Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 365 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. a) Zdražitelj izvršilno prodanega zemljišča zavezan je, plačati od tega zemljišča pripadajoče cesarske davke in njim jednake javne davščine, kateri dotečejo v plačilo po zdraž-benem dnevu, to je po dnevu javne dražbe; nasprotno varuje se mu gledš onega kvotnega dela kateri zadeva dobo do dneva javne dražbe, regresna pravica na izkupilo na ta način, da sme zahtevati povračilo tega zneska (Iz knjige judikatov C kr. najvišjega sodišča št. 127. pleaiss. sklep z due 18. septembra 1894. 1., št 8046.) V izvršilni zadevi upnika A proti dolžniku B odobrila je prva in druga instanca o priliki, ko sta dovolili in razpisali izvršilno dražbo dolžnikovega zemljišča, med drugimi tudi dražbeni 366 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. pogoj, po kojem naj zdražitelj od dražbenega dne dalje plačuje cesarske davke in njim jednake javne davščine. Izvanrednemu rekurzu finančne prokurature v Lvovu proti tema odlokoma ugodilo je najvišje sodišče ter prenaredivši jednakoglasni odločbi spodnjih sodišč, odločilo, da se ima glasiti dražbeni pogoj, proti kateremu se je bilo pritožilo, tako-le: Zdražitelj zemljišča, ki se ima prodati po dražbi, zavezan je, plačati od njega pripadajoče cesarske davke in njim jednake javne davščine, katere dotečejo v plačilo po zdražbenem dnevu t. j. po dnevu javne dražbe; nasprotno varuje se mu g\ed6 onega kvotnega dela, kateri zadeva dobo do dneva javne dražbe, regresna pravica na izkupilo na ta način, da sme zahtevati povračilo tega zneska. Pri tem uvaževalo se je sledeče: Davek, ki se odmeri od posestva, plačati ima posestnik nepremičnine. Odgovarja torej načelom prava, da v slučaji, ako se premeni posest, trpi davek posestnik po meri svoje posesti in po meri prejetih dohodkov, torej v slučaji, ako se premičnina izvršilno proda, eksekut do dneva izvršilne prodaje, od tega dne pa dostalec na dražbi. Le-ta stopi vsled sodiškega domika v posest zdražene nepremičnine in zadobi pravico do prejemkov in se ga ne more kar tako primorati, da bi iz svojega plačeval razven izkupila tudi še zaostanke na davkih in njim jednakih davščinah iz posestne dobe izvršenca velikokrat v večjem znesku, kateri dne javne dražbe niti ni znan. V očigled temu, da se je po galiških finančnih oblastvih (ukaz C. kr. Lvovskega finančnega deželnega ravnateljstva z dne 8. oktobra 1893, št. 77.501, priloga k finančnemu ukazniku št. 26 ex 1893) glede pobiranja cesarskih davkov in javnih davščin določilo, da se imajo le-ti plačevati proti dosedanji navadi v doteklih (dekurzivnih) četrtletnih odplačilih, da torej dotečejo v plačilo šele koncem četrtletja in da se imajo plačevati v tej dobi v celem znesku, kaže, da se dražbeni pogoj, kateri določuje zavezo plačila davkov in njim jednakih davščin, varujoč pravno stališče tako pre-naredi, da bo v soglasji s temi prenarejenimi zakonitimi določbami glede pobiranja davkov. Vsled tega ugodilo se je zahtevku, kateri je stavila C. kr. finančna prokuratura v svojem izvanrednem revizijskem rekurzu, da naj se prenaredi preje omenjeni dražbeni pogoj v tem smislu, da je zdražitelj zavezan, plačati davke in javne davščine, ki Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 367 /;) Predmet javni dražbi so le tiste sestavine zemljišča, tiste pravice in tiste pritikline, katere so se izvršilno cenile in se nahajajo označene v cenilnem zapisniku in v dražbenih pogojih. Zdražitelj pridobi torej tudi samo te predmete. Okrajno sodišče v K. razsodilo je v pravdi M. K. proti Tomažu Z. z razsodbo z dne 7. aprila 1894, št. 1487 tako-le: Tožbe na zahteva glaseča se »Toženec Tomaž Ž. pripo-znati mora, da je tožnica M. K. kot izdražiteljica v izvršilu Terezije S. proti Tomažu Ž. pto. 415 gld. 981/2 kr. spr. glasom dražbenega zapisnika z dne 26. januvarija 1889, št. 1112 izvršilno prodanega prej Tomažu Ž. lastnega posestva vlož. štev. 41 kat. obč. Županje-njive vsled napominanega kupa in po vpisu njene lastninske pravice pri vlož. št. 41 kat. obč. Županjenjive, ki se je izvršil temeljem navedenega kupa, oziroma temeljem dotičnega prisojilnega pisma z dne 9. novembra 1889, št. 9577 sub. praes. 11. januvarija 1890, št. 369, kot sedanja lastnica tega zemljišča vse z lastnino zemljišča vlož. št. 41 k. o. Županjenjive združene pravice in torej tudi in osobito s posestjo tega zemljišča združeno in v imovinskem listu tega zemljišča sub praes. 30. marca 1889, št. 3012 vsled dotičnega vpisa razvidno solastninsko pravico do 514/10.OOO dela soposestnih deležev iz gozdne parcele št. 873/3 obstoječega posestva vlož. št. 86 kat. obč. Županjenjive, na kojem je sub praes. 30. marca 1889, št. 3012 temeljem razdelilne in omejiine listine z dne 10. oktobra 1887, št. 1160 in priloženega krajevnega načrta z dne 30. avgusta 1887. 1. vknjižena lastninska pravica mej drugim na 514/10.000 del tudi na korist vsakočasnega lastnika k hiši št. 5 v Stahovci spa-dajočega posestva vi. št. 41 k. o. Županjenjive — kot integrujočo sestavino in del zadnjeimenovanega zemljišča z istim vred pridobila, toženec je torej dolžan fizično posest in užitek do tega 514 10.000 soposestnega dela iz gozdne parcele št. 873/3 obstoječega posestva dotečejo v plačilo po dnevu javne dražbe, da se mu pa varuje regresna pravica na izkupilo gledd onega dela davčne kvote, kateri zadeva dobo pred dnem javne dražbe. Ob jednem se je ukrenilo, da se vpi.še v knjigo judikatov najvišjega sodišča zgoraj navedeni pravni rek. 368 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. vlož. št. 86 k, o. Županjenjive oziroma do parcele št. 873/3 same kot take tožnici odstopiti in se v bodoče vsacega poseganja in prisvajanja do tega 514/10.000 soposestnega dela vzdržati — se odbije. Razlogi: Tožnica opira svojo zahtevo na dražbeni zapisnik z dne 26. januvarija 1889, št. 1112, vsled kojega je kupila prej tožencu lastno posestvo vlož. št. 41 kat. obč. Županjenjive. Sklicuje se pa tudi na okolnosti, da se jej je napominano posestvo s prisojilno listino z dne 9. novembra 1889, št. 9577 v last prisodilo in se je potem vpisala za njo dne il. januvarija 1890. 1. lastninska pravica v javni zemljiški knjigi. Dalje hoče tožnica utemeljiti svojo tožbo s tem, da so se temu posestvu pristoječe pašne služnostne pravice z odkupnim razsodilom z dne 4. decembra 1886, št. 777 in z razdelilno in omejilno listino z dne 10. oktobra 1887, št. 1160 odkupile v naravi z odkazanjem pripadajočega sveta ter se je v svrho odkupa istih določil 514/10.000 del gozdne parcele št. 873/3 '^^t. obč. Žu panjenjive. Navedeni delež se je potem privoljenjem toženca kot tačasnega lastnika posestva vlož. št. 41 in 42 kat. obč. Županjenjive kakor pritiklina posestva vlož. št. 41 kat. obč. Županjenjive slednjej odkazal. Tudi se sklicuje tožnica na okolnost, da se je za parcelo št. 873/3 temeljem razdelilne in omejiine listine z dne 10. oktobra 1887, št. 1160 in krajevnega načrta z dne 30. avgusta 1887. 1. v smislu §-a 121. minist. naredbe z dne 31. oktobra 1857, št. 218. drž. zak. in dotičnega zahtevka c. kr. deželne komisije za odvezo in uravnavo zemljiških bremen z dne 30. marca 1889. 1. — torej po ovršeni dražbi — otvoril zemljeknjižni vložek št. 86 kat. obč. Županjenjive ter pri istem vknjižila solastninska pravica na 514/10.000 del za vsakočasnega posestnika zemljišča vlož. št. 41 kat. obč. Županjenjive, katero je sedaj v tožničini lasti in posesti. Ob jednem se je v imovinskem listu posestva vlož. št. 41 kat. obč. Županjenjive vpisalo, da je z lastnino tega posestva združena solastninska pravica do zemljišča vlož. št. 86 kat. obč. Županjenjive in sicer v preje omenjenem delu. Hkrati opozarja tožnica na to, da se toženec priznano nahaja v fizični posesti rečenega solastnin-skega deleža vlož. št. 86 kat. obč. Županjenjive, da ga pa noče odstopiti tožnici kot tačasni lastnici posestva vlož. št. 41 kat. obč. Županjenjive. Tožnica opira se po vsem tem na določbo §-a 442. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 369 o. d. z., po katerej se z lastnino stvari same pridobijo tudi z leto stvarjo spojene pravice. — Vender vse te okolnosti ne zamorejo pravno utemeljiti tožbene zahteve. Glede sklicavanja na določbo §-a 442. o. d. z. opomniti je, da ondi navedene posledice nastopijo, ako nista stranki kaj druzega določili (§-a 1047. in 1061. o. d. z.). V tej pravdi je pa napominano sklicevanje tem bolj neumestno, ker tožnica posestva vlož. .št. 41 k. o. Županjenjive ni pridobila potom pogodbe s tožencem, nego temeljem dražbenega zapisnika z dne 26. januvarija 1889, št. 1112. Za presojo obsega in vrste s tem pridobljenih pravic, morejo pa biti merodajni jedino le dražbeni pogoji, na katerih podlagi se je vršila dražba in v katerih so zapisane pravice in dolžnosti zdražiteljeve. Po teh pogojih pa je predmet izvršilne dražbe bilo posestvo vlož. št. 41 kat. občine Županjenjive v tistem obsegu, kakor se je določil, opisal in cenil v cenilnem zapisniku de praes. 22. avgusta 1888, št. 7829 in kakor se je isti skladal po zemljeknjižnem izpisku, ki se je o priliki prodaje predložil kupcem, s takratnim zemljeknjižni m stanjem. Istotako so bile v dražbi v svrho nadaljevanja gospodarstva potrebne, natanko označene pritikline — fundus instructus — kakor tudi 1/186 posestni delež zemljišča vlož. št. 51 kat. obč. Črna. Kakor dokazuje dražbeni zapisnik de praes. 26. januvarija 1889, št. 1112, zdražila je tožnica tudi le in jedino le ravnokar omenjeni zemljišči z opisanimi pritiklinami (fundus instructus). Po tem takem takratnemu izvršencu in sedanjemu tožencu glasom razdelilne listine z dne 10. oktobra 1887, št. 1160 uže 16. septembra 1887. 1. v prosto lastnino odkazani 514/10.000 del gozdne parcele št. 873/3 kat. obč. Županjenjive ni bil predmet cenitve in torej tudi ne dražbe. Zemljeknjižni vložek za ta delež otvoril se je stoprav dne 30. marca 1889. 1. in se je torej nahajal v izvanknjižni posesti izvršenca Tomaža Ž. Naj se je tudi omenjeni delež parcele št. 873/3 vsled §-a 32. pat. z dne 5. julija 1853, št. 130. drž. zak. smatral za pri-tikHno posestva vlož. št. 41 kat. obč. Županjenjive (§ 294. o. d. z.), vender so zamogli biti jedino le v cenilnem zapisniku označeni deli vlož. št. 41 kat. obč. Županjenjive predmet dražbi in vsled tega tožnica kot zdražiteljica ni mogla druzega kupiti in prodati, nego zgolj ravnokar omenjene izvršilno cenjene dele vlož. št. 41 kat. obč. Županjenjive. To slednje razvideti je najbolje iz §-a 3. zakona z dne 10. ržnega cveta 1887, št. 74. drž. zak. Po tej določbi je na 24 370 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. posestvu nahajajoče se pritikline (§-i 294.—297. o. d. z.) jedino le s tem posestvom vred vzeti v izvršilo in torej vsprejeti v dotično izvršilno cenitev glavnega posestva. V slučajih, kader se vrši izvršilna dražba posestva, ne da bi se obavila prej izvršilna cenitev, je dotične pritikline uradoma popisati, predno se dovoli dražba in so pritikline stoprv potem vsprejete v prodajo. Iz tega sledi, da pritikline posestva ne morejo biti predmet prodaje in torej tudi ne predmet pridobitve zdražitelju posestva, ako niso bile predmet izvršilne cenitve, naj je uže ta cenitev izostala iz tega ali pa onega vzroka. Po določbi §-a 339. o. s. r. odkazati je zdražiteljici jedino le kupljeno blago v last, to pa je v tem slučaji pač le posestvo vlož. št. 41 kat. občine Županjenjive v tisti meri, kakor je popisano v ceailnem zapisniku. To se je pa tudi zgodilo s prisojilom z dne 9. novembra 1889, št. 9577. Tožnica vložila je apelacijo, katero je pa višje deželno sodišče z odločbo z dne 20. majnika 1894, št. 3934 zavrglo ter potrdilo sodbo I. stopinje v polnem obsegu. Razlogi: Prodaja glavne nepremičnine vsebuje pač tudi prodajo pomožne nepremičnine, toda to le tedaj, ako je bila slednja za časa prodaje združena z glavno stvarjo in, če je bila ta spojitev razvidna iz javne knjige. Solastninske pravice do posestva vlož. št. 86 kat. obč. Županjenjive pa so se stoprv po obavljeni dražbi vpisale v javno knjigo; torej se te pravice, ker niso bile z zastavno pravico v nobeni dotiki, tudi niso sodno pritrknile zdražiteljici, kajti niti v cenilnem zapisniku niti v dražbenih pogojih niso omenjene. Po tem takem in v smislu §-ov 1047. in 1061. o. d. z. se torej toženca ne more siliti, da bi pripoznal vtoževano lastninsko pravico in odstopil tožnici svojo posest. Tožnica je vložila tudi izvanredno revizijo, katero je pa najvišje sodišče z naredbo z dne 11. septembra 1894, št. 9012, po-trdivši prvo sodbo zavrglo. Naredba opira se na to, da je jednakoglaseče se razsodbe nižjih instancij pregledati in presojati zgolj z ozirom na dvorni dekret z dne 15. februvarija 1833, št. 2593. z. j. z. Ne more se pa najti očitne krivice v tem, ako prvi razsodbi zahtevanih deležev posestva vlož. št. 86 kat. obč. Županjenjive o priliki dne 26. janu- Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 371 varija 1889. ovršene izvršilne dražbe posestva vlož. št. 44 kat. obč. Županjenjive ne smatrata pritiklinami slednjega posestva in z ozirom na cenilni zapisnik z dne 22. avgusta 1888. 1. in na istem temeljujoče dražbine pogoje ne predmetom javne izvršilne dražbe. — To pa radi tega ne, ker so se sporni deleži stoprv sub praes. 30. marca [889. 1., torej po dražbi izvršilno prodanega posestva, v javni knjigi istemu pripisali, vsled česar je tožnica soprodajo teh deležev tem manje mogla domnevati, ker cenilni zapisnik in dražbeni pogoji spornih deležev prav nič ne omenjajo, dasi pa omenjajo tistega I/186 deleža posestva vlož. št. 52 kat. obč. Črna kot izvršilnega oz. cenjenega predmeta, ki pa niti v javni knjigi ni razviden kot pritiklina prodanega glavnega zemljišča. Dr. J. K. c) Moč izpolnenega odloživega pogoja sega nazaj, isti ima moč ex tunc, ne ex nune. Izvanredna revizija je v izpodbojnih pravdah dopustna samo tedaj, ako prepirni predmet brez pripadkov presega znesek 500 gld. Matija P. in Frančiška A. imela sta vsak svoje posestvo, prvi vi. št. 113 d. o. Šmarje, druga vi. št. 88, 89 in 90 d. o. Šmarje. Oba sta se zaročila, ter napravila ženitno pogodbo z dne 23. junija 1893. 1., vsled katere sta sklenila vkupnost vse imovine, torej tudi drug drugemu zaženila polovico svojih zemljišč. Veljavnost ženitne pogodbe bila je odvisna od poroke. Še pred poroko sklenila sta zaročenca kupno pogodbo z dne 7. julija 1893. 1., s katero je Matija P. svoje polovice vseh preje navedenih zemljišč izročil svoji nevesti Frančiški A. proti temu, da je v svojo plačilno obljubo prevzela vknjižene dolgove in prodajalcu obljubila plačati loo gld. Matija P. si je pridržal samo nepreklicljivo pravico, da sme do svoje smrti brez računa na vseh zemljiščih gospodariti. Tudi veljavnost te pogodbe bila je odvisna od poroke. Kmalu po kupni pogodbi poročila sta se pogodnika tudi res. Kmalu na to tožil je Anton K. Matijo P. V dveh pravdah bil je Matija P. obsojen, v prvi z razsodbo z dne 13. decembra 1893, št. 10514, da mora Antonu K. plačati 7 gld. 80 kr. spr., v drugI z razsodbo z dne 14. decembra 1893, št. 10513, da mu mora plačati 72 gld. spr. Ker Anton K. ni dobil plačila, rubil je Matijo P., a brez uspeha. Matija P. ni imel nikakega 24* 372 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. premoženja. Vsled tega izpodbijal je Anton K. kupno pogodbo z dne 7. julija 1893. 1. s tožbo proti Franči.ški A. omoženi P. de pr. 20. februvarija 1894, .št. 1270. Svojo tožbo je Anton K. utemeljeval z dvema razlogoma, ker je kupna pogodba sklenjena med zakoncema, in ker je v istini daritev in le na videz kupna pogodba. Tožbi ugodilo je okrajno sodišče v S. z razsodbo z dne II. aprila 1894, št. 2368 samo gledd poprej Matiji P. lastne polovice zemljišča vi. št. 113 d. o. Šmarje, ne pa tudi gled^ njegovih polovic ostalih posestev, vi. št. 88, 89 in 90 d. o. Šmarje. Razlogi. Vsled ženitne pogodbe z dne 23. junija 1893. 1. sklenila sta Matija in Frančiška P. vkupnost vse imovine. Frančiška P. postala je lastnica poprej Matiji P. lastnega zemljišča vi. št. 113 d. o. Šmarje, Matija P. pa solastnik poprej Frančiški P. lastnih zemljišč vi. št. 88, 89 in 90 d. o. Šmarje, vsak do polovice. Določilo se je, da ženitna pogodba ne dobi veljave, ako se pogodnika ne poročita. Še pred poroko sta oba zaročenca svoje imovinsko razmerje tako predrugačila, da je Matija P. s kupno pogodbo z dne 7. julija 1893. 1. svoje polovice posestev vi. št. 113, 88, 89, in 90 d. o. Šmarje prepustil Frančiški A. pozneje omoženi P. To kupno pogodbo izpodbija Anton K., da iztirja svoji tirjatvi iz razsodeb z dne 13. decembra 1893, št. 10514 in z dne 14. decembra 1893, št. 10513. Toženka ugovarja pred vsem, da bi tožnik lahko dobil plačilo, ako bi sekvetriral pravice Matije P. do gospodarstva na navedenih posestvih. Ta ugovor pa nikakor ni utemeljen. Omenjene pravice se dajo vsak čas preklicati in so tako dvomljive vrednosti, da nikakor ni pričakovati^ da bode Anton K. iz teh pravic dobil plačilo svojih tirjatev. Saj svari toženka sama Antona K., naj pusti njena zemljišča pri miru. In ker Matija P. drugega premoženja nima, je izpolnen prvi pogoj §a 32. izpodb. zak. Kar se tiče zemljišča vi. št. II3 d. o. Šmarje, se tožnik sklicuje z vso pravico na 4. točko § a 30. izpodb. zak. Toženka mora dokazati, da sklepajoč kupno pogodbo ni vedela za namen svojega moža, da hoče oškodovati svoje upnike. Toženka sama priznava, da je vedela, da je Matija P. prezadolžen, in da nima drugega premoženja kakor zemljišče, katero je njej izročil. Toženka je torej tudi vedela, da se Matija P. z izpodbijano pogodbo iznebi zadnjega premoženja in da se na ta način očitno oškodujejo Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 373 njegovi upniki. Torej tudi ni odločilno, akoprav bi bila toženka pri kupni pogodbi vprašala moža koliko ima dolgov. To kaže samo, da je toženka popolnoma čutila sumljivost svojega počenjanja. Ali je pa toženka vedela za vsak dolg Matije P. ali ne, je brez pomena, kajti po §-u 32. izpodb. zak. se lahko izpodbijajo pravna opravila tudi zavoljo tirjatev, ki so nastala še le po izpodbijanem pravnem opravilu. Glede zemljišča vi. št. 113 d. o. Šmarje mora se torej ugoditi tožbeni zahtevi, ki trdi neveljavnost kupne pogodbe. Druga je stvar glede zemljišč vi. št. 88, 89 in 90 d. o. Šmarje. Teh posestev oziroma njih polovic tožnik nikdar ni pridobil. Pogodba z dne 23. junija 1893. 1., s katero naj bi bil pridobil Matija P. polovice teh posestev, se je pozneje razrušila s pogodbo z dne 7. julija 1893. 1. še poprej, kakor je dobila pravno veljavo. Ženitev se je vršila še le dne 10. julija 1893. 1. Ako se je torej Matija P. te pridobitve iznebil, ni oškodoval svojih upnikov v smislu zakona, po katerem se morejo opuščene pridobitve izpodbijati le v slučajih, navedenih v §-ih 13. in 37. izpodb. zak. Upoštevati je treba tudi, da se Frančiška P. ne vdeleži nikakega goljufivega namena, ako skuša rešiti to, kar je njeno, in ako se zavaruje proti izgubi, kakor hitro opazi, da je njen ženin prezadolžen. Ako pa mož odstopi od prve pogodbe ter ženi na ta način pomaga, toženka v tem še ne more opaziti goljufivega čina, s katerim bi se naj oškodovali upniki Matije P. Gled6 teh zemljišč se torej ni moglo ugoditi tožbeni zahtevi. Proti tej razsodbi pritožili sta se obe stranki. Višje deželno sodišče v G. je z naredbo z dne 20. junija 1894, št. 4904 ugodilo tožnikov! apelaciji in s tem tudi njegovi tožbeni zahtevi, ter zavrglo apelacijo toženke. Razlogi. Toženka se pritožuje, ker se je tožbeni zahtevi ugodilo gledd polovice zemljišča vi. št. 113 d. o. Šmarje. Ta pritožba uže iz razlogov prvega sodnika ni utemeljena. Dalje je pa treba tudi uva-ževati, da toženka niti ni dokazala, da dolžnik izpodbijane pogodbe ni sklenil z goljufivim namenom, niti da njej ta namen ni bil znan. Toženka sicer trdi, da je vprašala svojega ženina pred pogodbo, koliko ima dolgov, a toženka bi omenjenega dokaza ne bila dognala, tudi ko bi to res bilo. Gled6 zemljišč vi. št. 88, 89 in 90 d. o. Šmarje pa ni moči pritrjevati mnenju prvega sodnika. Takratna 374 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. zaročenca sklenila sta ženitno pogodbo z dne 23. junija 1893. 1. in kupno pogodbo z dne 7. julija 1893, z odloživim pogojem bodoče poroke. Z drugo pogodbo sta predrugačila prvo samo g\ed6 vkup-nosti premoženja in g\ed6 dedinsko pravnih določil. Neizpremenjena pa so ostala druga določila ženitne pogodbe zlasti ona, vsled katerih je nevesta prepustila polovico svojih zemljišč vi. št. 88, 89 in 90 d. o. Šmarje svojemu ženinu, ter dovolila, da se v zemljiški knjigi lastninska pravica gled^ teh polovic prepiše na njegovo ime. Samo s tem pogojem mogel je Matija P. svoj delež teh zemljišč prodati toženki. Tudi vknjižba je v tem smislu izvršena. Temeljem izročilne pogodbe z dne 23. junija 1893. 1. in ženitne pogodbe z istega dne v zvezi s poročnim listom vknjižila se je lastninska pravica za Matijo in Frančiško P., za vsakega do polovice, in na podlagi kupne pogodbe z dne 7. julija 1893. 1. vknjižila se je lastninska pravica za toženko tudi glede polovic Matije P. Izpolneni odloživi pogoj nima moči ex nune, ampak ex tunc, njegova moč sega nazaj. Gotovo je torej dolžnik na podlagi ženitne pogodbe z dne 23. junija 1893. 1. pridobil solastnino omenjenih zemljišč in otujitev te solastnine pred izpolnenim pogojem je dejanje, ki se more izpodbijati, zlasti, ker veljajo določila §-ov 13. in 37. zakona z dne 16. marcija 1884, št. 36. drž. zak. le za opustitve, in ker je jasno, da je bila otujitev upnikom na škodo. Otujitev se je torej gotovo tudi lahko izvršila z goljufivim namenom. Iz teh razlogov moralo se je ugoditi tožnikov! apelaciji in njegovi tožbeni zahtevi tudi glede polovic zadnje imenovanih posestev. Revizijo, katero je toženka vložila, odbilo je najvišje sodišče na Dunaju z razsodbo z dne 25. septembra 1894, št. 7646. Tretja instanca je potrdila razsodbo druge instance iz sledečih razlogov. V onem delu, v katerem izpodbija revizija razsodbo druge instance gled^ poprej Matiji P. lastne polovice zemljišča vi. št. 113 d. o. Šmarje, je ista izvanredna, ker sta v tem oziru prva in druga instanca soglasno ugodili tožbeni zahtevi. Izvanredna revizija pa ni dopustna in se mora uže iz tega razloga zavrniti, ker zneski, za katere gre pravda brez obresti in pripadkov, ne presegajo svote 500 gld. Določilo §-a 47. zak. z dne 16. marcija 1884, št. 36. drž. zak., vsled katerega je v skrajšanem postopanji o izpodbojnih tožbah Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 375 d) Obresti od zneska, ki pripada od izkupila na zavarovano doto in zaženilo, gredo možu izvršencu in, če se jim odpove, njegovi ženi, ne pa upnikom. Ali naj se ta znesek položi, o tem izjaviti se mora mož-izvršenec. Z odlokom o razdelitvi izkupila z dne 19. majnika 1894, št. 6992 prisodilo je m. del. okrajno sodišče v R. ostanka izkupil za izvršilno prodani zemljišči vi. št. 80 in 81 kat. obč. Kandija v zneskih 457 gld. 30 kr. in 198 gld. 96 kr., skupaj 656 gld. 26 kr. v smislu §-a 37. konk. reda izvršenčevi ženi, oziroma zdražiteljici Mariji N., ki je bila s svojima tirjatvama na doti v znesku 500 gld. in na zaženilu v znesku 500 gld. zastavno ¦ pravno zavarovana pri prodanih posestvih, in sicer s polovico v založbo tirjatve na doti, z drugo polovico v založbo tirjatve na zaženilu. Ob jednem naložilo se je zdražiteljici, da prisojeno svoto s 6" j g obrestmi od dneva dražbe vloži pri sodišči po pravokrepnosti odloka iz nastopnih razlogov: V smislu §a 1229. obč. zak. drž. pripada dota po moževi smrti njegovi ženi, zaženilo pa po §u 1230. obč. drž. zak., ako moža preživi ; uživalec dote je po §-u 1228. obč. drž. zak. mož, dokler zakonca živita skupaj. S tem, da je mož kot izvršenec ugotovil prijavljeni tirjatvi svoje žene na doti in zaženilu, ni se odpovedal svoji pravici do obrestij, ter so torej obresti, ki se dobe iz plodonosno naložene, Mariji N. prisojene svote, moževe, oziroma izvršenčeve. Ker sega dopustna tudi izvanredna revizija velja samo takrat, kader bi se sicer po zal