Leto XVII., št. 284 Lpbfjsrna, toreJt 8. iMfllEra I936 Cena i Dia Upravmštvo: Ljubljana, :£nafijeva ulica & — Telefon št. &i22, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-turgova ut. 6 - Tel. 1392, 3i92. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št- 11 - Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2 Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo '8.180, Wien št 105.241. Postulat edinstva Notranje politične krize, kakršna je naša, imajo poleg stvarnih tudi svoje psihološke razloge. Ponovno smo že na-glašali, da je hrvatsko vprašanje zato tako težavno, ker ima hrvatski del naroda upravičen ali neupravičen občutek, da v Jugoslaviji ni gospodar svoje usode. Zaradi tega je našla krilatica j »samostojni Hrvatski« toiiko odmeva v širokih slojih in zbog tega je toliko ljudi, ki so prepričani, da bo v naši državi tembolje, čim bol] se bomo eni od drugih odelili in čim več obče narodnih zadev bomo vsak za sebe neodvisno od drugih imeli. K.0 trezni ljudje premišljujejo o posledicah takega razdruževanja, se zavedajo, da more to prinesti celoti m posameznim njenim delo usodne gospodarske in socialne posledice. Ali zdi se jim, da je to še vedno manjša nesreča, kakor nadaljevanje sedanjega stanja. Za nobeno ceno in pod nobenim pogojem nočejo, da bi se državna politiKa vodila po dosedanjih načinih in obtožujejo jugoslovensko idejo kakor da bi bila ona ovira za dosego in izvedbo korenitega preustrojstva današnjega stanja. Poskusili smo na tem mestu že naznačiti, kako je v okviru državnega in narodnega edinstva mogoča, a tudi potrebna pravična ureditev ravnotežja med interesi državne celote in njenai pokrajin. Pokazali smo, kako se da izvesti skladnost stremljenj celokupnega naroda in njegovih delov. Se posebej pa je treba podčrtati, da vse te razmejitve ničesar ne zaiežejo dokler se ne izvedeta poino aktivno sodelovanje in polna enakopravnost vseh delov naroda pri samem vodstvu države. Nekateri povsem pogrešno gledajo na probiem hrvatskega vprašanja, ki obeležuje celokupni naš notranji kou-solidacijsKi probiem. s stališča nekakega kompromisa aii poravnave med iieograaom in Zagrebom, z vidika torej, koliko je Beograo pripravljen svoje moči odstopiti in s koliko oblasti je Zagreb pripravljen se zadovoljiti. To gledanje je povsem zgrešeno. Ne gre samo za prenos oblasti in pravic iz prestolnice na pokrajine, iz Beograda na Zagreb ali Ljubljano, nego gre za mnogo več. Gre tudi za to, da so Srbi, Hrvati in Slovenci enakopravni nosilci narodne suverenosti .tvorci narodove volje in voditelji narodove usode. To ne pomeni, da se morajo odločitve v velikih in malih vprašanjih našega državnega življenja ustvarjati s formalnim pristankom enih, drugih in tretjih. Toda stvarno zahteva to načele, da se državna politika s pozivom na edinstvo naroda ne sme in ne more voditi pod prevladajočim vplivom enega dela našega naroda. Na vseh poljih državnega življenja mora biti odločitev na koncu vendar rezultat praktičnega sodelovanja vseh treh sestavnih delov in izraz celokupne sporazumne volje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z drugimi besedami znači to, da v državni politi ki ne sme biti ničesar storjenega, kar bi le en del naroda občutil kot krivico ali zapostavljanje. To načelo ne velja samo za zakono-dajstvo, temveč veija tudi za razporeditev glavnih funkcij v državnem aparatu. Predvsem za vrhovno državno upravo, za ministrstva, za najvišja sodišča in za druge osrednje državne ustanove. To velja za našo diplomacijo, dočim je treba o vojski ugotoviti, da se v njenem sklepu že cela vrsta odličnih mladih častnikov približuje vodilnim mestom te poosebljene predstavnice našega edinstva. Kar smo rekli, ne vsebuje zahteve po nekih ključih, ki so v naši strankarski zgodovini igrali že tako žalostno vlogo, vsebuje pa zahtevo po praktičnem osiguranju take polnopravne udeležbe celokupnega naroda pri vodstvu državnih poslov. Ali se to izvede samo via facti, ali pa je treba zato stvoriti zakonite podlage, o tem tukaj ne bomo razpravljali, ako-ravno smatramo, da ni nobene zapreke, da se ne bi ustvarile tudi zakonite garancije. Kdor nekoliko pregleda, kaka je bila do sedaj udeležba poedmih delov našega naroda pri vodstvu državnih poslov, kjer se končno priprav-lia-c vse važne odločitve o naši državni politiki .bo priznal potrebo temeljite spremembe dosedanje prakse. To se je skoraj vedno pokazalo pri številčni sestavi vlad. še bolj pa pri razdelitvi resorov. Le v trenutkih, ko nadmočni politični činitelii niso smatrali za oportuno in so takorekoč iskali nosilce odgovornosti drugod, je prišlo do navideznih izjem od dobro znanega starega pravila. Tako je bilo n. pr. po skupščinski tragediji 1928. leta. V neposredni zvezi s tem problemom pa je tudi ozdravljenje osrednje državne uprave. Posebno vprašanje vodilnih ministrskih uradnikov in odločujočih činiteljev v drugih visokih državnih uradih je največjega pomena. Na ta mesta spadajo samo uradniki izrednih [sposobnosti, temeljitega poznavanja razmer v celi državi in širokogrudnega razumevanja potreb vseh krajev. Ne bi bilo težko najti tudi primerno zvezo Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ejnbljapa, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor. Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. ODLOČITEV V ANGLIJI ODLOŽENA Po dveh dnevih, polnih napetosti, je vlada sporočila, da je odločitev kralja Edvarda odložena za nedoločen čas London, 7. decembra br. Ustavna kriza britanskega imperija je dosegla vrhunec. Kako resen je položaj, se vidi tudi iz dejstva, da je imela angleška vlada seje tudi v nedeljo, kar je pri velikem angleškem spoštovanju nedeljskega počitka izredno redek primer. Zato so se sinoči razširile vesti, da je odločitev v krizi že padla. Z vso gotovostjo se je napovedovalo, da se je kralj Edvard od-/c čil za abdikacijo. To mnenji? se je še okrepilo danes, ko se je razširila vest, da je za popoldne sklicana skupna seja obeh zbornic angleškega narodnega predstavništva. Vsi so računali, da bo ministrski predsednik B?ldwin na skupni seji sporočil zbornicama kralievo odločitev. K temu se je še zvedelo, da je imel Baldvvin zjutraj dve uri trajajoč razgovor s kolonialnim ministrom Mai-colmom Macdonaldom. pri čemer je veljalo za izven dvoma, da sta se oba državnika dogovarjal o načinu, kako naj se o kraljevem odstopu obvestijo vlade vseh dominionov. Proti poldnevu se je bliskovito razširila po mestu še vest, da na kraljevem dvorcu Belvederu. kjer ulice so za promet popolnoma zaprli, da I bi preprečili še večji naval občinstva. ' Ministrski predsednik Baldwin je po svoji konferenci s kolonialnim ministrom dolgo časa razpravljal z vrhovnim državnim tožilcem, ki je bil v nedeljo zvečer pri kralju Edvardu. Misli se, da so se razprave tikale formalnosti glede kraljevega odstopa. Nervoznost med občinstvom je bila tem večja, ker ne sinoči ne danes ni bilo objavljeno nobeno službeno poročilo in se tudi iz zasebnih virov ni moglo izveden nikakih zanesljivih podrobnosti. Z nepopisno napetostjo je javnost zato pričakovala za 16. uro napovedane seje obeh zbornic, člani parlamenta in lordske zbornice so bili zbrani na svojih prostorih že od ranega jutra, ravno tako so bile tudi galerije ves dan nabito polne. Pri taki napetosti je tem močneje učinkovala vest, ki se je razširila o prvem mraku, da namreč skupne seje obeh zbornic ne bo, marveč da bo ministrski predsednik Bald\vin podal le kratko izjavo pred poslansko zbornico. biva sedaj kralj Edvard, ne plapola več | Ta preokret je bil znamenje, da je prišlo do preokreta tudi v razpletu krize same in da torej odločitev še ni padla, kakor je poprej vse kazalo. Tako se je tudi zgodilo. Na seji poslanske zbornice je predsednik Baldwin sporočil, da še ni nikake končne rešitve, ker hočeta vlada in narod dati kralju dovolj časa. da svojo odločitev premisli. Sestanek kraljevih bratov London, 7. decembra. AA. Vojvoda in vojvodi:nja Yorška st« prebila nedeljo v NVindsorju. kjer ju je obiska! vojvoda Keniuiki. Vojvoda in voivodmja Yoršfcn sta prispela danes v London. kraljevska standarta, marveč zastava vojvode Cornvallskega. Po ulicah so se začele proti polnevu j zbirati nepreglednega množice, ki so \ vsak hip na novo intonirale kraljeve himno. Manifestacije za kralja so se za- 1 čele spreminjati v demonstracije proti i vladi, tako da je bila vlada prisiljena , odrediti izredne varnostne ukrepe, j kakršnih London že dolgo ni doživel, j Vse ulice okrog parlamenta, predsed- ; stva vlade in kral.jevena dvora je za- i sedla policija, ojačena z oddelki ni konjih in v oklopnih avtomobilih. Mnoge Nedeljske demonstracije in manifestacije iš London, i. decembra, k. Zaradi pomanjkanja vsakršnih uradnih vesti o razvoju ustavne krize je nastala v a:nglešk' javnost precejšnja nervoznost. Kljub izredno slabemu vremenu se po londonskih ulicah zbira veliika množica ljudi, prava gneča pa je nastala zlasti na Dovvningslreetu. Policija je sicer od časa do časa ljudi odstrani!'a izpred ministrskega predsedništva, vendar pa so se ljudje vedno znova zbrali in vpnizorili od časa do čnsa ka.ko ve;jo ali manjšo demonstracijo proti Baldvvinu in drugm zastopnikom vladne večine. Ko se je včeraj pripeljal na Dovvning strel Canterburvjski nadškof se je množica nenadoma zgrnila okrog avtomobila, taiko da je bila celo policija presenečena. Liud-ie so nadškofa izžvižgali in vzklikali: Hočemo kralja Edvarda. Ta incident je zbudi! po vsej Angliji veliko pozornost. Morda se že več slo let voditelju anglikanske cerkve kaj takega ni pripet;lo. Policija je seveda takoj izpraznila ulico. toda demonstracije se s tem še niso končale. Na PiccadillVjit sta se v pozrrh popo!dans'k:h urah pojavi!n dva avtomobila z velikim napisom: »Ho5cmo kralja Edvarda in ženo, ki si jo je izvolil.« Se hujši ncident se je pripetil zvečer kmalu po 19. na Dovvning streetu. V kabVieu minisirske-ga predsednika se jp pravkar končal« seja •vlade. Množica je sprejela ministre in predvsem Baldvvina. ko so sc odpeljali iz ministrskega predsed .pršiva, z demonst a-tivnimi žvižgi in viharnim vzkl;k:uv.i m: ^Nočemo Ba^J-.v-nn, hočemo kralja!« Ko je tudi tu nasion.:la po';c:ja. so ljud;'e v zboru zapel narodno hmno. Vendar so se pof-go-. kma'u razšli. Apel Berafoarda Shawa London, 7. de rmbra. d. Lordonski listi so objavili »Poziv za kralja.', ki ga je izdal Goorge Bernard Shaw. V »Evening Standardu« poziva Shaw angleški narod, naj se strnjen postav« na kraljevo stro.n. V državi, Id ima s svojimi dominioni nad 120 veroizpovedi. ne more bifci odločilen g'a s samo ene cerkve, pravi Shaw. Poroka kralja Edvarda z rmspo Simnsonovo bi bila v popoinem skladu z demokratični sni čustvi angleškega na.roda. e še sil odločil" Sporočilo vlade parlamentu —- Dosedanja vloga vlade Odklonjen odgovor na kočljiva vprašanja London, 7. decembra. Ob 16 je maiistr-ski predsednik zapustil svoj urad in se odpeljal v spodnjo zbornico, kjer so pričakovali njegov prihod z največjo napetostjo. Ko je stopil v nabito polno zbornico, so ga v ministrski klopi in v vrstah vladne večine sprejeli s ploskanjem. Ob 17. uri je bila seja parlamenta otvorjena: Vodja delavske opozicije major Attlee je takoj zahteval besedo in stavil ministrskemu predsedniku Baldwinu naslednje vprašanje: Kaj nam morete sporočiti o razvoju dogodkov, glede katerih sem vam stavil vprašanje v petek? Ali nam lahko danes poveste kaj več? Ob največji tišini je nato stopil na govorniški oder ministrski predsednik Stan-ley Baldvvin in izjavil: »Da! srečen sem, da vam morem dati novo izjavo o položaju. Vlado vodi od vsega začetka in tudi eš danes najiskrenejša želja, da nudi kralju dovolj časa in prilike, da svojo odločitev vsestransko premisli ter da se odloči tako, da bo ustreženo njegovi osebni bodoči sreči in koristim vseh njegovih podanikov. Vsi se zavedamo, tla bo ta odločitev najdalekosežnejšega pomena za ves britanski narod in ves britanski imperij. Biti si moramo vsi tudi na jasnem, da pomeni vsako zavlačevanje in podaljšanje sedanjo negotovosti veliko škodo za ves narod in ves imperij. Izjaviti moram, da se nihče ne zaveda tega bolj kakor Nj. Vel. kralj sam. Zaradi raznih vesti, ki jih je bilo slišati o razmerju med vlado in mod Nj.Vel. kraljem, moram izjaviti, da razen vprašanja morgaiiatskega zakona Nj. Veličanstva vlada n' dala kralju nobenega drugega nasveta. Vsi razgovori, ki ^c se vrš'li v zvezi s tem msd Nj. Vel. kraljem in menoj, so bili dooela osebni in neof'clelni. Tega vprašanja ni sprožala vlada, marveč Nj. Vel. kralj sam v razgovoru, ki Sem ga imel z njim pred več tedni. Pri tej pr-liki me je Nj. Ve!, kralj, prvič obvestil o svoji nameri, da se misli poročiti z govpo S.mpsonovo '-a,£or hitro bo svobodna. Kakor hitro bo prišel Nj. Vel. kralj do sv°j®ga končnoveljavnega sklepa, bo la sklep brez dvoma f poroč-1 svoj m vladam, tako v tej deželi kakor v vseh dom'.nion>h. Vlade bodo moraJe petem prehoditi, kakšen nasvet bodo na temelju toga sklepa smatrale dati kralju za svojo dolžnost. med državnimi osrednjimi uradi in pokrajinsko upravo, ki bi zagotovila potrebno skladnost odločitev in preprečila, da iz centrale prihajajo odredbe, ki jih prizadeta pokrajina občuti kot po-grešene ali pa celo krivične. Kakor je iz vseh teh navedb razvidno, gre torej pri našem notranjem vprašanju za dve vprašanji: na eni strani za pravično razdelitev kompe-tenc med državo in pokrajinami, na drugi strani pa za zagotovitev polnopravnega sodelovanja vseh delov naroda pri vodstvu države in pri ustvarjanju njenih odločitev. Napori, izvršeni v preteklih letih v eni ali drugi smeri, niso dali trajnega in zadovoljivega rezultata. Danes, ko se nahajamo na prekretnici in ko je prepričanje, da je na vseh straneh dovolj izkušenj o storjenih napakah in več razumevanja za usodepolnost današnjega stanja tudi na strani tistih, katerih politika je do sedaj vsako korenito reformo zadrževala, pi nobenega izgovora za nikogar, da ne bi pristopil brez odloga k velikemu delu, ki se da izvršiti v duhu jugoslovanske ideje in ravno na osnovi temeljnih načel našega državnega in narodnega življenja v korist in srečo celokjpnega našega naroda in njegove države. Ne W mogel končati te izjave, ne da bi dal izraza razpoloženju vse zbornice. Mi vsi čutimo v teh težkih trenutkih najgloblje spoštovanje in naji-krenejše Simpatije do našega kralja«. še dve vprašanji Baldvvinu Zbornica ie sprejela i5aldwiuovo izjavo mirno. Major Attlee ie rekel, da soglaša s predsednikovo izjavo, žele! pa je še pojasnila. ali kralj glede na nasvete, ki so mu bili dani, ie ni prišel do končne odločitve glede svojega zakona. Ako je tako, potem ie seveda težko zahtevati od predsednika vlade še kakih nadaljnjih pojasnil. Vendar pa zbornica in ves imperij iskreno želita, da čini prej dobita točna poročila. Baldwin je odvrnil, da mu je v sedanjem trenutku težko odgovoriti na to vprašanje, dokler kralj sam ne sporoči svoje odločitve-Zaenkrat kralj ni še storil nobenega defi-nitivnega sklepa. Znani konservativni politik Wjnston Churchill je zahteva! od Baidvvina odgovor, ali lahko zagotovi, da ne bo storjena nobena nepreklicna odločitev, dokler zbornici ne bo dana prilike, da zavzame svoje staiišre. Precejšen del zbornice je epreiel to vprašanje z odobravanjem in ploskanjem, slišali pa so se tudi protezi V zbornici ie prišlo do prerekanja med Churchillovimi in Bald\vinovuni pristaši, tako da je predsedujoči Ie s težavo vzpostavi! mir. Ob napeti pozornosti se je dvignil Bald-win Ln sporočil; »V sedanjem trenutku na to vprašanje ne moreni dati nikakega odgovora. Ne vem in tudi ne morem vedeti, kakšna bo odločitev Nj. kralja in za kakšen postopek se bo odločil«. Seja je bila nato zaključena. Polsžaj v deminiomh Ot:awa, 7. de.cmbra. AA. Še vedno ni robonega pod1 .tka o tem ali se bo kanadski parlament sestal k izrednemu zasedanju ■ti kdaj. Predsednik kanadske vlade Ma-ukonzie še r.i poda! nobene uradne izjave o staVšču kanadske vlade v sedanjem angleškem ustavnem vprašanju. Weliingtcn, 7. decembra. AA. Po seji novozelandske vlade je njen predsednik izjavil. da bo imela vlada še eno sejo. Neuradno izjavljajo, da prikuje vlada nadaljnjih ponoči' iz Londona. CapefcowD, 7. decembra. AA. Vse južnoafriško časopisje izraža željo, naj bi se angleško ustavno vprašanje čim prej rešilo. Londonski listi London, 7. decembra. AA. Današnji londonski listi poudarjajo, da se ponekod stališče ne podaja dovolj točno. To delajo posebno časopisi in listi, ki so nerazpolo-ženi proti sedanji vladi. Drugi listi pa poudarjajo posebno, kako zelo je kralj priljubljen pri ljudstvu. »Times« pišejo, da je zgrešeno misliti, da. je vlada na nenaden način načela več kočljivih vprašanj. List poudarja, da je to vprašanje načel kralj po lastnem preudarku. »Dailv Telegraph« piše v istem smislu m pravi, da je popolnoma napačno tisto mnenje, ki pravi, da hoče vlada izvajati kakršenkoli pritisk na nosilca kror.e. »Morningpost« piše v toplih besedah o ljubezni, ki jo kralj uživa pri ljudstvu. List pravi, da je prepričan, da bo kralj postopal tako, kakor meni, da bi to najboljše odgovarjalo interesom države in ljudstva. »D.iilv Herald«, glasilo delavske stranke, piše. da v ospredju niso osebna vprašanja, ampak da gre za državne in ljudske interese. »Daily Mail« piše, da v angleški zgodovini najbrž ni bilo vladarja, ki bi bil tako priljubljen, kakor je priljubljen pri ljudstvu kralj Edvard VIII. Državi je danes bolj ko kdajkoli potreben tak vladar. London, 7. decembra, g. »News Chro-nicJe« poroča, da je do zadnjega prejema Win?-tona Churchilla pri kralju prišlo 3 pristankom m;ni trs':ega predsednika Bal> wina. Izjava, ki jo je Churchill podal ▼ soroto in v kateri zahteva daljši čas za razmišljanje kralja, je bila torej najbrže podana v .-norazumu s kraljem. Iz krogov fivojih čitateljev obja/vlja list pisma, ki zavzemajo stališče proti vladi. Voditelj a/ngle'k;h faš;. tov Mosley zahteva razpis plebiscita. Ga. Simpsonova ne bo ostala v Franciji Pariz. 7. decenihra. vv. »Pariš Soir« javlja iz Cannesa. da kralj Edvard v nasprotju z zadnjimi vestmi ne bo prišel v doglednern času v Cannee. Rečeno tudi še ni vprašanje, koliko časa bo ga. P;mpsonova ostala na francoski rivieri. Obsitoia možnost, da bo v kratkem zapustila Fnanciio ter odpotovala v Italijo ali pa v Zedinjene države. pot! ¥ Beograd Francoski trgovinski minister o napredkn Jugoslavije Pariz, 7. decembri, p. Snoči ob 22. je odpotoval iz Pariza v Beograd francoski trgovinski minister Paul Ba&tki v spremstvu šefa kabineta Alphanda in šefa tiskovnega urada trgovinskega ministrstva Elvai.a Brola. Na postaji so se od njega poslovili jugoslovenski poslanik dr. Božidar Purič, osobje poslaništva, predsednik pariške organizacije Poilns d' Orient in drugi. Pred odhodom je dal minVtcr o svojem potovanju jugoslovenskim novinarjem v Parizu kratko izjavo, v kateri je poudaril, da se veseli svojega obiska v Beogradu iz več razlogov, piedvsem pa zaradi tega. ker pomeni srečno zaključitev gospodarskih pogajanj mol obema prijateljskima državama, po katerih lx> sedaj mogoča boljša izmenjava blaga, kar ho v splošnem odnošaje med obema državama samo še bolj izpopolnilo. Pvojega potovanja v Jugoslavijo se veseli tudi zaradi tega. ker bo znova videl Ppograd in druga njena lepa mesta. Tmel ie žp ponovno priliko usrofoviti o-ki sra h na vpfh življenja dosege! ju- jrromri nmredek. pn-.lročjft javnega goslovenski narod od svojega zedinjenja. Jugoslovenski narod spoznava sedaj ogromne koristi samostojne, neodvisne države. Vsi Francozi so veseli jujroslovenske^a napredka in vedno večjega ugleda Jugoslavije tudi na mrdnarodno-m področju. V Ljubljani Ljubljana, 7. decembra, r. Na poti v Beograd je nocoj potoval skozi Ljubljano francoski trgovinski minister Paul Bastid. Na podaji na Rakeku je prestopil v sa-lonsiki voz, ki mu ga je dal na razpolago ministrski predsednik. Tam ga je pozdravil tudi odposlanec predsednika vlade in trgovinskega ministra dr. Ta-sič. Na ljubljanskem kolodvoru so francoskega mrini-stra pozdravili ban dr. Natlačen s podba-nom in načelniki banske uprave, dia^je francoski konzul Remerand in predsednik Francoskega instituta Oton Župančič. Minister Bastid je povabi! odličnike v salonski voz in se je z nji m'i razgovarjal descl minut za dobo postanka vlaka na ljubljanskem kolodvoru. Ob 21.tO je vlak o se pred Narodnim gleda, liščem. kjsr so posamezni govorniki poudarjal: neomajno voljo ljudstva upreti se z vsemi silami vsa' emu poizku u, ki bi hotel porušiti sedanji red in kršiti teritorialno nedotakljivost Češkoslovaške. Mladina. je pripravljena branili z vsemi ilami demokratsko republiko in ne bo dovolila nobenega po rabka v pretekla^. Zastopnik nemS ie mladine je izjavil med drugim: Kdor govori o reviziji- bodisi o miroljubni, misli na vojno. Madžarskemu revizijonizmu mrrejo Nemci na češko'lo-vaškem samo reči: Nikoli! Uspeh nemškega notranjega posojila Berlin, 7. decembra, p Novo nemško notranje posojilo, ki je bilo razpisano pred nekaj dnevi, je sedaj, ko je potekel rok za subskripcijo, popolnoma podpisano, odnosno presega subskripcija že 50 milijonov mark razpisano vsoto. Že poleti je vlada najela 700 milijonsko posojilo, zaradi česar smatrajo subskripcijo novega posojila za vd!k finančni uspeh ležkna. Papeževa bolezen Rim, 7. decembra. AA. Po poročilih iz Vattkaua je papež preživel noč prav dobro. Po današnjem pregledu je prof. Milani izjavil, da je stanje bolnika zadovoljivo. Razpust madžarske legitimistične stranke Budimpešta, 7. decembra, o. Po dolgih pogajanjih je bila danes končno razpuščena madžarska legitjmistična stranka, ki pravi v svojem zadnjem proglasu, naj se njeni pristaši pridružijo stranki malih posestnikov pod vodstvom dr. Eckhardta. Voditelji bivše legitimistične stranke pravijo, da je bila legitimistom posebna stranka potrebna doslej zaradi tega, ker je pomenil pokojni Gombos legitimističnemu pokretu največjo oviro. S^daj te zapreke ni več in zato tudi ni razloga, da bi stranka §e to>-oVtojala. Trocki se vendarle naseli v Mehiki Mexlco City, 7. decembra, o. Notranji minister je izjavil, da je vlada dovolila Leni Trockftmu. da se nastani kjerkoli v Meh Uri. Prisega novega vrhovnega državnega tožilca Beograd, 7. decembra. AA. Pravosodni minister je danes dopoldne sprejel novo imenovanega vrhovnega (težavnega tož^a v Zagrebu dr. D Inka Ružiča. Pri tej prIMki je dr. R/užič položil prisego. Konec Abesinije Italijanske čete so zasedle še zadnje pokrajine Rim, 7. decembra. AA. Kolona generala Mariottija, ki je prodirala že več tednov iz Adis Abebe proti jugu, je prispela čez zelo težko ozemlje in čez gorovje Cilalo. ki se dviga 4000 m visoko, v glavno mesto plemena Arusov v Tigi, kakih 140 km južno od Adis Abebo in 50 km vzhodno od jezera Langana. Pariz, 7. decembra. AA. »Oeuvre« piše, da je zadnji govor francoskega zunanjega ministra Delbosa napravil v Italiji izvrsten vtis. Italijanski politični krogi pričakujejo sedaj, da bo Francija v kratkem priznala italijansko cesarstvo v Abesiniji. Podoben vtis je napravil tudi v Londonu in pričakujejo zato, da bo angleški zunanji minister med zasedanjem v Ženevi sporočil Del-bosu, da po zasedbi pokrajine Gore po italijanskih četah ni več računati z možnostjo ponovnega zavzetja Abesinije po negušu. London, 7. decembra. AA. Pravijo, da je abesinski cesar ponudil po neki londonski banki del svojih dragocenosti na prodaj. Odmor pred Madridom Na obeh straneh zbirajo nova ojačenja ter se pripravljajo za novo, morda odločilno bitko Madrid, 7. decembra. AA. Madridsko topništvo bombardira še naprej strelske jarke nasprotnikov. Pri tem mu pomaga letalstvo. Poveljstvo je prejelo obvestila, da zbira nasprotnik številne čete pri Caraban-chelu im Brunetu. kjer so jih obstreljevali z dalekosežnimi topovi. Sovražna pehota je dobila ojačenja v materijalu in moštvu. Tudi na strani madridskih čet se je izvršilo več premikanj. Madridske čete so dobile ojačenja s strokovno izobraženimi častniki. Madridski listi napovedujejo, da bodo te dni nacionalisti izvedli hudo ofenzivo na mesto. »Heraldo de Madrid« poroča, da se nacionalisti koncentrirajo pri Naval Carneru ter II!esčasu in da so dobili močna ojačenja, posebno mnogo prostovoljcev iz tujine. Pri napadu naj bi pomagali tudi oddelki močne tuje strankarske organizacije iz velike inozemske države. Komunike madridskega obrambnega odbora Odbor za madridsko obrambo je objavil poročilo, ki pravi, da ni bilo včeraj nobenih važnejših dogodkov na madridskem bojišču. Čete madridske obrambe so popravile svojo črte v odseku Villaverde v svojo korist. Sovražen napad na vseučiliško naselbino so odbile. Prav tako so odbili nov poizkus bombardiranja prestolnice s strani 14 močnih bombnikov. Pri tej priliki so sestrelili tri bombnike. Republikanska lovska letala, ki jih je bilo 28 in so sodelovala pri zasledovanju sovražnih letal, so se vrnila v svoja letališča brez poškodb. Naše letalstvo je z uspehom bombardiralo pristanišče Ibiza in sovražne po-.tojanke v odseku Villareala na baskiškem bojišču. Poročilo nemškega vojnega poročevalca Bojišče pred Madridom, 7. decembra. (DXB). Nacionalisti so izkoristili relativno zatišje zadnjih dni. da čim bolj utrdijo pregledno ozemlje madridskega predmestja in premagajo še zadnja utrjena poslopja, v katerih se drže rdeči, odrezani od svojih tovarišev, kakor tudi, da bi reorganizirali službo provijantnih in municijskih kolon. Dopisnik DNB-ja je pri tej priliki obiskal posebno izpostavljene nacionalistične postojanke pri Carabanchelu in se osebno prepričal, da uporabljajo rdeči v zadnjem času posebno vrsto eksplozivnih nabojev, ki povzročajo še strašnejše rane kakor navadne dum-dum krogle. Za razpoloženje v vrstah madridskih branilcev je značilno, da je včeraj pobegnil k nacionalistom vojak madridske obrambe, ki je izročil polno torbo vžigaleev. Izjavil je. da jih je zbral s topovskih krogci, da bi na ta način škodil vladnim četam. Poveljnik Madrida odstavljen Pariz, 7. decembra. w. Po poročilu agen-cije Radio so dosedanjega poveljnika obrambe Madrida, generala Miaja odstavili. Anglija in interesi Jugoslavije London, 7. decembra. AA. Odgovarjajoč v spodnji zbormici na vprašanje poslanca konzervativne stranke stotnika Cazaleta, ali bo britanska vlada v zadostni meni upoštevala pri vsakem morebitnem aranžma-nu. kjer bi utegnila britanska vlada sodelovati glede na položaj v Sredozemskem mcipju, legitimne interese kraljevine Jugoslavije. je zunanji minister Eden dejal, da je srečen, ker se mu je ponudila priložnost izjaviti, da bo vlada Velike Britanije v celoti upoštevala legitimne interese kraljevine Jugoslavije. Prst z Oplenca na morav-skem kraljevem spomeniku Praga. 7. decembra. AA. Zastopniki češkoslovaškega odseka jugoslov.-češkoslova-ških lig so položili na spomenik pokojnega kralja Aleksandra Zedinitel:ia v ChudobU nu blizu Olomouca na Moravekem prekrasno žaro iz oniksa 6 prstjo z Oplenca. ki so jo jugoslovanski zastopniki lige prinesli s seboj' o priliki svojega nedavnega obiska. Prit tej svečanosti je opravil cerkvene obrede pravoslavni duhovnik. Upravnik olo-mouške knjižnice dr. Vybiral je imel pri tej priložnosti topel nagovor o življenju in des tovaniu pokojnega kralja Aleksandra I. Okrepitev demokracije pri čsl. občinskih volitvah Praga, 7. decembra. AA. Včeraj so se v popolnem redu vršile občinske volitve v 186 občinah, med njimi v 10 mestnih. Listi predvsem poudarjajo, da te volitve jasno izražajo zmago demokratskih elementov. dočim so komunisti in fašisti nazadovali Za nemško susedsko stranko kaže^ rezultati volitev, da je že dosegla svoj vrhunec in da je začela padati: pr>i včerajšnjih volitvah je imela izgube v korist drugih nemških strank. Stranke vladn* koalicije so vse napredovale O njegovem nasledniku še ni ničesar znanega. Z imenovanjem novega poveljnika bo izvedena tudi popolna preosneva obrambe glavnega mesta. Zatišje tudi na baskiški fronti Bayonne, 7. decembra. AA. Baskiški nacionalni odbor za obrambo je objavil naslednje poročilo: Po enem tednu vztrajne ofenzive naših čet je včeraj nastalo zatišje. Nasprotniki so včeraj zjutraj bombardirali naše postojanke pri Eloriju in E1 Greti, naši topovi pa so jim odgovarjali. V odseku pri Irunu smo opazili gibanje nasprotnih čet v zaledju. Iz nacionalističnega tabora Talavera, 7. novembra. w. Včerajšnji dan je bil pred Madridom razmeroma miren. Dopoldne je bilo samo nekaj topniških borb iu streljanje iz pušk na univerzitetni del mesta ter Tetuan in Los Vittorias Nacio-nalisiična letala so bombardirala mestni okraj Cuatro Caminos Vladna letala so se prvič zapletla v borbo nad glavnim mestom. Dvoje vladnih letal je bilo sestreljenih. Tenerifa, 7. decembra. AA. Radioklub je snoči ob 20.S0 objavil, da so včeraj pri Ala-vi in severno od Burgosa samo streljali. Na vzhodu od Burgosa so nacionalisti izvršili samo nekaj izvidniških prodorov. Zasedli so nekaj strelskih jarkov republikancev in zaplenili 3f>0 pušk Republikanci so pustili 25 mrtvih. Pri Mondragonu je bil odbit napad sovražnika Nacionalisti so uspešno prodrli na Sommosierri. Samostojna katalonska armada Barcelona, 7. decembra. A A. Včeraj je bil objavljen ukaz ger.eralidade. ki ustanavlja posebno katalonsko armado, v katero bosta uvrščena letnika 1931 in 1935. ki sta bila pozvana pod orožje že 24. oktoura. Madžarski komunisti zbirajo prostovoljce Budimpešta. 7. decembra. AA. »Esti Ujsag« trdi. da so nekaiteri madžarski komunistični prvaki začeli nabirati prostovoljce za Španijo. Ta akcija se najbolj razvija med nezaposlenimi delavci. Komunisti razpolagajo baje z velikimi vsotami denarja v ta namen. Ponesrečeno nemško potniško letalo Berlin, 7. decembra. AA. Zvedelo 6e je, da je bilo letalo, ki se ie pretekli četrtek ponesrečilo v okolici Mont Blanca, nemško potniško letalo. Z njim je potoval v Španijo nemški odpravnik poslov pri španski nacionalistični vladi generala Franca, Faupel. Letalo se je vračalo nazaj v Nemčijo. Med mrtvimi je tudi berlinski član znanega od* bora španskih falangistov, ki se je vračal v Berlin. Trgovinska pogajanja z Madžarsko Beograd, 7. decembra. AA. Danes je pomočnik zunanjega ministra dr. Miliivoj Pi-lja priredil v hotelu »Srpski kralj« obed na čast madžarski trgovinski delegaciji, ki se mudi v Beogradu zaradi pogajanj za ureditev jugosloven.o.ko-madž.arskega gospodarskega razmerja. Obeda so se z madžarsko in našo delegacijo udeležili tudi minister za trgovino dr. Vrbanič, madžarski pos'a-nik Alt, beograjski župan IHč. predsednnk jugoslovensko-madžarske trgovinske zbornice v Budimpešti in drugi. Uradno poročilo o volitvah v dunavski in vardarski banovini Beograd, 7. decembra. Rezultat nedeljskih občinskih volitev v dunavski banovini je tale: Volitve so se vršile v 784 občinah, v 14 občinah so pa odgodene. JRZ je dobila 621 občin ali 79.BV0. združena opozicija 74 ali 9.4%, borbaši 23, neopredeljeni 16, bivši demokrati (davidovičevci) 10. bivša HSS 9, Ljotičev Zbor 9. meščanska stranka 8. narodni seljački pokret 7, JNS 2. bivši zem-Ijoradniki 2, skupina Ace Stanojeviča 1 občino. Od 571.982 vpisanih volilcev je glasova lo 402.835 ali 70.3%. Od tega so dobile JRZ 281.079. združena opozicija 57.766, borbaši 20.756. i.t.d. V vardardski banovini so bile 6. decembra volitve v 365 občinah, v štirih so pa odgodene. .TRZ je dobila 344 občin ali 94.3°/o. Upokojitev direktorja šum na Sušaku Beograd, 7. decembra. AA. S kraljevim ukazom je na predlo? ministra za gozdove in rudnike upokojen inž. Peter Prpič, rav. natelj šumskega ravnateljstva na Sušaku. i Beležke Uradno poročilo o izidu nedeljskih volitev .Sinoči je agencija Avala izdala tudi uradno pregledno poročilo o izidu nedeljskih volitev v slovenskih občinah Po tem uradnem poročilu je bilo volilnih upravičencev 50.594, volitev pa se jih je udeležilo 34.834. Od tega je odpadlo na liste JRZ 24.135 glasov, na kompromisne liste 1809, na opozicijske liste pa 8890. JRZ je zmagala v 65 občinah, kompromisna lista je bila izvoljena 1, opozicijske iiste pa so zmagale v 10 občinah. JRZ je dobila 85.5% občin. Končno ugotavlja uradno poročilo, da so bile z nedeljo izvršene volitve v 379 oblinah in da je od tega JRZ dobila 334, opozicija pa 45 občin. »Slovenec" o občinskih volitvah O občinskih volitvah priobčuje »Slovenec« zaključni komentar v katerem uvodoma zatrjuje, da so nedeljske volitve zaključile »plebiscit slovenskega ljudstva komu hoče zaupati svojo usodo« in da je pri volitvah narod »neovirano, neprisiljeno, samostojno in svobodno mogel izreči svojo odločitev.« Občinske volitve so bile zmagoslaven sprehod JRZ po slovenski deželi in ' navdušena, enoglasna izjava za voditelja dr. Korošca. Osobito v nedeljo, ko je bilo slabo vreme so za%redni Slovenci izpolnili svojo državljansko dolžnost, da vrnejo zopet ugled pomandranemu imenu Slovenije. Glasovi, ki so jih oddajali s ponosnim, ja-kim, možatim glasom slovenski volilci od snega premočeni mo/je so zato še bolj tehtni... O političnih nasprotnikih in zlasti o opoziciji, ki jo vodijo jugoslovenski nacionalisti, piše glasilo Katoliške akcije- »Le tam. kjer se skrivajo nemškutarji, ki so bili neprestano zaveznik' vsake domovinske (hotel je reči: brezdomovinske) stranke in so sc še vedno vezali na tako-imenovane jugoslovenske nacionaliste, ker so vedeli, da je ta nacionalizem le zunanja streha za notranje odpadništvo, le tam, pravimo, se jc ta družba zopet znašla in je s svojimi veleizdajniškimi glasovi, ki so se jim pridružili še komunisti, preglasovala slovenski in jugoslovanski glas, v sramoto domovine in v sramoto tistih, ki gojijo i priležništvo s sovražniki nacionalne drža-i ve. Tam pa, kjer so nacionalisti nastopili sami, kot jc bil slučaj za Sodražico, jih je slovensko ljudstvo izbrisalo, kakor se izbriše pljunek, ki dela madež na očiščenem podu.« »V Koroški Beli (kjer je zmagala socialistična lista)...« so nacionalisti rekli, da je treba iskati priležništva s komurkoli, samo da občina nc ostane v slovenskih in jugoslovanskih narodnih rokah« ... Mislimo, da tem izvajanjem, za katera odgovarjajo najvišji funkcionarji katoliške Cerkve v naši ožji domovini, ni treba nobenega komentarja. Ona nam tudi nc razodevajo nič novega. Kdor pa jih čita, lahko razume težko moralno krizo, ki danes zajema našo javnost. Napoved volitev za mesta in banovine Kakor poroča novosadski »Dan« iz Beograda se vrSe v ministrstvu notranjih del priprave za občinske volitve v mestnih občinah. Volitve bodo po informacijah tega lista pomladi in sicer po banovinah v istem vrstnem redu, kakor so bile sedaj splošne občinske volitve. Slično informacijo beleži tudi nedeljski »Slovenec«, ki pravi, da bodo volitve v mestih meseca marca, nato pa jim bodo sledile še volitve v banovinski zastopstva. Kakor jc znano, je kr. vlada službeno napovedala revizijo sedanjega zakona o mestnih občinah, ki da ne odgovarja njenemu programu. Za volitve v banovinska zastopstva, pa volilnega zakona še ni in ga bo torej predložila sedanja vlada v skladu s programom svoje stranke. SKOM na Hrvatskem Po pokroviteljstvom agilnega zagrebškega nadškofa koadjutorja dr. Stepinca katoliški duhovniki sirom Hrvatske siste. matično organizirajo hrvat ko kmetsko mladino v okviru ^Hrvatske seljačke ka-toličke omladine« (SKOM). Vrhovno vodstvo SKOM je v rokah Katoliške akcije, ki je zastavila vse sile, da zbere v njegovih •vritah čim več kmeSke mladine. Po poročilih »Hrvata" e straže z se vrše vsak.) ne. deljo številni ustanovni sestanki SKOMa po hirvat ikih župnijah, na katerih govore zanesljivi delegati iz Zagreba. Tako so ee vršile samo preteklo nedeljo ustanovne skupščine v Biškupcu, Hrvatski LepoglaA'i, žednu, na Sušaku, v Domagovičih, Novih Cičih itd. Zanimiv} je, da je med prvimi dolžnostmi novoosnovanih društev zbiranje prispevkov za s omaške zastave. Zastave dobavlja nadškofijska centrala Kat l^ke akci je v Zagrebu po 150 Din. »-Hrvatska straža« je vsa navdušena zavoljo lepega sprejema, ki ga doživlja misel organiziranja hrvatske kmečke omladine v SKOMu med hrvatskim nar:dom >pod vodstvom mlade, ga .Vtmečkega nadškofa dr. Stepinca« in ponosno objavlja, da je »že sedaj zagotovljena zmaga stanovskega pokreta hrvatske kmečke katoliške mladine pod vodstvom Katoliške akcije«. Z dokaj mešanimi občutvl zasledujejo delo Katoliške akcije za organiziranje kmečke mladiine v SKOMu 'tari rad^čevci, ki slutijo v tej za sedaj še nepolitični or-ganiizaciji bodočega tekmeca na političnem polju, s katerim bodo morali preživeti še mnogo hudih ur. Sodni odmev konfinacif Sarajevski »Jugoslovenski list« poroča o obravnavi, ki se je vršila pred sarajevskim sodiščem proti državnemu erarju za plačilo prehrane in nastanitve konfiniranih politikov, V Sarajevu so bili konfinirani številni politiki, kakor dr Marko Natlačen, dr Kulovec. profesor Roko Mišetič dr. Josip Reberski in dr Sima Markovič. Poslednja dva sta bila nastanjena v hotelu »Pošta« Votprpjni, Hnluui* država še se- Vseamerlski pakt Buenos Aires, 7. decembra. w. Delegacija Zedinjenih držav na panameriški konferenci je predlagala podpis paJata o nevtralnosti, ki bi zedinila vse ameriške države, da se zagotovi mirna rešitev vseh spo-ror med signatarnimi državami. Te načrt, ki obsega 12 členov, temelji na teoriji predsednika Roosevelta o ameriški navtral-nosti. PRI HRIPI je bil dosežen dober uspeh s Togal-table-tami. Ker potrjujejo mnogi zdravniki v uradno potrjenih spričevalih učinkovita delovanje Toga! tablet, zamorete tudi Vi z zaupanjem kupovati to zdravilo. TOGAL TABLETE se dobivajo v vseh lekarnah. Registr. S. br. 1437 od 5. n. 1932. Mariborski mestni svet Posojilo 18 milijonov dinarjev pri Državni hipotekami banki za odplačilo dolgov pri Mestni hranila jej Maribor, 7. decembra. Nocoj je bila redna seja mariborskega mestnega sveta. Posvečena je bila predvsem razpravi o lS-milijonskem posojilu, ki ga namerava mestna občina najeti pri Državni hipotekami banki za konsolidacijo svojih dolgov pri Mestni hranilnici. Zupan dr. Juvan je ob otvoritvi pozdravil novega občinskega svetnika Franca Zem-ljiča in poročal, da je mestna občina poslala predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in trgovinskemu ministru dr. Milanu Vrbaniču posebno spomenico kot v protest proti iz-premembi statutov mariborske Mestne hranilnice. Po novem statutu namreč Mestna hranilnica v bodoče mes'ni občini ne bi smela posojati več kakor 10 odstotkov vsefti vlog, kar bo pa naravnost nemogoče izvesti. Ker je nadzornik mestnih podjetij g. Pu-šenjak umrl, ^e bil za novega nadzornika izvoljen mestni svetnik Žitnik. Mestni svet je tudi sklenil, da se ima plačati mestnim svetnikom za vsak njihov posel v korist mestne občine odškodnina 75 do 100 D'n. Za finančni odbor je poročal m. s. Hra-stelj o najetju posojila pri Državni hipotekami banki. Mestni svet je odobril pogoje, ki jih je postavila banka, za to posojilo, na- menjeno predvsem odplačilu dolgov mestne občine pri Mestni hranilnici, da bi postala zopet likvidna. Posojilo se ima obrestovati po 7. odstotkov, amortizirati pa v 15 letih. Amortizacijska doba se bo pričela 8 1. aprilom 1937 in bodo znašale letne anuitete po 990.580 Din. Organi DHB so pregledali poslovanje Mestne hranilnice. Občina bo zastavila za to posojilo vse svoje nepremičnine in dohodke. M. s. Hrastelj je zatem poročal še o nekaterih drugih zadevah. Del trgovskih lokalov v gradu, ki bi se morali po sklepu mestnega sveta z dne 28. februarja preurediti v prodajalno mestnega električnega podjetja, bodo oddani »Putniku« za mesečno najemnino 3.000 Din. Mestna občina bo investirala manjši kapital za preureditev prostorov, kolikor bo to v prid gradu, vse ostale investicije pa ima prevzeti najemnik. Nadalje je mestni svet skler.il povišati uvoznino za koks na 250 Din za tono, da bi se onemogočila v mestu konkurenca s koksom mestne plinarne. Upokojen je bil delavec mestnega gradbenega urada Franc Cepe, ki bo prejemal mesečno miloščino po 150 Din ter hrano v Ljudski kuhinji. Seja ni trajala niti eno uro. Dve značilni izjavi o hrvatskem vprašanju V soboto se jc mudil na Sušaku tajnik politične pisarne dr. Mačka, profesor Jakov Jelašič, ki jc po konferenci s pristaši bivše HSS sprejel dopisnika »Hrvatskega dnevnika« in mu izjavil z ozirom na razne kombinacije o nadaljnjem razpletu političnega položaja: »V zadnjem času mnogo govore o raznih kombinacijah v zvezi z združeno opozicijo in celo s samo vlado. Pri tem je treba vedeti samo eno: hrvatski narod jc preko svojega voditelja dr. Vladimirja Mačka žc ponovno povedal svoje zahteve, ki mu pripadajo kot narodu po vsej božji pravici. In če komu šc vedno ni znano stališče hrvatskega naroda, naj si prečita »Seljački dom« od 6. t. m., kjer bo našel nc samo načelno stališče Hrvatov, nego tudi način, kako jc mogoče rešiti hrvatsko vprašanje.« Docela drugačno struno jc ubral znani voditelj JRZ narodni poslancc Voja Janjič v svojem govoru, ki ga je imel na konferenci JRZ v RumL Najprej je govoril o zastoju, ki jc po proglasitvi diktature nastal v vodstvu bivše radikalne stranske. Nato jc prešel na Jevtičcv režim. »Nc mislim go- voriti o Jevtiču tako. kakor govore gospodje iz glavnega odbora bivše radikalne stranke. Saj ne vem povedati nič slabega o g. Jevtiču. Jevtič je pošten človek, ki je slabo naletel zaradi svoje okolice. Tudi gospodje iz glavnega odbora so se pogajali r g. Jevtičem, na katerega listi sem kandidiral tudi jaz. Niso se pa mogli sporazumeti z njim o številu ministrskih stolic. Dočim jim je nudil g. Jevtič dve ministrstvi, so oni zahtevali kar štiri ali pet — Po padcu Jevtičcve vlade je prišla vlada g. dr. Milina Stojadinoviča, ki jo podpira jo tako Ljuba Davidovič, kakor Joca Jovanovič in celo sam dr. Maček. S Hrvati sc bomo sporazumeli samo mi od JRZ. Sporazum bodo delali za Hrvate dr. Vladimir Maček, za Slovence dr. Anton Korošec, za muslimane pa dr. Mehmed Spaho, dočim bo govorila v imenu Srbov JRZ in nihče drugi, najmanj pa združena beograjska opozicija. Edina razlika med JRZ in dr. Mačkom je ta, da hoče JRZ sporazum v okviru obstoječe ustave, dr. Maček pa hoče revizijo ustave.« Sneg, dež, zameti in poplave križem Evrope Berlin, 7. decembra, br. V srednji Nemčiji že tri dni neprestano sneži in so nastali tako hudi snežni zameti, da je promet resno oviran. Železniške proge morajo neprestano čistiti z motornimi plugi, ccste pa so delno neprehodne. Več avtomobilov je obtičalo v snegu in so se ljudje s težavo rešili. Innsbruck, 7. decembra, br. Zaradi velikih snežnih žametov imajo vlaki velike zamude. Proge proti Tirolski so po večini tako zasnežene, da vzdržujejo promet lc z največjo težavo. Hudo pokvarjene so tudi brzojavne in telefonske proge ter signalne naprave. Na elektrificirarnh progah je promet delno prekinjen, ker so pretrgani elektrovodi. Progo Innsbruck-Mittemvald so na več krajih zasuli ogromni plazovi. Vas Mittemvald, ki šteje 600 prebivalcev, so morali izprazniti, ker obstoja nevarnost, da jo plazovi popolnoma zasujejo. Mnogo smučarjev se jc ponesrečilo, ker so jih zasuli plazovi ali pa so zdrknili v prepade. Po dosedanjih vesteh so te nesreče zahtevale že šest smrtnih žrtev. Reševalne eks-pedicije se trudijo, da rešijo ponesrečence. Bukarešta, 7. decembra. Vzdolž Duna-va in ob Črnem morju so nastale poplave. Silen vihar onemogoča reševalne akcije. Več ribiških čolnov in manjših parnikov je v največji nevarnosti. Pri Braili je vihar prevrnil več ribiških čolnov. 16 ribičev je utonilo. London, 7. decembra. AA. V soboto iu nedeljo so bili v Veliki Britaniji hudi snežni zameti. V Londonu je to pot prvič snežilo. Sneg je obležal na cestah in povzročil ponekod močan zastoj prometa. Ponekod jc zamedlo cestc tako visoko, da je vsak promet prekinjen. Velike poplave v Turčiji Ankara, 7. decembra. AA. V pokra; ki okoli Adane divjajo že pet dni katastrofal na neurja. Reka Seihun je prestopila bre gove in poplavila tudi meefo A dano. kjei ie voda porušila mnogo hi®. V mestu je po nekod voda dosegla višino 2 m. Domnevajo da je utonilo več sto ljudi, kakih 30.0"^ pa jih je estalo brez strehe. Med prebival stvom je zavladala panika, kar ovira del« reševalnih oddelkov. Železniške zveze z Ada no so prekinjene, prav tako tudi telefonske zveze s jx>plavljenimi kraji. Nalivi še nis« popustili in se bržkone voda ne bo kmal« odtekla. Italijanski vojvoda v Berlinu Berlin, 7. decembra. AA. Snoči je prispel v Berlin vojnoda d' Aosta. Prispel je na povabilo državnega pod tajnika za letalstvo generala Miiilcha, vendar pa bo njegov obisk v Nemčiji neuraden dn ineognito. Mussolinijev sin se poroči Rim, 7. decembra, b. Tu se že dalje časa širijo govorice, da se namerava najstarejši Mussolinijev sin Vittorio v kratkem poroMili z neko Milancanko. V informiranih krogih zatriuiejo celo. da se bo Vittorio poročil v januarju prihodnjega leta. in sicer istega dne, kakor njegov bratranec Vito, sin Mussolinijevega pokojnega brata Arnalda, glavnega direktorja fašističnega organa >11 Ponolo d'ltaliac. Vittorio Mussolini ima 20 let. daj za njuno prehrano 30.800 Din. Zastopnik države je pristal na plačilo zaostalih stroškov za prehrano dr. Sime Markoviča v višini 800 Din, odbil pa je plačilo stroškov za dr. Reberskega, češ da ni bil policijski ravnatelj, ki ga je nastanil v hotelu »Pošta«, pooblaščen za nastanitev dr. Reberskega na državni račun Razprava je bila preložena in bosta zaslišana dr. Reberski rn bivSi sarajevski policijski ravnatelj g. Fehiri Musakadič o tem, ali je odšel dr. Reberski na svoj račun stanovat v hotel »Pošta«, ali pa je bil tja poslan. Naš novi poslanik za Tirano Beograd, 7. decembra, p. Naš dosedanji generalni konzul v New Yorku Radomir Jankmiič je bil, kakor znano, imenovan za našega poslanika v Tirani. Sedaj je pnisjpel v Beograd dn bo v kratkem' odpotoval na ■svoje novo službeno mesto. Premeščena učiteljica Beograd, 7. decembra, p. Učiteljica Renata Savnikova je bila premeščena iz Tržiča v Ljubljano. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno r večji zapadni polovici, države, deloma v vzhodnih krajfa. V vardarski banovini prevladuje jasno ■»Teme. Sneg pada ponekod t dravski, savski in vrbneki banovini, v drin-ski in primorski banovini pa dežuje. Temperatura se je nekoliko v splošnem dvignila, vendar je bila v vardarski banovini precej huda slana. Minimalna temperatura Bi-tolj —13. maksimalna Herceg-Novi +12 stopinj. Zemunska vremenska napoved za danes: Oblačno in mecleno vreme ponekod bo nekoliko deževalo ali 6nežiIo. V- severnih krajih bo temperatura nekoliko padla, v b.*«ib nredeliJ, pa fe ^ nek^^ dvignila. Dunajska vremenska napoved za torek« Po večini precej oblačno, temperatura se ne" bo mnogo izpremenila, ponekod bo le ne* silo. Ob krsti Emila Adamiča Izgubili smo velikega pionirja glasbe — Pogreb bo danes ob 15. izpred Glasbene Matice Malo Vima na mokro krpo, dobro zmiti in vse v hiši se bo svetilo od čistote. 5 poslopja Filharmonije in konservatori-ja sta zaplapolali črni zastavi. Ljudje se ustavljajo pred veliko izložbo Glasbene Matice, kjer so razstavljena dela Emila Adamiča z njegovo soho in podobo. Vsa Ljubljana je pod vtisom nenadne smrti moža, ki je v nedeljskem jutru na pragu svoje 60-letnice omahnil v večnost. Truplo Emila Adamiča so iz bolnišnice prepeljali na njegov dom v Staretovi ulici 16, kjer leži na odru med svečami in venci. Četudi je pot do tja zaradi obilnega južnega snega precej slaba, ga hodijo ves ias kropit njegovi številni znanci in prija- Ni bil dolgo bolan, dasi zadnje čase nekoliko rahlega zdravja ter se je moral zaradi krčnih žil podati na zdravljenje v splošno bolnišnico. Pred nekaj dnevi se mu je obrnilo na boljše in upal je, da bo ca svoj rojstni dan, na božični večer doma V prijaznem svojem domu v Staretovi ulici. U-roda je hotela drugače. Bela žena mu je nenadno pretrgala nit žitvljenja, ko je bil navidez krepak in na višku svoje ekladateljskne tvornosti. Izpolnila če mu je tedaj želja, k4 jo je Izrekel v Zagrebu po pogrebu skladatelja F. S. Vilharja v gostoljubni hiši g. kanonika Janka Barleta: »Bog mi daj umreti prej, ko ne bom še od vseh*pozabIjen, Kakor bil Vilhar!« Kdor je bližje poznal Adamiče"1« neumorno delavnost, neverjetno marljivost, !zreGor čriez izaro« ali pa v »Verlassen, verlas^en bin i...« In itak o bogata je ta perem! Na tisoče in tisoče je melodij, na tisoče in tisoče vrstic je besedila! Kcliko ga je že Obranega, a koliko je že pozabljenega, iagu-ljenega! Koroški Slovenci se dobro zavedajo tega bogastva. Kakor njihovi dedje, tako gojijo ta zaklad tudi današnji rodovi. V nad 40 zborih je našla koroška narodna pesem svoje zavetje. Nad tisoč slovenskih pevcev štejejo ti zbori. Mogočni zbori so med njimi, kakor 2ibori na Brnel, v Borovljah, v LogivesLšentilju-Bilčovsu, v Libučah-Pliberku; a tudi bolj ponižni, ki gojijo svojo pesem doma v zatišju in v cerkvi, kakor na Melvičah, pri Mariji na Žili, v Maloščah, v Zahomcu, v Grebinj-skem Kloštru in na Djekšah. A pravi biseri ao med arednjevilikimi zbori; šent Jakob, Rožek, Kostanje, Sveče, šent Janž, Sele, Slovenji Plajberk, Kotmaraves, Ho-diše, Radiše, škocijan, Galicija, Smarjeta, žitaraves, VogTče, PodljubeJj, šent Le. nart pri 7 ntudencih, Brdo pri Smohorju, škofiče, železna Kapi a, Sent Peter na Vašinjah, Sinihel, Globasnica itd. Pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu je — kot odsek te najvišje kulturne instance naše manjšine na Koroškem — organizirana Koroška slovenska pevska zveza. Kot pevski referent skrbi za organizator- no in umetniško povezanost slovenskih zborov skladatelj g. Pavle Kernjak. Pev-ettd zbori so razdeljeni na tri pevska ctonclžja: Na zlisko, ki obsega vse zbore od Brda pri Smohorju do Loč ob Baškem je. zeru. Središče tega okrožja je Brnca. To otaroije vodi zborovodja g. Hanzej Kropiv-nik z Brnce, ki je še dobro znan izza velike pevske turneje pred tremi leti. Tedaj mn je bila zaradi tega, ker je vodil koroške pevske zbore v Ljubljano, odpovedana s&uJSba. Ostal je brez službe do danes! Drugo okrožje je rožansko, ki ga vodi Skladatelj g. Pavle Kernjak ln ki mu tvorijo jedro tav. Kernjakovi zbori iz Logeve-si-Sent Ilja-Bilčovsa in odlični zbor iz Kot-marevesL To okrožje sega do Radiš in Smarjete in je najmočnejše in tudi pevsko najbolj enotno. Podjunsko okrožje obsega vse podjunsBce zbore cd Galicije in Tinj do meje ob Mežiški dolini. Vodi ga zborovodja g. Zdrav ko Hartman iz Litouč. Slovenska pesem, ki doni ob tihih večerih na bregovih Žile in Drave, ki se razle. ga po koroških jezerih, ni laboija perem, ni pesem umirajočih. Ona je živ, vedno nov dokaz mlade slovenske kulture, ki je zrastla in se najbolj učvrstila prav na tleh današnje Koroške. Tam sta delovala Tomaž Košat ln France Treiber, tam je pa. del kot mučenik slovenske pesmi mladi Mžhej Habih.., POZABITE ! Danes predvajamo nepreklicno posledajič V KINU MATICI krasen film o VELIKI TRAGEDIJI habsburške dinastije ! JUTKI PREMIERA jean hearlow, CLARK gable, myrna LOY Ljubosumnost SoipodaritTO Okoli likvidacije Feniksa Iz vrst Feniksovih zavarovancev v Zagrebu smo preejli: Kakor kaže. je vprašanje Feniisa napo. sled v zaključni fazi. Veljavnost uredbe o Feniksu, ki je potekla 28. novembra, je podaljšana samo do 15. t. m. To je dobno znamenje, da bodo odločilni činitelji vprašanje skoro končno rešili. Minister za trgo. vino in industrijo dr. Milan Vrbanič je v izjavi, ki jo je nedavno dal zastopnikom tLaka, obrazložil glaivno načelo, na katerem naj bi temeljilo, nova u-redba. Li^vida. cija bi se izvršila v ta/ki obliki, da bi se posli po dosedanjih pogodbah o za^arova nju nadaljevali, vendar pa bi se nova zavarovanja ne smela sklepati. Takšne polovične likvidacije ni mogoče izvesti brez znatnih okotoosti, ker zahteva organizacijo ta administracijo, ki bi morali funkcionirati, doicler ne umre zadnji Feniisov zavarovanec. Kdor razmišlja o tem, mora spoznati, da bi ta administracija požrla ogromno denarja, kar bi bilo v e na škcdo zavarovancev, a koristi ne bi pri. našaia nikakih, ker ne bi smela dalje delovati. Razen tega ne bi nudila ta mrtva ustanova, ki bi upravljala ostanke Feniksove imovine in likvidirala njegove obveznosti, gotovosti zavarovancem, katerih obveznosti bodo dospele šele čez nekoliko let, pri nekaterih zavarovancih šele čez nekoliko de setletij, da bo do tega roka še zmerom zmožna plačevanja. Vsako podjetje, ki ne dela, je slab dolžnik. Pri taki rešitvi vprašanja bi bil tudi Feni>ts najslabši dolžnsk, ki si ga moremo zamisliti. Zavoljo tega bi bilo potrebno prisloniti posle okoli likvidacije Feniksa h kakšnim živim aktivnim poslom, ki bi 3 svojim de- lom, kataro letno daje, dohodke, in z zaupanjem, ki ga uživajo v javnosti, zagotovili vsakemu upniku Feniksa izplačilo njegove terjatve, pa če do.pe šele čez 30 ali 40 let. Ko je bik) prišlo do poloma v marcu letošnjega leta, je državni komisar, postavljen pri centrali Feniksa na Dim a ju, kratkomalo izjavil, da se bo Fenikova imovina, ki je v Avstriji tn ki bo sploh zanj dosegljiva, uporabila samo za avstrij, a.ce zavarovance. Podružnice pa da naj gledajo same, kako bodo ustregle svojim plačilnim obveznostim. Hkratu je državni komisar prekinil vaško zvezo z vsemi tujimi podružnicami in tako tudi z našo. Ta slaba akušnja s Feniksom iz Iju-čuje vse tuje zavarovalne družbe iz >'-om-binacije, da hi se njim poverila likvidacija Feniksa, ker se vsakdo, ki se enkrat ope. če, boji ognja. Ljudstvo ima zaradi tega zaupanje le v sebe in v tisto, kar je samo napravilo s svojim delom in s svojo glavnico. Naše domače zavarovalne družbe na zadružni osnovi imajo popolno zaupanje širokih sdojev in zavoljo tega bi prav njim bilo treba poveriti, da ob svojih živih zavarovalnih poslih, ki so vznikli iz ljudstva in ki z narodom v njegovih potrebah rasejo, opravijo likvidacijo Feniksa. Te ljudske zadruge ne bi smatrale tega za komercialne posle, temveč za socialen čin reševa, nja 26.000 Feniksovih zavarovancev. s tem bi se ne samo pomagalo ogrom. nemu številu oškodovanih Feniksovih zavarovancev in njihovih rodbin, temveč bi se hikratu tudi postavil temeljni kamen za čisto domače zavarovanje v večjem stilu. Matineja ZJt.D. DANES OB 10.30 IN JUTKI OB 14.15. NAJNOVEJŠI ZGODOVINSKI FILM IZ NAPOLEONOVIH ČASOV ! Borba človeške volje in vztrajnosti za obstoj in ljubezen! George Arliss in Boris Karloff V Elitnem kinu Matici, Najnovejši dopolnilni program! Matinejske cene Din 3.50 in 5.50. ša Rotschild Delniški kapital v Jugoslaviji se je povečal Kakor kažejo statistični podatki, 6e je v 1 iku celega leta 1935. ustanovilo v naši iržavi 35 novih delniških družb z glavnico 0.6 milijona Din, a v prvih enajstih me-t cih letošnjega leta znaša prirastek 37 d; olitiki ter bodo skušali rešiti vprašanja. kj se tičejo medsebojnega plačilnega prometa. Našo državo bosta zastopala na tej konferenci guverner Narodne banke dr. Radosavljevič in njen glavni direktor dr-Milan Protič = Za državne dohodke najboljši september v poslednjih štirih letih je bil letošnji. Prinesel je 919 milijonov Din državnih dohodkov. Dal je 81 milijonov več kakor isti mesec leta 1935. (ki je vrgel skupno 838 milijonov). v poslednjih Štirih letih je bil boljši samo eden edini mesec, in sicer november leta 1935.. ki je dal 939 milijonov Din to je SO milijonov ve? kstkor letošnji *cpfpiTiber. Najbolj?-' re7ult.1t so dali v letošnjem septembru posredni davki, ki so vrgli 251 milijonov (za 21 milijonov več kakor v istem mesecu leta 1935). farno euen edini mesec je bil glede posrednih davkov v zadnjih štirih letih boljši: je to febiuar leta 1934., ki je vrgel 251) milijonov posrednih davkov (za 8 milijonov več kakor letošnji september). Tudi državno gospodarstvo je dalo dobre dohodke v letošnjem septembru: 297 milijonov. To je najboljši september v poslednjih štirih letih. Kar se tiče ostalih mesecev, sta bila v omenjenem času samo dva boljša: marc leta 1934.. ko je državno gospodarstvo prineslo 317 milijonov, in oktober le£a 1935.. ki je dal 305 milijonov. Neposredni davki so dosegli v letošnjem septembru 197 milijonov Din (25 milijonov več kakor v septembru leta 1935). Glede neposrednih davkov sta bila boljša; september v letu 1934. z 203 milijoni in september leta 1933. z 201 milijonom. Letošnji september je bil najboljši september v zadnj?h štirih letih tudi glede monopol-skih dohodkov, ki so dosegli znesek 169 milijonov nasproti 168 milijonom v septembru leta 1935 in 181 milijonom v avgustu letos. = Padanje vlog pri državnih bankah. Hranilne vloge pri Poštni hranilnici in Državni hipotekami banki so znašale ob koncu oktobra leto« 2096 milijonov Din. To je za 23 milijonov manj kakor v predhodnem mesecu. Največ je bilo letos vlog ob koncu septembra (2119 milijonov, najmanj pa na konou februarja (2019 milijonov Din). = Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah so letos znatno narasle. Ob kon^u oktobra letos je bilo pri vseh bankah in hranilnicah v naši državi za 10.622 milijonov Din hranilnih vlog, kaT je rekordna številka v poslednjih štirih letih. Nasproti letošnjemu septembru znaša povečanje 43 milijonov Din. Od začetka leta do konca oktobra znaša povečanje hranilnih vlog skoro 400 milijonov Din. = Železniški progi Caeak — Valjevo in Banja Luka — Doboj se bosta začeli graditi pomladi. Obe progi bosta normalnotir ni. Kakor ae doznava, bo progo Cačatk — Valjevo gradila Evropska družba za hipo» tekarni in bančni kredit, katere sedež je v Parizu, Družba naj bi finansirala dela na tej progi za vezame dinarje, ki jih je za okoli 130 milijonov. V Beograd prispe glavni predsednik te družbe zaradi končnih pogajanj okoli gradbe. Proga Banja Luka — Dobo, bo poverjena francoski tvrdki Batignol. ki že gradi progo Bigač — Knin. Ta tvrdka naj bi gradila progo Kuršumlja — Priština. a bo namesto nje gradila progo Banja Luka — Doboj. Glede. finansiranja te proge še ni rešitve. Batignol ima že težave glede finansiranja del na progi Bibad — Knin zaradi naraslih cen gradbenemu ma< terialu in delovni moči. = Likvidacija vprašanja Feniksa na Poljskem. Poljsko Združenje zavarovalnih družb je izročilo poljski vladi predlog, po katerem bi se družba Feniiks likvidirala s sredstvi poljskih zavarovalnih družb, ki bi prevzele portfelj Fenrkaovih zavarovancev Službeni urad za kontrolo zavarovalnih družb jc predlagal vladi, naj ta ustanovi posebno dnižbo, ki bi pod kontrolo državnih ustanov izvršila likvidacijo. Kabor poročalo i z Varšave, bo poljska vlada najbr-že sprejela predlog zavarovalnih družb. = Licitacija. Dne 9. t m. bo v mtendan-turi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 3.000 parov planinsko-smučarskih čeviiev. Borze 7. decembra. Na ljubljanski devizni borzi sta se nasproti petku okrepila tečaja na Bruselj in New Vork. Malo popustili so Amsterdam, London in Pariz, V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi v Ljubljani po 8.47 (nasproti petku so se malo okrepili), v Zagrebu po 8.4750 in v Beogradu po 8.46; angleški funti so se iskali v Ljubljani po 240.50. v Zagrebu so se trgovali po 240.2450 in v Beogradu po 240.30; grški boni so bili v Zagrebu po 31.75; italijanske lire (klirinške nakaznice) so se ponujale v Zagrebu po 250. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.85, v Zagrebu 13.69 (za sredo decembra 13.750. za konec decembra 13.6350 in za sredo januarja 13.60) in v Beogradu 13.6763. Na zagrebškem efektnem tršiču je ostala Vojna škoda nespremenjena. Zaključek za kaso je bil po 378.8°/« Blair se je zaključil po 86.50 in PAB po 194. Ljubljana. Amsterdam 2359.17—2373.76, Berlin 1743.03—1756 91 Bruselj 733.45— 738.51, Currb 996.45—1003.52, London 212.14-—214.19, New York 4301.70—4341,07. Pariz 201.97—203.41. Praga 153.23—154.34. Trst 227.70—230.78. Curih. Beograd 10 Pari7 20.2675. London 21.3125. New York 435.1250. Bruselj 73.60, Milan 22.9250. Amsterdam 236.60. Berlin 175. Dunaj 77.15 (81.30) Stockholm 109.90. Oslo 107.10. Kobenhavn 95.15. Praga 15.38. Varšava 81.90. Budimpešta 85.75, Atene 3.90. Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 377—379. 7% Blair 76—76.50. 8% Blair 86.50—87.25. 6% beglnške 70 bi.. 6°'« dalm. agrarne 65.50 hI.: delnice: Osiječka Ijevaona 135 den.. PAB 193-195. Dtrbrovačka 250 den.. Gutmnnn 5250- 5"), F^cerana Osijek 155 bi., Trbovlje 235 den. Danica 43 d^n. Beograd, Vojna škodi 376—376 50 (376— 376.25). 4®/o agrarne 5°.25 50.75 6% beglu-ške 69.25—60 75 (69 50) Wo Blair — (86). Blair 7625 den.. 7°'« posulo DTTB 89.25 den.. Narodna banka 6980—7020 (7000). PAB 194.50-195. Blage*'-" ♦Heišca žito + Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca mi.rna Pšenica (78 kg): baška. sremska, slavonska 156 — 157: banatska 153 _ 157; baška ladja T^sa 162 — 163: ladja Bege j 1C2 — 163: ladja Kanal 160 _ 161: baška rn bmat«ka. ladja Dmnav 161 — 162: sremska ladja Dunav 158 — 159; sremska ladja Sava 1.58 — 159. Rž: baška 127.50 — 130 Ječmen: biški in samski. M kg 110 - 112.50: jan 68 ko 122.50 — 125 Ot*s: bašk'. uremski tn slavonski 104 — 105 Koruza: baška, srem nova 74 — 75: 9remska sušena 85 — 86 Moka: baška in banatska 237.50 - 247 50; »2« 217 50 -227-50 »5« 197.50 - 207 50: t>6» 177 50 -187.50: »7« 140 _ 150: »8« 105 _ 110 Otrobi: bašiki, sremski. banatski 75 — £0 Fižol: baški beli brez vreč 215 — 220; z vrečami ladja 225 — 230 -f Chicago, (7. t. m.) Začetni tečaji: pše-nica: za dec. 125.3750, za maj 121.50. za iuiij 107.50; turičica: za dec. 108.50, za maj 102.1250. 4- Winn!peg, (7. t. m) Začetni tečaji: pšenica: za dec. 113, za maj 114.50, za julij 112.25. + Budimpeštanska terminska borza (7. t. m.) Tendenca slaba, promet sreden. Rž: za marc 16.42 — 16 44. Turščica: za maj 12.30 — 12.31. Jutri ho borza zaprta. živina + Živinski sejem v Mariboru (7. t. m.) Dogon 7 konj, 8 bikov, 18 volov. 263 krav ki 6 telet, skupaj 382 glav. Cene za kg žive t©že: debedim volom 3.75 do 4, poldebe-lim volom 3.50 do 3.80, p!«tnenskim volom 3.60 do 3.95, bikom za klanje 3.25 do 3-60, klavnim kravam, debelim 3 do 3.15, plemenskim kravam 3 do 3.40. kravam za klobase 1.75 do 2. molznim kravam 2-15 do 2-70, brejim kravam 2.75 do 4 50, telet* m 4.50 do 5.50 Din. Prodanih je bilo 194 glav, od teh 19 za izvoz v Nemčijo. Mesne cene so bile naslednje; volovsko meso I. 10 do 12, vo lovsko meso II. 8 do 10, meso bikov, krav in telic 5 do 8, te'ačje meso I. 12 do 14. telečje meso II. 10 do 12, sveže svinjsko meso 10 do 14. saj je Parma, ne glede na to, da nagiba sam bolj k operetni glasbi, vendar bil eden pionirjev slovenske glasbe sploh. Druga točka je bil nastop mladinskega zbora in orkestra harmonik, t vmesnimi solo-nastopi, gojencev g. Rančigaja. Ta nastop je bš deležen kar največjega aplavza, ki gre deloma tudi na rovaš ljubkosti nastopajočih in njih opreme ter komičnih situacij, ki nastanejo neizogibno pri koncertnih nastopih takih malčkov. Morali so na nenehajoče odobravanje dodajati še in še. Tako se je hik) skoraj bati. da bo nastop bari ton ista Kolacia, ob spremljavi dr. D. Svare kot avtorja in interpreta dveh svojih pesmi, naletel zaradi razigranosti publike na nerazumevanje. Vendar je bilo prav nasprotno res in je publika v absolutni tišini in z veliko pazljivostjo sledila tej kakor tudi naslednji točki, prvemu nastopu godalnega tria Jeraj. Trio, ki ga sestavljajo ga. Vida Hribar-Jerajcva (violina), g. prof. Karel Jeraj (viola) in gdč. Olv Jeraj (violončelo), je interpretiral dva stavka iz Mozartovega občutljivega in subtilncga es-dur-tria z vso potrebno delikatnostjo in z dobro premišljenim niansiranjem in žel za svoj krstni nastop mnogo toplega priznanja. Operna pevka ga. Ljubica Karena je nato zapela dve operni ariji m pokazala odlično pevsko kulturo poleg obsežnega, zvonkega materiala. Septet bratov Živkov iz Maribora, originelni ansambl, je zapel Mirkovo »Srce roža« in Adamičeve zares glasovno in interpretacijsko izredno težke variacije na »Regiment po cesti gre«. Kot edinstveno udruženjc pri nas je septet Živ-ko dosegel veliko odobravanje pri tem in pri zaključnem nastopu. Po odmoru je kapelnik kapetan Živano-vič nastopil kot virtuoz na kontrabasu s težko koncertno skladbo Simandla, slovitega virtuoza tega navidez okornega, v resnici pa zelo mnogostranega instrumenta. Ob redkosti takih solističnih nastopov ni Otvoritev trpovine, ne poa jstja m<-d številnimi drugimi marveč prave1 specijalne trgovine da ril, ki lzpolnluje ve. Vaše žolje. Pariumerija, umetna obrt, fini usnjeni predmeti. FRANCI/KANČKA u čuda, če je nastop g. Živanoviča vzbudil zelo veliko zanimanje cele publike, ki si kaj ruda predstavlja kontrabas kot instrument, ki zahteva več moči kot znanja. Da je res ravno nasprotno, je dokazal virtuoz-ni nastop ga. Živanovič? ter je le želeti, da bi kot usoeh tega nastopa nastalo zanimanje za to godalo tudi med mlajšimi poset-niki koncerta. Po tej točki je gdč. Zupevče-va odlično podala Rossiniievo arijo in nato v duetu z g. Kolaciom sceno rr. Gluma ev Leoncavalla. Njun nastop je pos-lu.šalce ogrel in zavzel ter se odobravanje ni hotelo poleči. Zaključek koncerta, čigar program je bil nedvomno nekoliko predolg, so tvorile štiri kra;se narodne pesmi v intemrctaciji septeta Zivko. L. M. S. Korenček je srečal Peteršiljčka. »Kako gre? Kaj je novega?« »Ali veš, da je moja žena dobila trojčke? pravi Korenček. »Kar tri na mah?« se je začudil Peter-šiljček. »Kako je to mogoče?« »Veš, tako rada bere, pa ji je prišla v roke knjiga nekega Dumasa: Trije mušketirji. — Pa kam tako tečeš?« »Domov! Moja žena prebira pravkar knjigo: Ali Baba in štirideset razbojnikov!« Glasbeni kritik o novinarskem koncertu Poročali smo že o sijajnem poteku letošnje prvodecembrske novinarske prireditve v Ljubljani. Danes objavljamo še strokovno poročilo našega glasbenega recenzenta. Glasi se: Tradicionalni novinarski koncert uživa tako zaupanje naše publike, kakor menda ' nobena druga prireditev v našem mestu. Saj je tudi v pravem pomenu besede nekakšen pregled vseh zanimivosti in atrakcij našega domačega koncertnega življenja. Na novinarskem koncertu je doslej še nastopilo največ domačih umetnikov in mnogo jih je tudi, ki jih je ta koncert predstavil našemu občinstvu. Tako se ni čuditi, če je tudi letošnji koncert bil razprodan in skoraj prenapolnjen. Spored sam je bil izbran tako pestro, da je prišel pač vsak poslušalec do zadovoljenja, najsi nagiba izključno resnobni, visoki glasbi, ali pa da je ljubitelj nekoliko bolj lahkokrile umetnosti. Uvod v koncert je bila po državni himni Parmova »Uvertura« ki jo je izvajal pomnoženi orkester voja ške godbe pod vodstvom svojega agilnepr in trudoljubivega kapelnika Živanoviča Vzpričo redkih prilik pri nas. da čujemr Parmove manj poljudne skladbe, je edino prav. da je njegovo ime uvedel ta koncert. ZAHVALA Vsem, ki so nas ob bridki izgubi naše ljubljen® dobre mame, soproge, stare mame, tašče, tete in svakinje, gospe Antonije Fmhm tolažili v težkih urah, vsem darovalcem vencev in cvetic ter vsem, ki so pokojno spremili v tako častnem številu na poslednji poti k večnemu počitku, naša najiskrenejša zahvala. Posebno zahvalo smo dolžni čft. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. Marijinim sestram od čudodelne svetinje in pevskemu društvu Krakovo Trnovo. Prosimo, da blagopokojno ohranite v najlepšem spominu. Maša zadušnica se bo darovala dne 9. XII. 1936. ob 7. uri v farni cerkvi v Trnovem. LJUBLJANA, 7. decembra 1936. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. 'Potrta globoke žalosti naznanjam vsem prijateljem ln znancem žalostno vest, da je moj preljubi soprog, gospod VIKTOR PREKAJEVALNI MOJSTER IN POSESTNIK. po daljšem in težkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 56. letu starosti, danes ob 13. za vedno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 8. decembra 1936. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti. Gregorčičeva ulica 2, na mestno pokopališče, kjer bo truplo prenešeno v rodbinsko grobnico. Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 9. decembra 1936, ob pol sedmih zjutraj v Marijini cerkvi. CELJE, dne 6. decembra 1936. HELENA ZANY. Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je naš srčnoljubljeni nepozabni soprog, oče, brat, stric, svak in tast, gospod EMIL ADAMIČ profesor glasbe drž. učiteljišča v pok., slovenski skladatelj, predsednik »Učiteljskega pevskega zbora«, predsednik Udruženja jugoslovenskih Muzičkih Avtorjev itd., odlikovan s redom sv. Save IV. ki. v nedeljo, 6. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, nenadoma zapustil. Pogreb blagega, nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 8. decembra 1936., ob 3. uri popoldne, izpred »Glasbene Matice« na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 7. decembra 1936. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL Danes LEICA-FOTG razstava v drogeriji K A N C NEBOTIČNIK llomače vesli Izgon g. Prešerna iz Beograda Nedeljska »Politika« objavlja v svoji rubriki »Med nami« tudi notico z naslovom »Kdo je Prešeren?«: »Do nedavnega časa smo imeli tudi v ; našem mestu Prešernovo ulico. Zdaj je ni več. Morda mislite, da jo je podrl potres, ali pa da jo je zemlja požrla. Morda celo mislite, da jo je porušila občina iz razlogov arhitekture. Zal se ni zgodilo niti eno, niti drugo. Pač pa smo imeli občinskega svetnika, ki se je pričel lepega dne vznemirjati z vprašanjem. »Za božjo voljo, kdo pa je ta nesrečni Prešeren? Kaj je le storil za naše mesto, da ima kar ulico?« Povpraševal je po občinskem svetu in našel štiri, pet občinskih , svetnikov, ki so vstali na prvi seji občinskega sveta in odločno zahtevali naj se Prešernova ulica preimenuje S predlogom so gospodje tudi uspeli Mi pa premišljujemo zdaj svojo sramoto Ako Prešerna samo en občinski svetnik ne bi poznal, bi še nekako razumeli Toda da ni bilo med vsemi občinskimi svetniki niti enega ki bi vedel zanj, je pa le malo prehudo celo za nas« * Tako »Politika«. K isti stvari nam iz Beograda poročajo, da bo klub občinskih svetnikov, ki so vsi vneti za očiščenje prestolnice od raznih nacionalističnih prilež-ništev, nadaljeval tudi s čiščeniem uličnih imen. Odpraviti hoče vsa imena, posvečena sjx>minu neznanih ali pa v današnjih časih nesodobnih oseb. Tako je baje v Beogradu tudi ulica nekega g. Strosmajerja. pa g. Račkega, g. Gregorčiča in sličnih brezpomembnih ljudi. Vse take ulice r.aj se preimenujejo in dobe imena po resnično zaslužnih možeh. * Predavanja ZKD. Sokol na Jesenicah priredi v sredo 9. t. m. ob 20. v svojem donsu predavanje o vesolistvu (s slikami). Predaval bo g- dr. Čemiel"). — Narodna čitalnica v D r a v 1 j a h priredi v sredo 9. t, m. ob pol 21. v gostil ni pri »Slepem Janezu« predavanje o Jugoslaviji v mednarodni politiki. Predavatelj g. dr. Vrfon. _ Sokol t Zagorju priredi v 6redo 9. t. m. ob 20. v svojem domu predavanje o zlati Pragi slovanski Mo vseh kniiparnah in trafikah Komad -stane 1 Din Zahtevaj te fn uporahliaite razglednice od kadrih imnio korist nm-odno obrambna družba * To^raa TOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelava ♦ Božični avtoizlet; Gorica — Trst: Benetke _ Padova. 24-1-27. XII. Priglasite se takoi. Pojasnila zastonj. »Po božjem svetu«. Ljubljana. W©lfova 1. ZAHVALA! Tem potom se najlepše zahvaljujem vsem gg volilcem in volilkam 7. volilnega okrožja Novo mesto -Črnomelj, ki so v nedeljo tako številno glasovali za mojo kandidaturo v obrtni odsek TOI Zbornice Tako sijajna zmaga, kot je bila dosežena, je zasluga strumnih in zavednih volilcev in volilk. katerim vsem obljubljam, da bom vedno in vselej krepko in z vsem marom zastopal interese obrtništva. ALOJZIJ MIDOFER, Novo uiesto. * Sm>t uglednega gospodarja. Z Dov,ega nam poročajo: tuaupali ^nio ob vei.kj uae-lezbi znanega i>n podjetnega trgovca ji poses.nka gospeda Ivana Hudo\einika v starosti iet. rtakojni jt b.l znan uo-ber gospodar in poa^ten trgovci v zgornji Savski do.ani. in gradu.i vodov..da vasi Dov.;e je bil na*-ein,k ikioo a in je zeio veliko žrtvoval, da je bil vodovod 0 g.a-jen, ki je bil tako potreben vasi Dovje, čeprav so biie tezkoce zaradi plačil m na-čeuiih nasprolstev. Bil je -ud predscunik za gradbo spomenika padmi vojakom na Dovjem. In res stoji da-nes ob cerkvi na Dovjtin spomenik, kakršnih n? dosti na deželi. Rajni je storil še marsikaj dobrega v korist naši občini in raznim društvom. Ko pa ga je boiezen, katero je dobi! deloma že v vojn on času in po vojni, omejila le na dem, je deloval s pametnimi nasveti v svoji sobi- Marsikateri posesrtnik je šel k Janezu po nasvete in je dobil potrebno navodilo za dobro gospodarstvo. Zlasti ga bodo pogrešali njegovi ožji tovariši. Janeza ne bo več! Tolažili se bomo z njegovimi žalujočimi, da ni živel zaman. Poleg sorodnikov in družine žaluje za njim vsa vas Dovje, posebno pa številni zvesti prijatelji. Počivaj v miru, Janez! K. T- U— Uprava Hubadove župe poziva ljubljanska in zunanja pevska društva, naj prinesejo društvene zastave v poslopje Glasbene Matice danes ob 9. dopoldne h i-asti skladatelja Emila Adamiča. Pogreb točno ob 15. uri izpred poslopja Glasbene Matice (Vegova ulica). Zbirališče vseh pevcev v Peternelovi ulici (za univerzo). Pevski zbor Glasbene Matice bo po blago, slovitvi zapel »Ecce quomodo moritur in :tuo« (Gallus), združeni moš- i zbori pa pri viaduktu Prelovčevo »Poljana toži« in v kapeli pri Sv. Križu Jelenovo >Usliši nas Gospod«. n— Z univerze. Za posredovanje instrukcij posluje na naši univerzi akademski urad dela. Starši se z zaupanjem obračajo na to pisarno, saj se za majhen denar rešijo skrbi za svoje otroke. Vendar pa AUD ue posreduje samo instrukcij, temveč tudi vsakovrstne službe. Kdor to-ei potrebuje v svoji poslovalnici ali obratu kakšno pomožno moč, naj se pismeno ali osebno zglasi na akademski urad dela na univerzi. Uradne ure vsak dan cd 11. do 12. u— Pedagoško društvo v LJubljani priredi svoj drugi širši sestanek v četrtek 10. t. m- ob 20 v risa-inici državnega uo.te-ljišča v Ljubljani. Na dnevnem redu je razgovor o preosnovi naše narodne šole r.a teme'ju kratkega, preglednega referata odbornika g. Hre^čaka Vsi. ki vam je naše šolstvo živo na 9rcu. iskreno vabljeni. u— Društvo »Soča« matica naznanja, da bo predaval v salonu Zvezda v soboto 12 t m. ob pol 21 univ prof g A|eksander Maklecov o »Zakonu in rodbin? v sodobn1 Rusiji«. Predavatelj bo zajel snov iz zanimivega probl.ma. ki ie rodil zelo obširno literaturo ne sam/i v Rusiji temveč 'ud' v Znna^m Evrorai in Ameriki Seznanil bo r>nisi!u?a'-e s po'ož3;em z-akona. žene ;n rodbine v e-oviefski pnsiji. posenši od prevra ♦a v«p do najnovejšega časa V dobi. ko se *ko-o povsmd sliši jo rda«ovi o krizi /akon-•kp^a in rodbinskega živ!ien;a bo aktualni nred n et predavan ia n^v g'-to v- nrvte'?n:l rinoe nazornost ro~-'u?/ilcev. »Sočani« in nriiateljj udeležbe se vsi tefla lenega za-nrniivpta in aktualnega nredavin'a Ne zamudite izvanredr.e pn;lke! Vabljeni vsi in vse-" nroot n_ šriliov«ki khib »I/ovšin« v Ljvbllitni ie na svo;em občnem zboru ki se ie vrši' v pohoto dne 28 nov^mH-a. izvodi sledeč odbor- prprl^pflnik arb Zunan Ivan. pod predsednik Klemen Pptpr, kanetan T-ovŠe F"an- odborniki: Tomažič Bocroin;l. Stonar Jože, TtIic Leopold, ter Argl<»r AdoU 1 mfivor=tvo pa so bili irvoHeni ftifrer Matija Vidmar Kn-ol ter Vogrič Emest. u— Vse g^snodinje rai se udeleže iu-tri ob 16. prodavania o kuhi na električne kuhalne plašče fTešo'e) P-eH,qvovčevi dvorani, vhod z Gosposke ulice Odbor ii_ 0 sladijolah bo predava! ob skioptič nih slikah 3 Kregar Jože pod okriljem podružnice Sftdiarskega in vrtnarskega dru štva v sredo ob 19. v dvorani mineraloške ga instituta na univerzi. Vstopnine ne bo. u_ Skok v zakonski jarem, izvrstno ve-- seloigro. potno smeha in zabave vprizori sokoiski gledališki oder na Viču drevi ob 20. v Sokolskem domu. Kdor se hoče nad dve uri zabavati in nasmejati od srca, naj poseti predstavo. Vstopnice dobite še danes v Sokol-kem domu in pri Jeločniiku v Rožni dolini. Zvečer od 19. dalje pa pri blagajni. PosetLte veseloigro v velikem številu. ZVOtNI KINO SOKOI.SKI DOiM v Šiški, telefon 33-87 Velekomedija s Szoke Szakallom KATJA PREDSTAVE SAMO DANES ob 3., 5., 7. in 9. uri V soboto: 100 Napoleonovih dni WERNER KRAUS. mmmammmmammammmmmmmm u— Dobre inštruktorje — nacionalne aka demike ima na razpolago za vse predmete JNAK Edinstvo. Točne informacije se do bijo vsak dan od pol 12. do 12. v Areni narodnega doma. (Vhod iz Blei\veisove ceste). u— V skali, ledu in snegu je naslov zanimivega filmskega predavanja Karla Pop-pingeria, Joi bo jutri, v sredo, ob 30. v dvorani Delavske zbornice. Predavatelj bo pokazal v svojimi filmi pet različnih alpinističnih vzponov v skupinah Kavkaza, Monte R-oze in Dofineye. Običajno sk.ioptično predavanje ne bi mog!o v kratkem, odmerjenem času enega večera podati nazorno to obširno temo, ki bo potem filmskega predavanja v živi slrki podana v primernem itempu. Opozarjamo vse ljubitelje lepih pokrajinskih siik. predvsem pa alpiniste, da si vstopnice preskrbijo pravočasno v trgovini A',pina. Predavanje prircdii turi-stovski klub SKALA. KINO IDEAL Willy Eichberger, Brigita Homey v filmu BOSANSKA RAPSODIJA FIlm je posnet v najlepših krajih naše Bosne. Danes ob 15., 17., 19. 21.15 uri zvečer. a u— Matineja ZKD. Zgodovinski film »Hiša Rotschild«, ki ga prinaša Zveza kulturnih društev danes in jutri v Elitnem kinu Matici je zajeit i r začetka osemnajstega stoletja, ko je cesar Napoleon že doigraval svojo zgodovinsko vlogo na evropski po-zornici. Napoleona dejansko niso zrušile zavezniške armade temveč gigantska zakulisna finančna igra hiše Rotschild s svoi:m najvidnejšim predstavnikom Natlvw>m Rotschildom Film je v igralskem 5n režijskem pogledu nedosežm« mojstrovina in ga moramo že zaradi-' vsebine in vsestranske dovršenost' vsakomur n« »'•ople'? priporočati. Torej danes ob 10.30 in še jutri ob 14.15 za matinejske cene 3450 in 5-50 Din. n— V okviru Zveze gospodinj bo 16. ln 18. decembra tečaj za šivanje usnjenih rokavic. Pričetek ob pol 20. uri. Prijave do 12. t m. 11. dec. ob 13. uri in 15. dec. ob uri tečaj za drobno božično pecivo. 14. dec. ob 15. uri in 18. dec. ob 19. uri tečaj za bonbone. Prijave dnevno od 16. do 1". ure v društvenih prodorih, GraJi-šče 14./I. diesno. u— Parobrodno društvo »Oceanis« je dovolilo, da uporabi srečni dobitnik glavnega dobitka loterije društva »Knjeginja Zorka« tirdi njen najnovejši parnik »Plav-nik«. ki ca je pravkar stavile v promet. u— Veliki s>mfonični koncert ljubljanske Filharmonije v petek, ob 20. v Filharmo-nični dvorana bo imel naslednji spored: 1) Ikonomov: Simfonija. 2) Skerjanc: Pre-lud'i. arija in finale za godalni orkester 3) Ibert: Eskales. 4) Čajko%-ski: Klavirski koncert v b-m-olu s spremi ievaniem velikem orkestra. Folist-nianist Ivan Noč. Koncert dirigira bolgarski dirigent Bojan Iko-nr«mov. nastopi 70 člano\- Ljubljanske Filharmonije. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Mačace na Kongresnem trgu. Matineja kina Sloge 1 Ob 11. dop. po cenah 3.50 in 5.50 Din KARDINAL RICHEUEU Krasen film. katerega ne smete zamuditi! I i u— Remčevo »Magdo« v režiji Ferda Delaka uprizori Brazda v nedeljo 20. t. m. u— Nezgoda režiserja Stupice. Po IcfO uspeli premieri veseloigre »Korajža velja« v nedeljo zvečer je simpatičnemu režiserju in igralcu inž. arh. Bojanu Stupici, ki je v komediji ig-al glavno vlogo, v garderobi tako nesrečno spodrsnilo, da je padel in z levico zadel ob šipo. Steklo se je ob udarcu razbilo i;n drobci so inž. Stupici nerodno obrezali zapestje- Se p~Sam ali «k'inai 7 drugimic. _ Člani, pridite pol-noštevilno! n_ v izložH Lnkičevp modne trsovin«-v Stritarjevi u'iri ie razefavlien model po n perečem e^a Mala »5>nartan< ki ie vozilo na prori Liubliana__Su5ak. T7d«»la1 ga ie klenarv-ki vnif«"ec. pin kleparskega moi^tra Vrabca. T-mhTiana, Sv. Pr»'ra na<»in 41. u— Kurešfekf Zi.radi slabega semena avto danes ne \-ezi! It e —^Petletnice avtobusne katastrofe v Medlogrn. Jutri ob 10.45 bo pet let, odkar se ie zgodila na ŽptpzniSkern prelazu v Medlogu y celjski obfi:ni "trahovtta l-atn-strofa. kr> je raviniski vlak v megli vozil v mestni avtohus in ea zdrobil Katastrofa je zahtevala 13 človečkih živlie.nj, 15 opeb pa ie bilo po večini težko ranjenih Smrtve žrtve so bile: 40-letni tajnik Kmetske po-ojilnice Ivan Krajnc, 70.1etel * K L* M Dan<-s niprekicno zadnjikrat M A ¥ E R L I N G Charlr-, Bover — Danielle Darrieux TEl. 27-30 SLOG Monumeutalni ve efi MED DVEMA ZASTAVAMA Ronald Colman — Claudette Co.btrt Viktor Mc La^len Ob 11 dop. matlnr ja po cenah 3 50 ln 5.50 Din KARDINAL RICHELIEU »MmrTmicE Ljubka, popularna Schubert cnp^roia PRI TREH MLADENKAH Paul H6ibiger — E!*e Elster — Greti Thcimmr Maria Anderpast — S»ct. Petrovič ■jism>mm.m M* ^ i-j^r^"^ zasebnik Ivan Krajnc iz Žalca in nje-gor-a 65-letna žena Ana, 68-letni posestni - in krojač Ivan Krefl iz Braslcvč, 46-letnn po, ^estnica Frančiška Pristovškova iz Dre^ -J nje vasi, 60-lefcni upokojeni mdnr Filip j Posedel iz Zabukovce in njegova žena Fr:. I gita. 40-letni vinogradnik Anton Svet j Prežic. 50-letna mizarjeva žena Ana St; -j hor.-ni ova iz 2alca, 30.letni posestnike••• s t. in lesni trga ec Anton D.bnik iz č " j pri Vran kem, 3S-letna gostilniča- -t in rudarjeva žena Marija Zupančeva ii, >-»:«-gojnic pri Grižah, 33.1etna tovarnL^ka \ -lavka Otilija Doblškova iz št. Pavla y-ri Preboldu ter 52-letni trgovec in pos .-i k Andrej šepec iz Donje pušče pri Zagrivvi. Katastrofa je prebivalstvo še vedno y.\r* v sprsnimu. Kljub tej grozni nesr?či n vllnim drugim ne rečam na omenjen n kraju pa železniška uprava še do dar,o<; :: smatrala za potrebno, da bi na železn š - mi prelazu v Medlogu namestila že da\-no potrebne zapornice. e— Motnje zaradi snega. V nedeljo z^i. traj je pričelo v vsej celjski kotlini moč o snežiti. Snežilo je ves dan in delno tu i še ponoči. Sneg se je ustalil tudi v dolini. Ker pa je moker in težak, je v nedeljo okrog 22.30 pokvaril električno napeliai o, tako da je ostalo mesto do včeraj zjutraj brez luči. Telefonski in brzojavni vodi o ostali nepoškodovani. e— Umrl je v nedelji ob 13. v Gregor i. Cevi ulici štev. 2 po d lgem trpljenju v starosti 55 let znani prekajevalni mojs+.er in pose:tniik g. Viktor Zany. Pokoj-^i je ibil v Celju splošno priljubljen. Pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, ,;ivojcem naše iskreno sožalje! e— Kino l'iron. Danes ob 10. in 14. matineja, ob 16.15, 18.30 in 20.45 velefilm >Pesem gauča« z Gladva Swarthoutovo in zvočrti tednik, jutri ob 16.30 in 20.30 vele. film »Mladost kraljice« z Jenny Jugo i dve predigri. KINO METROPOL. Danes ob 18.15. in 20. 30 »BELI PEKEL«. Matineja samo ob 10.15 »BEDNI« II. del. Iz Maribora a— Milan Begovič prisostvuje premieri. Danes bo premiera »Božjega človeka«, najboljšega in najučinkovitejšega dramarskc:..i dela po vsem kulturnem svetu priznanega hrvatskega dramatika Milana Begovič a. Delo se uprizori v proslavo 40-letnice odrskega in književnega delovanja avtorjevega. — Pred premicro govori slavnostno besedo dramaturg dr. I. Dornik. — Plesno baletni večer v gledališču bo v torek 15. decembra. Nastopita znana operna pevka Tinka Wessel-l'olla in baletna mojstrica Ilza pl. Hve. a— Učiteljska vest. V Beogradu se te dni napravili izpit za pouk v pomožnih šol.ih Ana Ažmanova, Stana Makucova, Marija Molanova in Slava Pahor jeva, vse učiteljice na mariborski pomožni šoli. Čestitamo! a— Šah. V nedeljo je igrala šahovska sekcija SKJ Slavije na Pobrežju dvoboj z ruškim šahovskim klubom. Igrali so na devetih deskah. Zmagala je Slavija v razmerju 5 in pol proti 3 in po!. a— Sinufarji, pozor! Tridnevne pmuške izlete v Kran ifko coro, na Smrekov »c. Mallnitz in Kanzelhtihe. frania zimina zi ir skos[>ortna zbirališča, priredi za božič in Novo leto Mestni avtobusni promet. Zaradi doseženih ugodnih zaključkov s hoteli eo cene za izlete z vso odkrito izrecno nizke, tako da jih vsak zmore. Prijave sprejema samo šg do 15. decembra vo!j stvo avtobusnega podjetja, ninanii.^ka 9. tel. 24—71 :n Prometna pisarna na Glavnem trgu 26. tel. 22—75. kjer dobile tudi vse nadaljne informacije. Zagolovite si mesto pravočasno, kar je število udeležencev onieieno. zanimanje pa jako veliko. a— Sokolski Miklavž je obdaroval tudi letos veliko število revnih Sokoličev in So-količic. Tako je pri Sokolu III. obdaroval 90 najmlajših in najsiromašnejših Sokoličev, ki so dobili darila v okusno okrašenem VI. razredu krčevinske šo'e. a— Možu je sledila v smrt. Pred dnevi smo poročali o tragični smrti natakarja Velike kavarne Franca Schmidta, ki je umrl 7a kapjo. Franc Schmidt je bil komaj leto dni poročen s 34-letno Adelo Schmidtovo. Stanovala sta v Studencih v Ciril-Metodovi ulici 16. in je bil njun zakon zelo srečen. Nenadna smrt mladega moža je ženo tako notrla. da mu je sklenila slediti v smrt. Zavžila je večjo količino lizola m so jo mariborski reševalci odnremili v bolnišnico, kjer je pa včeraj podlegla poškodbam, četudi so si zdravniki prizadevali, da bi it rešili življenje. Tragedija mladih zakoncev ie vzbudila obilo sočutja a— V visoki starosti 88 let jc v soboto preminula v iMariboru ga Matilda Pohl, vdova po strojevodji ter tašča višjega kontrolorja drž žel. Franca Viscnjaka. Nu-e sožalje! a— Obrtno društvo v Mariboru sklici e mariborsko obrtništvo k «estanku v sredo t. m. v Mariboru ob 20. v restavraciji Novi sve razmotrivanjp o nredlo?ih za obrtni odsek Zbornice za TOI in davčne in s'rr •oviške 7adeve. a— Ceneno meso. V četrtek se bo prodalo od 8. ure naprej r.a stojnici za opo-rečeno meso pri mestni klavnici 150 kg govedine po 3 Din, največ do 2 kg na osebo. . Vsa Slouenija pod snegom Premalo je bilo mrzlih sap za smuk - Pogled v laboratorij zime Jeseni, ko se poslavlja sonce od nas. postane ozračje na naši polovici Zemlje zelo nemirno. Mod kopnim in morjem se odigravajo vremenske izpremembe, iz nemirnega morja vstajajo zmerom močno vlažni cikloni in izlivajo deževje na celine. Daleč gori na severu, kjer sta se človek in žival že pripravila za dolgotrajno zimsko temo. se nabira v ogromnih rezervoarjih Gronlanda ter krog in krog tečajne zemlje mrzli zra.k. Za-mrzla ploskev Severnega Ledenega morja se širi zmerom bolj, na ameriške celino in v prostrane sibirske tundre prinašajo mrzli neverni vetrovi vedno vež snega. Ko se Evropa še kopa v zmerno toplem jesenskem soncu je na še malo prej požete njive velikih žitnic Sibirije in Kanade že legla zima. Z Atlantika vstajajo medtem neprestano vlažni cikloni ter silijo v severnovzhodnt smeri na evropsko kopno. In kadarkoli nanese naključje, da se tak vlažni vrtinec pomakne v sosedstvo mrzlega zraka ob tečaju. že se čim se ciklon prestavi nižje in oslabi, sproži mrzli val proti jugu. Včas: že zgodaj jeleni, včasi kasneje dobi tako Evropa pni sne*!. vselej pa daleč na jug mrzle noči z močno slano. V nasprotju z evropsko zimo le?a sne? z mrazom v Ameriki daleč južneje in ostreje na zemljo . Odprta. brez poprečnih gorovij, ki bi zabranila preoster poseg zime, na jug. je Amerika teto za letom deležna v znatno nižjih širinah kakor Evropa obilice snež nih padavin in mraza. Tako ie tudi v minulih let?h. ko je v naš' ožji domovini primanjkovalo snera od istem vzporedniku Amerike povzročil debel «ne£r r mrazom nmora in urada v Ljubljani, ki gre za tem. da brezposelnim, ki si žele dela. preskrbi primerno zaposlitev, dolomrzne-žem pa onemogoči izrabljanje dobroiljivih src. žanje zdaj prve usjK^h« svojega prizadevanja. S pomočjo prispevkov, ki so jih darovali meščani kot prostovoljni davek na sobe in uslužbence in kot prostovoljno mostnino, so te dni pričeli graditi kanal v Aleševčevi ulici. Kanal je priključen na glavni kanal in bo speljan po Aleševčevi ulici, po takozvani Galetovi poti in po Vodnikovi cesti do mestnih bajerjev ob gasilskem domu. Reguliran pa bo tudi del potoka, ki teče pod hrfl>om in zamaka ba-jer. Tako bo s to kanalizacijo izkušen svet, ki je bil doslej vedno prenasičen z vodo. in bo na ta način mnogo pridobil na svoji vrednosti. Mestna občina je morala doslej večkrat čistiti ponikalnice, da je bil možen redni odtok vode, kar je veljalo letno okrog 8000 Din. Z novo kanalizacijo bodo tmli ti stroški odpadli. 1 Za material kanala prispevajo po večini prizadeti posestniku za mezde, ki bodo znesle okrog 70.000 Din, pa mestni soe.ialni urad iz fonda za zaposlitev brezposelnih. Zdaj je zaposlenih tn okrog 40 delavcev, zaposliti pa jih bo mogoče do 50. Večina je rednilh delavcev, ki so bili poprej brezposelni, ter prejemajo po 3 Din na uro in uživajo bolniško zavarovanje. 4 pa so Izredni. ki so prišli prosit podpore in jo bodo tako odslužili. To je prvo Javno delo iz fonda za zaposlitev brezposelnih, pripravljajo pa- se še druge gradnje. Iz vrst brezposelnih pa smo naprošeni ta objavo: Zidnje čase beremo v dnevnem tisku dan za dnem članke in notice o tem, kako skuša mestna abčina na vse načine odpo-! moči zlu brezposelnosti v Ljubljani. Na magistratu se vrši anketa za anketo, na ulicah ropočejo brezposelni z nabiralniki mestnega soeialno-političnega, urada, a vse skupaj se zdi le brezupen napor, prepričati javnost o neki dobri volji. Zbirke po ulicah iu po hišah so tako naivno zamišljene in tako skromno izvedene, da morajo njilh uspehi nujno ostati minimalni. 0 doseženih številkah nam najbolj nazorno pripoveduje primer nekega brezposelnega delavca, ki je ves teden v zdržema od jutra do večera stal z nabiralnikom na nekem najprometnejšem križišču in ko je ob koncu tedna na socialnem uradu zaprosil za dogovorjeno provizijo, so mu izplačali nekakšnih 27 Din — monla za kakšen dinar več ali manj. a točne številke iz nekih razlogov ne moremo navajati. Kakor je pripovedovali ta nabiralec, je po lastni cenitvi nabral vsak dan v svoji puščici po kakšnih pet ali šest kovačev, pa si lahko vsak sam izračuna približen odstotek. po katerem je bila odmerjena provizija. Sedemindvajset dinarjev za- oel teden trdega, do skrajnosti nevše^.ega dela na cest L v mrazu in na vetru. to je pač najbolj blesteč primer za vso mrzernost sociainiii in etičnih načeL, ki pod Bedanjo mestno upravo vodijo biezposelno in bednost.no skrbstvo. Noben berač na svetu se s takšno obdaritvijo ne bi mogel zadovoljiti. Ko je mestna občina načela zdaj izvrševati javna dela na račun zbranih prispevkov. je spet uvedla metode in sistem, ki so v širokih vrstah brezposelnih nujno izzvali odpor. Pri regulacijskih delJh v ŠiStki so zaposleni sarmo redni delavci mestne obči- ne. ki so v zadnjem času ostali Trez pnrsia, medtem ko so vsi oni brezupni siromaki 8 številnimi družinami, ki so že leta in leta na. cesti, skoraj brez izjeme prezrti. Vsa znamenja kažejo, da be o+rok in odraslih v Ljubljani bosih, a medt-em ko je bil sneg v prejšnjih letih mnogim brezposelnim vsaj v to veselje, da so ob njem zaslužili nekaj skromnih mezd, bo letos menda tudi do konca obležal po ulicah, če ne bodo ljudje nn mostovih zbrali dinarjev zanj. Trotoarji po mestu, ki jih morajo čistiti gospodarji sami. so sicer za silo v redu. a na periferiji, kjer ulice še niso dograjene, vlada ponekod tolikšna brozga. da človek, ki nima s.peeialne obutve. skoraj ne more iz hiše. Gospodje z mestnega magistrata so satj čas sporočili javnosti, da nameravajo po novem reševati vprašanje brezpos -Inosti na podlagi dehaveskih taborišč. Ta zamisel je bila deležna graje in odpora v vsej javnosti in je bržkone že padla v vodo. Množice brezposeln Slu se zdaj vprašujejo sa-mo, na- kakšen naorn namerava mestna občina izpolniti svojo dolžnost, ki jo ima do naj-bednejših izmed svojih občanov. V spanju je skoro zgorel Ljutomer, 7. decembra, V soboto zvečer, ko je hodil po nn-,«* Miklavž s svojnm peklenskimi spremljevalci, bi 6C skoro poslovil od domačega Ljutomera občinski ubožec Ivan Kotnik. Sicer se je že večkrat poslavljal, češ da pojde v bolnišnico aii pa celo v Beč, kjer je nekdaj pozual Franca Jožefa, ki je bil po njegovih dognanjih starosta dunajskega Sokoia. V ta namen je pobiral prispevke, samo šel ni. Pred mesecem, ko je umri njegov vojni tovariš Berič, se je raznesla vest, da je Kotnik uimrl in da so ga v KrLževcih pokopali. Vendar se je po dvedi tednih spe* pojavil na ljutomerskih cestah trdeč, da je vstal od mrtvih. V svojem siromaštvu ima še precejšnjo porcijo humorja. Sdaj pa, bi bil res skoro odšel za vedno. V svoji sobi v občinski h iS na Haužao-ki, ki jo je dobil po. že omenjenem vojnem tovarišu, si je zvečer zakuril v štedilnika. Sedeč poleg ognja na vreči s treskami je zadremal in ni mogel občutiti, da je prišel z desno nogo tako blizu štedilnika, da so se mo vnele hlače. Ko se je prebudil, je otroka na njem že gorela in soba je bila polna dima. V zadnjem trenutku je planil na hodnik in potem na cesto, kjer so ga prestjregfi Miklavž in njegovi mladi in. str.r s,r>*-emlie-vaJci. Takoj so ga zavlekli do bližne mb*-ke, kjer so pogasili in strpali z njega gorečo obleko. Kotnik je dobil hude opekline na nogah. posdmo na desni, in na rokah. Nato ga je gasilski avto zapeljal v bolnišnico v Murski Soboti. Tako je mož naposled doživel, da se je peljal še z avtom. Nevarnosti za njegovo življenje pa men transport« kfljunačev pride okoli 12. oktobra, glavni polet pa je v zadnjih desetih oktobrskih dneh. Po odletu velike selitve kljunačev prideta Se ena ali dve manjši in sicer sredi in ob koncu novembra. Nekaj kljunačev pri nas tudi prezimi ob toplih studenčinah in močvirjih, ki ne zamrznejo. Staraj pri vsaki selitvi pa se kljunači precej razlikujejo tu sicer po barvi, po ve_ ttkotfi m po dolžini Kljuna. Manjši, temnejši kljunači imajo nekoli'-x> daljše kljune, kakor njhivi svetlejši, rdečerja/vi bratci. Po različni selitvi in zunanjosti bi se d?k> sklepati, da so doma iz različnih 'Kirajev. Toda vsako leto, pred pomladjo kakor jeseni, se zelo menja število dcagokljunov, ki posečajo naše kraje. Nekaj let zapored jih je bik) pri na« kaj nialo, tako da so že jeh naši vneti kljunačarji obupavati. I Na »kijunaških borzah«, to je pri puSkar. jih, kjer se sestane največ lovcev in je vedno razglašeno, kdaj so pršil prvi Kljunači, koliko jilh je, fte so že zopet odleteli, koliko jilh je ustrelil eden ali drugi, so jefi že razširjati vesti, da Mjunačev zato ni več toliko v naše kraje, ker jih drugje preveč postrele. Poaetonc aemmi da bo m. gleški bogataši, ki so tako strastni klja-načairji, da za»sledujejo polete z ladjami, * otoka na otok, kjer počivajo vabljivi doi-gokljuni. Lanska je.-en pa je naenkrat pokazala, da slabega kljunatega poseta ni. so 'bili krivi Angleži, marveč vse kaj drugega. Po par slabih letih je prišlo naenkrat spet izredno dobro leto. V drugi poku >vici oktobra 1935. se je naenkrat pojavilo pri nas polno kljunačev, celo več kakor leta 1930, ki so ga dozdaj smatrali za rekordno leto kljunačev. Kljunači pa so tudi zelo dolgo ostali pri nag in sicer glavni tram iport skoraj do srede novembra. Izkazalo se je, dia je kljunačev še do*ti. Treba je bik) iskati drug povod in ta se je precej dobro izkazal prav letošnjo jesen. Z izredno napetostjo so letos lovci čakali jeseni. Mnogi «3 sodili, da bo tudi letos tako blagoslovljena s kljunači, kakor je bila lanska. Toda zelo, zelo so se vre-zafc. V začetku oktobra se je pojavilo par kljunačev. Prav takrat pa je sneg na debelo pobelil naša gorovja. Prišel je čas za drugi transport, bližala se je in tudi že je minila glavna doba selitve, toda kljunačem ni hotelo biti. >Kje so letos kljunači?« s« je razmotrivalo po >kljuncih borzah«. Prav tako so se povpraševali lovci v Za-gretau, kjer so mnenja, da kljunači pridejo po drugi poti ka or k nam, i.amreč preko Madžarske. Iz vsega tega bi se dalo sklepa«, da kljunačev sicer še ne manj'-Jutru« dne 1. oktobra to spremenijo in sicer zaradi zgodnjega snega in mraza, ki onemogočata, odnosno flbpflflročatr. iaisanje hrane. . » Na Miklavževo nedeljo je razgrnila zima snežni plašč tudi v naš kot, ki je doslej še sameval v zatišju me-teža po sosedni Evropi. Po okto-i'rskem katastrofalnem sneženju in vdoru mrzlega vala v zadnji tretjini novembra je bil to tretji nalet bele opojnosti iz hladnejših krajev na toplejši jug. Začetek letošnje širne >?3 beležil zaporedoma nadpovprečne temperaturne viške. Tako je bil posebno topel noveimbeT 1. llrTi. prav mrzel 1. 1020, najmT7,lejši pa, kakor m v Sibiriji, z najmrzlejšiim jedrom ob Verliojansku, globoko v celino. Kakšna bi tedaj bila naša zima. če bi Zalivski tok odpovedal ali pa spremenil svojo smer? V prvem primeru bi nastale katastrofalne posledice ne samo za Evropo, temveč tudi za Ameriko, kjer bi zaradi prestanka vlažnih južno vzhod nih vetrov zavladala suša. Kaj bi pomenil za Ewopo izostanek Zalivskega toka. si lahko predstavljamo iz premera hude zime 1929. ko 1 je mrzli val gospodaril daleč na južnih oba-; lah SredozemsVeara morja. Izobara ničle bi se pomaknila na ju?, v sevamo Afriko. Vsa Evropa se bi znašla v led ni coni dolgotrajne sibirske klime. Ledniško ozemlje tečajnih pokrajin se hi premaknilo Tttnosro ni^je. Skandinavijo. Bri+ske otoke in Dansko bi pokrila debela ledena skorja z večnim snegom. Velika, središča sedanje civilizacije bi bila spremenjena v ledne pusti-nie. velik de] evropskega prebivalstva bi se moral izseliti na jug. Severna Jugoslavija, predvsem naša Slovenija bi postala novi Grčnland, ploščina, Jadrana bi bila velik del zime zamrznjena. Kakor danes Arhangelsk bi morala tudi naša pristanišča pozimi počivati ob zaledenelem morju, ledniški jeziki Medeljske občinske volitve Uradna poročila o izidu volitev v Sloveniji V nedeljo so bile občinske volitve v 76 občinah dravske banovine. V kolikor so bili rezultati uradno objavljeni že v nedeljo zvečer, smo jih prinesli v svoji ponedeljski številki. Za či-tatelje, ki ne prejemajo ponedeljske izdaje. objavljamo poročila o izidih tudi v današnji številki, ob enem izpopolnjena s poročili o onih občinah, ki so bila izdana šele včeraj in jih torej v ponedeljski številki nismo mogli prinesti. Občine Uačna (srea Ljubljana), Kraš-nja (srez Kamnik, Smlednik in Naklo (s. Kranj J, Radeče (s. Krško), Šmartno, Dob in Sv. Križ (s. Litija), Trebnje (s Novo mesto), Kamna gorica (s. Radovljica), Škofja Loka s. Škofja Loka) Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Jurij pri Celju trg in okolica, Velika Pi-rešica in Polzela (s. Celje), Rečica ob Savinji (s. Gornji Grad), Cerkvenjak in Sv. Benedikt (s. Maribor 1. b.), Hrastnik (s. Laško), Grajena, Sv. Miklavž in Slovenija vas (s. Ptuj) ter Šoštanj okolica (s. Slovenjgradec) niso imele volilne borbe, ker je bila v njih vložena le po ena lista, deloma čista lista JRZ, deloma kompromisna. Iz dveh ali treh občin izidi še niso bili objavljeni, za ostale občine pa je službena Agencija Avala objavila naslednja uradna poročila (v. u. število volilnih upravičencev, gl. število oddanih glasov, JRZ-kandidatna lista JRZ, op.- opozicijska kandidatna lista: Srez Ljubljana Žalna: volil, upr 510, glasovalo 372, JRZ 277 glasov, opozicija 95 glasov. Rudnik: v. u. 420, gl. 316, JRZ 153, op. 163 Preserje: v. u. 358. gl. 306. JRZ 168, op. 138 Šmartno pod Šmarno goro: v. u. 750, gl. 606 JRZ 393. op. 213 Grosuplje: v. u. 519, gl. 350, JRZ 274, op. 76, Dolsko: v. u. 354, gl. 277, JRZ 203, op. 74, Dobrova: v u. 677, gl. 502, JRZ 474, op. 28 Dol: v. u. 340. gl. 272, JRZ 208, op. 64. Podgorica: v. u. 265, gl. 231, JRZ 156. op. 75 Srez Črnomelj Adlešiči: v. u. 392, gl. 324, JRZ 123, op. 201 Gradac: v. u. 739, gl. 610, JRZ 352, op 258. Srez Kamnik Lukovica: v. u. 546, gl. 374, JRZ 339, op. 35. Vodice: v. u. 488, gl. 421, JRZ 337, op. 84, Srez Kočevje Sodražniea: v. u. 885, gl. 711, JRZ 3^2, op. 319. Srez Krško Leskovec: v. u. 1.473, gl. 955, JRZ 810. op. 145 Srez Litija Višnja gora: v. u. 688, gl. 505, JRZ 455, op. 50. Polšnik: v. u. 499, gl. 294, JRZ 262 op. 32. Kolovrat-Mlinše: v. u. 298. gl. 244, JRZ 244. Kresnice: v. u. 407, gl 291, JRZ 280, op 11 Srez Novo mesto Crmošnjice: v u. 507. gl 242, nemška lista 89 op 153 Velika Loka: v. u. 556. gl. 472, JRZ 238. op 234. Dvor: v. u 355, gl. 282, JRZ 181 op 101 Srez Radovljica Koroška Bela: v. u. 1.167 gl. 938, JRZ 398, op. I. 113. op. II. 427. Srez ŠkoSja Loka Stara Loka: v. u. 1.170, gl. 910, JRZ 691, %op. 219, Srez Celje Vransko: v. u. 787, gl. 619, JRZ 379, Op. 240 Vojnik-okolica: v. u. 588, gl. 449, JRZ 228, op. 221. Št. Pavel: v. u. 749, gl. 535, JRZ 210, op. 325 Sv. Jurij-okolica: v. u. 1104, gl. 705, JRZ 705. Petrovče: v. u. 822, gl. 549, JRZ 376. op. 173. Nova Cerkev: v. u. 533, gl. 329, JRZ 210, op. 119. . Dramlje: v. u. 439, gl. 365, JRZ 176, op. 189. Šmartno v Rožni dolini: v. u. 380, gl. 272, JRZ 209. op. 63. Srez Konjice Konjice-trg: v. u. 379, gl. 343, JRZ 166, op. 177. Srez Ljutomer Veržej: v. u. 391 gl. 296, JRZ 256, op 40. Srez Laško Trbovlje: v. u. 4545, gL 2666, JRZ 784, op. 1866, kompr. 16. Srez Ptuj Rogoznica: v. u. 604, gl. 366, JRZ 185, op. 181, Majšpei*: v. u. 616, gL 470, JRZ 329, op. 141, Osluševci: v. u. 417, gl 289, JRZ 275, op. 14, Sv. Andraž v Slov. gor.: v. u. 372, gl. 291, JRZ 206. op. 85. Kog: v. u. 480, gl. 369, JRZ 273 op. 96. Srez Slovenjgradec Slovenjgradec: v. o. 354, gl. 323, JRZ 172, op. 151. Velenje: v. u. 821. gl. 490, JRZ 377, op. 113. Srez Gornji grad Bočna: v. u. 416, gl. 310, JRZ 172, op. 138. Ljubno: v. u. 835 gl. 523, JRZ 273, op. 250. Mozirje-okolica: v. u. 616, gl. 382, JRZ 344, op 38. Srez Šmarje Podčetrtek: v. u. 612, gl. 418, JRZ 322, op. 96 Zetale: v u 617. gl. 376, JRZ I. 258, JRZ II 42. op. 72. Rogatec: v. u. 968, gl. 721, JRZ 333, op. 388. Stoperce: v. u. 259, gl. 213 JRZ 1177, JRZ II 36. Srez Maribor levi breg ščavnica: v. u. 734, gl. 547, JRZ 356, JRZ komp. 191. Jurovski dol: v. u. 767, gl. 536, JRZ 330, JRZ komp. 206 Srez Brežice Velika dolina: v. u. 554, gl. 363, samo opozicijska lista. Po otvoritvi največje šole v državi Nekaj potrebnih stvarnih ugotovitev Maribor, 5. decembra Otvoritev mogočne šolske stavbe v tako-zvanern delavskem mestnem okraju na desnem bregu Drave, zgrajene v spomin Velikemu Viteškemu kralju Uedinitelju, je za nami. Ne bilo hi potrebno. &e ponovno vračati k znamenitemu, za kulturni napredek Maribora nedvomno zgodovinskemu dogodku, ako bi ne bilo i&vestno časopisje tudi ob tej priliki pokazalo svojega konjskega kopita v mržnji do vsega, kar ne trobi v njegov rog, in da na v tem početju izvršilo težke potvorbe resnične zgodovine te šolski stavbe. Zato smatramo za potrebno, da podamo naši javnosti naslednje stvarne ugotovitve: Potreba po novi meščanski in tudi novi dekliški osnovni šoli v Mariboru je bila podana že kmalu po prevratu. Zato je bil 1. 1923. izvršen prvi poskus, da se zgradi t Magdalenskem predmestju nova meščanska šola ob finančnem sodelovanju mariborske mestne občine in pa tudi okoliških občin, ker je ravno široka mariborska okolica pošiljala v mariborske meščanske šole ogromno število otrok in je bila torej na zgradbi nove meščanske šole prvenstveno ali vsaj močno zainteresirana. Vendar je ta poskus propadel, ker se okoliške občine niso mogle odločiti, da bi prispevale k zgradbi. Tako je končala prva faza tega vprašanja. Vendar akcija ni zaspala. Posrečilo se je. pridobiti takratni mariborski Okrajni zastop. ki je sklenil prispevati za zgradbo nove meščanske šole, katera bi se naj zgradila v zvezi z novo mestno dekliško šolo. 500.000 Din. Ker pa je okrajni za s top imel komisarja, ki po mnenju politične oblasti ni moge« Okrajnega zastopa vezati dolgoročno, je mariborsko veliko županstvo prepovedalo izvršitev sklepa Okrajnega zastopa. Tako je vprašanje nove šolske stavbe tudi v 6voji drugi fazi obtičalo na mrtvi točki. V novo razvojno dobo je stopilo vprašanje. ko je pokojni monsignor dr Jerov-šek na seji Mestne hranilnice stavil predlog, naj da Mestna hranilnica za zgradbo nove meščanske šole v Magdalenskem predmestni občini na razpolag*) 4.000 000 Din in je bil predlog sprejet. Pa tudi ta stvar je propadla. ker je nastopila med tem splošna de- narna kriza, ki je Mestni hranilnici onemogočila izvršitev sklepa. Vkljub temu pa mestna občina vprašanja nt ni pustila z vidika, in glede na gori navedeni sklep Mestne hranilnice je mestni občinski svet v svoji seji dne 17. septembra 1931. izvolil posebna odbor, ki je imel nalogo poiskati pripravno stavbišče. Na občinski seji 19. novembra 1931. je bik) sklenjeno, da se mestna občina ohrne na prometno ministrstvo s predlogom, da bi dobila od železniške uprave po zamenjavi stavbišče, na katerem sedaj dola stoji. Dne 2. decembra 1931. je prevzel županske posle g. dr. Franjo Lipold, ki je t vso voljo vzel stvar v roke. Bila so dolgotrajna pogajanja s prometnim ministrstvom in z železniško direkcijo v Ljubljani Šele leta 1932. je prišlo do povoljnega zaključka. Sklenjena je bila zamenjalna pogodba, po kateri je dobila mestna občina ta svet brez doplačila, ki ga je ministrstvo prvotno dolgo časa zahtevalo, v zameno za »voja zemljišča za vojašnico kralja Petra. Na občinski seji 11 decembra 1934 je bilo pod predsedstvom župana dr. Lipolda soglasno sklenjeno, da postavi mestna občina na svoje stroške novo dekliško osnovno in obenem novo meščansko Mo v večen spomin Velikemu Viteškemu Kralju-Muče-niku. Na isti seji je bilo sklenjeno, da mestna občina v to svrho najme posojilo v iznosu sedem milijonov dinarjev. Kakor poprej za pridobitev zemljišča, tako je takratni župan g. dr. Lipold vodil t odi za najetje tega posojila dolgotrajna pogajanja ter se ma je končno posrečilo, da ga je iz-posloval pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani Na seji 21. junija 1935 je mestni ob-činski svet najetje posojila dokončno odobril. šele na osnovi pridobitve zemljišča ln posojila za zgradbo šole je stvar popolnoma dozorela in je Mlo mogoče dati izdelati potrebne načrte. Že dne 15. septembra 1935. je bil položen temeljni kamen za novo Šolsko zgradbo in se je tudi takoj z delom pričela Z dnem 28. septembra 1935. je bil g. dr. Lipold kot župan razreden. To so zgodovinske ugotovitve. Nismo jih napisali, da bi komurkoli kratili, podcsnje- Krik gluhonemih Ponedeljsko »Jutro« je že poročalo o izredno uspelem večeru Društva gluhonemih v dvorani Mestnega doma, na katerem so v govoru in igri nastopali izključno sami bivši gojenci ljubljanske gluhonemnice. V naslednjem prinašamo še uvodno besedo g Cirila Sitarja, ki je na vse prisotne učinkovala kot bolesten, vnebovpijoč opomin naši javnosti in poklicanim instancam, naj se brez odloga zganejo, da pomagajo naj-bednejšim izmed bednih: u»anes kumujete prvemu našemu javnemu nastopu. Prvič v zgodovini Jugoslavije nastopijo danes gluhonemi igralci, hoteč Vam dokazati stremljenje za izpopolnitev svoje naobrazbe, hoteč Vas v mejah možnosti zadovoljiti tudi s stališča kulturnega razumevanja gluhonemih vobče Nekako drugačno barvo ima govor gluhonemega — stoično, skoro mrtvo — a vendar si morete misliti pod njo sočustvena srca, voljo in pogum, s pripomočki, ki jih nudi sodobna znanost, nadoknaditi odvzet dar — sluha in govora Žalostno in brezupno je celo življenje gluhonemega človeka Zt kot otrok sprejema težke udarce usode. Nerazumevajoča okolica usmerja njegovo življenjsko pot vedno skozi ovire. Samovzgojeni mladi in-rlividui. prepuščeni samirr seK. pridejo v 'lubeznive in dobrosrčne roke šele v gluhc-"emnici Pod človekoljubnim in strokovnim nadzorstvom učiteljev občuti mlada du^ gluhonemega mogoče prvič svoboden dah in razumevanje svoje nesreče V zavodu se uri potem v vseh duševnih zmožnostih in ročnostih, v zavoda dobe ! pečat polnovrednega člana človeške družbe. Govor jim utre pot med vas, govor jih združi z vami, dočim ostane nešolan gluhonem za plotom svoje vasi v zasmeh in breme vaščanov. Popolna osemletna naob-| razba na ljubljanski gluhonemnici je glasom odloka gospoda ministra prosvete ena-< ka štirim razredom meščanske šole. Veliko I časa bi moral uporabiti, da bi ponazoril vse težkoče, ki jih prestaja gojenec v zavodu v boju za dosego govora. Mogoče ste imeli že priliko slišati govor gluhonemega človeka, njegov ritem, naglas m zamenjavo glasov ter včasih v nerazumevanju zamajali z glavo. Eno dejstvo, da gluhonemi govor le vidijo, Vam pojasni vse take uganke in motne slike govora. Vendar govore gluhonemi ravnotako razločno kakor pol-nočutni, eden boljše, drugi slabše, je pa za gluhonemega dojemanje glasovnega govora mnogo težji problem in njegovo šolanje najtežja naloga Po dokončani šolski izobrazbi stoje gluho nemi. sposobni za učenje vsake obrti in kljub odloku gospoda ministra pred vrati mojstrov, ki se jih otepajo iz povsem neutemeljenih razlogov. Da ne sliši, da ne razume da ni normalen, da se ga boji in s stičnimi izgovori zapirajo pred nesrečniki vrata Tu pa tam se le najde mojster širšega razumevanja, ki sprejme gluhoneme med svoje vajence Poudariti moram dejstvo, da so vsi moji sotrpini dobri delavci, katerih pri delu ne moti okolica Zagrizeni le v svoje delo streme žilavo navzgor, hoteč spopolniti tako vrzel med njim in polno-čutnim tovarišem. Trpko obžalujer-« da Se ne živimo v Času, ko bi mogli vsi gluhonemi doseči, pa eeptav po največjih ovirah, za-Iužek svo'ih rok, radi česar jih mora ostati zelo mnogo, in mnogo doma. Neizobraženi in brez govora predstavljajo vaško »posebnost« ter so po mnenju mnogih sposobni le za pastirje in druga lahka dela. Nesrečniki so v breme ljudem in oblastem, pa vendar ne po svoji krivdi, temveč po krivdi vladajočih razmer in nazorov. Izobrazba jim manjka. Prav noben gluhonem ne bi obremenjeval ljudi, ako bi vse sprejeli v šolo. Ljubljanski zavod je bil zidan leta 1900 le za 50 otrok, danes pa se jih drenja v njem 111, zato je pa zavod v Gradcu za eno tretjino prazen, ker gluhonemi iz bivše štajerske ne morejo drugam kakor v Ljubljano. In teh je večina, pač posledica vinskih goric! Vsako leto naslovijo starši, katerih otroci so bili oropani sluha in govora, na zavod nad 40 prošenj za sprejem a le 10 do 12 je izvoljenih. Drugi pa ostanejo doma in rastejo kakor neob rezano, zapuščeno drevo. Sem velik prijatelj hiš, kjer ima mladina srečo, biti deležna pouka, vzgoje bi prosvetnega napredka, z zanimanjem sem čital poročila o zadnji čafe na novo zgrajenih velikih šolskih poslopjih, a sem se pri tem tudi s trpkostjo v srcu vprašal: Zakaj se zadeva s povečanjem ljubljanske gluhonemnice ali pa zidava nove ▼ Mariboru noče in noče premakniti z mrtve točke! Smo vendar tudi gluhonemi ljudje in državljani, kateri imajo pravico vsaj do najosnovnejšega pouka. Krivično je, smatrati nas kot ljudi drugega reda. a kadar je kateri gluhonemi toliko srečen, da si ustvan v življenju samostojno pozicijo, tedaj nI v pogledu med njegovimi dajatvami in dolžnostmi ter onimi polnočutnega državljana nobene razi! ke. In vendar mi ne sanjamo ne o višjih učnih zavodTi ne o univerzah, ampak želimo le. da bi bil: vi gluhonemi deležni vsaj osnovnošolskega porah* Pred p/; leti vali ali omalovaževali njegove zasluge za počitivno rešitev tega velikega mariborskega kulturnega vprašanja, ali da bi koma hoteli pripisovati zasluge, ki jih nima. — pač pa zato. da objektivna javnost more tudi to vprašanje presojati zgolj s stališča stvarne resnice. ŠPORT Lahkoatletska bilanca olimpijskega leta 22 novih svetovnih rekordov Letošnja lahkoatletska sezona, ki ni prinesla lepih uspehov cemo Nemčiji na olimpiadi, temveč tudi vsemiu svetu, je zaključena. O tem priča najbolj zgovorno lista svetovnih rekcrdov, ki jo je bito treba letos popraviti nič manj ko 22-krat. Vsekakor je to dosedaj rekord, če se upošteva, da je bilo v olimpijskem 'etu 1932 doseženih »samo« 13 svetovnih rekordov. Izmed letošnjih novih rekordov jih je bilo 9 doeženih pred odnosno med olimpiado, ostalih 13 pa v po olimpijskih tekmovanjih. Podrobni seznam teh rekordov je naslednji: 400 m: 46.1 WiUiams (Amerika) 19. junija v Chicagu; 1500 m: 3:47-8 Lovetocfc (Novi Zeland) 6. avgusta v Berlinu; 2 milji: 8:58.4 Lash (Amerika) 13. junija v Princetomvnu; 20 km: 1:04.2 Zabala (Argentina) 19. aprila v Monakovem; 110 m zapreke: 14.1 Forest Toma (Amerika) 19. Junija v Chicagu; skok v višino: 2.O7 m Johnson in Albrit-ton (oba Amerika) 12. julija v Newyorku; troskok: 16 m Tajima (Jsponcka) 6. avgusta v Berlinu; štafeta 4X100 m: 39.8 Amerika (Omos Metcalfe, Draper, Wykn£f) 9. avgusta v Berlinu in deaetoboj: 7900 toSk Motriš (Amerika) 7. in 8. avgusta v Berlinu. Gornji rekordi ao bili de priznani, naslednji pa bodo ocenjeni šele prihodnje leto: 110 m zapreke: 13.7 Forest Towns (Amerika) 27 avgusta v Oslu; 800 m: 1:40.7 CinmJngbam (Amerik«.) v avgusta t Stookhotmu; 2000 m: 5:20.4 Szatoo (Madžartka) 4. oktobra v Budimpešti; 8000 m: 8:14.8 Hdckert (Finska) 16. septembra v Stockholrou; 2 milji: 8:57.4 Hdckert (Ftaffca) 24. septembra v StockhoVmu; 7 milj: 34:46.8 Xso Hollo (Finska) 29. septembra na Finskem; 8 milj: 40:00.2 Iso Hollo, tudi takrat; 9 milj: 45:13 Iso H0B0, tudi takrat in 15 km: 46:15.4 iso HcCo, tudi takrat; 4 400 j: 3:10.6 Anglija 15. avgusta v Londonu; 4 880 y: 7:35.1 Amerika 15. avgusta v Londonu; 4X1 milja: 17:17-2 Amerika 15. avgusta v Londonu in kopje: 77.23 m Mabti Jfcnvtoan 18. junija v Helsinkih. NajvsužuejSi rekord je nesporno rekord v teku na 110 m z zaprekami s časom 13.7, kateremu hi se dal primerjati samo Se nov rekord v desetoboju. Odlični so tudi rezultati v metu kopja, 4koku v višino, tekih na 400 in 3000 m itd. Absolutno najdragocenejši svetovni rekord pa brani Se vedno Američan Torrance s svojim najboljšim metom femigfe do I7.40 m. SK LJubljana, ld bd morala, kakor -!imo poročali, danes Igrati na Sušaku proti ta-mošnjemu Orientu, je zaradi vremenskih neprillk odpovedala svoje gostovanje . SK Jadran. Dane; ob 20. sestanek vseh Igralcev pri SckHftu. Sestanek je važen za prvo moštvo. Opozarjajo se na točnost: Uršič, Anžič in Jenko. J.A.8.O. 9. t. m. ob 18. članski sestanek ▼ soba št. 69. na univerzi. Na dnevnem redu je predvsem izlet na Koroško in pa kam naj se gre o božičnih počitnicah. Nujno vabljeni vsi poverjeniki in odborniki. 111 1 ~ Dom na Komni: —6, 50 cm priUča, ▼ višjih legah dobra smuka. Koča na veliki planini: _4, zapade 40 cm mega. Pranem vzpon za smučanje od gozda. Dom na Krvavca: —4, zapadlo 50 cm snega na staro podlago, smuka ugodna. Nase gledališče DRAMA Torek 8.; ob 15. Flofentinski slamnik. Izven. Znižane cene. Ob 20. Na ledeni pU>» šči. Izven. Znižane cene. Sreda 9.: Ce se utrga oblak Red Sreda. Cetrtei 10.: Florentineki slamnik. Red B. Na praznik 8- t. m. uprizori drama popoldne ob 15. izredno zabavno veseloigro »Florentinski slamnik«. Zvečer eb 20. nadvse uspelo češko delo »Na ledeni plošči«. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene. OPERA Torek 8.: ob 15. Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene. Ob 20. CavaJleria rastica-na, Glumači. Izven. Sreda 9.: Zaprto. Četrtek 10.: Matija Gubec Red Četrtek. Opera na praznik 8. t m. Popoldne ob 15. se poje opereta »Pod to goro zeleno«, delo češkega skladatelja, ki se igra danes po vseh gledališčih z največjim uspehom. Zasedba je običajna, cene pa so znižane. Zvečer ob 20. se ponovita prvič v letošnji sezoni dve najlepši italijanski operi in sicer Mascagnijeva »Cavalleria rasticanac in Leoncavaliovi »Glumači«. Obe deK sla ime« li pri letošnji prvi izvedbi ▼ soboto 5. t. m. izredno lep uspeh. Vlogo Santuze poje tokrat gdčna Oljdekopova. Vsa ostala zasedba je promierska. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Torek, 8. ob 15.: Janez Sonce. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Torek, 8.: ob 15. Baron Trenk. Ob 20. Božji človek. Premiera. Proslava 40letnice odreko-iknjiževnega dela Milana Begovi- Radio Sreda 9. decembra. Ljubljana 12: Ob modrih vodah havajskih (ploščej. — 12.46: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Konoert Radio orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska, ura: Spoznajmo glasbila! fagot, oboa (dr. Anion Doiinarj. — 18.20: Izpopolnimo si smučarsko opremo (g. Janko Zi-herl). — 18.40: Likvidacija kmečkih, dolgov IL del (g. Valentin Bidovecj. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Znanstveni kongresi v službi jugo-slovensko-bolgar&kega zbližan ja (dr. Milu-tin Zelič — k Beograda). — 69.50: Šahovski kotiček. — 20: Pevski koncert g. Julija Be-tetta 6' spremljevanjem Radio orkestra. — 21.15: Koncert na klavirski harmoniki (g. Alfonz Breznik). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Iz dobrih starih časov (Radio orkester). Beograd 17-20: Klavir. 17.40: Narodna glasba. — 19.50: Mozartove skladbe. — 20.30: Humor. — 21.30: Plesna muzika s plošč. — 22.20: Komorni koncert. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 19.20: Ura pestre glasbe. — 20.05: Koncert češke filharmonije. — 20.50: Zvočne 6like. — 21.40: Pesmi. — Varšava 19.20: Poljske pesmi in plesi. — 20: Plošče. — 21: Koncert Chopi-nove glasbe. — 21.30: Brucknerjeve komorne skladbe. — 22.10: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Plošče. — 16.05: Odlomki iz Wagnerjeve opere »Lohengrin«. — 17.50: Koncert solistov. — 19.30: Havdnov oratorij »Letni časi«. — 21.55: Zabaven program. — 22.20: Dunajska glasba. — Berlin 18: Prenos iz Stuttgarta. — 20.45; Priljubljene operetne melodije. — 22.35: Plosna muzika. — Miinchen 18: Plesni orkester. — 19: Nadaljevanje koncerta. — 20.45: Iz dunajskih valčkov in operet — 23. Lahka glasba. — Stuttgart 18: Pester glasbeni program. — 20.45: Priljubljene operertne melodije. — 22.30: Pevski koncert. — 22.45: Plesni komadi s plošč. — 24: Koncert Rcfhubertove glasbe. -»Ji jr občudovali v Ljubljani gluhonemo in slepo ameriško damo in se čudili njenim zmožnostim. I jaz sem jo šed občudovat, pa morem mirno reči: Tudi pri nas imamo lepo število takih zmožnih talentov, ali kaj hočemo, nimajo prilike do izobrazbe, ni tistega vražjega denarja, ki bi jim omogočil doseči to, kar bi radi. Naj mi bo dovoljeno, da navedem nekaj suhih številk, ki nam kožejo obupno stanje šolstva za gluhoneme pri nas. Po statističnih podatkih, ki jih imam iz Ce&e, je tam pri 9 milijonih prebivalstva in pri visoko razvitem socialnem skrbstvu 30.700 gluhonemih, zavodov za vzgojo teh nesrečnikov je 17, in vendar se mi poroča, da ostane kjub temu polovico gluhonemih brez šolske izobrazbe ali pa posečajo ljudsko šolo. V Jugolsaviji imamo 14 milijonov prebivalcev, pri tem v kolikor nam je bilo možno dobiti statistične podatke, je 25.000 gluhonemih. Da jih je v razmerju s prebivalstvom Češkoslovaške več, je izven vsakega dvoma In za teh 25.000 gluhonemih duš imamo le štiri zavode, v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Jagodini, kar je zaradi posebnega in težjega načina poučevanja vsekakor premalo. Imeti bi jih morali 15, ali najmanje vsaj 10. Namen naše današnje prireditve je le, dokazati nujnost razširitve ljubi jansske gluhonemnice, mi zahtevamo za naše mlade sotrpine le osnovnošolski pouk, to je kar imajo naši polnočutni sodržavljani uzakonjeno dolžnost. Tudi mi znamo živeti od dela svojih rok, nočemo miloščine, hočemo biti tvorne sile svoji domovini. Naj Vam nazorno dokažem resničnost svojih trditev. In ljudje, ki bodo stopdi pred Vas, so ljudje resničnega dela, ne improvizirane figure, predstavljajo vsak svoj poklic, s katerim se preživlja. Prosim Vas: (Nastopijo obrtniki in delavci). Niso vn tnkaj, mnogo in mgo j* j* ie raztresenih po lepi Slovenski. In poudariti moram: Vse to nam je omogočila šola in požrtvovalnost očiteljstva, ki se je posvetilo vzgoji gluhonemih nesrečnikov in katerih delo je vredno višje ocenitve kakršne so sicer v splošnem deležni. Moji sotrpini-rokodelci naj bodo Vam dokaz sposobnosti priučitve vsake obrti, ta revija naj bo legitimacija naše upravičenosti razbliniti predsodke o nezmožnosti dela gluhonemih v splošnem. Razkropljeni smo bili širom naše banovine, prepuščeni samim sebi. Potreba je pokazala, da se združimo, ustanovili smo si svoje udruženje, začrtali smo si smoter moralne in denarne podpore svojim brezposelnim in dela nezmožnim sotrpinom, stremimo za nadaljno izobrazbo svojih članov, hočemo biti v podporo svoji gluhonemi mladini, ker v nji vidimo svojo bodočnost. Vse te naloge smo si začrtali pred petimi leti. In ob proslavi svoje 5-letnice želimo Vam pokazati uspeh našega dela, katero delo, prosim Vas, sodite s stališča človekoljubnosti, dasi smo se potrudili, dokazati naše stremljenje po prosvetnem napredku kolikor nam je bilo to v mejah danih prilik možno. Sodelujoči so vsi bivši gojenci ljubljanske gluhonemnice, in sicer v vsem razdobju 35-letnega obstoja te šole. Čutimo se izredno počaščeni, da nas je širša publika obiskala v tako velikem številu, za kar Vam izrekam srčno zahvalo v imenu vseh mojih sotrpinov. Zeleč da odnesete z naše prireditve prijetne spomine, naj mi bo ob koncu dovoljeno tudi, da se javno zahvalim našemu učitelju in režiserju gospodu Rupniku. katerega ljubezen 'n požrtvovalnost do nas bivših gojencev gluhonemnice je rezultat naša današnja prireditev. Naj mi oprosti, da izrekam to zahvalo kljub njegovi prepovedi, to mi je dolžnost, ker njegovo delo se vrši v urah ki U ae predpisuje noben umik. Rajši žrtvuje prestol, nego ljubezen Kralj Edvard Vm. se je odloči! za go, Simpsonovo Iz ozadja angleškega ustavnega spora — Verjetne težave z abdfkacijo — Ga. Simpsonova v Franciji Ob času, ko pišemo to poročilo, stoji angleška javnost, pod vtisom vesti, da se bo kralj Edvard VIII. odrekel prestolu. Kot njegov naslednik pride v poštev Yorski vojvoda, kraljev najstarejši brat. Ker pa se brani prevzeti krono, preidejo pravice vladanja na njegovo starejšo hčerko princeso Elizabeto. Do njene polnoletnosti bo upravljal državo poseben regentski svet z vojvodo Cornwallskim (sedanjim kraljem) na čelu. Kralj Edvard bo po odstopu prevzel naslov vojvode Cornwallskega in se bo oženil z go. Simpsonovo, ki dobi naslov vojvodinje. prometa, je dogovorjeno, da uradni avtomobili hupaio im piskajo že pol kilometra pred vhodom v Belvedere. Ko takšen voz privozi k vhodu, 6e mu vrata široko odpro in avto zdrevi naprej z brzino 60 km. Kralj Edvard je sprejel na ta način že množico obiskovalcev. Njih osebnosti pa 6o ostale javnosti prav zaradi tega neznane. Na Ion« danskih ulicah ee odigravajo čudne 6tvari Pojavljajo se mladi ljudje v skupinah, ki manifestirajo za kralja. Te simpatijske demonstracije ee pojavljajo tudi v provinci. Udele« žuejo ee jih povečini mladi ljudje, zlasti de lavci, ki vidio v sadnjem vladarju svojega protektorja. Saj je znano, da je kralj nedavno obiskal rudarske revirje in e tem izrazil nekakšno nezaupnico Baldwinovemu ministrovanju. Demonstranti pojejo angle« Sko himno, pogostoma ee slišijo tudi vzkliki: RHe is a jolly good fellowU (On je strašno dober dečko!) Angleška tajna policija ima polne roke opravka e mrs. Simpsonovo. Cumberland Court. kjer ima nevest Edvarda VIII. svoje bivališče, je etrogo zastraženo. Dama pa je medtem, ko 60 6e zaradi nje vršile v Angliji vroče debate, tiho izginila iz angleške prestolnice ter ee izkrcala v pristanišču Dieppe na belgijskih tlleh. Tam 6e je vkrcala ti a neko francosko ladjo, ki jo je ponoči prepeljala na francosko ozemlje. Mre. Simpsonova ee ie nato ustavila v Rouenu, kmalu pa se je odpeljala naprej v Ev>reux. Menili so, da potuje v Versailles, kijer 6e bo ustavila kot gostja lady Elsy de Wolffe-Mandels in sira Charlesa, angleške* Bratfordski škof dr. B1 u n t, ki je s svojim govorom pretekli torek izzval angleško ustavno krizo Nepopisna napetost, ki je zavladala v an, gleški javnosti pretečem torek spričo vesti, da se hoče kralj Edvard VIII. oženiti z Američanko mrs. Simpsonovo v trenutku. ko to pišemo, še vedno traja. Baldwinova vlada ee je v zadnjih dneh posvetovala z vladami dominionov, Indije in Irske na podlagi predlogov, ki jih je napravil osebni advokat mladega vladarja Mo nek ton. Položaj ee presoja takole: Po britskih zakonih ni mogoče ugovairjati, Že ee hoče kralj poročiti. Kralj ima teore« tično pravico, da vzame za ženo kateroikoli žensko protestantske vere, izvzete so le katoličanke. S tem je že podana jasnost k vprašanju, Ze je ženitev angleškega kralja državna ali zasebna zadeva. Toda v konkretnem primeru je treba upoštevati le komplikacije, ki eo nastale zaradi neveste. Ga. Simpsonova po angleških zakonih še ni ločena in ee ne bi mogla omožiti pred koncem aprila 1937. Prav za prav torej ni nobenega vzroka za kakšno vznemirjenje, kakor so ga pokazali angleški cerkveni in pa konservativ« ni krogi sedaj. Kljub temu se je krailj Edvard že za svojo osebo odločil. Njegova odločitev je znana najožjemu rodbinskemu krogu, ki pa čuva o stvari največjo tajno. V zvezi s to odločitvijo namigujejo nekateri angleški listi tudi na možnost kraljeve abdikacije. Odstop pa ne bi bil lahka stvar. Angleška ustava namreč določa, da mora kralj v primeru odstopa o tem prej obvestiti ministrskega predsednika- Potem 6e mora sklicati taini svet (Privy Council), ki mo> ra abdikacijo odobriti; tretjič morata biti o takšni kraljevi nameri obveščeni obe zbornici, parlament in dom lordov. Zbornici morata eeveda tudi odobriti kraljev sklep. Končno morajo potrditi, oziroma odobriti kraljevo odločitev glede odstopa še vsi do-minioni britskega imperija. Če priglasi samo en dom in i-rm veto, postane abdikacija neveljavna. Baidvvin se torej nahaiia prav za prav v še bolj neprijetnem jx>ložaju kakor nosilec krone. Angleški lisfi v zvezi e tem obširno razs pravijajo o vprašanju kraljeve možitve z go Simpsonovo. »Morning Posti: piše; Če se kralj odreče ljubezni, žrtvuje samo svojo osebno srečo, če pa ostane pri tem. kakor je ograža bodočnost in blaginjo svojih nairodov in stabilnost svoje države. Kralj stoji torej pred alternativo: da, ali izvede svojo voljo do kraja ali pa doprinese žrtev. >Daily Ex-press« meni v zvezi z obravnavanjem tega vprašanja, da si Anglija ne more dovoliti, da bi izgubila sedanjega kralja. Edvard VIII. ee je medtem umaknil na svoj gradič Belvedere. ki leži sredi idiličnih gozdov v Sunningdalu. Tja se zlivajo množice novinarjev in reporterjev, ki izdelujejo 6voje filme v besedi in sliki za radovedni evet. Ceste, ki drže v Sunningdal, eo polne avtomobilov. Zaradi urejevaoja Kralj Edvard VIEL ga tiskovnega atašeja pri pariškem poslaništvu. Zato' so se skupine reporterjev napotile za njo v Pariz in Versailles. Nekateri so jo pričakovali v hotelu >Grand Cerf« v Evreuxu, kjer pa ee je izikazalo, da je ga. Simpsonova' spremenila svoj prvotni načrt ter zmešala zasledovalcem sledove. Odpotovala je namreč proti Cannesu, kjer ee bo nastanila pri evojih dolgoletnih prijateljih Rodgereovih v vili »Louveik. Iz Evreuxa je mrs- Simpsonova mimogrede telefonič" no govorila z Londonom. Potem ee je od peljala skozi Blois proti Biarritzu, tako da ji avtomobili niso mogli slediti. Mir. Rodgers in njegova žena sta bila o prihodu ge. Simpsonove eeveda obveščena im sta vse pripravila za njen eprejem. Vila >Louveik ima prekrasno pozicijo. Hiša leži tako, da se iz njenih oken odpira razgled na Sredozemsko morje- Ko je neki repor-ter od »United Press« prihitel k Rogersu in ga prosil za razgovor, mu je gostitelj izjavil: >Ne bom vam izdal niti besedice o mrs. Simpsonovi in njenih načrtih, povem vam eamo to, da sem jo 6posnal pred petnajstimi leti na Kitajskem. Pozneje eem bil večkrat v njeni družbi pri angleškem kralju. O zakonu nieein slišal nikoli bese-die, zato me je kraljeva odločitev močno presenetila«. Za go. Simpsonovo je prišla v Cannes tudi njena prtljaga in sicer na naelov »Mre. Burke«, toda posvečeni vedo, da eo inicial" ke na prtljagi, kjer sta črki >W. W.< potrdilo za identičnost lastnice, ki ni nihče drugi nego ga. Simpsonova. Prtljago je pripeljal v Cannes neki detektiv, ki se je takoj podal v Rogersovo vilo. Kakšne načrte ima mre. Simpsonova mi« mo svojega potovanja v Cannes, pa ne ve nihče. Raznesli so ee namreč glasovi, da čaka zanjo pripravljena luksusna jahta mre Reginal Fellowe, ki je zasidrana v pristanišču Monaca. Dejstvo, da ni lastnica svoje jahte porablijala že dolgo časa ter je na brzo roko angažirala novo moštvo zanjo, daje sklepati, da se ga. Simpsonova pripravlja mogoče na križarenje po Rivieri. Čuiejo pa 6e tudi glasovi, da se pripelje kralj Edvard v kratkem za go. Simpsonovo na Riviero. Angleško bračno pravo določa, da sme ločeni zakonec, oziroma zakonka skleniti nov zakon šele pol leta potem, ko je bil prejšnji zakon razveden ali ločen. Kar 6e tiče ločitve zakona mre. Simpsonove pravijo, da je dama dobila povod za ločitev letos 20. julija v Blenheim Ilouseu, letovi« šču vojvode Malboroughskega. Tam sta bila med gosti ga. Simpsonova itn njen mož. Naslednji dan je mr. Siunpson prelomil za- Vo jvoda Y o r š k i HJSa mrs. VVallis Simpsonove v Londonu, Cumberland Teracc 16 kon, kar je dalo njegovi soprogi jxyvod za uvedbo ločitvenega postopka. Angleški listi pišejo, da ie bil ta zakonolom dogovorjen. O odhodu ge. Simpsonove iz Londona poročajo še naslednje podrobnosti; Bilo je ponoči, nialo pred 23. uro, ko ]e •švignila elegantna Buickova limuzina skozi vhod v Newhaven. Izstopila je nioano zastrta dama, ki jo ie spremljal mjen tajnik. Za tajnikom sta se prJkazai!a še detektiv in šofer, čebvorica 6e je napotila h kontroli za potne liste, njihove listine pa so ostale takorekoč nedotaknjene in druži ba je bila nekaj minut pozneje že v elegantni kabini na ladji- Avto so dvigniti z žerjavom na ikrov, nosil je znak iu števiuko GB CUL 548. 0 avtu e to značko je splošno znano, da je last angleškega kralja. Tik pred 4. uro zjutraj ee je dama s spreni-srtvom in avtomobilom iizikreala v Dieppu. odkoder sta zdrevila dva avtomobila proti Rouenu. Ob 4. uri 330 minut je izstopila ga. Simpsonova v hotelai de la Poste. Legla je k počitku in je spala do 10. ure zjutraj. 0t> 12.30 je nadaljevala vožnjo proti Parizu. Hotelir je telefonično govoril z Londonom, kamor ee sporočil, da so gostje prispela čvrsti in brez nervoenoatL Še prej je prišla k hotelirju policija ter mu sporoči« la, da ne ©me zahtevati od dame in treh moških spremljevalcev, ki pridejo zjutraj v hotel, nobenih izrazil. V Parizu je go. Simpsonovo pričakovala in sprejela lady iMendelova. dolgoletna prijateljica njene rodbine in angleškega kralja. Potem ee je odpeljala ga. Simpsonova naprej proti Cannesu. Mr. Rogers in njegova soproga pripadata družbi, ki je spremljala angleškega kralja letos na njegovi vožnji po Sredozemskem morju z iahto »Nahlin«. Zanimiv doživljaj je imela v sveži s potovanjem ge. Simpsonove v fVancijo družba igralcev in igralk v hotelu de la Poste v Rouenu Bilo je že v ranih jutranjih urah, ko je sedela igralska družina v tem hotelu pri šampanjcu. Diružba je opazila prihod avtomobila in igrailca Nadja Dauity je pre« žala od 10. ure dalje na mre. Simpsonovo, da bi jo mogla fotografirati. Ko je šla ga. Simpsonova mimo igralke, je elednija nastavila aparat, toda eden izmed spremljevalcev izvoljenke angleškega kralja jo je sunil v stran, da ni bilo e posnetkom nič. Naslednji trenutek je avto z go. Simpsonovo že brzel dalje. Ga. Simpsonova je živela v zadnjem času zelo rezervirano življenje v svoji hiši v Regent Park v Londonu. Hišo je zapuščala te poredkoma, v javnosti pa eo jo videli zadnjič pri neki gledališki predstavi. Kralj Edvard nI prijatelj ge. Simpsonove od včeraj. Pozna Jo Ce dalj časa in se je v njeni družbi smučal lansko ginto y tirolskih gorab kralj naklonjen odlični dami. Tem vež besed so imeli o tem seveda ameriški listi, že zato, ker je ga. Simpsonova njih rojakinja. V Zedinjenih državah smatrajo a zmago ameriške draženosti in ameriškega temperamenta, da si je angleški kralj izvolil baš Američanko. Y o r § k 1 vojvoda z desetletno princeso Elizabeto In njegova soproga s princeso Margerito-Rose. Princesa Elizabeta velja za bodočo kraljico Anglije Ga. Simpsonova Eoman angleškega kralja Ga. Simpsonova, zavoljo katere je na Angleškem nastala prava državna afera, je nastopila takoj potem, ko je kralj Edvard VIII. zasedel prestol. Pri prvem oficialnem dineju v kraljevi palači je sedela med zakoncema Bald\vin in pri neki podobni priliki, kjer sta bila prisotna tudi vojvoda in vojvodinja Yorška. so dali lepi Američanki prostor celo med prvim lordom admi-ralitete, sirom Samuelom Hoareom, in indijskim jKKikraljcm, lordom \Villingdo-nom. Angleški tisk z veliko discipliniranostjo ni spregovoril ves čas, do zadnjih dni, niti besedice o javni skrivnosti, da je mladi Med tem ko se je v Ipswichu obravnavala ločitev ge. Simpsonove, so ameriški listi objavljali vsak dan obširne članke o preteklih, sedanjih in bodočih dogodkih t življenju te dame. Angleški tisk pa je molčal in se jc izogibal vsakega namigovanja o kraljevi ljubezni. Indiciator ameriškega pisanja je bil časopisni kralj Hearst, ki je s tem spravil stvar v tek. Kralj Edvard bi bil rajši videl, da bi jrred njegovim kronanjem nobena beseda o ge. Simj>sonovi ne prišla v javnost. Toda Hearst takšnih ob-zirov ne pozna in celo ni poslal nobenega reporterja, temveč je sam sledil senzaciji. Prejšnji mesec je sam prišel v London in stvar študiral. Sprva ni mogel dobiti jasnega vpogleda v zadevo, ker je angleški tisk, kakor smo dejali. j>ač molčal. Njegovi dvomi pa so se razblinili, ko je imel neki pogovor s sirom Godfreyem Thoma-som, ki je že dolgo let zasebni kraljev tajnik. Po tem pogovoru je Hearst naročil svojim listom, naj objavijo naslednjo vest: Ga. Simpsonova iz Baltimorea jc v Ips-wichu doselga ločitev svojega zakona in se bo nekako v osmih mesecih poročila z angleškim kraljem. Intimni kraljevi prijatelji zagotavljajo, da čuti Nj. veličanstvo resnično in globoko nagnjenje do ge. Simpsonove in sili na to, da bi se poročil ž njo po kronanju čim prej mogoče. Kralju se ne vidi dobro, da bi si izbral ženo n kraljevih družin na celini, ker bi se morala Anglija v danih okoliščinah zanimati za spore v kakšni teh družin. Edvard VIII. smatra za neokusno in nevarno, da bi se družinske zadeve mešale s politiko. Njegov brat, vojvoda Yorški, si isto tako ni izbral žene kraljevske krvi in vendar je njegova družinska sreča dovolj znana. Kralj je trdno odločen, da se poroči z go. Simpsonovo. Dolgo se je izkušal, ali so njegova čustva dovolj globoka, da bi mogel prenesti bodoči vihar. Sklicuje se na pravico angleških kraljev, ki si smejo sami izbrati svoje žene.« Te senzacionalne vesti Hearstovega tiska so potem spravile odločilne kroge do tega, da so predčasno segli v to zadevo. In potem je postala tudi na Angleškem javna. v.-;.j.^.; • .v.; .*/-.. ...• Da ne dobite ponarejenih, zahtevajte izrecno praške „Adriau Oglasi v, Jutru4 imajo vedno največji uspeh! Dovršena harmonija odlikuje aparat ORION 33. Ta na oko mali super, daje odlične rezultate, kakor veliki sprejemniki. Izvanredna reprodukcija ne samo na srednjih in dolgih, marveč tudi na kratkih valovih. Brez mikrofonije, tudi pri najmočnejšem glasu. Kakovost tona izpolnjuje tudi največje muziltalne zahteve. Najnovejše TUNGSRAM elektronke. RADIO r. z« z o. z., Ljubljana - RADIO VAL, Ljubi jana-Cel je - - Josip WIPPLINGER, Maribor M. KRASOVEC, Jesenice — I. GUČEK, Zidani most — J. KLENOVŠEK, Trbovlje — ST. ENGELSBEFGER, Tržič J. OGRIZEK, Novo mesto. — JANEZ NEMECZ, Murska Sobota. R. URBAN: 13 Vstajenje gospoda Treeja Roman »Sanja se vam,« je zagodrnjal Barton in obrnil sluigi hrbet. Komaj je pa Stone zaprl vrata za seboj, je nadzornik jadrno vzel plašč in klobuk iz omare in planil iz sobe. Zdirjal je po stranskih stopnicah, tako da je še prej od Stona prišel skozi glaivni izhod. Barton je stopil v vratarsko ložo in počakal, da je odšel sluga mimo. Potem je zapustil Scotland Yard. Stone je krenil čez Whitehall, in nadzornik je počakal, dokler ni bil že precej spredaj, in jo šele nato počasi ubral za njim. Brez težave je odkril med množico ljudi oba uradnika nadzoroval nega oddelka, ki sita jo v kratki razdalji prostodušno mahala za Stonom. A Bartona .je vse bolj zanimal tisti tretji, ki mu ga je bil sluga omenil. Njegovo vešče oko je kmalu opazilo na oni strani ulice dobro oblečenega človeka, ki ."je, kakor je bilo podoba, uravnaval svoje korake po slugovih in se tudi pogosto oziral na redarsko dvojico v navadni obleki. Barton ga ni izpustil izpred oči, toda o pravilnosti svoje domneve je bil šele tedaj prepričan, ko je neznanec krenil za Sto- nom in za uradnikoma, ki sta mu sledila, tudi v charringcrossko postajo podzemeljske železnice in se hotel vriniti v isti voz kakor ti trije. Do tega pa ni prišlo, kajti nadzornik ga je zgrabil za komolec in ga potegnil nazaj. »Kaj hočete od mene?« se je zadri mož in se hotel iztrgati, a železni prijem je šele odnehal, ko je vlak odpeljal. Vendar človek, ki ga je bil Barton tako nerahlo prijel, ni delj razsajal, ampak se je celo ljubeznivo nasmehnil in dejal: »Seve, kje sem pa slutil, da ste to vi, spoštovani gospod nadzornik Barton? Iskreno me veseli, da vas po tolikem času spet vidim. S čim vam morem ustreči?« »Samo dober dan sem vam hotel voščiti dragi Chariy in vas pri tej priliki vprašati, kaj delate tu?« je neverjetno ljubeznivo odvrnil detektiv. »Mda,« je rekel mož, »dela iščem, ker sem sklenil začeti spodobno meščansko življenje. Ali nemara veste kak posel zame?« >Dragi prijatelj,« je rekel Barton, posnemaje njegov posmehljiv način govorjenja, »najprej bi se morali odvrniti od vseh naporov in se nekoliko od-počiti. Koliko počitnic je bilo to pot?« »Poldrugo leto dni« je vzdihnil človek. »Spet sem bil žrtev usodnih naključij in trmastega pravosodja, ki ni hotelo priznati mojega alibija. Sicer pa, Barton, kako se imate? Oženiti bi se morali in imeti otroke; potem vam ne bi bilo več tako dolgčas, da v svoje razvedrilo mučite brezposelnega siromaka z žalostnimi spomini.« »Kaj hočeva, je pač težko,« je pritrdilno pomo- droval nadzornik; »morda vam lahko pomagam z dobrim svetom. Ne vtikajte prstov v to reč, Char-ly.« »V iskanje službe?« »Ne, saj veste, kaj mislim. Do svidenja, Charly!« Vesel, da ga je bil rešen, je mož pomahal s klobukom in stopil v vlak, Id je bil pravkar obstal, med tem ko je nadzornik zamišljeno krenil proti izhodu. Enkrat je zadržal korak in zastrmel v tla. »Rad bi le vedel,« je zamrmral sam pri sebi, »kaj ima brigada opraviti s to zadevo!« Ko se je vrnil v Scotland Yard, je šel naravnost v sobo komisarja Fitznerja in stopil vanjo, ne da bi se bil priglasil. »Prosim za zaporno povelje proti slugu Stonu,« je rekel Barton predstojniku, ki se je pravkar ukvarjal z obloženim kruhom in časnikom. »Ali ste znoreli?« je hotel zakričati komisar, pa se mu ni posrečilo, ker je imel polna usta. »Za-stran tega je vse rečeno, in mir besedi!« »Tedaj si umi jem roke,« je rekel nadzornik in cdšel. 6. poglavje Nekako ob istem času je sedela okoli surovo ste-sane mize v veliki vogalni sobi dokaj zanemarjenega poslopja nedaleč od londonskih ladjedelnic četvorica mož. Soba je bila preprosta, stene gole. Od skromnega pohištva, ki je sestajalo iz dveh velikih omar, treh ali štirih klopi, mize in umivalnika, se je čudno razlikoval velik zvočnik najnovejše konstrukcije. »Rad bi le vedel, koliko časa naj še posedamo tu,« je rekel mršav človek z jastrebjimi očmi in se pokrepčal s požirkom iz velike steklenke whi-skyja. »Boga hvali, John, dokler smo tukaj,« mu je odvrnil možiček, ki je delal svojemu vzdevku »Palec* vso čast; »kdo pa ve, kakšno delo nas čaka to pot.« >~Otrok gotovo ne bomo zibali,« se je oglasil velikan, ki so ga zločinci poznali pod imenom »Lepotica«; »vsekakor gre za to, da. nekje nekaj odpremo, drugače ne bi bil glavar naročil prav nas, ki smo strokovnjaki za železne blagajne.« »Če me vse ne vara,« je zdaj šepnil George, četrti izmed njih, ki je bil s svojo šiljasto brado podoben učenjaku in so ga zaradi tega imenovali »doktorja«, »če me vse ne vara, bo šlo za neko malenkost v Wembleyu. Tako se mi zdi, ker se je včeraj Jimmy od brigade z glavarjem peljal tjakaj. Ne verjamem, da bi bila šla na zabavni izlet.« Lepotica je zažvižgal skozi zobe in menil: »Pa ne da bi bilo kaj v zvezi s portershallsko zadevo?« »Strela, to bi utegnilo biti,« je rekel mali Palec. »Menda ne mislita reči, da ima brigada pri tem umoru prste vmes,« je nejeverno pripomnil Doktor. »Zastran tega moraš vprašati glavarja Buli a,« je posmehljivo nasvetoval John, mož z jastreb jimi očmi. Vam bo pomagal, da zopet zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč. Ne bodite neprijatelj samemu sebi! Obolenja pri meni ali bolečine pri mesečni čižčl (menstruaciji) Vam ublaži Hersan-čaj. Ali Vas moti odebelelost (zamaščenost) ? Ali hočete biti vitki? — Potem morete uporabljati HERSAN CAJ. Zakaj bi trpeli na revmatizmu in protinu (gihtu), če to ni potrebno? HERSAN CAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. FIERSAN ČAJ pomaga tudi pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili). Ali res ne veste, da je HERSAN ČAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic? HEKSAN ČAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri: »RADIOSAN«. ZAGREB, DUKLJANINOVA ULICA 1 bT. 13SM/1035 GLASBENA MATICA LJUBLJANSKA sporoča, da je umrl njen častni član, gospod EMIL ADAMIČ SLOVENSKI SKLADATELJ Pokojnikovo truplo je bilo prenešeno danes zjutraj iz njegovega doma v poslopje Glasbene Matice v Vegovi ulici, od koder se prepelje ob 15. uri na pokopališče pri Sv. Križu in položi v grob slovenskih skladateljev. Najlepši spomin na njega so njegova dela. GLASBENA MATICA. 3nserira}te v »(filtru*t lz življenja na deželi Iz Kranja r— Sokol v Kranju priredi jutri ob 20. v Narodnem domu (bivši kavami) predavanje »O naši mornarici« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Pirnat Viktor. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes 8. t. m. ob 15. in ob 20. sovjetsko-ruski velefilm »Petrograjske bele noči« po novelah Dostojevskega. Med dodatki domač zvočni film o planiških tekmah 1936 in risana šala. — Sledi velefilm »Otroci sreče«. Iz Tržiča č— Prva redna seja novoizvoljenega občinskega odbora je bila v četrte« 3. t. m. ob navzočnosti vseh občinakih odbornikov. Seja je trajala skoro 4 ure, p:sobnih skle. pov pa ni bilo. Iz zapisnika posnemamo: Runo odda občini o podnajem prostore občinskega urada in sodišča za 2350 Din mesečno. Občinska uprava je zaprosila za podporo iz bedno tnega fonda. Zoper dražbo občinskega samola) tnega lova v Ko-kovnici se vloži pritožba. Za gasilk o četo naj naprosi uprava povišanje prispevka iz gasilskega fonda. V kamnolomu v Preski naj sresko načelstvo prepove nadaljni odjem gramoza (g. predsednik se že od nekdaj boji, da nam ne od'x>pljejo Koko^nice). Z najemniki v občftnskl hiši naj se napravijo nove pogodbe (hiša nese danes bruto 5430 Din). Naprava načrtov za preureditev hiše se odda arh. Valentinčiču. V krajevni šolski odbor se izvoli Josip Perko. Statut za občinske na itavljence se bo sprejel v prihodnji seji. V tajni seji je obč. odbor sprejel v domovno zvezo Katro Jov-niškovo, podelil oziroma zvlSal je nekaj podpor ter odpisal dvema prosilcema pasji davek. Zaradi štrajka »Spuščenim in sedaj brezposelnim delavcem je odbor odklonil prdpore menda se je bal zameriti goapo-dom od predilnice. Če bi bil prejšnji obč. odbor to storil, bi dopisnik Gorenjca smatral tako ravnanje za klečeplaztvo. Pred začetkom seje, ko so bili zbrani vsi odborniki, je zaprosil predsednik odbornika župnika Vovka, naj blagoslovi dvoje razpel, kateri je nabavila občinska uprava za pisarno, župnik Vovk, ki je imel za to svečano opravilo že vse pripravljeno, je ogrnil štolo ter razpeli blagoslovil, nakar jih je dal predsednik takoj pritrditi v obeh sobah obSinrkega urada nad kraljev-nimi slikami. č_ Kino predvaja danes nad vse smešni film »Sinovi pustinje«. Iz Trbovelj t— Koncert »Zvona« bo zaradi pogreba gospoda Adamiča danes na praznik ob 20. uri zvečer in nc ob 16. uri popoldne, kakor je bilo objavljeno v »Jutru«. Iz Novega mesta n— Brezobvezno Vam predvaja najnovejše modele radio-aparatov PHILIPS zastopnik M. Vahter. Ugodni obroki! II 2 nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega očlnka, kakor t časopisnim oglasom, Cigar delokrog je neomejen. časopis pride v vsako hišo In govon dnevno desettlsočen čltatefjev. Redno ogla Sanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša Investicija, ki prinese korist) trgovca Ie kupcu. Darujte najdragocenejši dar Parker VACUMATIC Ne morete dobiti prikladnejšega daru kot je to prekrasno nalivno pero, ki se s svojimi odlikami loči od drugih. Drži 102% več črnila kot druga navadna nalivna peresa z gumijastim rezervarjem. Njegovo držalo, moderno valovite linije iz nelomlji-vega permanita zgrajeno ploščica za ploščico menjaje biserno in črno. Ako ga držite proti svetlobi, boste videli vso vsebino črnila v držalu ter že naprej veste, kedaj ga je treba napolniti. Parker-jevo precizno izdelano pero je platinirano in se nikdar ne zatika, a piše nenavadno mehko. Parker-jeva nalivna peresa, ki so znan? Sirom sveta, se dobijo v raznih modelih. Ti MAXIMA Din 750.— STANDARD Din 450 PARKER MAJOR Din 600.— SLENDER Din 500.— s prikladnim svinčnikom Din 250.— & 350.— »QUINK« boljši od .drugih navadnih črnil Notter i drug, Gunduličeva ul. s, Zagreb. PRODAJA »PARKER" PERES za Dravsko banovino A D I O V A L — LJUBLJANA Iz Ptuja i j— Društvo »Gorica« vabi članstvo na redni mesečni restanek v sredo 9. t. m. ob 20. v obdčajnem lokalu. j— Kino Ptuj. V sredo in četrtek »Pri belem konjičku«, SJS RADEČE. V sredo 2. t. m. smo ustanovili šahovski klub »Radeče« ob številni udeležbi ljubiteljev te kraljevske igre. Za predsednika je bil izvolien geodet g. Po-har Jože, za podpredsednika brivski moj- ster g. Koren Štefan, za tajnika jurist g. Simončič Štefan, za blagajnika lekarnar g. Hočevar Mirko, za knjižničarja g. Uršič Viktor, za odbornike gg. Kožuh, Hribaršek, Oprešnik in Perenič, za preglednike pa gg. Zupane in Simončič Mirko. Klubov lokal je v posebni sobi hotela »Jadrana«. Šahovski večeri vsako sredo in petek. Sprejemanje novih članov in članic vsako sredo zvečer. Prihodnjo sredo se začne glavni redni turnir za prvenstvo našega šahovskega območja. Po novem letu bo tečaj za začetnike. Vabljeni! »JUTRO« št. 281 to Tordt, 8. XTT. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oeI, ki Iščejo itnžb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi m Cenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje aaslovov Najmanjši enesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din S.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— aa šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—% Ponudbam na šifre ae prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddeltai »Jutra, jjj- - ^^ odgovor, priložite mm MAM ji v mmimnii Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, •siroma jih je vpoelati ▼ pismu obenem s naročilom, ali pa po poStni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam Se manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih ogkuKnr, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „JntraM, LJubljana. Kam pa,kam ? Val na vese.o domačo zabavo v gostilno k »Panju« Vegova ul. 10. Toči 135-1 Sobarica kavna zoa dobro prati dobi dobro službo. Naslov v ▼eeh podov. Jutra. 31081-1 Trgovski pomočnik dobro lzvežban v meša ni stroki, pošten ln za nenljiv me stavbe. Vežča Šivanja. kuhanja in vseh go-Bpodim j«liih del. Naslov v v»eh poel. Jutra 31230-2 (Čajen*! i (f* e) Eoseria 1 Din, tUvek 3 Din 73 šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Frizersko vajenko boijšlii ttaršev. tudi če se je že učila, sprejmem Rep Viktor frizer. Gledalka 8. 31252-44 Poiik Beseda 1 Din davek n I>'r za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din Inštruktorja za prvošolca ev. pro-ti hrani iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Prvošolec« 3RI230-4 Beseda 1 Din. davek S Din za šifro aH dajanje naslova •5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Luščeni orehi zdravo blago 16,— Din kg, 9 plačano poštnino razpošilja (»o povzetju Petar Dragišič. Salaš Knaina. 31646-33 Staro vino lastnega pridelka ima na prodaj Kasper, vinogradnik. Ptuj. 31345-33 Radio Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro al; dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Radioaparat nov, za goetilno se proda za V4 cene. Limbeck. Tabor 6-11. 31267 9 V na i najem Emsn Beseda 1 Din lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova j Din Naimanjši znesek 17 Din Diatonično harmoniko novo. trikrat uglajeno najnovejšega trapa s celuloidom ugodno prodam vzamem ki>lo v račun. Mirko Ogo-relec, Škofljica 10. 31234-26 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši zn««ek 17 Din. Trgovina meš. blaga staro trgovino v manj Sem podeželskem mestu na najlepšem promet nem prostoru z vso zalogo oddam v najem aH pod ceno prodam. Le plačila zmožni reflek tanti te upoštevajo. Po nudbe na ogl odd. Ju tra pod šifro »Zanesljl va eksistenca«. 31024-1', Kupim Beseda 1 Din davek 3 Dii. za š;fro ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Din Projektor boljši k«.pim za 9.5 mm filme. Franc Cvek. Kamnik. 30665-7 Prodam 15 <1 za šifro »lj dajanje naslova 5 Dn Najmaniš-" znesek 17 Din Božičnih drevesc nad sto komadov, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30821-6 Gospodska garnitura 3 foteljii itd. Veliki Trezor za knjige za vsako cemo proda Limbeck Tabor 6-JI. 31368-6 Beseda ! Din. lavek 3 Din sa SiHro dajanje naslova B Din Najmanj!" znesek 17 Din Zastopnike mar'jive ln poštene iščemo po vseh .-rezih. Samo taki naj pošljejo ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Boljša eksistenca«. 31247-5 Vagon božičnih drevesc ugodno naprodaj. Naslov v v«eh posloval. Jutra. 31271-6 ZA BOŽIČ IN NOVO LETO igračn; vozički, skrroji, triciklji. holenderjd. avtomobilčki, kojni&ki — se dobe naiceneje pr »TP.T-BUNA« F. Batj-el. Ljubljana, Karlovška cesta i. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 36- Ceniki franko! 31340-6 Za smuči vezave ter krpljioe komplet večje količine po najnižji ceni. I*ri večjem odj« mu popirst. Franc Požar, [Zavije 66. 31(333-6 Sani :le?antne.. dvoje eno ia dvovprežne, in ročni voziček (orza) predam. Ogleda se Slomškova iri 6. 31335-6 Radi preselitve razprodajam pohištvo: sobna kredenc«, mi,?a. vefika jrsa.lna miza. belo omara z postijo, železno posteljo i. t. d. več: Miklošičeva M. v trafikii. 312S3-6 Pohištvo Beseda ; Din. .lav t k o za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Velika izbera pohištva! Več različnih spalnih, je diilnih in kuhinjskih oprem v moderneim slogu Vam nu-■ii mizarstvo Černe Avgust, Zg. SiSka. Vodnikova ltl>. Ljubljana. 31063-12 Logaritme 7 decimalne kupim. Ponudbe z navedbo cene pod •Logaritmi« ne ogl. odd. Jutra. 3K276-7 Beseda 1 Din davek ; lH.i za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lesa od barake, večjo količino prodani. Naslov v veeh po^l. Jutra. 31251-15 Sirtiji Bestda : lavek 3 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znf^ek 17 Din Šivalni stroj pogrezljiv, nemški fabrikat, z okroglim čolničkom. ki tudi štika, poceni naprodaj v NOVI TRGOVIN] na Tyrševi 36 90647-29 Skobelnik (Rundstabhobelmaschiae) za (»krogle palice do 60 mm. premera kupim rabljem «M nov. Ponudbe na o!gl. od-del. Juira pod šifro »Stev. 65.« 313®-39 Damski stroj prvovretni Pfaff stal 6.000 i>rodam za polovično ceno Ogled od srede do četrtka v trgovini Drago Ostrož-nik pasaža Nebotačnak 3«34-® Kolesa Plošče in gramofone bivše tvrdk« A. Rasberger v največji izberi po raz-prodajnft cenah. dohite Dalmatinova 1)0. (nasproti hotela štrukelj) 3127S-6 fNSERIRAJ V „ JUTRU61! G. Th- Rothman: Gospod Kozamurnik %re m letovanfe Drngi gostje so gledali, ko so šli dobri ponvičniki v nič . samo gospod in gospa Rezgetačeva sta se strašno zabavala in se ob pogledu na Kozaninmikovo nesrečo na vse grlo grohotala. Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajan V naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvokolesa se sprejmejo preko ffime v shrambo. Očiščenje, emaj-liironje z ognjem, ponikla-nj<> in [vuk roman je najceneje. TRIBUNA F. Batjel, Ljubljana. Kafriovška žt. 4. 31S11 -dl ragocenosti Beseda ! Din "'av-k ;; l>:n za 5:fr« al! dajanje na»i2-» Lokali Bese-in D'n. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši fnusek 17 Din. Lokal v centru mesta, svetal na prometni točki Iščem za prvi Januar. Ponudbe pod šifro >Flna obrt« na ogl. odd. Jutra. 31238-19 Mlekarno oddam radi od.potovanja. Naslov v vseb po©!. Jutna. 31350-15 Modna trgovina večja, na prometnem kra ja naprodaj. Ponudbe no ogl. odd. Jutra pod »Sigurna bodočnost«. 31084-10 Posest Beseda Din davek S Din za šifro »lt dajanje naslova ' Din. NajmanjSi znesek 17 Dio Lepo posestvo z gostilno, stavbene parcele prodam v Ljubljani VII. Poinudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Površina 4000 m2« 3131B-20 iWeiu za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjš1 znesek 17 Din Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najboljše nakup in prodaje HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk. 31203-16 Hranilne vloge kupite al-. urodasU najboljše ■jotam moje Dh-irn«- Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38—10 31270-16 Hranilne vloge Nakup in prodajo Vam i z poslu je najugodneje Al. Planinšek, Ljubljana Beethovnova ul. 14-1. Telefon 35-10. 301 -as ^esp,-!.-! - [m lavek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši zneeek 17 Din Nemška doga črnobei pes, krasna, dve- i letna, naprodaj Naslov v j vseh poslovalnicah Jutra, j mt2-27 i Foxterier bela barve 6 črnim; pikami, j k.-i sliši na ime »Dik« se je 1 izgubil. Proti nagradii naj ' se ga tKlida v pisarni na i Celovški cesti št 10. 31/369-27 Pes volčjak s« j-e izgubil. Sliši na ime ; ■»Turko* Najditelj naj ga j proti nagradi vrne. Rofina j Tyrševa 14 310i">-27 i ira Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro al i dajanje nasivria 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Stalno kupujemo Valvazorjevu telo v prvi izdaji, kakor tudi Iruge prve Izdaje slovenskih del starejše dobe. Knjigarna Kleinmayr & Bamberg. Miklošičeva 16. 31I3H-8 K. Maya kompletnega kupim. Ponudbe na ogl. oddel Jutra ood >888«. 31656-8 Vloge Ljtidslke posojilnice v Ce lju, cca 75.000 prodam za gotovino, tudi deloma. Naslov v veeh po6i. Jutra. 30834-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke le iz prve roke kupim. Ponudbe na ogl. odd?]. Jutra pod šifro »Takojšnjo plačilo 956« 31(520-16 Prodam zelo ugodno knjižic Ljubljanske kreditne banke Din 1.338.000.—. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Sava«. 31338416 Družabnik s 300.000 do 500.000 Din jjT:stopi k solidnemu in rentabilnemu podjetju. Obširno utemeljene ponudbe na: Zaje Lojze, komerci-jalna pissmta. Ljubljana Gledališke 7 31«TM6 Obrt Beseda 1 Din lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zne6ek 17 Din Steznike nederčke v najnovejši ti obMkah po meri, in po znižanih cenah dobite v salon« A K A H D T T E R. Gajev« 3-II. 31336-30 Večje hiše trgovske ia stanovanjske, z dobrim donosom v Ljubljani in periferiji Lepe vile eno- ostr. dvodruiinake, komfortne, po ugodnih cenah hipoteke u prevzeti. Posestva po vwj dravski banovini, v različnih cenah so velikostih ugodne lege. Stavbene parcele t sentro Ljubljane io aa periferiji proda Pristavec Franjo Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. Telefon 23-81. - Nasproti Iramskege gledališča ŽC-296-ŽU Poslušajte in poglejte nove modele SIERA radio-aparatov.e To bo zanje NAJBOLJŠA REKLAMA Pooblaščeni prodajalci v vseh večjih mestoi. Zastopnik za Dravsko banovino: BRUNO KLEMENČIČ. Ljubljana — Miklošičeva 30 Telefon 35-58 Hišo z večjo pekarno, večji dono6 ugodno prodam na prometni todkl v LJubljani. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Rentabilno«. 31259-20 I Štirisobno stanovanje s kopalnico, oblegajoče celo prvo nadstropje ugo dno oddam. Informacije daje Sturm, Stari trg 28-m. 31244-21 Trgovske in stanovanjske hiše v nvwtu in na periferiji, ter vile in parcele rmam naprodaj po zelo ugodnih cenah, pol gotovine pol kJijiiig vseih -zavodov, ter prevzeim hipoteke. Pojos 1« Jančar. Sv. Petra 97. 31B80-30 Be«>*da 1 Din. davek " »n n Sil- > čajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Stanovanje eabe. kuhinje ia pri-tiklin takoj oddam. Pojasnila: ^rmoetier. Vodnikova c. 4a. 91390-31 Ne samo faj . . . •Vas cap je najboljša domača zeliščna krepilna pijača. NAS ČAJ dobite v špec. trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Posestniki! sa svoje resne interesente potrebujem različne hiše, vile, stavb, parcele in posestva. Prodajo zvršim v največji tajnosti. Pristavec Franjo, Ljubljana Krjavče-va c. 4a. 240-20 Stanovanje trisobno oddam bll-zu glavnega kolodvora mirni družini odraslih članov s januarjem. Vprašati v Zadružni hranilnici. Dalmatinovo ulica. 31181-31 Vila na krasni točki ljubljanske okolice, 5 sob, kopal niča, veranda, elektrika, lasten vodovod, gospodarsko poslopje s stanovanjem za hišnika, garaža, moderen kokošnjak, čebeljnjak itd. velik lepo kultiviran vrt in sadovnjak, idilična lega ob vodi s poletnim kopališčem, primerno zlasti za počitniški dom o-ziroma za penzijonista, radi preselitve zelo ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Zatišje« na ogl. odd. Jutra. 31145-20 Trisob. stanovanje prostorno, solnčno in suho, 1 fOba posebni vhod. oddam s 1. I. 1937 Poizvedbe Stari -rg 9-1. 31258-21 Dvosob. stanovanje v pritličju oddam mirni stranki. Karlovška c. 20. 31364-21 Dvosob. stanovanje parketirano oddam za takoj ali pozneje v Rožni ulici 27-1 za mesečno 450 — Din 3122« 21 Enosob. stanovanje veliko, kopalni ca pred sobo, vse pod enim ključem, »talni čisti stranki brez otrok oddam takoj ali s februarjem Šiška Spance-va 166. 31333-91 Stanovanja iteseda 1 Din. davek 3 Din ra š;fro ali dajanje naslova "> Dki. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje «ne sobe s kuhinjo ln prltlkllnaml Iščeta mir na zakonca brez otrok za 1. februar 1937. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Točno p'ačllo«. 3103S-21a Sobe išče l>ro j . Uit, .a vet o LS1U za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Sobo m&lo, opremljeno ali prazno e poeebnlm vhodom (strogo v centru m<* ta) Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna učiteljica francoščine«. 31159-23a Sobo s centralno kurjavo, etro go separlrano Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Separlrana« 31274-23a Sobo odda . le seda Din lavek 3 Din ta šifri ali dajanje naslova s Din. NajmanjSi tnes«k 17 Din Prazno sobo lepo. v centru, s posebnim vhodom z uporabo toopanlce, event. hrano oddam boljšemu gospodu. tudi zakonskemu paru. Miklošičeva 16-UI, det»no. 31275-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v cen'ru za 250.— Din. Vprašati hišnico. Gosposka 3. po eg uni verze. 31262-23 2 gospoda ali gospodični sprejmem z vso oskrbo. Koli/sej št. '('!>. IIT. nadstr. 5pre;m<»m tudi abonente. 31038-33 Solnčno sobo, mirno, poseben vhod. od- dam gospodični. Verstovškova 31. MiTje, 31257-33 Opremljeno sobo « cert'alnn kirrjavo v centru mesta takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 31083-23 Inserirajte v,Jatru'i Otroški vozički najnovejših modelov Dvokolesa motorji, triciklji 31valnl »troji pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta t Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Ženitve Vsaka oeseda 2 Din; davek d Din. za dajanje dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 30 Din. Dekle staro 36 let teli poročiti državnega uslužbenca starosti 38—35 let pismene ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Mirna 36« 31348-25 ZIMSKE SUKNJE ooljde vrste Hubertus nepre-močljiv 250 Din, perilo in vsa praktična oblačila nudi po reklamnih cenah P R E S K E R, Sv Petra c. 14. Smrt plešavosti „Morana" Tekočina »MORANA« je potrebna vsakomur, tn dnevne zahvale dokazujejo, da »MORANA«, vonjiva kozmetična tekočina, brez ozira na stanje las, uspešno pomaga. Takoj izgine prhljaj, ekcemi, 'išaji itd. Hrani lase, krepi korenine. Takoj zaustavi izpadanje las, lasje po rastejo na plešastem mfestu. — Zahtevajte v frizerskih salonih pranje glave samo z »MORANA«. Pošiljamo po povzetju: steklenica Din 40.—. poštnina Din 7.— Moderna kozmetika »MORANA" — Split Ako ne bi bili zadovoljni z rezultatom, Vam vrnemo denar! KLISEJE ENO VEČBARVNE JUGOGRAflKA SV. PETRA NASIP/3 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5.. Telef. 20-59 ZAHVALA. iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v bridkih dneh izgube našega ljubljenega 20-letnega C2NETA Zahvaljujemo se č. g. župniku za lep pogreb, pevskemu društvu »Savinjski zvon«, ki je poklonil pokojnemu prekrasen venec in zapel svojemu članu — ki je tako zelo ljubil petje — ganljive pesmi. Hvala vsem, ki ste mu prinesli cvetja in ga spremljali na zadnji poti. SV. PETER V SAV. DOL. Globoko potrta rodbina KUNST. - Izdaja ga frranrclj »gotra* Z3og B&cftpg, ~ jfr Narodno tfafcarao ft ft tot Makanaija Wrm Iuuiji jfcul ftfl » ttggMO tttafe HomM » » BNiN)