XXX, številka 10, 15. maj 1998 Cena 259,00 SIT
0 R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS
20. nogometni maraton v Nazarjah
AKCIJSKA PRODAJA
IV VSEH
_ ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH
—	§0 D iDiDU lii
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska
PIVOVARNA UNION
KOŠAKI
Tovarna mesnih izdelkov d.d.	"[“H! 5KÜ! PLOČEVINKA 0.33 48
Marlbor	-MiirViHIM-VITAMINSKI NABOJ ZA
■FRANCOSKA KLOBASA 1 kg.779	VES DAN PLOČEVINKA0.33.....98
■	SENDVIČ KLOBASA 1 kg....879	SST®*
-DOMAČA SUHA1 kg........1.479
LJUBLJANSKE MLEKARNE PLIVA LJUBLJANA
-ALPSKO MLEKO 3.2% m.m. 1/1 slim - BONBONI KVIK37 g OKUS MALINA
PLAČAŠ IO DOBIŠ 1E........■—M	POMARANČA, VIŠNJA, JABOLKO.@3
■	SIRGAUDAR..........    .899
- LAHKI JOGURT 1 .S m.m..„.49	■ BONBONI PEPERMINT ES g CLASIK,
-LEDENA KAVA 1/1 SLIM.....199	SUPER STRONG, LIGHT................US
_______________■ äSrJ»^	wm
^-Vstopnice sovprojdaji ^riašemuredpištvu r ? * irr v papirnic) Sayinje v Mozirju. ,
Cena vstopnice, ki vključuje večerjo z aperitivom, j je 5.000 sit, vendar boste zanjo odšteli le 3.000 sit. Razliko častimo mi!
Pri žrebanju vstopnic bomo razdelili lepe nagrade!
OB 30-LETNICI IZHAJANJA PRIREJAMO V PETEK, 29. MAJA 1998, OB 19. URI DRUŽABNI VEČER V HOTELU
Razvedrili nas bodo:
plesni par Miha Rabič - Barbara Levak v ! standardnih in latinsko-ameriških plesih - -
Irena Vrčkovnik-Dobnik ■
večkratna zmagovalka
'Zlate harmonike Ljubečne' Bernarda Podlesnik a plesno-vokalna skupina N-ergy team
ansambel Gaj
Prireditev bo vodil Miha Rabič
OSREDNJA
TRETJA STRAN
ISSN 0351-8140
Leto XXX, št. 10., 15. mag 1998
Izhaja vsak drugi petek
Ustanovitelj:
Skupščina občine Mozirje \v\\
Izdajatelj: >XX\ XX
Savinjske novice, Franci Kotnik s.p Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, faks: 003/833-2iÖ^X^v^xXxN ^iroračun 52810-685-1301qOxxx\\
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Kotnik
Stalni sodelavci:
Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, Benjamin Kanjir, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove
Tgjnica uredništva:	\\XvN
Barbara Zacirkovnik
V^\v\\ V\\\\V\V N\XX Računalniška obdelava:
Tomaž xPajkx x\\x Xxx
Trženje:	xs\xx, xVxx
Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240
Naslov uredništva:
Savinjske novice . N Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 >FaKs: 063/833-210X\ X
E-pošta:
savinjske.novice@siol.net XxVv Internet:
hUp//:www.lnetia.eunet.si/savinjske-novioe
veu« za izvod: 259,00 SIT, asa naročnike: 220,00 SITs\X\X\
• Tii^XX\/\'\\ \
IGEA d.o.o. Nazarje
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom ' x tekoče
/Po-mnenju Ministrstva zdxv\x\Xxx informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne
lektorirajM.'X\Š\	X\V\\
Odpovedi sprejemamo za naslednje
> ppU^jeK^XXXX\x^>xsv\/vc\ x
Bolj ko se približuje konec maja, bolj se približuje tudi datum naše družabne prireditve, ki jo pripravljamo v hotelu Štorman na Venišah. Prav z nestrpnostjo jo pričakujemo, nekako tako kot otroci, ki se nepopisno veselijo rojstnega dne.
Verjamem, da približno tako čutite tudi vi,spoštovane bralke in bralci, zato le zavrtite telefon in si rezervirajte svoje mesto, da ne bo prepozno. Tega dogodka enostavno ne smete zamuditi. Če že zaradi drugega ne, pa zaradi žrebanja vstopnic, saj bomo na Venišah razdelili za več kot 150 tisoč tolarjev lepih nagrad!
Toda to bo le prvi del našega praznovanja, saj za konec oktobra pripravljamo še dva velika projekta:jubilejno številko Savinjskih novic in svečano akademijo. Dela nam torej ne bo zmanjkalo, enako pa velja tudi za organizatorje 20. obletnice Savinjskega gaja. Slednja je predvidena prvi konec tedna v septembru in takrat naj bi Mozirje postalo središče Slovenije. Častni organizacijski odbor namreč vodi predsednik države Milan Kučan, torej bo obletnica zagotovo deležna primerne pozornosti javnosti, kar za prvomajsko razstavo v primerjavi z Arboretumom v Volčjem potoku ne bi mogli trditi.
Naj vam majska vročina ne pride do živega in lepo pozdravljeni do prihodnje številke!

tJL
^ -	<£>trideja
Vrtimhram
na strani 22
■. ■■ ■, ■ ■, .
Jože Mraz, direktor PUP Velenje:
“Nismo želeli postati konkurenca Komunali”.. 4 Občina Mozirje:
Rečiška šola na pravih
Krajevna skupnost Mozirje:
Jurjevo seje dobro prij10 70 let slikarja Alojza Zavolovška:
Razstava in monografija ^jubileju^^.^.:^v^xl3 Ljubno ob Savinji:
■ Oit^milomi zapoj thx^xl)4::
Popotresno doživljanje prekletstva svete
16.
Zgodovina in narodopisje:
Kmetijska svetovalna služba Mozirje:
Priznanja našim kmetijam
Lokostrelstvo:
Bernarda Zemljak, Štefan Ošep:ipnDušan Perhac^, -^p^zentanclii^i^)., 26 ŠD Vrbovec Nazarje:
20. jubilej ni nogometni mai^fcbm^x..li;. 28 Upravna enota Mozirja: Predstavitev novosti iz
‘cestnega promet^^c^fo'
Zadrečke norice.............. 36
NASLOVNICA
Sandra Auer v Savinjskem gaju
Foto: RP
'V
Pogovor z Jožetom Mrazom, direktorjem velenjskega Podjetja za urejanje prostora, o stanju na področju komunalne dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini, o odprtih vprašanjih in nedorečenostih ter o prihodnjih načrtih PUP-a na tem območju
“Nismo želeli postati konkurenca mozirski
Komunali!”
Približno leto dni je minilo od takrat, ko je začel PUP iz Velenja v Zgornji Savinjski dolini, najprej v občini Gornji Grad in nato še v občini Nazarje, z ločenim zbiranjem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov. Kako je pravzaprav prišlo do tega sodelovanja, saj imamo v dolini Javno podjetje Komunala Mozirje, ki je to dejavnost opravljalo že pred tem?
MRAZ; Kmalu po ustanovitvi našega podjetja, ki je nastalo z izločitvijo dela dejavnosti iz prejšnjega skupnega Komunalnega podjetja Velenje, smo se obrnili na župane vseh treh domicilnih občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter na župane in županjo zgornjesavinjskih občin z informacijo o tem, kaj nameravamo delati in katere storitve lahko nudimo. Na podlagi tega so nas zgornjesavinjski župani in županja leta 1995 tudi obiskali in takrat smo jim predstavili sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov po sistemu B10PAS, ki ga je razvila avstrijska firma Saubermacher. Po letu in pol se je na nas v nasprotju z našimi pričakovanji najprej obrnila Občina Gornji Grad, nato pa še Občina Nazarje. Upali smo namreč, da se bodo župani in županja med sabo dogovorili in našo ponudbo sprejeli za celotno dolino in kot obliko reševanja situacije, v kateri se je znašlo mozirsko komunalno podjetje. Poudariti moram, da nismo imeli namena konkurirati Komunali Mozirje, saj tudi pri odločanju o tem nismo imeli nikakršne besede. Odločitev občin Gornji Grad in Nazarje pa je vsekakor pokazala, da skupni dogovor o organizacijski ali poslovni povezavi ni uspel.
SN: Gornjegrajsko in nazarsko ponudbo ste seveda sprejeli?
MRAZ: Glede na okoliščine smo na sodelovanje z Gornjim Gradom in Nazarjami pristali, čeprav z ekonomskega vidika ni šlo za posebej zanimiv posel. Občini Gornji Grad in Nazarje sta majhni po številu prebivalcev in relativno veliki po površini, kar je za našo dejavnost vse prej kot ugodno. Toda v obeh občinah so nam jasno povedali: »Če pridete, pridete, ali pa bomo izbrali nekoga drugega. Očitno je bilo, da v nobenem primeru ne nameravajo sodelovati z mozirsko Komunalo.
SN: S kakšnim stanjem na komunalnem področju ste se soočili v občini Gornji Grad?
MRAZ: V Gornjem Gradu smo po eni strani naleteli na veliko razumevanje prebivalcev, po drugi strani pa je bil sistem rednega odvoza odpadkov uveden le v središčih krajev, na periferiji pa so se odpadki zbirali v kesonih, v katere so ljudje metali vse od A do Ž. Veliko je bilo tudi divjih odlagališč odpadkov, največ ob potokih, cestah in gozdnih robovih.
SN: Kako ste se spopadli z opisano situacijo?
MRAZ: Konec leta 1996 oziroma v začetku leta 1997 smo skupaj z obema občinama pripravili ustrezne predpise za to področje, ki sta jih obči-
ni nato tudi sprejeli. Občina Gornji Grad je z nami potem podpisala preko lastnega komunalnega podjetja, ki ga je ustanovila, dolgoročno pogodbo. Po tej pogodbi smo mi v bistvu izvajalec, JKP Komunala Gornji Grad pa organizator, saj upravlja z deponijo odpadkov in opravlja obračun storitev do občanov. Z Občino Nazarje smo sredi leta 1997 podpisali koncesijsko pogodbo in z njo prevzeli vso odgovornost za izvajanje te javne gospodarske službe.
Jože Mraz
V nadaljevanju smo skupaj s predstavniki obeh občin obiskali praktično vsa gospodinjstva v občinah, se z njimi pogovorili, jim razložili, kaj in kako z ločenim zbiranjem odpadkov, in jim dostavili nove posode za odpadke. Pri tem smo ugotovili, da zaradi podeželskih značilnosti občin ni pravih razlogov za uvedbo zbiranja bioloških odpadkov, vsaj v prvi fazi ne. V poštev bi kvečjemu prišlo le središče Gornjega Grada in Nazarij. Rjavih posod zato tam ni videti, smo pa že namestili ustrezno število ekoloških otokov. To so skupine zelenih posod, kjer se zbirajo sekundarne surovine - papir in steklo.
SN: Ste se pri tem srečevali tudi s kakšnimi problemi, odpori?
MRAZ: Na probleme, če jih sploh lahko tako imenujemo, smo naleteli pri odločanju, kako globoko na terenu organizirati odvoz odpadkov. Nekateri, tudi najbolj oddaljeni, bi želeli, da jim odpadke odpeljemo izpred hiše, vendar to žal ne gre, saj so ponekod ceste do teh oddaljenih hiš zelo slabe. Praviloma smo se odločali tako, da
smo odvoz odpadkov organizirali do mest, do koder vozi avtobus oziroma je organiziran prevoz na delovna mesta ali v šolo. Naše vozilo za odvoz odpadkov polno tehta 15 do 20 ton, zato je v prvi vrsti škoda ceste, da bi jo uničevali z njim, škoda pa je tudi vozila, da bi se uničevalo na takšni cesti. Da o nevarnosti prometnih nesreč sploh ne govorim.
Na omenjenih mestih lahko postavimo ekološke otoke, kjer lahko ima vsako gospodinjstvo svojo posodo, vendar mora do tja odpadke dostaviti. Z odstranjevanjem odpadkov torej lahko 100-odstotno pokrijemo občino, ne moremo pa vsakemu gospodinjstvu odpeljati odpadkov izpred hiše.
SN: Verjetno je v takih primerih cena odvoza za občane nižja kot sicer?
MRAZ: V takih primerih smo občanom svetovali, da jim namestimo posode v ekološke o toke in jim zaračunamo le 14-dnevni odvoz odpadkov. Podeželska gospodinjstva običajno nimajo toliko odpadkov kot mestna, imajo jih pa. Na podeželju si res lahko privoščijo, da biološke odpadke odložijo na gnojišče, da gorljive dele enostavno skurijo, ne bi pa smeli kuriti plastike, tekstila, usnja ali celo baterij in podobnih nevarnih materialov, ki jih prinaša s sabo sodobno življenje. Zagotovo ima vsaka kmetija kako baterijo, kakšen sprej, ostanke laka, barve ipd.
SN: Kakšen sistem ločenega zbiranja odpadkov ste torej uvedli?
MRAZ: Enkrat tedensko ali enkrat na 14 dni, odvisno od dogovora, odstranjujemo ostanke odpadkov iz črnih posod. Najmanj enkrat mesečno praznimo posode v ekoloških otokih, kjer se zbirajo sekundarne surovine. Lani smo že vpeljali zbiranje odpadkov od pomladanskega čiščenja in zbiranje kosovnih odpadkov. Povedati moram, da smo pri tem zbrali velike količine teh odpadkov. Organizirali smo tudi zbiranje posebnih odpadkov - baterij, goriv, maziv, lakov in podobnega, letos pa bomo vpeljali še dodatno storitev: zbiranje starih, še uporabnih oblačil in obutve. S tem bo v bistvu uvedena celotna paleta ločenega zbiranja odpadkov.
SN: Kakšne so po letu dni vaše prve izkušnje pri tem delu?
MRAZ: Tako v občini Gornji Grad kot v občini Nazarje, kjer smo sedaj v fazi izgradnje ekoloških otokov, nas ljudje sprejemajo z razumevanjem in hvaležnostjo. Lahko bi rekel, da so pri ločenem zbiranju celo doslednejši kot v Velenju. Dejstvo je, da so prebivalci v zasebnih hišah bolj disci-
plinirani in bolj dosledni kot tisti v stanovanjskih blokih. Dejavnost v obeh občinah poteka dobro, malo je kritik na naše delo, res pa je, da še nimamo dobro pokritega gospodarskega sektorja, kjer za te zadeve ni ravno pravega posluha. Naša naloga v prihodnjem obdobju bo obiskati vse gospodarske subjekte, tudi tiste najmanjše, spoznati njihovo dejavnost in odpadke, ki jih proizvajajo, ter jim ponuditi temu ustrezno storitev. Pri tem bo treba za doslednejše izvajanje predpisov navezati sodelovanje tudi z inšpekcijskimi službami.
SN: V kakšni obliki se pri vašem delu odraža dejstvo, da za razliko od prvotnih pričakovanj vendarle pokrivate le del doline oziroma le dve občini?
MRAZ: Žal nam je, da dogovor med župani in županjo celotnega območja Zgornje Savinjske doline ni uspel, saj verjetno ni treba nikomur posebej razlagati, da je ekonomika »smetarske« dejavnosti odvisna od količine. V Avstriji in Nemčiji je racionalizacija dosežena šele pri 250 tisoč gospodinjstvih, mi pa še nismo dosegli števila 60 tisoč. Zato je enostavno nemogoče, da bi se s tem ukvarjali “v vsaki vasi”. Vozila so draga in morajo biti izkoriščena, sekundarne surovine pa morajo dosegati neke količine, da se izplača. Mi torej nimamo nobene bolne ambicije, da bi bili veliko podjetje, ampak gre za ekonomiko poslovanja in dolgoročno cenenost te storitve za prebivalce. Zato nam je žal, da se doslej nismo uspeli dogovoriti z občinami Mozirje, Ljubno in Luče, saj bi s tem pomagali pri sanaciji mozirskega komunalnega podjetja. Že na začetku razgovorov smo bili pripravljeni prevzeti celotno dejavnost z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi. Glede ponujenih možnostih nas ni nihče povabil na konkretne dogovore.
SN: Menite, da bo sedanje stanje ostalo nespremenjeno tudi v prihodnosti?
MRAZ: Upam, da bo v perspektivi prišlo do tega, do bomo lahko dejavnost razširili tudi na omenjene občine, njihovi občani pa si lahko že danes ogledajo, kako ta proces poteka v občinah Gornji Grad in Nazarje. Na naše podjetje so se medtem že obrnili iniciativni odbori za ustanovitev novih občin v spodnji Savinjski dolini. Kot kaže, bomo tudi tam dobili svojo priložnost in na ta način bi se lahko oblikovala “smetarska” regija, ki bi dosegla okoli 100 tisoč gospodinjstev. Pri takšnem številu bi se dalo dejavnost opravljati relativno racionalno. Občanov verjetno ne zanima prav dosti, kaj piše na smetarskem avtomobilu ali na posodah, važno pa je, da se jim pravočasno odpelje odpadke in da jih to ne stane preveč.
SN: Vaše podjetje izvaja tudi nekatere druge storitve, kot je ureditev parkov in zelenic, okolice hiš in blokov. Kako ocenjujete stanje na tem področju v Zgornji Savinjski dolini?
MRAZ: Vsak kraj, ki da nekaj nase, mora danes imeti službo, ki skrbi za te zadeve. Vodstva krajev in občin so spretna, če uspejo prebivalce nagovoriti, da imajo do okolja primeren odnos, da se doseženi nivo urejenosti neguje, da ni vandalizma in da prebivalci skrbijo tudi za ure jenost
svojih domov. Zgornja Savinjska dolina je glede tega kar na visokem nivoju in ji pravzaprav ne manjka veliko, da bi bila primerljiva z nekaterimi avstrijskimi kraji. Smetarski del pa je bil pomanjkljiv in dve občini sta že na dobri poti, da tudi na tem področju dosežeta evropsko raven. Kot rečeno, mi smo naše storitve ponudili tudi ostalim trem občinam, še vedno smo na voljo, vsiljivi pa seveda ne nameravamo biti.
SN: Pri operativnem izvajanju odvoza odpadkov v gornjegrajski in nazarski občini gotovo naletite tudi na povsem konkretne probleme. Kako jih rešujete z ozirom na dejstvo, da je sedež vaše firme v Velenju?
MRAZ: Da bi bili v neposrednem kontaktu z dolino, smo uvedli delovno mesto komercialista, ki bo praktično vsakodnevno prisoten na terenu in bo sproti reševal reklamacije. Cilj tega je tudi postopno doseči 100-odstotno pokritost območja, kar pa bo trajalo dalj časa in bo terjalo sodelovanje inšpekcije. Mi sami ne bomo izvajali nobenih sankcij, bomo pa preverjali doslednost in pravilnost ločenega zbiranja odpadkov. Na podlagi pravilnika to pravico imamo, opredeljene pa so tudi sankcije za nepravilno zbrane odpadke.
Če nekdo med zbrano steklo vrže na primer še nekaj pločevink, je bilo celotno zbiranje zaman. Doslej takšnih kontrol še nismo delali, bomo jih pa, saj se pogoji oddajanja zbranih surovin zaostrujejo. Čisto frakcijo sprejmejo, zanjo se da iztržiti celo nekaj denarja, le malce pomešana frakcija pa že pomeni strošek, saj gre tak od-
Občina Ljubno
Terme pod vprašajem, zato pa dovolj dovolj pitne vode
V preteklih letih so v občini Ljubno vložili velika prizadevanja v vrtine in raziskave virov termalne tople vode. Znano je, dasta dve vrtini do globine 200 metrov pričakovanja upravičili. Za zadostne količine tople vode bi bila potrebna dodatna vrtina do globine 1000 metrov, na žalost pa bo moral projekt zaradi pomanjkanja denarja počakati na bope čase.
Delo sevedani bilo opravljeno brez potrebe, saj so se odločili, da bodo iz obeh vrtin začeli koristiti velike količine pitne vode. Zadeva je pomembna tembolj, ker na področju Okonine, Radmirja injuvanja zadnja leta primanjkuje neoporečne pitne vode.
Ljubljanska firma GEOKO, s katero so podpisali pogodbo, bo poskrbela za strokovno podlago, na osnovi katere bodo poskušali še letos Okonini zagotoviti neoporečno vodo iz vrtin. Zaloga pitne vode je precejšnja, kar201itrovnasekundo, kar zagotavlja vodo tudi zaRadmirje injuvanje, nenazadnje naj bi bilo pitne vode za velik del ljubenske občine.
Savinjčan
padek na deponijo. Zbiranje mora torej biti dosledno, v nasprotnem primeru ni učinka ampak strošek.
SN: Kaj menite o usodi deponije odpadkov v Podhomu?
MRAZ: Deponiranje odpadkov bo v Sloveniji vse večji problem. Deponija v Podhomu se uspešno postopoma sanira, vendar še ne dosega standardov, ki jih zahtevajo evropski normativi. Vlaganja v deponije so pač izjemno draga in dolgotrajna.
SN: S kakšno mislijo bi sklenili najin razgovor, upoštevajoč vse ugotovitve, ki ste jih omenili prej?
MRAZ: V podjetju smo zelo zadovoljni s sprejemom v občinah Gornji Grad in Nazarje. Naleteli smo na razumne in dokaj ekološko osveščene ljudi. Hvaležni smo jim za vse dobronamerne kritike, saj vsak, ki dela, tudi greši. Trudimo se, da bi bilo naše delo še boljše, zato bomo vse kritike dobronamerno sprejeli. Naslavljati jih je mogoče direktno na naš naslov ali na katero od omenjenih občin. Naj si gre za tehnična ali obračunska vprašanja, vse nejasnosti bomo skušali rešiti čim hitreje in učinkoviteje. Naša storitev je evropsko primerljiva in cenovno konkurenčna; zanjo odštejejo gospodinjstva celo nekaj manj kot za naročnino TV Slovenija, obračun pa je naravnan na dejansko količino odpadkov in je tako stimulativen za zmanjševanje in dosledno ločeno zbiranje. Zato tudi ob tej priložnosti vabim k sodelovanju ostale tri občine Zgornje Savinjske doline.
Franci Kotnik
Občinski svet Gornji Grad
O izbiri izvajalca za izvedbo kotlovnice
Na drevišnji seji gornjegrajskega občinskega sveta bodo med drugim obravnavali prostorske plane, drugič bodo dobili na mizo, tokrat včistopisu, odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, na podlagi katerega bodo sklepali o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Zanimiva zna biti tudi razprava o izbiri izvajalca rekonstrukcije ceste v Florjan in Šmiklavž in poročilo razpisne komisije za izbiro izvajalca izvedbe kotlovnice za daljinsko ogrevanje. Poleg tega je predvidena tudi obravnava o kategorizaciji občinskih cest in vloga za dodelitev koncesije za opravljanje zasebne zobozdravstvene prakse.
Savinjčan
PODJETNIŠKI KOTIČEK
Javno dela dobivajo v Sloveniji vse večjo težo. V javna dela se lahko vključijo ljudje, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in izpolnjujejo predpisane pogoje. Javna dela so tako namenjena:
-	presežnim delavcem takoj po prehodu v odprto brezposelnost (prejemniki denarnega nadomestila ne glede na čas prijave na zavodu)
-	brezposelnim osebam s posebnimi potrebami, ki jim z rednim posredovanjem dela in vključevanjem v druge programe zaposlovanja ni mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve (ne glede na čas prijave)
-	dolgotrajno brezposelnim (čas aktivnega iskanja zaposlitve več kot eno leto).
Udeleženci javnih del so upravičeni do denarne pomoči, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega zdravstvenega, nezgodnega zavarovanja, zdravniškega pregleda, prehrane in prevoza, do izobraževanja, potrebnega za izvedbo javnih del in do stimulativnega dela nagrade.
Javna dela tako postajajo eden najpomembnejših instrumentov aktivne politike zaposla vanja Za izvajanje programa javnih del je potrebna tripartitna pogodba, sklenjena med RZZ, občino, zvezo, društvom, ustanovo, javnim zavodom kot naročnikom in izvajalcem programa javnih del, ki je lahko us lanova ali podjetje, javni zavod, neprofitna organizacija, združenje, humanitarna organizacija... Javna dela se lahko opravljajo na različnih področjih dela. Javna dela se lahko opravljajo na različnih področjih dela. Gre za neprofitna dela in storitve.
Zgornjesavinjski podjetniški center Mozirje v okviru pogodbe, sklenjene z RZZZ, sodeluje pri izvajanj u aktivne politike zaposlovanja in želi pripraviti programe javnih del, zato poziva zainteresirane, da sporočijo svoje morebitne potrebe na sedež ZPC.
Druga stvar, ki nas na centru zanima, so potrebe po polizdelkih, izdelkih in storitvah srednje in velikih, pa tudi malih podjetnikov. Želimo ustvariti bazo podatkov o potrebah, ki bi jih lahko ponudili majhnim podjetnikom in družbam v dolini ali nekomu kot delo na domu ali kot dopolnilno dejavnost na kmetijah. Povezava znotraj doline bi lahko zmanjšala določene stroške in ponudila delo brezposelnim in tistim, ki še imajo proste kapacitete.
Na centru bomo potrebe iskali tudi širše, torej v gospodarstvu in negospodarstvu izven doline. Ni nujno, da gre za stalno dejavnost. Vse pogosteje bo namreč potrebno razmišljati tudi o drugih oblikah dela, kot je delo na domu, part time zaposlovanje in drugih alternativnih
ž P C d.o.o>
ZGORNJESAVINJSKI
oblikah zaposlovanja. Pričakujemo, da bo država tudi letos namenila tem oblikam določeno podporo, zato se je potrebno na to pravočasno pripraviti.
Potrebe zbiramo na ZPC d.o.o. Mozirje, Savinjska cesta 39,3330 Mozirje ali po faksu na št. 833-111.
Izkoristite ponujene priložnosti in rešite svoj problem!
Zakon o davku nadodano vrednost je, kot smo že večkrat omenili, za državo kot za zavezance velik zalogaj. Je pa zdajle vsekakor čas, da se ib pripravi zakona “zorganizirate” in posredujete svoje želje in potrebe snovalcem predpisa. Vinarji so menda že med tistimi, ki so dovolj organizirani, da so (vsaj zaenkrat) uspeli prodreti z zahtevo, da bo vino obdavčeno po nižji, to je predlagani 8% stopnji davka. Najbrž niso edini, gotovo pa bo predvsem politična ali katerakoli druga moč temeljito krojila usodo davčnih stopenj. Ker smo eni zadnjih, ki se tega davka lotevamo, bi se lahko učili na izkušnjah drugih. In morda je prav to razlog, daje predlagana relativno visoka stopnja davka, saj je večina dižav svojo splošno stopnjo od uvedbe do danes povečala. Znižala jo je samojaponska in to znatno, iz 13na 3%.
Stopnje DDV v letu 1996:
Država	znižana stopnja DDV	splošna stopnja DDV
Avstrija	10	20
Belgija	1/6/12	20,5
Kanada Danska	-	7 25
Finska	-	22
Francija	2,1/5,5	18,6
Nemčija	7	15
Grčija	4/8	18
Islandija	14	24,5
liska 2,5/10/12,5		21
Italija	4/9/12	19
Japonska	-	3
Luksemburg	3/6/12	15
Mehika	6	10
Nizozemska	6	17,5
Nova Zelandija	-	12,5
Norveška	-	22
Portugalska	5	16
Španija	3/6	15
Švedska	12/21	25
Švica	2	6,5
Thrčija	1/6	12
Velika Britanija	-	17,5
Češka	5	23
Madžarska	10	25
Poljska	7	22
Rusija	10	20
Slovaška	6	25
Ukrajina	22	28
Hrvaška (1998)	-	22
Slovenija(predlog) 8		19
Vir: Revija Denar, april 98 Vida Skok '(/ ^,/i		
PODJETNIŠKI CENTER
Luče ob Savinji
Nove pridobitve
V Lučah že nekaj časa vse sile vlagajo v izgradnjo novega večnamenskega prostora, ki iz dneva vdan dobiva dokončne-jši izgled in je že sedaj v okras kraju. Po predvidevanjih naj bi dela sklenili nekje v septembru, pošta pa bo v novih prostorih začela poslovati že junija.
Z nič manj elana kot pri omenjenemu objektu, bodo Lučani kmalu nadaljevali tudi z gradnjo sistema ogrevanja na plin in letos načrtujejo tudi posodabljanje krajevnih cest. Asfaltno prevleko bo v dolžini petih kilometrov dobila cesta v Krnico. V hudi konkurenci med izvajalci je bilo izbrano Cestno podjetje iz Cel-
ja, ki bo posodabljalo tudi del ceste v Robanov kot. Po besedah župana Mirka Zamernika sodeč, bo prav kmalu odpravljen tudi zaplet z lastnico zemljišča, pa tudi na mnenje Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine ne bo potrebno prav dolgo čakati.
Savinjčan
Novi večnamenski objekt v Lučah (foto: Ciril Sem)
Občinski svet Ljubno
Adaptacija Cigradu
Svetniki občine Ljubno so na svoji redni seji precej časa namenili obravnavi sprememb in dopolnitvam prostorskih sestavin plana občine Ljubno. Med ostalim je bil sprejet sklep, po katerem naj Direkcija RS za ceste dopolnjen predlog kategorizacije občinskih cest potrdi.
Predlog bodo svetniki ponovno obravnavali na naslednji seji. Poročilo strokovne komisije za izbor izvajalca za adaptacijo osnovne šole je svetnikom prebral predsednik sveta Stanko Zagožen. Prvi del dogra-
ditve bodo opravili med počitnicami, za izvajalca je bil predlagan Cigrad iz Šoštanja, z izborom pa so se strinjali tudi svetniki.
Savinjčan
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
VAS VABI NA KONCERT TRIA LORENZ
ob 40 - letnici njihovega delovanja
Dvorana glasbene šole, ponedeljek, 18. maja 1998 ob 19.30
Prodaja vstopnic po 1.000 SIT na Glasbeni šoli tel. 831-850
Občina Mozirje
Rečiška šola na pravih temeljih
Sodeč po aktivnostih, ki se izvajajo od 2. oktobra lani, ko je bil izbran izvajalec, je ta naslov ravno pravšen. Del teh “uvodnih” aktivnosti in “papirne vojne” je bil na najlepši možen način zaključen minulo soboto, ko je dobila rečiška šola tudi svoj temeljni kamen.
Podpis pogodbe o gradnji šole 2. marca 1998
(foto: J.K.)
Težnje Rečičanov, ki so pred 25. leti izgubili samostojno osemletko počasi, a vztrajno dobivajo končno obliko. Ta končna oblika bo čudovita zgradba popolne devetletne osnovne šole z vsemi potrebnimi pritiklinami.
Data projekt dobiva svojo obliko, je bilo potrebno vložiti ogromno naporov. Najprej s strani samih krajanov Rečice, ki so leta in leta pritiskali na lokalne oblasti, nato pa tudi s strani občine Mozirje, ki se je borila za proračunska sredstva, s podporo katerih je projekt tako daleč kot je.
Od razpisa za izbiro izvajalca, izbire izvajalca na 3. izredni seji občinskega sveta občine Mozirje in pričetka gradnje, je bilo preloženo na kilograme papirja, ki so vsak zase sestavljali delček potrebnega mozaika.
2. marca letos je bila pogodba s strani občine pripravljena. Podpisala sta jo župan in lastnik firme Cimperman. Pogodba zajema vsa grad-
bena in instalacijska dela, torej ključ v roke s fiksno ceno. “Težka” je 273.184.889 tolarjev.
Cimperman je lahko po podpisu pogodbe vložil prijavo za začetek gradbenih del. Ta so se začela izvajati 16. marca.
9. maja je bila na prostoru poleg gradbišča priložnostna svečanost in polaganje temeljnega kamna. Predsednik Krajevne skupnosti Rečica in tudi eden najzaslužnejših za začetek izgradnje, Jože Kramer je v priložnostnem govoru izpostavil tegobe šolarjev, s katerimi se srečujejo. Dvoizmenski pouk, obiskovanje pouka v gasilskem domu, otroci so brez telovadnice in še in še bi se našlo pomanjkljivosti, ki jih morajo otroci in učiteljice premagovati z vzajemno dobro voljo. V novem objektu bo prostora za vse: šolarje, razna društva, kulturnike, rekreativce...
Župan občine, Jakob Presečnik je poudaril, da se na Rečico počasi vračajo institucije, ki so včasih tu že
Delo na šolskem gradbišču 1. aprila (foto: Ciril Sem)
bile. Ena izmed njih je tudi osnovna šola, ki bo več kot le objekt, v katerem se bo vršil pouk. Otroci bodo s šolo ponovno pridobili večjo navezanost na kraj, s katerega se morajo sedaj za pridobivanje vsakodnevnega šolanja voziti v Mozirje.
Za kulturni program so poskrbeli člani Godbe na pihala, domačini in otroci rečiške podružnične šole. Izrazili so svoje želje in zahteve do odraslih, da jim omogočijo to, kar najbolj potrebujejo - zdravo in prijazno šolo.
Temeljni kamen je oblikoval domač umetnik Goran Horvat.
Dokončanje objekta je predvideno v juliju 99- Mesec dni časa bo nato
imel opremljevalec (ki bo izbran v naslednjih mesecih), septembra pa bo objekt pripravljen za šolarje.
Dokončanje pa je pogojeno še z enim velikim korakom - referendumom za uvedbo lokalnega samoprispevka. Tudi brez njega bo šola verjetno postavljena. Vendar ne naslednje leto, ampak tri ali štiri leta kasneje. Zato se Rečičani morajo odločiti ZA uvedbo tega samoprispevka, ki bo v sklad za izgradnjo v petih letih prinesel okoli 60 milijonov tolarjev. Referendum bo predvidoma 28. junija.
Benjamin Kanjir
Temeljni kamen za šolo je položil mozirski župan Jakob Presečnik (foto: Ciril Sem)
Šmihel nad Mozirjem
Otvoritev
prenovljenega gostišča
V nedeljo, 10. maja, je bila v Šmihelu nad Mozirjem otvoritev prenovljenega gostišča Baza bar. Lastnik zgradbe je po končani denacionalizaciji zopet župnija Šmihel, župnik Ivo Suhoveršnik pa je dal prostore v najem Vesni Pungartnik.
Svečana otvoritev prenovljene okolice, zgradbe in prostorov v njej je privabila domala vse Šmihelčane in tudi mnoge druge. Za blagoslov je poskrbel Ivo Suhoveršnik, svečani trak pa sta prerezala cerkvena ključarja.
Za zabavo zbranih je v polni meri poskrbel Oto Pestner, ki se je z veseljem odzval vabilu na otvoritev. Iz-
bira pevca je bila vmesna, saj so ga navzoči navdušeno sprejeli in nagrajevali z bučnimi aplavzi.
Nova oprema gostišča in še marsikaj naj bi privabila goste tudi od drugod, ne le domačine, saj so se v tej gostilni mnogi gostje že ustavljali.
Gornji Grad
Kurilnica do praznika
Sedaj gre zares, bi lahko rekli ob intenzivni gradnji kurilnice za toplotno ogrevanje. Delavci šoštanjskega Cigrada so dela zastavili že pred prvomajskimi prazniki, zaradi izredno kratkih rokov, delo naj bi sklenili v 45 dneh, pa si prizadevni gradbinci skoraj ne privoščijo počitka.
Konec maja naj bi po napovedih začeli nameščati kotle in ostalo opremo, pridobitev panamerava-jo slovesno predati namenu konec junija, ob občinskem prazniku. Kot kaže bo ob tej priložnosti obiskal Gornji Grad ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek ter ministri za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, ministem gospodarstvo MetodDragonjain kmetijski minister Ciril Smrkolj.
Savinjčan
Na gradbišču gornjegrajske kurilnice (foto: Savinjčan)
Čistoča na komunalnih
odpadkih?
Za osvežitev spomina kaže omeniti, da so se mozirski občinski svetniki na februarski seji odločili, da sprejme jo ponudbo Celjanov in od takrat se mozirske smeti odlagajo v Bukovžlaku v krajevni skupnosti Teharje. Do vrh kape in čez so jim bili zapleti, katere so po tekočem traku povzročali Gornjegrajci. Podpisani pa neizpolnjeni dogovori, zapiranje odlagališča Podhom, kadar se je tako spomnil gornjegrajski župan Toni Rifelj, skratka, konec. Tako Mozirjani. Celjski župan Zimšek in mozirski Presečnik sta podpisala dogovor, po katerem, tako je bilo slišati v Mozirju, bo deponiranje v Celju cenejše, pa tudi bolj pošteno saj se bodo odpadki tehtali in plačevali po dejanski ceni, ne pa po pavšalnem dogovoru delavca na smetišču in šoferjem, ki je odpadke pripeljal, kot je primer v Podhomu.
Stvari so bile torej urejene, vsaj za glavne protagoniste, ne pa tudi za Teharčane. V njihovem Bukovžlaku je, če nič drugega, odlagališče, vendar se s predstavniki krajevne skupnosti ni nihče pogovarjal o kakšnem romanju mozirskih smeti na njihovo deponijo. Niti celjski komunalci in še manj Mozirjani, ki prvim plačujejo polno ceno. Vendar Teharča-ni nimajo od tega nič, zato so se pred kratkim odločili deponijo za mozirske smeti preprosto zapreti.
Seveda stvar ni tako preprosta, potrebni so pogovori, naTeharjih so se sestali domačini in Mozirjani ter razčistili osnovne stvari. Takšna je bila sila skopa izjava tajnika občine Mozirje Jožeta Kramerja. Vendar se zdi, da zadeve še
vendarle niso povsem pod kontrolo. Teharča-ni zahtevajo do junija 3,2 milijona tako imenovane vstopnine ali kakorkoli se že imenuje; v vsakem primeru gre za denar, za bukovžlaško odlagališče, v nasprotnem ga bodo preprosto in povsem resnično zaprli. Ni potrebno ponavljati komu.
Gre torej za logično praznino, ki rabi skromno razlago. Mozirjani pravijo, da imajo svoje obveznosti do Celjanov poravnane. Če je v tem vsa resnica, potem “nategujejo” Teharčane Celjani. In zopet, zakaj bi bilo to v celjskem interesu? Naj je res to ali ono - očitno je, da se vse preveč dogovorov sklepa mimo vedenja in soglasja prizadetih (so to tokrat Teharčani?), kar se seveda rado negativno obrestuje.
Ob vseh obtožbah, ki so bile izrečene ob smetarski problematiki z občinskih vrhov, je več kot jasno; skrajni čas je, da se vsaj svetnikom nalije čistega vina, če že navadni ljudje nismo vredni nekoliko prečiščene žlobudre. Podpisani, nepodpisani, spoštovani in nespoštovanj, predvsem pa plačane ali zgolj zatajene obveznosti kogarkoli komurkoli niso vrlina, s katero bi se smeli dičiti ljudje, ki živijo od denarja davkoplačevalcev. In sploh ne živijo slabo. Bog jim žegnaj, vendar za takšne vstopnice verjetno ljudje niso pripravljeni prispevati.
Zdi se, da se bo vsa stvar začela bistriti šele nekje v bodočnosti - v teh igrah še vedno sodeluje preveč obremenjenih.
Savinjčan
Ljubno ob Savipji
“Kdor hitro da, dvakrat da!”
Ljubenci se še kako bridko spominjajo katastrofalne poplave, ki jih je prizadela leta 1990, v spominu pa jim je ostala tudi nesebična in predvsem hitra pomoč prijateljev, znancev in vseh neznanih dobrotnikov. Prav zato niso ostali ravnodušni ob potresu, kije na velikonočno nedeljo prizadel kraje v Zgornjem posočju.
Občinski svet Mozirje
Sprejet zaključni račun za leto 97
V ponedeljek, 4. maja, so se na 2 5. redni seji sestali svetniki občine Mozirje. Večji del razprave je bil namenjen obravnavi poslovnega načrta Zgornje savinjskega podjetniškega centra in prvi obravnavi predloga občinskega proračuna za leto 98.
Občinski svetniki in županja Anka Rakun so se odločili, da bodo pomagali po svojih močeh, V prostorih občinske uprave so zbirali denar in vestno beležili darovan les. Ob zaključku redakcije so zbrali okoli pol milijona, vendar akcija še ni zaključena. Kot nam je zagotovila Raku-
Predsednik slovenske turistične zveze je ob tem nakazal določene možnosti in obljubil vso pomoč pri dejanski realizaciji. Z gostitelji se je dogovoril, da bodo 18. maja na sedežu mozirske občine pripravili
nova, bo nekaj sredstev namenila občina tudi iz proračuna; skratka -Ljubenci hočejo pokazati, da se še kako dobro spomnijo, kaj pomeni pomoč v trenutku, ko se zdi, da si ostal v nesreči sam in prepuščen lastni iznajdljivosti.
Savinjčan
okroglo mizo, na katero bodo povabili turistične delavce iz celotne doline in na kateri naj bi o omenjeni tematiki še širše spregovorili.
KF
Zaradi prisotnih gostov, Vide Skok, Rudija Hramca iz ZPC-ja in Franca Bende z Obrtne zbornice Mozirje, so se svetniki najprej lotili obravnave poslovnega načrta ZPC-ja.
ZPC je bil uradno registriran lani decembra. Za njim pa je že dobro leto delovanja, ki se ga podjetniki, tako mali kot veliki, vse bolj poslužujejo. Predvsem gre za razna svetovanja, ki jih podjetniki potrebujejo pri vsakodnevnih opravilih. Center se je lani prijavil tudi za dodelitev državne finančne podpore. Izmed 44 prijavljenih centrov jih je to pomoč dobilo le 10, kar je vzpodbuda in potrditev dobrega dela. Letošnji prispevek občin za obstanek in razvoj te dejavnosti znaša
4.450.000	tolarjev, s tem vložkom pa namerava center ustvariti dohodka za
15.900.000	tolarjev.
Lokalni podjetniški center se je lani prij avil še na več raznih razpisov, na vseh pa je uspel. Njegova prednostna naloga je razvoj in priprava projektov za izgradnjo poslovno obrtnih con.
Svetniki so ob koncu predstavitve in razprave sprejeli dva sklepa. V prvem so podprli delovanje centra, njegov poslovni načrt in obljubili potrebno finančno podporo. V drugem pa so ZPC zadolžili, da izvaja vse de ja vnosti v zvezi z izgradnjo poslovno obrtne cone Prihova.
V naslednji točki dnevnega reda so svetniki obravnavali predlog odloka o zaključnem računu proračuna za leto
97.
Računovodkinja Marta Poznič je izpostavila probleme s sredstvi, ki jih je država za leto 97 nakazala v letošnjem januarju, prav tako s fakturami, ki so bile letos plačane za lanski december. Po zakonu morajo biti ta sredstva knjižena v breme in prihodek letošnjega proračuna. Po daljši razpravi so svetniki v prvi obravnavi predlog sprejeli.
Naslednja točka je bila obravnava predloga proračuna občine Mozirje za leto 98.
Planirani so dohodki v višini 504.100.000, odhodki pa za 14 milijonov tolarjev več. Predlogi uporabnikov so znašalikar za dobrih282 milijonov več, zato so imeli komisija za proračun, računovodkinja in tajnik
težko delo, da so prišli do sprejemljivih številk. Andrej Presečnik, ki je predlog predstavil, je predlagal tri možne variante za pokrivanje primanjkljaja. Prva planira zadolžitev, druga odprodajo stavbe, ki je bila kupljena za prostore centra za socialno delo, tretja pa linearno zmanjševanje. V razpravi, ki je sledila, so svetniki dali več predlogov za popravilo raznih proračunskih postavk
Glede na mnoge pripombe bo potrebno vložiti še veliko truda, preden bodo proračunski porabniki vsaj večinsko s proračunom zadovoljni. Za vse pa tako ali tako proračunske “vreče” ne bodo nikoli dovolj polne. Svetniki so nato v prvi obravnavi predlog sprejeli.
V	nadaljevanju so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev odlokov, spremembo statuta Zavoda za kulturo, sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in dali soglasje k odprodaji delčka občinske zemlje.
V	enajsti točki dnevnega reda so Petra Širka imenovali za direktorja Zavoda za kulturo Mozirje in izdali pozitivno mnenje k imenovanju Antona Veneka za ravnatelja osnovne šole Mozirje.
Imenovali so tudi organizacijski ter častni odbor za jesensko proslavo 20-letnice Savinjskega gaja. Za predsednika organizacijskega odbora je bil imenovan Jakob Presečnik, častnega odbora pa Milan Kučan.
V	14. točki so obravnavali vlogo Območne obrtne zbornice Mozirje in sekcije za gostinstvo o zmanjšanju oziroma ukinitvi takse za reklamne napise, objave in podobno. Svetniki so se izrazili proti temu predlogu, saj po njihovem mnenju te takse niso velike.
Ob koncu seje so obravnavali pismo o nameri. Župani SV Slovenije so se že večkrat srečali in razpravljali o realizaciji predloga o termični obdelavi ter uničevanju odpadkov. Ta projekt naj bi stal okoli 40 milijonov tolarjev, polovico bi krila država, drugo polovico pa občine. Trenutni stroški bi tako občino Mozirje stali okoli 16O.OOO tolarjev. Svetniki so podpis pisma izglasovali enoglasno.
Zadruga mozirje
Mercator - ZgomJesavInJska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0.
Obvestilo
lastnikom
traktorjev
ZADRUGA MOZIRJE
obvešča vse lastnike traktorjev, da se tehnični pregledi traktorjev ne opravljajo več vsak dan, ampak samo na določene dneve. Zato obveščamo vse, ki še nimate registriranega traktorja, traktorske prikolice ali motornega kolesa, da organiziramo
TEHNIČNE PREGLEDE včetrtek, 2I.5.I998, od 8.00 do 13.00 ure, v mehanični delavnici v Sp. Rečici.
1MAROCN1K1 SAVINJSKIH NOVIC 1 IVI AJ 015% POPUSTA PRT MATIH OGLASIH IN ZAHVALAH.
Turistično društvo Mozirje
Obisk dr. Marjana Rožiča
Pred prvomajskimi prazniki je mozirske turistične delavce na čelu s predsednico TD Mozirje Mojco Finkšt obiskal predsednik Turistične zveze Slovenije, dr. Marjan Rožič. Beseda je tekla predvsem o možnost intenzivnejše turistične promocije tukajšnjega območja.
Krajevna skupnost Mozirje
Jurjevo se je dobro prijelo
Krajevne skupnosti praznujejo svoje praznike na dneve, ki so tako ali drugače povezani s kraji in ljudmi. Člani sveta KS Mozirje so lani izbrali za krajevni praznikjurjevo, saj je sv. Jurij zavetnik farne cerkve. “Pa naj bo tudi kraja,” so dejali.
Prikaz kmečkih opravil na mozirskem trgu
(foto: Ciril Sem)
Priprave na praznovanje krajevnega praznika se aktivno izvajajo kakšen mesec pred samim praznikom, v glavah organizatorja, sveta KS Mozirje, pa zamisel in ideje pričnejo vzhajati že tisti dan, ko se konča zadnja prireditev praznovanja izpred leta dni.
Obilica prireditev, razporejenih v času treh dni, za sabo potegne ure dela, prevoženih poti in dogovorov, katerih skupni cilj so zadovoljni krajani, ki v teh prireditvah poiščejo delček tistega, kar običajen vsakdan ne ponuja.
Petkov popoldan, 24. aprila, naj bi prinesel slovesno otvoritev asfaltne ceste na Dobrovlje. Žal je graditeljem ceste slabo vreme v zadnjem času preprečilo dokončanje zahtevne gradnje, zato je otvoritev odpadla. Uporabniki te zelo pomembne ceste so gotovo vseeno veseli, da so do nje prišli
in da jo bodo slej ko prej lahko uporabljali.
Večer je obogatila otvoritev slikarske razstave samouka, domačina, lani umrlega Jožeta Punčuha. Lepa gesta, ki pa je slikar v času svojega življenja žal ni dočakal.
Sobota, 25. aprila, je bila namenjena za sejmar-jenje z domačo robo. Od devetih zjutraj pa do poznega popoldneva so na trgu kmečke žene prodajale doma pečeno pecivo in kruh, rezbarje prikazoval izdelavo rezbarjenih podob, pletli so se koši in košare, izdelovali sodi, predla se je volna, izdelovale sirkove metle in podobno. Manjkala ni niti priprava za kuhanje domačega žganja.
Za dobro razpoloženje med sejmarji in kupci so skrbeli mladi harmonikaši Andrej, Uroš, Peter in Darko. Dobre volje jim ni zmanjkalo, prav tako ne mladostnega elana in prikrite tekmovalnosti, ki je, v zadovoljstvo vseh prisotnih, rojevala vižo za vižo.
Svojevrsten pa je bil tudi sobotni popoldan na mozirskem trgu. Enega izmed zadnjih koncertov (zaradi bodočega materinstva) je pripravila Mar-
ta Zore. S svojim petjem in igranjem na saksofon je privabila množico ljudi, ki so z aplavzi nagrajevali njeno izvajanje.
Med odmorom je bil sprejem za najstarejše Mozirjane, torej tiste, ki so že dopolnili in presegli 90 let življenja. Velja zapisati, da te starosti Mozirja-ni ne dosegajo, Mozirjanke pa dokaj številčno. Sprejema se je žal udeležila le ena izmed njih in to Antonija Zlovše, po domače Laznikova Tončka. S svojimi, prav v teh dneh doživetimi 94 življenjskimi leti je z obču-dovanjem navdala slehernega obiskovalca trga.
Po končanem koncertu Marte Zore, besedah župana Jakoba Presečnika in izrečenih čestitkah, so se Antonij a Zlovše, Jakob Presečnik, Marta Zore injure Repenšek s konjsko vprego popeljali na promenadno vožnjo.
Nedeljo, 26. aprila, je v dopoldanskih urah zapolnila predvsem slovesna sveta maša v čast farnemu zavetniku sv. Juriju, ki jo je daroval mozirski župnik, Ivo Suhoveršnik.
Po maši so se vsi zbrali na prostoru pred cerkvijo, kjer so že bile pripravljene klopi, godba na pihala na čelu s Francijem Goljufom ter mladenke in mladeniči s plemenito kapljico in domačim kruhom. Vsakdo je postal, si privoščil kos slastnega kruha, kozarček vina ali pa morda
Nazarje
Umetnik, ki zdaj živi v Nizki, včasih pa je bil krajan Nazarij, je pri idejni rešitvi smiselne poslikave izhajal iz želje domačinov, dav kapelico znova namestijo obnovljeno razpelo. “Če bi žarki, ki izhajajo iz središča križa, razdelili površino na 14 delov, toliko je namreč postaj križevega pota, bi dobil premalo prostora. Zaradi tega sem razpolovil število polj na sedem in vanje umestil značilnejše postaje: Obsodijo ga na smrt, Vzame križ na svoje rame, Simon iz Cirene mu pomaga nositi križ,
samo besedo ali dve o tem in onem. Z ubranim petjem so se predstavili člani pevske vokalne skupine KD Jurij Mozirje.
Zbrane je pozdravil predsednik KS Mozirje, Jure Repenšek. Za njim je spregovoril tudi župan Presečnik, ki je izpostavil čudovit prostor, na katerem so se nahajali in ki ga župnik Ivo Suhoveršnik dan na dan uspešno urejuje in lepša.
Nedeljski popoldan je kot lani pripadel srečanju družin, ki gojijo pristno slovensko peto besedo. Te so se številčno odzvale in dokazale, da narodna pesem v družinah še živi.
Da. Praznik KS Mozirje, torej Jurjevo, se prijemlje in išče svoje mesto med številnimi praznovanji in prireditvami. Prav je, da ga krajani sprejmejo za svojega, da izkoristijo to, kar jim nudi in da k temu dodajo tudi svoje misli in ideje, ki bi ga naredile še pristnejšega in dostopnejšega. V slogi je moč, kajne?
Benjamin Kanjir
Veronika mu poda potni prt, Odkloni napoj za lajšanje bolečin, Križanje in V grob ga polože.”
Na zadnjo stran kapelice je Goran Horvat naslikal simbol Božjega očesa, kateremu je zaradi minljivosti trenutka, v katerem živimo (neoseb-nost, neprijaznost, sprenevedanje...), dodal nekaj solza. Lepo delo, pri katerem so ga ovirali dež, veter in mraz je Goran kot nekdanji krajan opravil brezplačno.
Antonija Zlovše v družbi Jureta Repenška in Mije Pavlin (foto: Ciril Sem)
Prenovljena kapelica “pri križu”
V Nazarjah so pred nedavnim zaključili obnovo kapelice, ki stoji ob vznožju samostanskega hribčka, v neposredni bližini poslovilne vežice, domačini pa to lokacijo imenujejo “pri križu”. Po končanih zidarskih delih so Žlabrani sklepna dela na kapelici zaupali slikarju Goranu Horvatu.
Franci Kotnik
Obvestilo
Dne 31.7.1998 prenehaz dejavnostjo Melita Vošnjaks.p.,Okonina 11, 3333 Ljubno ob Savinji.
Krajevna skupnost Mozirje, Zavod za kulturo Mozirje
Spominska razstava Jožeta Punčuha
Prva prireditev v sklopu letošnjega praznovanja praznika Krajevne skupnosti Mozirje, je bila otvoritev spominske razstave slik slikarja Jožeta Punčuha. Slikar je umrl lani, njegove slike pa so bile tokrat v mozirski galeriji prvič na ogled kot samostojna razstava.
24.	aprila je bila otvoritev izbranih slikarskih del slikarja in Mozirjana Jožeta Punčuha.
Več besed o Punčuhovem življenju je spregovoril predsednik KS Mozirje, Jure Repenšek.
Jože Punčuh se je rodil leta 35 na Brezjah pri Mozirju. Želel je naštudij slikarstva, vendar tisti časi temu in podobnim poklicem niso bili preveč naklonjeni. Jože se je zato odločil za študij kemije. Kot inženir kemije je služboval vljubijskem obratu celjske Cinkarne. Repenšek je slikarjapred-stavil kot dobrega človeka, zamišljenega v njegov lastni svet barv in globine. Bil je vedno voljan spregovoriti par besed, podati kakšen nauk o slikanju in poslušati ljudi okoli sebe, predvsem pa slikati in še enkrat slikati. Kot samouk in samotar je Punčuh skoraj vsak teden ustvaril kaj novega.
Izbor slik za razstavo je opravil akademski slikar Lojze Zavolovšek,
ki je izbrana dela tudi sam predstavil.
Jože Punčuh je bil znan po tem, da je sam impregniral platna, na katera je nanašal barve, ki jih je sam mešal. Njegova tehnika, acetilen akrilat, ni dovoljevala podrobnosti, iz nje pa je vseeno izluščil kar največ. Poudarjal je enostavnost, globino in skromnost v barvah.
Slikal je pretežno krajine in objekte v njej. S tem je na nek način ohranjal bogato kulturno dediščino.
Prosti čas je preživljal v naravi, s paleto in barvami ter delal. Z malo potezami je povedal veliko, podajal pa je podobo sveta, kakršnega je videl.
Otvoritev razstave so popestrili pevci pevske skupine KDJurij Mozirje, slikarjevemu spominu, pa so se nasvojstven način poklonili tudi vsi, ki so se v velikem številu zbrali v galerijskem prostoru.
Benjamin Kanjir
Jure Repenšek čestita Punčuhovi vdovi ob otvoritvi razstave (foto: Ciril Sem)
Krajevna skupnost Mozirje
Družinsko petje pred mozirsko cerkvijo
V sklopu praznovanja letošnjega praznika KS Mozirje so se v nedeljo, 26. aprila, pred mozirsko cerkvijo zbrale družine, ki v svojih domovih ohranjajo tradicijo lepe družinske pesmi. Srečanja se je udeležilo kar 12 družin, ki so s svojim petjem obogatile lepo sončno popoldne.
Številčne družine še znajo zapeti ob družina Bele iz Zibike pri Mestinju, večerih, si s tem popestriti čas in strniti Postavkova dekleta iz Podgorja pri vrste. Da bi ta dejavnost ne zamirala Slovenj Gradcu, družina Ulaga z več, so si organizatorji, KS Mozirje in Rečice nad Laškim, Atelšek iz Lokov-KD Jurij Mozirje, med prvenstvene ice, Vačovnik iz Mozirja, Završnik z naloge zadali prav organizacijo Dobrovelj ter Breznik iz Pameč.
Z nastopajočimi je zapela tudi publika (foto: C. Sem)
srečanja teh “pojočih" skupin. In letos jim je to dobro uspelo. Služilo je tudi vreme, zato se je prireditev odvijala kar pred mozirsko farno cerkvijo. Postavljene klopi so obiskovalci napolnili do zadnjega kotička. Vzdušje med njimi je bilo pogojeno s pričakovanjem ubrane slovenske pesmi, ki je napolnila in izpolnila lepo urejeno okolico cerkve.
Obiskovalce je poleg predsednika KS MozirjeJuretaRepenška pozdravil tudi mozirski župan, Jakob Presečnik.
Srečanja, drugega po vrsti, se je udeležilo kar 12 družin iz bližnje in daljne okolice. Kot prva družina so nastopili Repenškovi iz Mozirja, za njimi so se predstavili Toncovi iz Za-vodenj, Havdejeve sestre iz Robanovega kota, Zidarnovi z Rečice, Oblakovi bratranci iz Mozirja in okolice,
Srečanje so zaključili mladi člani družine Breznik, ki so se jim ob koncu priključil tudi starši.
Za popestritev so poskrbeli Brinovšk-ovi iz Gneča, ki so izvedli dve instrumentalni skladbi (sevedaz igranjem na stare instrumente), in Gregorc Ivan iz Ljubije, ki je poleg igranja na citre zapel tudi eno izmed svojih pesmi.
V prijetni urici in pol druženja s pevci in “muzikanti”, na priložnostno izdelanem odru se jih je zvrstilo kar 84, so obiskovalci prireditve doživeli veliko lepega. To je lahko vzpodbuda KS, da se organizacije Jurjevega tudi v naslednjem letu loti s kar največjo mero entuziazma, ki je že v letošnjem letu obrodilo obilne sadove.
Nastopajoči so si po srečanju ogledali Savinjski gaj in se pogostili v gostišču Gaj.
Upravna enota Mozirje
Tretji javni razpis sklada za regionalni razvoj
Že v prejšnji številki Savinjskih novic smo vas obvestili o javnem razpisu, ki ga je tretje leto zapored pripravil Sklad za regionalni razvoj iz Ribnice.
Po objavi članka smo prejeli tudi seznam naselij, ki jih pri Skladu upoštevajo kot demografsko ogrožena.
Že objavljen seznam se dopolnjuje z naseljem: Zavodice in Čreta pri
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad Velenje
OBVESTILO O OKLICU JAVNE DRAŽBE
Na podlagi 75. člena zakona o davčnem postopku (Uradni lis t RS št. 18/ 96,36/96 in 87/97), Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Velenje, odreja javno dražbo predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave davkov in drugih obveznosti.
Javna dražba bo na parkirnem prostoru Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, dne 29.05.1998 s pričetkom ob 10.00 uri.
Popis zarubljenih predmetov:
1.	PRIKLOPNIK KOEGEL N17 letnik 1983
cenilna vrednost........................ 1.000.000,00 SIT
2.	PRIKLOPNIK KASSBOHRER SB10-22L letnik 1984
cenilna vrednost........................900.000,00 SIT
3.	TOVORNO VOZILO MAN 18.362 letnik 1987
cenilna vrednost.......................3.500.000,00	SIT
4.	TOVORNO VOZILO ZASTAVA TURBO ZETA 10-12 letnik 1988
cenilna vrednost...................... 1.300.000,00	SIT
5.	OSEBNO VOZILO RENAULT R4 GTL letnik 1987
cenilna vrednost:.............................90.000,00	SIT
6.	OSEBNO VOZILO ZASTAVA 101 GTL letnik 1985
cenilna vrednost..............................90.000,00	SIT
7.	OSEBNO VOZILO RENAULT R4 letnik 1991
cenilna vrednost.............................237.500,00	SIT
8.	OSEBNO VOZILO FIAT UNO letnik 1985
cenilna vrednost.............................180.000,00	SIT
9.	OSEBNO VOZILO UNIŠ GOLF letnik 1987
cenilna vrednost............................ 500.000,00	SIT
10.	OSEBNO VOZILO UNIS GOLF JXD letnik 1986
cenilna vrednost............................ 500.000,00	SIT
11.	OSEBNO VOZILO RENAULT R4 letnik 1984
cenilna vrednost.............................100.000,00	SIT
12.	OSEBNO VOZILO CITROEN CIMOS BX letnik 1984
cenilna vrednost........................ 200.000,00	SIT
Dražba se ne bo opravila, če se za zarubljene predmete ne doseže niti polovica cenilne vrednosti.
Če se zarubljeni predmeti na prvi dražbi ne bodo prodali, bo druga dražba, na kateri se v skladu z 76. členom Zakona o davčnem postopku stvari lahko prodajo ne glede na višino dosežene cene, dne 08.06.1998 ob 10.00 uri na istem mestu.
Stvari se bodo prodale po načelu VIDENO-KUPIJENO.
Mozirje
Srečanje borcev V. prekomorske brigade
V okviru svojega rednega programa organizira celjski pododbor redna vsakoletna srečanja borcev V. prekomorske brigade. Lani so se zbrali v Loki pri Žusmu in podoživljali kozjansko območje, za letos pa se je pododbor odločil, da pripravi tovrstno srečanje v Mozirskem gaju. Zgodilo so bo v soboto, 23. maja, ob 10. uri in bo prvo takšno srečanju skupnosti borcev na tem območju
Pokrovitelj srečanja bo Občina Mozirje, slavnostni govornik pa mozirski župan Jakob Presečnik. V Zgornji Savinjski dolini še živi nekaj borcev omenjene skupnosti, zato bo območni odbor ZBU NOB Mozirje povabil na srečanje vse aktivne člane borčevske organizacije iz vseh zgornjesavinjskih občin.
Kulturni program za to priložnost pripravlja Kulturno društvo Mozirje, udeležence srečanja pa bo nagovoril predsednik skupnosti, Franjo Štebih. Vabljeni bodo tudi borci preko-rnorci iz pododborov v Trbovljah,
Slovenski Bistrici, Mariboru in Slovenj Gradcu.
“Naša brigada je ob ustanovitvi decembra 1944 štela 3.600 borcev.
Sodelovala je pri osvobajanju Sev-
ENGROTUŠ, d.0.0., Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 CELJE,
PE NAZARJE
objavlja prosto delovno mesto za
SKLADIŠČNIKA
Pogoji:
-	končana šola za prodajalce
-	osnovno poznavanje živilskega blaga
-	državljanstvo Rep. Slovenije
-	starost do 40 let - moški
-	nekaznovanost
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidate naprošamo, da svoje pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, svojim naslovom in kratkim življenjepisom pošljejo v roku enega tedna na naslov ENGROTUŠ, d.0.0., Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 CELJE, -MLINAR Milan.
Obvestilo bomo poslali samo izbranim kandidatom!
Kokarjah, za katera po mnenju upravnega odborasklada veljajo enaki pogoji oziroma ugodnosti kot za ostala demografsko ogrožena območja.
UE MOZIRJE
erne Dalmacije, Bele Krajine in Ljubljane. Svoje življenje je dalo 286 mladih fantov. Po vojaški reorganizaciji, prehodu v druge enote, še kljub temu živi okoli 900 borcev. Številni so se žal že poslovili - naravni zakon, starostna meja se je pomaknila na 76-letno povprečje. Prav zaradi tega so naša srečanja za preživele borce zanimiva,” meni tajnik skupnosti Jaka Majcen. “Ob takih prilikah obujamo spomine na preteklost, se vključujemo v današnje gospodarske in politične tokove. Tega nam ne more nihče zameriti, ker vemo, da smo dali za domovino dovolj žrtev in trpljenja. Vljudno vabljeni 23. niajaob 10. uri v Mozirski gaj!”
Franci Kotnik
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
Razstava in monografija ob jubileju
24. aprila je bila v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje otvoritev retrospektivne razstave in predstavitev monografije akademskega slikarja Alojza Zavolovška. Dogodek je bil povezan s praznovanjem slikarjeve sedemdesetletnice.
V galerijskem prostoru se je zbralo ogromno slikarjevih prijateljev, ki so mu prišli čestitat ob visokem življenjskem jubileju in izjemnih uspehih na likovnem področju.
Ideja za zbiranje gradiva in izid slikarjeve monografije je zrasla v mislih Milene Koren - Božiček, ki je za strokovno pomoč zaprosila JožetaMuhoviča. S skupnim trudom in vloženimi močmi sta se lotila izjemno zahtevne naloge. Zbiranje gradiva in urejanje je zahtevalo skoraj leto dni dela mnogih ljudi. Zajetna so bila tudi vložena finančna sredstva. Zanje so poskrbele vse zgornjesavinjske in šaleške občine ter mnogi sponzorji iz vrst gospodarstva.
Avtorja, Milena Koren - Božiček in Jože Muhovič, sta na slovesnosti predstavila monografijo in razstavo. Več besed o slikarju je podal tudi župan občine Velenje, Srečko Meh. Meh je med drugim tudi predsednik Društva šaleških likovnikov in kot tak dolgoletni spremljevalec Zavo-lovškovega likovnega ustvarjanja.
S priložnostnim koncertom sta večer obogatila Alenka Goršič - flavta in Dalibor Bernatovič - harfa iz Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje.
Razstava bo na ogled do 30. junija.
Več o avtorju, njegovem življenju, delu in monografiji bomo predstavili naslednji številki SN.
Benjamin Kanjir
Velenjski župan Srečko Meh čestita Lojzetu Zavolovšku (foto: Ciril Sem)
Savinjski gaj Mozirje
Lepota cvetja in zanimive ideje, za poslastico pa poroka
V času od 2 5. aprila do 3. maja je v Savinjskem gaju potekala velika pomladanska razstava cvetja z naslovom Cvetje in ideje ’98. Letos je za razliko od lanskega leta svoj pozitivni delež prispevalo tudi vreme, ki je organizatorjem zares stalo ob strani, kar pa je bilo nenazadnje tudi prav, saj park v letu 1998 praznuje 20-letnico obstoja.
načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek, je oba para v kapelici sv. Valentina cerkveno poročil mozirski župnik Ivo Suhover-šnik. Ohcet se je nato nadaljevala v gradu Vrbovec.
Višek praznovanja letošnje 20-letnice Savinjskega gaja je predviden prvi konec tedna v septembru. Poleg prireditve z naslovom Flori-ada ’98, ki bo vsebinsko podobna vsakoletni prireditvi Cvetje Ev-
rope, organizatorji načrtujejo veliko cvetlično povorko skozi mozirski trg, pred parkom pa bo proslava, na kateri bodo najzaslužnejšim v zgodovini gaja podelili priznanja. V ta namen je bil imenovan organizacijski odbor z mozirskim županom Jakobom Presečnikom na čelu, častni organizacijski odbor pa vodi predsednik republike Milan Kučan.
Franci Kotnik
Opozorilo na jubilej so vrtnarji posadili kar v parku
(foto: Rozka Tkavc)
Marljivi upravljavci parka, člani Ekološkega hortikulturnega društva Savinjski gaj, in člani Društva vrtnarjev Slovenije so za kapelico sv. Valentina uredili veliko gredo, na kateri so posadili 45 tisoč tulipanov. Poleg tega so za razstavo v parku posadili preko 300 tisoč čebulnic - tulipanov, narcis in hiacint - ter več kot 150 tisoč sadik ostalega pomladanskega cvetja.
Ob vhodu v park so bili v šotoru na površini 700 kvadratnih metrih na ogled čudoviti aranžmaji rezanega cvetja. Pestro pa je bilo tudi na sejemskem pros-
toru pred parkom, kjer je bilo mogoče kupiti cvetje za balkone in vrtove ter najrazličnejše pripomočke za domača opravila. V devetih dneh prireditve je gaj obiskalo preko 30 tisoč obiskovalcev.
Poslastica prireditve v Savinjskem gaju je bilo snemanje prve POP poroke, na kateri sta v režiji voditelja televizijske oddaje Super POP Stojana Auerja stopila v zakonski stan kar dva para: Vojko Urh in Bernarda Obojnik iz Luč ter Denis Stonič in Mojca Jovan iz Ljubljane. Po civilni poroki v gradu Vrbovec v Nazarjah, ki jo je opravil
Mladoporočenci prihajajo iz kapelice sv. Valentina
(foto: Ciril Sem)
Ljubno ob Savinji
Citre, milo mi zapojte
Sredi marca je potekalo na Ljubnem ob Savinji 3. področno tekmovanje v igranju na citre. “Citre, milo mi zapojte...” je bilo geslo večera, ki ga je v prelepo sceno, ki seže v dušo, vkomponirala Milka Trbovšek in opremila oder v Kulturnem domu na Ljubnem. Tako se je s prvim nostalgičnim vtisom na stare čase v dvorano posedla maloštevilna publika. Pričakovala je prve nežne zvoke narodnega instrumenta, citer, ki so zapostavljene, potrpežljivo čakale dolgo časa, dokler jih niso zaljubljenci vanje ukradli pozabi in jim dali veljavo, kot jim gre.
Na 3. področnem tekmovanju v igranje na ci-	topajočih in ustrezno pogostitev umetnikov in
tre so se prijavili mladi in malo starejši citrarji iz Prekmurja, Štajerske, Koroške, Šaleške in Savinjske doline. Prijavljenih je bilo 15 posameznih tekmovalcev in štiri skupine - dva dueta in dva tria. Največ citrarjev je prišlo na tekmovanje iz Šaleške doline. Vsi nastopajoči so nadvse odgovorno izvajali svoj program. Znanje nekaterih starejših po stažu je bilo zavidanja vredno. Nekateri citrarji so navdušili s svojim žarom,
njihovih mentorjev in spremljevalcev. Za to je prijazno poskrbela in prevzela pokroviteljstvo nad prireditvijo zasebna podjetnica Marija Podkrižnik - gostilna Prod. Kulturno društvo se ji za to pozornost iskreno zahvaljuje!
In nastopila je razglasitev rezultatov. Komisija je ocenila mlade umetnike in podelila priznanja. Na državno tekmovanje so se uvrstili:
Mira in Mojca Lenko - citrarski duet
Ocenjevanje zgornje-savinjskih želodcev
Danes
pobiranje,
jutri
ocenjevanje
Upamo, da ste še pravočasno prejeli to številko Savinjskih novic in tudi pravočasno odprli to stran - danes je namreč dan za oddajo zgornjesavinjskih želodcev.
Vse tiste, ki vas zanima, kakšno “želodčno letino” ste pridelali letos, naj spomnimo, da so člani Turističnega društva Rečica organizirali pobiranje zgornjesavinjskih želodcev danes, v petek, 15. maja, in sicer dopoldne med 10. in 13. uro v kmetijskih obratih na Ljubnem, v Gornjem Gradu, Lučah in Mozirju; popoldne med 15. in 20. uro pa v prostorih Krajevnega urada na Rečici.
Ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev bo, kot verjetno že veste, jutri, v soboto, 16. maja; prve rezultate pa bodo razglasili že popoldne ob 17. uri v Osnovni šoli Rečica. Na razglasitvi bodo povedali, kdo je naredil najboljše zgornjesavinjske želodce, dr. Renčelj in drugi člani komisije bodo odgovarjali na vsa morebitna vprašanja, pojasnili sistem ocenjevanja in spregovorili o letošnji letini. V kulturnem programu bo sodeloval nonet Lip'ca z ljubenske osnovne šole pod vodstvom Lenke Kralj, v goste pašo člani turističnega društva povabili kar nekaj zanimivih ljudi. Na razglasitev ste vabljeni vsi tisti, ki boste oddali želodce v oceno, pa tudi tisti, ki jih zanima karkoli o izdelovanju te specialitete.
Kot vsako leto, bodo tudi letos z zlatimi plaketami nagradili zgornjesavinjske želodce, ki jih bo komisija ocenila z 19 točkami ali več (najvišje možno število je 20 točk), za želodce med 18 in 19 točkami boste prejeli srebrne plakete, bronaste pa gredo v roke tistih, ki bodo izdelali želodce, ocenjene med 17 in 18 točkami. Vsi želodci, ki bodo na ocenjevanju prejeli 15 točk ali več, bodo nagrajeni s priznanji za kakovosten zgornjesavin-jski želodec. Še enkrat je treba opozoriti, da pridejo v poštev za ocenjevanje samo tisti želodci, ki so zoreli na področju Zgornje Savinjske doline, torej sedanjih petih občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Luče in Ljubno oziroma na področju Upravne enote Mozirje.
Upamo, da ste se odločili in da boste prinesli na ocenitev svojo zgornjesavinjskospecialiteto-dan za to je danes, petek, 15. maja. Člani Thrističnega društva Rečica ob Savinji, ki so se letos že osmič spoprijeli z organizacijo ocenjevanja, že vnaprej vsem izdelovalcem držijo pesti in upajo, da bodo vaši zgornjesavinjski želodci ocenjeni najbolje. Na svidenje na Rečici!
Turistično društvo Rečica
nekateri prstki pa so se natančno držali predpisanih not in so zato manj čustvovali. Sicer pa, kaj bi sodili mi, ki igranja na citre nismo vešči, lahko jim le iskreno zaploskamo in mladim umetnikom zaželimo še veliko ubranih zvokov.
3.	področno citrarsko tekmovanje je potekalo v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Kulturnega društva Ljubno ob Savinji. Izvajanje mladih citrarjev in skupin je ocenjevala strokovna komisija v sestavi Vladimir Brlek in Mateja Ferenčak.
Vsi tekmovalci, ki so dosegli po Pravilniku o tekmovanju nad 70% točk, so se uvrstili na 3. državno tekmovanje v Griže, ki bo julija 1998. Tekmovalci so bili razvrščeni v kategorije po letih igranja, v skupine in kategorijo ljudskih godcev.
Medtem, ko je komisija odločala o številu točk in uvrstitvah, je za poslušalce, citrarje in mentorje zapela dekliška skupina Lipica iz OŠ Ljubno, ki goji narodno pesem in običaje iz Savinjske doline. Njihova mentorica je učiteljica glasbe na osnovni šoli Lenka Kralj.
Tekmovanje mladih citrarjev zahteva ustrezno organizacijo, ustrezno pozornost do nas-
-	Tina Pandev, Prevalje (91,2 točk), mentor Viktor Poplaz
-	Tone Mlačnik s pevko, Luče (90 točk)
-	Mira in Mojca Lenko, Ljubno (87,5 točk) mentor Cita Galič
-	Nejc Švab, Petrovče (82,5 točk), mentor Peter Napret
-	Urša Predikaka, Podpeca pri Črni na Koroškem (78,7), mentor Peter Napret
-Jerca Vranič, Vransko (78,7 točk), mentor Peter Napret
-	Primož Kurnik, Šoštanj (77,5 točk), mentor Peter Napret
Vsem nastopajočim citrarjem čestitamo za nastop, posebna čestitka pa velja uvrščenim na državno tekmovanje in njihovim mentorjem. Tudi tam jim želimo uspešno uvrstitev.
Prireditev je spretno povezovala Jožica Os-ovnik, ki je ob koncu izrazila naslednjo misel znanega modreca: Včasih moramo skozi težke trenutke, da dosežemo svoj cilj. Cilj je zaradi tega radosten, pot do njega pa zato nič lažja!
L. Kralj
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
IHKI] 1 €7,8
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181,
Fax & tel.: 063/720-065
PONUJAMO VAM
armar
MATERIALU:
-	teatralno ogrevanje
-	vodovod	^
-	opremo kopalnit
-	pribor za zalivanje
radiatorji VOGEL & MOOT
s>°
UNITAS
I Joannes «Ml
m
EUROHRE
gorenje kopalnice
NOVO: baterije SHRN5R
UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET EKOLOŠKI KREDIT cr popust za takojšnje plačilo cr montaža	cr dostava na dom
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
PREHOD UPOKOJENCEV IZ SKUPINSKEGA ZAVAROVANJA NA INDIVIDUALNA ZAVAROVANJA
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v mesecu aprilu 1998 poslal vsem upokojencem Ponudbe za sklenitev individualnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za vsa doplačila (zavarovanje PZZ). V prvi polovici meseca maja 1998 je potrebno vrniti podpisane ponudbe, saj se bo po prehodu na individualna zavarovanja iztekla tudi velj avnost dosedanjih izkaznic.
Veliko ponudb so upokojenci podpisanih vrnili, opažamo pa, da so nekateri narobe razumeli vsebino in namen ponudbe, zato odlašajo z vračanjem ponudb. V nadaljevanju navajamo nekaj pojasnil na najpogostejša vprašanja.
POJASNILA:
-	Dosedanja skupinska polica, ki sta jo sklenila Zavod za zdravstveno zavarovanje in SPIZ bo v letu 1998 prekinjena, nadomestile jo bodo individualne police upokojencev in po njih zavarovanih družinskih članov. To je tudi v skladu z zahtevami Zakona o zavarovalnicah in v skladu s spremembami Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju.
-	Ponudba se nanaša na preureditev obstoječega zavarovanja PZZ (zavarovanje za vsa doplačila k
zdravstvenim storitvam). Nadstandardna zavarovanja so navedena zgolj v informativne namene.
-	Na ponudbi je potrebno navesti tudi družinskega člana, če želi upokojenec zanj plačevati premijo.
-	Vsak upokojenec in družinski član dobi novo izkaznico, stare pa bodo prenehale veljati.
-	Zavarovanje bo sklenjeno za 2 leti z možnostjo avtomatičnega podalj šanj a.
-	Premijo bo še naprej odtegoval SPIZ od pokojnine in jo nakazoval Zavodu za zdravstveno zavarovanje.
-	Premija se bo spreminjala ne glede na prehod na individualna zavarovanj a.
-	V skladu s sklepom Odbora za prostovoljno zdravstveno zavarovanje so v mesecu marcu 1998 tudi upokojenci, tako kot ostali zavarovanci, pričeli plačevati premijo za naprej (v mesecu marcu za april, itn.). Manjkajoči obrok za mesec marec je razdeljen na 10 enakih obrokov po Sit 207,00. Obroki so prišteti k rednim mesečnim premijam.
Vsa dodatna pojasnila dobite na najbližji izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kamor naj upokojenci tudi pošiljajo podpisane ponudbe.
Dokazana primernost Smrekinih hiš za potresna območja
Popotresno doživljanje prekletstva svete doline
Pred leti je gornjegrajska Smreka, prav tam v kotu med vasico Krn in Krnom, postavila za planince iz Kobarida, posebej za njihove potrebe prirejeno planinsko postojanko. Ni klasičen planinski dom, vendar precej več od navadnega bivaka. Prav pod obronki gorske verige, kjer je bilo žarišče velikonočnih potresov, je umeščena nepoškodovana in kljubestna, kot da se vse skupaj nje ne tiče.
Smrekina hiša nad vasico Krn (foto: Savinjčan)
Zakaj to pisanje. Ti svojeglavi gorjani, ki že od nekdaj živijo v svojem svetu ter se odlikujejo po vzdržljivosti in skromnosti, so po potresu skomignili z rameni, češ bomo že kako, zdaj pa spoznavajo, da živijo pravzaprav v sramotno bednih razmerah.
Dvajset let je minilo odkar je riba faronika pogubno zamahnila s smrtonosnim repom in povzročila potresno gorje. Ljudje v Posočju verjamejo v besede srednjeveške balade, tisti dan so bile tudi v moji zavesti. Zakaj hudiča toliko besed o pomoči in sanaciji tistikrat; dejstva kažejo, da je dolina po letu 1976 ostala samo še bolj obubožana in sama - se bodo dobre obljube ponovile tudi to pot?
Potresna resnica v Lepeni
(foto: Savinjčan)
Na poti iz vasice Krn na drugo stran proti Lepeni skozi Bovec opazujem podprte, z rdečo, tu in tam z rumeno barvo označene hiše. Večina za rušenje, nekaj malega samo za obnovo. Kaj počno arhitekti in tisti, ki nekako odgovarjajo za stabilnost gradnje. Minimalno stabilnost, ki je pri repu ribe faronike še kako življenjskega pomena. Raztreščene zunanje stene hiš in gospodarskih poslopij in vendar je Slovenija tradicionalno vezana na gradnjo z masivnimi materiali. V Srednji Evropi so lesene stanovanjske hiše statusni simbol, tudi Amerika gradi pretežno individualno, predvsem pa se povsod urbanistično prilagajajo obstoječim razmeram.
Številne misli me obhajajo, misli, ki v niče-
mer ne olajšajo zagrenjenosti Tolmincev. Tukaj je prostor in čudovito naravno okolje - to je vendar dokazljivo, za gradnjo individual nih stanovanjskih hiš iz lesa.
Pozneje sva se o tem pogovarjala z Dominikom Miklavcem, direktorjem gornjegrajske Smreke. Kljub sočutju do prizadetih ljudi je ponosen, da je prav njihova hiša uspešno prestala potresne sunke. Nenazadnje Smrekine hiše z zadovoljstvom sprejema tudi Japonska, kjer so kriteriji protipotresne gradnje še kako strogi. Miklavc pravi, da so na Smreki razvili tako imenovano bio hišo - v bistvu gre za hišo, ki je izdelana iz naravnih materi-jalov, z sodobnimi izolacijskimi materiali dosegajo standard nizkoenergijske hiše, ki jih države po svetu tudi podpirajo. Direktorje prepričan, da bo v času alergij in raznih vplivov škodljivega sevanja prav lesena hiša pridobila na pomenu, ob vsem pa nikakor ne kaže zanemarjati okolju prijaznega zgleda, ki ga takšna hiša zagotavlja.
V mislih se vrnem v dolino Lepene, k stari ženički, visoko v nedrih spremenjene pokrajine. Celo državno zastavo ni pozabila izobesiti. Toliko teže pač njena razmajana hišica še zmore; praznike je potrebno spoštovati, tudi državo, čeprav se obnaša nekam čudno in mačehovsko.
Dobre misli so v besedah stare ženice, nič obupavanja, čeprav imam občutek, da še enega stresa njeno domovanje ne more preživeti. Rdeča pika na pročelju zlovešče misli potrjuje. Njej bi dal, kar nimam, je misel, ki za pest globoke razpoke na hiši ne zakrpa. Pa vendar gre verjeti, da bodo odbori za sanacijo in nadomestne gradnje - Smrekina hiša na Krnu jim je lahko prav zgleden in koristen napotek, spoznali, da je tudi in predvsem gradnjo potrebno prilagajati nepredvidljivosti narave.
Smreka iz Gornjega Gradu je dokazala, da je njen način gradnje še kako primeren prav za tašne in podobne slučaje. Ob takojšnji in vsestranski pomoči ljudem ob Gregorčičevi Soči je potrebno dolgoročno misliti tudi na to. Ali pa čakati, da bo zemlji tam pod Triglavom zopet postalo slabo. Na naslednjo velikonočno nedeljo bo ta zemlja umrla. Zgornje Posočje
med Tolminom, Kobaridom, Bovcem, Lepeno, Trento in naprej je sveta zemlja, kjer živijo slovenski ljudje.
Savinjčan
Nazarje
Gasilci
praznovali
Florjanovo
V nedeljo, 3. maja, so se člani prostovoljnih gasilskih društev Nazarje in Gorica ob Dreti v nazarski farni cerkvi udeležili maše v spomin na sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Tokrat so manjkali člani PGD Šmartno ob Dreti, kljub temu pa se je pri bogoslužju zbralo kar petdeset gasilcev.
Ti so z zanimanjem prisluhnili besedam patra Bernarda, ki je opisal življenje in pogum gasilskega patrona, v svojem nagovoru pa je izrazil tudi iskreno zahvalo vsem gasilcem za njihovo požrtvovalnost in humano delo, ki ga opravljajo. Po končani maši jih je povabil v župnijsko obednico, kjer so skupaj nazdravili prazniku, gasilci pa so se mu zahvalili za prisrčen sprejem in tople besede.
Kot je v navadi že nekaj let, so nato gostitelji, torej nazarski gasilci, v svojem domu za vse udeležence pripravili izdatno malico, ob kateri so se v prijetnem vzdušju zadržali kar nekaj časa. Za praznovanje Florjanovega v letu 1999 bo zadolženo PGD Gorica ob Dreti.
Franjo Pukart
Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji, objavlja na podlagi Statuta Občine Ljubno (Uradno glasilo občin št. 1) v sodelovanju s KREKOVO BANKO
RAZPIS
za dodelitev posojil za pospeševanje malega gospodarstva v občini Ljubno
1.	Za posojilo lahko zaprosijo:
-	samostojni obrtniki oz. podjetniki, podjetja oz. gospodarske družbe z do 30 zaposlenimi delavci;
-	občani, ki so pripristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. proglasitev podjetnika oz. na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oz. gospodarske družbe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev.
Sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju občine Ljubno.
2.	Skupni okvirni znesek posojil znaša 30 mio. SIT.
3.	Posojila se dodeljujejo za naslednje namene:
-nakup, graditev, adaptacga poslovnih prostorov -nakup nove opreme
-priprava projektne dokumentacije za izgradnjo poslovnih prostorov -ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov.
4.	Pogoji, pod katerimi se dodeljuje posojilo:
-	najdaljša odplačilna doba 5 let -obrestna mera TOM +3,5 %
-znesek posojila do 60 % predračunske vrednosti
-	rok koriščenja posojila po prejemu sklepa o odobritvi največ 60 dni -anuitete mesečno/kvar talno
-	stroške odobritve in vodenja kredita bo banka zaračunala v skladu s svojo tarifo.
5.	Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije:
-dejavnosti, kipovečujejo število zaposlenih
-dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, storitvami in drugimipodobnimi dejavnostmi, ki so v občini redkejše
-pospeševanje in spodbujanje razvoja malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti in uvajanja sodobnih tehnologij -za ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti.
6.	Vloga posojila mora vsebovati:
-prošnjo, v kateri so podatki: ime, priimek, stalno bivališče oz. firmo in naslovfirme, dejavnost, opis investicije, lokacijo investicije in predračunsko vrednost z virifinanciranja in s terminskim planom investicije in višino zaprošenega posojila -original dokumentacijo s tekočim datumom kot priloga k prošnji: potrdilo o vpisu obratov v register oz. podjetnika v vpisnik podjetnikov, sklep o vpisu podjetja ali gospodarske družbe v sodni register in dovoljenje za opravljanje dejavnosti oz. potrdilo, daje občan vložilpri pristojnem upravnem organu zahtevek za izdajo dovoljenja oz. priglasitev podjetnika
-	dokazila glede namena posojila: pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, pri gradnji oz. adaptaciji zemljiškoknjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje oz.priglasitev del inpredračun;pri gradnji in adaptacijiposlovnih prostorov, kolikor je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljalen poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela, najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila in predračun; pri nakupu opreme predračun in račun -izjavo o zaposlitvi določenega števila novih delavcev za dobo, ki ne sme bili krajša od št irih let
-	dokazila o kreditni sposobnosti: davčno napoved za preteklo leto in podatki o poslovanju vlekočem letu. Izjavo o dosedanjih kreditih;potrdilo oplačanihobveznos-tih državi; za podjetje oz. gospodarsko družbo zaključni račun za preteklo leto in podatki o solventnosti in boniteti (obrazec BON 1,2,3); dokazila o možnem zavarovanju kredita.
7.	V posojilni pogodbi sklenjeni med banko in posojilojemalcem se določi obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe oz., da je bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov, takoj vrne indeksirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z zakonsko obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor v dveh mesecih po dodelitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriščenja odvzame.
8.	Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, da je v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal aliče oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. Banka bo potencialnim kreditojemalcem posredovala dodatna navodila za sestavo vloge (Krekova banka d.d., Poslovalnica Šoštanj - telefon 882-653, ga. Zdenka LIPNIK).
9.	Vloge podjetij oz. gospodarskih družb, ki ne poslujejo vsaj eno leto, ne bomo obravnavali.
10.	Rok za oddajo prošenj je 15 dni po objavi v Savinjskih novicah na občino Ljubno, Cesta v Rastke 12, LJUBNO OB SAVINJI.
11.	Komisija za javne razpise bo najkasneje v 20 dneh po končnem razpisu sprejela sklep o dodelitvi posojil in ga posredovala vsem prosilcem.
12.	Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo obravnavali.
OBČINA IJUBNO
Zrnast*-
NOVICE
SO ZAPISALE:
Mozirje pred dvema visokima obletnicama
Leto 1972 bo za vse občane, posebno pa še za Mozirjane, precej pomembno. Praznovali bomo namreč dva visoka jubileja društev, ki sta v naši burni preteklosti igrali pomembno vlogo. Proslavili bomo osemdeseto obletnico ustanovitve Olepševalnega društva ter devetdeseto obletnico ustanovitve
Savinjskega Sokola, naj na Štajerskem.
Dne 28. maja 1882 je namreč na pobudo znanih Slovencev dr. J. Fona in V. Legata ter ob močnih nacionalnih gibanjih nastala organizacija velikega pomena, Savinjski Sokol. Soko 1 je bila narodna telovadna organizacija češkega porekla. Ustanovil jo je 1862. leta MiroslavTyrš. Telesna vzgoja je bila le ena komponenta delo van-ja organizacije. Drugo, nič manj pomembno je bilo narodno osveščanje in budite v nacionalne zavesti; temu je ostal Sokol zvest do kraja, saj so bili predstavniki Sokola soustanovitelji naše Osvobodilne fronte.
Takratni Savinjski Sokol je pokrival velik del Štajerske, vštevši tudi takrat nemčursko Celje in Šoštanj. Po svojem nastanku je tretja najstarejšatel-esnovzgojna organizacija vjugoslav-iji. Kako velikega pomena je bil, nam pove že dejstvo, daje rad sprejel častno članstvo tudi ustanovitelj Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, biskup Strossmayer, med drugimi tudi slavni Solčavan F. Štiftar, univerzitetni profesor v Kalu-gi na Ruskem.
Po vojni je telesnovzgojno funkcijo mozirskega Sokola, kot se je na koncu imenoval, prevzel TVD Partizan in to nalogo uspešno opravlja še danes.
12. maja 1892 pa je rojstni dan Olepševalnega društva, “ki ima namen”, kot pravi članek v Domovini, “da se trg in njegova bližnja okolica kakorkoli olepša. Izrečemo našo najiskrenejšo željo, da bi društvo našlo povsodi dosti pravih prijateljev, da bi mnogo, mnogo let delovalo z bistrim umom in blagim srcem za uresničenje uzvišenih svojih namenov in blag-onosno delovanje društva osrečeva-
lo bode nas, kakor tudi še pozne naše potomce.”
Mislim, da se je ta iskrena želja Do-movininega dopisnika izpolnila v največji meri. Saj je društvo preko svojih odličnih članov in znanih narodnih prvoboriteljev mnogo storilo za kraj, za boljše počutje domačinov in tujcev.
Kakor je Ljubno na daleč okoli slovelo kot domovina znanih flosar-jev, tako je Mozirje bilo znan turistični kraj, dosti bolj kot morda danes. Sem so prihajali rojaki in tujci, odlični in preprosti. Laskavih besed je bilo izrečeno veliko, ne zastonj. So pa tudi za goste in njihovo rekreacijo skrbeli, kot danes na mozirskem področju že nihče ne. Tli mislim predvsem na staroslavno gostilno Pri pošti. Pravcati slavospev Mozirju in okolici pa razen pri Aškercu najdemo tudi v bolgarski literaturi.
In mi danes? Mislim, da se nikakor ne smemo zadovoljiti z vsakdanjostjo in počivati na lovorikah naših očetov! Čez dve leti bomo proslavili ta pomembna jubileja, katerih vrednost in značaj naj bi presegal sam krajevni okvir.
Upravi TVD Partizana in Turističnega društva sta že posvetili eno svojih sej organizacijskim pripravam za proslavo in med drugim sklenili, da bi za to priložnost izdali ustrezno reprezentančno publikacijo, ki bi v sliki in besedi prikazala delovanje društev pred in po vojni. S proslavo bo združena tudi priložnostna razstava, ki bi naj še bolj plastično prikazala razvoj in delo društev od ustanovitve do danes.
Franc Steiner ml.
SEPTEMBER 1970

OLDVd.o.o. poizeifi, tel. 720-592, V€l€NJ€, tel. 863-960
$ SUZUKI
AKCIJA GRAND
ALTO........................od 1.100.000	SIT
SWIFT.......................od 1.400.000	SIT
BALENO......................od 1.700.000	SIT
SAMURAI ....2.000.000 SIT
UGODEN KREDIT T + 6% od 1 do 5 let
STARO ZA NOVO
AVTOHIŠA KOS
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
VOZIL CITROEN Ločica ob Savinji 2/b POLZELA
Tel.: 702-660 in 702-230
CITROEN
POSEBNA PONUDBA VOZIL CITROEN!!!!!!
VOZILA AX METALNA BARVA BREZ DOPLAČILA!
ZA VSA VOZILA SAXO LETNIK 97 DODATNI POPUST 100.000,00 SIT
XSARA 1,6 SX KLIMA 5 VRAT
CENA S P.D ...........2.326.600,00 SIT
BERLINGO 1,4 SX KLIMA
CENA S P.D. 5%........2.030.400,00 SIT
BERLINGO 1,8 SX KLIMA
CENA S 5% P.D.........2.197.720,00 SIT
BERLINGO 1,9 D SX KLIMA
CENA S 5% P.D.........2.178.920,00 SIT
KOVINOTEHNA
PENZION PAT EN K
LOGARSKA DOLINA 9, 3335 SOLČAVA Nastanitev v osmih apartmajih, primerno za družinski turizem,
KONFERENČNA SOBA ZA l6 OSEB; COSTOM JE NA VOLJO JEDILNICA S 3O SEDEŽI, V POLETNIH DNEH PA JE PRIJETNO POSEDETI NA POKRITI TERASI, KJER LAHKO SPREJMEMO 5O COSTOV; PENZIONSKE STORITVE
Nudimo dobro hrano z vključevanjem narodnih jedi in domače
HRANE - JEDI PO NAROČILU, NEDELJSKA KOSILA, SLAVNOSTNA KOSILA, ZAKLJUČKI, SKUPINE...
TEL., FAKS: 063 846 088
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
Vedno prijazno pri roki
BANČNI AVTOMATI BANKE VELENJE D.D., VELENJE
Bančne skupine Nove Ljubljanske banke Kaj pa če ne?
Kaj storiti, če avtomat ne deluje, oziroma sveti na njem rdeča luč? Najbolje je obiskati drugi najbližji avtomat ali pa se vrniti čez nekaj minut.
Bančni avtomati so sicer vodeni iz istega centra, ni pa nujno, da odpovedo vsi istočasno.
Bančni avtomat ne deluje:
•	ker ga skrbnik polni z denarjem (traja le nekaj minut)
•	zaradi težav na telekomunikacijskih linijah (do ponovne vzpostavitve)
•	zaradi rednih vzdrževalnih del (enkrat do dvakrat letno)
•	zaradi fizične okvare - tujka v čitalcu kartic, zmečkanega bankovca, itd (do odprave napake)
•	prekinitev dobave električnega toka (do ponovne vzpostavitve)
Če je rdeča luč kljub vsemu bolj "vztrajna" kot Vi, Vas morda lahko "potolaži" dejstvo, da je Vaš denar ostal varno naložen v BANKI VELENJE d.d., VELENJE, Bančni skupini Nove Ljubljanske banke.
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Društvo diabetikov Zgornje Savinjske doline
sklicuje v petek. 22.5.1998 ob 17. uri v Delavskem domu v Nazarjah
letni občni zbor
s predavanjem dr. Dušice Hajdinjak o diabetični prehani.
Vljudno vabljeni	________________Izvršni odbor
Pokrovitelji kluba so: Občine Mozirje, Nazarje, Gornji Grad,
Ljubno in Luče ter MGA Nazarje.__________________
RSL Mozirje
Dobrodošel, novi clio!
“Kaj še ostane velikim?!” je slogan, ki ga je Renault izbral za svojega malčka clia in ki bo, kot kaže, živel še naprej. Tbdi z novim cliom, ki je ž e tu: sodobnejši in varnejši. Z mladostno zaokroženo obliko je na voljo mladi in stari generaciji kupcev. Živel novi clio!
Uradna prodaja je v Sloveniji stekla 6. maja ob zvenu kozarcev šampanjca. No, marsikje je slednjega v skladu z novim prometnim zakonom izdatno nadomeščal sok. V RSL-ovi podružnici v Mozirju so tega dne ob začetku prodaje že izročili prvega clia kupcu iz okolice Mozirja. Ostali smo čakali in čakali, če bi bil kakšen ključ odveč za nas, pa ni bilo nič!
Clio je malce zrasel. V dolžino za okroglih 70 in v širino za okroglih 40 milimetrov. Povečali so mu tudi razmak med koloteki, kar bi naj prispevalo predvsem k zanesljivejši legi nacesti in kvečjemu udobju. Celotnalinija je zelo zaobljena, z novimi prednjimi žarometi in izrazito okroglo zadnjo šipo. Sprednja blatnika sta plastična, kar bi naj pripomoglo k večji odpornosti v primeru manjših trkov.
Notranjost je v celoti prenovljena in spominja na “večje brate”. Plastika je kvalitetnejša prav tako notranje obloge. Le občutka, da je v notranjosti kaj več prostora, ni! Prtljažni prostorje celo za deset litrov manjši, pridobil pa je varnos tno letev, ki varu je potnike pred prtljago v primeru trkov. Za varnost je res poskrbljeno v okviru današnjih standardov.
Serijska oprema je precej bogata, zopet pa velja pravilo “več denarje -več muzike”. Motorji so posodobljeni, novega, 1,6-litrskega, ki zmore spodobnih 90 KM, so si sposodili pri meganu. “Nabrušena “ verzija 16V bo na voljo jeseni, vendar le s 110 KM. Le kaj je z modelom clio williams?
Občutki s prve vožnje govorijo o prid novemu Francozu. Sedeži so izdatno nastavljivi, udobni in ne pretirano trdi. Vožnjo olajša tudi po višini nastavljiv volan. V testnem cliu je bil na voljo 1,6-litrski motor, ki živahno pospešuje že pri nizkih vrtljajih. Vožnja po razdrapani savinjski cesti je bila
kar udobna, kar se od renaulta nekako pričakuje. Tbdi lega v ovinkih je dobra, čeprav clio ostaja clio. To pomeni, da bi pri večji hitrosti zagotovo prišlo do težnje odnašanja zadka, vendar tega nismo preizkusili, saj se držimo novega zakona!
Igor
Zanimanje za novi clio je veliko (foto: Ciril Sem)
Fičilak, ki je nastal v Žekovcu
Majhen, okrogel, edinstven...
Na ta način je avto, ki ga vidite na fotografiji, opisal novinar Adrenalina in ga poimenoval - Fičilak. Pavel Bizjak in Albin Herlah sta izumitelja in realizatorja te zares nenavadne preobrazbe zastave 750. Lep hobi za mehanika in avtoličarja.
Če v okolici Žekovca torej slučajno srečate to nenavadno vozilo, potem vedite, daje to skrajšana izvedba ficka kabrioleta. Nikar se ga ne prestrašite, saj sem se sama prepričala, da vse funkcioniratako kot je treba. Sedenje na zadnjih sedežih je prava zanimivost in tudi
odsotnostvratni omembe vredna. Pavel in Albin novo vozilo privajata na neosvinčeno gorivo in vse kaže, da se prenovljen malček nanj kar dobro navaja.
K sliki lahko dodamo še nekaj tehničnih podatkov. Medosna razdalja znaša 1,1 metra, kar je
posledica skrajšanja vozila za 90 centimetrov. Vozilo ni nagnjeno k obračanju na streho, je pa prikladno za vrtenje. Življenjska doba avtomobila ni omejena, kljub temu da je po preobrazbi že doživel trčenje v brezo.
Pri opazovalcih iz soseščine povzroča fičilak nasmehe na obrazih. Največja obremenitev vozila je znašal'-, tri potnike in tri padala, v drugem primeru pa pet potnikov. Zaradi svoje prikladne majhnosti bi bil tak avto primeren za mestno vožnjo, saj bi mu zlahka našli prostor za parkiranje. No, da ne pozabimo vseh dosežkov tega novinca, mu je treba pripisati tudi izredno sposobnost vožnje na vrh Medved-jaka.
In kako je sploh prišlo do inovacije? Ideja je bila Albinova in kot konstruktor je za rezanje, sestavljanje, kitanje in brizganje porabil kakih dvesto ur. Pavel se je z me-
hansko prireditvijo zavor, menjalnika in elektrike ubadal približno 50 ur. Zamisel se je rodila lani spomladi, poleti pa je že bila realizirana. Namesto na odpad je fičilak v novi obliki spet zapeljal na cesto, seveda ne na tisto prometno. Poskusna vožnja brez ročice menjalnika je bila uspešna in tako se je splačalo projekt dokončati.
Sicer pa stvaritelja tega nenavadnega vozila vozita tudi čisto navadne avtomobile. Na vprašanje o sanjskem avtomobilu mi je Pavel zaupal, da bi svojo zastavo 101 takoj zamenjal s terenskim vozilom jeep wrangler, Albert bi pa namesto golfa prijel za krmilo ferrarija maranello. Pa se, pravita, tega ni bati, saj jima je zmanjkalo denarja že za predelavo kakega volkswagnovega hrošča. Upata, da bosta ta načrt v prihodnje le lahko uresničila in postavila na cesto še kakšen zanimiv model.
Slavica Slapnik
Konstruktorja mini-fička na svojem izdelku
Piše: Aleksander Videčnik
Slomškove
misli
O našem velikem pesniku in pisatelju je v knjigi Črni maček, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celju leta 1983, napisal uvodne besede Viktor Smolej:
’’Pesnik in pisatelj AM. Slomšek je velika postava v slovenskem duhovnem svetu, tako izredna osebnost, da jo želimo celo povzdigniti na oltar. Eden zgodovinarjev naše lepe knjige mu kot narodnemu vzgojitelju in prvemu prosvetnemu delavcu odkazuje mesto, enakovredno mestu kot ga v naši preteklosti zavzemata solunska brata Konstantin in Metod. Drugi naš slovenski zgodovinar pa mu postavlja ob stran enakovrednega, samosw-jega ustvarjalca v devetnajstem stoletju, pesnika Franceta Prešerna.
Doživetja
Robanov Joža je tenkočutno opisoval opažanja v naravi. V njegovih zapisih najdemo tudi tole zgodbo:
“Vsak solčavski kmet ima svoje njive ograjene s plotom. Prav tako so plotovi tudi za meje med sosedi, da nadomeščajo pastirje. Če so v redu, ne more nikomur uhajati živina na njive, ne njegova ne tuja. Vsako pomlad plotove popravijo in je mir vse poletje.
Nekaterim živalim pa tudi plot ni ovira, da ne bi šle po svojih potih. Mednje spada naprimer svinja, ki po svoji brihtnosti prekaša celo psa. Seveda taka, ki je zmeraj zaprta v hlevu, svoji zmožnosti ne more niti razvijati in tudi ne pokazati. Svinja pa, ki preživi dve poletji zunaj, na pašniku, se nauči odpirati vrata in pritake (lese), tako spretno, da jo obdrži samo še z verigo
A kako različno dojemata svoje življenje in kako vsak po svoje oblikujeta slovensko ljudstvo v narod modernega časa in sveta”.
Pa prisluhnimo prvi misli Slomška iz navedene knjige pod naslovom Naj draž j a dota!
“Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od staršev. Skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in zapustiti svojim mlajšim.
Oj ljubi, lepi in pošteni materni jezik, s katerim sem prvič svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja klical, v katerem so me moja mati učili Boga spoznati, v katerem sem prvič svojega Stvarnika častil. Tebe, materinski jezik, hočem kakor najdražji spomin svojih rajnih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti in skrbeti, kolikor moreni, za tvojo čast in lepoto.
V slovenskem jeziku hočem do svoje poslednje ure hvaliti Boga, v slovenskem jeziku učiti moje ljube brate in sestre.
Želim kot hvaležen sin svoje ljube matere: kakor je moja prva beseda slovenska bila, naj slovenska bo tudi moja poslednja beseda.”
Iz Slomškovih besed veje duh tistega časa, ko je naš jezik veljal kot nekaj manjvrednega, saj je pri nas vsakdo, ki je bil bolj imeniten govoril ali nemško ali pa italijansko. Smiselne pa so Slomškove misli tudi za današnjo rabo, ko se sami kaj radi ponižujemo in podrejamo tujim navadam in ne malokdaj podcenjujemo materinščino...
z živalmi
zaprta pritaka. Uidi poldrug meter visok plot preš koči, če se tega navadi. Vzpne se pokonci in če s prednjimi parklji lahko seže na plot, se potem z njimi po njem dviga, z zadnjimi pa opira, dokler se ji ne posreči, da se prekucne čez. Pri tem cvili in stoka, večkrat pade nazaj, končno doseže svoj namen. Svinje se naučijo tega plezanja druga od druge in če ni plot brezhiben, jih ne zadrži. Tudi če svinja najde še tako majhno luknjo v plotu, zleze skoz, ker jo z močnim rilcem razširi.
Da bi mu svinje ne uhajale skozi luknje v plotu ali čez plot pašnika v Rebreh, si je pokojni Rogar izmislil zanimivo zavoro. Lesko, ki se je razrasla na dva vrha, je odsekal za dobro ped pod koračkami, oba vrha je odsekal za komolec nad koračkami. Takih koračk ali kobalic, kakor pravimo pri nas, je nasekal toliko,
kolikor je bilo svinj in še nekaj na zalogo. Koračke je nataknil svinjam za vrat od spodaj gor, nad tilnikom je oba kraka nekoliko stisnil in na njo dal trto, zvito iz smrekove veje. Nato je kraka spustil narazen in trto pritisnil svinji do vratu. Koračk se svinja ni zlahka otresla. Niso jo ovirale pri hoji in paši, skoz plot pa ni mogla več.
Pa še nekaj ljudske
Na siromaka vsak pes laja, bogatemu pa z repom maha.
Več psov je zajčja smrt.
Več je zelenih psov, kakor pa ljudi brez napake.
Kadar mačke ni doma, miši plešejo.
Zastonj se še mačke ne švigajo.
Čez dolgih
Kdo ne pozna stare slovenske pesmi, ki opisuje kako se bosta dekle in fant videle po dolgih sedmih letih vojaščine spet... Franc Podbrežnik iz Solčave nam je poslal staro listino Od-pustiz deželnebrambe, ki nosi datum 31. december 1875- Gre torej za odpustnico iz avstrijske armade. Takole glasi:
“Janez Urh, rojen leta 1845 vPore-bru, okraj Kamnik, dežela Kranjska, katoliške vere, samskega stanu, je služil pri pehotnem polku številka 17 vsega 10 let, 9 mesecev in 6 dni kot pešak, potem pa pri brambovskem bataljonu številka 25, kot strelec še 2 leti, torej vsega skupaj 12 let, 9 mesecev in 6 dni. Služil je zvesto in se udeležil vojske na Laškem leta 1866. Ima pravico nositi vojno svetinjo.
Ker je strelecjanez Urh postavni
Lepo vreme bo: če se oblaki rude ob sončnem zahodu, zato rečejo, večerna zarja - jutranja vedrina, če mora sonce ob vzhajanju skozi oblake prodirati, če je zjutraj obilo rose, če je luna čista, če na večer številni netopirji letajo, če grlica v gozdu glasno grli, če škrjančki visoko v zraku prepevajo, če lastavice visoko lete, če po sončnem zahodu
Pokojni Aleš pa je pravil, kako se je zvečer vračal s svinjami s paše domov. Odrasle živali so krepko stopale v strmino, da so morali mali prasci že kar teči za njimi in še so zaostajali. Svinje so jih z nizkim glasom bodrile: “Le gremo, je pozno, le gremo, je pozno!” Prasci pa so se cvileč jezili: “Hudič, hudič, hudič!”
iz Robanove modrosti
Marsikaj je z mačjega stališča gledano lepo in prav, z mišjega pa zelo grdo.
Lahko je s tujo roko gade loviti.
Čimbolj kače pobijaš, več jih vidiš.
Sitni muhi ne osivijo lasje.
Od muhe drek je na belem črn, na črnem pa bel.
sedem let...
vojni dolžnosti popolnoma zadostil, zato se on z dnem 31. grudna 1878 iz deželne brambe odpušča ter se mu po členu 39 vojne postave za službo podeljuje to pismo.
V Ljubljani, dne 31. grudna 1878”.
Listina je bila izdana dvojezično, torej v slovenskem in nemškem jeziku, podpisal ga je komandant vojnega okrožja Franc Herzmann.
K temu bi lahko dopisali le to, da so naši fantje pustili najlepša leta pri vojakih, mnogi pa so se vrnili pohabljeni in bili potem občinski reveži, če niso mogli sami služiti kruha. Pa morda še to - v tistih časih so strogo upoštevali pravilo, da so listine izstavljali vedno v materinem jeziku prizadetega! Da pa ni bilo tako v času nekdanje države, ko smo vsa podobna sporočila dobivali izključno le v “obče znanem državnem jeziku”.
veliko komarjev po zraku pleše, če pajki marljivo predejo, pri tem morajo biti obrnjeni proti prostoru in kotu. Sicerpasopravili-večerna mavrica vedri, jutranja pa curi! Pa tudi takole so nekoč menili - če gredo zjutraj oblaki na gorico, s pravljaj kola (vozove) v kolnico (po streho).
Tako je bilo zapisano v pratiki za leto 1871.
nekateri vremenski preroki
Koroški Slovenci
V osmi številki Savinjskih novic smo pričeli z objavo skrčenega zgodovinskega besedila o naši preteklosti. Nadaljevali bomo v tej in naslednjih številkah. Naj še spomnimo, da gre za ponatis brošure, ki je bila izdana leta 1930 v Mariboru in to ob desetletnici koroškega plebiscita.
Posledica nemške oblasti je bila, da so se priseljevali v naše kraje tuji, nemški graščaki. Poprej so Slovencem kot neodvisnemu narodu vladali domači knezi, plemiči in župani in kmetje so bili lastniki svojih posestev. Sedaj so bili svobodni kmetje ponižani v najemnike in nekateri celo v sužnje nemških graščakov. Tlačaniti so jim morali in jim dajati desetino od vseh pridelkov in živine. Le malo slovenskih plemičev se je obdržalo in so tudi pod Nemci imeli svoje stare pravice in posestva.
Nemška prevlada je prinesla Slovencem tudi pokristjanjenje. Prišli so krščanski blagovestniki in škof Modest je ustanovil na Koroškem prve krščanske cerkve, med njimi Gospo sveto pri Krnskem gradu. Borutova talca, Gorazd in Hotimir, sta na Bavarskem sprejela krščansko vero in jo potem doma širila. Pravih uspehov pa niso želi bavarski misijonarji, ker niso znali slovensko, bili so pač po jeziku tujci.
Volkun, Hotimirov sinje silil z orožjem Slovence h krščanstvu. Izbruhnila je vojna med samimi Slovenci. Poganska stran je kar dvakrat zapodila Volkuna iz dežele. Šele z bavarsko vojaško pomočjo je Volkun uspel Slovence prisiliti h krstu. Zelo lepo je te boje opisal v pesnitvi Krst pri Savici, dr. France Prešeren. Po mnogih bojih in hudih stiskah so Slovenci končno sprejeli krščansko vero. Da je temu bilo tako, so krivi v precejšnji meri nemški misijonarji, ki so po naročilu nadškofije iz Solnograda iskali bolj posvetno oblast, kot pa duše in s tem nemško nadoblast nad Slovenci.
Pozneje so Slovenci postali dobri verniki, nebroj krasnih cerkvic, samostanov in župnij je nastalo na območju, kjer so živeli. Nikakor pa ni bilo dobro, da so Slovenci ostali podložni nemškemu Solnogradu. Povsem drugače bi se razvila zgodovina Slovencev in seveda Korošcev, če bi že v tem času ustanovili od Nemcev neodvisne domače škofije in izbrali domače škofe.
Koroška pod rimsko-nemškim cesarstvom
Koroška je pod imenom Karantanija prišla pod rimsko - nemško cesarstvo. Nekaj časa so vladali potomci Karla Velikega, nato pa različne vladarske rodbine. V do jedra slovenski Koroški, se nobena nemška knežja rodbina ni uspela docela utrditi in udomačiti.
Precej dolgo so vladali na Koroškem (do leta 1122) Epenštajnci, od leta 1122 do 1269 so vladali Španheim-Ortenburški vojvode. Medtem je Koroško osvojil slovanski knez Otokar II., to je bilo leta 1269, toda v boju je podlegel nemškemu kralju Rudolfu v bitki na Moravškem polju, 26. avgusta 1278. Tako je Koroška spet postala nemška. Končno je izgubila za vedno prostost, ko je bila leta 1335 stalno združena z Avstrijo in vladarsko družino Habsburžanov.
V	tej dobi (od leta 976 do 1335), ko je bila Koroška samostojna vojvodina, se ni godilo slovenskim Korošcem v narodnem pogledu posebno slabo. Slovenci so bili tedaj v večini in tako odločilni v vojvodini. Njihove vojvode so bili sicer Nemci (razen Otokarja), a zavedali so se, da so njihovi podaniki Slovenci, zato so tudi slovenski jezik spoštovali.
V	rimsko-nemški državi, kakršna je bila v srednjem veku, še sploh ni bilo raznarodovalnega nacionalizma v današnjem pomenu. Država in državni upravitelji, vojvode in druga gospoda, so bili takrat nadnarodni. Šlo jim je predvsem za oblast in gospodarsko korist, za jezik se niso toliko bri-
gali. Graščak je gospodarsko izrabljal podložnike, plenil slovenskemu kmetu njegov žep, njegov jezik mu je bil ob tem postranska stvar. Niti svojega lastnega, nemškega jezika niso gojili, ampak govorili in pisali so le v latinskem jeziku, ki je predstavljal jezik gospode.
V takih razmerah tudi na Koroškem niso graščaki preganjali slovenskega jezika. Pustili so ljudstvu narodno govorico in jo celo spoštovali. Najlepše izraža to spoštovanje do slovenskega jezika ustoličenje koroških vojvod na Gosposvetskem polju.
OBVESTILO
Cenjenim bralkam in bralcem se zahvaljujemo za sodelovanje v akciji Iščemo stare fotografije in jih hkrati prosimo za strpnost in razumevanje, saj smo pri objavljanju fotografij prostorsko omejeni.
Uredništvo
3ečemo stare fotografije
Slika, ki nam jo je poslala Marija Korenjak, predstavlja igralce igre Slehernik, uprizorili so jo leta 1934 pred farno cerkvijo v Mozirju . Od leve sedijo: Marija Marolt, (navedba priimka igralca manjka), Jergova Mici, Vili Platovšek in Franjo Cesar. Stojijo z leve: Liza Fužir, Ivanka iz Trnave, Silva Remse, Nata Remse, Rozalija Lekše, Klobasnikova Marija in Micika Korenjak. Žal se pošiljateljica slike, ostalih igralcev ne
spominja.
rćtesničJia
V življenju moškega so pomembne tri ženske; mati, ljubica in nazadnje lastna žena. Ženskam ponavadi zadostuje ljubimec s karakternimi lastnostmi očeta.
Savinjčan
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Priznanja našim kmetijam na razstavi in ocenjevanju “Dobrote
slovenskih kmetij”
ZPS
Prodaja izven trgovine: po pošti in od vrat do vrat
“Velike stvari so navadno preproste in skoraj neopazne, čeprav nas vedno obkrožajo: kakor kruh ali prijazne besede. Šele takrat, ko nas nekdo primerno opozori nanje, se jih zavemo in jih začnemo ceniti.”
To je bilo vodilo letošnje 9-razstave in ocenjevanja “Dobrote slovenskih kmetij”, ki je potekalo od 24. do 27. aprila 1998 na Ptuju.
Strokovne komisije so imele za oceniti kar 984 izdelkov iz 698 slovenskih kmetij in 24 kmetij iz avstrijske Koroške. Letos so poleg krušnih, mlečnih in mesnih izdelkov ter žganja, kisa in olja ocenili tudi suho sadje in vino.
Iz Zgornje Savinjske doline se je letos predstavilo 14 kmetij, in sicer s krušnimi, z mlečnimi, z mesnimi izdelki in z naravnimi žganji. Prav vsi izdelki so bili skrbno pripravljeni, raznoliki in bogati po tradiciji.
Kot dokaz velike kvalitete so tudi priznanja, ki so jih prejele naslednje kmetije:
ZLATO PRIZNANJE in KIPEC KAKOVOSTI:
-	Anica GERMELJ iz Raduhe 49 za kekse na stroj
ZLATO PRIZNANJE:
-	Milena MAROLT iz Podveže 3 za
rogljičke brez jajc
-	Urška KOLENC iz Spodnje Rečice 65 za ajdov kruh z orehi
-	Jožica LENKO iz Tera 25 za rogljičke brez jajc
SREBRNO PRIZNANJE:
-	Vera ATELŠEK iz Šmihela 3 za suho domačo salamo
BRONASTO PRIZNANJE:
-	Irena RAK iz Brezja 2 8 za ajdovo potico z orehovim nadevom
-	Darinka BIDER iz Dol Suhe 3 za vanilijeve rogljičke
-	Martina POLIČNIK iz Logarske doline 24 za mladi sir v olju z želiš či
-	Zlatko OŠEP iz Robanovega kota 33 za sadjevec
Še posebno priznanje pa je letos prejela kmetija Anice Germelj iz Raduhe 49, ki je za izdelek keksi na stroj prejela poleg zlatega priznanja tudi kipec za kakovost, ki ga prejmejo le kmetije s trikrat zlato medaljo za isti izdelek.
Iskrene čestitke kmetijam za prejeta priznanja in hkrati želja, da ohranjajo bogastvo tradicije, ustvarjalnost, skrbnost in svojo iznajdljivost.
Kmetijska svetovalna služba Mozirje Bernarda Brez ovnik
Verjetno med nami ni nikogar, ki ne bi bil vsaj na kakšni predstavitvi čudežne posode, sesalcev ali pa ga ne bi obiskali prodajalci knjig. Nakup po pošti je že nekaj vsakdanjega. Izkušnje kažejo, da prodaja izven trgovine povzroča veliko težav. Največkrat gre za probleme pri prodaji od vrat do vrat in prodaji po pošti.
Predstavitve izdelkov pa niso samo na domu, ampak tudi v gostinskih lokalih, avtokampih in zdraviliščih. Tudi tu veljajo pravila za prodajo izven trgovine.
Posebej velja opozoriti na vedno bolj popularno nakupovanje preko internetskih - virtualnih trgovin. Glede prodaje po pošti v Evropski skupnosti ni enotne zakonodaje. Področje torej urejajo nacionalne zakonodaje, kar v praksi bistveno zmanjšuje možnost reklamacij, servisiranja izdelkov in uveljavljanja pravic iz garancije. Prav tako obstaja možnost zlorabe plačilne kartice. Previdnost torej ni odveč.
Zakon o varstvu potrošnika, ki je začel veljati 28. marca, pa na področju prodaje izven trgovine prinaša nekaj novosti. Nov zakon dobro ščiti potrošnika, pa tudi kazni za kršitelje niso majhne, zato verjamemo, da se bo stanje na tem področju izboljšalo.
Kaj se sploh lahko prodaja od vrat do vrat?
Knjige, periodični tisk, umetniške reprodukcije (ne originali), mali gospodinjski aparati in aparati za nego telesa, izdelki iz keramike in porcelana za gospodinjstvo, čistila, kozmetika in izdelki domače in umetne obrti. Iz vsega naštetega sledi, da se tekstil ne sme prodajati na takšen način.
Ob nakupu
Ne kupujmo na raznih predstavitvah, kjer nas spretni trgovci ob ponudbi brezplačnega prigrizka skušajo prepričati, da nujno potrebujemo prav njihov izdelek. Odločimo se res samo za tiste stvari, ki jih potrebujemo in smo o njihovem nakupu že prej razmiš-
ljali. Kupujmo pri preverjenih zastopnikih oz. prodajalcih. Prodajalec se mora identificirati in dokazati, da je pooblaščen za prejemanje kupnine.
Prodajna pogodba mora biti pri tej vrsti prodaje vedno sklenjena pisno, sicer je nična. Vsebovati mora firmo podjetja, ime potrošnika, vrsto in ceno blaga ter pravice v skladu z zakonom. Pred podpisom pogodbe, le-to skrbno preberimo. Nepošteni pogodbeni pogoji so nični. Pri takšnih pogodbah še vedno velja: veliki tisk daje, mali pa jemlje. Natančno mora biti določen tudi dobavni rok.
Za izdelke, za katere je obvezna izdaja garancijskega lista (sesalci, likalniki,...) zahtevajte pravilno izpolnjen garancijski list, tehnična navodila v slovenskem jeziku in spisek pooblaščenih servisov.
Prekinitev pogodbe
Potrošnik ima pravico odstopiti od pogodbe v osmih dneh po prevzemu blaga. V nadaljnjih petnajstih dneh pa mora prodajalcu vrniti nepoškodovano blago. To velja za vse izdelke, v katalogih namreč večkrat zasledimo, da takšni pogoji veljajo le za določene izdelke, za druge pa ne. Takšno določilo je nično. V tem roku lahko potrošnik brez obveznosti odstopi zato, ker si je premislil. V tem primeru mora plačati le poštnino. Podjetje mora potrošniku vrniti kupnino takoj, v kolikor to ni možno, potrošniku pripada vsakih 30 dni še desetina kupnine s pripadajočimi zamudnimi obrestmi vred.
V primeru, da smo prejeli izdelek z očitno napako, moramo le-to reklamirati v osmih dneh, skrito napako pa v letu dni. Najbolje je da je reklamacija pisna. V primeru napake ima potrošnik vse pravice, ki smo jih opisali v prejšnjih dveh člankih. V primeru, da se pogodba razdre zaradi napake na izdelku, pa krije poštnino prodajalec.
I*	®fr/de/o
Vrtni hram
VABIMO NA NAKUP
pripomočkov za vrtnarjenje, okrasnih rastlin, zelenjadnic, substratov in gnojil,... hrane in opreme za hišne ljubljence
Odločitev zagotovo ne bo težka!
Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-1'2h 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, 041/727-308 J
Kotiček za ženske
Ličenje oči
Oči morajo sijati! Sevedazato ne zadostuje samo ličenje, vsaj tako pomembno je naše razpoloženje in počutje, pa seveda tudi pravilna nega oči. Vendar pa lahko z ličenjem prikrijemo marsikatero pomanjkljivost, poudarimo vse lepe s tvari in celo popolnoma preoblikujemo oko (seveda samo na videz). Za to pa je že potrebno nekaj vaje in pravega občutka za izbiro in količino barv.
Oblika oči je lahko zelo različna, na splošno, pa ločimo tri tipe oči:
-	vbočeno oko, pri katerem, če oko odpremo, vidimo premikajoči se del veke
-	vbočeno oko, pri katerem je premikajoči se ali mobilni del veke skrit
-	izbočeno oko (t.i. »izbuljeno oko«)
Oglejmo si najprej ličenje vbočenih oči, pri katerih vidimo mobilni del veke.
Oko se s starostjo vedno nekoliko povesi, kar lahko opazimo tudi pri zelo mladih ženskah. Zato moramo oko v zunanjem kotičku vedno dvigniti.
Na zgornji strani zarišemo črto čisto ob trepalnicah. Ta črta naj bo v zadnji tretjini nekoliko debelejša, kar dosežemo s tankim čopičem, s katerim črto senčimo navzgor.
S ccyidtm Zabrišemo erfer na vi a<7\ , eie*
► oiler dvianc
Na del veke, ki se premika, nanesemo svetlo barvo (nežno rožnato, sivo, rumeno, rjavkasto... - odvisno od barve oči). Oko odpremo in na zgornji del veke nanesemo najprej tanek pas nekoliko temnejše barve, nad njo pa pas malo svetlejše barve ( ki pa naj bo malo temnejša od barve na mobilnem delu veke.)
Oko obrobimo tudi na spodnji strani, vendar le zunanjo tretjino očesa. Zdaj uporabimo še tuš za trepalnice in osnovno ličenje naših oči je končano. Seveda je tu še marsikatera črta in barva, ki sem jo na tem mestu izpustila, vendar pa je za vse to potrebno najprej osvojiti te osnove. In nikar ne pozabite dobro zabrisati vse prehode med barvami!
Prihodnjič: Ličenje oči - nadaljevanje
Nevenka Breznik
Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje:
“Preden spravite jedi v skrinjo ali hladilnik, jih ohladite, pozimi jih lahko ohladite tudi na balkonu ali na okenski polici.”
Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite vsvetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328.
Znamenite rastline ^ Kamniško Savinjskih alp
Pomlad je razgrnila svoj me- rastline). Tako je kamniško ivanjščico kot sa-
hki zeleni plašč čez hribe in doline. Odela nam je deželo v najlepšo obleko in ne gre drugače, kot da se odpraviš ven v naravo, uživat v pisanih barvah cvetja, žvrgolenju ptic in frfotanju metuljev. In kamorkoli že greš, povsod najdeš bogastvo rastlin.
Danes sem se odločil, da vam predstavim znamenito četverico rastlin iz naših Kamniško Savinjskih Alp, ki bi jo moral poznati vsakdo. Vse štiri so endemiti, to pomeni, da rastejo le na omejenem prostoru, samo v Kamniško Savinjskih Alpah in Karavankah med Košuto in Peco. In nikjer drugje na svetu. So dokaz, kako posebno je rastlinstvo Kamniško Savinjskih Alp.
Najprej bomo konec maja in junija na gorskih traviščih srečali kamniško murko. Najlažje jo boste našli na pašnikih Menine planine, majhna rožnata očesca, ki neznansko lepo dišijo. Spada med kukavičevke ali orhideje. Te ne rastejo le v toplih tropskih deželah, ampak se je rod murk naselil tudi visoko v Alpah.
V visokem poletju boste v skalnih razpokah in na meliščih našli drobne zelene šopke z nežnimi belimi cvetki. To je skalna smiljka, ki je po nesreči skoraj dobila ime julijska smiljka. Našli jo boste na naj višjih vrhovih gora, npr. na samem vrhu Ojstrice. Ali pa v skrivnostni Latvici, krnici v nedrih Mrzle gore, visoko nad Matkovim kotom. Prvi jo je opisal slovenski botanik Franc Krašan, ki jo je našel na Raduhi. Kraj, kjer je neka rastlina prvič znanstveno opisana, je njeno klasično nahajališče.
Navadne ivanjščice so zelo pogost okras naših travnikov. Na visokogorskih traviščih pa bomo našli njeno manjšo sorodnico, kamniško ivanjščico. Ivanjščice je težko določati in delajo sive lase botanikom (znanstvenikom, ki preučujejo
mostojno vrsto opisal šele leta i960 tedanji učitelj sistematske botanike na ljubljanski univerzi, Ernest Mayer. Njeno klasično nahajališče je na Velikih podih pod Skuto, kjer raste na kamnitih, največkrat zatravljenih rastiščih. Najdemo jo na Ojstrici, Planj avi, pa tudi na Raduhi.
Ko se poletje že obrača v jesen, v avgustu, pa zacveti svišč z nebesno modrim cvetnim vencem. Froelichov svišč je, ki ga že po barvi cvetnega venca in po času cvetenja ne moremo zamenjati z bolj pogostim Clusijevim sviščem ali encijanom. Ime je dobil po botaniku J.A. Froelichu, ki je preučeval encijane in o njih izdal že leta 1796 monografijo. Raste podobno kot kamniška ivanjščica na kamnitih zatravljenih rastiščih. Prvi ga je odkril slovenski botanik Franc Hladnik. Raste v gorah med Ljubeljem in Raduho ter Peco.
Srečanje z vsako od opisanih rož sredi gorskega sveta pomeni lepo doživetje. Če vas gorske rože bolj zanimajo, vzemite s seboj na planinski izlet drobno knjižico Alpske rastline nad gozdno mejo ali pa malo debelejšo Alpsko cvetje. Z njima si boste pomagali, da bodo rastline dobile imena in vam postale bolj domače. Lepe dneve v gorah vam želim!
Zeleni Franček
Viri:
1.	Tone Wraber: Sto znamenitih rož na Slovenskem, Prešernova družba, 1990
2.	Nada Praprotnik: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1997
3.	W. Lippert, T. Wraber: Alpske rastline nad gozdno mejo, Cankarjeva založba, 1990
4.	W. Lippert: Alpsko cvetje, Cankarjeva založba, 1987
Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine
POLETITE V TANDEMU!
Izkušeni piloti DJP Fineso Gornji Grad vos popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih relacijah:
*	Gölte (Medvedjak) - Mozirje.....4000 SIT
*	Golte (Medvedjak) ■ Rečica....4000 SIT
*	Golte (Stari Stani) ■ Ljubno..4000 SIT
*	Lepenatka - Gornji Grad.....4500 SIT
*	Semprimož - Gornji Grad......3000 SIT
* Logarska d. (Klemenškova domačija).....4000 SIT Rezervacije
* Velika planina ■ Podvolovljek...4000 SIT	in informacijo:
Izbor relacije je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno stezo, najem opreme in nezgodno zavarovanje.
063/843-296 ali 0609/625-960
® Ureja: Slavica Slapnik
* »Z MuZirwc
ß.

-	nblihobaujc 2 gitetfjibo rtuisn ( oglebala , zlatniki , bcvige , ščiti..)
-	slikanje pt> iguMiitair
-	risanje 2 gosjimi peresi
-	izbelobanje pukiibal iz balobite lepenke : krone , klobuki
-	mozaik : ®rab iz kameučkob
-	oblikovanje kroglic tz.alit folije in kolaž grajsko obztbjc
-	izrczobanjc buljob in bil
-	prashanka b jajčno osnobo : Ulile
-	šibanje grajske zastabe
-	»itkanica
-	oblikobanjc nakita iz bakrene žice , gnctljibr mase , gumbob , lesenilj kroglic ...
~ izbelobanjc srcbnjcbcškil; skrinj iz balobifc
lepenke
-	slikanje na steklo : pr-aljebi kelihi
-	izbelobanjc pečatob z gumico
-	izbelobanjc lokob in puščic
-	izbelobanje bitezob iz pločebink , mabca
-	mobile : kraljične
-	izbelobanje grajskilf ključeb
-	praskanje bzorčkob na bakreno osnobo
VRTEC MOZIRJE seje predstavil. Sanjski grad je obiskovalcem letošnjega sejma Vse za otroka pričaral pravljično lepoto ustvaijanja otrok in seveda njihovih mentoric. Najbrž lahko zatrdimo, da lepšega razstavnega kotička nismo našli. Prava mojstrovina je od šestega do devetega maja kraljevala v Celju in upajmo, da bo še kdaj razstavni eksponat v Zgornji Savinjsk dolini. Poleg razstav in šolskega radia so se v tem času zvrstile še številne prireditve namenjene otrokom in odraslim.
Spodaj pa so učenci 4. razreda OŠ Gornji Grad, ki so imeli na sejmu svoj razstavni pano pod naslovom Kako so živeli. Ustvaijalnost naših malčkov se bo s pomočjo marljivih pedagogov zagotovo razvijala iz dneva v dan. To je pomembno za našo državico in našo skupno prihodnost.
ScZ /e jtejutldan. <ž» d««» d« $6*ali d/iujtuj d. dtarči v nočem rayredu. Pddedli -ime de v čald&e 6lopi. 'H.a mižal dmv imeli lidte. larvice ut temjtaru larvice. (laz. "Zlrč&a. ut “Davurin dmr odujra-li icpUce <y fajč&iA.. Po- pravljici nam je učiteljica, povedala, da. nelaj i$ te ftravljice z ridanjemjtrdiažemo na lidtu. "Utaja, mami je zadte&ala. daj ji tičanje ne <yie jtreveč dolro ad ide.
Pričel će je la j, Ido la lepše naridal. "Vdi orna redna pričeli f delom. (Žad. je litra mineval, utami je lila nervoyna. daj je lila yanjo dela yelo tefla. S alujtuimi močmi nama je ridUa če tiar udjievala. (žad de je ifteteel, mnocj da lončali dvoje delo, la dva midve čele jačeli d dlilanjem. "Utami je je midlila, da nama ne la udpelo lončati ridle. Pale do de nama jirejtletale jta lidtu dem in tja. tala dva liteli. Pa nama je udjielo! Pidla je lila lančana. S dvojim delam dva lili na loncu če lar zadovoljni.
Pafoledili dmo ridle, jtodjiravili rayted in de d prijetnimi alčutli jtodlovili. Pidanje d dtarči je lila yelo prijetno in ya-lavno.
Maja Mihalinec,
2.	a Osnovna šola Mozirje

99
% učenci 2. a in 2. I rayieda dmo de v letačnjem čoldlem letu vlljučili v nagradni rejtultičli drujindli prejeli “P'K^ljG-■SW8S "7a je prejeli, li d prijavnimi udtvarjalnimi altivnodt-mi ydrufuje dtarče, atrole in učitelje. "Kajnovejče čtudije amer-ičlil nevrologov ponovno poudarjajo, da da prva leta atročleja Življenja lidtvena ja njejov vdedtrandli razvoj. "Kajjiomemlnej-ča vlopfO pri tem preddtavlja jvtav vdalodnevno Iranje in pogov-
arjanjez atrolom, lar dolgoročna vpliva na vde njegove jivljenje.
S prajeltam "P.'Kll'llf.&SWSS " dva raytedničarli jeleli diarčem prillijati dpofnanje, da je dnevno Iranje in pogovarjan-
je f atrolom njegova odnovna jiotrela in pravica, lar je lidtvena Za ujee/av vdedtrandli rafvoj. Starče dva jeleli v^pedluditi l
dnevnemu Iranju dlujtaj y atrolom. I prijafui iyti, ustvarjanju in pogovarjanju al lujiqi.
Pavalili dva jil v čela na drufalno drečanje. "lt,ajjzrej da di ajledali prve lujiye it več, lotilo te imam rad, v lateri fajec Pjavec in %ajčel Pjavčel izpovedujeta Ijulejen drutj do druye-<ya. Pa ajledu da dlujtaj d dvojimi atrali iludtrirali yytdlico. öloji do de zelo potrudili. "Kadtali da jtrečudeviti lilovni iydel-li, Prijtravili dmo raydtavo in de al njen pogovorili.
"Ka padalcu način loma aldelali če čtiri lujiye zalojle SP*?/!, li izdaja najlepče dlilaniee za atrole. "Vdala od tel dlilanic la vlljučena v adtale vpojne vdeline in na izviren način pred-dtavljena učencem. Pa Iranju jta leda učenci dprodtili larnu-nilacijo. udtvarjalnadt in domišljije, "izdelali loma lilovne iZdelle, li jil loma podali na rejtultičli natečaj. "7udi jtri odtalil lilovnil izdellil lode dodelovali dtarči. Slupaj y učenci
leda izdelali lutla. zlirali lede (otoyiajcje ijtd.
‘Tipava, da nama le d tem jtrejeltem udjielo vyjojiti čim več lujiyelul.
Razredničarki 2.a in 2. b razreda
DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV
Novomeška glasbena skupina Društvo mrtvih pesnikov je izdala težko pričakovani album Neki rabm, da te ne pozabm. Na albumu je 14 skladb oziroma več kot 56 minut nadvse pestre avtorske glasbe mlade študentske skupine. Album je zasnovan tridelno. Prvi, pretežno hitrejši rokerski del sestavljajo skladbe Rabm, V tvojih rokah, Glavobolček, Dež, Čutm te, Pridi in Ne joči. Drugi, ritmično in tudi sicer modernejši del predstavljajo Pod oblakom, Cyberbabe (Sajberbejba) in balada za zimske mesece Ko ostanem sam. Tretji, tujejezični del pa gradijo latinsko-slovenska rok predelava maturantske himne Gaudeamus, angleška Be my woman ter hrvaški Virtualna ljubav in Ići miči.
O tem in onem sva debatirala s kitaristom in pevcem Borutom Tiranom.
Album, ki ste ga snemali od lanskega oktobra do letošnjega januarja ste že predstavili slovenskemu občinstvu. Imate kakšne načrte tudi onkraj naše meje?
Zaenkrat nič resnejšega. Še največ računamo na komad Virtualni ljubav, ki je bil v ta namen posnet tudi v hrvaščini.
Komad Gaudeamus ste posneli s sodelovanjem Ministrstva za šolstvo in šport RS. Kakšno je bilo to sodelovanje?
Ministrstvo za šolstvo in šport organizira promocijo maturitetnih običajev. Tako je na primer že izšla knjiga o zgodovini mature. Na glasbenem področju pa smo “vskočili” mi in to z rokersko obarvano Gaudeamus. Šolam bomo komad premierno predstavili nekje septembra ali oktobra.
Pripravljate torej niz koncertnih nastopov po osnovnih in srednjih šolah. Imate v planu tudi okolico Celja?
Trenutno ne. Vendar se lahko do jeseni dogovorimo še marsikaj. Album ste snemali v studiu Luca v Novem mestu. Zaradi katerih stvari ste največkrat, kot sami pravite, “izgubljali živce”?
Ha, ha. Predvsem zaradi opreme. V mislih imam računalniško opremo in digitalne rekorderje. Problemi so bili objektivne in nikakor subjektivne narave. Kot team smo se odlično razumeli.
Za naslovno skladbo je posnet tudi videospot. Kje ste ga snemali? Videospot je bil posnet v Ljubljani v Viba studiu. Prikazali smo sobo, v kateri živi Alan. Kadre smo snemali s statično kamero. Kje ste že gostovali po izidu vaše nove kasete?
Nazadnje smo igrali v Ljubljani na Čičkarijah. Naš pomembnejši nastop pa so Majske igre 21.5. v Ljubljani.
Kaj sporočate našim bralcem?
Pošiljamo lep pozdrav v Zgornjo Savinjsko dolino z upanjem, da se kje srečamo.
Lokostrelski klub Mozirje
Zemljakova, Ošep in Perhač v reprezentanci
V soboto, 18. aprila, je na Debelem rtiču pri Ankaranu potekalo lokostrelsko tekmovanje za slovenske častnike. Za velenjsko ekipo so nastopali člani LK Mozirje, ki so zasedli naslednja mesta: 3. Dušan Perhač, 9- Miran Borštner, 10. Roman Karničnik, 27. Janez Pelko. V konkurenci 13 ekip je Velenje osvojilo drugo mesto.
NK Ljubno
V boju za prvo mesto
Začel se je spomladanski del prvenstva v II. medobčinski nogometni ligi za starejše dečke, v katerem smo do sedaj odigrali tri prvenstvene tekme. Na prvem gostovanju v Laškem smo izgubili s rezultatom 5:1, v naslednjem kolu pa smo v deževnem vremenu gostili ekipo iz Vranskega in jih z borbeno in učinkovito igro premagali s 5:0.
Istega dne je bilo v Žalcu šolsko lokostrelsko prvenstvo, kjer so nastopili tudi mladi mozirski lokostrelci. Pri deklicah od 1. do 4. razreda -olimpijski lok je zmagala Janja Perhač. Enak uspeh sta dosegela tudi Aleksander Ošep pri dečkih od 1. do
4.	razreda - compound, v tej kategoriji je Primož Perhač zasedel 4. mesto, in Renato Šporn pri dečkih od 7. do
8.	razreda - compound. Pri dečkih od 1. do 4. razreda - olimpijski lok je Sebastjan Ošep zasedel tretje mesto.
V nedeljo, 19- aprila, je v Novi Gorici potekalo mednarodno tekmovanje za slovenski pokal na 70 metrov. Člani Lokostrelskega kluba Mozirje so osvojili naslednja mesta: pri veteranih Miran Borštner 1. mesto, pri dečkih Primož Perhač 3. mesto, pri članicah Bernarda Zemljak 2. mesto in pri članih Dušan Perhač 3-, Štefan Ošep 12. in Ivan Šket 19- mesto.
Zadnji konec tedna v aprilu je bila v Ankaranu mednarodna tekma v disciplini arrow head, na kateri je nastopilo 140 lokostrelcev iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Tekma je štela za pokal Alpe-Adria, hkrati pa je bila to tudi prva kontrolna tekma za uvrstitev v slovensko reprezentanco za svetovno prvenstvo. Pri članic-
ah je Bernarda Zemljak s 66l krogi le za tri kroge zgrešila prvo in zasedla drugo mesto, pri veteranih pa je s 683 krogi zmagal Dušan Perhač in izpolnil normo za reprezentanco. Miran Borštner je v veteranski konkurenci zasedel 7. mesto.
2. in 3. maja je v Radencih potekal izbirni lokostrelski turnir za sodelovanje na evropskem prvenstvu in grand prix turnirjih v disciplini FITA. Turnirja se je udeležilo 74 tekmovalcev, med katerimi so bili tudi trije predstavniki LK Mozirje. Med članicami je s 1.306 krogi zmagala Bernarda Zemljak, ki je ob tem postavila nov državni rekord na 30 m - 349 krogov. Enak rekordni dosežek se je posrečil tudi drugouvrščeni Jožici Emeršič. Pri članih je Štefan Ošep s 1.312 krogi osvojil drugo, Dušan Perhač pa s 1.300 krogi tretje mesto. Perhač je postavil tudi dva nova državna rekorda: na 50 m - 337 krogov in na 30 m - 351 krogov. S temi rezultati so si vsi trije mozirski lokostrelci zagotovili mesto v slovenski reprezent anci, ki bo letos nastopala na pomembnih tekmovanjih v disciplini FITA.
Franci Kotnik
Nato smo odšli na gostovanje v Rogatec, kjer smo svojo premoč kronali s štirimi lepimi zadetki in se vrnili do-
mov z novimi točkami. Vmes smo odigrali prijateljsko srečanje s Publikumom v Celju. Mlajši dečki iz Ljubnega so izgubili s rezultatom 9:0, medtem ko so bili starejši bolj uspešni in zmagali z 2:1. To je še en dokaz, da smo skozi vso zimo trdo delali, za kar se imamo zahvaliti tudi ravnatelju Osnovne šole Ljubno Rajku Pintarju, ki nam je omogočil treniranje v telovadnici.
Da je zanimanje za nogomet res veliko, pove podatek, da v obeh selekcijah trenira preko 50 mladih nogometašev, starih od 9 do 14 let. Večina jih prihaja iz Ljubnega in okolice, ostali pa se vozijo iz Luč, Mozirja, Nazarij in Gornjega Grada.
V klubu si želimo, da bi jeseni nastopili z obema ekipama, tudi z ekipo
mlajših dečkov, ki jo letos vodi David Ermenc. Seveda so naše želje pogojene s finančnimi sredstvi sponzorjev
in Občine Ljubno. Od slednje pričakujemo največ, saj smo športno društvo, ki se skozi vse leto petkrat na teden ukvarja z mladimi špor tniki. V kolikor te pomoči ne bomo deležni v zadostni meri, bomo prisiljeni izstopiti iz lige. To pa bi žal pomenilo konec velikega nogometa na Ljubnem.
Vsoboto, 16. maja, bomo doma gostili prvouvrščeno ekipo Usnjarja iz Šoštanja. Tekma, ki se bo začela ob 17. uri, bo še posebej zanimiva, saj bo neposredno odločala o prvem mestu. Na predtekmi ob 15. uri se bodo pomerili domači in velenjski veterani. Vabljeni ste vsi pristaši in navijači velikega nogometa na Ljubnem!
Uroš Bolko
Kolesarski klub Ljubno
Uspeh na tekmi v Novi Gorici
Mladi ljubenski nogometni upi
V nedeljo, 19- aprila, se je v Novi Gorici s prvo tekmo, ki šteje za točke slovenskega pokala, začela tekmovalna sezona gorskih kolesarjev. Na blatni in zahtevni progi s številnimi hitrimi spusti seje vrazličnih starostnih kategorijah pomerilo še večje število gorskih kolesarjev kot na lanskih tekmah.
Tekme so se udeležili tudi štirje tekmovalci Kolesarskega kluba Ljubno, ki so v hudi konkurenci dosegli odlične rezultate. Med mladinci je Matija Štiglic zasedel 6. mesto, v kategoriji članov pod 23 let je bil Aleš Plešnik enajsti in Erik Rosenstein 14. Enaka uvrstitev kot Rosensteinu je uspela tudi Mihi Kovačiču v kategoriji članov, kar pomeni, da so vsi osvojili točke za
slovenski pokal.
To je gotovo velika spodbuda in nova motivacija za naštete tekmovalce, ki vsakodnevno trenirajo že od novembra, da se ponovno izkažejo na naslednji tekmi, ki bo štela tako za slovenski pokal kot za pokal Alpe-Adria. Tekma bo 17. maja v avstrijskem Šmohorju.
Marko Bizjak
Kegljaški klub Ljubno
Občinsko prvenstvo
Člani Kegljaškega kluba Ljubno, ki tudi letos uspešno nastopajo v drugi slovenski ligi, so na velikonočno soboto pripravili občinsko prvenstvo za posameznike in dvojice. Med sabo se je pomerilo 28 kegljačev.
Najbolj natančno je tega dne metal sta se najbolje ujela Rigelnik in
kroglo lastnik kegljišča na Ljubnem Slavko Ermenc, ki je s 404 podrtimi keglji osvojil prvo mesto. Drugi je bil Peter Kranjc (392), tretji pa Alojz Rigelnik (386). V konkurenci dvojic
Krumpačnik, ki sta za 24 kegljev premagala drugouvrščeni par Kranjc-Glojek. Tretje mesto je pripadlo dvojici Naraločnik-Krebs.
Franjo Pukart
Zgornjesavinjska liga
Zadruga že prvak sezone 1997/98
Rezultati 14. kola, 8. maja:
Zadruga Mozirje: Davidov Hram 2:1 (1:1) Policija: Foršt 1:1 (1:0)
Solčava: Kokarje 3:4 (1:0)
Polda’s-West Blue Jeans: Razborje 1:2 (1:0) Zalugnca: Avtoelektrika Bitenc 1:6 (0:4)
V	pravi poletni vročini sta prvi na igrišče stopili ekipi Zadruge in Davidovega Hrama. Kljub temu, da so imeli zaradi dveh rumenih kartonov prepoved igranja kar trije ključni igralci Zadruge, se to v njihovi igri ni preveč poznalo in s trinajsto zmago so si že štiri kola pred koncem, zagotovili naslov prvaka Zg. Savinjske lige v sezoni 1997/98. Davidov Hram pa se bo ob takšnem nadaljevanju težko rešil izpada.
V	nadaljevanju lepa in borbena predstava igr alcev Foršta in Policije. Po vodstvu slednjih v prvem polčasu , so v drugem Ljubenci zbrali dovolj moči in rezultat izenačili, kar jim še daje upanje na igranje kvalifikacij. Policija pa je z dvema zaporednima remijema na tretjem mestu.
Sledilo je najzanimivejše srečanje 14. kola med ekipo Solčave in Kokarij, kjer smo videli veliko lepega nogometa in pravi preobrat na koncu tekme. Po vodstvu Solčave že s 3:1 v drugem polčasu, so Kokarčani po bonusu akumuliranih prekrškov z dvema prostima streloma najprej izenačili, nato pa si preko najboljšega igralca tekme, Franca Hrena, še zago-
tovili za njih sila pomembno zmago. Ker se Solčavani nikakor niso strinjali s sodniškimi odločitvami, je prišlo po tekmi med sodnikom in njimi do manjšega prerivanja, kar je pomenilo predlog sodniku v disciplinski postopek za dva igralca Solčave, ter s tem zasedanje disciplinske komisije.
Zanimivo je bilo tudi na tekmi med Polda’s-West Blue Jeansom in Razborčani, kjer so imeli v prvem delu več od igre Mozirčani, v drugem pa so Radmirci svojemu nasprotniku vrinili svoj stil igre in z zasluženo zmago potrdili visok položaj na razpredelnici. “Hladniki” pa potrebujejo v končnici, za željeno uvrstitev med prvih šest, še kakšno zmago.
V zadnji tekmi smo videli odlično predstavo domače ekipe Avtoelektrike Bitenc, ki je bila tokrat za klaso boljša od Ljubencev, kar nam nazorno kaže tudi rezultat. Ob takšnem nadaljevanju imajo domači še vse možnosti za napredovanje po lestvici. Zalugnčani pa po odličnem drugem mestu pred pričetkom spomladanskega dela počasi zapravljajo vse možnosti za visoko uvrstitev.
Lestvica po 14. kolih:
1. Zadruga Mozirje	14	13	0	1	53:17	(+36)	39
2. Razborje	14	8	2	4	41:29	(+12)	26
3. Policija	14	6	3	5	37:37	(0)	21
4. Solčava	14	6	2	6	37:34	(+3)	20
5. Kokarje	14	5	4	5	30:28	(+2)	19
6. Polda’s-West Blue Jeans	14	6	1	7	32:33	(-1)	19
7. Zalugnca	14	6	1	7	36:39	(-3)	19
8. Avtoelektrika Bitenc	14	5	1	8	27:44	(-17)	16
9. Foršt	14	2	4	8	25:39	(-14)	10
10. Davidov Hram	14	3	2	9	21:39	(-18)	9 (-2)
Pari današnjega 15. kola
17:50 Zalugnca: Policija, 18:40 Davidov Hram: Kokarje, 19:30 Solčava : Razborje, 20:20 Polda’s-West Blue Jeans: Foršt, 21:10 Zadruga Mozirje : Avtoelektrika Bitenc.
Komisar lige Franjo Pukart
Ju-Jutsu “Samuraj” Gornji Grad
Gornjegrajci uspešni tudi v prikazni tehniki
Prvih dveh državnih turnirjev Ju-jutsu duo sistemu sta se udeležila tudi ’’samuraja” Tomi Stankovič in Bernard Bastl. V Črnomlju, tekmovanje je bilo sredi marca, sta presenetila vso konkurenco in na koncu zasedla odlično drugo mesto, takoj za aktualnima svetovnima prvakoma.
Prvo soboto v aprilu sta na tekmovanju v Novi Gorici velik uspeh skoraj v celoti ponovila, s tretjim mestom stadokazala dobro tekmovalno in psihološko pripravljenost. Uspeh je tem večji, ker so tekmovalci iz gornjegrajskega kluba prvič sodelovali v duo sistemu tekmovanja. Prvi nastopi in prve kolajne za Gornjegrajce so še večjega pomena ob dejstvu, da Slovenija v tej pano-
gi sodi med svetovne velesile.
Člani ju-jutsu kluba iz Gornjega Gradu bodo imeli novo priložnost dokazati, da njihovi vrhunski rezultati niso zgolj slučaj, že jutri na državnem prvenstvu prvenstvu v ju-jutsu duo sistemu in sicer pred domačim občinstvom v telovadnici gornjegrajske osnovne šole.
Savinjčan
Krajevna liga Nazarje
Rezultati 13. kola, 4. aprila:
Mladost: Kokarje 2:5, Metka-Bohač : Wyatt 4:14, Odpisani: Pobrežje 3:0, Prodajni center : Kokarje Quattro 2:7, Joples: Peklenščki 12:2, Derby : Avtoelektrika Bitenc-Erbo 2:8. Rezultati 14. kola, 11. aprila: Pobrežje : Prodajni center 1:3, Wyatt : Odpisani 7:0, Peklenščki: Derby 3:1, Kokarje Quattro :Joples 1:2, Kokarje: Metka-Bohač-T 5:1, Avtoelektrika Bitenc-Erbo: Mladost 3:2. Rezultati 15. kola, 18. aprila: Metka-Bohač-T : Avtoelektrika Bitenc-Erbo 2:4, Prodajni center : Wyatt 2:2, Peklenščki: Kokarje Quattro 5:7, Derby: Mladost 3:6, Odpisani : Kokarje 1:4, Joples: Pobrežje 10:2.
Rezultati 16. kola, 25. aprila:
Avtoelektrika Bitenc-Erbo: Odpisani 7:2, Kokarje: Prodajni center 8:1, Mladost: Metka-Bohač-T 3:5, Kokarje Quatro : Derby 4:1, Pobrežje : Peklenščki 7:2, Wyatt: Joples 0:1. Rezultati 17. kola, 9- maja: Derby: Metka-Bohač-T 2:0, Odpisani : Mladost 0:5, Prodajni center: Avtoelektrika Bitenc-Erbo 2:3, Joples : Kokarje 0:2, Peklenščki: Wyatt 4:1, Kokarje Quattro: Pobrežje 3:1. Lestvica po 17. kolih:
Joples 41, Kokarje Quattro 39, Kokarje 37, Wyatt 36, Avtoelek. Bitenc-Erbo 34, Prodajni center Nazarje 25, Mladost 24, Peklenščki 12, Metka-Bohač-T 12, Pobrežje 12, Deity 9, Odpisani 5.
Krajevna liga Radmirje
Rezultati 10. kola, 19. aprila:
Homce: Derby 0:1, Favoriti: Razborje 2:5, Odpisani: Pekarija Kramer 1:2, Juvanje: Pekel 1:1, Gmajna: Ni hud’ga9:l.
Rezultati 11. kola, 26. aprila:
Favoriti : Derby 0:3, Razborje : Odpisani 13:0, Pek. Kramer Juvanje 3:8, Pekel: Gmajna 3:1, Homce : Nihud’ga3:0.
Rezultati 12. kola, 3. maja:
Homce: Favoriti 1:2, Derby: Razbor-
je 0:2, Odpisani: Juvanje 0:2, Pek. Kramer : Gmajna 2:1, Pekel : Ni hud’ga 10:2.
Rezultati 13. kola, 10. maja:
Favoriti: Odpisani 8:1, Pek. Kramer: Pekel 2:3, Gmajna Juvanje 3:4, Derby : Ni hud’ga 11:2, Homce: Razborje 1:5. Lestvica po 13. kolih:
Razborje 30, Juvanje 30, Pekel 29, Gmajna 25, Derby 20, Pek. Kramer 20, Homce 16, Favoriti 9, Ni hud’ga 6, Odpisani 3.
Veteranska liga
Rezultati 8. kola, 5. maja:
Mladost: 3B 8:2, MVM trg: Lepa njiva 9:2, Sav. novice : Trnava 0:7, Odpisani: Solčava 0:1.
Lestvica po 8. kolih:
Trnava 21, MVM Trg 21, Mladost 18, Lepa njiva 12, Solčava 9, Sav. novice 6,3B 3, Odpisani 3.
Franjo Pukart
ŠD Vrbovec Nazarje
20. jubilejni nogometni maraton
V počastitev 27. aprila, dneva upora proti okupatorju, in 1. maja, praznika dela, je Športno društvo VrbovecNazarje pod pokroviteljstvom Občine Nazarje in Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje na nazarskem športnem igrišču letos že 20. zapovrstjo organiziralo maraton v malem nogometu. Začel se je v četrtek, 30. aprila, ob 18. uri, končal pa natanko 24 ur kasneje.
Ob tej priložnosti so se organiza-	no najboljše štiri ekipe podale v fi-
torji spomnili na začetnike te tradicionalne prireditve. Ti so v enakih postavah kot pred 20 leti in pod budnim pogledom istih sodnikov odigrali dveurni mini
nalne boje. Za razliko od prve polfinalne tekme, kjer je klub malega nogometa iz Doliča dokaj gladko ugnal ekipo Joples-Fori, se je na drugi tekmi dogajala prava dra-
Ekipa mladih... (foto: Ciril Sem)
maraton, ki je v celoti uspel, saj so se po dolgem času spet srečali stari prijatelji in obudili spomin na dni, ko so bili še nekoliko mlajši.
Zmaga 9:4 je tokrat pripadla ekipi “mladih”, vendar rezultat v bistvu sploh ni bil pomemben. Pomembne so prijateljske vezi in stiki med igralci, ki se ohranjajo tudi na tak način. Torej, čez deset let se spet srečamo, so bile besede ob slovesu, kar samo potrjuje njihovo naklonjenost do nogometa in maratona.
V tekmovalnem delu maratona, ki se je pričel ob 20. uri, je nastopilo 18 ekip, predvsem iz Savinjske in Šaleške doline. Prava popestritev sta bili ekipi S.V. Wern. Kirchen iz Nemčije in Bife Škorc-Pizzerija Izoles iz Ljubljane, za katero je nastopilo kar nekaj državnih reprezentantov.
Žreb je ekipe razdelil v šest skupin, katerih zmagovalci so se uvrstili v četrtfinale, od tu pa so se po sistemu prvi z drugim in obrat-
ma. Po vodstvu Kamnoseštva Kozjak skozi večji del srečanja je ekipa Bife Škorc-Pizzerija Izoles v zad-njih sekundah tekme rezultat izenačila in si po izvajanju šest-metrovk izborila finale.
Finalni obračun je potekal v krasnem športnem ambientu, saj se je ob igrišču zbralo veliko število gledalcev, ki so imeli kaj videti. Kvalitetne in tehnično dovršene akcije so se kar vrstile, za končni uspeh pa so odločali manjši detajli oziroma nezbranost posameznikov. Teh je bilo več v ljubljanski ekipi in tako je ekipa KMN Dolič s tesnim rezultatom 3:2 že tretjič zapored osvojila največji turnir v malem nogometu v Zgornji Savinjski dolini. Doličani so iz rok nazarskega župana Ivana Purnata prejeli velik pokal in denarno nagrado v višini 90 tisoč tolarjev. Pokale in denarne nagrade so prejele tudi ostale tri ekipe, ki so se uvrstile v zaključni del maratona.
...in ekipa malo manj mladih nogometnih maratoncev (foto: Ciril Sem)
Nakoncu velja pohvalitimarljive	takem slogu je potrebno tradicijo
člane ŠD Vrbovec za odlično or- nadaljevatitudivprihodnjihletih. ganizacijo in vodenje turnirja. V	Franjo Pukart
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
27. april, dan upora proti okupatorju
25.	aprila je bila v Mozirju svečana proslava v počastitev Dneva upora proti okupatorju.
Izzvenela je državna himna, “Zdravljica” - Prešernova vizionar-na podoba dežele svobodnih ljudi. Koliko let je minilo, koliko gorja je pretrpel tanarod, da se je Prešernova vizija udejanjila.
Leta 1941 je okupator na svojem osvajalnem pohodu pregazil tudi našo deželo, hoteč zbrisati njene ljudi z njihove zemlje. To pa mu ni uspelo, naletel je na zavedne in prekaljene Slovence.
27. aprila 1941 je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Pozvala je vse Slovence na oborožen upor proti okupatorju. Temu klicu se je odzvala večina Slovencev. Zaradi neenakega boja smo v zmago le upali, verjeti skorajda ni
bilo mogoče.
Tudi Primorsko, ki je že 20 let ječala pod fašizmom, je preplavil narodno osvobodilni boj. V skupnem boju je po štirih letih nepopisnega trpljenja bil okupator premagan.
S priključitvijo Primorske k Jugoslaviji se je ozemlje Slovenije povečalo za eno tretjino. Postavljeni so bili temelji za pravičnejšo in socialno državo.
Naš koroški rojak Karel Prušnik je dejal: “Naša dežela je dežela plazov, njeni ljudje pa vztrajni kakor gamsi. Plazovi drsijo in odnašajo posameznike, trop pa ostaja.”
Navdušenje in bučen aplavz udeležencev proslave je priznanje in zahvala vsem, ki ste sodelovali pri tej svečani prireditvi.
Vera Poličnik Sp. Rečica 34
Psihologija množic
Ali poznate tisto o nekem dobro stoječem podjetju v prejšnjem sistemu, kjer je partijska celica osnovne organizacije zveze komunistov sklenila, da je potrebno izvesti informiranje delovnega ljudstva v podjetju. Tema: aktualni dogodki v podjetju. Dolgo so premlevali, kdo bi naj bil govornik, ki bo znal ljudem na neboleč način povedati zoprni incident. Po tehtnem premisleku so se odločili, da bi to naj bil partijski sekretar, ker mu ljudje že po službeni dolžnosti najbolj zaupajo. Čeprav ni bil najboljši retorik so se družno odločili, da na zboru delavcev on sporoči neprijetno novico, kajti njemu so bili ljudje navajeni ploskati. Celo tako pravoverni aktivisti so bili med delavstvom, da so ob ploskanju partijskemu sekretarju kradoma pogledovali po sodelavcih in tiste, ki so prvi nehali ploskati, naznanili na 00 ZK, kjer so jih potem obravnavali pod točko št. 1.
Partijski sekretar je pričel: “Naš direktor...”
Množica: “Huraaaa...” (s ploskanjem)
Ko se je množica umirila je nadaljeval: “....je ukradel tovarniško blagajno.”
Zaenkrat je v množici nastala zmeda, vendar so bili na srečo v njeni sredini partijsko izobraženi ljudje, ki so se hitro znašli in zavpili: ’’Uuuaaaaa.”
Sekretar pa je nadaljeval: “Naši vrli miličniki...”
-	“Huraaaaa.”
-	“... ga niso uspeli najti.”
-“Uuuaaaa.”
-	“Vendar so našli blagajno...”
-	“Huraaaa.”
-	“...vendar je bila prazna.”
-“Uuuaaaa.”
Te zgodbice sem se v zadnjih treh letih večkrat spomnil, nikomur pa je nisem hotel povedati v povezavi z dogodki za reformo lokalne samouprave v naši občini. Kajti lahko bi se našel kdo, ki bi mi očital, da to mnenje podajam z namenom vplivati na ljudi, da bi spremenili svoje poglede. Ker je sedaj stvar končana in se na potek dogodkov ne daveč vplivati s predstavi tv-ijo mojega mnenja, lahko strnem nekatera osebna razmišljanja.
V treh letih sem kar dobro spoznal razmere v bodoči novi občini. Že takoj na začetku mandata sem dobil občutek, da bi Solčava potrebovala namesto ene občine kar tri. Kmetije v Podolševi, Matkovem in Robanovem kotu bi bile ena, Solčava z okolico bi bila druga, tretja pa bi bila Logarska dolina d.o.o.
Prvo bi predstavljali kleni ljudje, katerih rod že dolgo obdeluje nehvaležno visokogorsko zemljo. Drugo bi predstavljali ljudje kakršne najdemo vsepovsod po naši domovini. Nekaj delavcev, nekaj manjših kmetov
in nekaj “šankistov”, kjer se tudi ustvarja glavnina javnega mnenja. V slednji pa bi bila tudi večina takih kot v prvi. S to razliko, da je nekaj posameznikov že dodobra zavohalo LDS-ovsko politiko liberalizma, ki da najprej sebi, potem dolgo nič, potem nekaj malega pokornim, ostalim pa zgodbo o uspehu in da je v splošno dobro, predvsem pa v njihovo dobro, treba zategniti pasove. Le-ti so si sedaj izračunali, da bodo večino težko prepričali, da bi si jih izvolila. Zato pripravljajo alternativo, če se jim izvolitev ne zgodi. Krajevno skupnost Logarska dolina d.o.o., katera bi potem predpisovala, le njim na kožo pisan, slog življenja v KS in po možnosti tudi v celi občini.
S takim načinom vodenja bi se pri večini povzročila apatija, ki bi zavrla razvoj občine. Oblast pa bi lahko, tudi s pomočjo Ljubljanskih botrov, “harala” po svoje.
Verjamem pa, da je v Solčavi kar nekaj sposobnih ljudi, ki česa takega ne bodo dopustili in jim je prvenstven cilj resničen napredek celotne občine in ne samo določenih delov ali posameznikov. Vloge iz zgodbe na začetku še niso podeljene. Samo od Solčavanov samih pa je odvisno, kako se bodo jeseni razdelile. Kasnejše jadikovanje ne bo nič pomagalo. Ali kot je rekel že naš veliki škof Slomšek: “Volite modro, izvolite dobro. Kakor si boste postlali, tako boste spali. TVikaj beseda Kristusova velja: iz njih sadu jih boste spoznali.”
Naj na koncu še omenim, da zgodba iz začetka žal ni izmišljena. Kar nekaj takih direktorjev je, ki so danes uspešni managerji olastninjenih d.o.o.-jev, ki so bili pred časom družbeno premoženje. Preden so nastopili to službo, pa so se še kalili v Službi državne varnosti (SDV) ali pa domače UDBI. Tudi denar iz blagajne se je našel. Na njihovih zasebnih računih! Tisti partijski sekretar, ki je bil zadolžen za govore, je sedaj prvi kadrovnik v olastninjenem podjetju. Aktivisti, ki so ogledovali kako dolgo je kdo ploskal, tudi imajo službo v podjetju. Večina navadnih smrtnikov iz tega podjetja pa je na čakanju. Le kadar se omenjenemu direktorju zazdi, katerega pokliče, da mu uredi okolico njegove vile in bazena. Če ima veliko sreče ga za minimalno plačo celo redno zaposli. Delavec potem s 35-40-imi jurji sicer komajda skrpa mesece skupaj, vendar pravi: “Hvala Bogu, da ‘mam šiht.”
Ali lahko med tem in kakšnim podjetjem v dolini potegnemo delni enačaj? Če je odgovor pozitiven, je kakršnakoli podobnost zgolj naključna.
Mirko Zamernik poslanec SDS
Hvala Mozirja»
Krajevna skupnost Mozirje je v dneh od 24. - 26.4. pripravila drugi praznik krajevne skupnosti Mozirje “JURJEVO” 98. V svetu KS Mozirje smo tako pripravili skelet za praznovanje krajevnega praznika. Zavedamo se, da vse to še ni vse, kar lahko Mozirja-ni skupno pripravimo. Celotna prireditev pa kaže, da smo Mozirjani pripravljeni sodelovati v dobro svojega kraja. Namen praznovanja je predvsem druženje krajanov, kar nam je letos kar lepo uspelo. Ob takšni prireditvi želimo angažirati društva v kraju, da bodo krajani začutili, da praznujemo zaradi nas in za nas. Ta
namera nam vsako leto lepše uspeva. Ob tej priliki se v imenu sveta KS Mozirje lepo zahvaljujem vsem članom sveta KS Mozirje, Zavodu za kulturo Mozirje Gasilskemu društvu Mozirje, članom sveta, šoferjem in avtomehanikom Mozirje, godbi na pihala, ljudskim godcem, ljudskim obrtnikom, pevcem, ansamblu “Gaj” in članom župnijskega sveta Mozirje. Še veliko krajanov je pomagalo pri pripravi odrov in vsem skupaj hvala za sodelovanje. “Skupaj nam je uspelo”. Načrtujemo že tretje “JURJEVO”, kar pomeni za vse nas velik izziv.
Za svet KS Mozirje Jure Repenšek
Spomini
Oh ti Kovinarstvo zlato, kje si zdaj. Ostali so samo spomini na čase, ko nas je bilo preko 180 zaposlenih. Čas hitro teče in prinesel nam je demokracijo in tržno gospodarstvo. Nič več niso važni fizični kazalci, ampak samo dobiček, in posledica tega so tehnološki viški in stečaji. Do tu vse lepo in prav in sam podpiram že dolgo take spremembe. V tej branži sem delal skoraj 25 let na različnih delovnih mestih, od delavca do vodje proizvodnje in sem si nabral kar nekaj izkušenj. Nazadnje sem bil vodja profitnega centra za ključavničarje, kateri je zaradi prej omenjenih meril bil ukinjen in smo postali tehnološki viški. Če bi hotel ta center poslovati s pozitivno nulo, bi moral imeti uro povprečno plačano 28,3 DEM, kar pa ti trg ne prizna in je odločitev direktorja in prokurista bila pravilna. V strukturi te cene je bil velik delež strošek obresti za nazaj, material katerega smo morali plačevati 20-50% dražje zaradi nelikvidnosti terstrošek velike režije.
Ker smo imeli programe in dela dovolj, saj smo delali palete za avtomobilsko industrijo za Nemčijo že leta 1995, katerega sem sam pripravljal, sva se s kolegom odločila, da bi 1996 leta vzela halo v najem in zaposlila tehnološke viške, vendar nisva uspela. Nič več niso važni nacionalni interesi ampak parcialni, kot je dejal gospod Drnovšek v sobotni prilogi, jaz bi samo dodal še individualni interesi.
Povod za ta članek sem dobil v Delu dne 30.4.1998 nastrani 21, kjer je bila objava za zbiranje projektnih zamisli in programov za zaposlitev presežnih delavcev Slovenskih Železarn na lokaciji Ravne. Zanimivo je to prebrati, kaj vse ti nudijo. Mi smo bili slabih 15 let pod skupno streho, pa se nismo nič naučili, smo pač Gruntavčani, kot so nas imeli v Ravnah.
Sedaj ko imam več časa za razmišljat, se mi večkrat pojavlja vprašanje, zakaj nisva dobila s kolegom v najem.
Večkrat se nisem strinjal z direktorjevim mišljenjem, vendar ob koncu vsake razprave mi je dejal, da ne razumem, nisem strokoven in da mi hoče dobro. Ko se je takih dobrot nabralo, sem jaz navadno šel v Vojnik, da sem lahko razumel njegovo strokovnost. Tako se je program palet selil v Ljubljano. V letu 1997 je delalo 51 delavcev in ustvarilo preko 4 milijone DEM bruto prometa, delavci pa so zaslužili za normalne ure mesečno neto 900-1300 DEM in ustvarili soliden dobiček. To se pravi, da je bila najina usmeritev pravilna. Prejšnji mesec je Alpos Šentjur kupil halo od EMO Celja in kaj mislite, da bodo delali, palete za avtomobilsko industrijo.
Leta 1994 sem čutil potrebo, da bi si odprl s.p. in da bi se počasi pripravil za privat, vendar nisem smel, ker sem bil vodstveni delavec. Direktor in njegov svetnik, pa sta lahko imela halo v najemu v Velenju in prodajala stare uvožene stroje. Stroške sta zra-cionalizirala tako, da je Kovinarstvo dostikrat krilo stroške prevoza, popravilo strojev itd. Bila sta celo tako strokovna, da sta preko firme TROS posojala stroje v najem Kovinarstvu in ko smo plačali, sta sredstva oplemenitila tako, da so nam posodili za plače in se izkazala kot velika dobrotnika. Kljub tako visokim strokovnim pristopom sta po letu dni oddala halo nazaj.
Ob koncu se še spominjam, da nam je direktor govoril, da smo kolektiv kot športna ekipa, da moramo vsi garati, če hočemo, da bo uspeh. Ker sem bil sam športnik in športni delavec si dovolim svojo misel. Igralcev in menjav zmanjkuje, mislim daje zadnji čas za zamenjavo trenerja ali vodstva v ekipi, razen če ne želi biti general brez vojske.
Danilo Dobovičnik Podter 10 Ljubno ob Savinji
VOŽNJA IN ALKOHOL i.
25. aprila ob 1.20 uri so bili policisti PP Mozirje obveščeni, daje neznani voznik v kraju Tirosek z osebnim avtomobilom zapeljal z vozišča na njivo. Na kraj je odšla patrulja, ki je ugotovila, da je D.S. vozil iz smeri Črnivca proti Gornjemu Gradu. Ko je pripeljal v Tirosek, je zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti trčil v robnik ob cesti, od tam pa je vozilo odbilo in zapeljalo na njivo. Tam je obstalo, D.S. pa je počakal na prihod policistov.
VOŽNJA IN ALKOHOL 2.
25.	aprila v nočnem času je patrulja PP Velenje v kraju Gorenje ustavila in kontrolirala voznika osebnega vozila D.D., kateremu je alkotest pokazal, da je zaužil precej več alkohola, kot bi ga sicer smel. Zaradi tega mu je bila nadaljnja vožnja prepovedana, kar pa D.D ni upošteval in je odpeljal naprej. V Ljubiji ga je ponovno ustavila patrulja PP Mozirje, ki pa je zaradi neupoštevanja odredbe in nadaljevanja s prekrškom zoper D. D. odredila pridržanje do iztreznitve. Vse opozarjamo, da bomo delavci policije zoper takšne voznike vedno dosledno ukrepali, s tem pa morda komu tudi rešili življenje.
NOČNI PRETEP V KOKARJAH
Oškodovanca F.E. in B.T. sta PP Mozirje obvestila, da je prišlo v gostilni Kmetič v Kokarjah, dne 25. aprila, ob 1.20 uri do pretepa. Oškodovanca so pretepli štirje fantje iz Velenja, nato pa so se s kraja kršitve hitro umaknili. Policija o njih zbira obvestila, ravno tako tudi za lastnika gostilne, ki je imel neprijavljeno prireditev, prekoračil pa je tudi obratovalni čas. Pri tem se seveda hote ali nehote ni spomnil, da imajo ljudje ponoči radi mir.
PIL DO RANEGA JUTRA
26.	aprila ob 5.00 uri je prišel na PP Mozirje Z.S. in povedal, da je popival po gostilnah in se nazadnje ustavil še v gostilni Bršljan, kjer je pil do 4.00 ure, ko mu je lastnik gostilne prinesel njegovo vozniško dovoljenje, ki ga je našel na tleh. Pri tem je opazil, da mu je nekdo na neznan način iz denarnice odvzel 500 DEM in 55 000 tolarjev. Za storilci ali storilcu policisti zbirajo obvestila. Ukrep sledi tudi zoper lastnika gostilne, saj je obratovalni čas podaljšal v rano jutro.
BLATO NA VOZIŠČIH
Na policijski postaji Mozirje so sprejeli več telefonskih klicev, da kmetje orjejo na njivah in vlačijo les iz gozda in na takšen način onesnažujejo ceste, ki pa jih za seboj ne počistijo. Zaradi tega za druge udeležence v prometu obstaja nevarnost, da bo prišlo do prometne nesreče. Policija opozarja vse občane, ki na kakšnekoli načine onesnažujejo vozišče, da le tega takoj počistijo za sabo in se tako izognejo nepotrebnim stroškom, ki lahko nastanejo.
GORSKA NESREČA S SMRTNIM IZZIDOM
27.	aprila ob 14.35 uri so bili na policijski postaji Mozirje obveščeni, da je v nedeljo, 26.aprila ob 9.00 uri odšel v planine v smeri Raduhe Iztok S. iz Ljubljane, ki je bil s svojo družino nastanjen na turistični kmetiji GOVC v Robanovem kotu. Ker se Iztok S. ni vrnil nazaj na turistično kmetijo do ponedeljka, 27.aprila, je njegova žena obvestila center zaobveščanje. Center je obvestil Gorsko reševalno službo, ki je sprožila akcijo iskanja pogrešanega planinca. Gorska reševalna služba je skupaj z letalsko enoto policije s helikopterjem poletela v smeri Raduhe, kjer je že po nekaj minutah letenja v južni steni Raduhe opazila nepokretno ležečega Iztoka S.. Takoj je bila izvedena reševalna akcija, vendar Iztok S. padca v južni steni Raduhe ni preživel.
Opozarjamo vse, ki hodijo v planine, naj hodijo po markiranih poteh, da se bodo tako izognili nepotrebnim poškodbam, ki lahko nastanejo.
Kot smo obljubili v prejšnji številki Savinjskih novic, nadaljujemo z objavljanjem novosti iz zakona o varnosti v cestnem prometu, ki se nanašajo na upravno področje prometa. Tokrat natančneje predstavljamo nekatere določbe iz poglavja o VOZNIKIH.
1.	VOZNIŠKO DOVOLJENJE
1.1	Izdaja in podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih in priklopnih vozil izda oziroma podaljša njegovo veljavnost upravna enota po kraju stalnega prebivališča upravičenca. Če upravičenec v Sloveniji nima stalnega prebivališča, pa po kraju začasnega prebivališča, ki mora trajati najmanj šest mesecev. Vozniško dovoljenje kategorije A, B, C, D, E in F se izda oziroma podaljša njegova veljavnost do 80. leta starosti voznika, razen za voznike, katerim je v zdravstvenem spričevalu določen ponovni zdravstveni pregled. Veljavnost vozniškega dovoljenjabo v tem primeru enaka veljavnosti datuma, ko mora voznik na ponovni zdravniški pregled. Od 80. leta starosti se podaljšuje veljavnost vozniškega dovoljenja le upravičencu, ki predloži dokazilo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije (zdravniško spričevalo). Vozniško dovoljenje kategorij G (motokultivator in delovni stroj) in H (kolo z motorjem) se izda z neomejeno veljavnostjo. Veljavnost vozniškega dovoljenja se lahko tudi omeji, če za posameznega voznika tako oceni pooblaščena zdravstvena organizacija oziroma pooblaščen zasebni zdravnik ter o tem izda ustrezno spričevalo. Veljavnost vozniškega dovoljenja preneha s potekom roka oziroma z dnem pravnomočne sodbe, s katero je bil izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
Pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja se niso bistveno spremenili. Oseba mora opraviti vozniški izpit ustrezne kategorije pred pristojno izpitno komisijo oziroma tečaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki. Če oseba zahteva izdajo vozniškega dovoljenja za kategorijo F, mora priložiti zdravniško spričevalo ter ustrezno fotografijo in poravnati stroške izdaje vozniškega dovoljenja. Pred izdajo vozniškega dovoljenjase uradno preveri, da osebi ni odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje; da se ne izvršuje kazen oziroma varstveni ukrepi prepovedi vožnje motornega vozila določene kategorije ali da ni prepovedana izdaja vozniškega dovoljenja v zvezi z ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja, dokler taka prepoved traja (6 mesecev oz., 1 leto).
Kategorije vozniških dovoljenj so: A, B, C, D, E, F, G in H. Novosti so pri kategoriji A, ki smo jih pojasnili že v prejšnjem prispevku. Natančneje je določeno tudi, katera priklopna vozila smejo voziti osebe, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje kategorij B, C ali D . Vozilom so v teh primerih lahko dodani lahki priklopniki (največja dovoljena masa do 750 kg). Novost pri tem je, da ima voznik motornih vozil B kategorije pravico voziti motorno vozilo tudi, kadar mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik, pod pogojem, da največja dovoljena masa priklopnega vozila ne presega mase vlečnega vozila in če naj večja dovoljena masa obeh vozil (vlečnega in priklopnega) ne presega 3.500 kg.
1.2	Odvzem vozniškega dovoljenja
Komur je v postopku o prekršku s pravnomočno odločbo sodnika za prekrške izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora na poziv upravne enote v določenem roku oddati svoje vozniško dovoljenje. Če tega ne stori v roku, določenem v pozivu, odvzamejo vozniško dovoljenje policisti, na stroške voznika. Novo vozniško dovoljenje lahko ponovno pridobi ob prvem prenehanju po šestih mesecih, ob nadajnjih prenehanjih pa po enem letu od dneva oddaje vozniškega dovoljenja upravni enoti. Vozniško dovoljenje se v tem primeru odvzame v celoti (vse kategorije). Za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja je potrebno opraviti vozniški izpit tiste kategorije, s katero je bil storjen prekršek (ali prekrški), zaradi katerih je bil izrečen ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Izpolnjeni pamorajo biti tudi vsi ostali pogoji, ki so predpisani za izdajo vozniškega dovoljenja.
Vozniško dovoljenje pa lahko odvzame upravna enota tudi v upravnem postopku v naslednjih primerih:
-	če voznik ne gre na kontrolni zdravstveni pregled, na katerega bi moral iti, za čas, dokler ga ne opravi in
-	če je na kontrolnem zdravstvenem pregledu ugotovljeno, da voznik zaradi duševnega in telesnega stanja ni več sposoben voziti vozila. Vozniško
Predstavitev novosti iz zakona o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na upravno
področje
dovoljenje se odvzame začas, dokler ne predloži novega zdravniškega spričevala, iz katerega je razvidno, da so razlogi za odvzem prenehali.
1.3	Vožnja s tujim vozniškim dovoljenjem
Novost je predvsem ta, da sme tujec, ki prebiva v Republiki Sloveniji, voziti vozilo s tujim vozniškim dovoljenjem največ eno leto od pričetka bivanja v Republiki Sloveniji. S tujim vozniškim dovoljenjem sme voziti vozilo v Republiki Slovenije tudi slovenski državljan , ki stalno ali začasno prebiva v tujini in sicer v času, dokler se začasno nahaja v Republiki Sloveniji. Tako tujcu kot slovenskemu državljanu, ki živi v tujini in ima tuje vozniško dovoljenje, ne sme biti izrečena prepoved vožnje vozil tiste kategorije, katero vozi.
1.4	Zamenjava tujega vozniškega dovoljenja
Tuje vozniško dovoljenje (veljavno) se lahko zamenja za slovensko brez opravljanja vozniškega izpita za tiste kategorije, ki so vpisane v tuje vozniško dovoljenje, če so izpolnjeni drugi pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja. Tujec lahko zamenja tuje vozniško dovoljenje za slovensko, ko preteče najmanj 6 mesecev od pričetka prebivanja v Sloveniji, slovenski državljan pa, ko se za stalno vrne iz tujine. Veljavno tuje vozniško dovoljenje se zamenja tujcu za slovensko vozniško dovoljenje v roku enega leta od pričetka prebivanja v Republiki Sloveniji, slovenskemu državljanu pa, če zahteva zamenjavo najkasneje v enem letu po vrnitvi iz tujine. Za tiste tuje in slovenske državljane, ki imajo tuje vozniško dovoljenje, pa so ob uveljavitvi zakona o varnosti v cestnem prometu že prebivali v Republiki Sloveniji, se enoletni rok za zamenjavo šteje od uveljavitve zakona dalje, torej od 1.5.1998. Po poteku enoletnega roka ni več mogoče tujega vozniškega dovoljenja zamenjati za slovenskega, niti z njim voziti motornega vozila v Republiki Sloveniji. Oseba, ki zamudi enoletni rok za zamenjavo, lahko pridobi slovensko vozniško dovoljenje le, če opravi vozniški izpit in odda veljavno tuje vozniško dovoljenje organu, ki mu izda slovensko vozniško dovoljenje. Prav tako je treba oddati tuje vozniško dovoljenje tudi v primeru zamenjave za slovensko vozniško dovoljenje.
Ob zamenjavi tujega vozniškega dovoljenja za slovensko je treba predložiti poleg originala tujega vozniškega dovoljenja še njegov prevod, zdravniško spričevalo ter fotografijo.
1.5	Mednarodna vozniška dovoljenja
Mednarodno vozniško dovoljenje izdaja po
določbah zakona tista pravna oseba, ki dobi za to koncesijo. Za koncesionarja je bila izbrana Avto moto zveza Slovenije in njene organizacije - društva. Mednarodno vozniško dovoljenje lahko pri
Avto moto zvezi oziroma Avto moto društvu dobi voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, če muni izrečen varstveni ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja oziroma izrečena prepoved vožnje motornega vozila.
2.	USPOSABLJANJE KANDIDATOV ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
Avto šole
Pri avto šolah zakon prinaša novost in sicer prehaja področje ustanavljanja avto šol, kontrole nad njihovim delovanjem ter področje voznikov inštruktorjev in učiteljev predpisov v celoti v pristojnost Ministrstva za šolstvo in šport, pogoji za ustanovitev avto šole pa so zaostreni.
3.	VOZNIŠKI IZPITI
Za opravljanje vozniškega izpita A, B, C, D, F, in F kategorije je obvezna priprava po predpisanem programu v avto šoli. Ponovno opozarjamo, daje za opravljanje izpita A kategorije pogoj, da ima kandidat vozniško dovoljenje A do 12 5 ceni oz. A do 350 ccm najmanj 2 leti ter je star najmanj 20 let. Kandidati za voznike kategorije D smejo opravljati vozniški izpit le, če so poklicno vozili motorna vozila kategorije C najmanj 2 leti.
Za pripravo na vozniški izpit kategorije G in H ni obvezna priprava v avto šoli, je pa seveda priporočljiva. H kategorijo sme opravljati tisti kandidat, ki bo v koledarskem letu dopolnil starost najmanj 14 let. Program vozniškega izpita za kandidate kategorije H je dopolnjen in poleg preverjanja teoretičnega znanja vsebuje tudi preverjanje praktičnega znanja tehnike vožnje kolesa z motorjem.
Kandidati za voznike motornih vozil se za opravljanje vozniškega izpita priglasijo (potrdijo priglasnico) pri tisti upravni enoti, kjer so obiskovali organiziran tečaj v avto šoli.
Izpitni center, kjer bodo opravljali vozniški izpit, si kandidati lahko izberejo sami ter ga med opravljanjem izpita lahko tudi menjajo. Pri tem je pogoj, da v novoizbranem izpitnem centru opravljajo vozniški izpit v celoti (teoretični in praktični del).
4.	ZDRAVSTVENI PREGLEDI VOZNIKOV
Zdravstveni pregled morajo opraviti kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C, D, E in F pred začetkom praktičnega dela usposabljanja. Vozniki motornih vozil pa morajo opravljati tudi kontrolne zdravstvene preglede.
Zdravstvene preglede kandidatov za voznike motornih vozil in voznikov opravljajo poob-
laščene zdravstvene organizacije oziroma pooblaščeni zasebni zdravniki, ki imajo pooblastilo ministra za zdravstvo v soglasju z ministrom za notranje zadeve. Zakon ukinja krajevno pristojnost za opravljanje teh pregledov, zato kandidati za voznike motornih vozil in vozniki sami izberejo pooblaščeno zdravstveno organizacijo oz. pooblaščenega zasebnega zdravnika, ki bo opravil ta pregled. Tisti vozniki, ki so na kontrolni zdravstveni pregled napoteni z odločbo upravne enote, pa morajo opraviti ta pregled pri pooblaščeni zdravstveni organizaciji oz. zasebnem zdravniku, ki ga v odločbi o napotitvi določi upravna enota. Upravna enota z odločbo napoti na kontrolni zdravstveni pregled voznika za kat-erega se sumi, da zaradi bolezni ali drugih zdravstvenih razlogov, uživanja alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi ni več sposoben za varno vožnjo v prometu. Napotitev lahko zahtevajo policist, državni tožilec, sodnik, sodnik za prekrške, upravna enota, ki vodi evidenco o vozniku, zdravstvena organizacija, zdravnik zasebnik, kot tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik - posameznik, pri katerem je voznik zaposlen.
O opravljenem zdravstvenem pregledu izda pooblaščeni zdravnik zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil določenih kategorij. Zdravniško spričevalo velja dve leti od dneva izdaje.
Zdravniško spričevalo kandidatu za voznika F kategorije izda osebni zdravnik.
Če se pri kontrolnem zdravstvenem pregledu ugotovi zdravstvena nesposobnost oziroma zmanjšana sposobnost voznika za vožnjo motornih vozil, se vozniško dovoljenje v upravnem postopku odvzame oziroma omeji veljavnost glede na izdano zdravniško spričevalo. Vozniško dovoljenje se odvzame tudi vozniku, ki ne gre na kontrolni zdravstveni pregled, na katerega je bil napoten in sicer za čas, dokler tega pregleda ne opravi.
Novost je pri plačilu stroškov kontrolnih zdravstvenih pregledov voznikov. Te stroške plačajo vozniki sami (razen za voznike, ki so zaposleni kot poklicni vozniki, kjer stroške plača delodajalec). Izjema so invalidi, ki vozijo izključno preurejena vozila, za katere plača stroške Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ter vozniki, ki jih na kontrolni zdravstveni pregled napoti upravna enota z odločbo, pri pregledu pa ni bilo ugotovljeno, da bi ti vozniki bili nesposobni za vožnjo. V tem primeru s troske krije upravna enota, ki je izdala odločbo.
Prihodnjič bomo nadaljevali z obravnavo določb o vozilih: pogoji za udeležbo v prometu, registracijo vozil in tehničnih pregledih vozil.
Upravna enota Mozirje
OSNOVNA ŠOLA FRAN KOCBEK
GORNJI GRAD
VRTEC
RAZPISUJE
Vpis otrok v vrtec GORNJI GRAD in BOČNA za šol. I. 1998/1999.
Prošnje pošljite na naslov: OSNOVNA ŠOLA FRAN KOCBEK GORNJI GRAD, Kocbekova cesta 21,3342 GORNJI GRAD, najkasneje do 1.6.1998.
Vse dodatne informacije pa dobite po telefonu št. 843-012 (tajništvo).
V SPOMIN
Zdi se, kot da maj ni več cvetoč, saj nam prinašale kruto resnico in nemoč. Mineva leto dni, duša in srce hudo boli, solze nemo zalivajo gomilo in oči, saj ne moremo doumeti, da Te več med nami ni.
Dragi
Rok SKOK ml.
iz Šentjanža
Hvala vsem, ki se ga spomnite, mu namenite trenutek in prižgete svečko.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Frančiške
ZBIL
1916 -1998
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče, darovali za sv. maše in jo številčno pospremili na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo g. dr. Butu, sestri Sonji, osebju bolnišnice Slovenj Gradec za zdravljenje v njeni bolezni.
Prav lepa hvala g. župniku za opravljen obred, g. Gračnerju za poslovilne besede, praporščakom in pevcem za zapete pesmi.
Še enkrat prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njeni
Planinsko društvo LJUBNO 3333 LJUBNO OB SAVINJI
VABI
NA 19. TRADICIONALNI POHOD NA TRAVNIK 17. maja 1998
vse planince in ljubitelje našega pohoda
RASTKE - BOLNICA CELJE - TRAVNIK
VABIMO, da Se nam v nedeljo, 17. MAJA, pridružite na letos že 19. /devetnajstem/ tradicionalnem pohodu.
ZBOR POHODNIKOV OB 7.00 URI NA LJUBNEM PRED TRGOVINO “MERCATOR" NA PLACU, OD KODER BO ORGANIZIRAN PREVOZ Z AVTOBUSOM DO RASTK. IZ RAST DALJE VODI GOZDNA PEŠPOT MIMO SPOMENIKA PRI RABONU - KMETA TRATNIK -SPOMENIKA ANGLEŠKEMU PILOTU NA VAHTI - BOLNICE CEUE POD KAMNOM (1695 M) - KOČA NA TRAVNIKU (1610 M), KJER BO ŽIGOSANJE KARTONČKOV.
PO CCA 3 URAH HODA VAS POT PRIPEUE NA CIU, KJER BO POSKRBLJENO ZA OKREPČITEV S TOPLIM NAPITKOM.
NAZAJ V DOLINO SE LAHKO VRAČATE PREKO MALEGA TRAVNIKA ALI ROBNIKOVE PLANINE, ZELENAKA IN SEMPRIMOŽA V LJUBNO ALI ROBNIKOVE PLANINE PREKO GRUNTOV OB ŽEPU V RASTKE, OD KODER BO OB 16.00 URI ORGANIZIRAN PREVOZ DO LJUBNEGA.
Priporočamo planinsko opremo.
Vabljeni in nasvidenje na pohodu.
PD LJUBNO OB SAVINJI
ZAHVALA
V 90. letu se je poslovil od nas
Jožef KONŠAK
iz Ljubnega
Hvala vsem, ki ste ga kdaj obiskali, z njim pokramljali in mu s tem krajšali dolge samotne dni.
Hvala ga. Angelci Šuster za obiske nadomu, hvala osebju internega oddelka bolnice Topolšica za zdravljenje in nego. Zahvaljujemo se g. Vratan-arju za pogreb, g. Nastranu za poslovilne besede, zastavonoši in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše.
Vsem iskreno Bog plačaj!
Sorodniki
Pri objavi zahvale za Bogdana Grogarja v 9- št. SN je prišlo do neljube napake.
Verz bi se moral pravilno glasiti:
Ko zaihtel si v pomladno jutro, odpoljubil solze rosne trate, zajet v naročje kite zlate, si se molče z vesoljem združil.
Za napako se vsem prizadetim iskreno opravičujemo.
Uredništvo
Obvestilo
S 1.6.1998 preneha z dejavnostjo Gostilna Car, Praprotnikova 7,3330 Mozirje.
V SPOMIN
Srečku TKAYC
1967-1997
Ne solze, ne žalost ne vrnejo te, a misli na tebe je polno srce.
Lani sredi cvetočega maja, v cvetu mladosti si odšel, ženo, sina in hčerko v neizmerno žalost odel.
Oče in mati, sestra in brat, v neizmerni boli žalujemo, nečak in tvoji prijatelji tvoj res prerani grob obiskujemo.
Vsi, ki te pogrešamo.
Nazarje, 8.5.1998 Obletnica: 15 maj
ZAHVALA	
Ob boleči izgubi drage	
Jožice	
HREN	
roj. Celinšek	
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob stra-	
ni in jo pospremili na njeni zadnji poti.	
	Vsi njeni
Obvestilo
Avtoprevozništvo Branko Hren s.p., Dobletina 9, Nazarje, preneha z dejavnostjo.
Tvoje delo in poštenje, tvoje bilo je življenje.
Za zgled in ljubezen milo ti Bog dal večno bo plačilo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata
Mirka FINKŠTA
17.4.1931 - 17.4.1998
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem za izraženo ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče ter sv. maše. Hvala patru Bernardu za opravljen obred, govornici za poslovilne besede, mozirskim pevcem za odpete pesmi, pogrebcem in praporščakom.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči:
žena Zinka, sin Miro, hčeri Meta in Marija z družinami, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo (Nazarje, Ljubno, Mozirje, Trnovec, Kokarje, Žalec,
Koper, Valjevo)
V SPOMIN
Mineva leto dni, od kar nas je v najlepšem mesecu maju, zavedno zapustila naša draga in skrbna mama
Marija YENEK
iz Rečice ob Savinji.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo imate v lepem spominu.
Vsi njeni
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662
VETERINARSKO DEŽURSTVO
11.05.	do 17.05. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589,
18.05.	do 24.05. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418,
25.05.	do 31.O5. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418.
Delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: od 7. do 8. ure.
KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031.
sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933
VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-
436.
••••••••••••••••••••••••••••••a
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013.
••••••••••••••••••••••••••••••s
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
11.05.	- 17.05. Rigelnik Ivan, Ljubno, tel. 841-319,
18.05.	- 24.05. Tratnik Eranc, Pusto polje, tel. 845-263,
25.05.	- 31.05. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150.
Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje.
Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242.
••••••••••••••••••••••••••••••a
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.3O ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
••••••••••••••••••••••••••••••a
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC APRIL 1998
1.	ROJSTVA
Rodili so se 4 dečki in 3 deklice.
2.	POROKE
VratanarJanez izjuvanja in Acman Irena iz Mozirja, Vratnik Franc iz Dobrov-lja in Tkavc Ksenija Frančiška iz Andraža nad Polzelo, Erlačjožef iz Dobrov-lja in Vratnik Dorica iz Dobrovlja, Mlinar Jože iz Bočne in Kozovinc Mojca iz Bočne, Nerat Franc iz Luč in Metulj Branka iz Luč.
3.	SMRTI
Terbovšek Anton iz Krnice, Kumprej Marija iz Tera, Grohar Bogdan iz Ljubnega ob Savinji, Tostovršnikjožef iz Šentjanža, Terbovšek Marija iz Zgornjih Pobrežij,RakunJozefaiz Prihove, Pahovnikjožef iz Luč, Plesec Anton izTera, Gros Veronika iz Dobletine.
KINO MOZIRJE
16-/17.5.1998 ŠAKAL-triler
Režija: Michael Caton-Jones
Vloge: Bruce Willis, Richard Gere, Sidney Poiter
Mednarodna mafija najame plačanca, Šakala, da bi izvedla atentat na osebo
v vrhu ameriške vlade. FBI ve, da Šakal nekaj naklepa, ne ve pa kaj. Zato se
pogodijo z zapornikom, ki je s Šakalom delil skupno preteklost, da ga pomaga
poiskati...
23-/24.5.1998 OGNJENO OBZORJE - akcija Režija: Felix Enriquez Alcala
Vloge: Steven Segal, Marg Helgenberger, Kris Kristoffcrson Zeleni hribi, ki se dvigajo nad slikovito pokrajino Kentuckya, so pravo razkošje neokrnjene narave. Nihče pa ne pomisli, da je globoko v njih zakopana nevarna skrivnost, ki že leta ogroža življenja okoličanov. Opuščeni rudnik je namreč odlagališče nevarnih industrijskih odpadkov. Jack Taggert (S. Segal) je zvezni agent za zaščito okolja in pride na to področje samo raziskat smrt sodelavca in prijatelja...
PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. VSTOPNINA 450 SIT.
KINO NAZARJE
16./17.5.1998
NABRITA DRUŽABNICA - komedija
do zaključka redakcije nismo dobili opisa 23-/24.5.1998
SEDEM LET V TIBETU - pustolovska drama
Režijajean Jacques Annaud
Vloge: Brad Pitt, David Thewlis, D.D. Wong
Film nas popelje naosupljivo popotovanje v eksotično in prepovedano mesto Lhasa vTibetu v njegovih zadnjih nemirnih letih neodvisnosti. Brad Pitt igra Heinricha Harrerja, arogantnega avstrijskega hribolazca, ki na svojem potovanju pobegne iz taborišča, se prebije čez Himalajo in končno pristane pri dalajlami...
PREDSTAVE SO V SOBOTO OB 20. URI IN NEDELJO OB 17. URL
KINO IJUBNO
16-/17-5.1998
POIJUB ZA LAHKO NOČ - akcijski triler
Režija: Renny Harlin
Vloge: Geena Davis, Samuel L. Jackson,...
Primestna učiteljica z amnezijo od nasilnem obisku pobeglega kaznjenca, ki ga premaga, ugotovi, da obvladuje borilne veščine in metanje nožev. Nima druge izbire, kot da ugotovi svojo identiteto...
23-/24.5.1998 ŠAKAL
PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDEIJAH OB 18. URI.
zlatarstvo
Zlatarstvo ROŽIČ
Na trgu 7
v Grabnerjevi hiši v Mozirju tel.: 063/832-200
VELIKA	IZ
ZLATEGA NAKITA
Odprto: 8.00- 12.00,15.00-19.00 sobota: 8.00-12.00
Cvetke in koprive
NA ZDRAVJE NOVI ŠOLI
Ob priliki nedavne položitve temeljnega kamna za novo rečiško šolo, je kraj zajel val navdušenja. Kljub novemu prometnemu zakonu se je nazdravljalo po dolgem in počez, za kar so imeli Rečičani v družbi Mozirjanov kajpak dovolj razlogov. Naš fotoreporterje takšnih veselih družbic, kot je zgornja, v objektiv ujel kar precej. (ŠOLA KONČNO BO PRESS)
LJUBENSKAMODA
Kako toplo nam je pri srcu ob novicah, da se celo filozofska fakulteta iz Ljubljane zanima, kako se oblači, liči in diči ljubenska županja. Menda je filozofe najela sama ljubljanska županja v veri, da ji bo recept kolegice pomagal k stabilizaciji razmer v mestu. Hm, že mogoče, toda vprašanje je, če ni vse skupaj vendarle pogojeno z genetskim zapisom, predvsem pa z razmerjem med pozicijo in opozicijo. (OBLAST PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične
Polzela
3313 POLZELA Polzela 131 TEL&FAX 720-770 TEL 720-343
T

TL
OVEN od 21.3. do 20.4.
Končno boste zadihali. Počutili ste se, kot bi I vklenjeni, čeprav niste imeli navzven toliko težav.
Preglavice vam je delalo nuja, do morate brskati po samem sebi. Tega imate vedno hitro dovolj. Zdaj vas čaka nov projekt, ki se je že začel v vosi glavi. Postali boste spet optimistični, videli boste načrte in izzive, pri vsem tem pa morate ostati tolerantni do partnerja in ostalih članov družine. Naslednji teden boste na delovnem mestu polni elana in popestritev vam bo neizmerno koristila. Pozornost boste pritegnili s svojim novim šarmom. Privlačnost do nekoga ali nečeso se bo še stopnjevala. Nekoliko boste trdi.
BIK od 21.4. do 20.5.
Privoščite svoji domišljiji, da dela načrte za vos in vašo prihodnost. Čeprav boste imeli občutek, koko zagrizeno že delate, bodo resne in odgovorne naloge prišle že sz nekaj dni. Zdoj še otipavate teren, kar vam bo pomagalo pri odločitvi. Bodite torej mimi in ne pustite se zmesti svojim sodelavcem, ki vom v tem obdobju niso naklonjeni. To pot se ne boste napačno odločili, čeprav se je v preteklosti že večkrat pokozalo, da ste se zaradi zaverovanosti vase napačno odločili. Tudi v tem obdobju se boste varno počutili samo v varnem okolju, kjer se lahko mirno predajate svojim užitkom. Vseeno po občasno le stopite na tehtnico. DVOJČKA od 21.5. do 21.6.
Veliko ste postorili v zadnjem času. Zaslužili ste si nagrado. Privoščite si sproščenost, ki ws bo navdalo.
Zdoj veste, kako reševati probleme, ki jim pred čosom še niste bili kos. Nove možnosti se bodo pokazale tudi pri partnerstvu. Pri tem pa nikar ne hitite, saj se bo širil krog vaših prijateljev in s tem se bo večala možnost izbire. Vendar spoznanj, ki se vrstijo eno za drugim, nikar ne pozobite. Proti koncu naslednjega tedna boste poželi aplavz; kar vam bo še dodatno dvignilo samozavest. Kor naenkrat boste očarani nad življenjem. Uspešni boste pri dopisovanju.
RAK od 22.6. do 22.7.	UP
Povečana samozavest bo trajala le kratek hip. Spomnili se boste uspehov zodnjih časov in spoznali boste, da bi se lahko vse slabše končalo, kot se v resnici je. Toda zdaj ste si zaželeli nove garderobe in čez vikend boste hoteli gosposko delovati in sploh boste svoje počutje popravili no različne nočne. Česa slabega ni pričakovati, le partner vos bo začudeno gledol in se spraševal, od kod zdoj materialno navezanost. Noslednji teden bodite iskreni, zavedajte se, do ste tudi vi nekoliko samovoljni. Pridržite si zaenkrat to pravico, pustite pa jo tudi drugemu.
LEV od 23.7. do 23.8.
Ljubezen je pogosto nepredvidljiva. Že tako ali tako ste večkrat v zadregi, ker ne veste, kako bi dosegli najboljši vtis. Zdaj po so se pojavili še notranji premisleki. Po eni strani imate sijajne možnosti, ki jih lohko izkoristite, po drugi strani po vam oporeko razum. Še najbolje bo, če lohko vso stvar spremenite v svojo priljubljenost. Toko vsaj ne boste nikogar prizadeli. V okviru moralnih pravil si boste veliko privoščli, tokrat brez škode. Naslednji teden po izkoristite čas za intelektuolno delo. Tudi dogovarjali se boste uspešno, soj boste na dan privlekli toliko argumentov, kolikor bo potrebno. Lahko greste tudi v naravo in se predate pomladi.
DEVICA od 24.8. do 23.9.
ljubezni in partnerstvu boste poskušali dati novo obliko.
Čas je primeren zo dogovor za trajnejšo zvezo, nekdo bi se lahko tudi poročil. Sicer boste precej uspešni pri tistem delu, kjer je treba uporabljati tudi glovo. Ni wm treba posebej govoriti in na ta načn izgubljati energije, ljudje vas že no dolec" spoznajo, kadar imate skrbi in obveznosti, ki jih težko rešujete. Obdobje, ki je pred vami, je pravi čas za to. Priložnost boste imeli tudi, da popravite videz svojega neposrednega okolja. Kmalu se boste spet zaprli v svoj svet, večkrat boste vzeli v roko knjigo in prijateljev ne boste več toliko potrebovoli. Nikakor se sami sebi ne smilite.

rrj)
rrt
TEHTNICA od 24.9. do 23.10.
Poskrbite za svoje prijetno počutje in se pri tem ne zanašajte na druge. Kar lohko storite somi, bo tudi narejeno. Ne veste, pri čem začeti? Pospravite najprej prostor, kjer se največ zadržujete. Ko boste začutili red, boste sami takoj vedeli, kje nadaljevati. Pri tem vedite, do izgovor, do nimate časa, ni resničen in vam domač tudi ne bodo nasedli. Zo vse boste imeli čas. Če se boste nečemu izognili, ne boste nič pridobili... samo čas bo izhlapel. Naslednji teden se boste odločili in odšli malo v družbo med nepoznone ljudi. V tem okolju vom bo tudi bolj zanimivo kot doma. Dobili po boste inspiracijo za nekoj drugega. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11.
Zdoj se lotite stvari brez odlošanja! Ni skrivnost, da niste povsem zadovoljni s svojim položajem. Ob prvem sprožilnem dejavniku boste začutili moč, stvori boste imeli jasno pred očmi in znali boste ravnati. Kmalu se vom bo pridružil še nekdo, ki vam bo pomagal stvari izpeljati do konca. Materialne dobrine, po katerih se vom cedijo sline, bodo lahko slej ko prej voše. Le pogumno stopite naprej in ne dovolite si prekrška. Če se vam je posrečilo zveza, ki ste si jo želeli pred nedavnim, bodite sedaj zadržani do podobnih oseb.
STRELEC od 23.11. do 21.12.
Imate zares čudovito priložnost, da si pridete že enkrat no jasno, kaj v življenju hočete doseč. Kom vas vodi vošo pot? Kot z nitko povezani si sledijo dogodki iz preteklosti. To so tisti, ki so vam ostali v spominu in vom dajejo pozitiven občutek izpolnjenosti. Nodaljujfe na njihovi podlagi. Kaj bodo rekli drugi? Tokrat za vas ni pomembno. Imeli ste že nekajkrat škodo zaradi tokih nasvetov. Niso bili po vaši meri. Naslednji teden boste precej razmišljali o neki novi možnosti, ki se vam je ponudila. Vsa prizodevonja bodo šla v to smer in ne morete si koj. Vplivate pa lohko na svoj uspeh toko, da ne pozabite koristi in interesov drugih.
KOZOROG od 22.12. do 20.1.
Ne bo tako kot se vam zdi. Nazadnje boste z izkupičkom zadovoljni. Ne bi bilo prav, da bi delali vse na lastno pest. Kompromisi bodo no videz težki, toda zdoj bi bilo najbolje, če bi večjo težo odločitve po dogovarjanju prepustili drugim. Drobne stvari vas bodo veselile ena za drugo. Naslednji teden bo mogoče nekoliko napet, posebno v družbenem življenju, zato si, če je le mogoče, privoščite nekoj počitka v prostem času. Tudi pogovor bo zo vas zelo pomemben v tem obdobju, zoto lahko izkoristite vsako možnost za družabna srečanja. Če po je le kokšno pomembna stvor, ki res ne more počakati, potem le no delo.	^>V\
VODNAR od 21.1. do 20.2. yWV
*
TJo
Zelo ste družabni in prijatelji si skoraj ne morejo zamisliti srečanja brez vas. Tako bo tudi ves čas v tem obdobju, čeprav si boste na tihem želeli nežnosti in intimne masaže. Zato ne izostajajte predolgo od doma in preživite del večera z domačimi. Spoznali boste nekaj novih ljudi, na katere po se sedoj še ne boste mogli zonesti, čeprav jih boste potrebovoli. Naslednji teden boste zelo kreativni v umetnosti in splačalo se bo, če boste tudi to pot vztrajni. Ne govorite o svojim delu z nepomembnimi ljudmi in bodite varčni s časom.
RIBI od 21.2. do 20.3.
V ljubezni se bodo stvari uredile. Tako kot si v resnici že ves čas želite, boste končno doživeli, do bo od partnerja dovolj poudarka čustvenosti. Uspeh boste imeli tudi sicer pri delu, ker boste znali izbrati bolj pomembna opravila in jih opravljoti pred tistimi, ki vam sicer kradejo čos. Na ljudi boste delovali izjemno privlačno in zapeljivo, da bi se najraje kar stopili z vami. Predvsem pa vas bodo spoštovali. Vi si privoščite užitke v novi ljubezni, če menite, da nimate kaj izgubiti. Če pa se ukvarjate s kakršno koli zvrstjo umetnosti, je to pravi čas, do to spravite no papir in tudi prodate.
Ae /pro/uijeJiudi.^e.bereio Zcidrečke novice.
Če Zofija zemlje ne poškropi, tisti dan se vam dežja bati ni!
/oj jim je že brez (090
Izumi
Če na Urbana sonce sije, dobro je, da se glava pred vročino skrije.
nerodno, če jih ne!
Na Inštitutu Jožeka Tavrla so zmešali snov, ki bi lahko služila kot gorivo za vesoljske polete z največjo do sedaj znano hitrostjo. Pripravili so kapsulo, ki bi jo poskusno lansiraliv vesolje.
Priznanima znanstvenikoma, Trištajnu in Egistonu, ki sta snov preizkusila na svojih avtomobilih, so odvzeli vozniško dovoljenje, ko sta se vrnila v našo orbito.
Na Inštitutu je zaradi novega prometnega zakona zaposlen ves kolegij znanstvenikov. Ti še ne vedo, kako bodo kapsulo lansirali s počasnostjo 40km/h do atmosfere, kjer bo izven dosega prometnega zakona in bo lahko pospešila na polovico svetlobne hitrosti.
Silhotap Tavrl
JAVNI RAZGLAS ZA VAS
Uradno popolnoma nepooblaščeno ukinjamo prvemu maju pravico do imena PRAZNIK DELA. Obenem pa razglašamo 5. avgust za nov praznik. Pojasnilo: V Hongkongu potrebujejo v povprečju le dva meseca na leto, da zapolnijo proračun. Pri nas pa dela Slovenec za državni proračun do petega avgusta, šele po tem datumu dela zase. Ob tem postane tudi jasno, zakaj gredo poslanci na dopust avgusta. Naj si letos privoščijo enosmerne karte za Hongkong.
Društvo za varstvo
„ ,	delavskih pravljic
Oglas
V Slovenijo so že prišli prvi elektromobili na sončni pogon!
Firma E-MOBIL ponuja te, sicer še počasne, avtopiobile po ugodni ceni.
Zaradi novega prometnega zakona smo za vas pripravili omejevalnik hitrosti. Z odejami, ki jih prilagamo, boste pokrivali sončne celice, da ne bi
H
Promet na cestah upada, avtobusi polni voznikov brez vozniške.
Nekateri poklicni šoferji so v avtošole vpisali svoje žene in otroke. Drugi, ki so ob vozniško, že vozijo prve ure v avtošoli in prevažajo sproti še hlodovino iz gozdov, bencin na črpalke, mleko v mlekarne in podobno...
Videli smo tudi prvo taksi-rikšo, last taksista, ki ima običajno več oktanov pod kapo, kot jih je v tanku taksija. Rikša je bila skupaj s prvimi potniki parkirana v obcestnem jarku.
Avtošole izgubljajo začetne voznike. Mladi kandidati pravijo: "Zakaj bi že zdaj delal izpit, saj mi ga bodo itak vzeli, ko me prvič dobijo pijanega?"
# Izogibajte \ m	se radarju -	1
I Ne zapuščajte S I	parkirnega	1
\ prostora! jg
Klinc vas gleda
BOMTONCEIT
V uredništvo Zadrečkih novic dobivamo ogromno pisem bralcev in prav je, da se daste podučiti, kako se jih vljudno napiše, prijetno odda na pošto in kako se gre zvečer mirne vesti v posteljo vedoč, da je za vami po bontonu opravljeno dobro delo polno težačenja in drugih sitnosti, ki jih prilagate pismom.
Zakaj sploh pisati po bontonu? Že zaradi razumevanja samega. Za vas je lahko sila neprijetno, če pridemo po vas na dom, da nas peljete na morje, ker nam pišete, da naj se gremo solit.
Tudi ni vljudno, da pišete, da od Savinjskih novic berete samo Zadrečke novice. Ni res, da ne bi nihče odprl Savinjskih, če bi bile Zadrečke novice že kar na naslovnici. Bonton bi od vas zahteval, da pogledate, če niso še kje notri.
Za primer neprijetnega pisma navajamo naslednje:
Že sem hotel delavcem povišati plače, pa me je farjev pohlep po smrekah spreobrnil.
pismo gen. dir. Pavla Parlamentarčanom
Kaj je s tem sporočilom narobe? Nič, le v uredništvu Savinjskih novic ga zaradi spornosti cenzurirajo.
Bombažek Tavrl
Tüdi ni vljudno, da pišete nečitljivo in z
zelo malimi črkami, kakor tudi ni razloga, da bi
Prostor tratili s prevelikimi pisavami, ki jih potem ne moremo stisniti na
rsznnlnžliivnrnsfnr
Mrtva priroda
Zakaj denar od davkov za pitno vodo ne gre za sanacijo naših voda?
V upanju, da bo naše gospodarstvo in kmetijstvo slej ali prej propadlo, vlada računa, da se bodo vode sčasoma očistile same.
Uidi drugače si vlada ne beli glave s tem, saj nima veliko las, ali pa so ti že beli.
Čestitke in pozdravi
Čestitkam ob 30. obletnici izhajanja Savinjskih novic se pridružujemo tudi novinarji Zadrečkih novic!
Uidi Zadrečke novice že izhajajo desetletje, ravno smo v prvi desetini in zato vemo, kako slavnostna je takšna obletnica. Veliko sreče z nami tudi v prihodnje!
Mama in ata Tavrl z družino
mali OGLASI
IMStHUKEUE
Mlade, lepe, ob delu uka željne dečve inštruiram matematiko. Naj vam koreni ne bodo več neljubi!
Mitja Koren
Kontakti osamljenih množic
Smo mladi, predani, bi radi na inštrumente igrali, drugega pa ne bi znali. Iščemo dekleta za skupne nastope v zakulisju zabavne glasbe.
Najdeni predmeti
Pri zbiranju kosovnih odpadkov smo v odsluženem hladilniku našli drva za ozimnico. Lastnika obveščamo, da lahko najde zmrznjena drva dobi na sedežu podjetja, hladilnik, ki smo ga popravili, pa ne več.
PUTZ Podjetje za urejanje teh zadev
273. nadaljevanje
Rubrika zaradi bolezni odpade. Na zdravljenje!
SESTAVIL: METOD ROSC
I
MAJHNA
DEKLICA
IME VEČ ČEŠKIH KRALJEV
NASPROTJE
ZMAGE
NEURESNI-
ČLJIVA
FANTAZIJA,
SANJARIJA
PRISTANIŠČE NA ZAHODU ALJASKE
PRAZNO
BESEDIČENJE
KANONI
VELIKA PUŠČAVA V JUŽNI AFRIKI
NADAV,
AVANS
VRSTA METULJA Z OČESCI NA KRILIH
SAVINJSKE
NOVICE
STVARNIK SVETA PRI STARIH EGIPČANIH
OBNOVA,
PRENOVA
DRŽAVICA NA JUGU AFRIKE
LEVI PRITOK
fBRA PANIJI
FINSKI
PISATELJ
(JUHANI,
1861-1921)
IZUMITELJICA
TELOVADNI
ELEMENT
ČEŠKI
SKLADATELJ
(KAREL
BOLESLAV)
AFR. DRŽAVA
LETALIŠČE PRI BERLINU
VEDENJE,
NAVADA
MILAN
KUČAN
CERKVENO
IZOBČENJE
DEŽELA, KJER JE SALOMON DOBIVAL ZLATC
STARA MERA ZA ŽITO
HELENA
OSTERC
OZEMLJE
ZNOTRAJ
DRUGE
DRŽAVE
FR. OTOK
KRIVULJA. KI JO OPIŠE NEBESNO TELO V GIBANJU
PREBIVALEC KRAJA SAVCI V SLOVENSKIH GORICAH
SAVINJSKE
NOVICE
NEMŠKA
SMUČARKA
(MIRIAM)
PRVI
MITOLOŠKI
LETALEC
ŠPAN. MESTO PRI SEVILLI
NAŠ SLIKAR (MAKSIM)
FRANCOSKA LUKA OB ROKAVSKEM ZALIVU
MESTO NA JUŽ. OTOKU N. ZELANDIJE
BIVŠI KOŠARKAR TVRDIĆ
IME SLOVENSKEGA PESNIKA MERMOLJE
MEH. PESNIK (AMADO)
HRVAŠKA
NAFTNA
DRUŽBA
BRANKO
VOVK
STAROGRŠKI
PODLOŽNIK
NAJVEČJE ŠTEVILO PRI STARIH GRKIH
KONEC
POLOTOKA
OTOK V VZHODNO-SIBIRSKEM MORJU
PRITOK
UNEV
BOSNI
VRSTA
JABOLK
r IME in PRIIMEK
NASLOV(ulica, kraj):
: mm
gooMHa
____&
AKOV: Stara prostorninska mera za žito in vino CAMAS: Mesto zahodno od Seville OLERON: Otok pred jz francosko obalo RATO: Bivši hrvaški košarkar Tvrdič TEGEL: Letališče pri Berlinu
Rešitev prejšnje križanke:
Valera, inulin, akcija, da, sat, Jurjevo, AKAI, el, imunost, lice, manira, HIV, Itaka, srnjak, Te, Atila, era, ama, osama, Ar, Cameron, kala, Ital, silicij, Jilib, notica, akant, Abadan.____________________________________
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike Almanahov Zgornje Savinjske doline '98:1. Ivanka Tratnik, Novo naselje 49, Gornji Grad; 2. Nina Hlač un, Na trgu 30, Mozirje, 3. Mirna Hren, Pod Slatino 16, Nazarje; 4. Vladka Berložnik, Ložnica 9/a, Velenje. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic. Čestitamo!
Rešeno križanko iz 10. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 22. maja 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje s pripisom »nagradna križanka«. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica.
\top/c
ca f1e CAFFE-TROPIC,,,, PR A ŽARNA ŽALEC
718-285
SVEŽA MINAS mleta 100 g 95 SIT Nagradno žrebanje za cenjene kupce!
NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA
Morda ste iskali prav to...
j SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A
Hladilniki, zamrzovalniki, pralni stroji, štedilniki. Tel. 720-406, GSM 041 I 551 309.
I TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA
I Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitet-I nihsmrekovih podbojev, vhodnih vrat, oknapo naročilu... Možnost plači-I la na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848.
I ANTENE IN RTV SERVIS
i Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-I erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194.
RTV PURNAT
J Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem I domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424.
I ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p.
I Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov.
I Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747.
I IZDELOVANJE LESENIH PREDMETOV
J Maček Marjan, Vransko 113 - Izdelovanje in prodaja karnis ter možna dostava. Tel.: 063/725-547.
j SERVIS, MONTAŽA IN MERITVE OLJNIH j GORILNIKOV
i Montaža in servis ogrevalnih naprav. Termotehnika Naraločnik Bernard
■	s.p., Ljubno, Janezovo polje 9- Tel. 841-556.
MIZARSTVO KRZNAR BRANKO
j Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet.
■	Tel. 843462.
I POGREBNE STORITVE ANUBIS
I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic,
I Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651.
I ROLETE
I aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje I in tesnjenje oken, nudimo. Tel. 06l 722-645.
I AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE *
i Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarov-
■	alniceTriglavd.d., Ljubljana- PREDNOSTJE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-
I 377.
I UREJANJE VRTOV	j
I svetovanje in načrtovanje po vaših željah. Tel. 063/844-447,061/1337-I 337
I TESNENJE OKEN IN VRAT
I Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju 30%. Prepreču-I jejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano tudi popravi-I lo oken - lažje zapiranje. Nudimo montažo rolet, polaganje lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831-041.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor I za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.12. ure. Tel. 831-109.
I____________________________________________________I
Prodam opel kadet 1.4 LS, letnik 90, kovinske barve, centralno zaklepanje 92.000 km. Tel. 833-349. Prodam obračalnik za seno Favorit 220, dobro ohranjen. Rup Franc, tel. 843-084.
Prodam belo vino - laški rizling. Tel. 843-596.
Prodam stanovanje 55 m2 v Nazarjih. Šinkar, Zadrečka c. 9-Lokal v Mozirju, Na trgu 2 oddam. Tel. 061/159-22-34.
Brezplačno oddam 30 vreč apna, starejšega. Tel. 831-918.
Pašo ali košnjo oddam v najem. Zaleznik Franc, Ter 72, Ljubno/ Savinji.
Prodam rogovile za nošenje okroglih bal. Tel. 833424.
Prodam Yashico 2 30AF z bliskavico, torbico... Lepo ohranjen. Inf. na tel. 833-349.
Prodam fantovsko obleko za obhajilo in dekliško obleko za birmo. Tel. 841-816.
Hišo v Gornjem Gradu, 163 m2, prodam. Tel. 061/14-22-330, mob. 0609/628-876.
Ugodno prodamTavrio, letnik 93/ 2, prevoženih 78000 km. Tel. 833-539.
Prodam tračni obračalnik ta traktor Tomo Vinkovič. Tel. 843-240, zvečer.
Prodam Renault 5 plus, 1992, avgust, dobro ohranjen. Tel. 841-701.
Prodam pralni stroj, termoakumulacijsko peč, hladilnik z zamrzovalnikom. Tel. 841-306.
Prodam mala kolesa za kosilnico Gorenje Muta. Tel. 844-281. Oddam mladega psa čuvaja. Informacije na tel. 833-430.
Avgusta najamem apartma blizu morja (100 m). Tel. 064/647-181. Prodam sadno mašino za jabolka in za grozdje. Tel. 728-151.
Prodam 1 ha košnje v Radmirju. Tel.841-196.
Prodam malo rabljen 80 litrski bojler. Tel. 841-079-Prodamo hišo z vrtom. Loke 29, Ljubno.
Prodam masivno borovo mizo (120x75). Tel. 833-527.
Prodam v Dobletini travnik 2 2 a in 64 a gozda v Sp. Rečici. Tel. 834-177.
Prodam CB postajo - še nova zapakirana - cena po dogovoru.Inf. na tel.833-743.
Prodam brejo ovco in brejo kozo. Tel.845-142.
Adrija 3301.802+1 z baldahinom prodam. Tel. 846-022.
Etažno peč Emo central 20 prodam za 100 DEM. Telefon: 831-869.
Omega 2,0 i, 92, karavan, lepo ohranjen, prodam. Tel. 061/576-837.
Vikend ali staro hišo na območju Mozirja kupim. Tel. 833-740. Kupim prikolico za prevoz živine. Tel. 841-550.
Moped APN 4, kupim. GSM 041/ 695-208.
Shimano XT, hidravlične zavore, manitu amortizerji, ALU-okvir, cena: 1500 DEM. Tomaž Murko, Foršt, Ljubno.
Oddam 2 štedilnika in hladilnik. Tel. 841-588.
Prodamo elektro motorja 15 in 7,5 KM. Cena po dogovoru. Tel. 845-162.
Iščem pizzopeka. Inf. Andrej, tel. 443-041 pop, 831-962 dop, 041/
731-774._______________________
Dva gorska kolesa dobro ohranjena in šotor iglu za dve osebi 4500SIT prodam. Inf. na tel. 833-349.
Podarim mladega psička primernega za čuvaja. Tel. 832-656
ULTRA,
d.0.0. NAZARIE
mec tedna ob pikniku smo vam pripravili v ;ovinah Ultra po MUGA cenah naslednje artikle:
mleto meso in
865 SlT/kg

SOK BRAVO GROZDJE 11
SIT/kom
V Diskontu Jata v Mozirju vam po akc^ski ceni ponujamo piščance
zmepepo cem
400,00 SIT/kg,
d odvzem
15 kg. Tel. 853-388.
Vabljeni na malice in kosila v prijeten ambient PENZIONA KOZOBOG v Mozirju. Nedeljska kosila samo
1.100,00 SIT.
Tel. 831-088.
; :
Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil
R4GTL	9/92	75300	390.000,00
R 5 FIVE DIESEL	6/91	99000	565.000,00
R 5 FIVE 3 V	11/95	22000	880.000,00
CLIO RN 1,2 5 V	5/93	94000	885.000,00
CLIO RT 1,4 5 V	3/91	88500	820.000,00
R 19 RT 1,4 5 V	8/93	105000	1.300.000,00
R 19 RT 1,4 4 V	8/93	86000	1.280.000,00
CITROEN AX TRE	5/95	55500	920.000,00
HONDA CMC 1,4 GL	4/91	112900	950.000,00
OPEL VECTRA 1,8 GL	3/91	106700	1.115.000,00
GOLF JX	4/91	37000	995.000,00
MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI.

d. o. o.
Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043
Del. čas: 8.00 - 16.00
RENAULT
.•ENTER'
LJUBLJANA m -
Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, (nasproti gasilskega doma), tel.: 063/832-011
POZOR!
Največja izbira barv in lakov v Zg. Savinjski dolini
Jupol 25/1.2.850
Spektra 151..................2.702
Beltop 1/1......1.299
Beltop 4/1.................5.100
Strešna kritina
ONDUUNE...................774 SIT zal m2
salonitka EC0N1T - ZELO UGODNO
VELIKA IZBIRA BELE TEHNIKE, ENOROČNIH BATERIJ IN SANITARNE KERAMIKE.
Plačilo na več čekov in kartice.
KDOR DOBRO KUPUJE. S "CENTROM" POSLUJE!
SiX
Celje - skladišče D-Per
vz/y
« 7/1998
MOZIRJE d.d.
5000005703,10
COBISS o
AKCIJSKA PRODAJA IN SVETOVANJE KUPCEM
Ati poyuzmo tešit ire !	Blagovnica Savinja
oddelek POHIŠTVA
15. maja od 15:00 do 19:00 maja °d 08:00 do 12:00
lamincrtne pode k stenske in stropne obloge
Spoštovani kupci!
PLIVA in VTIS ter prodajalne, ki se oskrbujejo v VTIS-u, vam v maju in juniju nudijo po 3 promocijskih maloprodajnih cenah
bonbone KVIK in PEPERMINT
PEPERMINT 85 SIT
KVIK 55 SIT
Preverjena kvaliteta v novi embalaži!
8XÄZÄ
E)P LIVA
¥ Ujb<~
OSREDNJO KNJ. CELJE