Poštnina plačana v gotovini, Leto LXV., št. 36 Ljubljana, ponedeljek 15. februarja I932 Cena Din 1.- linija vsaa aan popoiane. t2vzem£) aeaeije in prazm&e. — lnserao do SO peUt a Din 2.—. do 100 vrst Din 2 M) od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji inseratt petit vrsta DlD 4.—. Popust po dogovoru inseratni dave* posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 23.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO CN (7FRAVN1&TVO LJUBLJANA. Rjiafljeva ulica it. 5. Telefon st. 3122. 3123. 3124. 3125 ln 3126. rooiutmusi MARIBOR, Grajski trg št, 8__— — CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 180, NOVO MESTO Ljubljanska c tel. St. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. ATENTAT NA EKSPRESNI VLAK NIČA - PARIZ Spalni voz je padel čez SO m visok nasip na kmečko hišo in se popolnoma razbil — Roparski napad ali zločin teroristov? Pariz. 15. febr. Sinoči je bil izvršen a. itat na ekspresni vlak Nlca—Pariz. Šest Hlmn<*trAv n^eH Mar^eillesom ie na DTOjri eksnlodirafa bomba v trenot-ku. ko ie vlak vozil s hitrosflo 90 km čez most nad reko Airbel. Vlak ie ob-stoial iz dveh spalnih vaeonov, jedilnega voza in dveh vagonov L in II. razreda. Prvi spalni vagon ie zaradi eksplozije skočil iz tira, se prevalil preko 50 m visokega nasipa in padel na streho kmorkp hl^e ki «*n'i tik ob progi. Vagon se le popolnoma razbil, na hiši pa se je udrla streha in strop. Po srečnem naključju ni bil nihče ubit pač pa je sedem potnikov lažje in eden uslužbenec jedilnega voza hudo ran len. Oblasti so uvedle najstrožjo pre-'ska^o in so dale vso progo zastražiti po vojaštvu. Na tej progi ie bil že 9. t. m. poizkušen atenat na isti vlak. Ta* krat so nameraval9 orooati vlakovodjo, ki je imel v shrambi več 100.000 frankov državneea denarja. Ker je tudi to- L'rq* Kilo v rw>£fn«Mti v normu mnopr de- narja, domnevajo, da gre za nov roparski poskus. Dejstvo pa, da je bil atentat izvršen z bombo, ki bi mogla i>ognati v zrak cel vlak, govori zato, da gre za teroristično akcijo. Preiskava se vrši v obeh smereh, vendar pa dosedaj storilcev še niso mogli izslediti. Ugotovljeno je le toliko, da je bila eksplozija povzročena s pomočjo vžigalne vrvice in da se je par minut pred eksplozijo odpeljal v neznani smeri nek avto, na katerem so bil štirje moški. Japonci zasedli mednarodne koncesije Po ofačenju svojih čet so Japonci davi vkorakali kljub protestu velesil v mednarodne koncesije — Položaj je skrajno napet Šanghaj, 15. februarja. Japonci so včeraj izkrcali nove čete, mnogo tankov, težkih topov in velike količine municije ter so danes vkorakali v mednarodno koncesijo. S tem je postal položaj skrofno napet, ker so Japonci z vkorakurjem v mednarodno koncesijo kršili mednarodne noeodbe. Poveljnik mednarodnih čet je takoj protestiral pri poveljniku japonskih operacij oroti tej zasedbi ter zahteval naj se japonske čete takoj umaknejo. Trenutno še ni znano, ali so se Japonci udall. Vsekakor pa pomen? ta korak Japonske veliko poostritev vsega spora, obonptn na fnrij doka tu je, da nameravajo lanonci za vsako ceno zasesti Šanghaj, ki je center vse trgovine na Kitajskem. Potujoča kmetijska šola Od kmetijskega ministra organizirana potujoča kme tijska razstava je bila včeraj svečano otvorjena Beograd, 15, februarja. AA Včeraj dopoldne je bila svečana otvoritev potujoče razstave in šole za kmetijstvo. Otvoritev je bila na prvem peronu beograjske železniške postaje. Svečanosti je prisostvoval Nj. Vel. kralj, ki je prišel k otvoritvi v spremstvu predsednika vlade Petra živko-vlća, ministra za kmetijstvo Juraja Deme-trovića, ministra za promet Lazarja Radi vojevica in ministra dvora Boš«ca Jeftlca Otvoritvi razstave je prisostvovalo večje število senatorjev in narodnih poslancev ter številno meščanstvo. Celotna razstavna kompozicija ostoji iz 23 vagonov. Med drugim se nahaja v kompoziciji oddelek za perutnino, čebelarstvo, živinorejo, ribarstvo, nlg1je.no vasi, ;n zdravstveno zadružništvo, vinogradništvo, oddelek za ob delovanje polja, mlekarstvo, gozdarstvo, kmetijske stroje in svinjerejo. Nj. Vel^ čanstvo krajj si je ogledal vse oddelke, o katerih mu je dajal minister za kmetijstvo Juraj Demetrovlč ter predsednik iz vrševainega odbora razstave In Sole potrebna pojasnila. Nj. Vel. krald se je zelo zanimal za rentabilnost poedinih poljedelskih panog ter za stopnjo njihovega razvoja v poedinih krajih naše kraljevine Posebno se je zanimal za razvoj smetia-skega zadružništva Ko je Nj. Vel. kralj ob 11 zapuščal razstavo, se je izrazil zelo pohvalno o tehnični ureditvi in zunanjosti razstavne kompozicije. IzjavH je pire pričanje, da bo razstava Imela lep u spe j ln da bo za ljudstvo zelo koristna. Minister za kmetijstvo g. Juraj Demetrovič se je zahvalil Nj. Vel. kralju, da je izvoliJ kot •M>*r»vitel1 otvoriti razstavo "ito se ., Nj. Vel. kralj vpisal v spominsko knjigo ra.zstave ter svečanost s spremstvom zapusti L Gospodarski blok nasledstvenih držav Na iniciativo panevropske unije se je vršila v Budimpešti konferenca, ki naj utre pot eosnodarskemu zbli-zanju srednjeevropskih drŽav Budimpešta, 15. februarja. Gospodarske konference, ki /o je sklicala madžarska skupina panevropske un«2 in ki je bila otvorjena v petek, se jde* iižnje 35 delegatov iz Češkoslovaške. Avstrije. Rumunue. Jugoslavije Poljske in Madžarske. Bivši minister Lukacs ja v otvoritvenem govoru po-vdarjaf ootrebo sporazum-5 nasledstvenih držav, ker se more samo na ta način najti izhod iz sedanj' težke gospodarske krize. Posievodeči Dredseo'nik madžarske skupine ^uer ie priporočal naj se sprejme resolucija s katero s3 pozivajo nasledsrvene države k pnpra" vam za sporazume v svrho medseboj-negi gospodarskega zbiranja. Bivši iugoslov. minister dr. Fran-ge# se ie zahvalil v imenu inozemskih gostov za spreiem ter ie povdarjal. da more brti v današnjih razmerah edmole sistem sedanjih pogodb ? določbami o najveojih ugodnostih primerna podlaga za gospodarsko zbližanje naslcdstvenHi držav. V splošni razpravi je član madžarske zbornice Scekacs sprožil načelno vprašanje, ali se »zrek* skupščina br~z prrdržka za osnovanje velikih več dr žav obsegajočih gospodarskih ped roči j ter ie povdarjal potrebo podrobnejše razprave o tem vprašanju. V nadaljni debati se ie brvši romunski minister ManoSlescu odločno zavze) za idejo carinske unije, ki jo je označil kot posebm ciU. . Delegati Češkoslovaške in Poljske so povdarjali. da ie javno mne'.iie v nn* sbdstvenih državah za gospod____j zbliža nje zelo ugodno. Na banketu ki je bil prirejen v hotelu »Hungarfja« na čast gostom, ie imel po pozdravnih besedah predsednika Ltr kaesa poljski minister Ledoicki preda- vanje o gospodarskem sodelovanju Srednje Evrope, ki je bilo sprejeto z velikim odobravanjem, nakar je govoril češkoslovaški delegat dr. Kohn; novinar dr. Ripka se je v svojem govoru zavzel za češkosk>vaški-maNarodni listi« navzlic madžarskemu demantiju vzdržujejo fte dalje trditev, da j« bilo z dovoljenjem avstrijskih oblasti poslanih preko Avstrije na Madžarsko 96 tankov. Avstrijske oblasti so pri tem postopale na isti način kakor v primeru, ko jc bilo preko Sv. Gottharda vtihotapljenih na Madžarsko več vagonov orožja. Poravnalno postopanje med Nemčijo in Poljsko Berlin, 15. februarja, c. Nemška in poljska vlada sta se sporazumeli, da bosta imenovali posebno mešano komisijo, v kateri bo s ta zastopani obe drža vi 9 z nalogo, da olajša ureditev *porOv nastalih zaradi različnih tolmačenj določb oemS*o - poljske konvencije od 10. avgusta 1924, ki se tire narodnost' in občega državljanstva. Simon pri Lavalu Pariz, 15. febr. Včeraj je prispel semkaj iz Ženeve anglečki zunanji minister . Simon, ki Je dmei nato dole raogovor % ■ ministrskim predsednikom Lavalonj. V razgovoru z novinarji je Simon iarazH svoje zadovoljstvo nad dosego sporazuna med Francijo in Anglijo v reparacijskem vprašanju oj- oorp-ra-v abfsk umLi umi mlhw ih hh Vremensko poročilo Ljubljana, 15. februarja. AA. Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic r Ljubljani po stanju ob 8. zjutraj: Ristrica-Bohmjsko jezero —21. jasno, snega 60 « i, Brežice —23, jasno, snega 50 cm. Celje —20. megla, Zvezdi nič tistega laženja med gnečo v ci-garfaberških capicah. V žarki barviti svili nastopi med špalirjem — primadonski Učinkovito. Itd. Prav lepo se uveljavlja kot Micacla gdč. Me zetova. Vklno se razvija in povdarjam: svoji sladki partiji podaja dramatske akcente.' izraža energijo, upornost mržnjo... kar daje Micaeli večjo zanimivost in natnnost. Njen spev le odličen. Po tretjem gledanja naše »Carmen« v novi režtj le še konstatiram, da sta 1. in zadnje dejanje najmanj prijetni in zadovoljivi, a da je 2. dej. s svojim kabaretom in vrinjenim plesom s klavirskim ponavljanjem zame naravnost — proti čutu Ponavljam: g. Krefta vodi pravilen princip, da je treba stare opere scenično osvežiti. Toda s Izvajanja tega načela zahaja še v pretiravanja. No, iz močno kipečega mošta se mora ustaliti izvrstno vino. Upajmo! In še nekaj: v soboto smo se ponovno uverili, da ie Thlerrv-Kavčnikova ne le pevski, nego posebej kot igralka do vseh detajlov izdelane partije, zunanje in kostumno, (zlasti v gozdu in v zadnjem dej.) Carmen, na katero smo lahko ponosni. 75letnica poroke Ljubljana, 15. februarja. 751etnica poroke je res redek jubilej. Tako redko slavje bo v sredo pri Jurčevih v Gorenjch štev. 5 pri Postojni, kjer bosta posestnik Ivan Ju»rca in njegova žena Marija v tihem domači.m krogu |ilVtfa*lil 751etnico poroke. Hi Um t Ivan Jurca, ki >e kkib svojim devetim križem še čvrst in čil, je bil rojen 17. decembra 1S38 v Oorenjeh, njegova družica, ga. Marija pa 8. marca 1^54 v Gorenjeh. On j« star 94, ona pa 98 let Poročila sta se 17. februarja 1857. Zlato poroko sta obhajala leta 1007. diamantno v burnih ©asih svetovne vojne leta 1917. železno pred petimi leti m sedaj bosta proslavila še 751etnvoo. Jubilant j»e daleč naokrog znan in spo-šrcvan posestnik in je mnogo deloval rud; v javnem življenju. Dolga leta je bil županov namestnik v Hronovicah rn župan v rojstno vasi v Gorenjeh. oil je član cestnega odbora za senožešloi in postojnski okraj, član zdravstvenega odbora za postojnski okraj iM. Ustanovil je kmetijsko podružnico v S tud enem leta 1895. pozneje tudi v Gorenjeh, ki jo je 23 let vodil kot preosednik. Poteg teh funkcij je bil tu A predsednik krajnega šolskega sveta v Bukovju itd. V zasebnem življenju »e je največ pečal z lesno kirpčrio, znan jo bil HxM kot vzoren kmetovalec. Jubilanta sta vzgojila več obrok v narodnem duhu. K redkemu rub^eju t Jwci. ki je bil rud^ dolga leta zvest naš ivjročrdk m njegovi soprogi na&e iskrerwe čestitke* Po premijeri pri Šentjakobčanih Ljutoljana, 15. februarja. Oez 20 stopino mraza je bik) v soboto zvečer in sinoči, pa vendar je bila v dvorani Šentjakobskega odra neznosna vročina zaradi gneče. Ltfudem pa ni bito Žal, da niso oetali doma na toplem, ker so se nasmejali kakor že davno ne Tudi ta teater ima svojo premijersko putoiiko, ki zna ceniti požrtvovalnost dUetantov in tudi up.h izvrstno igranje. Vsebino Hors* - PoZlacz-kove burke »Sedem njegovih grehov« smo že objavili, samo toliko moramo popraviti, da je grehov, prestopkov ln celo zločinov še več, a zagreši jih strogi sodni svetnik Bacbmajer, ki ga pustolovščin željna, pikantna in šarmasitaa gospa Sewaldova iz zagrizenega aoviužni'ka žensk izpremeni v slepo zatelebanega zaljubljenca. Gdč. Er-vina Wriscnerjeva je bila res tako zapeljiva in tako podjetna, pa tudi tiranska Otilija, da je napravila ta čudež verjeten. Bogme, tako elegantne ki tudi okusne moderne toalete letos v Ljubljani še nismo videli, a gdč. Wrischerjeva take toalete in tako sik pižame zna tudi nositi! Zaslužila bi bila še lepši šopek, a tolaži naj se, da je bil dan od srca. Pri vsaki predstavi več talenta in več temperamenta pokaže tudi gdč. Pirčeva, živos rebrna naivka šentjakobčanov. Prav poseben poklon zasluži tudi gdč. Gorjitpova za svojo izkušeno gospo Bichen, lastnico pensiona >Fa-tinica«, ki se pa tako tudi izgovarja, ne pa »Fatmika«. Prav tako moti tudi izraz -»lovsko-; perilo, kar je seveda »JSgiovoc perilo po zdravniku dr. Jagru, kakor imamo podobno Lahmannovo perilo po dr. Labmannu. bivšem zdravniku Riklijevega zavoda na Bledu, ki je pozneje posta! ustanovitelj in lastnik svetovnoznanega zdravilišča >Weisser Hirschc pri Leipzigu. Torej volneno perilo! Perico Winklerco je igTata ga. Bučarjeva, ki smo jo videli tudi že v dramskem gledališču, pač rutini rano kot prava igralka, a gdč. Koščakova je iz manikerke Zaglerce pač napravila, kar je mogla Tudi g. Lavrič je storil vse, a Bachmajer ni vloga za njega m se je preveč žrtvoval, da je to vlogo sprejel. Tak igralec si pač vloge sme izbirati sam, pravico ima pa tudi do počitka. Briljantni komik nas je pač raz vadil, zato pa zahtevamo od njega vedno več in več. Sewald g. škerlja je bil pravi partner gdč. Wri-scherjeve, prav tako fin m naraven ter kakor vstvarjen za svojo vlogo. Prav posebno naravna in pristna sta bila pa g. Karus kot predsednik de*, sodišča in pa g. Moser kot plesni profesor Podersam, g. Kukman nas je pa s Krautstofflom kot novinec vprav presenetil. Sploh so se novinci, ki jin je v tej burki nastopilo prav za prav kar pet, vso postaviH, da bodo šentjakobski oder prav blagodejno osvežili, predvsem pa moramo imenovati g. Ko-mana, ki prav naglo napreduje in je bil kot sodni sluga izvrsten tip. G. Kune je bil tako živ »Hofrat«, da smo v njem najbrže spoznali tudi njegov model, a gosp. Petrovčič je bi! to pot pač preveč zaposlen kot režiser, da se m mogel tako posvetiti svoji vlogi kakor v drugih igrah. Kapitalen sluga, pravi ljubljanski postrešček 9tarega kova je bil pa g. Zalaznik. Njegov stereotipni »Kaj pakt in njegova imenitna maska sta dokazala, kako se ta Igralec najmanjših vlog p >'rudi in v*tri. zato pa iz njih napravi važne figure. In kako gin- Ijivo je požrtvovalen! Uho si je predrt, ds je njegov stari ljubljanski postrešček *mel znaoikii »oringeijček«. Zs burko je nas znana kupletist g. Nilo Bučar napisal, komponiraj in inscenira] izvrstno predigro, ki je predeno*i' * prav vse. Kot eleganten HMnsanger^ je zapel kratko veselo vsebino burke, odpevale so mu pa maske na steni — sive giave vseh oseb igre. Tako smo dobili pravi slovenski šlager, namreč tak domač ala^er, da se lahko meri s najb ijsimi tujimi ve .i: Ko t < se v jagnj<- spremeni itd. — in refren: OiCTOg srca se vse vrti! Smučarska tekma SK Grafike Včermj jo priredila ■mnsaa sekcija SK Graf-.ke svojo prvo smučar- tekmo, ki se Je vršila r Višnji gord na progi, dolg 13 km. Proga je bila za začetnike težav na in je potekala od Peščenjka čez Pristavo, Novo vas k 9v. Duhu ter se vračala čez Zavrtače, Kriiko vas na Peščenje.. kjer je bil start to cilj. Višinska raalfka je znašala 200 m. Markacija je bila dobra Sneg še ni bil dosti uležan ln je »lelal zlasti prvim številkam hude preglavice. TeK-movali sta dve skupini in sicer je v prv' startalo 9, v drugi pa 8 tekmovalcev. Rezultati so bdi: 1. skupina: 1. Kolarič gen 1 : 10 : 30, 2, Gicl Mirko 1 : 14, 3. GašperUn O t mar 1 : 15 : 30. O sta V tak movaloi prve skupine so sledili r majanih preslodJkih, zaiiivji je prispel na cilj t času 1 : 23 : 02, kar dokazuje, da je bila borba radi izenačenosti tekmovalcev »e!o ogorčena. Trije prvo plasirani so prejeli lična kJnbova darila in diplome. Prvi je dobil bronast kip smučarja na marmornatem podstavku, drugi kompletni kunalnU, tretji smučke paK-ce. II. skupina: I. štrukeLj Jože 1 : 12 : 30. 2. Kroženj ujubo 1 : 14 : 25, 3. Stupica Leo 1 : 21, 4. žorl Maks 1 : 26 : 03. Ostali so sledil! v kratkih presledkih, zadnji v Casn 1 : 42 : 12. Najboljši čas dneva je dosegel Bručan Albin s Časom 1 : 03. k! je startal izven konkurence kot grafičar, je pa verif';cira.n smučar SK BSriQe, Prejel je diplomo. Vsi tekmovalci so prispeli na cilj v dobri Kon<*ieiji kar dokazuje, da naši Črni umetniki prar'lTm err»i*» rudi >bek> umetnostr. Pojasnilo Podpisani Pečar Franc, fcajnsk »Tujsko-prometnega društva« in »Smuškega odseka podružnice SPO« si vam dovoljujem dostaviti naslednje pojasnio z vljudno prošnjo za prijazno priobčitev: »Glede na kritike, ki so se po)avffie na nas naslov po raznih listih, 6eš. da so bile pmiprave za meddržavno smuško tekmo v Kranjski gori slabo organizirane, zlasti pa da .je bila skakalnica pomanjkljiv« in pretrda, smatram za potrebno pojasniti sledeče: Teden dni preje s« >e vršila v Kranjski 0ori na istem teren i in na isti skakalnici pM>dsavezna prireditev, ki s»e je zaključila r, rta j lepšima uspehi. Za meddrža\vK> tekmo je bila skakainiva pripravljena m zaprta. V soboto je r*rlsel k ntidzornvku na Se skakalnice savemi funkcijonar g. dr. Kmet Stanko, da mu izroči ključ od nje, da bi zamogU skakalci za-davp dan še trenirati na njej, čemur pa nadzornik ni hotel ugoditi, rekoč, da je skakalnica pripravljena za tekmovanje v nedeljo, v nasprotnem slučaju odklanja odgovornost zanjo. Nekateri skakalci pa so brez vsakega vprašanja izruvald kol z verigo m pričeb uporabljati skakalnico. Jasno, da ista ni mogla bita v onem brezhibnem stanju kakor za podsavezno prireditev, za katero priliko je bila zaprta 3 dni, kar pa n: naša krivda. Kar se tiće organizacije same, smo bild glede meddržavme tekme, ki bi se bila po prvotnem mač rtu morala vršiti v Mariboru, obveščena šele v četrtek, da se je preložila v Kranjsko goro. Storili sploh storiti mogoče. Da je bil rok prekratek, se razvidi iz tega, da vodstvo za savezno sokolsko smučarsko tekmovanje v Bohinju firmg-ira že od ponedeljka dalje.« MJ KUUC NajboC&e, naftrafnefie. Tri žrtve smučanja Ljubljana, 15. februarja. Včerajšnjo krasno nedeljo so izkoristili vsi športniki in pohiteli v zimsko naravo. Kljub hudemu mrazu, ki je pritiskal zlasti dopoldne, ko je kazal termometer do 10. zjutraj 20 stopinj pod ničlo, so smučarji oprtali smuči in jo mahnili iz mesta Ves dan je bilo 2ivo na Gradu in na Rožniku, na Golovcu, na Orlah. na Toskem čelu, na Katarini in sploh na vseh gričkih m hribih, kjer je količkaj primeren svet za smučarje. 2al ie pa zahteva! zknski šport včeraj tri žrtve. Pri smučanju sta se ponesrečila na Rakovniku prof. France Cemažar z Ljubljane, v Kosezah pa gdč. Vlasta Lud vikova, hčerka postajenačelnika g. Ludv ka. Oba sta tako nesrečno padla, da sta * zlomila nogo v členku. Se težja nesreča se ?e oripetlla včera? popoldne v Radovljici, kier se le smuča 17 letni trgovski vajenec Josip Žemva iz Gornjega Gorja. Fant je tako nesrečno od-tetel. da ie padel na hrbet in d nalomi hrbtenico. Težko poškodovanega to davi pripeljali v Uub'iansko bolnico. Njegovo stanje je zek> resno. KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 15 februarja katoličani: Favstm. Ljubosisva, pruv ustavu-; 2. februarja: Sreren. DANAŠNJI PRIREDITVE Kino Maticu: Tratier Horn. Kino dvor: Človek brez strahu. Kino Ideal: General Cnck. ZKD: Matineja v ki-nu Matici ob 14.30. Drugi teden sadjarskega tečaja ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta n* univerzi. Fiiharmonično društvo: Občni zbor ob 18. v Glasbeni Matici. DFŽIRVF LEKARNE Danes: Sušnik. Marijin trg 5 in K ura lt. Gospoavet.ska cesta 10. Narodno Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 15.: Revna kot cerkvena miš. Red E. Torek 16.: Zaprto. Sreda, 17.: Zdravnik na razpotju, premijera Izven. Četrtek, 18.: Vzrok. Red C. Opozarj^mu na p"Oslai'o TSIetnice Bernarda Shau>at ki bo v ljubljanski drarnd v sredo 17. t. m. ob 8. zvečer in 9icer s vprizoritvijo njegovega najučinkovitejšega, pri nas doslej še neznanega dela »Zdravnik na razpotju«. Pisatelj obravnava tu z brezprimerno duhovitostjo, mojstrsko tehniko in jarko ka ra k teriza ci jo zao m ivo razmerje in veono nasprotje mod ©riko »ničvrednoga« umetnika in med moralo družabno uglednega znanstvenika. V neposredna bližini obeh teh polov sijajno prikazane vloge raznih tipov zdr a vnukov m vlaga žene. Prvo dejanje se god) v ordina-cijskJ soba pri Ridgeomi. drugo na terasi pri »Zvezdi« v Richmondu, tretje in četrto v E>ubedatovem ateljeju, peto v slikarsk* razstavi Prevod: Oton Zupan&c, redaju i I>ehevec. Molnarjevo nafnO\*ef$e delo »Nekdo*, ki jo pravkar igrajo tudi v Berlinu in na Dunajgj, »e vprdwwi prvič v soboto 20. t. m. v BtS&i drami. Avtor, ki je ljubljanskemu " v i.,tvu man po raznih delih njegovih, ki so se že vprizarjala na slovenskem odru, tudi to pot na njemu lasten originalen, duhovit in zabaven način, držijo od začetka do kraja publiko v napetosti. Glavno moSko vlogo kredra g. Levar. glavno žensko pa ga. Nablooka. Režijo vodi g. Prof. Sest. Vse prijatelje duhovite in prijetne zabave opozarjamo na to premijera. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 15.: Zaprto. Torek, 16.: Trije nruđketirjt. Red B Sreda, 17.: Zaprto. Četrtek, 18.: Seviljskl brivec. Red A. Sijajno uspela opereta »Trije mufke-tirfl* se vprr2x*n na našem opernem odru ponovno v torek 16. L m. za abonma reda B. Zasedba običajna. Režira g. Bralko Kmit, Komična opera »Brivec Seviljskt* mo po parletnem presledku ponovno vprbeori v naši operi v četrtek, dne 18. t. m. v popolnoma novi inscenaciji m deloma novi zasedbi. Predstava bo za red A. Iz policijske kronike Ljubljana, 15. februarja* Neki tukajteji list je nedavno priobcH sliko ln granljivo storijo Franceta Kaca, rojenem 1. 1897 v Loki in pristojnem v st, Jani na Dravskem po.ju, ka je baje na čudežen načnn spregledal in zato napravil zaobljubo, da bo romal pes v sveto deželo in v Jeruzalem. Slučajno so pa sliko dobili v roke rudi v mariborski kaznilnici ln tam so ugotovila, da Je slepec, kd je čudežno spregledal, identičen a Francetom Kacem, ki je že presedel več kazni in ga, tudi sedaj zaradi sleparij !n drugrih grehov zasledujejo oblasti po vsej državi France je seveda svoj >oudez< temeTjV-bo izkoriščal na vsem potovanju tn je lahkovernim ljudem na t vezni, da roma peš v Jeruzalem ter je ronognm naivnežem res izvabil na ts naćin prav lepe zneske Ljubljanska policija je za njim izdala tiralico in na podlagi te je bil France, ki ni in ndkoH nd bil slep, temveč samo akill ln slabo vidi, aretiran v Novem Sadu, od koder ga pošljejo v Ljubljano. Policijski stražniki so včasih res reveži tn nikoli ne vedo, komu bi prav ustregli. V nooi od sobote na nedeljo sta dva stražnika pobrala dva pijanca, ki sta ležala v snegu m že zmrzovala. Oba okajena možakarja sta stražnika prepeljala domov. Ko je enega »tražmk izročil Ženi v varstvo, ga je ta nanruhla, čes. > pustil bi ga zmrzniti hudiča pijanega«. Vsem ljudem je pač težko ustreči. V soboto ponoči 1e policaja aretirala pot lahkožavk, od katerih je dve izročila veneričnemu oddelku tukajšnje bolnice, dve sodišču, ena izgubljenka je bila pa resiio posvarjena tn poslana domov Aretirana sta bila tudi dva potepuha eden doma iz Lašktga, drugi iz Vidma prt Krškem, ki sta se že delj časa brez dela in zaslužka potikala po Ljubljani. Sreda, 17. febniaria. 12.15: Plošče: 12 45: Dnevne vesti; 18: čas. plošče, borza: 17 30: SaJonaki kvintet; 18.30: Leo Poljanec: Moji doživljaji v Afriki; 19: Dr. N. Preobraženskij: Ruščina; 19.30: Literarna ura: Beaumarchais Linhart (prof. Koblari; 20: L. M. Skerjanc: Uvod v glasbo: 20 30: Prenos iz Zasr^ha; 22.30: čas is poročila, napoved programa za naslednji dan. -tev 3f) »SLOVENSKI NAROD«, dne 15 febniarli 1«32 Dnevne vesti — Ministrski predsednik našim akademikom Predsednik ministrskega sveta gospod Peter Žvkovtć ie blagovolil pokloniti na b1 ra n1 akciji ki se vrs» n*me**to reprezentančnega plesa slušateljev Aleksandrove univerze v konst Akademski bolni §ki blagajni znesek 1000 Din. — Z banske up ve. ^omočnik bana sj dr. Orma P'rVmnie torek 16 t m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan. — češkoslovaško odlikovanje. Prezi-dent Masaryk it odlikoval z redom Belega 'eva ITI stoori'e bivSeea zagrebškega velikega *unana dr Milovana Znričića. ? redom Belega ?eva IV stonnie konzulat-nefa in orakt:£nega zdravn-ka v Zagrebu dr. Alfreda §a'eka. z redom Belega 'eva V stopnje pa vnnkoienega ;rmnaziiskega ravnatella v Zagrebu Mqksd rediva zadene tudn vs** naše 20% rent-nifce — delavce, ki so svoj ca* bili ▼ delu v Nem-čiji m ki so v smisiu konvencije o socijalnem zavarovanju z dne 15. XII ,Q28 prejemati rente, četudi so bivati v domovini. — Razpisani zdravniški službi. OUZD v Zagrebu razpisuje natečaj za sekundarnega zdravnika v sanatoriju za pljučne bolezni na Klenovniku Prošnje je treba vložiti do 25 t. m. Podrobnost: natečaja so razvidne iz ^Službenih Novina št 35 z dne 12. t. m. Kr banska uprava vardarske banovine razpisuje natečai za zdravstvenega rtterenta strumiškega sreza a sedežem v Strumici. Prošnje je treba vložiti do 24. t. m. — Izprememba rodbinskega imena. Kr. banska uprava dravske- Oanovne je dovolila Antoniji Ko k o) iz Hlaponcev izpre-membo rodbinskega imena Kokol v Babic. — \ olik požar v tvornici purlictov. V tvornici parkete v v Kanove nastal v noči od petka na soboto poža: ki je uniči J glavno poslopje s stroji in materijalom tako. da znaša škoda 1*700.000 Din, ki je pa krita z zavarovalnino. — Naš Izvoz vina Lam srp izvozili 17.070 628 kg vina v vrednosti 51,793.206 dinarjev. — Pavšali ran je potnih stroškov. Minister za šume in rudnike je izdai pravilnik o pavšal i ran ju potnih stroškov šumarskih uslužbencev pri upravi državnih gozdov. — Izpiti in tečaj za kurjače, lokomooili-ste in strojnike. 21 febra*r>a &e bodo vršili pri inspekciji parnih kotlov 9 Novem Sadu izpiti za strojnike, lokomobiliste in kurjave parnih kotlov. Pripravljalni tečaj se prične 22. t m Program dobe kandidati pri inšpekciji parnih icotiov v Novem Sadu — Cene v naših morskih kopališčih bodo znižane. Izkušnje so pokazale da je tujski promet v času težke gospodarske krize vedno bolj odvisen od cen v hotelih in penzijonih. To se je pokazalo tudi na našem Pnmoriu, kjer jc začel tujsk: promet nazadovati v prvi vrsti zaradi pretiranih cen. Zato je zagrebšk' »Putnik" pokrenu akcijo, da se cene v vseh naših kopališčih znižajo. Vse kaže, da bo dosegla ta akciia zaželjeni uspeh. — Trgovski pomočniki ca starostno zavarovanje. Glede na poročilo o predavanju g drja Vrančića, priobčeno v sobotni številki, pripominjamo še. da je g. predavatelj povedal, da službodajalci svoje trgovske sotrudnike že sedaj lahko prostovoljno zavarujejo on Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Ce ima službodaja-lec manj nego 10 nameščencev, ie odvisno od Pokojninskega zavoda, ali jih sprejme v zavarovanje aH ne. m morajo biti ti nameščenci zdravi ter bi mom! službodajalec za slabe rlzfke eventualno plačevati dodatke k premijam. Če pa službodajalec prijavi vsaj 10 nameščencev, lih mora Pokojninski zavod sprejeti, četudi so med njimi bolni sotrudniki in drugi slabi riziki. — Natečaj JPS. Južnoslo *e:i>k Pevač-■ki Savez razpisuje v zvezi s proslavo svoje 10 letnice in vseslovanskim pevskim zletom (Na Vidovdan 38. VI 1934 v Beogradu) natečaj I. za kantato za mešani zbor ter orkester. 2 za zbore: tri moške, tr* -?enske in tri mešane B**«ed;lo za vse skladbe si izbere vsak skladatelj sam. Za k-ntato oa naj vsebina izraža vodilno idejo iug';s!ovprKke nacije Ob'iVa kantate ie svobodna. Opozarjamo skladatelje, da bodo izvajati kantato združeni zbori vseh saveznih društev 1*n naf znto vnoštevaio re-p.odtiKfvno možnost r*Vesra znora. 4. Kantara naj trata 15 do 20 mmttt Vs^ka vrsta zbora ("moškega, ženskega 'n mešanesra) ima tri katee zaprta, in plitva, ker odteka po Gruberjevem prekopu, zato je zamrznila čim je pritisnil ob-čutnejš; mraz Liublianica ie zamrznila v zimi 1. 1928'29. zamrzne le ob najhujšem mrazu, in so tedaj trdi7i star ljudje, da ne pomnijo kaj takšnega. Tudi zdaj ni zamrznila le predvsem zarad* tega. ker ie stoječa, nego zaradi res ostrega mraza. Mladina si je otvorila na zamrznjen' Ljubljanici brez vseh ceremonij drsališče, ki se ga pos'užuie skoraj ves naraščaj iz iužne-ga de-la mesta. »Športniki« so opremljeni tudi s smučmi, ne le z drsalkami, dostop je pa dovolten na led vsem. čeprav so obuti le v copate, in četudi ni nihče »oficijelno« preizkusil nosilnosti ledu. —Ij Spored TI. simfoničnega koncerta opernega orkestra, k- bo v petek 19 trn v veliki dvorani hotela Union, pod vodstvom ravnatelia Mirka Pobča. Kot prvo točko bo pomnožen« operni orkester izvajal Mozartovo uverturo k oper »Figarova svatba t. drugo točko tvori Beethovnova IV. simfonija v B-duru. Po odmoru sledi Bravničur.., u najnovejše delo »Svirka« (Suonata). skladba v treh stavkih različnih značajev, zgrajena na enem motivu in te. tičnem materiialu nrvega starka: a) " i'iga m kanon. Veriga ie dvoglasna. zgrajena na ostinatnem basu Motiv* se prepletajo in vežejo v obliki verige v premi in rakovi smeri. Kanon se razvija 12 iNtinstnega basa in le snremlian od goda! Zaključek ie močna ponovitev začetka: b) Medigra je izčrpna izpeljava motivičnega aterijala. vse skladbe in dramatično tolmačenje glavne misli, c) Nermrika Njeno l «/o je gibanie V zasedbo orkestra je *-vit xy!ophon Zvrniena ie na rr»ntK-;Čnen n terijalu preišnifh stavkov. Drugo Brav-ničanevo delo »Slovenska plesna burleska« in Musorgskega ciklus »Slike z razstave« v Ravelovi mstrurftenraciii )pisom rastlinskih Ctodlf-vcev na sadnerr Jrevtn Predavatelii bodo vse Škodljive* pokazal tudi v barvan'h skionpčnih s!ik^^ Sadja, tem jn prii^teUern vrtov le dana pr 'tka. «a se nouče kako morajo zatirat Skodltivce. ki nauraviln v marerHalnem • estetskem ozfru totiko Škode 00 vrtovih ?!asti 90 se na nevarno raznaslt 00 mest lih In .rkot'SV* vrtovih Vsfonrrhie ni. —11 Vteoko*o»ec omorll znano lepotico Znano lepotico Crno K so naŠN urrtoriem na njenem stanovanju pohcila ie napeb takoi vse sile. da izsledi morilca Baje so pravemu storilcu Že na sledu Umora ie osumljen neki vtsokošolec ki ie živel 1 umorjenko v prijateljskih intimnih odnosa Hh Ime tega v+sokošMca. čigar rodbina spada v najvišje družabne kroge, se drž i-»xikrat še v tajnosti Jutri bo preoeijar iz noficjskih zanorov pred oreiskova'nega sodnika Alberta Bassermanna Razprava se bo /ršUa v Fftnem kirm M^t>ci. —lj Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Uvbflant bo v četrtek dne 18 februarja 1932 ob ^° uri zveče v restavracirsk'h prostorih »Zvezde« V ciklu predavanj »Ljudska univerza« pride na vrsto predavan'e o aktualnem predmeti' *0 gospodarskih krizah in o potih iz kriz« O tem perečem vprašanju izpregovor ravnatelj Ljubljanskega veieseima g dr Milan Dular Pereče predavanje vzbuja po vsej pravici zas'uženo pozornost v naš javnosti. Vstop je brezplačen, gostje so dobrodošli. U7'n —lj Sokol Ljubljana IV prosi svoje članstvo, ki se namerava udeležit? vseso-kolskega zleta v Pragi, da prijavi to v drn-s>-ent pisarni na voj. strePšču. Dolenjska cesta, do 23. t m., kjer se rzvejo tudi podrobnosti glede časa in stroškov. Zdravo' —li Sokol I Ljubljana prosi svoje član stvo. ki se namerava .ideV^iti 'etošmepri IX vsesokolskega zleta v Pngi. d? pr-javi to v društveni pisarn na Taboru dn 20. t m., kjer se 'zveo tuli podrobnost g'cde časn in strošk >»' Z-Tr/»vo! lTr.ra\a Samo še danes monumentalno filmsko delo i Vsi tisti, ki doslej še niste videli tega bajnega velefflma, ne zamudite danes zadnje prilike! Predstave ob 4,, 7« in 9% zvečer Vstopnice zasigurajte v pred-prodaji! Elitni kino Matica Telefon 2124. Danes ob pol 3. popoldne ZKD matineja v kina Matici. Četrta serija Ufinih kulturnih rvočnib filmov Je na sporedu. Sami krasni, zanimivi in poučni filmi. »Kako nastane grom, blisk ln dež«, je ponazoritev vsakdanjih naravnih pojavov, »Detektiv mikroskop« je film, ki nam predočuje Zi ljenje hroSčev in žuželk, vse seveda tisoč in tisočkrat povečano. »Ovekovečeni zvoki« je film, ki nam predočuje izdelavo gramofonske plošče. Pred nami poje sloviti Tau-ber in isti njegov glas čujemo potem iz gramofonske plošče, ki je napravljena pred našimi očmi. Tem krasnim filmom sledi velezabavna šaloigra »Izgubljeni raj«, ob kateri se vsakdo prav od srca nasmeje. — Današnji program kulturnih filmov je tako zanimiv in tako izredno poučen, da bi šolska vodstva te poučne filme morala mladini prav toplo priporočati v ogled. Pa tudi naša inteligenca bi pri teh sporedih "CD našla dovolj zanimivega. Ker bodo ti filmi danes zadnjikrat na sporedu, naj si jih vsakdo ogleda ob pol treh v kinu Matici Cene vstopnicam izredno nizke. —lj Zahvala. Za vse v tako velikem številu bodisi ustmeno ali pismeno izraženo mi čestitke, ki sem jih prejel ob svoji 70 letnici, se prav prisrčno zahvaljujem. Vsem skupaj in vsakemu posebej moja najsrčnejša zahvala. — Drago Benedik. šol. uprav, v p. —li Slovenski vokalni kvintet, ki ga tvoriio naši izvrstni pevci štibernik. Jug b .a Petrovčič *n §u'c priredi v nonede-!jek dne 22 t. m. samostojni koncert v Filharmonični dvorani. Na sporedu le 11 zborovskih skladb, ki lih poje kvintet in pa 6 samospevov s klavirjem, ki i'h poio lug Milan, Petrovčič Roman in Petrovčič Tone Na ta koncert ooozariamo vse pn-latelje naše vokalne glasbe Predprodaia stoonie v Matični knjigarni, od mtn dalje —1} Francoski Institut v Uphtfanl vab na predavana. Ir bo » torek 16 t m ob 21. v društvenih orostorib v Narodnem jorrru. Q nniverz tetni profesor Soektorsk> O remt' tn^^lM^ if» ^Ithprf V^Jvtnc lj Ljubitelji ptic. Nastopa silen mraz is ubogim ptičkom prtt slaba Kdor zeh v svojem rajonu krmiti ptičke naj se potrudi v tajništvo Društva za varstvo ptic pevk (Kelnarič) Pol lanska nasip št. 10-1. mestna hiša kjer dobi za iste mešano brano v obliki semen brezplačno — Društvo za varstvo ptic oevk v Ljubljani —IJ Godbent o»ek Sokol, i. S"««rsne* napovedan za torek 16 t m ae vrii sele ▼ ponedeljek 22. t m. na Tabore. Uprava. r - , w^.na rdečica! počena koža in ^ rREME SIMON zjutraj in Nekaj CR*-^ umWanja, p« ste ?° Potovalna pisarna Važne informacije za one, ki hočejo potovati po sveta JUGOSLAVIJA Poloviiona vožnja na povratku je dovo tjena za siedece 'nozemske volesejme: v Leipzigu od 6 do 16 marca, v Pragi o«1 13 do 20 marca, v Budimpešti od 17 dx 21. marca in od 7 do 16 maja t Bazlu ©d 2 do 12 aprila, na Dunaju od 13 do 20 marca, v Milanu od 12 do 27 jpra'a. * Poznanju od 1 do S maja. v Parizu od 4 do 18 maja, v Tel-Aavivu od 7. do 30 aprlla. AVSTR'MA Avstrijske železnice dovoljujejo 25?: popusta za velesejme v Pragi, v Leipzigu ti na Dunaju. CEfeKOSLOVAšKA češkoslovaške ielezoice dovoljujejo po-eetnikom velesajma v Leipzigu in oa Dunaju %S% ▼ Pragi iu v Budimpešti (7. do 16. maja) pa 33% popusta FRANCIJA Sejem v Lyonu bo od 7 do 2 8.30. 2. j-n-nija prihod v Benetke ob 8 30 r.dhod ob 24.. 3. junija prihod na Sušak ob 13., odhod ob 16., 4. juifja prihod v SpMt ob 9., odhod ob 18., 5. junija prihod v Kotor ob 9., odhod ob 17., 6 junija prihod na Krf ob 14 , od-Po-d ob 19.. 8 junija prihod v Pfcreij ob 9., odhod ob 20., 10. junija priaod v Carigrad ob 9., 11. jim>\i odhod rz Capi šralj ob 16.. 13. jun!ja pr'nod v Plrej ob 8.. odhod ob 20., 16. junija m-'hod v Dn-brovn-ik ob 8., odhod ob 24., 17. junija prihod na Hvar ob 8., odhod ob 12., 18. junija prihod t Bemetke. 19 jun>ija odhod iz Benetk ob 7., 20. junija prihod v Split ob 9. Cene potovanja variraćo po izbiri kabina od Din 4 300 do 5.500. Luksuzna kabina stane 9000. 10.000 ln 12 000 Din V teb cenah ni všteto vino. m-Vnerana voda ln dru ga pijača nap.tnioa stjre&uiia m bi pranjf perila — Lussuzni parobrod >Kra!jica Marija« (17.50 ton) je 160 m dolg in 20 m &irok ter je opreman * vsem modemi m koenfortom Vse kabine so zračne in prostorne, v jed-lknlci je prostora za 200 oseb. nadalje ima parnlk društveni salon. Cital nžco. bir. kavarne, velik bazen za plava nje, soljćne kopeli, večje število kopalni b kabin in 2 veHki promenadi Dnevno igra godba, enkrat na dan kino. HMKa koncert . ples Na parniku je potovalna pisarn-j >Putnlfta«. zdravntR m brivci Vsak dan izide Časopis, fci prinaša na>noveoše brez žlene vesti z vsega sveta. SKUPNA POTOVANJA >Putn>ilU' v Beogradu Ima za teKOČe leto predvidena sledeča društvena potovanja: 1 Na veleeejem t London In Birmtngnam % obiskom Pariza. BrusLja 10 Miincjena Prijave »e sprejtrniajo do 15 februa:*a t L 2 Na velesejejn v Leipzig 3 Na Maka btjado in sejem v Tel-Avlvu Potovanje je projektirano z železnico v Pirej. odtod ■ parobrooom oa Jaio. štirinajst dnevno bivanje v Palestini, povratak preko Kaira Ateksaodnje v Pirej to bivanje v Egiptu 4. Za hadžiluk (romanje) v Medino ln Me ko sa c&sa Bajrama 5 Romanje pravo slavnih vernikov v Palestino pod tmenom Sv Sinode ia pravoslavne velikonočna rpaan4ke 6. SoKOtski zlet v Prag. 7 Kon gre* kemikov v MadTidu aprila naes^a 8 Evharistic-ni kongree v Dublinu Program' za ta potovanja izidejo v kratkem in se dobe pri »PutnAu« v Ljn-bljani. RAZNO Potnikovo dr u At ven c potovanje v London m Birmingham Je zasigurano Odho-* iz LJubljane 24 februarja % brzovlakom ob 20.50 preko Jesenic v Pariz, dalje v \uOO 1oo m Birmingham Povratek preko Brus ija in Mdnchena Pr.hod v Ljubljano 8 marca ob 19 55 Velika ekskurzija v Leipzig Za ';psk velesejem prred- •Putnik« JruStveno >>o tovanje v Leipzig od 4. do 10. marca t 1 °otovanie 'e norem ker uživaio ude'eie" j» znatne oopuste V Le oz tr «e porote ■ ozneie Cena ootovan^ L J. vožnja H' 'a z reda brzovlaVa '-• m«? *n j^iga in nazal dn 'n^n*' m«te •Jtinpv;-lip in hrana v Le^r'sn n-evfrz z no*f»»' na stanovania »n obn-io «Vw»w« « rrt'5?* iio. Offled znaten 1 »«t J,c;*r;?? 1 a» to bosi iz'eti vn/*~sV' -^wltnHif vse Klasom programa, le Dm 215© sa ose- bo, doplačilo na fl Mre H;n 725.—. Vozovnico do izhodne pofta^e do IHa m >bratno st nabav ^sm •-,^lc2n'*< .25 odhod 0»)5 pr-liod v Le'pza 14 37. Prevoz na stanovanje na to odmor Ob •°0fi večtna 6. marca: ^ajjr-es U3 sta-novaniih Popotdan >n nr'vi <*--» n^Pi1 vt-esema Ob 19 večerja 7 ni3«-c*: Dopoldan ogled rehn'čnegu seimi Ob \2 kri-ilo. Popoldan ojjlcd tebn:č*n*^s šp'mi n stavbne razstave.. Ob 19 večerja 7. marca: Cel dan prost. °. marca: Ob 'j ag>ci znameni-rostj Leipz ?a t ivtobdii n bdoi do spo-men-ka Ritke narodov Op 14.1U adhod it Le nzga preko Hre^e-is nrh >J v Prago ob 20.40. odhnd 22 25. 10. marca: pnhod v LiubHano ob 1722 n Kako nastane blisk, grom in dež T Izdelava gramofonske plošče z Richardom Tauberjem Detektiv mikroskop Velešala v 3 dejanjih Spored ZKD matineje ob pol •. t Elitnem kinu Matici ProS. dr. V. Herle umrl V Kranju. 14. februarja. V soboto. 13. t m. ob 23. je preminil profesor prirodoslovja. lizike in kemije ter matematike na gimnazij v Kranju, dr. Vladimir Herle. v 63. letu svojo starostu Rodil se je 6. julija 1869 v planinskem raju So'čave kot sin kmetsk'h staršev, ki so se že pred 100 leti preselili v Solčavo iz Trboj pn Smledniku. Obiskoval je ljudsko solo in nižjo gimnazijo v Celju, višjo gimnazijo pa v Ljubl.iani. kjer je leta 1891. maturirah Hozofske Stu Ji je je dovrŠU v Gradcu s promočio 1. 1898 m s profesorskim izpitom L 1901 Zt leta 1899. je nastopil službo suplenta v Novem mestu, nato v Ljubljani in Idriji, a leta 1902. je postal definitiven v Kranju, kjer ie le v novembru pretečenega leta aktivno služboval. Zadnje mesece je imei dopust kateri bi mu potekel čez teden dni. Nt dočakal konca svojega dopusta ter se ie preselil, ko se je poslovil od prijateljev tega Življenja pri polni zavesti brez vsake bojaini — v stalen pokoj, iz katerega ni več nobene vrnitve. Op ni imel m pri svoji naravi ni moeel imeti sovražnikov: saj ie gledal življenje kot učitelj življenja le od najlepših strani: bil te do dna duše veselega značaja, poln humorja in $afJ?vosti. do vrha optimist, ki se je vsake sence pesimizma kaj hitro odkr žal. Tako ni čuda. da ga le mladina nad vse rada imela in soo-šL^vala. saj tudi ona ljubi živHenie Pa je tudi znal prikupiti mladini predmete, ki jih je učil. z zanimivim predavanjem in naravno razlago, ojačeno z umetnSkfm ukusom. Zato pa jo imel tudi izven e.. etv» do za^^ieea nfene.J Ve"k ljbričina prve vrste. vei*Vtn: odbrmvk >ijaške Vnhinie« ter ^tnevra iastopa, h o"»-»n:racft — Vl'uh temu tkra'no SLOVENSKI NAROD«, dne 15. februarja 1932 Albert Sorel: 25 V čudodelni zdrav ni G Komati — Saj pravim, da si ti gospodar; pojdi do konca, jaz se ne bom vmešavala v to. Jaz pa gTem odslovit ubogo ženo Marcialo in skušala se bom prilagoditi življenju z Gaubergo. če boš potreboval čez teden dni drugo strežnico, si jo preskrbiš sam. — Preskrbim si jo. — je odgovoril Rofosse, — toda zdaj je zdravnik začel cvoje lečenje Sam odredim, naj se vse ravna po njegovih navodilih. Pojdiva, Krama. Odšel je z Emmo, ki se mu je zahvaljevala z očmi. Ko je ostal Fontemors eam z Athenais, je dejal: — Morava ga pustiti pri miru. Če bi ugovarjala, bi se razjedi delal bi po svoji glavi in midva bi re imela od tega nobene koristi. To ie fantazija, ki pa ne bo dolgo trajala. Ta doktor si je dresira! to staro kokljo. to Gauberge, a ona ie zmešala glavo Emmi. Saj veste, da ravna z njo k*kor z otrokom. — Če se je Emma vmešala v to, ji že izbi jem iz glave te muhe. Tale doktor se mi pa zdi kaj sumljiv. Posebno njegove oči mi nič kaj ne ugajajo. Prebrisan je, to se ne da tajiti. Toda če ima doma tako imeniten položaj, čemu neki ga je prineslo sem. Tisti papirji so brezpomembni Najbrž so mu služili samo za pretvezo. Saj je na svetu mnogo takih pustolovcev, ki jim diše bogate neveste, — je dejala baronova sestra. ■— Toda moti se, če misli, da pojde vse gladko od rok. Jaz mu že prekrižam račune. — Prav pravite... Govoril je o nekakšnem važnem poslanstvu, potem pa obvisi tu na kmetih . .. Vse to se mi zdi vražje sumljivo... Ta uboga Emma je zlat otrok, toda po značaju in temperamentu je točna kopija svoje matere; vsak piš jo odnese in sama fantazija je je... — Bom že jaz pazila na njo, — je dejala baronova sestra. Pozvonilo je k večerji. Vsi grajski prebivalci so se zbrali v jedilnici. Chebskv je čutil, da ga opazujejo; bil je še bolj nedostopen kakor prejšnjega dne. xm. Drugi dan je bila nedelja. Ob devetih so zvonovi vaške cerkvice vabili k maši. Gospodična je korakala po peronu v praznični obleki, ki je pa bila v modi pred desetimi leti. Emma je sla za njo; njeno upadlo telesce, stisnjeno v slabo narejen steznik, je vzbujalo sočutje; njeni krasni kostanjevi lasje so bili tako stlačeni in skriti pod klobukom, da njihova lepota sploh ni mogla do veljave; potrebna je bila vsa njena naravna mikavnost, da ni bila v tej uniformi gojenke prava kravja dekla; toda bila je tako malo koketna, da ji to ni prav nič škodovalo. Rofosse je prišel zgodaj; ponudil je roko svoji hčerki; Onesim, nesoč knjigo v roki, je pa ponudil drugo roko gospodični; ko so šli čez dvorišče, se je pojavil Chebskv. — Mi gremo v cerkev, — je dejala gospodična osorno .. , danes je nedelja. — Jaz grem tudi v cerkev, — je odgovoril Chebsky. — To je hinavec! — je zamrmral Onesim sam pri sebi. — Nisem sicer tako dober katoličan, ■— je nadaljeval zdravnik, — mislim pa, da pohujšanje ni dostojno olikanega človeka in zato se mu hočem izogniti. Emma se je sladko nasmehnila in stisnila očetu roko. — To velja vašemu očetu, — je dejala gospodična Onesimu. — Radi bi, da bi bil to slišal. Potem se je pa obrnila k Chebske-mu, rekoč: ~ V naši klopi boste lahko sedeli tudi vi, gospod. — Kaj ste se ujeli na njegove lima-nice? — jo je vpraial Onesim, ko so prišli na cesto. — Ne, — je odgovorila Athenais, — imam pa rada taktne ljudi in doktor je takten, — Se preveč, — je menil podprefekt. — To bo naša stvar, — je dejala Athenais, — ti severni medvedi imajo zmisel za pridige in spoštovanje avtoritete. To sicer ni vse. je pa mnogo. Cerkev je stala sredi vasice, deset minut hoda od Saint-Vigora. Kor je bil star, romanski, vse drugo pa novo, brez okusa. V ladji so bile žolte lesene klopi z vratca. Rofossova klop je bila zadaj, pri vhodu na kor. Emma je molila iskreno, vroče, povešenih oči, zatopljena v misli nanj. ki ga je prosila, naj vrne njeni mamici zdravje. Rofosse je pa stal na prsih prekri-žanih rok v do vratu zapetem črnem plašču. Onesim je celo klečal in obračal liste svojega molitvenika. Athenais je bila v cerkvi kakor doma; kakor da ji je vse to podrejeno. Jezilo jo je napačno petje pevcev, nerodnost ministrantov, vsaka najmanjša napaka pri cerkvenih obredih. Župnik je bil podeželski siromak, bivši Rofossov vrtnar, ki ga je Athenais prisilila posvetiti se duhovniškemu poklicu; boječe je stopil na prižnico, ozrl se je na svojo bivšo gospodinjo in oddrdral na pamet naučeno pridigo kakor je pač vedel in znal. Ko je potem stopil k oltarju, mu je Athenais prijazno in milostno poki-mala; ubogi župnik si je oddahnil in maša mu je šla gladko od rok. Chebskv se je za5el zanimati za skupino vernikov v stranski kapelici. Tam je bil najprej mož petdesetih let, lepo rejen, sivih las, gladko obrit, z belo kravato; na njegovem obrazu si videl prijaznost in otožnost, nuail je debela, temna očala; v rokah je držal molitvenik, pa ni niti pogledal vanj; vstajal je in poklekal, čim je ministrant pozvonil, da bi verniki pokleknili. Pri njem je sedela žena, ki ves čas ni odvrnila od njega pogleda, pazljivo je zasledovala vsako njegovo kretnjo in zdelo se je, da mu bere misli kar z obraza. Bila, je že priletna, na sebi je imela preprosto obleko. Bila je okrogla, širokega, dobrodušnega obraza, v mladih letih je morala biti zelo lepa, zdaj je pa imela že motno, bledo polt. Njene oči, nekam steklene ln utrujene, so bile neprestano vlažne od skritih solz. in ves čas so ji uhajale v možev molitvenik; njen nemir je bil močnejši od pobožnosti. To sta bila res obžalovanja vredna človeka. Mož dostojanstven, miren, poln tihe in mirne otožnosti slepcev, žena raztresena, nemirna, trpeča za dva, čuteča vse muke svojega moža. Ob strani je stal mladenič srednje, sloke postave, lepo raščen, lepih manir, iskrenega, odkritega obraza, živahnih potez, sladkih, krasnih oči in bujnih las — skratka, odkrit, pošten, energičen značaj, plemenito srce in najprikupljivejša zunanjost. Tudi mladenič je pazil na vsako slep-čevo kretnjo, za mašo se pa ni dosti zmenil; pogled mu je skrivaj rad uhajal k Rofossovi klopi. Chebskv se je opetovano srečal z njegovim pogledom in opazil je, da ga Athenais neprestano gleda skozi bino-kel. Po maši so odhajali Rofossovi v istem vrstnem redu. Za njimi je odšel iz cerkve Chebskv skozi množico praznično oblečenih kmetov, ki so ga radovedno ogledovali. Opazil je slepca, ki ga je vodila njegova žena iz cerkve skozi stranska vrata. Sin je hotel za njima, ko ga je ogovorila neka starka. Chebsky tega ni opazil, ker je gledal drugam; sicer je bilo pa že težko razločiti kaj pod to zmesjo trakov, gub in res, ki se je komaj videla iz njih. Pristopajte k Vodnikovi družbi Giljotina ostane v rodbini 34 let krvnik — Deiblerjev naslednik je njegov sorodnik Andre Perrier Henrik Detbler, krvnik francoske republike, je opravljal svoje krvnišk* posle vestno in v splošno zadovoljstvo oblasti celih 34 l3t. Francoski javnosti je znan že dolga leta pod imenom »Monsieur de Pariš«. V začetku februarja je pa stopil Dsibler v zasluženi pokoj in izročil obe giljotini, ki sta državna last, v upravo svojemu nasledniku in zetu Andreu Perrieiu, ker je stara tradicija, da mora bsti krvnik francoske republike ali »Pariški gospode sorodnik Deiblerjeve rodbine. Zadnjo usmrtitev je izvršil Deibler proti koncu lanskega leta pred mračno kaznilnico La Sante. Usmrtil ie milijonarja Gaucheta, ki je bil umoril nekega znanega pariškega draguljarja. Največji dogodek v krvtiikovem žuvlgentiu je b* »a usmrtitev zloglasnega vampirja Lam-drua v Versaillesu. Samo ta primer je spravil Deibterja rz njegovega običaj- nega ravnotežja in brezbrižnosti. Ob slovesu od imenitnega poklca je Deibler izdavil, da mu je usmrtiev zločinca samo poklic, kakor vsak drugi in da nima prav nobenega povoda za sentimentalne misli na morišču. kamor je tolikokrat stop M po svoji službeni dolžnost, in hladnokrvno opravil svoj krv-niski posel. Francoski Jrrvnik ima zdaj na razpolago samo še dve giljotini. Ena stoji vedno na istem kraju tn se ne da nikamor prenesti. Ta giljotina je v Parizu. Drugi pa pravijo potujoča giljotina, ker se lahko razdere in zopet sestavi. Krvnik je pa zek> ponosen na to, da zna zločince pravilno pošiljati v krtevo deželo samo on. Njegov pomočnik o giljotini sploh ni poučen in pride na morišče šele dobro uro pred usmrtitvijo. Krvnik sam pride na morišče četrt ure pred usmrtitvijo, spusti večkrat za" porod na prazno težko sekiro giljotine, da se prepriča, če je vse v redu. preizkusi ostrino sekire, ki jo zopet dvigne in pritrdi nad krajem, kamor mora položiti zločinec glavo. Pri usmrtitvi rma tudi francoski krvnik kakor mnogi drugi njegovi kolegi na glavi cilinder. Imenovanje Andrea Perriera za Delblerjevega naslednika, je vzbudilo mnogo protestov. Francoski krvnik dobiva letno 20.000 frankov. Za krvniško službo se je potegovalo več tisoč Pari" žanov, ki zdaj godrnjajo, češ, da protežira pravosodno ministrstvo samo Deib-lerjevo rodbmo. Novi francoski krvnik je bil že dolga leta Dei-blerjev pomočnik. V d ogled nem času pa našbrže ne bo imel prilike pokazati svojo umet-I nost, ker zdaj nimajo v Franciji nobe" j nega na smrt obsojenega zločinca, ki bi I ga čakala težka oot pod giljotino. Mož, ki |e samo kače Splošno je zmaiio, da so kaljani ljubitelji kačje pečenke. Pa ne samo Italijani, temveč tudi nekateri Grki so navdušeni za to dvomljivo delikateso. Gr-§ki listi ooročajjo o grškem izseljencu Georgiju Bokafetu ki se je /preselili iz južnobolgaTSkega mesteca Stammake v neko vasico blizu Kdkuši v gršSvi Ma" kedoniji. Iz Bolga-rioe se je izselil Boka-lis 1. 1924. V Stanisnaki se je pečal samo s tem, da je krvil kače, ki so mu bile edina hrana. V okolici mesiteca je pokončal v nekad letih več tisoč kač ia pre-brvaistvo mu je bilo seveda zelo hvaležno. Iz Stai&imake se ie izselH zato, ker v okolici ni btk> več kač. Ce bi bil ostal tam še dve loti, je deoal novinarjem, bi ne bilo v okolici nobene kače več in moral bi umreti od -lakote. Dopisnik ne" kega atenskega &sta je povabil originalnega moža na vrček pirve. BokaJis si je najprej spekel na ražnao več kač in šele ko jih je s sJasrtgo pojedel, je začel piti pivo. Redek mladič V Ha^enbeakcvem cirkusu je zanosila slonica Roma, ki 'je tehtata 4500 kg in je največj* ponos podjetja. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je slonica breja 18 mesecev, če je mladič ženskega spola* 22 mesecev pa. Če je moškega spola. Doslej so se rodile v ujetništvu samo samice. Ko je bila Roma breja že 21 mesecev, se ie Hagenbeck veselil, da bo rodila slona, kar bi bil v Evropi prvi primer, a poleg tega je slon tudi dražji od skmice. Romo so zato v zimskem stanovanju Hagembeckovega cirkusa v Essenu skrbno stražili, da bi jo ob po" rodu takoj odstranili od drugih slonov, ki bi utegnili mladiča pohoditi. Ker je pa bila Roma zdaj v februarju šele v 21. mesecu nosečnosti, so jo pustili pri drugih slonih. V noči od 7 na 8. t. m. so pa začeli trobiti vsi sloni in ko je prihitelo osobje, je začudeno opa- zilo, da je Roma brez človeške pomoči porodila, in sicer slonico. Mladič je visok pičel meter, tehta 127 kg ima kratek rilec in poraščen je s precej trdo dlako. Sloni so pozdravili novorojenčka navdušeno. M'adič je začel takoj sesati — slonica ima vime med prednjimi no" gami — in Roma skrbno ščiti s svojim ogromnim telesom mladiča m (potrpežljivo stoji dokler se ne napije mleka. Ce se približa mladiču človek, ga Roma previdno, toda energično odrine od njega. Mladi sloni sesajo leto dni. Ves ta Čas ne smejo dobiti druge hrane, sicer bi utegnili poginiti. Zadnji slon je prišel v Evropi na svet pred 27 leti v schon-brunnskem živalskem vrtu na Dunaju. Kako mora dišati? Odgovor na to vprašanje v bivšem haremu Abdula Hamida ni bil baš lahak. O tem pripoveduje upravnik dvorne parfume rio e, 'ki se je moral z vprašanjem vonja vsake nove članice harema teme&što pečati. Prodno je prisila novinka pred jasno sultanovo obličje, bo je moral temeljito preiskati in poskrbeti, da se je njen vonj ujemal z njenim zna" čajem in tenrperamentom. Dvorni funk-ciijonar je ipustil novo odalisko iplesati in peti, sam jo je pa opazoval, da je spoznal vse njene lastnosti in šele potem je odšel v svoj laboratorij, kjer je pri" pravil za novo damo harema poseben parfum. Nova surtanova žena je morala dišati tako, da je sukan takorekoč že vohal vse njene lastnosti. S parfumom so morali zakriti njene nedostatke in po" vdariti vrline. Dama nižje izobrazbe, zato pa ogrrjevitejšega temperamenta, ije dobila oster parfum, bolj izobražena in inteligentna, a manu vročekrvna je morala pa drsati sladko. Tudi postava, hoja in kretnje so prihajale v poštev pri parfumu. Šele ko je bila novinka pošteno napa rf umi rana, lepo oblečena in okrašena z nakitom, je sprejela v harem prvič svojega gospodarja. Podporna akcija celjskih trgovcev Kakor že objavljeno, ie gremij trgovcev v Celju uvedel pomožno podporno akcijo vsega celjskega trgovstva za podpiranje siromašnih in delanezmožn:h slojev v Celju m celjski okolici Akcija ie imfla popoln uspeh, ker so se celjski trgovci v obilni men odzvali tozadevni okrožnici m podpisali po nabiralni poli oreceišn.ia darila tako v blagu, ki ga brezplačno vsem najpotrebnejšim dele. kakor so tudi podarili znatne zneske v denarju. 1.) Darovali so v denarju: Brauns Viljem Din 1000, Celjska posojilnica d. d. Pin 1000, Schimmel & Co. D.n 700. Strupi Franc Din 500 Goričar & Leskovšek Dirt 300, Cuk Franc D:n 300. Glavna zaloga piva »Union« Din 300, Lukas Franc S. Dni 200. Lečnik Anton Din 150. Vrtovoc Filip Din 150. Marine Emest Din 150, Loffler Friderik Din 150. ravnatelj tvrdke Oetker Din 150. po Din 100: Zamparutti Domeni-ka, Zamparutti Roza. Confidenr Fnc, Kra-mai-Sanitas, Florjančič Karol. Adamič Helena, Vait Katarina, Tončič Ivo. Goljevšček [., »Aurea* d. z o. z.. Krick Franc Din 60, Krell Josip Din 75. Šimenc Marija Din 60, po Din 50: Stegu Rozalija. Stossl Maks, Flora Lager-Neckermann. Perissch Leopol-dina, K. Rosenbauer & drug. Soclier Karol, Sager Ivan. Schramm Vaclav, Haselbach Štefan, Gliick Adolf, po Din 30: Brzic Vinko, Bremec Anton, Javno skladišče nasl., Salnrič Ana, P. Matkovič & Comp.. Tram-scheg Matilda, po Din 20: Finžgar Veko-slav, Kregau Avgust, Borovič Marija Fa-vai Angeli, po Din 10: Barič Franjo. Fa-bian Marija, Gager Franc, Kostanjsek Friderika, Finde:sen Ana, Ferjen Karol, Celjska vinara, Hočevar Marija in Sedlačck Amalija Din 5, skupaj 7090 Din. Z.) V blagu: Tekstilna tovarna Bcrgmann & drug za Din 2000, »Metka«, mehanična tkalnica L VVeinberger za Din 1000, Stiger Gustav za Din 1300, R. Stermecki za Din 1000, JelJenz Ivan za Din 1000, »Sladkor« d. z o. z. za Din 700, Kolonijalna družba »Unionc za Din 700, Hofbaucr Anton za Din 850, Weren Jos. za Din 760, McStrov Rok za Din 800, Mestni mlim D. Rakusch za Din 900, Fazarinc Anton za Din 700, Mastnak Alojz za Din 680, Drofenik Alojz za Din 600, Loibner Karol za Din 600, Jagodic Josip za Din 600, Kolen c Antona nasL za Din 500, Ravnikar Ivan za Din 400, VVbgs Viktor za Din 570, Honigmann Ivan za IX« 450, Kramar & Mistlej za Din 400. Kudiš Juiija za Din 400, Pšeničnik Miloš za Din 400, Mastnak Ivan za Din 400, Dobo-viemk Franc za Din 350, Majdič Peter »Merkur« za Din 350, Nabav^jalna zadruga za Din 350, Gaberc Simon za Din 330, Kir-biš Josip za Din 300, Airnodcchner Roin-notd za Dki 300, Del akorda Josrp za Din 250, Karbeirtz Franc za Din 260, Konig Franc za Din 250, Šafar Slavko za Din 250, Jelovšek Josip za DLn 250, Hlad in Valentin za Din 290. Jošt Franjo za Din 235, Sluga Pavla za Dn 200, Haselbach Štefan za Din 200, Pušnik Beti za Din 150, Josek Marija za Dati 150, Vošnak Ivana za Din 150, Zanv Viktor za Din 150, Junger Frančiška za Din 150, Havc Josip za Din 200, Berger Franc in srn za Din 130, FrohJich-Navrattl Marija za Din 150, Brumec Anton za Din 105, Urch Ljudmila za Din 100, Putan AdoK za Din 100, Vjdic Friderik za Din 100, Rožič Otli za Orn 100, Srrašek Milan za Din 100, Golob Davorin za Din lOo, Fiscber m drug za Din 100, Strehe r Ana za Din 100. Brata Sumer za Din 100, Kalan Franjo za Den 100, »Peko* d. z o. z. za Din 350, Born-šek VekosTav za Din 90, Krusič Jnrid za Din 75, Cevijama »Adria« za Din 50, Šinkovec Anton za Din 60, Acblcitncr Oton za Din 50, Chiba Friderik za Drn 70, Vegi & Bevc za Din 50, Vučko & drug za Din 50, FilK Janko za Din 50, Sribar Marica za Din 50, ^iovak Julijana za Din lOO in Šanc Marija za Din 20 ter Meinl Julio d. d. za Din 100, Skupaj 35.3Č5 Din. Gremij tr^jvcev v Celju se omenjenim darovalcem za velikodušni dar tako v svojem kakor tudi še posebno v imenu vseh podpore potrebnih najtopleje zahvaljuje. Podporna akcija še ni zaključena, ker se še vedno oglašajo novi prošnjik:. Do sedaj je bilo izdanih že 370 nakaznic za razne g. trgovce, ki podarjeno blago seveda brezpačno dele med najpotrebnejše. > mM ali ogla si < Vsaka beseda ftO par. Plača mo lahko cadi w smamkaJ* Xa odgovor znamka I ■ Na vprašanja brea tnamkm rm mmm^m ->rf0'^>nrinmn KaJmnnfJH Otffn* l»ll» B*—• ^mmmm» STROJEPISNI POUK novi većerni tečaji za začetnike to tzvežbance. Vpisovanje ob torkih to sobotah od 6. do 8. ure zvečer Šolnina nizka. — ChAtofov učni zavod, Domobranska cesta 7/1. 712 V VSEH TEHNIKAH ENOBARVNE EN VEČBARVNE IZVRŠUJE J UGOGROFIK LJUBLJANA SV. PETRA NASIP 23 I PRIMA BUKOVA DRVA suha, cela Din 115.—, žagana Din 125.—, klana Din 135.— m' dostavljena na dom. Putrich, Dolenjska cesta 6. 891 ■ ifrik, vsakovrstne žimnate, otomane, najnovejše couch zore po ugodnib cenah kupite pn capetniku RUDOLF SEVER. LJUBLJANA, Marijin trg 2. Vsakovrstno žimo prodajam po tovarniških cenah. - TeL 2622 14/T STIRISOBNO STANOVANJE prostorno, z vsemi pritiklina-mi. s sobo za služkinjo, kopalnico, plinom in elektriko, poleg opere oddam s 1. majem Naslov v oglasnem oddelku >Slov. Naroda«. 855 Najcenejši nakup KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14. 22/T LOKAL za trgovino, z vsemi pritikli-nami, tako oddam v industrijskem kraju. Izve se pri Pavlu Leskovcu, gostilničarju. Slov. Javornik št. 160, Gorenjsko. 899 KRASNO POSESTVO 13 oralov veliko, vse v enem komadu, mlad, velik sadonos-nik, vinograd, njive, gozd, vrt za zelenjavo, tri stavbe, kompletno opremljena vinska klet ter drug inventar, vsled nakupa drugega podjetja ugodno naprodaj. Posestvo je oddaljeno % ure od postaje Slov. Bistrica mesto — na lepi razgledni točki ob vznožju Pohorja ter zelo lepo arondirano. Primerno je za vsakega, tudi za etovišce sposobno. Pojasnila ia je Anton Pernic, trgovec v Slov. Bistrici. 900 DIN 125.— 1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 2708 23/T Cevl.fi na obroke »TEMPO«, Gledališka 4 (nasproti opere) 19/T AlKEZE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po na ocilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih tn železnih >kvirjih tvrdka Pavel Strirulec LJubljana. Gosposvetska cesta št. 13 Novi svet«. 21/T £bunaj&&i veCe&ejem (WIENER MESSE) 13. do 19. marca 1932 (v Rotundi do 20. marca) POSEBNE PRIREDITVE: Semenj pohištva / Reklamni semenj / Poeebna razstava novodobnega plinskega orodja / »Elektrika v gospodinjstvu« / Salon kožuhovinaste mode / Dunajska pletilna moda MEDNARODNA RAZSTAVA AVTOMOBILOV EN MOTORNIH KOLES Semenj za stavbarstvo in gradbo cest / Razstava hranil in živil / Posebna razstava z Gradi&čanškrga / »Tehnične novosti in iznajdbe« Kmetijska in gozdarska vzorčna razstava Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo. — Ogrski prehodni vizum se ob predložitvi sejemske izkaznice dobi na meji. — Precejšnje vozne olajšave na jugoslovenskih. ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejemske izkaznice (a Din 50.—) se dobe pri VViener Messe Akt. Ges.. VVien VII. ter med lipskim spomladanskim sejmom pn poslovalnici v Leipzigu. Oesterr. Messhaus, in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska cesta 31; Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Dunajska cesta 1, Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«) podružnica hotel Miklič. nasproti glavnega kolodvora. Urejuje Josip aunanftft — Za »Narodno timamo« Fran Ji — Za unravo la tnserauu dal usta: Oton Cbnatot. — Val t LJubljani.