, če se malo poisto- darila uradne osebe ali njenega družinskega člana. vetim z Nostradamusom, do tega ne bo prihajalo, saj bi bili finančni stroški plačila strokovnjaku, da Če se po prejemu darila, ki je postalo last vrtca/ bi ocenil vrednost darila, zagotovo večkratnik fi- šole, ugotovi, da glede na svoje lastnosti ni pri- nančne vrednosti darila. merno za uporabo ali hrambo (npr. pokvarljivo blago), se ga, če je to mogoče, uporabi za repre- Obveznosti prejemnikov daril, šol in vrtcev zentanco v vrtcu/šoli ali pa se darilo odstopi hu- Prejemnik darila ne sme sprejemati daril v zvezi z manitarni organizaciji. opravljanjem dela, razen priložnostnih daril manj- še vrednosti. Vrtci/šole morajo najkasneje do 31. marca za pre- teklo leto Komisiji za preprečevanje korupcije po- Prejemnik ne sme sprejeti darila v zvezi z opra- sredovati seznam prejetih daril. vljanjem dela: • če bi izročitev oziroma sprejem takšnega dari- Novih obrazcev, dokumentov in informacij v zvezi la pomenila kaznivo dejanje, s sprejemanjem daril je tako kar precej. Sam sem • če je to prepovedano z drugim zakonom ali na porabil kar nekaj časa, da sem zadeve analiziral njegovi podlagi izdanimi predpisi, in za svoje naročnike, s katerimi sodelujem, pri- • če se kot darilo izročajo denar, vrednostni pa- pravil vso potrebno dokumentacijo. Verjetno bo pirji, darilni in vrednostni boni ter kartice in takšna ureditev, kakršnakoli že je, o(b)stala vsaj drage kovine, nekaj časa in verjetno si novi obrazi, ki se vseskozi • če darilo lahko vpliva ali ustvarja videz, da vpli- pojavljajo, ne bodo izmislili novih obrazcev, še zla- va na objektivno in nepristransko opravljanje sti, ker šolstvo ni zdravstvo, saj zaposleni v šolstvu dela uradne osebe. v primerjavi z zdravstvom ali kakšnim drugim področjem prejemajo le darilca, drugod pa bi že Takšno darilo ne postane last prejemnika niti last lahko govorili o darilih. Če nič drugega, vsake toli- vrtca/šole in ga je potrebno zavrniti ter vrniti daro- ko o tem preberemo na straneh črne kronike, kjer valcu. Navedene prepovedi in omejitve veljajo tudi v zadnjih letih še nisem zasledil novice, da bi bil v primerih, če se darilo v zvezi z opravljanjem dela kateri od učiteljev/vzgojiteljev sodno obravnavan prejemnika izroči njegovim družinskim članom. zaradi dejanj podkupnine, pardon, daril … KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o. V kolikor še nimate imenovane strokovne pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (po GDPR), se obrnite na KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.. Nedvomno najbolj ugodna in strokovna rešitev za posodobitev in uskladitev do- kumentov s področja varstva osebnih podatkov. Zaupa nam že veliko število vrtcev, osnovnih šol in glasbenih šol. Prepričajte se še vi! Kontakt: info@kurikulum.si www.kurikulum.si 80 Didakta Navodila avtoricam in avtorjem Članki za objavo v reviji Didakta naj praviloma obsegajo okrog 16.500 znakov s pre- sledki ali okrog 2.500 besed. Krajše ali daljše članke bo uredništvo vzelo v presojo. Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si. Zaželeno je, da besedilu priložite ustrezno slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe in podobno. Elektronske fotografije ali skeni fotografij morajo biti ustrezne kako- vosti (10 cm, 300 dpi). Po potrebi slikovno gradivo opremite s podnapisi. Avtorica ali avtor mora sam poskrbeti za upoštevanje avtorskih pravic oziroma pridobiti ustrezno dovoljenje za enkratno objavo slikovnega gradiva v reviji Didakta pri no- silcih avtorski pravic. Prav tako je avtorica ali avtor sam dolžan poskrbeti za spo- štovanje zasebnosti pri morebitnih prizadetih osebah objavljenih na fotografijah. Podatki o avtorici ali avtorju naj vsebujejo naslednje elemente: ime in priimek, morebitni akademski naziv in položaj, naslov ustanove, domači naslov, telefonsko številko in elektronski naslov. Članek mora imeti kratek poveden naslov in morebitni podnaslov. Članek naj Revija Didakta, št. 214 ima povzetek v obsegu okrog 100 besed in seznam petih ključnih pojmov, če gre september, oktober 2021 za raziskovalni oziroma znanstveni članek. Pri pisanju upoštevajte strokovna (in znanstvena) načela pisanja. Članek naj bo smiselno razdeljen na poglavja z ustre- Za založbo znimi podnaslovi. Rudi Zaman V kolikor ste pri pisanju članka uporabili literaturo ali vire, naj bodo le ti navedeni na koncu članka v abecednem vrstnem redu v naslednji obliki: Urednik dr. Martin Uranič Članek v reviji Vovk Korže, A. (2014): Slovenija - učna regija za izkustveno izobraževanje. Vzgoja in Uredniški odbor izobraževanje, let. 45 (št. 1/2): str. 106–112. dr. Natalija Komljanc, Članek v zborniku dr. Justina Erčulj, Rus, V. (2004): Izobraževanje kot privatna in javna dobrina. V: Macura Dušan (ur.), dr. Robi Kroflič, Babšek Jana (ur.) Kakšna bo šola prihodnosti?, str. 71–77. Radovljica: Didakta. dr. Kristijan Musek Lešnik Zbornik Časopisni svet Enever, J. (ur.), Moon, J. (ur.) in Raman, U. (ur.) (2009): Young Learner English Lan- mag. Domen Petelin, guage Policy and Implementation: International Perspectives. Reading: Garnet Rudi Zaman, Education. Metka Zorec Knjiga Globovnik, N. (2010): Vloga človeških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Po- Jezikovni pregled dravski regiji. Maribor: Filozofska fakulteta, UM - magistrsko delo. dr. Martin Uranič Elektronski vir z avtorjem ali urednikom Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih Fotografije jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost - avtorice in avtorji člankov, zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole,  str. 16–30. Ljubljana: Ministrstvo za foto dokumentacija uredništva šolstvo in šport RS. Dostopno na http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf, 31. 7. 2014. Elektronski vir brez avtorja ali urednika Slika na naslovnici Vir 1: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (2013): Resolucija o nacionalnem pro- Ivana Kobilica, Otroci v travi (1892) gramu za jezikovno politiko 2014 2018. Dostopno na http://www.mk.gov.si/fileadmin/ mk.gov.si/pageuploads/ Oblikovanje Grga Jokić Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Resolucija__sprejeto_besedilo__15.7.2013_.pdf , 10. 5. 2014.   Tisk Uporabljena literatura naj bo v članku navedena na naslednji način: Tiskano v EU. Članek, monografija, vir: (Globovnik 2010) Naslov uredništva Posamezen del članka, monografije ali vira: (Globovnik 2010, 132–139) Revija Didakta, Dva deli istega avtorja objavljena istega leta: (Globovnik 2010a; Globovnik 2010b) Železniška ulica 5, 4248 Lesce Dva avtorja istega dela: (Horvatin in Matoh 2011) tel.: 04 53 20 209 Večje število avtorjev/urednikov istega dela: (Enever in drugi 2009) faks: 04 53 20 211 Elektronski vir brez avtorja/urednika: (Vir 1) e-pošta: revija@didakta.si www.didakta.si Že objavljenih prispevkov ali prispevkov, ki so v postopku presoje pri drugi reviji, ne Naročnino prosimo poravnajte sprejemamo v objavo. Pridržujemo si pravico do manjših sprememb. na račun št. 02 068-0016734826 Letna naročnina na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna dvojna številka stane 18,99 EUR. Naročite se na revijo Didakta Revijo Didakta sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Naročila sprejemamo po telefonu (04) 53 20 210, preko elektronske Republike Slovenije. pošte zalozba@didakta.si ali preko običajne pošte, ki jo lahko pošlje- te na naslov založbe Didakta d.o.o., Železniška ulica 5, 4248 Lesce. Ob naročilu preko elektronske ali klasične pošte naročilu dodajte tudi svoje podatke, kot so ime ustanove/ime in priimek naročnika, naslov, pošta, e-pošta, telefon in SI/davčna številka. Letna naročnina na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna dvojna številka stane 18,99 EUR. Naročnina se obnavlja in velja do pisnega preklica.