STRAN,11
judi,izjemno slabo vreme / hi prekinilo tradicije	,
božicno-novoletnih koncertov
ŠTEVILKA
LLTOKI.V, 4. JANUAR 2013 CENA 1.58 EUR
Par sto Mozitjanov	Osnovna šola Mozirje skupaj Anka Tominšek na okrogli mizi
siivestrovalo pred upravnim z gosti pripravila dobrodelno o spremembah pokojninske centrom	prireditev z darilnim sejmom zakonodaje: M438 evrov ni
dostojna pokojnina!"
STRAN 8	STRAN 12	STRAN 7
Oglasi

Fotokrijiga.net
Koliko so vredni lepi spomini?
Če radi fotografirate, potem imate verjetno na svojem računalniku ogromno fotografij. Pa jih lahko pokažete sorodnikom in prijateljem? Najbrž težko, ker računalnika nimate vedno pri roki. Zakaj ne bi delili nepozabnih trenutkov z najdražjimi na bolj prijazen način? Oblikujte si fotoknjigo!
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo F:a je f« vedno tako?1 Kniikofcrat sle ie »poslikali* 7anirniv in prijeten dogodek, fo-tCKjfAftj pa nifcoh več pogledi ti? rorogralije v svoji fizični pojavni ob::ki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Govesk; spomin je namreč dofctj temeljil) slvar, ni p* trajna - zato moromo ¿d trajne spomme poskrbeti sami. Ponudnikov tiskanja fotog rafij te vel ko. I'o tisku sevena potrebujemo le album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale strdke seStejerm dpbtroo odgovor, zakaj si večina slive raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so
CO ji. use kljuii Ftd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi laliio upisali kol
Fotoknji^a je čudovito darilo
Fotoknjiga je lahko tudi lepo darilo ob rojstni h dnevih, obletnica rt, porokah, krstih, birmah, maturah, počitnicah „, Slika pove več kot tisoč besed.
nekakSno »vse-v-enem» lestev za naši spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Covurim o Tematiki ¡uijfgi, v katero so vkompoiiiran^ nale ;like, besedi :o, ozadja, najleoil cW pa je to. da zadevo čisto sami oblikuje™ (ar preko spleta.
Kako deluje Fotoknjiga.net? OmenieiKj stmitev ponuja za mnoge in znana solel^a stran Fotoknjitja.net. Sistem 1-otuknjiga. net deluje torej preko Interneta, zato na dnmaiem računalniku n potrehna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, jporabnik plača le stnoike tiska fo-roknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fctokn jige preko sistema FotoknJigj.net je enostavno znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa >e mogoče osvojiti v zek) kratkem času
Prednosti Fotokhjige Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv: so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fotoknjigi stiran-jefu za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom make drugače kot klikanje po prenosniku, mame?
Fotoknj:ga v primerjavi s klasičnimi fotnalbumi nudi veliko možnosti pn ustvarjanju- Kombinacij med ozadji in postavitvami okvučkov je ogromna vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
Komentarji forofiftAfu Kdo? je ie kdaj urejal običajen (otoalbum, do-hro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbomih to sploh m mogoče, prt drugih pa je to opiavilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimam d lepe pisave. V lotoknjigi j? To enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kiarek komentar, ki ga lahko po mili volji sprem'njate, dokler z njim niste zadovoljni.
s FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot laslnik diaita nega fotoaparata imate gotovo velika fotografi, na računalniku, nikoli pa ne najdene ¿asa, ria bi naredili ttbaf in jih dali v i Alela-vo. 5 foKknjigo prrhranite čas. Ko oblikujete fotoknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni trebi pošiljati v izdelavo fctostodiu. in ko fotogiafije postite v foloknjigo, ste obenem že pr dir dni i čas, ki bi ga sicer izgubil: z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENE NA FOTOKNJKA?
Fotoknjiga je namenjena vsm ki nimajo posebnega obhkovalskegaznanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. tc pa ;zdela' rimi predlogam dodamo 5e svojo unietniiko iilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen, ip.rj
www.
m*.
.net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
^ Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovito darilo
Za pot navzgor ključno zaupanje
Iz vsebine:
Tema tedna:
Burno (in drago) 2012,
negotovo (in še dražje) 2013?..........................4
Občinski svet Mozirje:
Subvencija omrežnine bo 25-odstotna..........5
Občinski svet Luče:
Za okoli milijon in pol investicij, zadolževanja ne bo...............................................5
Petkova hiša na Ljubnem:
Bo zaživela še ena muzejska zbirka?.............6
Starejši za starejše:
Plani že izpolnjeni.................................................7
Društvo upokojencev Mozirje:
Sekcije društva
na razstavi več kot uspešne............................12
Cerkev Marije Nazaret:
Z dobrim sodelovanjem
do veliko glasbenih užitkov...............................17
Intervju:
Športnik invalid leta 2012
Franček Gorazd Tiršek.......................................20
Molička peč:
Dva planinca plaz odnesel
200 metrov po pobočju....................................22
ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 1, 4. januar 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Prehod iz enega v drugo koledarsko leto je vedno pravšnji trenutek za analizo minulega obdobja in napovedovanje prihodnosti. S tem se v teh dneh ukvarjajo politiki, ekonomisti, komunikolo-gi, numerologi in še kdo, najbrž v večji ali manjši meri tudi vsak izmed nas.
Strokovnjaki razlagajo, o tem sem pred časom že pisal, da je stopnja zadovoljstva neposredno odvisna od razlike med pričakovanim in dejanskim stanjem. Če je dejansko stanje boljše od pričakovanega, posameznik občuti zadovoljstvo, če pa je - obratno - dejansko stanje slabše od pričakovanega, prevlada občutek nezadovoljstva. Pri Slovencih se je v zadnjih letih zaznana razlika med dejanskim in pričakovanim stanjem povečevala v negativni smeri, lani pa je nezadovoljstvo naraslo do te mere, da so se začeli javni protesti. Toda očitno zadeve še niso tako hude, da bi šlo na ulice kaj več kot odstotek ljudi, ugotavlja politični svetovalec Sebastjan Jeretič.
A ker stvari, ki so se zgodile v preteklosti, ni mogoče spreminjati, je bistveno bolj smiselno več pozornosti nameniti prihodnosti. »Za Slovenijo je zelo pomembno, da obnovimo zaupanje, da imajo ljudje občutek, da naši politiki, vlada in gospodarski dejavniki vedo, kam gremo,« je za časnik Delo v novoletnem intervjuju med drugim povedal Peter Kraljič, nekdanji
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Tretja stran
direktor družbe McKinsey in svetovalec nemške vlade.
Kraljič poudarja, da Slovenija potrebuje celovit koncept gospodarstva, ki bi ga podprle vse parlamentarne stranke in drugi dejavniki, tudi sindikati. Potrebujemo torej s konsenzom podprt razvojni koncept, ki mora temeljiti na konkurenčnosti (Slovenija je po tem kriteriju v zadnjih letih zdrsnila na nezavidljivo 52. mesto na svetu). V nasprotnem primeru izvozno usmerjeno gospodarstvo ne bo zdržalo tekme s konkurenco na globalnem trgu, domači trg pa je, kot vemo, bistveno premajhen, da bi lahko zagotavljal naše preživetje.
Za stanje v državi smo - vem, da je za tiste, ki za vse krivijo vlado, ta teza nesprejemljiva -soodgovorni vsi državljani. S svojo pasivnostjo, brezbrižnostjo in naivnostjo, pa tudi politično razklanostjo, smo namreč dopustili raznim elitam, da so nas pripeljale v sedanji položaj, iz katerega pot navzgor sicer obstaja, vendar ni niti lahka niti kratka. Da bi se složno podali nanjo, se mora pojaviti nekdo, ki mu bomo zaupali in sledili. Če se ne pojavi v letu 2013, bomo čez leto dni ugotavljali, da je situacija še slabša.
Savinjske novice št. 1, 4. januar 2013 3

Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Tema tedna
Burno (in drago) 2012, negotovo (in še
dražje) 2013?
KAJ BO POMEMBNO V PRIHODNOSTI?
Leto 2012 se je za Slovence zaključilo precej burno. Reforme, že sprejete in tiste v pripravi, varčevalni ukrepi, ki se bodo še zaostrovali, ter množične demonstracije so zaznamovale zadnje mesece pred koncem leta 2012. »Slovenci smo se končno prebudili,« je slišati od vsepovsod, vprašanje pa je, v kaj smo se prebudili. Anketa Dela Stik, opravljena med Slovenci na temo prihodnosti, kaže, da se jih je skoraj polovica prebudila v negotovost, tretjina pa, obratno, v prihodnost zre z upanjem.
DRAŽJE DOBRINE SIROMAŠIJO ŽIVLJENJE
Ob vstopu v novo leto večina ljudi pri sebi naredi vsaj hiter obračun s svojim osebnim življenjem v minulem letu. A naš vsakdanjik ni zaznamovan le z osebnimi uspehi ali neuspehi, vsaj naše bivanjske razmere so v veliki meri odvisne tudi od države, v kateri živimo. Žal velika večina za leto 2012 ne more reči, da je bilo to leto priložnosti ali vsaj leto umirjenega življenja. Upad ali celo izguba osebnih dohodkov, skrb za službo, zaostrene socialne razmere in podražitve izdelkov ter storitev so zaznamovale veliko Slovencev. Dvig cen življenjskih potrebščin, izdelkov in storitev, ki jih uporabljamo vsak dan, je povzročal preglavice številnim družinam.
Cene v letu 2012 so v primerjavi s cenami v enakem obdobju pred tremi leti tudi vrtoglavo narasle. Sploh prevoz z osebnimi avtomobili je v treh letih dosegel velike podražitve. 95-oktanski neosvinčeni bencin se je podražil kar za 40 odstotkov, letna vinjeta je dražja za vr-
toglavih 73 odstotkov. Za šest odstotkov je dražji tudi mestni avtobusni prevoz, mesečna vozovnica za vlak je dražja za 12 odstotkov.
Romana Pogorelčnik, svetovalka s področja numerologije in astrologije:
»Kaj lahko pričakujemo v novem letu 2013, je odvisno od tega, kaj smo se iz minulih dogodkov naučili, kaj smo spoznali. V naši državi se je po dolgih letih nezadovoljstva in razočaranja rodila v ljudeh jeza, vendar pa je bila nemoč tista, ki je pognala ljudi na ulice. Kot že
Tudi stroški za dom so v obdobju treh let opazno narasli, poleg tega podjetja podražitve še napovedujejo. Elektrika je v povprečju dražja za 14, voda za gospodinjstva za sedem odstotkov, odvoz smeti pa kar za 29, 14 odstotkov več smo odšteli tudi za škatlico aspirina. Tudi cene hrane naraščajo. Kristalni sladkor je dražji za 35, meso in jajca za 11 odstotkov, mleko se je podražilo za 8 odstotkov, dražja sta zelenjava in sadje.
Podražitve malo ublaži podatek, da so vsaj rabljena stanovanja v Sloveniji cenejša, a le za odstotek. Pocenila (za okoli 10 odstotkov) sta se sol in pšenična moka, strokovnjaki pričakujejo pocenitve na mlečnem trgu, a hkrati nadaljnjo rast cen žita, soje, sladkorja in seveda nafte.
PRIHODNOST SLOVENCE
NAVDAJA Z NEGOTOVOSTJO
Navedeni podatki skupaj z nemirno politiko in slabimi obeti v gospodarstvu v ljudeh ne vzbujajo optimizma. Po podatkih raziskave Dela Stik o prihodnosti kar 43 od-
tolikokrat prej smo molče in ponižno čakali, da se bodo stvari spremenile same od sebe. Finančne elite so kapitalizem prignale na sam rob prepada in so v družbo projicirale nove materialistične vrednote, pohlep, neetičnost, nemoralo in pomanjkanje politične kulture. Te elite so dosegle, da smo ljudje postali vse bolj prestrašeni, obupani in zaskrbljeni, kar nas je privedlo v revščino in depresijo. Ta »epidemija« je zajela ves svet in tudi v Sloveniji dosegla kritično maso.
Tudi Zgornjesavinjčani čutimo enako kot preostali del države in sveta, samo da se pri nas še ni za-iskrila iskrica upora. Lahko bi se vprašali, ali smo neaktivni, ker smo nezadovoljni ali pa smo nezadovoljni zato, ker smo neaktivni. Če smo državljani tiho, oblastniki menijo, da je vse v redu, zato se mora slišati naš glas.
stotkov vprašanih v prihodnost zre z negotovostjo, 23 odstotkov celo s strahom. Da nas optimizem ni povsem zapustil, sicer kaže podatek, da 35 odstotkov v prihodnost vendarle zre z upanjem, z veseljem pa le 12 odstotkov.
Posledično polovica anketirancev meni, da bomo bolj cenili zaposlitev za nedoločen čas, enako število isto meni glede pitne vode. Le nekaj odstotkov manj jih izpostavlja brezplačno šolstvo, neokrnjeno naravo in zdravo prehrano. S tem sovpada podatek, da ima kar 71 odstotkov anketirancev za največjo vrednoto zdravje, skoraj polovico pa jih skrbi, da bi zboleli. Ob tem so za zdravje bolj zaskrbljeni mlajši kot upokojenci. Slednji se najbolj bojijo znižanja pokojnin.
Skromnost je lepa čednost, pravi znan pregovor, kritiki sodobne družbe pa vedno glasneje opozarjajo, da bo skromno življenje, brez velikih potrošniških privilegijev slej kot prej postalo nuja v življenju ne le Slovencev, ampak vseh Evropejcev.
Tatiana Golob
O nezadovoljstvu in nemirih v minulem letu sem pisala že pred letom dni, saj sta to pokazala dva planeta, in sicer Uran, ki je planet upora in revolucije, ter Pluton, ki je planet transformacije. Lani sta bila v trenju, trenutno sta nam pustila malo zadihati, vendar bosta od aprila do konca decembra še naprej spreminjala temelje naše družbe.
Moramo spoznati, da je naše razpoloženje tisto, ki kreira naše življenje. Naš odnos do stvari in ljudi se naj spremeni, saj, če nenehno razmišljamo o težavah, so težave vse večje. Če pa spremenimo naš odnos in se zavestno odločimo biti pozitivni in namenjamo več pozornosti rešitvam, zdravju in sreči, smo tega tudi več deležni. Bodimo hvaležni za vse, kar imamo, odpu-ščajmo sebi in drugim ter bodimo odgovorni za svoje odločitve.«
4 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Aktualno
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Subvencija omrežnine bo 25-odstotna
OBČINSKI SVET LUČE
Za okoli milijon in pol investicij, zadolževanja ne bo
Mozirski svetniki so na zadnji seji v preteklem letu odločali o višini subvencije za omrežnino pri delu dejavnosti, ki jih na območju občine izvaja mozirska Komunala, to so oskrba s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja omogoča prosto oblikovanje cen komunalnih storitev, le-te so bile sedaj zamrznjene dve leti. Podrobnosti o uredbi je obrazložila Darja Planinšek s Komunale, svetniki pa so sprejeli sklep, da uporabnikom komunalnih storitev omogočijo 25-odstotno subvencijo omre-žnine.
Tako župan Ivan Suhoveršnik
kot Planinškova sta izpostavila veliki investiciji na področju vodooskr-be z gradnjo vodoovodnega sistema Letošč in obnovo čistilne naprave. Večja subvencija občine bi pomenila manj prihodkov v proračun za te projekte.
Cena storitev se ne bo spremenila za občane, ki plačujejo le odvoz odpadkov. Za tista gospodinjstva, ki plačujejo odvoz odpadkov in oskrbo s pitno vodo, bo cena storitev višja le za omrežnino za vodo, medtem ko bodo največji dvig cen
Darja Planinšek z mozirske Komunale je omenila, da se bo višina subvencije določala vsako leto posebej. (Foto: ŠS)
občutila gospodinjstva, ki poleg teh storitev plačujejo tudi odvajanje in čiščenje odpadnih voda, takšnih pa je v mozirski občini polovica. Do subvencije omrežnine niso upravičeni tisti, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
Štefka Sem
Na decembrski seji so lučki občinski svetniki obravnavali rebalans proračuna za tekoče leto in ga sprejeli. Župan Ciril Rosc je svetnikom predstavil predlog proračuna za leto 2013. Potem ko so dobili odgovore na nekaj vprašanj, so predlog potrdili in gre v javno obravnavo.
Pri predlogu rebalansa je župan povedal, da je bil proračun med letom realiziran v 93 odstotkih. Nepredvidene spremembe so posledica sprejetja zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je občinam priškrnil sredslva. Razen tega so na spremembo vplivale poplave, saj je bilo za odpravo posledic potrebno nameniti okoli 120.000 evrov. Spremenjeni sta bili postavki za izgradnjo GOŠO, na prihodkov-ni strani pa je bil dobrodošel precejšen znesek, ki ga je občina dobila od davka na dediščine. Svetniki so rebalans potrdili soglasno, pri tem je Jernej Plankl menil, da bi bilo potrebno s spremembami v proračunu svetnike seznanjati sprotno skozi leto.
Župan je nato predstavil predlog proračuna za leto 2013. Še posebej je razčlenil večje investicije, ki
jih predlog vsebuje. Kar 250.000 evrov je planiranih za ureditev občinskih cest, 100.000 evrov za sanacijo po poplavah leta 2012, 123.000 evrov za izvedbo projekta GOŠO. Nekateri projekti zajeti v proračunu, kot je Preko pet mostov, so večletni. V predlogu je še kar nekaj investicij v nekoliko manjših zneskih. Župan je še povedal, da zadolževanje ne bo potrebno. Ker je občinski svet predlog potrdil, je ta sedaj v javni obravnavi, ki bo trajala vsaj do polovice januarja. Župan je svetnike seznanil, da bo zato sprejel sklep o začasnem financiranju občine.
V točki razno se je k besedi priglasil Jernej Plankl. Komentiral je nedavni dopis, pod katerega so se podpisali župan in občinski svetniki, razen dveh. Dopis je bil poslan gospodinjstvom v občini Luče in Savinjskim novicam. Plankl se z načinom, kako je dopis nastal, ni strinjal, saj sam k oblikovanju dopisa ni bil povabljen. Župan je odgovoril, da omenjeni dopis ni bil oblikovan na seji in tudi ne kot sklep občinskega sveta, pobuda zanj pa je prišla s strani svetnikov.
Marija Lebar
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE
Predstavili projekt Podjetno v svet podjetništva
Na sedežu Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) v Celju so javnosti predstavili vsebino projekta vseživljenjskega učenja, ki ga začenjajo z namenom samoza-poslovanja mladih visoko šolanih strokovnjakov. Spregovorili so še o oblikovanju razvojnih programov naše regije za obdobje od 2014 do 2020.
Kot je povedal direktor RASR Janez Jazbec, je agencija objavila javni razpis za izvedbo omenjenega projekta. Sredstva so pridobili iz Evropskega socialnega sklada v višini 85 odstotkov. Operacija se izvaja v okviru Operativnega progra-
ma razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, preostalih 15 odstotkov se financira iz sredstev slovenske udeležbe. RASR je upravičena do zneska 295.554 evrov, in sicer delno v letu 2013 in delno v 2014.
Namen razpisa je usposabljanje mladih brezposelnih strokovnjakov. Tako bodo za pet mesecev zaposlili vsaj 20 oseb, ki so prijavljene na zavodu za zaposlovanje. Oblikovali bodo dve skupini. Prva skupina bo predvidoma trajala od 1. februarja do 30. junija 2013, druga skupina pa predvidoma od 1. avgusta do 31. decembra 2013.
V tem času si bodo posamezniki s pomočjo mentorjev pripravili podjetniški načrt in vse potrebno, da se bodo po zaključku usposabljanja lahko zaposlili. »V okviru programa bomo kazalnik število zaposlitev 12 mesecev po zaključku usposabljanja še podrobneje spremljali, zanimalo nas bo, koliko od teh je samozaposlenih, zaposlenih v svojem podjetju ali zaposlenih pri drugih delodajalcih,« je bilo rečeno na predstavitvi.
Na predstavitvi so povedali tudi, kako potekajo priprave na oblikovanje regijskega razvojnega programa za 31 občin Savinjske re-
gije za obdobje od leta 2014 do 2020.
Pri naboru bodo upoštevali tudi trajnostno razvojno naravnanost regije. Nekatere prioritete, ki so bile prepoznane kot prednostne in jih bo mogoče vključiti v program, so nadaljnji razvoj turizma, prehramb-no predelovalnih procesov s poudarkom na samooskrbi, orodjar-stvo in drugi kovinsko predelovalni procesi, energetika ter oživitev lesno predelovalne industrije. Za uresničevanje podpornega okolja pa regija potrebuje univerzo z več fakultetami.
Marija Lebar
5 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Gospodarstvo, Ljudje in dogodki
USPOSABLJANJE ZA MLADE PODJETNIKE S PODROČJA TURIZMA IN GOSTINSTVA
Brez dobrih spletnih sporočil ni učinkovite promocije
V Logarski dolini je bil sredi decembra organiziran brezplačni izobraževalni ciklus z imenom Kako pridobiti več strank (naročnikov) preko spleta. Podjetji Logokom iz Nazarij in Avten-ta (Telekomovo specializirano hčerinsko podjetje) sta organizirala seminar, na katerem je izkušen strokovnjak za spletne strani Roman Krušič podal uporabne in konkretne nasvete, ki bi naj udeležencem pomagali pri doseganju večjega števila rezervacij, naročil in koristnih kontaktov.
Seminarja, ki je bil namenjen pretežno cilja-nim podjetnikom s področja gostinstva in turizma, se je udeležilo petnajst zainteresiranih in nekaj študentov. Martin Dušič, podjetnik iz Naza-rij, je kot izhodišče zastavil vprašanje, ali imate spletno stran, ki vam ne prinaša pričakovanega števila povpraševanj? Se vam zdi, da imate lepo in urejeno spletno stran, novih strank pa od nikoder?
Krušič je z nazorno predstavitvijo vsebine in problematike spletnega oglaševanja opozoril na tipične napake, ki lahko odvrnejo obiskovalce in s tem priložnost za pridobitev nove zveste stranke. Predstavil je načine, kako privabiti potencialne kupce na spletno stran s pomočjo raz-
ličnih metod spletnega oglaševanja, prilagojenih po principu »kaj učinkuje in za koga«. Predlagal je sistem graditve nakupnih odnosov z obiskovalci spletnih strani, da bi bili le-ti zadovoljni in o ponudniku širili pozitivno mnenje.
Udeleženci so vzpostavili zanimiv dialog s skupino predavateljev, spraševali so o tehničnih
možnostih izdelave in upravljanja spletnih strani v Zgornji Savinjski dolini, o avtorskih pravicah ter zaščiti oseb na spletnih portalih. Kot je bilo slišati, bodo podobne seminarje za ciljne skupine izvedli še v nekaterih drugih krajih doline že v kratkem.
Jože Miklavc
Udeleženci seminarja so izkazali velik interes za spletne možnosti. (Foto: Jože Miklavc)
PETKOVA HIŠA NA LJUBNEM OB SAVINJI
Bo zaživela še ena muzejska zbirka?
Na Ljubnem ob Savinji sta se v decembru mudila na obisku znani etnolog prof. dr. Janez Bogataj in strokovnjak za oblačilno dediščino dr. Bojan Knific. Na obisk ju je povabila Helena Tro-bentar, da bi si ogledal eksponate, shranjene v Petkovi hiši, kjer nameravajo urediti zasebno muzejsko zbirko. Ta naj bi popestrila kulturno in turistično ponudbo kraja. Strokovnjaka sta bila nad videnim zelo navdušena.
Pekova hiša stoji v središču Ljubnega na Pla-cu, v njej pa je že sedaj Flosarska zbirka. Hiša, v
kateri je živela premožna Petkova družina, hrani številne predmete iz preteklosti, zato lastniki že dalj časa razmišljajo o odprtju zasebne muzejske zbirke. Neformalna skupina, v kateri je bil tudi lastnik Uroš Bolko in kot predstavnica občine podžupanja Anka Rakun, si je skupaj s strokovnjakoma ogledala več prostorov v hiši, v katerih se nahaja pravo bogastvo opreme in predmetov iz preteklosti nekdanjih stanovalcev te stavbe.
Po ogledu je bil dr. Bogataj prevzet: »Zbirka, ki bi jo bilo mogoče postaviti v tej hiši, bi bila ne-
kaj edinstvenega v slovenskem prostoru. Stala bi v avtentičnem okolju, kjer so ti predmeti že od nekdaj »doma«. Verno kažejo prerez življenja premožne trške družine in niso prinešeni z vseh vetrov, kot je to pogosto pri drugih podobnih zbirkah. Še posebno je treba izpostaviti številne drobne ekpsponate, ki se po navadi izgubijo, tukaj pa so jih lastniki lepo ohranili. Prav tako so tu še različne fotografije in dokumenti, ki pričajo o nekdanjih dogodkih.« Podobnega mnenja je bil tudi Knific, ki so ga prevzela skrbno ohranjena oblačila iz preteklosti.
Bogataj je ob tem poudaril, da si bo za oblikovanje zbirke potrebno prizadevati pridobiti sredstva. Po njegovem je treba celotno zapuščino v Petkovi hiši obravnavati kot enoten projekt, ki pa naj bi se uresničeval postopoma, v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Denar je seveda prvi pogoj za postavitev zbirke, zato bi ga bilo treba iskati na razpisih, bodisi državnih bodisi evropskih.
Skupina si je nato ogledala še Šteknerjevo in Fašunovo hišo, kjer so se zadržali v pogovoru. Bogataj se je obvezal, da bosta skupaj s Knifi-cem strokovno in idejno nudila podporo nastajanju zbirke v Petkovi hiši. V ta namen bodo spomladi na Ljubno prišli študenti, ki bodo vse predmete za nameravano zbirko zapisali in oštevilčili ter poskrbeli za morebitno restavriranje.
Marija Lebar
Prof. dr. Janez Bogataj in dr. Bojan Knific (drugi in tretji z leve) sta si z zanimanjem ogledala shranjene predmete. (Foto: Marija Lebar)
6 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Organizacije
OKROGLA MIZA O SPREMEMBAH POKOJNINSKE ZAKONODAJE
Anka Tominšek: »438 evrov ni dostojna pokojnina!«
Anka Tominšek in Peter Habjan sta predstavila pomembnejše točke novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(Foto: Katja Remic Novak)
Mozirski upokojenci so na okroglo mizo o spremembah pokojninske zakonodaje v goste povabili Anko Tominšek, predsednico sveta zavoda ZPIZ, ki je iz prve roke povedala vse, kar so upokojenci želeli vedeti o pokojninah. Okrogla miza se je odvila v Galeriji Mozirje.
Uvodno besedo je imel Peter Habjan, predsednik sveta stranke Desus in predsednik pokrajinskega odbora Desus Celje. Predstavil je gostjo Anko Tominšek in razkril ozadje o počasnem padanju pokojnin: »Za to so krivi zakon iz leta 2000 in druge okoliščine, kot je konstanten primanjkljaj v pokojninski blagajni, ki je prisoten zaradi različnih vzrokov. Eden od njih je dvigovanje naše življenjske dobe, saj smo s tem deležni daljšega koriščenja pokojninskega obdobja. Po drugi strani imamo problem z nezaposlenimi, zato je število delavcev, ki plačujejo prispevke in delajo za upokojence, vedno nižje. To je zelo težko vzdržno. Drugi razlog so nižji
prispevki, kar povzroča manj priliva.«
Anka Tominšek je razložila nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2. Starostna upokojitev se bo dvignila na 65 let, medtem ko se bodo pri 60. letih lahko upokojili le tisti, ki bodo imeli izpolnjenih vsaj 40 let delov-
ne dobe. Pogoji se bodo za oba spola izenačili.
»Po starem zakonu ZPIZ-1 so se lahko moški upokojili do 58. leta, če so imeli 40 let delovne dobe, ženske pa 38 let. Z novim zakonom bodo izenačeni,« je povedala Tom-inškova in dodala: »Za vsak mesec v delovni dobi, ko človek ne bo de-
lal, bo dobil 0,3-odstotno odbitno postavko pri pokojnini, kar pomeni 18 odstotkov, če ne bo zaposlen pet let. Kdo si bo lahko s takšnimi plačami, kot jih imamo sedaj, in pokojnino v višini 438 evrov, privoščil odbitek trajno do smrti v višini 18 odstotkov? Že 438 evrov ni dostojna pokojnina!«
Poleg tega je povedala, kako bo kaznovano delo po štiridesetih letih delovne dobe in po 65. letu starosti: »Vsak, ki bo delal potem, ko bi se moral upokojiti, bo za tri mesece dobil odstotek odbitka pri višini pokojnine, kar pomeni, če bo delal dve leti, bo dobil 20 odstotkov odbitka. Na tem mestu bi se raje vprašala, zakaj mladih ne zaposlujejo.«
Na okrogli mizi je bilo govora še o izračunu pokojninske dobe z novim količnikom in o tem, da se bo za višino pokojnine upoštevalo 24 najbolj ugodnih zaporednih let delovne dobe. Izpostavili so še dejstvo, da pokojnin niso uravnavali z rastjo plač.
Katja Remic Novak
STAREJŠI ZA STAREJŠE
Plani že izpolnjeni
Emil Hedžet in Karlina Mermal sta delo prostovoljcev pohvalila, saj so skoraj vsi dosegli plan, nekateri so ga celo presegli. (Foto: Štefka Sem)
Sredi decembra so se še zadnjič letos srečali predstavniki Savinjske pokrajinske koordinacije projekta Starejši za starejše. Projekt podpira in financira Združenje društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Spregovorili so o letošnjih rezultatih dela, podelili nagrade zaslužnim prostovoljcem in prisluhnili Renati J. Roban iz Društva za kulturo odnosov SPES, ki jim je predstavila idejno zasnovo projekta medgeneracijskega sodelovanja v Zgornji Savinjski dolini. Srečanja so se udeležili vodje projekta iz šestih društev upokojencev ter nekateri predsedniki teh društev in predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Emil Hedžet.
Pokrajinska koordinatorka Karlina Mermal iz Društva upokojencev Gornji Grad je povedala, da je večina društev, ki sodelujejo v projektu, izpolnila plan, nekatera so ga celo presegla, kar kaže, da je medsebojna skrb za starejše med upokojen-
ci še kako živa. Pohvalila je vse prostovoljke in prostovoljce, ki so z veseljem svoj čas namenjali drugim in jim lepšali dneve.
Robanova je spregovorila o načrtovanem projektu društva SPES, da v Zgornji Savinjski dolini ustanovi center, kjer se bo združevala ponudba različnih vrst pomoči za sta-
rejše, bolne in njihove svojce ter ponudba prostovoljcev in strokovnjakov, ki bodo te usluge nudili. S podobnim projektom se je letos seznanila na Severnem Irskem. Poudarila je, da vse več starostnikov in bolnikov izraža željo po raznih oblikah pomoči doma, saj si ne želijo ali ne morejo v domove za starejše.
Hedžet je pohvalil idejo in trud Robanove za večjo socialno osveščenost ljudi in dodal, da bodo aktivni upokojenci, ki že sedaj delajo kot prostovoljci, z veseljem pristopili k omenjenemu projektu. Predvsem je poudaril, kako pomembno je povezovanje med društvi in posamezniki, saj bodo skupaj močni in bodo lahko dosegali premike tako na področju zakonodaje kot pri razmišljanju posameznikov. Glede rezultatov dela v projektu Starejši za starejše je izrazil pohvalo vsem 300 prostovoljcem iz 28 društev v celjski regiji, ki so izpolnili načrte in jih nekateri še presegli.
O delu prostovoljcev je med drugimi spregovorila tudi Rezika Pla-znik iz mozirskega društva upokojencev, ki je poleg pokrajinske koor-dinatorke Karline Mermal in Ivanke Černevšek iz Gornjega Grada prejela priznanje ZDUS-a za požrtvovalno delo.
Štefka Sem
7 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Iz občin
OBČINA MOZIRJE
Par sto občanov silvestrovalo pred upravnim
centrom
Pred upravnim centrom v Mozirju, kamor se je iz trškega jedra prestavilo skupno silvestrovanje, se je zbralo par sto občanov, ki jih je opolnoči nagovoril župan Ivan Suhoveršnik.
Župan je ob prehodu v novo leto tradicionalno obiskal tiste, ki morajo biti kljub prazniku ob teh nočnih
urah v službi. Gre predvsem za policiste in dežurno zdravstveno osebje. Obojim, tako dežurni ekipi na Policijski postaji Mozirje kot zdravnici Ireni Blažič Lipnik, ki je z ekipo v dežurni ambulanti bila pripravljena poskrbeti za morebitne obolele ali poškodovane, je župan zaželel
... in ekipe v dežurni ambulanti (Foto: Ciril M. Sem) čim bolj mirno leto. Zaželel jim je tu- mi po zdravju, miru in sreči so se
Obisk dežurne ekipe na Policijski postaji Mozirje ... (Foto: Ciril M. Sem)
di čim manj intervencij, ob tem pa se zahvalil za ves trud, ki ga vlagajo v varnost in skrb za občane.
Suhoveršnik je nato pred upravnim centrom pred okoli par sto občani odšteval v novo leto. Z želja-
poslovili od starega, polnega spominov. Takšnih in drugačnih, saj sta gospodarska in socialna kriza marsikomu obrnila življenje na glavo.
Benjamin Kanjir
OBČINA LJUBNO
Županov sprejem za novorojenčke in starše
Prav posebni gostje so napolnili večnamenski prostor Fašunove hiše na Ljubnem ob Savinji. Župan Franjo Naraločnik je namreč ob izteku leta pripravil sprejem za novorojenčke in njihove starše. Kar trideset novih občanov je prive-
SOLČAVA
Sklep o začasnem financiranju občine
V občini Solčava za leto 2013 še niso sprejeli občinskega proračuna. Po besedah župana Alojza Lipnika so vzrok nekateri nameravani projekti, za katere se do zadnjega ni vedelo, ali in kako bo moč zanje zagotoviti sredstva na različnih razpisih.
Župan je tako sprejel sklep o začasnem financiranju občine. Ta bo v veljavi do sprejetja proračuna na občinskem svetu. Prvo branje bodo izvedli v januarju, potem gre proračun v javno obravnavo in nato z morebitnimi pripombami iz te obravnave še na potrditev na občinski svet.
Marija Lebar
kalo na svet v pravkar minulem letu. Za uvod v prijetno razpoloženje je poskrbela citrarka Mojca Kumprej.
V nagovoru je župan Naraločnik dejal, da je natalitetna slika občine ustrezna in da trideset novorojenčkov zagotavlja, da ima občina pred seboj dobro prihodnost. Prejšnja leta je župan družine z novorojenčki obiskoval posamič, sedaj so se odločili za sprejem. »Med drugim zato, da vas povabimo v ta lepi prostor, ki smo ga uredili v Frašunovi hiši, da vam predstavimo različne možnost, ki jih ponuja vse od razstav do
druženj in predavanj. Po drugi strani smo želeli, da se mlade družine spoznate tudi med seboj. Za vas smo pripravili darila - knjige o otroških boleznih. Želim, da bi jih potrebovali čim manj, včasih pa je tako znanje vendarle dobrodošlo,« je zbrane nagovoril Naraločnik.
V pomoč mladim družinam je občinski svet že pred časom sprejel sklep o denarnem prispevku. Tako dobijo starši ob rojstvu prvega otroka 130 evrov. Za drugega otroka 180, tretjega in nadaljnje pa po 200 evrov.
Marija Lebar
Zupan Franjo Naraločnik (desno) je ob izteku leta pripravil sprejem za novorojenčke in njihove starše.
(Foto: Marija Lebar)
8 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Kultura, Ljudje in dogodki
LIKOVNA RAZSTAVA DRUŠTVA GAL NA RECICI OB SAVINJI
Diktatura barv, ekspresionizem in abstraktni
ekspresionizem
Pred iztekom leta so v Kulturnem društvu likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal pripravili razstavo likovnih del pod naslovom Diktatura barv, ekspresionizem in abstraktni ekspresionizem. Slike so nastale v dveh delavnicah pod mentorstvom akademskega slikarja Stojana Kneževica. Razstavo v avli rečiške osnovne šole je predzadnji petek v decembru odprl župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, z narodnoza-bavnim vižami pa je kulturni program obogatila harmonikarka Barbara Kropovšek. Župan je ob tej priložnosti izrazil veselje in ponos ob tako bogati razstavi ter zagnanosti avtorjev, še posebej je izpostavil njihov talent.
Razstavljena dela si je ogledalo veliko število obiskovalcev.
(Foto: Marija Sukalo) Umetniško kritiko je pripravil nica mozirske območne izpostave mentor Kneževic. Zaradi njegove Javnega sklada RS za kulturne de-odsotnosti jo je podala predstav- javnosti Simona Zadravec.
V svoji kritiki je akademski slikar zapisal, da so razstavljena dela, ki jih je na ogled postavilo 14 avtorjev, nastajala pod vplivom likovne teorije in slikarskih referenc iz zgodovine umetnosti. Ekspresionizem, ki izvira iz Nemčije, pa si lahko predstavljamo kot izraz nekoliko robustne germanske narave. V primerjavi z nemškim se ta slog slovenskih slikarjev zdi nekoliko milejši. To je opaziti tudi v predstavljenih delih slikarjev društva Gal. Izraz diktatura barv poskuša opisati psihološko lastnost barv, ki se zdijo udarnejše, ko so nanesene v preprostih ploskvah in pravzaprav zahtevajo določeno metodologijo dela.
Marija Šukalo
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
Z obiskom polepšali dan v centru starejših
Že nekaj let zapored, tako tudi letos, so center starejših v Gornjem Gradu obiskali učenci in učitelji na-zarske glasbene šole. Z mladostno vedrino in lepo glasbo so popestrili popoldne tamkajšnjim stanovalcem in tudi zaposlenim ter obiskovalcem.
Koncert je vodila Cita Galič. Ob klavirski spremljavi pedagoginje Milanke Črešnik so se učenci, z njimi pa občinstvo, sprehodili skozi svet glasbe. Na sporedu so bila dela znanih skladateljev, ljudske in religiozne skladbe. Marsika-
tera od njih je bila ubrana na praznični čas, ki v vsakem poslušalcu zbudi povsem njegov lasten odziv in čustva.
V imenu vseh se je glasbenim gostom za obisk zahvalila direktorica centra Francka Voler. Mladim izvajalcem je zaželela obilo uspeha na njihovi glasbeni poti in jih povabila na še kakšen obisk.
Marija Lebar
Učenci nazarske glasbene šole so gostovali v Gornjem Gradu.
(Fotodokumentacija centra)
LJUDSKE PEVKE LIPA
Ob praznovanju obletnice gostovale na televiziji
Sredi decembra so bile na regionalni Vaši televiziji Velenje v oddaji iz niza Jesen življenja predstavljene Ljudske pevke Lipa iz Šmartne-ga ob Dreti. Oddaja, ki so jo posneli to jesen, je nastala ob peti obletnici prizadevne pevske skupine.
VokviruKulturnegadruštvaŠmar-
Pevke Lipa med snemanjem TV oddaje (Foto: Meri Gluk)
tno od leta 2007 deluje skupina Ljudske pevke Lipa. V septembru 2012 je tako skupina praznovala svojo peto obletnico in ob tem pripravila odmeven koncert. Sredi oktobra pa se je s kamero in mikrofonom v Šmartnem od Dreti mudila ekipa Vaše televizije Velenje in s pevkami in nekaterimi šmarškimi mladimi glasbeniki posnela oddajo.
Marija Lebar
9 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
Teden zaokrožili z novoletnim družabnim srečanjem
Drugi teden Društva upokojencev Mozirje so člani zaključili z novoletnim družabnim srečanjem. Predsednik društva Stane Podsedenšek je zadovoljen z vsemi prireditvami, ki so jih pripravili.
Teden so začeli v nedeljo z večerom v pesmi in besedi ter nadaljevali v ponedeljek z odprtjem razstave Sekcije društva se predstavijo. Naslednji dan so v ospredje postavili zeliščar-ke, ki so predstavile zdravilna zelišča in pripravile degustacijo čajev. Isti dan je na okrogli mizi spremembe pokojninske zakonodaje upokojencem približala Anka Tominšek, predsednica Sveta zavoda ZPIZ. Sreda je bila v znamenju likovne delavnice in delavnice vezenja ter pogovora z igralkama Ivanko Mežan in Štefko Drolc. Naslednji dan so organizirali društveni pohod po okolici Mozirja, ki je kljub nizkim temperaturam dobro ogrel pohodnike.
Mozirski upokojenci so edini v Sloveniji, ki namenijo teden dni predstavitvi svojih aktivnosti. Veseli so, da se je teden upokojencev prijel in da so bile vse prireditve odlično obiskane. Obljubljajo, da bo prihodnje leto teden v decembru
zopet namenjen le njim.
Članek o obisku igralk Ivanke Mežan in Štefke Drolc v Mozirju bomo objavili v naslednji številki Savinjskih novic.
Galerijo fotografij s tedna Društva upokojencev Mozirje si lahko ogledate na www.savinj-ske.com (geslo: du12mo).
Katja Remic Novak
Novoletno družabno srečanje je bila pika na i celotnega tedna Društva upokojencev Mozirje. (Foto: KRN)
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA
Prejeli nacionalno priznanje jabolko kakovosti
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja sta sredi decembra v Ljubljani pripravila slovesnost, na kateri so podelili priznanja jabolko kakovosti. Prejemnica prestižnega priznanja je tudi Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja.
Priznanja jabolka kakovosti se podeljujejo najboljšim zaključenim projektom v programu Vseživljenjsko učenje. Velenjska visoka šola je bila nagrajena s prvim mestom, in sicer v kategoriji Erasmus individualna mobilnost.
»Motivacija šole za mobilnost je visoka in vsestranska. Šola že ima velik obseg mednarodne mobilnosti, kar je pomemben dosežek za tako mlado šolo,« je med ostalim zapisano v obrazložitvi nagrade, ki sta jo v Ljubljani prevzeli direktorica šole Milena Pečovnik in vodja projekta An-drejka Mevc.
Marija Lebar
PREDNOVOLETNO SREČANJE NAZARSKIH UPOKOJENCEV
Prijateljsko pomenkovanje ob
pesmi
Člani nazarskega društva upokojencev so se v decembru srečali na prednovoletnem druženju. Pozdravne besede je udeležencem namenil podpredsednik društva Janez Štiglic, ki je vsem zaželel prijetno druženje in vse najboljše ob praznikih.
O dogajanju in načrtih v občini za leto 2013 je spregovorila županja Majda Podkrižnik. Predstavila je prizadevanja za selitev pošte v nove prostore in ureditev lekarne v kraju. Dotaknila se
je tudi rekonstrukcije ceste in krožišča, ki naj bi se začela v prihodnjem letu.
Za program je poskrbela kulturna animator-ka Ana Škotnik. V goste je povabila pevki in harmonikarja iz Luč. Za smeh sta s skečem poskrbeli članici društva, poskočne ritme pa je dodal mladi harmonikar Adam Škotnik. Ob zaključku je druženje preraslo v prijateljsko pomenkovanje, slišati pa je bilo tudi narodno pesem.
Marija Šukalo
Na prednovoletnem srečanju so nazarski upokojenci obujali spomine in se pogovorili o aktualnih temah. (Foto: Marija Šukalo)
10 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Ljudje in dogodki

16. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V LOGARSKI DOLINI
Tudi izjemno slabo vreme ni prekinilo tradicije
Šestnajsta glasbena prireditev, »beli« koncert v Logarski dolini, v sredo, 26. decembra, na žalost petsto gostov in ljubiteljev božičnih ter prazničnih pesmi ni potekala v znamenju zimske idile. V sivo meglo zavita dolina, namočena od celodnevnega dežja, se je s pričetkom programa na ploščadi pred hotelom Plesnik vendarle spremenila v nekoliko bolj pravljično, ko je zado-nela glasba in pesem.
Množica ljudi, ki je ostala zvesta svojim spominom in doživetjem predhodnih let, ni pustila na cedilu prizadevnih organizatorjev. Stisnjeni pod stoterimi dežniki so obiskovalci prisluhnili »božičkom« iz solčavske podružnične osnovne šole, pevcu Klemnu Finkštu iz Radmirja, oktetu Žetev, ansamblu Saša Avsenika in že petnajstič zapovrstjo Slovenskemu oktetu.
Voditelj prireditve, vsestranski glasbenik in komik Franci Podbrežnik je prepletel dogajanje na odru. Z nastopajočimi glasbenimi umetniki je dodal še svoj ekskluzivni nastop v parih z osrednjimi glasbenimi gosti. Ob opravljenem nagradnem
Otroci iz POŠ Solčava so tudi tokrat nastopili kot božički. (Foto: Jože Miklavc)
Ansambel Saša Avsenika je navdušil ljubitelje narodnozabavne glasbe. (Foto: Jože Miklavc)
žrebanju vstopnic je obiskovalce nagovorila predstavnica Občine Solčava Katarina Prelesnik in vsem voščila uspešno in srečno leto 2013.
Vzdušje se je stopnjevalo, bilo je vse lepše, le aplavzi so bili bolj medli, ker so domala vse desne roke držale dežnike. Ko pa je Slovenski oktet v spremljavi z ansamblom Saša Avsenika zapel Glej zvezdice božje, je dež pojenjal, izpod Ojstrice je zapihal hladen piš, ognjemet pa je razsvetlil do vznožja pobeljene planine.
Dogodek vreden doživetja je večini požlah-tnil štefanovo, zagotovo pa je zaradi vremenskih razmer tokrat ostalo doma vsaj še enkrat toliko koncerta željnih ljudi. Organizatorjem, hotelu Plesnik s sodelavci, podpornikom koncerta in ne nazadnje učencem ter učiteljici POŠ Solčava ter vsem drugim izvajalcem glasbenega programa, ki so vložili veliko naporov in tveganje, gre zahvala, da se tradicija tudi tokrat ni pretrgala. Tako je praznično razpoloženje zapolnilo čas do vstopa v novo leto srečne številke 13.
Jože Miklavc
Vsestranski Franci Podbrežnik je prepletal dogajanje na odru. (Foto: Jože Miklavc)
»Beli« koncert je bil tokrat moker. (Foto: Jože Miklavc)
11 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Ljudje in dogodki, Organizacije
PRIREDITEV OSNOVNE SOLE MOZIRJE Z DARILNIM SEJMOM
Od dobrih besed do dobrih dejanj
Učiteljice, učitelji in osnovnošolci so skupaj s povabljenimi gosti 20. decembra v Športni dvorani Mozirje pripravili dobrodelno prireditev z darilnim sejmom. Na njej so del svojih talentov pokazali šolarji, svoje pa so prispevali tudi glasbeni gostje, skupina Up n' downs, Alya, Adi Smolar in ansambel Golte.
Prireditev, ki ji že lahko rečemo tradicionalna, je po obisku presegla vsa pričakovanja. Domala vse vstopnice so bile prodane v predpro-daji, na dan dogodka pa so obiskovalci še kar
Energična Alya je okoli sebe ob pesmi in plesu zbrala otroke. (Foto: Benjamin Kanjir)
Ob koncu prireditve so vsi šolarji skupaj
prihajali in prihajali. Z malce dobre volje so vsi vstopili, za kar gotovo nikomur ni bilo žal. Nastopajoči šolarji na samostojnih pevskih točkah so nastopili kot najboljši po predhodnem izboru, kjer so jih ocenjevali učenci in učitelji. Občinstvo so na začetku dodobra razgreli le-ponjivski rokerji s svojim značilnim, rahlo metal obarvanim melosom skladb. Člani skupine so tudi bivši učenci te šole. Kot naslednja gostja je nastopila energična Alya, ki je okoli sebe ob pesmi in plesu zbrala otroke. Za kanček umirjenosti je poskrbel Adi Smolar, ki je do konca odvil rolico papirja in dal marsikomu misliti, v kakšnem svetu in času živimo.
Med nastopi gostov so se poleg pevcev predstavili šolski zborčki. Prvič je nastopil šolski ki-
zapeli in zaplesali. (Foto: Benjamin Kanjir)
tarski ansambel, ki je nastal v letošnjem šolskem letu, veliko je bilo plesnih točk in zabave, tudi humorja, za katerega je poskrbel Matej Zi-darn. Pred koncem so zaigrali še člani ansambla Golte, saj sta brata Rak tudi bivša učenca OŠ Mozirje.
Po glasbenih nastopih je sledil še dobrodelni bazar, na katerem so učenci prodajali svoje in izdelke nekaterih donatorjev. Od takšnih iz lesa, kartona in podobnih materialov, do domačega kruha in peciva, ki so ga napekli učenci v okviru učnega programa. Ves izkupiček, tako od prodanih vstopnic kot izdelkov s sejma, so namenili polnjenju šolskega sklada za pomoč socialno ogroženim osnovnošolcem.
Benjamin Kanjir
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
Sekcije društva na razstavi več kot uspešne
Drugi dan v tednu Društva upokojencev Mozirje je bil posvečen sekcijam društva. Njihovi člani so v soorganizaciji društva in Osrednje knjižnice Mozirje svoja dela na ogled postavili na razstavi z naslovom Sekcije društva se predstavijo. Galerijo Mozirje so napolnile slike, fotografije, zelišča, olja in ročno vezeni prti. Sekcije, ki jih sestavljajo upokojenci, so: telovadke, pevci, pohodniki, šahisti, likovniki, fotografi, zeliščar-ke ter sekcija vezilj, ki se deli na klekljanje in riše-lje. V kulturnem programu so nastopile ljudske pevke Pušeljc.
Obiskovalci so dobili vpogled v celoletne aktivnosti upokojencev. Nekatere sekcije nimajo izdelkov, ki bi jih lahko razstavile, zato sta športna in pevska sekcija predstavili svoje fotografije. Svoj kotiček na steni so tako poleg fotografov in slikarjev dobili šahisti, telovadke in pevski zbor. Prostora ni zmanjkalo niti za vsa priznanja, ki potrjujejo njihovo delo.
Mozirski upokojenci imajo željo ustvarjati, kar so lahko videli vsi, ki so si ogledali razstavo. Predsednik društva Stane Podsedenšek jo je
ocenil za nekoliko boljšo od lanskoletne, saj jo odlikuje boljša zasnova. Da so razstavljena dela na visokem nivoju, je potrdila tudi likovna peda-
goginja Ana Cajnko, ki je ocenila vsa dela kot izredno kvalitetna.
Katja Remic Novak
Razstavo so si ogledali tudi šolski otroci. (Foto: Ciril M. Sem)
12 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Zgodovina in narodopisje
naši posebneži (7)
Piše: Aleksander Videčnik
KRVESKA ZEFA
Begunec blizu Zefe
Med vojno je domačin Lojze Žehelj študiral v Ljubljani. Italijani so ga zaprli in odgnali v taborišče sredi Italije. Proti koncu vojne se je po dolgih tednih naporne in nevarne poti znašel v domačih krajih.
Ni vedel, da je bilo med tem vojne že konec, zato se je skrival v gozdu, k Zefi je hodil po kakšne malenkosti. Hranil se je z ribami, ki jih je nalovil. Zefa ni črhnila besede o beguncu. Nekoč so člani vaške straže opazili dim sredi gozda. Podali so se v smeri dima in naleteli na Lojza in ga privedli v Bočno. Seveda je bil fant srečen, da je končno sedel za domačo mizo. Pozneje je Žehelj postal učitelj v Lučah. Moral je na neki tečaj v Slovenske Konjice, kjer so tudi igrali nogomet. Med igranjem se je poškodoval in za posledicami umrl. Res čudna usoda: po tolikšnem trpljenju ni užil lepših dni.
Zefa peče krofe
V pustnem času so po vseh hišah pekli krape. Zefa se je pozanimala, kako naj jih pripravi. Sama se je lotila dela, čeprav so ji sosede svetovale, da mora skrbno pripraviti testo, to mora kipniti in se ne sme prehladiti in še kaj so ji zabičale. Zefa je imela le moko, ki jo je dobila na karte. Iz nje je pripravila testo in pričela s peko. Toda, glej ga zlom-ka, krapi so potonili na dno, namesto, da bi plavali na masti. Sosedi je povedala, da so ji krapi potonili na dno, ona pa da se je znašla in jih z vrvico vlekla na vrh. Kakšni so bili, ni nihče ugotavljal.
Okna je barvala
Na koči si je naredila majhna okna. Treba jih je bilo pobarvati, barva pa je bila draga. Zefa se je domislila in odšla v gozd. Tam je nabrala kar precej borovnic. Doma jih je stisnila in z njimi prebarvala okna. Ni znano, kako dolgo je ta barva držala.
S tem zaključujemo pripovedi o Zefi.
RUSI V SOLČAVI
Ta prelepi hribovski kraj je po prvi svetovni vojni postal obmejni, saj je po okoliških vršacih potekala državna meja. Mlada država Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila zelo naklonjena ruskim beguncem, zato ni naključje, da so te politične begunce zaposlili, kakor so vedeli in znali. Ru-
si, ki so bežali pred revolucijo v domovini, so bili različnih poklicev. Tako je tedanja armada kraljevine SHS sprejela v svoje vrste kar precej častnikov bivše carske vojske. Nešolane so zaposlili v raznih državnih službah.
V Solčavi je nova država uredila finančno službo, to so bili uniformirani in oboroženi možje, imenovali so jih finančni stražniki. Štirje Rusi so prišli tudi v Solčavo. Eden njih je kmalu naredil samomor, drugi je pobegnil čez mejo, dva pa sta služila v državni službi do 1930. leta. To sta bila Ivan Pankajev in Nikolaj Zemljakov. Ko sta zapustila finančno službo, je postal Ivan dober žagar, Nikolaj pa si je služil kruh pri kmetih.
Legenda je postal Zemljakov
Rojen je bil 9. maja 1899 v Novočerkasku (Doneški bazen). Bil je zelo ponosen na svoje kozaško poreklo. Umrl je v Solčavi 22. maja 1979. Domačini se Nikolaja dobro spominjajo in ga opisujejo kot drobnega in majhne postave. Oblačil se je dostojno, rad je popil kakšno šil-ce žganja, trudil se je, da bi se naučil slovensko. Sicer je bil jezikav, rad je preklinjal. V kletvice je vnašal slovensko besedo prasec. Ljudje so ga spraševali, kdaj bo dobil nevesto, o kateri je veliko govoril. Ljudje so radi prisluhnili njegovemu pripovedovanju o begu iz cesarske Rusije.
Okoli Nikolaja se je kmalu spletlo kar nekaj zgodb. Pretežno vse so bile posvečene njegovemu čudnemu obnašanju. Res pa je, da Ze-mljakova ljudje nimajo v slabem spominu. Zelo je bil navezan na Solčavo. Ljudje mu niso zamerili kakšne pikre ali kosmate. Rojaka Panka-jeva ni prenašal, ker se je imel za nekaj višjega, bil nekaj šolan in zelo pomembno, bil je Rus, ne pa Kozak. Večkrat je robantil čez njega, nekoč sta se celo stepla. Značilno za Nikolaja je bilo, da se je navezal na domačine, gotovo pa naj-
bolj na kmeta Ložekarja. Njemu je povsem zaupal in je v njem videl prijatelja.
Ljudje so radi prisluhnili pripovedovanju Nikolaja o tem, kako je z 18 leti vstopil v kozaške vrste, ki so se borile proti revolucionarjem. Torej so bile zveste carju Nikolaju. Ko se je bela armada morala vdati, so carju zvesti vojaki panično bežali preko Turčije in Grčije v Jugoslavijo. Na poti so naleteli na številne zasede, ki jih mnogi begunci niso preživeli. Pripoved je bila pretresljiva.
Svojstven pozdrav
Nikolaj besed prasec ni smatral za žaljivko. Tako je treba razumeti njegove kletvice. Znancem je ponavadi odzdravil z dodatkom, namesto imena kar prasec. Nekoč je sedel v zadružni gostilni in malical. Pride domačin v gostilno in ga pozdravi. »Bog žegnaj, Nikolaj.« On pa glasno nazaj: »Bog lonaj, prasec.« Treba je upoštevati, da je dejansko bil vešč le ruskega jezika in se očitno ni zavedal pomena izrečenih besed v slovenščini. Sicer pa mu domačini tega niso zamerili, jemali so ga takega, kot je bil.
Prešibek je bil
Nikolaj je zelo trpel zaradi svoje skromne postave in še skromnejše telesne teže. To so njegovi znanci dobro vedeli. Sklenili so določiti komisijo, ki bo uradno stehtala Nikolaja, da bo konec njegovih muk. V zadružni trgovini so imeli tehtnico. Tja so se podali člani komisije in seveda Nikolaj. Ko je stopil na tehtnico, je neopazno član komisije stopil na ploščad tehtnice. Seveda je le-ta pokazala znatno višjo težo. Komisija je nato ugotovila, da je Nikolaj dovolj težak, med najtežjimi v Solčavi. Seveda Nikolaj tehtanju ni povsem verjel. Toda Ložekar, ki je tudi bil član komisije, in ostala dva člana komisije so bili enakega mnenja. No, Nikolaja je končno prepričal šilček dobrega žganja, da je vse šlo po resnici.
Iščemo stare fotografije
Mozirske krancljavke. Gotovo gre za sliko posneto med obema vojnama. Poslala jo je dr. Milica Marolt iz Mozirja.
13 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Organizacije, Ljudje in dogodki
Decembra
Pred 40 leti
VČERAJ, DANES, JUTRI
Že nekaj let nazaj je v navadi, da ob novem letu v našem občinskem glasilu povemo, kaj smo v preteklem letu uspešno dokončali in kaj ne. Ponosno lahko vzdignemo glave ob dejstvu, da je končno uspešno ustavljeno nekajletno upadanje števila zaposlenih. V letošnjem letu beležimo že precejšen porast novih delovnih mest. Za nami je prvo leto uspešnega obratovanja obrata ivernih plošč v Nazarjah, dobre rezultate beležimo tudi v Smreki, Gradbeniku, Elkroju, v obratih Gorenja in Cinkarne.
Pred 30 leti
SLAB ODNOS DO DRUŽBENIH SREDSTEV
Iz celodnevne Osnovne šole Franc Kocbek Gornji Grad smo dolžni tudi informacijo o delu komisije za šolsko prehrano. Starši otrok vsak mesec plačujejo šolsko prehrano, ki je bila pri komisiji izračunana na temelju podatkov o dohodku družine. Ugotavljamo, da se občani mačehovsko obnašamo do družbenih sredstev. Prikaz dohodkov družine je v mnogih primerih nerealen, saj smo pri komisiji ugotovili, da je prikazan dohodek tako nizek, da v današnjih razmerah težko preživljaš družino, istočasno pa je njihovo osebno premoženje nad povprečjem.
Pred 20 leti
NOVI GLAVNI UREDNIK SAVINJSKIH NOVIC
Skupščina občine Mozirje je na svoji seji 4. 11. 1992 med drugim tudi potrdila novega glavnega urednika Savinjskih novic Francija Kotnika. Ob prevzemu uredniškega mesta je Kotnik povedal, da je odločitev, da »se kljub popolnoma drugačni izobrazbi podam na novinarsko področje, čudna samo na prvi pogled. Dejstvo je namreč, da sem se že v času osnovne šole tesno zbližal s kulturo in slovenskim jezikom. Kakorkoli že, pisanje mi nikoli ni povzročalo težav in splet okoliščin je na-nesel, da se mi je ponudila možnost dela pri Savinjskih novicah. Za kakšen drug časopis se verjetno niti ne bi odločil, saj so Savinjske novice glede na svojo izrazito lokalno usmerjenost nekaj posebnega«.
Pripravila Tatiana Golob
KAKO VELIKO JE LAHKO BOGASTVO PREPROSTEGA ČLOVEKA
Premiera filma o Robanovem Jožu
V okviru dogodkov veselega decembra so v Solčavi pripravili premierno predstavo dokumentarnega filma o znanem domačinu Robanovem Jožu. Predstava je požela veliko zanimanje, saj so gledalci napolnili tamkajšnjo kulturno dvorano in z veseljem prisluhnili besedam ustvarjalcev filma.
Robanov Joža ali uradno Joža Vršnik je bil samosvoj domačin iz Robanovega kota, ki je veliko pisal, pa tudi sicer je imel bogato ustvarjalno domišljijo. Njemu v spomin na Solčavskem vsako leto pripravijo pohod. Rojen je bil leta 1900, preminil pa je leta 1973. Svoje članke in pesmi je objavljal med drugim v Planinskem vestni-ku, celjska Mohorjeva družba pa je izdala knjižico njegovih črtic pod imenom Preproste zgodbe s Solčavskega. Kar zajeten kup zgodb o živalih in planinah ter raznih običajih pa je ostal v rokopisu.
Scenarij za dokumentarni film Robanov Joža je delo Katje Stamboldžioski, režiser je Primož Meško. Film je nastal v uredništvu Dokumentarnega programa TV Slovenija. Pri nastajanju so sodelovali tudi številni solčavski domačini, ki se Joža še živo spominjajo. O tem, kako je potekalo delo na terenu, ko so zbirali podatke in snema-
li, sta na premieri spregovorila oba ustvarjalca. Dokumentarec si bo mogoče ogledati na TV Slovenija v januarju 2013.
Marija Lebar
O ustvarjanju filma sta spregovorila režiser Primož Meško in scenaristka Katja Stamboldžioski.
(Fotodokumentacija TIC Solčava)
PREDAVANJE DR. KARLA GRŽANA
Le srečni lahko srečo delimo
V večnamenskem prostoru Fašunove hiše na Ljubnem ob Savinji je sredi decembra potekalo predavanje dr. Karla Gržana z naslovom Poskrbimo za osebno srečo, da jo
Dr. Karel Gržan: »Ne samo pravica, naša dolžnost je biti srečen ...« (Foto: Marija Lebar)
bomo lažje med seboj delili. Dogodek sodi v sklop aktivnosti, ki jih v sezoni 2012-2013 pripravlja zavod Savinja. Predavanje so pripravili ob izteku leta medgeneracijske solidarnosti.
Predavatelj je svoje izvajanje utemeljil na nekaterih sodobnih strokovnih spoznanjih in raziskavah, ki ugotavljajo, da je le srečen ali vsaj zadovoljen človek lahko delaven in ustvarjalen. Le tako so lahko okrog njega srečni ostali, s katerimi prihaja v stik, njegovi sodelavci, predvsem pa njegova družina.
Človekovo počutje pa ne vpliva samo na okolico, predvsem vpliva na njegovo lastno zdravje. Gržan je dejal, da je velika večina sodobnih bolezni pogojena psihosomatsko, torej so vzroki bolezni mnogokrat duševne narave. Ravno zato je potrebna zdrava mera sebičnosti, da človek poskrbi najprej zase. »Ne samo pravica, naša dolžnost je biti srečen, saj le tako srečo lahko delimo med seboj,« je povedal.
Ob koncu predavanja so v sproščenem razgovoru številni obiskovalci menili, da bi bilo treba s takšnimi vsebinami seznaniti predvsem mlade ljudi. Tako bi bili primerno opremljeni za življenje in ne bi iskali izhoda iz izzivov življenja na neprimerne načine.
Marija Lebar
14 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2013
Organizacije, Ljudje in dogodki
Z ROKO V ROKI
CENTER RINKA SOLČAVA
Skavti razdelili luč miru Razstava jaslic bo odprta
Na nedeljo pred božičem so mozirski skavti na slovesen način med dnevno mašo prinesli luč miru iz Betlehema. Geslo letošnje akcije luči miru iz Betlehema je Z roko v roki. Skavti in vsi ljudje dobre volje s tem sporočajo, da je vsaka stvar lažja, če se je lotevamo z roko v roki. Na svojo pobudo so k maši povabili člane drušlva Sožitje.
Pred časom so skavti izvedli zbiranje odpadnega papirja. Zbrana sredstva so namenili za pomoč pri odpravi posledic novembrske poplave. Pri tej maši so del sredstev
izročili predsednici župnijske Karitas Mozirje-Šmihel Alenki Brezov-nik, drugi del pa kot pomoč pri delovanju drušlva Sožitje predsednici Nevenki Presečnik.
Mozirski skavti so luč miru ponesli po zgornjesavinjskih župnijah. Po Mozirju in okolici so jo nosili od hiše do hiše. Med drugim so jo skupaj s poslanico ponesli na sejo občinskega sveta občine Mozirje. Kot običajno, so se z njo oglasili tudi pri ravnateljici OŠ Mozirje Andreji Hramec.
Benjamin Kanjir
Mozirski skavti so v cerkev sv. Jurija prinesli luč miru iz Betlehema.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Ena od velikih skrivnosti življenja je, da je zares kaj vredno le tisto, kar naredimo za druge.
Lewis Carroll
do februarja
Razstava jaslic v centru Rinka (Foto: Marija Lebar)
l
V večnamenskem prostoru solčavske Rinke so v petek pred božičem z manjšo slovesnostjo in blagoslovom, ki ga je opravil župnik Viki Košec, odprli zanimivo razstavo. Na ogled so postavili različne upodobitve jaslic, med njimi tudi nekatere zelo stare, nekaj pa je bilo povsem novih, narejenih prav za tokratni dogodek.
Na stenah so bili obešeni leseni reliefi, slikarska dela in vezenje s podobo betlehemskih jaslic. Ostale jaslice so bile predstavljene na mizah in so bile iz različnih surovin, predvsem naravnih, kot so les, glina in volna ... Ponekod so pripisana imena
avtorjev oziroma izdelovalcev, po drugod je samo ime tistega, ki je jaslice prinesel na razstavo in so te že tako dolgo v družini, da je ime izdelovalca zabrisano v pozabi časa.
V zadnjem obdobju, ko se na Solčavskem ponovno ukvarjajo s predelavo oziroma polstenjem ovčje volne, so pridne roke filcark izdelale nekaj posebej zanimivih jaslic iz polsti. Pogled pritegne tudi glineni podstavek v obliki človeške roke, v kateri leži novorojeno dete. Eno steno postavitve so namenili polstenim angelom, ki so jih na Miklavževi delavnici naredili otroci.
Marija Lebar
VRTEC MOZIRJE
-novoletne delavnice
December je mesec veselja, druženja, presenečenj, še zlasti za otroke, katerim je potrebno zelo malo, da jim zasijejo iskrice v očeh. Tako so se v vseh oddelkih našega vrtca v Mozirju in na Rečici ob Savinji odvijale različne dejavnosti, ki so jim popestrile predpra-znične dneve in pričarale pravljično vzdušje.
V prijetnem in sproščenem vzdušju smo se zbrali tudi otroci iz skupine Medvedkov in Muc, njihovi starši in strokovne delavke v vrtcu Mozirje - enota Tulipan, na že tradicionalno božično-novoletnih delavnicah.
Največje presenečenje za malčke je bil ogled igrice Didel didel daja Božiček že prihaja, ki so jo zaigrali njihovi starši.
Največje presenečenje za malčke je bil ogled igrice Didel didel daja Božiček že prihaja, ki so jo zaigrali njihovi starši. Nad izvedbo je bilo veliko navdušenje, saj so jo odigrali kot pravi igralci. Bili so enkratni. Po končani igrici, smo na delavnicah ustvarjali z odpadno kartonsko embalažo, s katero smo si polepšali garderobo. Ob zaključku našega druženja smo se okrepčali s piškoti, sadjem in čajem in se veseli razšli z mislijo, da je v slogi resnična moč, zato si takih srečanj želimo tudi v prihodnje.
Helena, Lenka, Irena in Slavica
15 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2013
BOŽIČNI BAZAR
Živahno dogajanje pritegnilo Mozirjane
Prvič in zagotovo ne zadnjič organiziran božični bazar v Mozirju je dosegel svoj namen. Pod organizacijsko taktirko Društva prijateljev mladine Mozirje se je na bazarju predstavilo več samostojnih ustvarjalk, ki so obiskovalcem ponujale očarljiv izbor simboličnih in uporabnih božičnih daril. Sejemsko ponudbo so vsak dan popestrile različne spremljevalne dejavnosti.
Božični bazar se je pričel v petek, 21. decembra, ko se je na Trgu osamosvojitve na uri pravljic zbralo precej malčkov. Tam jih je z božičnimi pravljicami pričakala pravljičarka iz Knjižnice Mozirje, nato pa so malčki skupaj priklicali še Božička, ki se je na trgu res ustavil in otroke razveselil s prisrčnimi knjižnimi kazali.
Tudi v soboto so otroci in starši uživali na bazarju, prvi na plesni predstavi Migajmo z Mojco, drugi v nakupovanju ali vsaj ogledovanju izvirnih izdelkov. Mozirske ustvarjalke so ponujale unikaten nakit, okrasne izdelke za dom, polste-
Otroke je na božičnem bazarju vsak dan razveseljeval Božiček. (Foto: Tatiana Golob)
ne izdelke, tudi pečene in čokoladne dobrote niso manjkale. S svojo ponudbo izdelkov ali storitev so se nadarjenim Mozirjankam pridružili tudi Društvo Lučka Mozirje, VDC SAŠA, Zavod RUJ ter Kulturno-umetniška skupina Potovke.
Slednja je v nedeljo otroke razveselila s prisrčno predstavo. Da otrokom tudi v vmesnem času ni bilo dolgčas, so z ustvarjalnimi delavnicami za njihovo zaposlitev poskrbele prostovoljke Društva prijateljev mladine Mozirje. Prav vsak dan se jim je pridružil v tem času nepogrešljivi Božiček.
Tatiana Golob
CERKEV SV. ELIZABETE NA LJUBNEM OB SAVINJI
Izvedli novo slovensko delo Magnum mysterium
V sredo, 19. decembra, je v cerkvi Sv. Elizabete v župniji Ljubno ob Savinji gostoval Mladinski pevski zbor Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja. Zbor že vrsto let vodi dirigent Matjaž Vehovec in v njem pojejo učenci glasbene šole od enajstega do petnajstega leta. Redno se udeležujejo regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih dosegajo najvišje nagrade.
Na tokratnem koncertu, ki ga je omogočil župnik Martin Pušenjak, so se pevcem mladinskega zbora priključile tudi članice Dekliškega pevskega zbora Umetniške gimnazije Velenje. Zbora sta izvedla novo slovensko delo skladatelja
Gašperja Jereba Magnum mysterium. Delo je bilo na tem koncertu prvič izvedeno s klavirsko spremljavo, ki jo je izvajala pianistka Jelka Hro-vat. Poleg omenjenega dela je zbor izvedel še tri druge skladbe, predstavili pa so se tudi solisti Zarja Gošnik, Jan Jurjovec in Tim Dolenc.
Koncertu so prisluhnili učenci višje stopnje Osnovne šole Ljubno ob Savinji, na poslušanje pa jih je pripravil ravnatelj šole Rajko Pintar. Kljub zahtevnemu programu so učenci poslušali petje zbrano in mirno ter pevce nagradili z bučnim aplavzom.
Pascal Vehovec
Mladinski pevski zbor Glasbene šole Fran Korun Koželjski in Dekliški pevski zbor Umetniške
gimnazije Velenje
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Borut Mavc državni prvak v nordijski kombinaciji
Konec decembra so se pričela tekmovanja v novi sezoni za smučarje skakalce in nordijske kombinatorce. Potekalo je tudi državno prvenstvo v nordijski kombinaciji, ki je v lanski sezoni odpadlo. Med mladinci do 20 let je naslov državnega prvaka osvojil član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC Borut Mavc.
Odlično drugo mesto je na prvi tekmi v zimski sezoni v kategoriji deklic do 15 let dosegla Tanja Fricelj. Tekmovanje za pokal Cockta se je odvijalo v Žireh.
SS
Med mladinci do 20 let je naslov državnega prvaka osvojil član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC Borut Mavc.
16 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Kultura, Ljudje in dogodki
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V CERKVI MARIJE NAZARET
Z dobrim sodelovanjem do veliko glasbenih užitkov
Zadnjo soboto pred božičnimi prazniki sta Glasbena šola in Osnovna šola Nazarje organizirali božično-novoletni koncert, ki je v sodelovanju z vodstvom nazar-ske župnije potekal v cerkvi Marije Nazaret. V programu so sodelovali pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Nazarje in mladi glasbeniki iz Zgornje Savinjske doline, ki obiskujejo GŠ Nazarje. Vodji nastopa sta bili Tonka Pogačnik in Tadeja Cigale.
Glasbena šola je pripravila božično obarvan izbor melodij, skozi katere se je predstavilo več komornih zasedb, vokalna skupina pevskega oddelka, harmonikarski ansambel, mladinski pihalni orkester in mladinski godalni orkester pod dirigentsko taktirko Stefana Gar-kova. Kot mentorji naštetih glasbenih zasedb so se izkazali učitelji GŠ
Nazarje: Boštjan Korošec, Katarina Šuster, Domen Gnezda, Tonka Pogačnik, Erika Frantar, Špela Koren, Mateja Seitl, Jelka Hrovat, Zmago Štih, Stefan Garkov, Jernej Marin-šek in Andreja Golež iz Umetniške
gimnazije Velenje.
Mladinski pevski zbor se je predstavil z izborom šestih pesmi, skozi čarobne zimske melodije je pevce, učence od 6. do 9. razreda osnovne šole, vodila zborovodkinja Katja
Gruber. Za spremljavo so poskrbeli učitelji in učenci GŠ: Toni Acman na klavirju, Maja Petrovič in Tonka Pogačnik na violinah, Klara Praznik na orglah in Urška Bider na harfi.
Občinstvo je ob tej priložnosti pozdravil ravnatelj GŠ Nazarje Jernej Marinšek, ki se je sodelujočim zahvalil za njihov velik prispevek k izvedbi koncerta. Ob tem je izpostavil dobro sodelovanje z OŠ Nazarje in župnikom Francem Kovše-tom, saj po njegovem mnenju le z medsebojnim povezovanjem ustanove lahko dosegajo vidne rezultate in ljudem nudijo kvaliteten izbor prireditev. Zbrane je opomnil tudi na praznovanje 20. obletnice GŠ Nazarje v letu 2013 in jim obljubil številne zanimive koncerte s priznanimi izvajalci.
Tatiana Golob
CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD
CERKEV SVETEGA MIHAELA ŠMIHEL
Savinjski fantje zabavali polni dve uri
Zaposleni in stanovalci gornje-grajskega centra starejših so sredi decembra zapeli in zaplesali ob prešernih zvokih ansambla Savinjski fantje, ki so jih povabili v goste. Člani ansambla, ki so ga ustanovili na pobudo Vinka Jeraja v maju 2010, so poleg njega še Ambrož Ugovšek, Andraž Supin in Matej Pustoslemšek. Z instrumenti in ubranimi glasovi so zbrane zabavali polni dve uri.
Občinstvo se ni moglo upreti poskočnim ritmom in marsikdo je zaplesal, če ne drugače, pa s potrka-vanjem z nogo ali ploskanjem. Nekateri so »zaplesali vsaj v srcu«, kot je dejala direktorica centra Francka Voler, ki se je neutrudnim glasbenikom zahvalila za nepozabno doživetje in jih povabila na še kakšen obisk.
Marija Lebar
S koncertom v
• v	I •
praznične dni
Živahno in zabavno je bilo ob zvokih ansambla Savinjski fantje.
(Fotodokumentacija centra)
Mlada flavtistka Manja Vačovnik je Acmana.
V nedeljo, 23. decembra, so člani Kulturnega društva Rovtar v šmi-helski cerkvi pripravili božični koncert. Ob pesmi Mešanega pevskega zbora Šmihel, okteta Žetev in Gregorja Raka je cerkev zaživela v božičnem vzdušju, o katerem sta govorila tudi povezovalca programa, Albina Rajter in Boštjan Golič-nik. Poslušalce sta spomnila, kako lep je svet okoli nas, če le odpremo oči, da to opazimo.
zaigrala ob klavirski spremljavi Tonija
(Foto: UG)
Koncert so z branjem pesmi popestrili mladi recitatorji iz Šmihela, s pesmijo, zaigrano na prečno flavto, pa Manja Vačovnik. Cerkev, ki so jo napolnili ljubitelji lepe pesmi in druženja, je v praznično razpoloženje zazibala še pesem harmonike Lovra Gostečnika. Prijazne misli in voščila, ki so spremljala večer, so bila tako dobra popotnica in lep uvod v praznične dni.
Mateja Goltnik
I
Savinjske novice št. 1, 4. januar 2013 17
Ljudje in dogodki, Organizacije, Čestitke, Oglasi
ROD SOTOČJE NAZARJE
Luč miru iz Betlehema prispela tudi v Kokarje
PREDPRAZNICNI KONCERT NA RECICI OB SAVINJI
Obiskovalci so prišli predvsem iz Nazarij in okolice. (Foto: Nastasja Kotnik)
V nedeljo, 23. decembra, je na tabornem prostoru na Lazah pri Kokarjah potekala krajša prireditev, ki je spremljala prihod luči miru iz Betlehema. Z Dunaja, kjer je to dobrodelno akcijo začel ORF, so jo, kot vsako leto, prinesli slovenski skavti in jo nato razdelili lokalnim skavtskim organizacijam.
Projekt je bil v Sloveniji organiziran že 22. leto zapored, nosilec pa je Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Mozirski skav-
ti so jo na Laze prinesli tudi v znak prijateljstva med njimi in taborniki Rodu Sotočje Nazarje.
V kulturnem programu so na prireditvi nastopili taborniki in zborček OŠ Nazarje pod umetn škim vodstvom Katje Gruber. Ob skovalci so prišli predvsem iz Nazarij in okolice in se po koncu programa ob prijetnem klepetu še nekaj časa zadržali na tabornem prostoru.
Nastasja Kotnik
e3relax ŠOLA VOŽNJE
a
MOZIRJE -
POUČUJEMO TUDI MLADOSTNIKE STAROSTI
16 tet 7¿ voínjo í ipnem ijmlcem !ll
TECAJCPP
tsr&da

Mozirje, savinjska t.29 www.avtosola-relax.si
Otroška pesem, zabavni
•_ • • ••
ritmi in poezija
Člani Kulturnega društva Rečica ob Savinji so decembra pripravili koncert, ki so ga posvetili božičnim in novoletnim praznikom. Na odru domačega kulturnega doma se je razlegala pesem iz grl pevcev vrtčevskega ter mlajšega in starejšega otroškega pevskega zbora. Osnovnošolci so v zanimivi koreografiji predstavili tudi svoje prve plesne korake. Zala Ana Štiglic in Filip Pfeifer sta zapela v angleščini, iz grl skupine Rečiški pobi pa so se slišale narodne in ponarodele pesmi.
S poezijo in verzi različnih avtor-
jev o upanju, sanjah, soncu in ljubezni ter dobroti so večer obogatili člani mladinske gledališke skupine I.V.A.N., zato ni naključje, da je njihovo voščilo zajemalo želje o ljubezni in upanju.
»Ne nehajte se truditi živeti svojih sanj. Če boste dovolj močno verjeli vanje, se bodo uresničile. Ljubezen se vrača z ljubeznijo, zato vam je naj ne bo žal dajati. Pomagajte ljudem, ki vašo pomoč potrebujejo, včasih je dovolj le objem in topla beseda,« je bilo sporočilo mladinske gledališke skupine obiskovalcem.
Marija Šukalo
Nastop najmlajših iz rečiškega vrtca (Foto: Marija Šukalo)
OPRAVIČILO
V 52. številki Savinjskih novic je bilo v čestitki napačno objavljeno: »na Univerzi za kmetijsko tehnologijo«, pravilno se glasi: »na Univerzi za kemijsko tehnologijo«. Za napako se iskreno opravičujemo.
Tajništvo Savinjskih novic
18 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Ljudje in dogodki, Organizacije
LEPA NJIVA
Učenci v pričakovanju praznikov pripravili igrico
V dvorani šole v Lepi Njivi je bilo v sredo, 19. decembra, še posebej praznično. Tamkajšnji učenci so za krajane pripravili igrico, za presenečenje pa je poskrbel Božiček, ki je prišel na
V mozirski športni dvorani mali športni zajčki Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje dvakrat tedensko pridno vadijo in se pripravljajo na sneg. Zaradi pridnosti, ki jo kažejo pri vadbi, jih vsako leto obišče in obdari tudi Božiček.
Letos za spremembo ni prišel v dvorano. Mali športniki so se z lučkami v rokah ali na glavah zbrali in najprej podali na pohod po Mozir-
obisk kljub pomanjkanju snega in je zato moral priti kar peš. Toda ni bil prazen, s seboj je imel darila za prav vse otroke.
Igrica je govorila o tem, kako so živali iz skladišča dedka Mraza od-
ju. Polno svetlih lučk pred božičem je Mozirje zvečer in ponoči precej drugačno kot pa podnevi. Čebljanje se je slišalo že na daleč, ko so se pohodniki približevali mozirske-mu trgu. Tam so dočakali dobrotnika, ki jih je obdaril, jih nagovoril in jim zaželel veliko uspeha pri športu in tudi drugače, doma, v krogu svojih družin.
Benjamin Kanjir
peljale sani in otrokom razdelile darila, a v skladišču so ostale še zadnje sani in na saneh pripravljeni zavoji, v njih pa igrače, ki si jih ni zaželel noben otrok. Čebelica, pa-jacek in zamorček so se žalostni spraševali, kakšna bo njihova usodo, ko so na srečo prispela pisma z željami otrok in še zadnje igrače so tako dobile svoje lastnike.
Leponjivski učenci - letos jih je na podružnični šoli le osem - so se pod mentorstvom učiteljice Petre Volk izkazali kot dobri igralci. Delo so naštudirali v krožku, kamor so zahajali vsak torek po pou-
Članice Društva prijateljev mladine Mozirje so na predbožično nedeljo povabile v goste najmlajše občane mozirske občine. V kulturnem domu so zanje pripravile čudovito igrico, nato pa oder prepustile Božičku.
Mlade in nadvse zagnane članice so otrokom odigrale igrico, ki je govorila o ježkovem novem plaščku. Otroci so se ob njej nasmejali, starši pa razvedrili. Ko je na oder stopil dobri mož v rdeči obleki in z dolgo belo brado, je med otroki kar završalo. Vedeli so, da so darila blizu. Božiček jih je še prej nagovoril, jih spomnil
ku. Za odigrano igrico so poželi lep aplavz.
Učenci in ostali otroci v dvorani so zapeli Božičku in mu podarili svoje risbice. Na vprašanje, če so pridni, je bil odgovor seveda pritrdilen. Ali radi jedo solato, je zanimalo dobrega moža in spet je bil odgovor »da«. A ko je Božiček povedal, da je v darilnih vrečkah solata, je navdušenje zanjo hitro uplahnilo. No, seveda se je Božiček le šalil. V vrečkah so bila darila, ki jih je s pomočjo različnih sponzorjev zbrala učiteljica Petra Volk.
Marija Lebar
na pospravljanje igrač in umivanje zobkov, nato pa povabil predse. Vrednost daril niti ni pomembna, več vredna je simbolika dobrega moža. Vse skupaj je pred koncem spomnil, da srečo, ki jo nosijo v sebi, razdelijo tudi med druge, ki je morda nimajo tako veliko.
Po tej prireditvi so se starši in otroci sprehodili še po božičnem bazarju, ki so ga članice društva pripravile na Trgu osamosvojitve. Na praznično okrašenih in dišečih stojnicah so bile na voljo različne sladkosti in okraski.
Benjamin Kanjir
19 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Igrica je govorila o tem, da so v skladišču ostale igrače, ki so čakale, da si jih zaželi še kak otrok. (Foto: Marija Lebar)
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Božiček obiskal tudi male smučarje
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MOZIRJE
Dobrotnik razveselil otroke
Božiček je otroke spomnil na pospravljanje igrač in umivanje zobkov, nato pa povabil predse. (Foto: Benjamin Kanjir)
Dobrotnik je malim športnim zajčkom zaželel veliko uspeha pri športu.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Intervju, Šport
»Naziv naj športnika v olimpijskem letu mi
veliko pomeni«
Nazarski košarkarji so v 9. krogu 3. SKL - vzhod doma izgubili proti Konjicam. Začetek je bil obetaven, vendar so kmalu prišle krizne minute, gostje pa so zasluženo zmagali.
Nazarčani so začeli zelo dobro in prvo četrtino dobili z 20:16. Sledilo je kriznih dvajset minut, v katerih so si gostje z delnim izidom 16:0 priigrali neulovljivo prednost in jo zadržali do konca tekme. Gostujoči košarkarji so se izkazali z izjemno preciznostjo pri metih. Izstopal je njihov center Sivka, nazarski košarkarji pa so bili podrejeni v igri
pod košem. Pri njih sta strelsko izstopala Bitenc z doseženimi 20 točkami in Vodončnik s 15.
Nazarčane naslednja tekma čaka 11. januarja, ko gostujejo v Ljubljani pri Jančah Prit.
Roman Mežnar
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
žave s proženjem, saj sem uporabil prožilni mehanizem od reprezentančnega kolega, ki ga nisem bil vajen. Tudi puška mi ni sedla optimalno, zato sem jo že v pred-tekmovanju kar nekajkrat odložil. Ob zadnjem finalnem strelu se mi je zgodilo prav to in zato sem strel
Mi,t-
■ f / JI' Mf
- Na kaj si prvo pomislil, ko si zadel želeni cilj?
Najprej sem začutil solze v očeh, solze sreče in objem trenerke, ki me zelo dobro pozna in najbolj ve, kaj sem sposoben. Po vseh naključjih, ki so se zgodila na teh igrah, bi marsikdo že izgubil upanje v že-
ŠPORTNIK INVALID LETA 2012 FRANCEK GORAZD TIRSEK
Nanija Tirška, delovnega 37-letnika iz Gornjega Grada, po dosedanjih športnih uspehih sodeč ni potrebno posebej predstavljati. Dobitnik edine slovenske paraolimpijske medalje iz Londona in nosilec absolutnega svetovnega rekorda z zračnim orožjem je še naprej trdno na realnih tleh in se zaradi pritiska javnosti ni prav nič spremenil. Še vedno stoji za svojo vizijo, da so uspehi plod trdega in načrtovanega dela, novi izzivi pa mu dajejo le še dodatno moč in energijo. Čeprav je v zadnjem času zelo zaseden kot gost na raznih sprejemih in prireditvah, na katerih je prejel najvišja športna in druga priznanja, je z mislimi že tudi v tekmovalnem ciklusu, ki ga čaka v tem letu.
- Najprej, Nani, kako je s tvojo puško? Stara se ti je sesula prav v tvoji paradni disciplini, in to še na najpomembnejši tekmi kariere v Londonu. Večjega šoka najbrž ne moreš doživeti. Kako se ti je sploh uspelo psihično pripraviti za nadaljevanje?
Že en mesec treniram z novo puško, s katero sem opravil že tudi prve nastavitve. Predvsem se poskušam navaditi nanjo, dobiti pravi občutek in jo osvojiti v tej meri, da se pri streljanju popolnoma sprostim in posvetim trening le še kondiciji, koncentraciji in proženju.
Prevelikega šoka ob slabem rezultatu na prvi tekmi v Londonu ni bilo, saj sem bil prepričan, da je nekaj hudo narobe s puško. Na treningih sem streljal optimalno, dosegal rezultate na ravni svojega svetovnega rekorda in res ni bi-
lo druge možnosti, kot da je nekaj narobe z orožjem. To se je po opravljenem testu tudi izkazalo.
Za drugo tekmo nam ni preostalo drugega, kot sestaviti iz dveh eno novo puško in po samo desetih minutah treninga sem nekako uspel opraviti minimalne nastavitve. Izgleda, da dobro, saj sem z obilico samozaupanja in nadnaravno koncentracijo naslednji dan že osvojil srebrno medaljo.
- Tvoja priprava na zadnji finalni strel paraolimpijskih iger, ko si puško pred iztekom časa celo odložil, je marsikomu vzela sapo, še posebej navijačem na tribuni in trenerki. Je pa bila Polona Sladič toliko bolj vesela tvojega dodatnega strela 10,8 za srebrno kolajno?
Že v rednem delu sem imel te-
Nani Tiršek s skulpturo športnika invalida leta 2012 in drugimi priznanji, ki jih je osvojil v tem uspešnem letu. (Foto: Franjo Pukart)
končal tik ob koncu časovne omejitve. K sreči zelo uspešno. 10,8 pa ni pomenilo samo medalje, ampak sem izenačil rezultat Michaela Johnsona, ki sem ga v nadaljevanju premagal še z dodatnim strelom za srebrno medaljo. Šel sem na vse ali nič in uspelo mi je, to pa zmorejo le najboljši.
leno, midva pa sva vztrajala, ostala na realnih tleh in uspela. Nato so sledili mnogi stiski rok, tudi trenerjev strelskih velesil, ki niso skrivali navdušenja nad mano in enačili mojo srebro z dvakratnim zlatom.
- Se ti je po vseh teh uspehih pred in po igrah v Londonu ter ob
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Dvajset črnih minut za nov poraz
Nazarje : Konjice 74:91 (20:16, 16:29, 14:29, 24:17)
Strelci: Polčnik P. 8 (2-2), Bitenc 20 (7-4), Paulič 1 (2-1), Repše M. 3 (1T), Vodončnik 15 (1T, 11-10), Ermenc 9 (1T, 3-2), Flere 2, Plaskan 1 (2-1), Blatnik L. 6 (3-2), Dragičevič 2, Rednak 7 (2-1).
Rezultati 3. SKL VZHOD:
9. krog: Tinex Medvode : Vrani Vransko 88:82, Luxuris Celje : Cal-cit Basketball 72:55, Nazarje : Konjice 74:91, Posavje Krško : Komenda Hram Gorjan 86:72.
Lestvica po 9. krogu:
1. Luxuris Celje 17, 2. Krka mladi 16 (-1), 3. Bistrica 15 (-1), 4. Posavje Krško 15, 5. Vrani Vransko 14, 6. Konjice 13, 7. Tinex Medvode 12, 8. Calcit Basketball 12, 9. Primafoto 11 (-1), 10. Janče Prit 11 (-1), 11.Nazarje 11, 12. Komenda Hram Gorjan 9.
20 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2013

Intervju, Šport
vsem tem medijskem pompu življenje kaj spremenilo?
Predvsem to, da imam sedaj še manj časa, kot sem ga imel prej. Štiri mesece sem dobesedno zaseden, vabljen na številne prireditve, zanimiv za novinarje, sodelujem pa tudi v odda-
jah na televiziji in radiju. Ja, sem kar nekaj pridobil na prepoznavnosti tako doma kot v tujini, medtem ko za finančno plat to ne morem ravno reči.
- Si zadovoljen s pozornostjo, ki ste jo bili paraolimpijci deležni v Londonu in ob prihodu domov? Sprejem na letališču in v Gornjem Gradu je bil zate najbrž nekaj novega in posebnega.
S pozornostjo na igrah v Londonu sem zelo zadovoljen. Ljudi se je trlo na posameznih prizoriščih, navijali so zelo športno in fer, zelo pozitivno pa je bilo tudi to, da so nas mediji povsem enačili z olim-pijci. Sprejem doma pa je bil res nekaj sanjskega, nepozabnega. Vsi so s tabo, vsi zate. Res nepojmljivo in s solzami v očeh ostaneš brez besed.
- Ti je kateri od sprejemov oziroma prireditev, ki jih v zadnjem času ni bilo malo, ostal še posebej v spominu ?
Doletela me je posebna čast, da sem bil kot prvi Zgornjesavinj-čan povabljen na nedavno mednarodno konferenco o športnem
marketingu in menedžmentu, kjer sem lahko skupaj s Čopom, Špikom, Debevcem in Kozmusom podal svoja videnja in poglede o športu, psihološki pripravi, o načinu spremljanja športnika in celo o tržni niši, kjer je pomembno vključen tudi šport invalidov. Prisotni, med katerimi so bili poleg najboljših slovenskih športnikov tudi visoki predstavniki FC Barcelone, Reala in drugih svetovnih športnih velikanov, so bili nad mojimi pogledi zelo navdušeni, kar si štejem v veliko čast.
- Največ ti zagotovo pomeni naziv športnika invalida leta, dobil pa si tudi posebno priznanje športnih novinarjev Slovenije, kjer si se na TV ekranih še enkrat izkazal s svojo bogato retoriko.
Zelo sem bil presenečen, ko sem
bil gost prireditve Športnik leta v Cankarjevem domu, skupaj z vsemi najboljšimi športniki Slovenije. To se je zgodilo prvič v zgodovini, da so organizatorji začutili potrebo po uvrstitvi izbora tudi za naj športnika invalida ter se tako spomnili tudi na naš vložen trud in življenjsko delo. Da ti uspe v olimpijskem letu osvojiti laskavi naslov športnika leta je še toliko večji uspeh, moja iskrena zahvala na prireditvi pa je marsikomu orosila oči.
- Od kod jemlješ ta bogati besedni zaklad, to premišljeno retoriko?
Vedno povem, kar čutim in mislim, zato so moji nagovori vedno iskreni in jih ljudje dobro sprejmejo,
začutijo z dušo in srcem. Nikoli nimam pripravljenega govora in vedno povem iz srca.
- Kaj te čaka v letošnjem tekmovalnem ciklusu in kakšni so tvoji cilji oziroma pričakovanja?
V mesecu maju me čaka svetovni pokal v nemškem Hannovru, glavni cilj sezone pa je nedvomno evropsko prvenstvo, oktobra v Španiji. Žal bomo zaradi finančne krize
letos izpustili večji del tekem svetovnega pokala.
-	Za strelski šport si še relativno mlad tekmovalec. Če ne bo kakšnih poškodb ali drugih težav, se zagotovo spogleduješ že z naslednjimi paraolimpijskimi igrami, ki bodo čez štiri leta v Braziliji?
Vsekakor. Če ne bo težav z očmi in hrbtom, sem lahko na tej sceni še zelo dolgo, cilj pa je nedvomno paraolimpiada v Rio de Janieru. So pa seveda pogoj tudi finance.
-	Kaj bi želel sporočiti bralcem našega časopisa ob začetku novega leta?
Vsem bralkam in bralcem želim predvsem zdravja in osebnega za-
dovoljstva, naj jim bo naklonjena sreča in jih spremlja veselje. Ljudje, ki znajo poiskati v slabih dobre slva-ri, se s svojo skromnostjo in nasmehom veselijo življenja, ljudje, ki pa v dobrih stvareh vedno iščejo nekaj slabega, pa so vedno nezadovoljni in s svojo negativno energijo slabo vplivajo na svoje okolje. Zato naj nas spremlja moj slogan »šampioni se kalijo v mrazu, temi in vlagi«.
Franjo Pukart
»Zelo sem bil presenečen, ko sem bil gost prireditve Športnik leta v Cankarjevem domu, skupaj z vsemi najboljšimi športniki Slovenije. To se je zgodilo prvič v zgodovini, da so organizatorji začutili potrebo po uvrstitvi izbora tudi za naj športnika invalida ter se tako spomnili tudi na naš vložen trud in življenjsko delo.«
»V mesecu maju me čaka svetovni pokal v nemškem Hannovru, glavni cilj sezone pa je nedvomno evropsko prvenstvo, oktobra v Španiji. Žal bomo zaradi finančne krize letos izpustili večji del tekem svetovnega pokala.«
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Treking vse do strehe sveta
Zadnji letošnji sredin planinski večer je bil namenjen spoznavanju treking poti po Himalaji. Slednjo je občinstvu predstavil Peter Vrčkov-nik, aktivni planinski vodnik pri Planinski zvezi Slovenije in ustanovitelj podjetja mountainattack.com, ki izvaja različne športne aktivnosti v naravi.
Predstavitev trekinga po Himalaji se je pričela v Katmanduju, kjer se je Vrčkovnikova skupina pripravljala na polet v višje ležeče mesto Lukla. To je bilo njihovo izhodišče za treking in že prvi dan po prihodu so se odpravili proti Monji.
Skozi fotografije, krajše filme in predavateljevo pripovedovanje tudi občinstvo obišče veliko zanimivih lokacij. Ogledajo si Namche
Peter Vrčkovnik je preizkušen vodič, ki vsako leto pelje skupino na treking
po Himalaji. (Foto: Foto: Tatiana Golob) Bazar, ki je najvišje ležeče »mesto« mostan v Tengboche, skozi Gorak v tej okolici in enega največjih budi- Shep pa se odpravijo v bazni tabor stičnih samostanov v Himalaji, sa- Everesta, kjer preštevilne odprave
čakajo na ugodno vreme za osvajanje strehe sveta.
Razgledi na Everest, Nuptse in še številne druge mogočne himalajske očake so več kot vredni večdnevne hoje, nekateri iz Vrčk-ovnikove skupine pa so se povzpeli tudi na pettisočake.
Bogat fotografski in filmski arhiv, ki ga je predavatelj Vrčkovnik pokazal zbranim ljubiteljem planin, je marsikomu vzbudil željo po potovanju v oddaljen Nepal. Predavatelj je namreč prepričljivo prikazal, da z dobro organizacijo in primerno kondicijsko pripravo tudi treking po najvišje ležečih predelih našega planeta ni nikomur nedosegljiv.
Tatiana Golob
21 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2013
Šport, Kronika, Oglasi
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
ACH Volley v Mozirju do sedme zaporedne pokalne lovorike
Pretekli petek in sobota sta v Mozirju minila v znamenju odbojke. V domači športni dvorani so člani Odbojkarskega kluba Mozirje organizirali zaključni turnir najboljših štirih moštev slovenske odbojke, ki so se potegovala za naziv pokalnega zmagovalca Slovenije. Lovoriko je sedmič zapored osvojila ljubljanska ekipa ACH Volley.
V petek sta bila na sporedu dva
polfinalna boja. V prvem je Salonit Anhovo premagal Calcit Kamnik, Ljubljančani pa so brez težav opravili z Mariborčani. Sobotni finale med zmagovalcema teh dveh srečanj je postregel z odlično igro na obeh straneh, s tem da odbojkarji iz Ljubljane presenečenja niso dovolili.
Več o tem v naslednji številki Savinjskih novic.
Benjamin Kanjir
DRŽAVNO PRVENSTVO V INLINE HOKEJU
Lučani z zmago zaključili leto
Na zadnji tekmi v lanskem koledarskem letu so člani hokejskega društva Luče vknjižili sedmo zmago v prvenstvu. Tokrat so z izidom 4:3 premagali ekipo Trojanci in s tem izidom obdržali drugo mesto
na lestvici. Strelci za Lučane so bili dvakrat Jure Zupanc, po en zadetek sta prispevala Lenart Ugovšek in Gašper Breznik.
ŠS
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	UKRADEL ODPADNO OLJE
Gornji Grad: 24. decembra so policisti prejeli obvestilo o tatvini soda z odpadnim oljem. Sod je bil v zunanjem ograjenem skladišču v Gornjem Gradu. V njem je bilo okoli 25 litrov odpadnega olja, njegova vrednost pa okoli 50 evrov.
•	PEČ SE JE PREGRELA
Šentjanž: 28. decembra je v stanovanjski hiši v Šentjanžu med kurjenjem v peči centralnega ogrevanja prišlo do izpada električne energije, zaradi česar je prenehala delovati črpalka, ki se je nato tudi vnela. Prišlo je do pregrevanja v peči in taljenja izolacije peči. Ogenj so pogasili gasilci PGD Grušovlje, Pobrežje in Rečica ob Savinji.
•	GASILCI PRAVOČASNO POSREDOVALI
Radmirje: 28. decembra ob 11. uri je prišlo v Radmirju, v stanovanjski hiši zaradi izpada električne energije do pregretja peči in izpusta pare. Obstajala je možnost eksplozije na peči centralne kurjave. Gasilci PGD Radmirje in Okonina so s pomočjo elektroagregata omogočili začasno delovanje peči in črpalke, odstranili žerjavico iz peči in na prosto preventivno iznesli drva, skladiščena ob peči.
•	POŠKODOVAL JE TRAKTOR
Gornji Grad: 30. decembra so bili policisti obveščeni o poškodbi traktorja v Gornjem Gradu. Neznani storilec je razbil steklo vrat traktorja in iz njega izvlekel nekaj stikal. Z dejanjem je nastala materialna škoda v višini okoli 250 evrov.
•	POŽAR NA TOPLOTNI ČRPALKI
Mozirje: 29. decembra dopoldan je v G oličnikovi ulici v Mozirju zagorela toplotna črpalka. Gasilci PGD Mozirje so požar pogasili, prezračili prostor, preventivno odstranili plinsko jeklenko in prostor pregledali s termo kamero.
•	PLAZ ODNESEL PLANINCA
Molička peč: 30. decembra so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni, da se je nad Moličko pečjo sprožil plaz in zasul dva planinca. Planinca sta hodila iz Moličke peči proti Robanovem kotu, ko se jima je na poti vdrl sneg in sta drsela okoli 200 metrov po pobočju. Planinca sta se nato zatekla na polico in počakala na reševalce. Stekla je reševalna akcija, v kateri so člani GRS rešili oba planinca, ki sta bila odpeljana v bolnišnico Celje, saj sta utrpela lahke telesne poškodbe in bila podhlajena.
Plazovi pod Tursko goro (Fotodokumentacija GRZS, postaja Celje)
22 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
Odgovor na pismo bralcev:
V	pismih bralcev z omenjenim naslovom so bile zapisane težke besede o koruptivnosti in klienteliz-mu vodilnih politikov Občine Luče. Bile so že večkrat javno izrečene s strani tega gospoda iz Kopra in to brez slehernih dokazov in z očitnim namenom. Me prav zanima, če se bo za te besede nekoč pripravljen opravičiti, h čemur zdaj sam poziva župana Občine Luče in to za postopke, ki jih občina sploh ni vodila, ampak pristojno ministrstvo.
V	omenjenem pisanju je tudi primerjava naše občine z 'okuženimi' občinami po Sloveniji. To ni samo izraz nepoznavanja utripa našega kraja, ampak je tudi nevarno prili-vanje olja na ogenj v zelo občutljivih časih.
Celoten postopek vodenja in tudi izbor trase obvoznice je bil na strani države. Občina je konstruktivno sodelovala, dajala pripombe in mnenja, tako kot tudi številni drugi so-glasjedajalci (nosilci urejanja prostora) ter zainteresirana javnost. Trije različni občinski sveti so skozi desetletno obdobje z absolutno večino podpirali in na koncu tudi pod-
Topla dlan postaja trda pest
prli predlagano traso obvoznice. Če bi pri lociranju krožišča hoteli karkoli skrivati pred občani, kar se v tem pisanju očita, potem zagotovo ne bi obe možni trasi krožišča, ki jih je predlagal občinski svet, že avgusta 2008 (skoraj leto dni pred javno razgrnitvijo) objavili v občinskem glasilu in razposlali v vsa gospodinjstva v občini. In na ta predlog nismo prejeli nobenih pripomb!
Mimogrede, avtomobili bodo med vožnjo skozi novo krožišče na obvoznici do najbližjega stanovanjskega objekta na Prodih oddaljeni vsaj 33 m. Danes je samo skozi Luče več kot 50 hiš in stanovanjskih blokov, katerim se promet po sedanji regionalki bolj približa od navedene razdalje. Še vedno pa smo na občini o omenjeni problematiki odprti za pogovore v okviru možnega, kar smo bili tudi že do sedaj. Če bo le volja tudi na drugi strani.
Vidi se tudi, da gospod iz Kopra že dolgo let več ne živi v Lučah ter zato ne pozna utripa kraja, ki v veliki večini podpira sprejet državni prostorski načrt gradnje protipo-plavne zaščite Luč in obvoznice.
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre,
ostaja ljubezen in spomin na skupne dni,
ostaja upanje na snidenje tam nad zvezdami.
ZAHVALA
ob nenadni in mnogo prerani izgubi naše drage žene, mame in tete
Olge SELIŠNIK
29.5.1955 - 24.12.2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh izredno težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, prečudovite vence in številne svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v zares izredno velikem številu pospremili na njeni poslednji poti in se z lepo mislijo od nje poslovili ter jo na ta način pospremili k večnemu počitku. Še posebej pa se zahvaljujemo pogrebni službi Anubis iz Radmirja, gospodu patru Karlu Geržanu za prelepo opravljen obred, gospe Mateji Brlec Suhadolnik za izrečene presunljive besede slovesa in solčavskim pevcem za vse ganljivo odpete pesmi zadnjega slovesa.
Prisrčna hvala vsem skupaj in vsakemu posebej.
Žalujoči mož Božidar, sinova Milan in Franjo ter nečak Leon
Tudi zato, ker se izvedba načrtuje z evropskim denarjem. Sem pa gospodu pravzaprav hvaležen za njegovo pisanje, ker je z njim preverjeno prepričal še kar nekaj novih zagovornikov obvoznice, ki so do sedaj bili neopredeljeni.
Ima pa gospod nekaj skoraj prav. Ne jašek v dnevni sobi, ampak kar del krožišča bo na županovi parceli. Na parceli, ki sem jo podedoval od staršev in na kateri smo pred desetletji še pridelovali krompir. Pa je bil bolj slabo rodoviten ta 'zelenjavni vrt', ker je pretanka plast prsti na 'Juvanovih prodih'. Čeprav s težkim srcem, sem parcelo vseeno pripravljen prodati državi zaradi javnega interesa našega kraja, ki bo z obvoznico veliko pridobil.
Okoli pogovorov o dreku in jasnosti stvari, gospodu iz Kopra dol-gujem pojasnilo, da smo po sklepu občinskega sveta na občinske stroške položili tudi cca 250 m kanalizacijskega voda do hiše v bližini bodočega krožišča. In prav je tako.
Več kot 30 let že občasno berem božjo besedo v farni cerkvi, kot še številni drugi farani. Vse do danes mi nikoli nihče ni tega očital. Pa so bili časi, ko branje berila ni bilo ravno 'na liniji'. Ne samo ponižujoče, tudi nedemokratično in predvsem nekulturno se mi zdi, da mi gospod iz Kopra to očita v današnjih časih. Vseeno pa je lahko brez skrbi. Se bomo že sami dogovorili, tako v fa-ri, kot tudi v občini, kako je prav in kaj je najboljše za Lučane. Tudi o le-porečju božje besede, pa o obvoznici, o razvoju kraja in še o marsičem drugem.
Za razliko od gospoda bom zaključil bolj kulturno in optimistično. Obrnimo z novim letom nov list v lučki zgodovini, ki jo bodo brali naši vnuki in v kateri se je zapisalo: Predlagana trasa obvoznice je velika priložnost za nov razvoj kraja in Lu-čani so končno znali stopiti skupaj, da so to priložnost tudi izkoristili.
Ciril Rosc župan občine Luče
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice
Marije BURJA
28.5.1930 - 22.12.2012 Šmnčeve Mime iz Tera
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala pogrebni službi Anubis, duhovniku ms-gr. Jožetu Vratanarju, pevcem ter gospe Rosani Štiglic za poslovilni govor.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož Maks, sin Danilo z ženo Danico ter vnuka Tatjana in Mitja z družinama
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www. p o g re b-m o r a na.si
23 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Za razvedrilo
Cvetke ih koprive
ZAVEZA ZA 2013
Eden bolj popularnih Mozirjanov, prvi mikrofon Kolovrata Ivo Mi-lovanovič je v letu za nami odložil šesti križ. Praznovanje je »raztrgal« med potovanji za potrebe svojega »šihta«, odkomentiral številne športne dogodke za nacionalno televizijo in se vračal na svoj veliki vrt, kjer ima vse kot v škatlici. Za srečno leto 13 pa se je zavezal, da bo pogosteje kot doslej vzel v naročje vnukinjo Tajo. Dokler mu ne »uide«, kot je dejal.
DOMAČA BURKA
Glavna poanta burke Moč uniforme, ki jo je pripravilo Kulturno prosvetno društvo Jurij iz Mozirja, je v tem, da »ženska nosi hlače« v hiši. Vlogo je skoraj preveč prepričljivo odigrala Jelka Repenšek, žena Jureta Repenška (levo), saj se je moral slednji po predstavi zagovarjati, da navdiha za prepričljivo igro ni črpala od doma. Kot je videti na fotografiji, je očitno tudi njega presenetila, zato je večkrat zajel sapo ob tem, kako odločna in zadirčna je lahko njegova žena, in si oddahnil, da je tako le v igri. Očitno je bila Jelka zadovoljna, da si je lahko vsaj tokrat dala duška.
Več o burki Moč uniforme v naslednji številki Savinjskih novic.
NISTA ZA VKUP
V dvorani mozirskega kulturnega doma sta se ondan zgrabila malce zdolgočasena zakonca (upokojenca). On miren, v jutranje novice zatopljen, ona brezvoljna, vstala z levo nogo. »No, in kaj boš rekel na vse to??? Da smo vedno vsega ženske krive, a ne?! Moški itak niste nikoli nič krivi ...« je vpila brez pravega povoda Alenka Žagar na kot špricer hladnega Staneta Kranjca (oba amaterska gleda-liščnika). Naenkrat neka ženica v dvorani reče sosedi: »A veš, da nisem vedla, da sta ta dva za vkup. In kakšne živce ima dedec!«
24 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Križanka, Informacije
del arabskih osebnih imen
j am. grm, ki vsebuje kokain
ces znamka kamionov
mesto
na jugu poljske
am. igralec (christian)
polorao kamenz belimi in Črnimi progami
jezero na finskem
reklamni posnetek predmeta
brat ko. ivan
st. država v jz iranu
am. rock
pevec (cooper)
grška boginja nesreče
moderna zvrst glasbe
pristaš anarhizma
ameriški telekomunikacijski satelit
PLACAN PLOSKAt, NAVIJAČ
indijansko ljudstvo v boliviji in peruju
uslužbenec. ki pobira dac
radioaktivni el. íat'i
zgornji del telesa
pripadnik župnije
george foreman
pokrajina v vietnamu
VELIKA DVORANA
afriški veletok
trgovec s tkaninami
kem. simbol za cezij
sistem znakov za pisno spoflazu-mevanje
ameriški filmski režiser (robert. m.a.s.h.)
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane knjige v letu 2012
LEPOSLOVJE:
Milek, Vesna: Cavazza, Phillips, Susan Elizabeth: Lov na nevesto, Gilbert, Elizabeth: Jej, moli, ljubi, Brown, Sandra: Nebeška vročica, Quick, Amanda: Lahkomiselna, Stockett, Kathryn: Služkinje, Jančar, Drago: To noč sem jo videl, Phillips, Susan Elizabeth: Trmoglavka, Steel, Danielle: Dar ljubezni, Sparks, Nicholas: Viharna noč.
MLADINA:
Simon, Francesca: Grozni Gašper in strašljivi snežak, Simon, Francesca: Grozni Gašper, nogometni navdušenec, Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Bevk, France: Lukec in njegov škorec, Simon, Francesca: Grozni Gašper in mega žleht časovni stroj, Suhodolčan, Primož: Košarkar naj bo!, Simon, France-sca: Grozni Gašper in spodnjice, Simon, Francesca: Grozni Gašper na hitro obogati, Milčinski, Fran: Butalci, Simon, Francesca: Grozni Gašper ima uši.
Slovarček:
ELAM - stara država v JZ Iranu; RAJTER - hrvaška igralka (Dunja); RETOS - zloben kentaver v gr, mitologiji;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): JABLANA, ALERGEN, MET, EDI, USPEŠNO, S RT, VADUZ. AKA8A, RAVA, FAMA, PORTEPE, OPNA, ER, EST, DRČA, NARAVA, RAID, ANGKOR, KAS, KRKA, VOAL, AJANT, ANELIDI, EKSANJE, TALIBAN, ČETRTEK
J
25 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Napovednik dogodkov	
Petek, 4. januar	od 15.00. Ljubija Koledovanje
	ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zvezdica želja
Sobota, 5. januar	od 15.00. Na trgu in Podvrh, Mozirje Koledovanje
Nedelja, 6. januar	od 15.00. Na tratah, Mozirje Koledovanje
Ponedeljek, 7. januar	ob 17.00. Dom Partizan Mozirje Strelska liga
Sreda, 9. januar	ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Zarja, kraljična snega
	ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Predstavitev izleta PD Nazarje v Romunijo
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Diamant v snegu
Četrtek, 10. januar	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Diamant v snegu
	ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert Neli in Karmen Zidar Kos (citre)
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm 041/783-427. Prodam bika sr, težkega 130 kg, kupim telička starega do 10 dni;
Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim teličko - mesni tip, kupim cisterno za gnojevko 1.700 l; gsm
041/371-976.
Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce in teličke nad 100 kg - m.t.; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Prodam rumeno korenje za juhe in ocvirke; gsm 070/439-445. Prodam vrhunsko pridelano domače bučno olje, 12 eur/l; gsm 051/366-133.
Prodam klado za sekanje mesa;
gsm 031/855-186.
ŽIVALI - KUPIM
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	KOMBI PREVOZI - TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in SKI BOARD SERVIS
raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Praprotnlkova 6, Mozirje.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE
edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com.
Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje.
◊	STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
¿5% WHITE RABBIT
$/£■ C& oWoOfi
1--'	www.be1izajec.si
mm športna tizqowa M zQomesfimsia WLWI
tel.: 05 925 11 46 mail; belizajec.center@gmail.conn
gsm 031/800-852.
Prodam mulčerja IND ELITE, 225 širine, kladivarja, kot nov; gsm 041/783-615.
Prodam traktor fiat 80-90 DT, 4 x 4, cena po dogovoru; gsm 051/366124.
VOZILA - PRODAM
črna metalik. Dobro ohranjen; gsm 031/523-023.
NEPREMIČNINE
Travnik za košnjo vzamem v najem; gsm 041/294-462.
OSEBNI STIKI
Prodam volvo S40, l. 1998, prevoženih 269.000 km, 1.8 bencinski motor, klima, gretje sedežev, barva
43-letni podjetnik s čisto preteklostjo, iskrenimi nameni za prihodnost, rabi zvesto partnerko; gsm 041/229-649.
26 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
Ljudje in dogodki, Organizacije
BOŽIČNO-NOVOLETNI PRAZNIKI
w
Jaslice pri Škotnikovih v Pustem Polju vredne
občudovanja
Božično-novoletni prazniki v vsako družino prinesejo prav posebno vzdušje, ki ga božična jelka in jaslice še obogatijo. Tega se dobro zavedajo tudi pri Škotnikovih v Pustem Polju. Tam gospodarica Ana Škotnik že nekaj let zapored pred božičnimi prazniki v hiši postavi jaslice, ki jemlje-
jo dih tako domačim kot obiskovalcem.
Jaslice, ki zavzamejo velik del sobe, Škotniko-va postavlja kar dva dni, a končni izdelek je vsekakor vreden vloženega časa. Tanka plast ma-hovja prekriva umetelno izdelano skalovje, skozi jaslice žubori potoček, ki se zliva v majhen rib-
Jaslice Ane Skotnik navdušujejo tako domače kot obiskovalce. (Foto: TG)
BLAGOSLOV KONJ V BOČNI
Konjerejci ostali zvesti slovenskemu običaju
Kljub deževnemu vremenu je bilo pred župnijsko cerkvijo v Bočni na štefanovo precej živahno. Po maši so se zbrali lastniki konj s svojimi grivastimi lepotci in obiskovalci, čakajoč na blagoslov ter skupno druženje.
Člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline so namreč tudi letos ostali zvesti staremu slovenskemu običaju že-
gnovanju živali. To je opravil šmarski župnik Ivan Šelih, ki je blagoslovil tudi vodo in sol. Pri tem je poudaril, da je bilo z blagoslovljeno soljo potreseno polje nekdaj varno pred nevihtami in vremenskimi ujmami, blagoslovljena sol in voda pa sta pomagali pri zdravljenju ljudi in živali.
Marija Šukalo
nik, v njem pa plavajo zlate ribice. Praproti, ki krasijo jaslice, so sveže vse do svečnice, saj jih Škotnikova pridno zaliva vsak drug dan. Številne ovčke in druge živali so skupaj s pastirji obrnjene proti središču jaslic, osvetljenemu hlevčku, kjer leži mali Jezušček.
S takšnim poklonom božičnemu vzdušju so praznični dnevi res nekaj posebnega, umetelno izdelane jaslice pa morda v opomin vsem ujetim v neprestano naglico, da je prav, če se včasih tudi ustavimo in umirimo duha ter telo.
TG
NOČNI POHOD Z BAKLAMI V LOGARSKI DOLINI
Planinci osvetlili slap Rinka
Decembra so člani Planinskega društva Solčava organizirali nočni pohod z baklami po Logarski dolini. Zbrali so se pri domu planincev in se kljub dežju podali do koče Pod slapom. Tam jih je pričakalo presenečenje, ki so ga povsem na tiho pripravili prizadevni organizatorji. Dejali so, da, če jim že ni uspelo pričarati snega, ki bi pohod spremenil v pravljičen, so za vse, ki so se kljub dežju potrudili in prišli, osvetlili slap Rinka. To je bila sploh prva osvetlitev slapa in nepozaben dogodek tako za organizatorje kot za udeležence. Hkrati so ugotovili, da dež sploh ni bil ovira in da preverjeno niso »iz cukra«.
Štefka Sem
Šmarski župnik Ivan Šelih je konjem razdelil blagoslovljen kruh s soljo. (Foto: Marija Šukalo)
Pohodniki so imeli enkratno priložnost opazovati osvetljeni slap, za kar so se potrudili solčavski planinci. (Foto: Žiga Prepadnik)
27 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013	I
NAGRAJUJEMO ZVESTE NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC!
Spoštovani naročniki, veseli nas da ste zvesti tritci 2£Qhijesavinjsk£ga časopise In da s pdtiom koristile vse predrosu, Ji i Varn ,ih p-naša naročniško raz-ne rje.
nov ce prejemate na domači rtasiov v se k petek cb ¡sti ur rudi takrat, ko jih zmanjka la prodajni mestih, 11 h v-zajcLovo dob te pa šc 10 odstotkov cenejše sa Kot v prosti prodaji.
_uc v letu 2 SJ 3 se b c m o trudili, da boste zacovo'..rii z vseb:-■■<) Častiptea, poleg tega pa Vem nudimo tudi
-	15-odstotni popust pri objavi osmrtnic In zahval,
-	brezplačno dostavo na vaš naslov.
-	nagradni bon za brezplačno objavo čestitke v Savinjskih novicah.
-	možnost sodelovanja v nagradnih igran za naročnike.
Hvaltzrv smo Vam ¿a Vašo zvestobo in Kp^šljjemu Vašo naklonjenost Savinjskim novicam, ki v letu 20^3 prihajajo v vaše domove že 45. lelo zapored.
Berite Savinjske novice In uživajte i
Phrticr brcipisčnc č-eslitKL-
Glavni in odgovorni urednik Ffsnci kotnik
Mateji
ji, Ji. njulm <id-i
ipl mo 1i VH'l,k;j iilnbujii -reče :n i.i w ii uresničijo vsi slnle Jeljef
Vsi t Vt"l 11
B7 nm
NAGRADNI BON
SAMO ZA NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC
za brezplačno objavo čestitke v Savinjskih novicah v ' vrednosti 14.66 EUR.
n.irfrtnliKC ii.
aw ^Ei JJ cO i1 i ^ rov
L^i.uftfTi
Izpolnite fitasovnito in jo nalepite na dopisnice. Upoštevali bomo firejete glasovnice, ki bodo prispele po pofli iti bodo oddane v i>as nabiralnik do vključno torka, 8. januarja 7013. Nji naslov: savinjski,- novici». Savinjsku cest? 4, 4331 Nazarje.
takrat smo i.irndi premikov upait?v;iti tudi n kn.^rinn fll^jkte kupone i i drugega Suogn glasovanja.
V treh krogih glasovanja smo prejeli glasove:
Občina Morirje:
Alfoivr Lampret, duhovni p&močnik (53); fsvh Treflar, zaslužna občanki na posročjj sperta n 'ekrEacije (24): 4nčka P.LlJ i L. FfnJCtpri J ročniti :(jil (13); BojLir. NJUuln.k, druktO' !;ote smučaj.'L>i. Iiirij RepenSek, pf?dsedriik KfJ lufij;
Občina Nazarje:
Andreja fodbregd' Mars, ¿dravnita IMfl}; Sonja Ftobmit, p.itronflžnn sestra [93), Anica Riirer, ¿lar.ics aktiva knerktn Leni i rt Kj'itii ter Rdečega kric (13). Vire B-ezovJbhk, predserdJilk Smartn^i sb fjrmi i;i občinski svernik (4). Majda Podkriiflik, rupanja H); Vanji HrtfUauer. predsednica turističnega društva; Irena V^čovn:k, č snica KO sv. Martina Marija Naiarei.
Občina Reci ta ob Savinji;
Vinko Jetaj. župan (141, Jože GiUdnik. govornik <7J; Ana Š:n'-enc. aredscdnica KO Spečega kfiža <71; iože Skončmk, predsednik KUD Utr fe [2).
Občina Ljubno:
joie Mermat, predsednik uprave^STC Ljubtjanu (ii); jožl-Ore-imk, občinski ivfsnlk (4); Pntar ^n^raln, ^p-srprs^ iiSK Ljubnu [ii; Btjfeomir lurbovseK, poveljnik občinskega gasilskega poveljstva (JI
Občina Luče,1
[>r. Kare i Gržan, predavatelj (34 j; C ril -lose, župan (14], Občina Sol tava:
Marko StepitiK. difektor Centra fti^ka (J); Mark® Le;k>reif. direntor i.osafikedolmp, (t.o.o,, fterata Jakop Rotan, predavateljica.
Ohčins Gornji Grfld:
Gorazd frančekTiriek, parao|impi;ski poc prvak (30); Anarnanjj letnik,	.n ¡tborovodkmji ,1*); Branka
^te-^ak, prt-riipdmk PGD Nnva itirt,; (S); Ivan Rep, predsednik ZB NOLl liO apčns m čebelar (lj, ^ankc Ofirspi, ¿ijpan (11
teden boni niirphitt '■-■■;..> i".:'iiin!f:lj,",'Miinn.i ki bo u -.: ■ ■. 2 V.irti ij kopan}* v Termah ropolšitj iizftijan (oflRemij PrihoviJJ Naicrje, flŠEiejcnci karte previrimojn v nsšem uredništvu VSe poslane ^lasov iiiM'1 nodo iodL ;otile prj ž;ebait]y	nagruj-. ob zaključku ak:
knriSiervje VIP iasebm wellness v Termah fn poli ¡en v vrednosti W i Uit.