csi je glih redovnik bio, ki je od prave materecčrkvi odszto-pivsi krivico razsirjavao. Ali z bozsov pomocsjov sze je romarszko meszto pa zmoglo, romarov je vszikdar vecs prihajalo natelko, ka szo eden den mogli vecskrat nemški ino szlovenszki predgati. Leta 1651-ga, 15-ga julija je eden novi oltar po grof Altringen Janos Marki gracskom piispeki goriposzvecseni, ki szo tisinszko Marijiko szami na njega polozsili i vu pasztčrszkom liszti 1653 leto na den Sznezsne Marije szklenjenom njo za »miloszti puno« imeniivali za volo onih vnogih duševnih dobrot, stere szo verniki po prošnjah Marijinih zadobili. Iz zgodovine szv. materecerkve. Je sz'gurno zapoved dao krsztsenikom Szv. Pavel, ka k szv. precsiscsavanji szamo na Mšlfer tescse szlobodno pridejo, kak nam szv. Augustin szvedocsi. Potom je pa po grcskom drzsanji ob-hodo krsztsanszka meszta i almostvo pobirao za jeruzsalemszke sziromake, stero je szam szpravo te pa ta. Na toj poti je v Troasi, prle kak bi na ladjo szeo, celo nocs predgao i te od vszeh J udih jako genjlivo szlovo vzeo. Kda je v Tirusi z ladje sztopo, szo ga krsztsenicje proszili naj ne ide v Jeruzalem, ar ne bode tam njegovo zsivlenje obvarvano, vu Cezareji szo ujemi to escse bole gvusno naprej pravili, ali on je zato li so, krsztsenicje teh meszt szo ga pa z szkuznimi ocsmi voszprevajali. V Jeruzsalemi je naj obprvim proiszkao sztaresega Jakoba apostola ino je njemi prek dao dare prinesene za sziromake. Na drugi den je v zsidovszko cerkev so pred-gat Jezusa, nego zsidovje szo sze poreberili proti njemi ino bi ga vmorili, csi ga Lizias, poglavar poganszki rimszke vojszke, ne bi z szvojim vojaki odszlobodo. Paveo je pod Klekl Jozsef. (Dale.) obrambov ete vojszke predgo drzsao liidsztvi, nego liidsztvo je kastigo zselelo za njega, ar je on to pravo, ka je njega Krisztus poszlao, da bi poganom glaszo evangelium. Lizias ga je na to na bicsuvanje obszodo, nego on je povedao, ka je on rimszki plemenitas i z bicsuvanjom szo mogli gorhenjati. Velki tanacs zsidovszki, na szod vkup pozvani, ga je ne viipao tiidi obszoditi, Krisztus sze njemi je pa szkazao ino ga je obatrio. — Na to ga je Lizias poszlao v Cezareo k Felikszi, ki je tam caszarszki namesztnik bio, ar je Pavlov zsitek v Jeruzsalemi ne bio gviisen za volo razszrdjenih zsidovov. Feliksz ga je ne bantiivao, ar sze je bojao rimszkoga pčrgara kastigati, nego dve leti ga je vu vozi drzsao viipajocsi sze, ka ga krsztsenicje z dobrov sumov odkiipijo. Poszliihno ga je vecskrat, nego povrno sze je ne. Za dve leti je na Felikszovo meszto Porcius pri-seo za namesztnika caszarszkoga, pri sterom szo zsidovje novo tozsbo zacsnoli proti szv. Pavli, nego Paveo je k csaszari apelerao i na to ga je Festus v Rim odlocso. Te dneve prle kak bi szv. Paveo odpelani bio, je Agrippa, zsidovszki krao, priseo k Festusi i Pavla szta dala naprej zvati pa je on tak vrelo predgo drzsao pred njima, ka je Agrippa szam pravo, ka bi volo meo krsztsenik gratati, nego zato je gratao ne, kak vnogi, ki szpoznajo dobro, ali vcsiniti dobro sze njim pretezsko vidi. 62-ga leta po r. Kr. szo szv. Pavla v Rim pelali. Dveszto sesztdeszet ludih je bilo na ladji, na steroj sze je tudi Paveo pelalo. Eden viher je k otoki Malta — na Nadzemelszkom morji — vrgeo hajov, nego vszi szo sze szrecsno rešili, kak je eden angeo Pavli naprej povedao. Viini na sztihom szo szi zakurili i malo sziihsili. Tu je edna csemerna kacsa szv. Pavla vjela, pa njemi je ne škodilo. Druge csiide je tii tiidi. delao vu onih trojih me-szecaj, stere szo sze tii zdrzsavali ino tiidi vnoge zadobo Krisztusi. Kda je ladja do denesnje talijanszke zemle prišla, szo ga zse vnogi rimszki krsztsenicje csakali ino szpreva-jali z proceszijov v Rim. Tii je vu vozo vrzsen, nego vszaki ga je lehko i szlobodno obiszkao, ar je on z vo-jakami, ki szo ga pazili, v ednoj hizsi bio vkiiper, tak ka szo sze zsidovje pa csemerili, ka Paveo dale glaszi evangelium. Filippicsani szo njemi po szvojim puspeki szem peneze poszlali *za dar, z sterih je zsivo. Dve leti zapreti je tak glaszo evangelium, ka szo vu caszarszkih palacsaj tudi vnogi krsztsenicje posztanoli. Nego tii je niscse ne tozsbe podigno proti njemi, tak, ka szo ga rimlanci za dve leti vopiisztili, i on je 65-ga leta po Kr. znova na izhod so ; po poti je nasztavo v Kreta otoki szv. Titusa za puspeka v Efezusi pa szv. Timoteusa ino vnoga meszta poiszkajocsi, kama je szam ne mogeo, ta je szvoja piszma — epistole — piszao, stera escse dendenesnji szvedocsijo njegovo od szv. Duha preszvetleno modroszt. Kda je zacsuo, ka je Nero caszar v Rimi velko preganjanje zacsno proti krsztsenikom, sze je pascso v Rim batrivat brate ino mret za Krisztusa. Paveo je v Rimi edno caszarovo zseno na pravo pot szpravo — kak nam Zlatovilsztni szv. Janos szvedocsi — ino jo je okrszto. Caszar sze je na to tak razszrdo, ka je Pavla vu vozo dao vrzsti. Vu toj vozi je szv. Paveo escse drugim tiidi szvetloszt vOre Kriszlusove podelo, lak ka je razszrdjeni caszar njega na szlednje na szmrt obszodo, ino szo njemi glavo vzeli tam, kde zdaj njemi v Rimi na csaszt cerkev zmozsna sztoji. To je bilo on iszti den, kda szo szv. Petra razpeli 29. junija leta 67-ga. Doszta je trpo i szkoro pol poznanoga szveta obhodo ino vszesirom jezere szpravo k Krisztusi. Zdaj vzsiva zaszliizseno placsilo pri njem. Ka je pa z ovitni apostolami ? Vzemimo je na kratci po redi. Malo menje znamo od njihovoga zsitka, kak od szv. Petra i Pavla, nego ka znamo, naj na kratci tii sztoji. Szv. Petra brat Szv. Andras, ki je najprvi bio, koga je Jezus med apostole vzeo, je po dolhodi szv. Duha pre-hodo Scithyio, Epirus, Grcsko i na szlednje je vcsio v Achaji ino je vu Patrasi glavnom meszti te drzsave piis-pekijo nasztavo i sze je tii zdrzsavao. TU je caszarszki namesztnik niksi Egeas bio, krvolocsen neprijateo krszt-sansztva. Te je dao apostola pred szebe zvati. Andras njemi je predgao od szv. mese, kak nekrvave daritve i od Krisztusa, kak pravoga Boga, na koj ga je te Egeas v temnico dao vrzsti. Liidsztvo ga je štelo z szilov od-szloboditi, ali Andras je ne dopiiszto. Egeas ga je vecs-krat naprej dao pelati na szod, nego on je sztalen bio tak, ka je na szlednje na krizs obszojeni. Krizs je ne taksi bio, kak Krisztusov, nego v to podobo: to je tak zvani szv. Andrasa krizs. Dva dni je z krizsa predgao, dokecs je szvojo verno diiso nazaj dao szvojemi Bogi, ki ga je sztvoro leta 62-ga po Kr. novembra 30-ga. Szv. Janos, najliibeznivsi apostol Jezusov i oszkrbi-teo bi. D. Marije po vnebohodi Jezusovom je obprvim z szv. Petrom vcsio vkiiper v Jeruzalemi; tu je bio dvakrat vu vozi za volo Jezusa. Tu odnet je so z szv. Petrom v Samario szvesztvo szv. podrdjenja delit. Leta 51-ga je tiidi bio v Jeruzsalemi pri szpraviscsi apostolov, csi li ka je vu tisztom csaszi, kda szo krsztsenike v Jeruzalemi zsidovje preganjati zacsnoli i szv. Stevana diakonusa ka-menuvali, on z bi. D. Marijov v Efezus so in sze je vecs let z njov, stera je okoli toga szpraviscsa apostolov mogla mreli, kda szo zse vszi apostolje vkiiper bili zviin Totnasa. Okoli 66-ga leta znamo, ka je Janos v maloj Azsiji predgao hodecsi z ednoga meszta vu drugo. 68-ga leta szi je pa Efezus zebrao za sztaniivanje, kde je te szv. Pavla vucsenik, szv. Timoteus bio piispek. Tu odnet ja szv. Janos ravnao piispekije, stere, szo na jiizs-liom i v rnaloj Azsiji te zse po njem i drugih apostolah uasztavlene bile. Za csasza Domician caszara szo njega tudi v Rim pelali i vu vrelom olji kuhali, ali ne njemi je škodo ; caszar ga je na to na otok Pathmos — pod grcskom — poszlao kakti vu vozo. Tu je bio devet let ino tu je meo ona videnja, stera je vu „Szkrivnom razodenji" popiszao vu leti 96-tom po Kr. — Po szmrti Domiciau caszara ja nazaj so v Ephesus, kde szo poganje toga hipa szv. Timoteusa piispeka vmorili ino je prek vzeo ravnanje piispekije. Tu je piszao szvoj Evangelium, tii je zsivo do 3-jega leta Trajan caszara, to je do 100-loga po rojsztvi i 68-ga po szmrti Krisztusovoj. Jedini med apotolami , ki z naturnov szmrtjov mro, kak njemi je Krisztus naprej povedao te, gda ga je pri morji genezaretszkom szv. Peter pitao ; Ka de pa z tem ? Dali szo njemi škodila, zato szv. maticerkev na njegov god vino blagoszlavla. Njegov brat, tak zvani sztaresi Jakob, szin Zebe-deja i Salome, bi. D. Marije sztriue je po prisesztji szv. Duha, kak nisterni znajo piszati, po Spanjszkom hodo, liki gviisno neverno. To znamo szamo od njega, ka je 42-ga leta zse pa v Jeruzalemi bio, tii jako osztro vu poszti i molitvi zsivo ino jeruzalemszko piispekijo ravnao. Tii odnet je hodo po eeloj Palesztini i Samarji glaszit evangelium ; nasztavlat piispekije. 44-ga leta po Kr. szo ga zsidovje zgrabili. Niksi Jozias farizeus je bio, ki je njemi na sinjek zanko vrgeo i tak szo ga vlekli pred Herodes Agrippa krala. Ete ga je na szmrt obszodo. Kak .szo ga vopelali, je eden plantavi proszo njega, naj ga zvracsi; szv. Jakob ga je pitao, jeli vorje vu Krisztusi. On odgovori, ka ja, i na to ga je vu imeni Jezusovom zvracso. Jozias to vidivsi ga je tiidi proszo, naj njemi od-piiszti, ka ga je za zsiclove zgrabo. „Csi vorjes vu Krisztusi, za koga jaz zdaj na szmrt idem." »Vorjem" je pravo. Za to szo zsidovje Joziasa tiidi vlovili, z apostolom ga vkiipzvezali i vopelali. Tam je szv. Jakob vodo proszo, zsidovje szo dali miszlecsi, ka piti scse on je pa Joziasa okrszto hitro ino te szo obema glave odszekli leta 44-ga po Kr. marciusa 25-ga. Telo njegovo je z Jeruzalema na Spanjszko odneseno, kde na njegovo m grobi velka glaszovitna romarszka cerkev sztoji. Meszto sze zove : Jago di Kompostella. Filip je tiidi ribics bio pa krzsake redo i z tem szi je kruh szliizso, dokecs ne apostol gratao. Po prvi krszt-sanszkih riszalaj je vu velkov i maloj Frigiji glaszo szv. vero i na szlednje szo ga vu meszti Hierapolis na krizs privezali i na krizsi kameniivali za csasza Domician caszara, leta 81-ga po Kr. Telo njegovo je szledkar v Rim odneseno, kde z mlajšim Jakobom vkiiper lezsi pod cerkvov, stera sze od njidva imenuje. Szv. Bertalan v Galileanszkoj Kaani rodjeni, je po dolhodi szv. Diiha pohodo denesjo Perzsijo, prednjo i zadnjo Indio, to je celo jiizsno Azsio i je vnoge prikupo Krisztusi. Tii odnet nazaj prihajajocsi je bio v Hieropo-lisi pri szv. Filipi, obiszkao je po maloj i zahodnoj Azsiji Lykaonio i vu velkoj Armeniji poleg Csarnoga morja i nizse doli. Tii szo ga zsivoga rezali z kozse ziili, i na szlednje na krizs razpeli poganje ; telo njegovo je z veksega tala v Rimi zakopano pod cerkvov, stera sze po njem imenuje. Szv. Matjas sze je v Bethlehemi narodo v Judeji. Premozsnesi sztarisov szin je bio, Apostolje szo pred ri-szalszkim szvetkom po vnebohodi Krisztusovim njega ze-brali na meszto Judasovo i na te szvetek je 011 tiidi dobo z njimi vred vsze miloscse sz. Diilia za apostolszko delo. Delao je v Palesztini i Galilei 33 let. Po okoliei bi tudi bodo pa v Azsiji kre morja Nadzemelszkoga, liki neverno zagviisno. Edno znamo, ka je nevtriijeno delao, dokecs szo ga ne zsidovje leta 63-ga po Kr. za csasza Nero-na caszara kamenuvali. Kak je tak pol mrtev lezsao, njemi je eden poganszki vojak z ednov szekirov glavo od-szekao. Vucsenicje szo ga pokopali. Szledkar je szv. Jelena caszarica v Rim szpravila njegove osztanke, tu odnet szo pa v Trier prišli, kde sze escse zdaj csaszti, kak patron toga meszla. — Trier je na Nemskom na ov kraj Rajne. Szv. Mataj je tiidi v Galilei rojeni. Bio je maotobracs prle, kak je apostol gratao. Ob prvim je v Judeji glaszo evangelium. 8 let po vnebohodi Krisztusovim je piszao szvoj Evangelium po tisztom zsidovszkom jeziki, steroga szo te tam gucsali — ovi drugi evangelistje szo grcski piszali — i po razidenji apostolov je odiseo v Afriko v Ethiopijo. 23 let je bio tii i je tiidi krala toga drzsanja, Egippusa, okrszto. Po szmrti toga krala je njegova brat Hirtakus kraliivao, ki je apostola te dao vmoriti, kda je ravno szv. meso szliizso. Zdaj je vu Salernoi, na Taljansz-kom telo njegovo. Szv. Tomas, tudi galileanec i ribics, je v jiizsnoj Azsii, po dvojoj Indii glaszo Krisztusa i na szlednje szo ga z szpicov prebodnoli poganszki popevje. Pokopani je zdaj v Edessi (Ufa sze zove zdaj na denesnjem tčrszkom v Mezopotamii.) Szv. Jakob te mlajši szin Alfeusa i Marije, zslate bi. D. Marije i brat Judasov (ne Iskariotov) je na szpraviscsi apostolov 51-ga leta po Kr. lepi gov^r drzsao ino po tom kak Jeruzalemszki puspek jako osztro zsivo. Na szlednje szo ga zsidovje iz cerkve doli sziinoli, z kamen-jom liicsali i eden ga je z botom vmoro, ar je ne steo Krisztusa zatajiti. Zsitek njegov je bio najosztresi med vszemi apostolami. Pokopani je v Jeruzalemi. Mro je 62. po Kr. aprila 10. Brat njegov, szv. Judas Taddeus, je v csi o v Palesztini, Szamarii, Szirii i Mezopotamii [Azsia zahodna] i 62-ga je priseo nazaj v Jeruzsalem po szmrti brala, mlajšega Jakoba, na zebiranje novoga piispeka. Tu szo' pax njidva brata Simeona [ne apostola] zebrali. Po tom je nazaj odiseo v Armenio pa v Perzsio i tu szo njemi leta 71-ga po r. Kr. z szekirov glavo odszekli. Kde je zakopani ? Pravijo, ka v Rimi — ne je gviisno, kak i kda bi prineszeo sto ta njegove osztanke. Szv. Simon rodjeni iz galileanszke Kaane. Nistcri pravijo, ka bi on bio tiszti mladozsenec, na koga gosztii-vanji je Jezus csiido vcsino — liki to je ne gvusno. Evan-gelium je glaszo v Mauretanii, v Egiptomi (Afrika izhodna) v zahodnoj Azsii i Persijszkoj dezseli v Azsii, nego nancs to neverno, kde i kda je mro. Szveti Tornas, ki je ne scseo tecsasz vervati, kabi Jezus od mrtvih sztano, dokecs je ne szam zagledno odicsene rane vsztanjenoga Kriszlusa i goriszkricsao Bog moj i Goszpod moj, je v Galileji rodjeni i evangelium je glaszo parthencom, mediancom, persiancom, hirkancom i boktrincom. Naszlednje je v Indio so, gde ga je poganszki kral dao z šibami presztrliti vu meszti Kolamina. To bi bio, liibi cstevct, na kratci popiszani zacsetek szv. mateie cerkve. Csi slo na mapi poiscse eta meszta, te de vido, kde vsze szo ne apostolje hodili. Celi tisztoga hipa szpoznani szvet je csiio od njih ime Jezusovovo i teh 12 ribicsov je csiidno pokazalo mocs Kriszlusovo. Delali szo csiide vu njegovom imeni, da pa ne csiida, nego miloscsa steroj szo sze ne odpovedali je genola szrca, ar szo zsidovje Jezusove csiide prle vidli i szo okorni osz-tanoli. Bassa Ivan. (Dale.) Navuk za meszec majus. — Nedela po viizmi seszta. — n bode szvedocsansztvo csinio od mene! (Jan. 15. 26.). Od Duha Szvetoga od tretje personp pre-szvetoga trojsztva pravi Goszpon Jezus Krisztus, ka bode szvedocso od njega. Pitanje je, ka bode szvedocso od njega. Tiszto dragi krscseniki, ka szo zsidovje ne šteli vervati, tiszto ka jem szam szvedocso od szebe i za ka zroka volo szo njega zsidovje na krizs raz-pnoli. I to je bozsdnsztvO njegovo, ona verszka pravica stera nam glaszno kricsi: Jezus Krisztus je druga bo-zsanszka persona, pravi Bog zato. Nescsem jaz od vasz to miszliLi kabi vi ne vervali, ka je vas Odktipitel pravi Bog; znam, ka verjete, znam, ka szpoznate vu szrci ka je pravi Bog, pred steroga kepom sze vnogokrat na kolena szpusztite, naj molite onoga, koga kep kžzse. Ali csi glih je trda vasa vera vu bozsansztvi Jezusovom, itak sze dosztojno i potrebno dneszden vidi to vero potrditi, jo szvetimi recsmi eno malo podpreti. Da kak zidina, cse je escse tak mocsna, szi po letah popravek zaszliizsi, ar jo dezs, viher i druge vszakojacske prilike ednok dri ednom, driigocs pri drilgom kraji vra-zijo; tak je pri veri tiidi. Sz k usnja v viher pepel nanjo prinesze, lagoji zgledi mlacsnih, grešnih liidih jo oszla-bijo ; po szlaboszti cslovecsoj i po zapelavanji hiidoga duha szada ne rodi, neima dobrih del i zato zse bluzi sztoji, ka, kak sze Jezus proti, sze viivszecse zdiisov v stero je vceplena i na nevgaszliv ogenj vrzse. Naj sze njoj to nepripeti, ozsiviti, omocsiti szmo jo duzsni. Vcsinimo to dnesz sz pomocsjov Szrca Jezusovoga. Gda jaz to szvedocsim, ka je Jezus pravi Bog, me ne pela lasztivna szlaba cslovecsa pamet pri poszvedo-csanji, nego vera prava od szamoga g. Boga potrdjena, ona vera, stero je Bog vcsio i z csudami za pravo potrdo. Ta vera je pa bila vu sztarom zakoni izraelitanszka. ali zsidovszka, vu novom pa dorasena, dopunjena, ocvetena ona iszta zsidovszka vera, stera sze zove katolicsanszka. Kak sze locsi cepika od dreva, klica od zrasza, tak sze ' locsi zsidovszka vera od prave Jezusove, to je katoli-csanszke. Ona je szamo cepika, szamo klica od Boga na Sina bregi po Mojzesi vu szrce izraelitanszkoga naroda vszajena, stera sze je dokoncsala pri krizsi Jezusovom, ar je te ta cepika, ta klica sz krvjov njegovov polejana zacsela cveszti i szad roditi. Cvet njeni szo neduzsna szrca 1 szad one jakoszti, ona dobra dela, stera szo sze szamo vu novom zakoni szkazala i vu szfarom szo nepoznana bila. Sztari zakon je pot bio po steroj szo vervajo-csi zsidovje k Krisztusi vu njegovo szveto matercerkev prišli i zalo, kajkoli sze je vu njem neprcjdavalo, vcsilo, zvrsavalo, csinilo sze je, naj lusztvo pripravi na prihod Messiasov. Vu ktiigi Izaias proroko csitamo, ka je Goszpodni Bog toga imenuvanoga proroka k krali izraelitanszkomi, k A kabi poszlao i njemi nazuanje dao, ka njemi je ne potrebno proti neprijateli z Asszirianci mir szklanjati, ve je on brezi njih tiidi mogocsen oszloboditi; pa csi to neverje, naj szi proszi znamenje csiido\itno na potrditev pravicsnoszti recsi njegove. Isztina, ka je Akaz z lagojine ne scseo znamenja prosziti, naj ne bode prisziljei. za volo njega poganszkih assziriancov prijatelsztvo za vrzsti, ali Goszpodni Bog je li dao znamenje z etimi recsmi »Goszpodni Bog vam szam da znamenje: Ovo edna devica zanoszi i szina porodi i nje-fjovo ime sze bode Emmanuel (Znami je Bog) zvalo«, Iz. VII. 14. Ovo to je prvi dokaz, ka je Jezus pravi Bog. Da ti Akaz — pomenijo imeniivane recsi — nescses znamenja, jaz je pa li dam. Rešeni bodeLe neprijatelov, zvami bode Bog, kak bodo rešeni te narodje, gda edna devica szina porodi, koga bodo t.ak zvali „Znami je Bog". Akaza je Bog reso, kak je naprej povedao, pobio je neprijatele; devica je tudi poprijela szina i porodila ga vu betlehemszkoj stalici, ki je vsze narode ki njega lubijo, v njem verjejo reso ognja vekivecsnoga. Od Duha Szvetoga preszvetleni zsidovszki i katolicsanszki verniki szo te recsi vszi vtom pomeni razlagali. Vidite dragi krscseniki, vecs szlotin pred narodjenjom mdloga deteta Jezuseka je naprej povedano bilo, ka sze od Device bo rodio i ka bode njemi ime „Znami je Bog". To je, ka bo te Bog z lUdmi, gda on na szvet pride. V jaszlah lezsčcse detece, Bog szi ti, molim te, vkla-njam sze ti, bojim sze pred tebom, ar tvoje m&le i szlabe rokč neszkoncsano vszegamogocsnoszt majo vu szebi, morejo pogiibiti, na pekel me szpraviti. Dragi krscsenik, gda na oltar zaglednes to malo belo hostijo, stera je tak szlaba, ka sze niti genoti nemore, ka miszlis, i ka verjes ti od nje? To jeli ka gda jo ovaras, trdo verjes „Znami je Bog". Cse tak, bl&zseni szi, ar, kak szam Jezus pravi „Uazseni, ki szo ne vidili i vervali szo". Blazseni szi i bld- Detece Bozse molimo Te! zseui bos, cse bos z tov zsivov verov hodo v cerkev, csi bos sztov zsivov verov sze tu oponasao cse bos sz tov zsivov verov k szebi jemao Jezusa. Bog je Jezus, vcsi me sztari zakon, Bog je Jezus, vcsi me novi zakon. Toj driigoj bozsanszkoj personi je imč Szin bozsi, ali Recs bozsa i od nje pise szvčti Janos apostol i evangelista „Bog je bila Recs". (Jan. 1.). i na-dale „Ivan je szvedocso odnje". Szv. Ivan krsztitel je pa predhodnik bio Jezusov i od njega to szvedocso, ka je agnec bozsi i ka njemi je ne vreden remčnja obetali odve-zati. Bog je zdto Jezus Krisztus. Znamo, ka je szveto piszmo recs bozsa, stero je Goszpodni Bog dao ludem vu roke, naj znjega zvedijo njegovo volo, szvojo pravo vero po onoj oblaszti, stero je na to nasztavo, to je po szveloj kalolicsanszkoj materi cerkvi. Zato ka sze vsz vetom piszmi cste od Jezusa, pravica je, stero vervali szmo vszi duzsni, da cse jo zavrzsemo, po-giibleni szmo; da proti elim bozsim recsam nega appela-cije: „ Ki pa nede vervao szkvari szeu. Ka je Jezus pravi Bog, szvedocsi on szarn govo-recsi: „Jaz pa ocsa szva edniva. Zgrabili szo zato zsidov je kamenje, kabi ga kamenuvali: l)a ti, ki szi szamo cslovek, za Boga sze delaš". Jan. 10. 40. szi. On pa ocsa szta edniva pravi z recsjov i potrdi zdja-njom. Sto je gda vu szvojem imeni betezsnike na edno recs zvrdcso, mrtve na zsitek obiido? Niscse ne, niti Bld-zsena Devica Marija ne, szamo Bog. Csi szo szvetci csiide csinili, cse sze po prošnji BlAzsene Device escse dnesz den na jezere godijo, ne dela jih drugi kak, g. Bog po njih. Cse g. Bog poszliihne njihove prošnje i njim do-piiszti csiido te sze zgodi, nacsi ne. A Jezus je pa vu szvojem imeni^ csiide delao, zato je Bost bio on. Ali morebit neverno, ka ga je gobavec pro-szo ? „ Goszpodne csi scses moreš me ocsisztiti. I Jezus njemi je vu szvojem imeni pravo: scsem ocsiszti sze". Vu szvojem imeni je csiide delao, Bog je bio. Zato je zsidovom v ocsi metao, ka csi zse njemi ne verjejo, naj koncsi njegovim csiidnim delam verjejo, stere njegovo bozsansztvo poszvedocsijo: „Vi pravite, ka szem blazno, da szam pravo: Szin bozsi szem. Csi ne vršim dela mojega Ocse, ne vervajte mi. Csi je pa csinim, pa csi meni nescsete vervati, delam vervajte, naj szpoznate i verjete ka je Ocsa vu meni i jaz vy njemu (Jan. 10. 36. szi.). To je, ka jaz mam ocsino bozsdnszko naluro vu szebi i ocsa ma mojo bozsdnszko naturo vu szebi. Vidite dragi krscseniki, keliko zrokov, ka moremo vu bozsansztvi Jezusa Krisztusa vervati. Gda je apostole pitao, za koga bi ga oni meli, ka je te Njem Peter odgovoro? „Ti szi Krisztus, szin zsivoga Boga". I Tomas po Jezusovom gorisztanenji, gda je roko vu rebro i prszte vu meszto cvekov piiszto kak je gorisz-kricsao: „Bog moj i goszpod moj". I mati Janosa i Jakoba ka je proszila od njega? Ka vu njegovom kralesztvi naj meszto kre njega dobita. Vu nebi pa szamo Bog kraluje. Za Boga szo ga meli apostolje vszi, ar szo od njega csiili to, ar szo vu njegovom vszakdenesnjem zsitki vidili, ka tiszti, ki tak szvčto zsivd i teliko csiid dela nemore biti drugi, kak pravi Bog. Z grehi sze Bog razzsali, odpiisztiti je zato jedino on more. Jezus je pa odpiiscsavao grehe, ve znamo ka je pravo Magdaleni, ka ednoj driigoj gresnici, ka z zslakom vdarjenomi i ka vnogim drugim: Odpiiscsajo sze tebi grehi tvoji, zato je on pravi Bog bio. Tiszti Jezus, ki gda je kakse csiido vcsino i je pre-povedao to vozglasziti — na telko je ponižen bio — pravim tiszti Jezus sze nikdar ne brano i proti posztavlao, gda szo ga za Boga zvali i molili, kak to cstemo vu zgodbi szlepca, koga je szlepote reso. Gda bi naime po priliki znjim vkup priseo ino bi zvedavao od njega, csi verje vu szini Bozsem je pitao te ozdravljeni, sto je Szin Bozsi? I Jezus njemi odgovori Jaz szem, ki i gucsim sztebom I on doli szpadovsi molo gaje," Molo ga je i Jezus njemi je to iz szrca rad dopiiszto. Molili szo ga angelje, molili pasztčrje, molili ti modri molila Jozsef i Marija, molili znjim prednjim zanjim zsivocsi milijoni, mi ga zato tiidi moremo dragi krscseniki. Bog je on i molbe nase vreden, naj je v lepih ali v prosztih cerkvah, naj ga peski neszejo ali ga pelajo k betezsniki, da kak je on ne menje bio te, gda je na szomarici szedo i oszvetno so v Jeruzalem, kak te gda sze je na bregi preobrazo, ar szo ga v obema prilikoma za Boga szpoznali i molili, tak je on te tiidi ne menje, gda ga en proszti grešen duhovnik vu roke vzeme i neszč k betezsniki ; duzsni szmo ga zato vszi moliti i ne sze ga ognoti. Zlat osztane zlat naj je v dragoj mošnji, ali v kakso sztaroj nogavico (strumfo) szkrit, naj ga ma kral, ali pa sziromak vrokah, tak Jezus osztane Bog, i pravicsen szodec, cse ga molimo, ali sze ga pa ognemo. Jezus je pravi Bog, zato ki k njemi hodi, k Bogi hodi. Mi dragi krscseniki te vere nigdar gor ne dajmo, kakstecs bi nasz za njo preganjali. Da sze vnogo loških modrih glav najde, ki od no roszti ta posepetnejo, ka je Krisztus ne Bog, ki njega za lazslivca majo. Ki pa od tisztoga pravi, ka lazse, koga v lazsah escse ne zgrabo, ali je v pameti ali pa v szrci zmešani. Cse v pameti, ne sze nam trbe burkati, naj sze nam pomili te zmesanec, noroga gucsa nezamerimo; cse je pa v szrci pokvarjeni i za volo hiidobnoga zsitka szvojega taji Krisztusa Boga, ar ne rad vu njegove rokd priseo — pride pa zagotovo — te sze ga pa ognimo po zapovedi szvdtoga Pavla apostola „krivoverca sze o dis^c3e cvetje, fticsje szpevanje, i ^^^ zeleni travnicje. Z korinami je polajstrao Bog 1 celo zemlo i z lepimi puslicsarai osznajzso drevje, tak da bi kaksi velki szvetek bio, tak da bi sze szam Bog z szvojimi angelmi szprehajao po zemli i vsze-okoli po dolinah i planinah razpresztro szvoje blago-rodne roke. Szlavieski med grmovjom kre hladnih potokov szpe-vajo, skorjanci na polah viszoko letecsi zvisavajo Boga. Z cvetecsega travnika sze dobrodisecsi dihek zdigava proti nebi. I cslovek sze tak veszelo csiiti, ka bi vesz szvet steo k szebi obimnoti. Nevem, jeli je slo drugi tudi tak, kak jaz, ka gda je okoli mene vsze tak lepo i veszelo, te mi pride ta miszeo : „Kak hitro vsze to mine, dnevi do kracsisi i szvetlo nebo zakrijejo megleni oblacje. Hitro pride zima i mraz drevje szlecse z lisztja". Tak Imicsna mislenja molijo moje ve-szelje. Tak sztane nigda zaran szunce na csisztoj szivoj nebi, ali hitro sze zna megla razkaditi i szunce zakriti. Cslovek je tiidi kak cvet, ma szvoje szprotolelje vu mladezni i zagviisno nede zobsztonszko, csi szi premiszli i driige tudi opomina, ka vszigdar tak ne osztiine. Ti decsko, ti devojka, tvoje szprotolelje tiidi mine, tvoje zdaj csarne vlasze vremen obeli, puno erdecse lice vkiipszpadne, bledo grata, i kakste bodes mrzio na szmrt, ona te ednok pokoszi i vu grob polozsi, steroga de szueg pa dezs mocsao. To zse tebi szlisi, krscsanszka mladčzeu, ar miszlim, ka bos zse znao precsteti nastampane lilere. Ovo, vu tebi strmi zsivotna krv, szkacses, veszelis sze szvojemi zsivlenji. Kak sze na szprotoletje ozsive drevo i zacsa lisztje i cvetje gnati, taksi csasz tvojega zsivlenja je zdaj prisao. Ali ne szpozabi sze, ka ednok pride zima, stera vsze dolpovali. Zgledni sze na edno sztarico, kak v gube ide, kak tesko szi zdihdva i po nisternih sztopajah szi trudna zse pocsiva, zmiszli szi, cslovek szkoro nebi vervao, ka je ono telo nigda tiidi lepo, mlado bilo, ka sze tak ve-szelilo, kak ti, i sztaro, nevolno je gratalo — ka pa ti znamkar nacsi obhodiš ? Neszmes sze szprevediti. Zdaj sze moreš szkrbeti zse za 'pribodnoszt. Tiszi komaj zdaj sztopo vo z sole, tak szi, kak ladjica, stero na vodo pusztijo, sto zna, ka de sze z njov godilo ? Veszelis sze, ka szi na szloboscsino piiscseni, gda ti nedo vszigdar z sibov skolnik sztali za hrbtom; pa nancs neves, vu kaksoj pogibelnoszti sze vrtiš, nancs ne-ves, kak hitro i po ceni odas korono tvoje neduzsnoszti, stera bi sze mogla po szmrti pred Bogom szvetili i nancs neves, kak csarna, motna i globoka je ona mlaka, vu sleroj sze vszigdar uizse pograzsas. Zdaj sze zacsa vo-zlegati vszefele greh i zacsa gnati divje mladike. Z te kacsje ploje ti nisterno naprejzracsunam. Edna zlato korono noszi na glavi, ocsi sze njoj zsa-rijo, kak ogen i viszoko noszi sinjek. To je gizdoszt i szprevednoszt. K njima sze pridriizsijo drugi pajdasje: nevoscsenoszt, hamicsija, szkazslivoszt, pogovarjanje, spo-tavanje. Druga kacsa je zserjava i zsuto piszana ; ta sze veszeli, plese, prilizava, maszno je njeno oponašanje, ali csi na csloveka vrzst szvoj pogled, z njene mocsi sze odszlobodili nemoremo, zmotimo sze vu vszem našem oponašanji i csi nasz zadobisa, hiido obhodimo, ar nasz tak pikne, ka sze z njenoga csemernoga vjeda do groba neo-zdravimo : to je greh hotlivoszti. Njegovi folivje szo : ne-mirovnoszt diisneveszti, obtrdjenoszt vu grehi, odorjavanje vszega, ka je bozse, nezmernoszt vu jeli i pili, manjar-noszt i zapelavanje neduzsnih — na to je zse zadoszta vkiipzbivajocsega ruzsnoga naroda. Ali nebom nadale po prilikah gucsao, nego po imeni ti nje pred tebe posz-tavim. Gda zse dete z sole vozraszte i escse bole, gda sze zse k dvajszetomi leti priblizsava, hitro sze pobudi vu njem gizdoszt i prestimanoszt; tak skrli z ocsmi na drii-goga szpola rnladezen, tak sze mantra, naj bi ga ov vpa-met vzeo ; z sztaresimi bi radi na plesz sli i ne vidi sze njim, csi njim sztarisje branijo nocsno klantivanje. Lagoja pelda i hudi duh njim tak sepecse vu vtiha, ka bi po nedelah tak lepo oblecseno so vu cerkev k predgi, na uavuk, — vcszelese de, gde igrajo, jufcsejo, kak pa, gde nasz karajo. Vrag szi vu szkusavanji k szebi vzeme escse pomocsnike, ki do sze z tvoje pobozsnoszti norcsarili. Hja, od toga vremena sze neba i pekel vojujeta za tebe, ali komi sze ti podaš szam rad, 011 te dobi za szvojega. — Ti predraga duša, bozse sztvorjenje ! da bi mo-gocsen bio k tebi sztopiti, tebe mocsno vu ocsi pogled-noti, naj bi prošnja moja vu globocsino tvojega neduzs-noga szrca szegnola, oh kak bi te te proszo, bodi sztalen i veren onomi obecsanji, stero szi nigda pri krszti vcsino, slero szi ponovo, gda szi ob prvim prihajao k precsiscsa-vanji. Ali to vcsinili nemorem. Jezero jezer dece jeszte, jaz szam pa szamo eden jediui, i csi bi glih szamo jedino dele bilo na szveti, sto da meni pripravne recsi, deteti pa mehko szrce, ka bi moje szlabe recsi goriprjelo, nasz-iediivalo ? Ali jaz poznam ednoga, ki je zadoszta mogo-csen, i ki vsze nasz scse vu szvoje liibezuo szrce zapreti. Sztarisje merjejo, ali pa za deco ne marajo, raj szi maro krmijo, kak bi na szvojo deco pazili — ali pa med lučke prideš vu szltizsbo, ali za deticsa : i tak vu mladih lelah szi na szebe popiiscseni, gda le kakste mali proliven veter na hiido lehko vugne. Vu tom sztalisi znam jaz za tebe edno pomocs, za ednoga prijatela, ki ti scse ocsa, mati, vodilel i vsze biti, szamo ga ti ne zavrzsi. On te scse voditi z mocsnov rokov, naj nebi szpadno na zemli, 011 te scse po szrecsnoj szmrti i sztrasnem szodi vu domovino vecsnoga blazsensztva szpraviti. Oh ne odrini od szebe to roko, stero li ponuja : po mojih recsah li scse na znanje dali Jezus Krisztus, ka sze na njega vszigdar lehko zapiivas. Ne boj sze od osztrih jezikov, naj sze oni nor-csarijo, spolarijo, ti sztalen bodi k Jezusi, pohajaj ga vecs-krat vu precsiscsavanji, i le sze ti ne trbe bojali, ka bi vu tmicsnih potah etoga szveta zablodo. Escse doszta bi vam mogao na szrce zvezati, ali predragi Jezus vam vsze vesztnese razlozsi, szamo gda njegovo recs csujele, le ne otrdite szrca vasa. Escse onim, sterim je zse glava zaraszla, mam nisterne recsi praviti. Prvo recs mojo zrocsim k sztrarisam. Bodile csedni i zmiszlile szi, ka vasa lagoja pelda ecse bole lehko deco na hiido vnesze ; ar gda szo deca odrascsena, te osztresi pogled majo i krv njihova liidi bole strmi. Karanje pa na-vuki zse pred njimi vecs nedo valali, csi z dobrov peldov nebodete pred njimi hodili. Csi ti ocsa tak po nedelah sze keszno domo prikotas potom, ka szi celi zaodvecsarek do trde trnice szi gut szkrbno namakao, tak ka le noge komaj noszijo, jezik sze ti pa zadrgava i szamo vu pszii-vanji mocsno obracsa ; csi sze tak kiszilo drzsis, da bi jeszi szpio, gda sze vu leti ednok k szpovedi pripravlas ; te szi lehko bruszis tvoj jezik nad decov, ka bi sze ona pošteno i pobozsno oponašala. Pokazsi njim, kak morejo oni sziveti, te ti nede potrebno tak doszla gucsati. Na-zajzadrzsavajte deco od nocsnoga klantivanja, od rane zalublenoszli. Posilajte nje vu cerkev, k goriprijemanji szvesztv, naj bi vu Oltarszkom Szvesztvi uazocsni Jezus nje brino, varvao. K vam tiidi mam nisterno recs goszpodarje i mestri. Vszepovszedi sze szamo od loga tozsijo goszpodarje, kak lagoja je drzsina, ka pred njimi vsze more zaklepati, ka csi je glib stero drzsincse dobro, gda vu szliizsbo sztopi, te sze hitro szkvari. Tak zmešano szi premi?,lavajo ta goszpoda! Takso drzsijjo bi radi meli, stera lepo boga, stera je delavna, zadovolna z prosztov hranov, z malim najemom. Ali ta goszpoda sz szvojov prevucsenoszljov vu drzsini zaticse ono vretino, z slere sze te jakoszti nara-jajo, stere drzsino na pokornoszt, vernoszt navcsijo. Ta vretina je pobozsnoszt. Vnogo goszpodarov drzsini ne da csasza, ka bi bogamolila, cerkev pohajala, bozso recs posz-liisala, oni pa ka bi Bogi zagliisali z molitvami, nego na meszlo loga dobro jejo, pijejo, veszeliscse pohajajo i szun-ce zse viszoko hodi, gda sze z posztele szlepejo. Jeli je csiida tak, csi sze pri taksih nevernih goszpodarah drzsina szkvari ? Ne bodi lak neszpameten. Csi zse ti nika na Boga ne das, szarn l os ednok vido, kak de sze z tebom godilo na szmrtnoj poszteli; ali csi zse na zemli szamo za poszvetna trepecses, escse te de najcsednese, csi bos szvoje drzsincse na verszke durzsnoszti opominao. Posilaj z&to nje vu cerkev, k predgi, k szpovedi. Egiptomszkoga Puti-fara i vesz njegovo hizso je Bog blagszlovo za volo po-bozsnoga Jozsefa, ki je prinjem szliizso ; lehko sze pa za volo pobozsnoga drzsincseta Bog na tebe tiidi szmileno zgledne ino te blagoszlovi tak z vremenilnim kak z vekivecsnim bogasztvom. K vam odrascseni tiidi scsem nisterno recs praviti. Csi bi meo ti eden lepi pungrad, punoga z cvetecsimi rozsami, z disecsimi korinami, i csi bi te piingrad tak lepi bio, kak nebeszka domovina, i ti bi med korinami ho-decsi, nje polevajocsi vszo tvoje veszelje vu tom ogracseki meo, povej mi, ka bi ti csiito, csi bi mogao viditi, ka je tvoje korine neprijatel dolszpotrgao, z nogami zatlaeso. Ne li csemerje bi te oblejali, i csi bi med szvoje roke dobo onoga, ki je to vcsino, zagviisno sze on nebi szme-jao, gda bi ga z rok piiszto. Vpamet jemles zse, ka ti scsem povedati ? Ovo rnla-dezen je cvetecsi ograd bozsi na zemli. Deca, decski, devojke, steri szo obvarvali szvojo csisztocso, szo korine i mladike, stere z dobrodisecsim dihetom napunijo zemlo. Csi sto zdaj zse takso neduzsno korino dolvtrgne, szkvari, ka de sze godilo z zapelavcom ? Apostol pravi: »Sztraho-vitno je vu roke zsivoga Boga szpadnoti !" Jeli csiijete to vi razvuzdanoga jezika liidje, ki tak na lehkoma vszakojacsko grdosztijo gucsite, nedosztojne spajsze mate, ka od vasz vidijo, cstijejo neduzsna deca, stero po vasoj peldi na greb nagnele ? Csemer szte tak poszadili va njihovo nedozsno dušo, steroga zsmetno voztrebite. Szlednja moja recs sze zrocsi k duhovnim paszterom. Zmiszli szi duhovnik, ka bos ednok mogao mreti, ino sze pred najvisesnjega pasztera posztaviti. Csi szi ti szamo taksi za zemelszki najem szluzsecsi szluga bio ino z tvoje csrede je po tvojoj manjoszti vecs ovcsic preislo, Goszpod tvoj to hitro v pamet vzeme ino de te od njih ra-csun proszo. Zato boj navdušeni paszter tvojih ovcsic, vodi nje po dobrih pasnikah, k a bi ednok brez jocsa i zobnoga škripanja lehko sztopo pred vecsnoga szodca i z njegovih vuszt csiio szladke recsi : „Radiij sze dober i veren szluga . . . idi vu radoszt Goszpoda tvojega." Z nemskoga : Szlepec Ivan. Szveti Pask&l. Szveti sze 17-ga majusa. d bozse miloscse pravi szv. piszrao, ka escse zkamna leliko Abrahami deco obudi. Ta miloscsa lehko tiidi v nevucsenom, v prosztom sziromaki velka dela csini. IGoszpodni Bog vecskrdt vcsini, ka tiszte, ki szo pred szvetom mali, nikaj stimani, na velka dela odebere, sztem pokazse, ka cslovecsa veli-koszt ne viszi od csloveka vole, ali djanja, nego od Bozse miloszti. Szveti Paskal je tiidi edna taksa cstida bozse miloszti. Nevucseni, proszti sziromak je bio, bozsa miloszt ga je odicsila. Z pasztera je szv. Franciseka-reda brat gratao i zdaj sze vnebeszkom orszagi vu Goszpoda szvecov dics-nom seregi szveti. Ali velka je njegova dika tudi na zemli : bldzsenoga szpominanja XIII. Leo papa szo ga onim driislvam za patrona posztavili, stera szo za razsir-javanje molbe najszv. Oltarszkoga Szvesztva nasztavlena. Odicseni je po tem na zemli tiidi: v njegovoj priprosnji sze viipa szv. Mati Cerkev, njega proszi, naj sze molba najszv. Oltarszkoga Szvesztva razširi po zemli; njegov zgled szlavijo govorniki i posztavlajo pred vernike, naj njega naszlediivsi gorijo vu liibavi Szvesztva liibezni. Zaisztino csiidoviten je Bog v szvojih szvetcah. Kak celo driigo je szvecov zsivlenje, kak nase csutenje i mis-lenje. Ne liibijo, ne stimajo to za szrecso, ka nase zemel-szko szrce. Sto m& pravico ? jeli je to liibšznoszti vredno, ka szvčtci liibijo ; ali pa to, ka mi lubimo ? Szveti Paskal je liibo Goszpod na Jezusa i sziromastvo. To je njegovoga zsivlenja kratek popisz. Vu Jezusa liibeznoszti zsiveti i za Njega mreti: to je njegovo szrce zselelo. Eden bogateč ga je steo za szina vzeli, ali on je raj v sziromastvi osz-tano, naj tak v sziromastvi szledi sziromaskoga Jezusa. Goszpodna Jezusa i sziromasLva liibezen je napunila szv. Paskala szrce. Szv. Paskala zsivlenje scsčmo eti na kratci popiszati. Vcsimo sze od njega ! csi ravno szmo ne velki goszpodje na etom szveti, velki lehko gratamo pred Goszpodom, cse zaiszlino Itibimo Goszpodna Jezusa ; csi szmo sziro-macje, lehko szmo blazseni vnasem sziromastvi, csi Goszpodna Jezusa liibeznoszt mamo v szrci. Nas szvetec sze je v 1540 leti v ednoj maloj veszi na-rodo na Spanjszkom. Po imeni Bajlon Martina, ednoga sziromaka, ali pobozsnoga polodelavca peto dete je bio. Paskal ime je brscsasz zato dobo, ar sze je na vuzemszko nedelo narodo [Vuzem sze pa deacski — paszkha — zovč]. Zse kak na malom deteti sze je kazalo, n^ koj ga je bozsa miloscsa voodebrala. Njegova bogabojecsa mati ga je vnogokrat vcerkev neszla ; i vcerkvi je cslovek vszig-dar pazlivoszt i pobozsnoszt vido na njegovom lici. Gda je szam bio, csi glih je ne ztiao hoditi: po stirah je vcerkev zlazo, stera je ne dalecs bila, tak, ka szo ga sztarisje naszlednje indri ne iszkali, nego zraven szo vcerkev sli po njega, csi szo ga doma ne naisli. Zavolo sztarisov sziromastva je nigdar ne mogeo vsolo hodili. Doma i vcerkvi sze je navcso, kak more Goszpodna Jezusa lubiti. Njegovi sztarisje szo lehko zado-volni bili z szadoin njihovih trudov : ar sze je ta lubeznoszt nigdar ne z szrca njihovoga szina vtrgnola. Vn szvo-jem 7. leti je paszter gratao szv. Paskal, ino kak paszter je zsivo do 24-oga. leta. Ztoga csasza njegovoga zsivlenja moremo troje imenitno delo naprejdati. O prvim to, ka sze je on na pašniki piszati i csteti navcso. Nekak njemi je z szmilenoszti edne knige daru-vao. Te knige je on pri szebi zdrzsao, i mimo idocse proszo, naj ga na nisterno csrko [litero] navcsi. Zszvojov sztanovitnosztjov je na to priseo, ka je znao piszati i csteLi. Lehko szi miszlimo, zakaj je zselo vucsenoszt i na kaksi cio jo je obrno. Goszpodna Jezusa zsivlenje je steo bole szpoznati i bole je steo znati, kak trbe Boga moliti. Zdaj sze je njegova zsela szpunila. Molitev i premislavanje je bilo poleg pasnjč njegovo delo. I z bozse miloscse je tak dalecs priso vpoznanji duševnih del, ka bi lehko vnoge modre doldobo. To drugo, ka od njega praviti moremo : je njegova velka liibezen do Goszpoda Jezusa, bi. Dev. Marije i sziro-mastva. To njemi je bilo najvekse veszelje, csi je pri szvetoj mesi lehko nazocsi bio. Naj bi kem blizse bio Goszpodni Jezusi, kaksoj kapeli je zavrno szvoje ovce. Z serja szi je csiszlo napravo, naj bi. Dev. Marijo csaszti. Na paszterszko palico je bi. Dev. Marije podobo vOnarezo i vrhkaj je eden krizsec naredo : i to palico je vzemlo opicso i pred njov je szvojo pobozsnoszl opravlao. Gda je njegov goszpod njegvo szveto zsivlenje vido, za szina ga je steo vzeti. Ali on je zahvalo to velko dobroto : sziromaski ovcsar je scseo nadale osztati, naj Gosz-dnomi Jezusi v sziromastvi szpodoben bode. Tretje, ka našega szvetca za velko deja je : njegvo jakosztno i itak pokorno zsivlenje. Csi je glih sziromak bio, ilak je najso priliko na almostvo ; vu szamotnom sztani je nazaj drzso szvoje paszterszke pajdaše od lago-jega gucsa i od drugih grehov ino je njih na dobro ravnao. Naj szvojo diisnoveszt csiszto obdrzsi, kelkokrat je vszebi kakso falingo na pamet vzeo, vcsaszi je vozeo vrgeo na edno vajat: i tak szi je pri szpovedi, stero je zvelkim pozsaliivanjem opravlao, nazaj miszlo na liszto, ka je naprej prišlo. I za te male falinge je osztro pokoro drzso ; zvuntoga je tiidi za drugih grehe pokoro csinio, naj Goszpoda pomiri i drugim miloszt szpreobrnenja zadobi. Glavo szi je nigdar ne pokrio, kakkoli rnocsno je szunce szijalo ; vszigdar je bosz hodo po pasnikah, csi glih je doszta trnja tam bilo ; sziihi kruh je bila njegova jesztvina i voda njegova pitvina; vnogokrat sze je pa tak ojsztro zbicsiivao, ka sze szesztra, stera ga je ednok szkrivno zasiitila, komaj mogla nazaj zdrzsati, ka ne bi glaszno zkricsala. Kakkoli je szkrb meo na ovce, itak szo vcsaszi na liidszkoj njivi kvar vcsinile. Zlto je te brez-placsno njim na delo so, naj njim kvar tak povrne. V szvojem 24. leti ga je Goszpodni Bog na to po-mogao, ka szo ga v szv. Franciseka red gorivzeli za prosz-toga zviinesnjega brata. Tiidi do toga mao je za Goszpodna zsivo; ali od zdaj je zdvojnov gorecsnosztjov scseo Goszpodov biti. 28 let dugo je zsivo v redi v velkoj szvetoszti i osztroj pokori. Dober je bio njemi ta naj bole zvoscseni oblecs, ta najbole proszta jesztvina ; naj raj je ono kruhovo szkorje potroso, ka je od sziromakov osz-talo. Posztela je goli tla bio, za zglavnik je pa eden pen meo i tak kratko lezsiscse szi je naredo, ka sze nigdar ne mogeo vovtegnoti. Csi je szamo inogao, sze je k 01-tarszkorni Szvesztvi szilo, gde je vnogokrat vecs viir dugo Podoba praskoga Jezuseka pri Szvetom Szebestjani. klecsao i gorecsno Boga molo. Zavolo velike lubeznoszti do najszvetesega Oltarszkoga Szvesztva je tiidi za velko postuvao gorposzvecsene duhovnike: doli je poklekno pred njimi i je ktisunao njihove roke, stere szo sze szlad-koga Jezusa doteknole. Od szpovedi do precsiscsavanja je znikim ne gucsao, szamo z Goszpodom. Gda je szveto Telo kszebi vzeo, žlica njemi je cslovek lehko čsteo ono velko radoszt, ka je Goszpodna Jezusa szlobodno vszvoje szrce prijao. Tak je liibo Oltarszko Szvesztvo, ka bi rad za nje volo, kak mantrnik mro. I Goszpod Bog ga je vrednoga szpoznao, naj velko trplenje prenoszi za nje. V Pariš je mogeo idti k redovno mi poglavari. Na poti je protestantom vroke priseo, ki szo ga to pitali: csi verje ka je Jezus Krisztus v Oltarszkom Szvesz-tvi nazocsi. Na to je 011 odgovoro: Tak je, tak isztino je nazocsi, kak vnebi. Prolestanlje ar szo ga ne mogli pri-szilili, ka bi Oltarszko Szvesztvo zatajo, szo ga šteli ka-menuvati. Ali Goszpod Bog ga zszvojov poszebnov pomocs-jov oszlobodo. 52 let je bio sztar, gda je leta 1592. majusa 17-oga na riszalszko nedelo po szvetom zsivlenji z szvetov szmrt-jov. Goszpodni Bog gn je z vnogimi csiidami odicso; ne je escse 30 let preteklo po njegovoj szmrti, pa ga je szv. Mati Cerkev zse med blazsene szpiszala i gda szo sze nove csiide zgodile, med szvece je zracsunani. Glejte zgled, hodite zanjim. Ne je nemogocse. H—H. Marija sze jocse. Maria-Pocs na Vogrszkom je imenitno romarszko meszto. Vnogo romarov szem prihaja poszebno od leta 1715-ga, vsterom sze je na szteno obešeni Marijin kep zacseo szkuziti. To je zse drugi kep. Prvi, steri sz§ je 1. 1696 szuzio je 1. 1697 v. Becs odneseni. Lani decembra 3-ga, to je komaj pred pol letom sze je kep znova zajokao. Po vecsernici ob pol stiraj imenuvanoga dneva sze je to genlivo csttdno delo pripetilo. Gda bi lusztvo scselo iz cerkvi sze domo povrnoti je vpamet vzelo, ka sze je Marijin obraz szpremeno, ka je pravo oko rudecse gratalo i sze zaszkuzilo. Nepopisz-livo csutenje je obislo molecsih szrce. Niki szo sze presz-trahsili, niki jokali, niki od radoszti trepetali. Szedem-najszet dni je osztalo oko szusnatuo ; decembra 19-ga opoldne je obraz Marijin zse prvejsi bio. Vu tih 17 dnevah sze je kep vecskrat jokao, poszebno decembra 5-ga szo iz obojega oka szuze tekle, sz priszegov je tu potrdo Petroczi Janos szodecz pravdenoga sztolca. Decembra 30-ga i 31-ga je Marijino lice pa tuzsno gratalo; pa sze je jokola. Po jocsi sze je obraz pa razvedro. Te csude szo vnogi vidili, ne szamo katolicsanci, nego kala-viuje i zsidovje tudi. Piispek z Munkacsa, kam to ro-marszko meszto szlisi, szo dali te csiide preglednoti. Kep szo doli vzeli i szo ga Ekkert Ladiszlav dr. profeszor kemije na vszevucseliscsi v Pesti, Virzfeld Eugen patikarus i Balkauji Erneszt dr. krozsni vracsitel preglednoli, ali niti luknje, niti nove farbe, ali olja, niti razpokanja, niti le najmenjse falinge szo ne mogli na kepi vpamet vzeti, iz stere bi sze znalo poszvedocsiti, ka je tu kaksa szle-parija vcsinjena. Vszi trije szo priszego doldjali — pa je vracsitel zsidov, patikarus pa kalavin — ka sze je kep szamo po csildnoj poti mogo szkuziti. Z viin teh je escse stesz deszet ludih priszegnolo, ka szo vidili jokanje kepa. Iz dalnih krajin szo radovolno v Maria-Pocs prišli, naj majo priliko nevernomi szveti sz priszegov szvedocsiti od csude mogocsnoszti. Januara 12-ga szo vu natlacsenoj cerkvi to csildo goriprecsteli i dr. Mikita Alekszander prepost i kanonik od materne obrambe Blazsene Device Marije genlivo govorili. Za potrditev csude od sztrani szve-toga ocse szo piszma v Rim odposzlana. Da za pravo csudo szamo tiszto szmemo meti, ka rimszki szv. ocsa za to imenujejo. Vcsaszi sto tak noro tazblencne, zakaj sze pa dneszden ne godijo csude? Godijo sze, szamo, ka sze zaman godijo. Malo sze jih pon-jih povrnč, pa bi sze lehko, szamo ka sze nescsejo. Kriva pot sze vnogim lezsesa vidi, od prave. Edno pitanje escse naprejprineszem pri loj priliki. Zakaj sze to nigdar ne cste, kabi sze v zsidovszkoj, ali kalavinszkoj, ali lute-ranszkoj ali vsterojkoli driigoj cerkvi csiida godila, zakaj szamo v kalolicsanszkoj ? Csiide zviin Boga niscse nemore delati. Bog pa csiido szamo tam dela, gde je pravica pa szamo zato, naj pravico potrdi. Pravica je pa szamo vu katolicsanszkoj veri, ar je szamo lo vcsio njegov jedinorodjeni szin, Jezus Krisztus. To je odgovor. Edno szi vzemimo escse na szrce pri toj csiidi liib-leni cstevci. Csi G. Bog zse po Marijinom kepi csiide dela, kakso oblaszt i zmozsnoszt je mogeo te njoj szamoj prek-dali! Csi G. Bog szam po csiidnoj poli goripoiscse kep materin szvojega szina, te bi ga mi ne szmeli postiivati ? Goszpodni Bog szam dicsi Marijo, mi jo tiidi dicsimo i hvalimo dokecs szmo zsivi i nikdar nedajmo prilike zna-sirai grehi toj dobroj materi, kabi sze mogla za nasz jokati. Becs. X. Pius rimszki papa szo apostolszki blagosz-lov poszlali po Gruscha becskom kardinali ausztrijanszkim piispekom sze dnim lepim piszmom, vu sterom szo „Pius-driistva" nasztavitev pohvalili. To društvo sze bo szkrbelo, naj sze protiverne novine z rok kalolincsavcov ztrgajo i meszto njih sze njim pobozsne, vero i jakoszt podpirajocse dajo. Piszmo je januara 27-ga szklenjeno. Csikago. Horvat Stevan nam pise, ka je tam 28-ga januara tekocsega leta jo deklin sztopilo vu bratovcsino Szrca Jezusovoga. V belo oblecsene dekline vszo lepo zasztavo Szrca Jezusovoga neszle vu velikom okolhodi vu cerkev, gde je predga ino szv. mesa bila za njč. Mladenke, li sze pridriizsite k csisztomi Szrci vašega Boga, csi sesate venec neduzsnoszti obdrzsati. Zahvalnoszt. Našim lublenim szlovenszkim bratom sze iz te bogate Amerike jako rado obraesa szrc6 proti tomi milomi domaesemi kraji i k njihovim nigdasnjim duhovnim pasztirom. Lepi szpomenik te szvoj dom pozabiti zdajsnjemi szebestjanszkomi plebanosi na njihov god edno neznajocse liibezni szo szkazali moški z Cserenszovszke fare, ki szo szvojemi nigdasnjemi szpovedniki Klekl Jozsefi lepo podobo njihovoga godovnjaka, szv. Jozsefa poszlali. Imena tih mozskov szo: Horvat Stevan, Kleiderman Jozsef, Djura Ivan, Hojzan Matjas, Csurics Martin, Scsrnjavics Ivan, Gabor Stevan i Horvat Stevana goszpod i goszpa Krestjan Vesjan i Frančiška. Kraleszko delo. Makszimiliani bavarszkomi vojvodi edno jutro eden tezsak drva ponudi, ka bi je dolikiipo. Ve njim fal dam, »za seszt mark« pravi tezsak. Vojvoda njemi eden zlat da zanje i dale ide. „Csakajte malo, ka gorminem i vam vodam, pa resz, kam morem drva szpraviti", kricsi zanjim tezsak. Edna sztara szirota pride med tem do vojvoda, steroj la da kiiplena drva. Tezsaki escse eden zlat da i njemi pravi, naj ktoj zsenszki szpravi drva, i naj je za te drugi zlat gor zoszeka. Szirmaka szta ne znala, ka je to za ednoga dobroga szrca csloveka, szamo szta milo zanjim gledala. Eden csesztnik njima te razlozsi, ka je kraleszki vojvoda bio. Veliki dar. Eden neimenilvani dobrocsinitel je rimsz-komi szv. ocsi dva miliona frankov daruvao za potrebe hiido preganjane matercerkvi na Francozkom. Miszlili szo prle, ka je dar Eugenia bivša caszarica dala, zdaj sze je pa z Rima zvedilo. ka je Battenberg Ena vojvodica, spa-njolszkoga krala zarocsnica ta dobrocsinitelica, stera sze je te dni na katolicsanszko vero szpovedala. Dobra dušica more biti. Kazse to njeni szledecsi bVzojav, [telegraf] ste-roga je po szpovedi szv. ocsi poszlala : Kda sze vu rimszko szveto matercerkev nazaj povrnem, vklanjanjapuno zahvalnoszt prikazsem Njiliovoj Szve-loszti za ocsinszko dobroto i proszim Njihovo Szvetoszt, naj me za szvojo verno hcser vzemejo, escse ednok sze naj szpomenejo z mene v njihovih molitvah i naj mi podelijo apostolszki blagoszlov. Stere szo oblaszti rimszkoga pape ? Oni szami majo popuno oblaszt vucsiti vsze narode na szv. vero katoli- csanszko krsztsanszko, majo oblaszt deliti vsze szakra-mente i majo oblaszt ravnati celo szv. matercerkev. Vcsijo z lem, ka nam naprejdavajo ka je nasa vera od Krisztusa dana, pa tak, ka kda jo za vsze vcsijo, te sze niti nancs vkaniti nemorejo, ar njim Szv. Duh Bog mogocsno pomocs da za to. Vcsijo tiidi, stere szo prave jakoszti tak, ka njihovo vcsenje vszaki cslovek duzsen poszluhnoti. Majo poleg toga oblaszt pod grehom szmrt-nim prepovedati ltidem, bozsne, vori protivne, novine pisz-ma i t. d. delati, kupiti, csteti ali kak stecs širiti ali pomagati. Njihova oblaszt na szakramente i cerkvena opravila gledocs je pa to, ka szlobodno naprejpisejo, kak i kda sze naj szv. mesa szliizsi i szvesztva delijo zviin tisztih talov, steri szo od szamoga Krisztusa naprej piszani, steri sze preminiti ne szmejo. Szlobodno tiidi szvetke zbrišejo, predenejo ali pa nove naprejpisejo i nasztavijo. Szlobodno vopovejo od edne i druge persone, ka je szveta, blazsena i t. d., to je, ka je zdaj vu nebi ino jo vszaki szlobodno proszi za pomocs i t. d. Njihova oblaszt pa, ka ravnajo szv. matercerkev vu tom sztoji, ka majo pri katolicsanszkih vladarah poszlanike, na-mesztnike, zviin toga vszaki piispek je duzsen vszako 3—4—5-o leto, poleg toga, kak delecs njemi je v Rim, rimszkoga papo pohoditi ino od szvoje piispekije v piszmi i z recsjov racsun dati; zvun toga majo oblaszt posztave naprejpi-szati, to je zapovedavati vszem krsztsenikorn, kak sze naj drzsijo ; oni szo najprvi szodec szv. materecerkve, k njim idejo na zadnje vsze appellacije, cerkvenih i zakonszkih tozsbe, oni szlobodno obltibe odvezsejo ali na druge mense premenijo, oni szlobodno davajo iz zaszliizskov Krisztuso-vih i szvetcov odpiisztke popune i nepopune. Oni piispeke ireniijejo. Imenito velka oblaszt je to za ednoga csloveka, od stere vekse oblaszti nega na szveti. Ar ne vladara, ki bi telko dus ravnao, kak rimszki papa. Pa zvun toga szo oni tiidi glava zemelszkoga rimszkoga drzsanja. Isztina, ka szo njim to taljanszki kralovje vzeli, nego Vatikan, to je njihova rimszka palacsa, je ne vzeta i oni szo ne podvrzseni niksemi zeraelszkomi krali. To szmo zse csteli, ka oni to oblaszt sz Kardinali-sami i vnogimi pomocsnikami, kancelarijami i t. d. zvr-sajo. — Ka pa oni zviin toga majo za pomocsi ? Poleg nasztavlanja KriszLusovoga i szv. matercerkve szo njim na pomocs vszi cerkveni redovje. To szo : piispecje, duhovnicje mesniki, diakonusje, szubdiakonusje, akolitusje, exorcistje, lektorje i osztiariusje. Inda szveta je vszaki red zoszed bio, kda szo scse liidje radi sli na cerkvene szliizsbe, ali zdaj gda ji menje na duhoven sztan ide mes-nik dobi vszeh 7 redov i oszmi red je piispekovszki, tak ka szo rimszki papa te najprvi piispek szveta. Zdaj med piispekarni szo tak zvani patriarchi. Taksih je vu szv. matericerkvi stirinajszet ne racsunavsi rimsz-koga papo, ki med szvojimi csaszti majo ime : Patriarcha zahoda." Szo pa dijacskoga jezika, sleri szv. meso i szvesztva dijacski szliizsijo v Alexandrii v Egyptomi f Dominik Ma-rinangeli, v Antiochii [mala Azsia]: Lovrenc Passerini, v Jeruzsalemi: Ludovik Piavi franciskanar, v Konstantina-nopoli: Juzsef Ceppetelli, v Lissaboni [Portugalszko] : Jozsef Sebestjan Netto kardinalis, vu Veneciji zdaj nega ravno, ar szo rimszki papa bili prle tam, pa szo escse ne driigoga imeniivali; vu izhodnoj Indii: Anton Sebestjan Valente, ersek vu Goa meszli, vu zahodnoj Indi; Cirjak Sancha y Hervas, kardinalis i toletanszki ersek, to je metropolita. Roptszkoga jezika v Alexandrii szo : Cirili Makaire, Maronitanszkoga jezika v Antiochii szo: Elias Hoajek, Melchitanszkoga ritusa szo v Antiochii: Cirili Ceha, Szirsz-koga jezika szo v Antiochii: Dionis Efrem Rahmani, Kaldszkoga jezika szo v Babilonii: Jozsef Emmanuel Tho-mas, Armenszkoga jezika v Cilicii szo: Paveo Emma-nuelian. Te pa szo tak zvani Primasje; to szo navadno prvi puspecje drzsanja. Prinasz szo v Eszteigomi Klaudius Vaszary. Za temi szo Metropolitje, ali kak mi radi pravimo : ersek. Tiidi vecs piispekov glava vu ravnanji szv. matere cerkve, nego ne szo glava piispekov vu vcsenjej i szvesztvaj, ar vu tom szo vszi piispecje ednake, apos-tolszke oblaszti. Zdaj te pridejo Piispecje, ki iz szvoje, prave, redne od Krisztusa i Apostolov zadoblene oblaszti ravnajo szvoje piispekije, szodijo podlozsne, kastigajo lagoje, ne szamo duhovnike, liki vszakoga, delijo szvesztva, i t. d. Nas piispek szo Dr. Istvan Vilmos v Szombathelyi. Za piispekami szo duhovnicje, ki te imenuvane 7-ere rede majo ino szo na pomocs piispekom kak kanonicje, esperesje, plebanusje i kaplanje. Tej szo na duhovno ob-laszt gledocs vszi ednaki, nego na zviinesnjo csaszt i szliizsbo gledocs szo eden ovomi naprej posztavleni. Glava fare je plebanus, k njemi szlisijo farna opravila i ravnanje cerkvih, katolicsanszkih sol i ludih. Kaplanje szo pa njemi na pomocs vu vszem tom deli. Po klostraj, od sterih szmo v januarisi csteli, szo na-prejposztavleni: Apatur, prepost, gvardian, prior, mesnik i brat, ki ma obliibo, nego mesnik je ne. Ime apatur pa prepost tiidi drugi znajo za csaszti volo dobili, brezi toga, ka bi kaksi kloster szebi podvrzseni meli. Navadno je imenujejo od taksih kloslrov, steri szo nikda szveta sztali, nego zdaj jih zse vecs nega. (bi.). Szombathely Cerkvena Stmparija Ddri na szebescsanszko cerkev. Z Tiirnisc8a: Bokan Jozsef i — Tornar Bara — 40 Ras".san Ana — 20 Horvat Ana — 40 Bakan Stevan 1 — N. N. 1 — Stimec Ana — 60 Horvit Bdra — 40 Tratnjek Stevan 1 — Pucko Magdalena 1 — ScBap Treza 1 — Kostric Stevan 1 — Stimec Ana — 40 Szlavic Treza — 40 Tornar B4ra — 40 Scsap Treza — 40 Hozjan Miri — 60 Rdscsdn Ana — 5o Liitar Ana 1 — Vojkovics Bdra 1 — Liitar Geta — 10 Somen Magda — 20 Prčnosa Ana — 20 Ob&r Ana — 10 Horvat Ana — 40 Kolenc Ana — 20 Gyorkos Marko 1 — Kocet Maria 1 —' Gyorkos Marko 1 — Saal Kata 1 — Obar Ana — 40 Gyornjec Bara — 40 Tornar Klžra 1 20 Vecszsenszek 2 20 Marosa Jozsef 1 — Hochstadter Ferenc 20 Vkup 24 3o Od Lipe: Tkdlec Ana 1 — Zver Bira 1 — Pil Bara 1 — Padarics Maria — 5o HorvAt Jozsef 5 — Matjasec Ferenc 1 — Torjan Marko 1 — Zadravec Ana 2 — Cvetko Stevan — 40 Magdics Matjas — 60 Horvat Julia 1 — Tkžlec Andris 1 — ZsAlig Martin 1 —' Horvdt Pavel — 40 Fticsar Ana — 40 Zver Geta 1 — Tiirniska fara. Horvat Verona — 40 Tkilec Ana 4 Zadravec Magda 40 Zsdlig Ana — 40 Horvdt Orsa — 20 Magdics Matjas 1 — Zadravec Stevan 1 — Horvdt Ferenc — 20 Pok Ana — 20 Zver Klara — 20 Zver Orsa — 20 Tompa Stevan — 40 Zadravec Matjas — 40 Zver Ana — 80 Tompa Klara — 20 Horvat Andris — 40 Zver Matjas — 20 Denesi Bdra — 40 Vlaj Maria — 40 Raduha Orsa 1 — Matjasec BAra — 40 Duh Ana — 40 Duh Pavel r Diih Orsa — 5o Zsalig Ana — 3o Pucko Jdnos 1 — Fortun Juia — 20 Pecsek Bara — 40 Zadravec Andr&s —i 40 Duh Klira — 40 Zver Martin — 20 Zver Klara — 40 Dnh Ana — 20 SpilAk Bdra — 20 Szraka Ana — 10 Dominko Ana — 20 Pdl Stevan — 20 Zsžlig Manka 1 — Magdics Aga i Treza 20 Zadravec Magdalena 20 Zsemlics Lena — 20 PiSl Stevan i Bira 20 Verocsec Bara — 20 Zver Agata — 5o Fercsžk Ana — 20 Diih Orsa — 20 Zsalig Bara — 20 Tkdlec Bara i Mara 40 P£1 Ana i Maria ■— 40 Zadravec Geta i M. 70 Gyorkos Geta 40 Kovžcs Ana — 20 Horvat Martin — 40 Diih Ana — 20 Tkalec Mihaly 1 — Stausz Maria — 40 Markoja Klara — 40 Horvat Ana — 40 Pucko Agata — 10 Zver Magdalena — 20 CsAszdr Ana — 40 Horvžt Matjosica — 20 Marosa Ivan 1 — Tomec Verona — 40 Tkdlec Orsa — 40- Cipot Ana — 10 Vkup 40 — Z Brezovice: Tornar Jozsef 1 — Horvat Verona 1 — Vkup 2 — Z Male-Polane: Hozjan Kata 1 — Horvdt Ana 1 — Somen Kata — 40 Tornar Bara — 12 Gerics Kata 1 _ N. N. — 20 Sernek Ferenc 1 — Sernek Kata 1 — Vincsec Stevan i — Baldzsek Kata — 10 Vkup 6 72 Z Nedelice: Seszt deklin 2 40 Kovacsics Orsa 2 Kovacsics Geta — 4° Liitar Bira — 40 Rezsonja Bara — 20 N. N. I ■—- Marjasec Bžra ■ I — Prva i tret jarozsa zsiv. rozs. venca 9 — Szolar Geta za ska- pulirszko druzsbo 1 20 Szolar Geta 1 — Horvith BAra — 40 Cej Magdalena — 10 Zver Jelena — 10 Sitrop Ivan — 40 Kocet Ana — 08 Raj Jozsef — 1,0 Somen Kata 1 — Edna dovica 2 . Somen Ivan 2 —- Vszebina. Klekl Jozsef: Marija Lankovicska, negda Tisinszka 161 Szrcsen : Hodite k szrci Jezusovomi ..... 162 H—h : Padovanszki szv. Anton.......164 Kj : Navuk za meszec junius........168 Szlepec Ivan: Gslovek..........174 Bassa Ivan : Iz zgodovine szv. matercerkve . . . 178 Szj : Vesznicski kepi...........182 Drobizs. — Glaszi......., . . „• 190 Ki scse liszt (ldblati, naj za njega clve koroni posle na ime: Klekl Jozsef pleba-uos pri szv. Szebestjani, posta lSattyand, (Vasni.) Prvi sznopies sze zse vees ne dobi! Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. Preminocse leto je osztalo nanjega 400 koron. 0&<$>» 0<š><®><= «<§>■©>« "^G^^^^fc)^ ^^ ^^ ^S^gj Nezsics Kata — 20 Gyorkos Ana — 20 Vitez Agata — 20 Szolar Verona — 20 Spilak Ana — 06 Vitez Bara — 20- Nezsics Magdalena — 10 Pal Brira — 20 Gyorkos Kata — 40 Ritlop Matjas — 40 Vuk Ivan — 60 Zver Agata — 20 Szobocsan Verona — 10 Spilak Ana — 20 Leber Bara — 3o Szobocsan Maria —- 10 Szolar Ana — 14 Raduha Agata — 10 Gyorkos Stevan — 40 Gyorkos Ana — 20 Zadravec Ana — 20 Gjorkos Peter — 3.0 Tivadar Agada — 20 Raj Agata — 20 Ritlop Stevan — 5o Vitez Bava — 5o Gyorkos Ivan — 5o Rascsun Maria — 5o Gyorkos Stevan — 10 Szolar Peter — 20 Szobocsan Kata — 20 Szolar Jozsef — 20 Dravec Peteri Bara — 60 Draskovics Stevan — 20 Lacko Ana — 10 Raduha Ana — 10 Vitez Ana — 10 Szobocsan Agata — 40 Zver Orsa — 10 Rezsonja Agata — 20 Gyorkos Larko — 20 Stevavec Agata — 10 Geics Bava__— 40 Vkup 36 18 Z Redkovec: Tri zsenszke 1 60 Dve zsenszki — 80 N. N. — 20 Nizsics Kata 1 — Vincsec Mih&l 1 — Viilcses Bžra 1 — Vkup 5 60 Z Resicskoga marofa: Loncsar Maria 2 40 Krenosz Kata r — Mozsin Jozsef — 40 Mozsin Kata — 40 Vkup 4 20 Z Gumilice: HozjanMarko iFranc 1 40 Szobocsan Ferenc — 20 Szobocsan Ivan — 20 N. N. — 60 Edna zsenska 2 — Hozjan Ana 1 — N. N. 1 — Zsizsek Andrds 1 — Szobocsan Janos 1 — Szobocsan Ana 1 — Lutar Magdalena 1 — Rajtar Katalena — 3o Hrvat Magda — 10 Tornar Bara 1 — Maucsec Bdrn — 60 Szobocsan Martin 1 — Matjasec Martin — 5o Tkalec Ana — 40 Kolenc Jozsef — 3o Dve deteti — 40 BalazsicMagdalena — 20 Glavacs Orsa — 5o Lutar Ana — 62 Novdk Jula — 80 Bohnec Maria 1 — Rodi Ferenc 1 — Hrvat Ana — 40 N. N. — 40 Vkup 19 92 Z Velke-Polane: Matjasec Ana 2 3o Tompa Kata 1 — Horvat Stevan — 40 Romarje lovre- tanszki 10 90 Hozjan Stevan — 60 Tornar Bara — 18 Vkup 15 3S Lubleni darovniki i nabiralci! Jezusovo Szrce vara naj da za milodare i trud na tom szveli miloscso, na ovora pa diko nebeszko. Klekl Jozsef plehanos.