ISSN 0351-6407 9 "770351 640019 Skrivno sestankovanje SDS Janša v Soboti Šepetanja stran 3 Na Cestnem podjetju Pucko prevzel vodenje, to pa še ni vse, saj Pucko mora pripraviti novo poročilo o poslovanju za zadnja štiri leta. Pripravljeno poročilo je bilo namreč zavrnjeno Slovenska estrada v Murinih katalogih stran 4 © CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana ZIMSKI RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094 Država podpihuje prepire stran 10 Lendavska 29, 9000 Murska Sobota VRHUNSKA Tel.: (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 VREME V petek in soboto bo sončno in mrzlo, v nedeljo se bo pooblačilo. PVC IN ALU OKNA TER VRATA □FINSTRAL 29. januar, četrtek, 30. januar, petek, 31. januar, sobota, 1. februar, nedelja, 2. februar, poned., 3. februar, torek, 4. februar, sreda, Valerij Martina Janez Brigita svečnica Blaž Andrej Svečan iztegne dan. l Lunine mene: sonce bo 30. januarja | vzšlo ob 7. uri in 26 minut in zašlo ob 1 7. uri 6 minut. Dan je dolg 9 ur in 40 minut. V torek bo na nebu prvi lunin krajec. Murska Sobota, 29. januar 1998, leto L, št. 5, cena 190 SIT stran 8 Oživljanje in umiranje stran 4 MB stran 6 šnost Na krajevnih straneh pišemo: ■■H S' Pomurka se rešuje s Prisilno poravna-v°> ali je razvojno družbo prepričalo Poslovanje ali je k °dločitvi pripomoglo Poslansko lobi-^je. Preberite, ali 0 Pomurka res Pitala javna del-n^ka družba stran 4 . f7avni proračun Je Srednja politič-tema, tudi to-rat kaže, da bo ob P°rabi država še glo-.Je Posegla v naše zepe ^EDO z ecuji P°dprl dva projek-a v Pomurju __ stran 5 Ritual lokomotive vladajoče koalicije, kot pravijo nekateri samovšečneži, je mimo, na drugi strani je mimo tudi postrojevanje regionalne socialdemokracije, ki je ostalo na pol poti. Toda oba dogodka nista bili dirki, na katerih bi se preveč kadilo. Več udarnosti bi lahko pripisali dogajanju na lokalnem gospodarskem ringu. V ospredju je brez dvoma Mesna industrija Pomurka, ki naj bi se končno izvila iz stečajnega krča, potem ko ji je uspelo prepričati enega od finančno najmočnejših paradržavnih skladov, da bo pretopil svoje terjatve v lastniški delež. Toda če Pomurka vliva upanje, vanj ne kaže slepo zaupati, saj bodo pogoji gospodarjenja po stečaju !e nekoliko drugačni, kot so bili do sedaj. Ob vstajajoči Pomu- rki žal še vedno ostaja v slepi ulici Agromerkur. Če se ozremo na Pomurko nekoliko širše, je že prej omenjeni dvom opravičen, kajti vzporedno z njenim oživljanjem se potaplja primarni sektor, to je kmetijska pridelava. Tu ne gre samo za potopitev dveh najmočnejših organiziranih združb (zadrug), pred leti križevske in sedaj Panonke. Kljub tradiciji, ki sta jo imeli ti zadrugi, in tudi pomenu, še zlasti Panonke, za kmete njun propad niti več ne zaskrbljuje. Skrbi namreč, da so začeli »krahirati« kmetje. To so začeli čutiti najprej mlekarji, ki vedno bolj ugotavljajo, da količina mleka, kljub najbolje organiziranemu zbiranju le-tega, iz leta v leto upada. Temu podatku pritrjujejo davkarji, ki so se jim začeli kopičiti kmečki dolgovi za njihovo lastno socialno varnost, torej pokojnine. Žal je na podeželju vse manj malih kmetov, ki jim je bilo sveta vrednota delo, ne glede na zaslužek. Ob tem pa je sistem prisilil vitalne kmete, da so obrnili hrbet predeloval-, ni industriji in trgu in se zapirajo v svojo lupino. Današnji čas je pokazal, da se s politično parolo ne da reševati eksistence. Ko je okolje divjega kapitalizma do posameznih kategorij prebivalstva - posebej kmetov - tako neizprosno, jim ne preostane drugega, kot da se obnašajo samoohranitveno in z zunanjim svetom (trgom) komunicirajo le toliko, kolikor potrebujejo za zadovoljevanje svojih potreb (nakup obleke npr.). Pogled na Pomurko v tej luči pa je lahko prej pesimističen kot optimističen, kajti za svoje solidno nadaljevanje ali celo oživljanje rasti bi kljub vsemu potrebovala stabilno, če že ne rastočo živinorejo v domači regiji. Ali ni bila enkrat že kaznovana zaradi podcenjevanja domačega kmeta? Pomurka ni edina atrakcija minulega tedna. Atrakcija so tudi nekateri nakupi podjetij, ki jih lahko osvetlimo z dveh vidikov, pri trgovcih gre za koncentracijo, pri gradbenikih pa morda za'tranzicijo. J. VOTEK Vse poti vodijo v V balonu POHIŠTVA Murska Sobota lh Les - pohištvo v Beltincih vam ponujajo veliko izbiro re9alov in sedežnih garnitur po izredno ugodnih cenah ■' “ L,- ' > /p • L' j M V V ■ ? ’ 5 leto, dejala: »Dokončnih rezultatov še ni-mamo, je pa znašal celotni lanski Pnhodek Galexa milijardo in 75 milijonov tolarjev ter je 16 od-°tkov višji od predhodnega leta, prodaja naših izdelkov pa je narava 12 odstotkov.« . Galex ima dve dejavnosti, pro-lzvodno in veledrogerijsko. V Proizvodni dejavnosti pripravljajo zdravila vseh farmacevtskih ravilnih oblik, kot so svečke, 'ruPi, tablete, praški, raztopine. možnosti odkupa zdravilnih rastlin, kijih v Galexu po-reoujejo za pripravo svojih izdelkov, je direktorica Smilja-Burgermeister dejala: »Iz Ljutomera smo nekaj časa obivali kot ponudbo za odkup krasne kamilice. Prevzeli sm°jih, analizirali in preverili ter jih uporabili. Z naše s rani je torej interes za odkup zdravilnih rastlin vedno d« Vzrok, da te ponudbe ni bilo več, pa je mogoče iskati v zahtevni proizvodnji, ki terja veliko ročnega dela. Ustavno sodišče o obveznem članstvu Zbornica proti zbornici Ujetja, ki opravljajo dejavnost varstva okolja, želijo imeti 221° specializirano zbornico Namenjena so predvsem samo-zdravljenju in se v lekarnah dobijo brez recepta, o njihovi uporabi pa se bolnik posvetuje s svojim zdravnikom ali farmacevtom v lekarni. Po njihovih izdelkih posegajo bolniki, ko si zdravijo ali lajšajo težave ob prehladnih, revmatičnih obolenjih, zelo široka je paleta čajev in zdravilnih sirupov, novost pa je mazilo za zdravljenje herpesa. Galex pa opravlja tudi storitve galenskega laboratorija za vse lekarne v Pomurju. »Enajst naših izdelkov je registriranih kot zdravilo skupine B in C, nekaj pa jih je v postopku registracije. Skupina B pomeni, da so to zdravila, ki jih je v lekarnah mogoče dobiti na recept ali brez njega, C pa samo brez recepta,« je povedala sogovornica. In še: »Z našimi izdelki smo navzoči v vseh lekarnah v Pomurju pa tudi v širšem slovenskem prostoru oziroma v slovenskih javnih in koncesionarskih lekarnah.« In prav to, daje ob poplavi farmacevtskih izdelkov na policah marsikaterih slovenskih lekarn tudi njihova paleta izdelkov, je za murskosoboški Galex velik dosežek. Uveljavili so se in ob močni konkurenci obdržali na trgu predvsem zaradi visoke kakovosti izdelkov. Galex svoje proizvode prodaja prek lastne veledroge-rijske dejavnosti, ki za lekarne v Pomurju prodaja tudi farmacevtske izdelke Leka in Krke. »S tem ‘pripeljemo’ na naš konec precej prometa, kar nam predstavlja dodatni zaslužek,« je Galex je nastal iz galenskega laboratorija Pomurskih lekarn, najprej kot družba z omejeno odgovornostjo, leta '94 pa se je preoblikoval v delniško družbo s sedemdesetimi družbeniki. Največji deležnik so Pomurske lekarne, ki imajo v lasti 49 odstotkov lastništva, preostali lastniki pa so zaposleni delavci v Pomurskih lekarnah in Galexu. Pripravljajo tudi predlog dokapitalizacije, k čemur bodo povabljeni predvsem novozaposleni. povedala direktorica Galexa Smiljana Biirgermeister. Veledrogerijska dejavnost je v najemnih prostorih ob Markiša-vski cesti, zato se v podjetju pripravljajo na ponovno prostorsko združitev obeh dejavnosti, seveda na novi lokaciji. V obrtni coni pri Agroservisu imajo rezervirano parcelo za gradnjo, izdelani pa so že tudi idejni projekti. O investiciji se bodo torej odločali še letos. Prav zaradi načrtovane novogradnje pa bo predlog delitve lanskega dobička, kot je dejala sobesednica, drugačen od prejšnjih let. MAJDA HORVAT služb in varstva okolja Slovenije je že 11. avgusta 1994 sprožila pobudo, da Ustavno sodišče začne postopek za oceno ustavnosti člena, ki določa obvezno članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije; s postopkom so nadaljevali, ko so enako pobudo sprožili tudi, ker jih moti obvezno članstvo in predvsem obvezno plačevanje članarine. BBP ČREDO v Pomurju Ecuji za dva projekta Svoj obisk v tajništvu programa ČREDO za pomursko regijo je gospod Riszard Kaminski dopolnil še s strokovnim seminarjem na temi Postopki ocenjevanja in izbora projektnih predlogov v okviru programa ČREDO ter Kako pripraviti dober projektni predlog. Gostje svetovalec v podjetju WMEB iz Birminghama v Veliki Britaniji, ki mu je Komisija Evropske zveze naložila, da finačno in strokovno pomaga pri sodelovanju med komisijo in posameznimi tajništvi programa ČREDO v obmejnih regijah. Andrej Horvat, vodja tajništva programa ČREDO v regiji, pa je udeležence seminarja seznanil s pristojnimi inštitucijami ter sodelovanjem. Povedal je, da tajništvo programa deluje v okviru RPC Murska Sobota, Razvojno podjetniškega centra, ki je pogodbena organizacija za program ČREDO. To pomeni, da bo RPC vezni člen do neposrednih izvajalcev odobrenih projektov. Za strokovno pomoč pri izvajanju programa ČREDO pa bo za to območje odgovorno še drugo svetovalno podjetje s sedežem v Pragi. Gre torej za načelo decentralizacije delovanja programa ČREDO, kar bo v praksi pomenilo, da naslednji izbor in ocenjevanje projektov ne bosta več na sedežu programa Phare v Bruslju, ampak v regionalnem obmejnem odboru. Bodo imeli lokalni, domači presojevalci programov »drugačen«, bolj lokalni pogled na stvari? Vodja tajništva Andrej Horvat je odgovoril: »Vsi programi bodo tudi v prihodnje morali biti usklajeni z lokalnimi načrti ter nacionalnim programom kakor tudi s Na prvi razpis programa ČREDO v regiji seje prijavilo 34 projektov. Komisija v Bruslju je v ožjo presojo vzela sedem projektov in dva od teh sta dobila tudi soglasje. Evropska zveza naj bi ju denarno podprla s 60 tisoč ecuji. Prvi projekt nosi delovni naslov Med Rabo in Muro, predlagala pa ga je občina Hodoš - Šalovci oziroma podjetje Franc - Franc, čezmejni partner pa je Zveza Slovencev na Madžarskem. Drugi projekt, kateremu je bruseljska komisija prižgala zeleno luč, je v okviru občine Moravske Toplice prijavila Zveza za razvoj kulture mladih, čezmejni partner tudi v tem projektu je Zveza Slovencev na Madžarskem. Gre za ustanovitev tako imenovanega ART-centra v eni od stražnic. smernicami delovanja programa ČREDO. Izbran bo lahko samo tisti projekt, ki bo imel soglasje vseh akterjev.« Bodo pa v prihodnje pozornejši na razumevanje pojmov, kajti zaradi različnega razumevanja pojma partnerstvo v projektu sta bila v prvem poskusu od štiriintrideset prijavljenih projektov izbrana le dva. Komisija je namreč pri izbiri projekta kot partnerja v projektu upoštevala le partnerja z druge strani meje, čeprav to iz splošnih smernic ČREDA ni bilo razvidno. MH Se .e Se bodo vsa gospodarska javna podjetja, predvsem pa podjetja, ki svoj VarjaJ° z varovanjem okolja, odločila, da bodo odslej včlanjena v kar v ^?®cializirano zbornico, bo Gospodarska zbornica Slovenije čutila zat0 k Poledice. Ne le, ker bo izgubila kar precej članov, ampak tudi nalno b° Zgubila takšna podjetja, ki so bistvenega pomena za komu-djetja v6)®11!® lokalnih skupnosti in varstvo okolja. To pa so tudi po-nega zagotovljen stalni delež posla in vir financiranja iz lokal- Po. “davnega proračuna. s°dišča^anem s^ePu Ustavnega Podj^j^ °brazl°žitvi, da jdvna varstvi' °pravljajo dejavnost Gospoj ^lia, niso obvezni člani bojo v Tomiče Slovenije, se Poriov,, ^''sikaterem podjetju koristi kaj in kdko jim bojda C anstvo v zbornici, ki je G°spoh° prvern členu Zakona o ''^zno aPS^' zbornici Slovenije tekajo ■ Za.Vse- Mnogi temu opo-Samost'n radl ustanov’li sv°Je delov Jne Gornice, saj jim so-Združenn-L v raznih sekcijah in bvlia r Jla ne zadošča in ne zago-£ ra^oja. Zborm *^a’ J'11 zastopajo člani Ce gospodarskih javnih služb in varstva okolja, izhajajo iz leta 1993; Zakon o varstvu okolja je istega leta v 99. členu uzakonil obveznost, da so se pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost varstva okolja na trgu ali v okviru javne službe, dolžne združevati v gospodarsko zbornico in v okviru zbornice ustanoviti samostojno združenje za področje varstva okolja. V 110.členu pa je Zakon o varstvu okolja določil, da javnim zavodom in javnim podjetjem, ki opravljajo dejavnost varstva okolja, preneha članstvo v splošni gospodarski zbornici z dnem, ko se reorganizirajo po določbah zakona - čeprav je sam ^^lad za učinkovito rabo energije 12 milijonov ecujev —— ---------------------;________________ ^Publika Slovenija in Evropska zveza sta ustanovili sklad, ki --^godnimi posojili pomagal pravnim osebam ......——— ...........— . ^nijj, Sa. i®”’ sklad je nekakšna novost pri organiziranju skladov v Slo-^nančnih J-' pravna °seba, temveč le zbiratelj in posredovalec različnih Cv 1 Ugodn^ V ločeni dobi desetih let. Na voljo je 12 milijonov ECU-Pere, Obn °. stno mero, ki znaša 60 odstotkov komercialne obrestne 6 bila febraV J*V' s^Iad je novost, upravljala ga bo Bank Austrija, d. d., ki batnih st”3 "Z osnt)vl Javnega razpisa, sam sklad pa ne bo predstavljal ^•Utiranja™8*0* za administrativne in finančne storitve pri procesu izvajanju pro- ^^istrstva 7n°V'te rabe energije 3°sti in A« gosP°darske dejav-o.raboZnC,je ^zaucmkovr da r®'je j® bil° ugoto- '!b ovir nri ; ena najpomembnej-rabo er,nVe^'c’iab v učinko- ;anJe spreipl'',8'16 prav'pomanj' °v ier relati ,IVlb finančnih vi-'ania Posam'Vn° bolga 110133 vra' Zmh pr°jekt°v. Ka- ?avira, in sin V°i sklada tvorita StVa Bank A6r kornercialna sre-^'''jonov ekclAustr|ie v višini 10 'redstva r>rmeV 'n brezobrestna a Programa Phare v višini 2 milijona ECU, ki znižajo obre- stno mero na 83 odstotkov komercialne obrestne mere. Drugi vir zniževanja obrestne mere je subvencija iz proračuna Republike Slovenije v višini 300 milijonov SIT, ki ob vsakem plačilu anuitete obresti še dodatno zniža na 60 odstotkov komercialne obrestne mere z vključenimi vsemi stroški posojilodajalca. S takim načinom določanja končne obrestne mere bo zagotovljena konkurenčnost sklada tudi ob zniževanju realne obrestne mere v naslednjih desetih letih. Zanimivo je zakon tukaj nedorečen, pa je v njegovih obrazložitvah zapisano, da namerava zakonodajalec urediti združevanje javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij na poseben način. Za državne zavode oziroma državna podjetja naj ne bi veljala ista pravila povezovanja v obstoječo Gospodarsko zbornico Slovenije. Ali, kakor je zapisal direktor Zbornice gospodarskih javnih služb in varstva okolja Slovenije Srečko Krese: Združevanje javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij, ki opravljajo dejavnost varstva okolja v posebno zbornico, določeno v 110. členu Zakona o varstvu okolja, je zakonodajalec uzakonil z lex specialis in lex posterior in velja kot izjema od splošnega pravila o združevanju gospodarskih subjektov, ki je predpisano v izpodbijanem 1. členu Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije. Zbornica gospodarskih javnih tudi, da so sredstva programa Phare dana upravitelju sklada kot brezobrestni kredit, po končanju delovanja sklada pa se nakažejo v proračun RS kot nepovratna sredstva za namene spodbujanja učinkovite rabe energije. Prednost pri najetju ugodnega posojila bodo imela podjetja s predhodno opravljenim energijskim pregledom. Vsaka vloga bo pregledana s finančnega stališča' in glede energijske učinkovitosti. Pomembna bo višina prihranka glede na naložbo. Energijski prihranki naj bi zagotovili vsaj 50 odstotkov denarnih sredstev, lp so potrebna za odplačevanje posojila. In še ena pomembna informacija: posojila bodo dana v višini od 50 tisoč do 500 tisoč ecujev, odlog odplačevanja posojila je dve leti, doba odplačevanja pa največ osem let. BBP Kdo naj skrbi za skladnejši regionalni razvoj? Kmalu tretji razpis posojil sklada za razvoj Sredstva za razvoj se zdaj zagotavljajo iz različnih virov, ki bi jih bilo potrebno povezati, razpolaganje z njimi pa prenesti na pokrajine V Sloveniji zelo zamujamo s sprejemom zakona o skladnejšem regionalnem razvoju, posledica tega pa je tudi, da se razkorak v razvitosti med posameznimi regijami povečuje. Prva obravnava tega zakona je bila v državnem zboru pred slabima dvema letoma, zato se postavlja vprašanje, zakaj do njegovega sprejema še ni prišlo in kdo je za to odgovoren. Skladnejšemu regionalnemu razvoju so zdaj namenjena sredstva različnih ministrstev, v pfvi vrsti predvsem sredstva sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Ta je hkrati tudi eden od redkih skladov, ki ne deluje v Ljubljani, saj je njegov sedež v Ribnici, že kmalu pa bo ta sklad objavil svoj tretji javni razpis posojil in jamstev. Že ob prvih dveh razpisih je, bilo za njegova sredstva izredno zanimanje, zahtevki za posojila pod dokaj ugodnimi pogoji pa so obakrat kar nekajkrat presegli višino razpoložljivih sredstev. Tretji razpis naj bi sklad objavil v aprilu, čeprav državni proračun še ni sprejet, pa že zdaj načrtujejo, da bodo letos za posojila in jamstva namenili 1,5 milijarde tolarjev. Sredstva, ki bodo na voljo, bodo tako ostala realno na lanski ravni, je pa že zdaj jasno, da še zdaleč ne bodo mogli zadovoljiti vseh zahtevkov. Ti bodo letos gotovo še večji od lanskih, saj bodo obrestne mere in pogoji vračanja ugodnejši, odobreni zneski bodo večji, prav tako pa bodo lahko kandidirali tudi tisti, ki so sredstva sklada že dobili, vendar načrtovanih objektov še niso dokončali. Možnosti za delovanje omenjenega sklada se bodo s sprejemom zakona o skladnejšem regionalnem razvoju povečale, saj bo zakon poleg posojil predvidel še druge instrumente za reše vanje razvojnih težav podeželja. To bo potrebno v prihodnje vsekakor bolj poenotiti, saj se za te namene zdaj zagotavljajo sredstva različnih ministrstev. Poleg že omenjenega sklada je v funkciji razvoja podeželja tudi del kmetijskega proračuna, ki se sicer precej povečuje, vendar je vprašanje, koliko sredstev bo namenjenih za prestrukturiranje kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Za razvoj turizma in podjetništva se namenjajo sredstva iz novega ministrstva s sedežem v Mariboru, sredstva za regionalnj razvoj pa se zagotavljajo tudi na ministrstvu za delo, ki prispeva sredstva za zagotavljanje delovnih mest. Ob teh so seveda še drugi viri, ki pa bi jih kazalo povezati, Slovenska razvojna družba se bolj kot z razvojnimi vprašanji ukvarja z reševanjem problematičnih podjetij pa tudi pri tem ni ravno učinkovita. Slovenska razvojna družba bi morala povezati vse vire, ki so v posameznih ministrstvih namenjeni za razvoj, poiskati še dodatne domače in tuje vire, saj bi šele takrat lahko govorili o njeni aktivni razvojni politiki. saj bi bili tako učinki veliko večji- S spodbujanjem razvoja naj bi se ukvarjala Slovenska razvojna družba, ki je to vlogo prevzela od prejšnjega sklada za razvoj, vendar te vloge še ne opravlja. Slovenska razvojna družba se bolj kot z razvojnimi vprašanji ukvarja z reševanjem problematičnih podjetij pa tudi pri tem ni ravno učinkovita. Slovenska razvojna družba bi morala povezati vse vire, ki so v posameznih ministrstvih namenjeni za razvoj, poiskati še dodatne domače in tuje vire, saj bi šele takrat lahko govorili o njeni aktivni razvojni politiki. Kaže pa, da so tudi v ministrstvih prej odpori kot navdušenje za kaj takega, zato bi morali biti prav s strani lokalnih skupnosti večji pritiski za poenotenje teh sredstev. Pomembno razvojno vlogo bi morale vsekakor odigrati pokrajine kot vmesni člen med občinami in državo, na katere bi država prenesla del svojih pristojnosti in s tem tudi sredstev za zagotavljanje razvoja. Čeprav je predlog zakona o pokrajinah že pripravljen, še ni v parlamentarni proceduri, saj se tudi znotraj vlade o njem še niso poenotili. Kot kaže, se posamezna ministrstva krčevito upirajo temu, da bi del pristojnosti in sredstev prenesla na pokrajine, zato brez določenega pritiska s strani občin ne bo šlo. Je pa žal še vedno tako, daje zdaj z lokalne ravni še vedno več pritiskov za ustanavljanje novih občin kot za ustanavljanje pokrajin. In tudi to gre v škodo lokalnih skupnosti. LUDVIK KOVAČ £?bčine vestnik, 29. januar 1998 Nastanek novega neprofitnega centra sprejet z nekaterimi dvomi V razvojni projekt Sinergija bo vključena tudi občina Kuzma Na zadnji seji kuzemske občine so se svetniki z enajstimi glasovi za in štirimi vzdržanimi odločili, da bo tudi njihova občina vključena v razvojni projekt Sinergija, ki ga je sprejelo že pet občin, izjemi sta le občini Roga-šovci in Cankova -Tišina. Namen projekta Sinergija, ki ga podpira država, je po besedah koordinatorja Stanislava Srake »brezplačno gene-ralistično svetovanje«, njegova ciljna skupina pa so občani. Le-ti in podjetniki lahko dobijo vse ključne informacije in potrdila na enem mestu, to pa bo v Moravskih Toplicah, kjer bo sedež razvojnega centra. Zaradi refundiranja od ministrstva bo petdeset odstotkov storitev subvencioniranih. »Velike birokracije ne bo, tam bosta le dva zaposlena in ena administratorka javnih del, denar pa se bo pridobival izključno s prodajo svojih storitev,« je povedal Stanislav Sraka. Delo centra naj bi letno prineslo za tri milijone tolarjev podpore za ta del Prekmurja. Ustanovni vložek, ki ga mora primakniti kuzemska občina, znaša dvesto devetdeset tisoč tolarjev, delež letnega financiranja pa je šesto enainpetdeset tisoč tolarjev. Vsi svetniki niso bili navdušeni nad projektom. Nekatere je motilo, da bo sedež v Moravskih Toplicah, drugi so dvomili, da bo projekt sploh prinesel kakšno korist, več pa jih je omenilo preveč nekonkreten in medel odnos. »Brez načrtov in dokumentov takšna občina, kot smo mi, sama ne more kaj dosti napraviti. Nam se sploh še ne sanja, koliko projektov potrebujemo. Zato podpiram ta razvoj- Svetnik Drago Šafer je bil eden tistih, ki so z dvomi sprejeli projekt Sinergija. Pri glasovanju se je vzdržal, ker ni prepričan, da bo projekt sploh prinesel kakšne koristi, in zato, ker so proračunska sredstva občine zelo zelo na tesnem. Foto: N, JUHNOV ni center, ki bo skrbel za naše območje, in ne želim, da bi bili ravno mi bela lisa na tem delu Goričkega,« jih je skušal pomiriti župan Ludvik Kočar. Dvome in upanja okrog projekta pa je najlepše izrazil svetnik Ernest Ferko: »Doslej smo se samo mučili, da nekdo pride do nas. Naše ceste smo komaj začeli graditi. Naravo imamo lepo in neokrnjeno, vendar so pomembne tudi naše poplavljene njive. S projekti bomo prisiljeni skrbeti za nadaljnji razvoj. Upam, da ne bo v Sinergiji zastopan samo kmečki turizem, ampak tudi gradnja kanalizacije, infrastrukture, predvsem pa melioracija in komasacija potoka Lukaj, kajti naša glavna tema je še vedno boj za obstoj.« TOMO KOLES Končno je na vrsti apaška dolina Nekaj več in boljšega Večina je za varianto 3, ki predvideva zgraditev centralne devetletke z veliko telovadnico v Apačah - Tudi v Stogovcih bo potrebno poskrbeti za šolo, v kateri bo mogoč pouk najmanj za dve triadi Kaže, da je le prišel čas, ko je na vrsti tudi reševanje prostorske stiske osnovne šole v Apačah. V minulih letih so namreč dali v prejšnji skupni Občini Gornja Radgona vedno prednost drugim šolam, čeprav niso imele bistveno slabših razmer za učno-vzgojni proces kot v Apačah. Tako so sedaj ena redkih osemletk, ki morajo imeti dvoizmenski pouk, športno vzgojo pa imajo v dvorani kulturnega doma. Na tesnem so tudi z drugimi prostori. Kljub vsemu smo lahko večkrat poročali o nadpovprečnih dosežkih njihovih učencev in širšem uveljavljanju apaške šole nasploh. Tako so jo lani kot edino iz Pomurja sprejeli tudi v mrežo Unescovih šol. In iz česa lahko sklepamo, da so naposled na vrsti za dograditev šolskih prostorov? V ta namen so se že začele razne aktivnosti, kot je bil prejšnji četrtek tudi skupni sestanek občinskih svetnikov ter predstavnikov šole, krajevnih skupnosti Apače in Stogovci ter političnih strank. Čeprav formalno ni šlo za sejo gornjeradgonskega občinskega sveta, jo je vodil predsednik Peter Fridau, navzoča pa je bila večina svetnikov. Šlo je predvsem za to, da bi se kar najbolj poenotili, katera od treh predlaganih variant projekta za rekonstrukcijo in novogradnjo OŠ Apače bi bila najboljša rešitev, ki bi jo na osnovi tega potrdili še v občinskem svetu. Škoda, da med navzočimi ni bilo tudi gornjeradgonskega župana. Po besedah ravnatelja apaške osemletke Toneta Rovšnika dileme o tem, ali iti v naložbo za rešitev njihove prostorske stiske, ni več. V občinskem proračunu so že lani zagotovili za ta namen 6 milijonov tolarjev. Dilema pa je, kaj postoriti glede na to, da v apaški dolini pada število otrok, trenutno jih je vseh skupaj okrog 380, zato ni realno pričakovati, da bi lahko imeli dve popolni osemletki oziroma devetletki (v Apačah in Stogovcih), kot je to sprejeto v novi šolski zakonodaji. Kaj bi bili proti rekonstrukciji stare apaške šole in dograditvi telovadnice? Vprašanje je le, ali bodo v občinskem proračunu zmogli zagotoviti dokaj visok lasten delež od 530 milijonske naložbe. (Foto: J. G.) Apaška šola bi še nekako »preživela« sama zase tudi v prihodnje, medtem ko v Stogovcih ne morejo računati, da bi lahko imeli devet oddelkov v skladu s šolskimi normativi za obvezno devetletno osnovnošolsko izobraževanje, ki se bo začelo v šolskem letu 2002/2003 (splošen prehod, poskusno pa še prej). Zato je potrebno poiskati skupno rešitev za učence iz obeh šolskih okolišev. To pa nakazuje le -»varianta 3«, in sicer v projektni dokumentaciji, ki jo je izdelalo podjetje Projekt MR iz Maribora. Gre za rekonstrukcijo obstoječe stare šole v Apačah in gradnjo novega poslopja, ki vključuje tudi večjo telovadnico (med drugim bi omogočala tekmovalni rokomet). S tem bi imeli zagotovljenih 3.927 kvadratnih metrov neto površin, od tega tudi dovolj učilnic za 14 oddelkov, tako da bi lahko obiskovali apaško devetletko tudi učenci zadnjih treh razredov osnovne šole v Stogovcih. Tamkaj naj bi torej potekal pouk v prvih dveh triadah (od 1. do vključno 6. razreda). Takšnega mnenja je bila tudi večina drugih razpravljaj Ali se s takšno rešitvijo strinjajo tudi v KS Stogovci? Svetnik Andrej Ritlop je dejal, da želijo svojim otrokom zagotoviti zares kakovostno osnovnošolsko izobraževanje, zato je tak predlog sprejemljiv. Tudi svet osnovne šole in učiteljski kolektiv ga podpirata, ker je to pač neizbežno-Vendar morata ostati v Stogovcih najmanj dve triadi, obenem pUe potrebno tudi tamkaj poskrbeti za boljšo šolo. Omenil je še, daje bil zaradi takšnega stališča deležen tudi nerazumnih obtožb posameznikov in da ima radgon' ski župan menda drugačno mnenje. Imel pa je še pomislek, bo država zagotovila dodatna sredstva glede na nadstandardne prostorske normative, ki so pF dvideni v projektu. Svetnika Žižka pa je zanimalo, ali bodo tudi krajani zagotovili svoj delež v obliki samoprispevka, česar na referendumu še niso potrdili. Slišal1 smo odgovor, da so ljudje zares pripravljeni na uvedbo samopF spevka, če bo le sprejet sklep0 potrditvi te naložbe v občinskem svetu. O tem skoraj ni dvoma- JOŽE GRA' Kdo je v vladni koaliciji? Prleški poslanec napovedal koalicijsko neposlušnost Vladni predlog novih občin Pred kratkim je vlada prišla s predlogom o ustanovitvi novih občin. Zadnjo bodo rekli februarja v državnem zboru. Da je v predlogu novih občin tudi Dubrovnik, kaže na težo poslanke madžarske narodnosti. Kdo je kriv, da se na listo novih občin niso uvrstile tri prleške: Razkrižje, Veržej in Križevci? Prleški poslanec g. Špindler je napovedal, da bo poslušal voljo volivcev in svojo vest in glasoval proti koalicijskemu dogovoru, če v parlamentu Prleki ne bomo dobili novih občin. Opozarja pa, da bi občina Veržej - Križevci izpolnjevala vse pogoje, če bi se ti dve krajevni skupnosti bili pripravljeni med sabo dogovoriti, a se očitno nista. Na državni ravni poteka vse skupaj ob bolj ali manj očitnem lobiranju. Kot smo lahko izvedeli na sobotnem eldeesovskem kongresu iz ust Toneta Anderliča, naj bi se za podporo novim občinam dogovarjale SKD, SDS in (uradno vladna) SLS. Tone Anderlič je bil tudi odkrito proti ustanavljanju vedno novih občin, čemur pa je ugovarjala Darja Lavtižar - Bebler, to pa pomeni, da si tudi v največji stranki niso povsem enotni, koliko občin naj bi Slovenija imela, navsezadnje tudi zaradi tega, ker nihče ne ve, kaj se bo zgodilo na- področju lokalne samouprave. Tako ni jasno, kako se bodo po novem financirale občine, prav tako pa ni jasno, kateri del državne uprave naj bi se iz države prenesel na občine. Res je, da je ljutomerski občinski svet dal blagoslov, da se tri krajevne skupnosti odcepijo iz velike občine. Bolj mrko je ob tem gledal župan, ki naj bi (neuradno) ubral pot neposredno do ministra za lokalno samoupravo, da tega, da je »prodal« oddelek ljutomerske gimnazije Ormožu, kjer županuje poslanec in hkrati predsednik odbora za lokalno samoupravo v državnem zboru, Vili Trofenik, niti ne omenjamo. Je bila to kupčija? Ko smo lani poleti vprašali Marjana Podobnika, ali je mogoče, da v Ljutomeru ne bomo dobili novih občin, ker je Grafenauer minister z vrst SLS, to pa je stranka, na listi katere seje pojavil tudi Ludvik Bratuša, nam je ta to odločno za- spomnimo se, ali je povedal tudi katero o poštenosti. Kako je ta strokovnost videti v praksi, je povedal Tone Anderlič, ki je kongresnikom naznanil, da bomo Slovenci bogatejši za občino Bled, ker so bojda tam imeli z Grafenauerjem posebno srečanje, na katerem seje zbralo okrog 10.000 ljudi — potlej naj bi (prosto po Anderliču) Grafenauer izjavil, »kaj bodo rekli ljudje, da minister nima nobene teže«. No, pri lobiranju za nove prleške občine se ves čas angažira prleški poslanec. Toda krajevni politiki naj bi lobirali tudi z drugimi strankami, kot smo lahko slišali na terenu, tudi s SLS in SKD. V Križevce naj bi menda sam Peterle poslal dopis, da bodo ustanovitev občine podprli, če si krajani to želijo. Informacije nam v Križevcih niso potrdili. Pozabil pa je Peterle na Veržej, kajti tam ne samo da ni ustanovljena krajevna SKD, tafn nimajo tudi druge stranke. Veržejci so prepričani, da kot najvitalnejši del Prlekije zmorejo biti svoja občina, četudi se ne udinjajo posameznim strankam. Špindlerjev predlog Če bi se združila Veržej in Križevci, potem vlada ne bi imela več ne nobenega argumenta, da zavrne ustanovitev nove občine, saj bi omenjena nova občina izpolnjevala vse pogoje. Toda Špindler opozarja, da števila prebivalcev — teh naj bi bilo najmanj 5000 - ne izpolnjujejo številne občine, ki bodo ustanovljene, npr. visokogorske občine, kot so Jezersko (nekaj nad 500), Solčava (nekaj nad 700) in Osilnica, kije že ustanovljena. Prav tako tega ne izpolnjuje Videm ob Ščavnici (poslanec meni, daje bil sklep ustavnega sodišča protiustaven in da bi vendarle morali vprašati krajane, kako naj se občina imenuje — zato jo še vedno imenuje po starem, saj je navsezadnje prepričan, da imena občine ne more spreminjati občinski svet). Razprave na odboru za lokalno samoupravo naj bi bile žolčne, v primeru Veržeja in Križevec pa naj bi posamezniki našemu poslancu molili pod nos »specialke«, tj. vojaške zemljevide. lota, ki je ne deli nobena naravna ovira. Ko je hotel v Ljutomer povabiti vse koalicijske partnerje, skupaj z ministrom in sekretarjem za lokalno samoupravo in vodje poslanskih klubov, je minister izjavil, da je prepozno in da se želijo v glavnem držati zakonskih predpisov. Naj bi pa mimo tega po Križevcih hodila delegacija SLS, kar pa je predsednik KS g. F. Mavrič zanikal. Ker je poslanska funkcija (zaenkrat še) združljiva z župansko, se je v parlamentu nabralo kar lepo število županov — o tem, da si nobeden župan ne želi deliti svojega posestva, četudi gre za jasno izraženo voljo državljanov, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Poseben problem je Razkrižje — saj je to obmejna krajevna skupnost, v kateri vse vasi mejijo na republiko Hrvaško. Špindler opozarja, da si lahko z neustanovitvijo občine nakopljemo več težav, kot če tega ne storimo. Toda, kot nam je pred nedavnim povedal g. Čačinovič, kije med drugim svetovalec zunanjega ministra, meja pri Razkrižju še vedno ni povsem jasna, da o problemih, kot jih imajo posamezne družine, niti ne govorimo. Špindlerje KS Križevci in KS Logarovci - Be-rkovci predlagal, da skupaj z Veržejem sprejmejo statut prihodnje občine, ki bi si ga omenjene tri KS napisale same, ga nato sprejele — seveda pod pogojem, da ta statut potem obvezuje tudi novi občinski svet. Toda za to nimajo posluha niti v Veržeju niti v Križevcih. Predsednik KS Križevci g. Mavrič nam je povedal, da postavljajo samo en pogoj: da bo središče občine v Križevcih, da imajo za to ustrezne prostore, da so bili središče občine konec petdesetih let in da imajo skupaj z Bunčani in Banovci, ki spadata pod križevsko faro, skorajda 4000 prebivalcev, hkrati pa se po njegovem središče občine nikoli ne postavlja na njeno obrobje. Adute imajo v rokah tudi Veržejci. Kot pravi predsednik KS g. Ferenc, so v svoji zgodovini imeli občino več kot sto let. So ena od najuspešnejših krajevnih skupnosti, ki iz ljutomerske nhrinp dnhi vhnaaimp. Kn ko kp nrvič. usta- navijale nove občine, je kar 78 odstotkov pte^ valcev glasovalo za novo občino, v Križev^ samo 48 odstotkov. Menda naj bi takrat njih0* odločitev ne prišla do poslancev, res pa je> “ takrat v parlamentu ni sedel noben Prlek. žejčani nočejo niti slišati, da bi bili skupaj Križevci v eni občini, tudi zato ne, ker so se »^ mosvojili« iz skupne fare in imajo tudi svojo š°’^ Razen števila prebivalcev izpolnjujejo vse pog°F Sedanjim poslancem so po izrednem krajevn6 zboru poslali dopis, v katerem jim med dru®1’’ osvetljujejo svojo zahtevo, hkrati pa so jim nap\ vedah, da se bodo v primeru neustanovitve nji*1^ ve občine pritožili na ustavno sodišče. Na krajevnem zboru jih je bilo od 87 navzočih sa® 11 pripravljenih na skupno občino s Križe*' ' drugi pa pravijo - ali samostojna občina ali ostanejo v ljutomerski občini. Želja vseh treh krajev, da se odcepijo od Ljut mera, ni najbrž posledica samo zavidanja vred11 ga denarja, ki ga (razen petim slovenskim) y nam namenja državni proračun. Ne samo, d3 marsikaterem kraju Ljutomeru lahko očitajo-ne reže najpravičneje občinske proračunske P gače, tudi ko gre za vprašanje urejanja prost0 skih planov, pridobivanja posameznih dokuUj tacij itd., imajo še druge probleme. Kot da bi ljutomerski Občinarji preveč obremenjeni sadja sabo (ne s svojim delom). Najvitalnejši del ne je torej nezadovoljen z delom občinske uprT in najbrž tudi župana, ki pa je vedno priprav j priti na krajevno veselico in tam povedati govor, čeprav se po vseh teh letih nekaterim11 da ob vsakem njegovem govoru doživijo »P VU«. yj, Poslanec g. Špindler pravi, daje moralna ca, da če občino dobijo krajevne skupnosti, k* . izpolnjujejo pogojev, potem je moralna pta*1 tudi na strani Veržeja, Križevec in Razkrižja '"j za to se bo zavzemal, čeprav je na koncu nj® glas samo eden od devetdesetih. A POTO1 /estnik, 29. januar 1998 »S ociala, šolstvo, zdravstvo 7 Diplomska naloga Simone Bokan o romski ženski »Ce me udari, vsaj vem, da me ima rad« odgovorilo pritrdilno, povprečno število splavov na anketiranko je bilo nekje 2,2. Povprečna starost ob prvem splavu je bila približno 17 let in je nizka, zato avtorica apelira, da je potrebno nekaj spremeniti. Razlogi za umetno prekinitev nosečnosti so, da si ne želijo več kot enega ali dva otroka, partner pa ne dovoli kontracepcije ali zaščite. domska ženska je dvakrat zapostavljena, ugotavlja v svoji diplomski nalogi Simona Bokan, prvič kot ženska in drugič kot Rominja . . e®e> ki je pri nas slabo raziskana, se je avtorica lotila kot socialna e avka na Centru za socialno delo v Murski Soboti. Sama se z Romi ‘ cuje *ri leta in med stotimi anonimnimi Rominjami je naredila anketo, v a en je postavljala tudi precej intimnih vprašanj; o spolnosti, splavih, agre-a 'n Pretepanju, odgovore pa je uvrstila v širši kontekst, hkrati pa pozva-> a je potrebno določeno problematiko bolje reševati. To se le nekatere jene ugotovitve, ki marsikomu niso po godu, vendar so rezultat večletnega ln realna slika problematike, s katero se vsak dan srečuje. ^ižji socialni status Avtorica je naredila anketo e SJobm* r°mskimi ženami, od ' er]h jih je imelo 58 nedokonča-। s osnovno šolo, 21 jo je končalo, Je Pokušalo s srednješolskim raževanjem, le 5 pa gaje tudi " ncalo. Od anketiranih ima 6 " k redno zaposlitev, 25 se jih zaposlovalo priložnostno, 69 pa li a ° ZaPoslenih, a to ne pome-, ’ a.niso opravljale dela. Romi erveCln°ma odvisni od javnih in-ev države in socialnih daja-iper^^3-)0 se s soc'a'no P°" tak r°’ d° ^a^r6 so upravičeni po 'i'1-11 ° socialnem varstvu kot dkat^37^11' Slovenije- M mar-mciaUdrŽavi imaj° Romi 5iVai ni status od večinskega pre-lacijS Va' ^entiteto romske popu-znJ^Predeljujejo tudi za njih negat-na Pravila, kar se kaže kot mi nJ L?° v Primerjavi s preostali-dje obh10'' Zaradi tega so si Iju-Romih °Vab mnoge stereotipe o ^esija kot ^icionalna oblika ^ambe ^8resivnost je tradicionalna oblika obrambe in morda način, s katerim so kos zunanjemu svetu. Življenje je oteženo zaradi raz- iskale pomoč, so pojasnile, da se razmere niso spremenile, kvečjemu so se obrnile na slabše. Ženske so same opravičevale ravnanje partnerjev, tudi v smislu, češ da so same krive, ker niso tiho. Povedale so, da jih partner pretepa, kadar je pod vplivom alkohola ali, kot so se one izražale, kadar je živčen. Sorodniki se držijo ob fizičnem nasilju ob strani, kajti v romskem • naselju se prebivalci dovolj dobro poznajo in se zavedajo posledic, če se sorodnik vtika v odnose in razmerje druge družine. mer, ki jim botruje alkohol, to pa privede do pretepov z družinskimi člani in sosedi. Avtorica je ženske je vprašala, ali jih je partner kdaj udaril? 54 odstotkov je pritrdilo, preostale pa, da še nikoli. Na vprašanje, kaj pomeni za romsko ženo, dajo je partner udaril, so odgovarjale, da jih včasih klofne, ampak pretepa pa ne. Avtorica predvideva, da če bi ženske fizično nasilje drugače definirale, bi bil odstotek gotovo višji. Neka ženska je povedala, da »nič hudega, če me tu in tam udari. Tako vsaj ska deklica zelo zgodaj sreča s spolnostjo. Avtoričino mnenje je, da spolnost Rominj ni v skladu stereotipov, ampak je sestavni del življenja, ki je romski ženski večkrat vsiljen. Po podatkih UNZ Murska Sobota, ki pokriva območje štirih upravnih enot, je bilo v letih '90 do ’96 prijavljenih 137 posilstev, od tega je bilo posiljenih devet Rominj. Glede na povedano, pa bi lahko bila številka veliko višja. Spolnost pri štirinajstih Stanovanjske razmere so slabše, pogosto spijo v majhni sobi skupaj otroci in starši. Otroci so tako navzoči ob prepirih, pretepih in tudi ob spolnih odnosih svojih staršev. Iz tega izhaja, da se rom- Izbira partnerja Še zmeraj imajo starši pomembno vlogo pri izbiri partnerja. Velja pravilo, da če ima romska deklica dva ali več partnerjev, pride na slab glas in starši pritiskajo, da si izbere stalnega partnerja, sicer bo ostala sama. Tako si mnogokrat izberejo partnerja že pri 13, 14 letih. Velikokrat si želijo kaj spremeniti, vpliv okolja in družine pa je tako močan, da popusti: Poročajo se z moškimi iz iste vasi ali iz drugih romskih naselij, nekaj je primerov, da so si našle »paverskega« partnerja. Ponavadi se Nerominja preseli v romsko naselje in tam sprejme pravila romskega naselja. Njena družina in sorodniki pa se počutijo osramočene. Če se poroči Rominja z Neromom, pa se ponavadi odselita iz romskega naselja. vem, da me ima rad in da mu je mar za mene.« Kje so pretepene ženske iskale pomoč? Od teh 54 odstotkov jih je 65 odstotkov poiskalo pomoč v različnih institucijah, in sicer tretjina pri zdravniku zaradi fizičnih bolečin in poškodb, skoraj polovica pri policiji, druge so se obrnile na socialno službo. Več kot 32 odstotkov pa ne išče pomoči nikjer, ker menijo, da jim nihče ne more pomagati. Ženske, ki so po- Splav Na vprašanje, ali so Rominje imele splav, jih je 86 odstotkov Občutek nezmožnosti Bokanova ugotavlja, da imajo romske ženske izrazit občutek nezmožnosti, da bi kar koli spremenile, ali pri vzgoji otrok ali pri partnerskem odnosu. Tudi med seboj niso povezane, zato pa so prepuščene svoji vztrajnosti in vzdržljivosti. Napetosti, kijih doživljajo, se pogosto izražajo v boleznih psihičnega izvora. Ob bolezni tudi doma nimajo podpore, saj jih družina ne razume, da zanjo niso več sposobne skr-, beti tako kot prej. Psihične posledice so del obrambe ženske pred svetom in posledice težkega življenja v preteklosti, saj mora že kot deklica podrediti svoje želje. ANRR ^mivi projektni nalogi kapelskih sedmošolcev in osmošolcev *se o merjenju in narečni podobi kraja --------------------------------------- <^kovali so doma in šli tudi drugam Praša'^0 Ura’ Koliko tehtftš-? Koliko stopinj je? Koliko ...? To so laj0 ki jih pogosto postavljamo drugim ali kar sebi. Odgovore nam lani« merilne naprave, če jih pogledamo (ura, termometer), stopimo $ Staniča) itd. kapepP'na sedmošolcev na OŠ tonil? Pa se Je odločila, da bo ala jn SVet merjenja, ga razis-tpe P°bliže spoznala. Skupaj tAngV'031"3 Marijo Andrejč a t0 [ Co Stajnko so si omislili ertl° P°sebno projektno nosu do konca prstov njegove iztegnjene leve roke. Angleški kralj Edvard II. pa je na primer določil colo ali palec, tako daje v vrsto postavil tri ječmenova zrna, in to dolžino imenoval cola. Raziskovali pa so tudi na tere- turo zraka, relativno vlago, zračni tlak, sončno sevanje idr. Med drugim so zvedeli, daje bila najvišja izmerjena temperatura v zadnjih petdesetih letih 11. julija 1968. (37,2 stopinje Celzija), najnižja pa 16. januarja 1963 (-31 stopinj Celzija). Pripravili so tudi razstavo za starše in učitelje ter izdali bilten, v katerem so zapisali vsa svoja njih koline. Pripoved so posneli na kaseto, potem pa so delali jezikovno analizo. Pri tem so si pomagali z različnimi strokovnimi knjigami. Nazadnje so nalogo uredili, jo »obdelali« še računalniško in izdali v strnjeni obliki v posebni brošuri. V obeh primerih so učenci ugotavljali, da je takšno učenje zelo zanimivo in koristno. J. G. Društvo za boj proti raku Pomurja Za opremo ambulante za zdravljenje bolečine Pomursko društvo za boj proti raku se je odločilo, da bodo aktivnosti letošnjega leta namenjene predvsem zbiranju sredstev za opremo in delovanje ambulante za terapijo bolečine. To so v letošnji program dela društva zapisali kot prvo in največjo nalogo, ki pa jo bodo lahko uspešno izpeljali le skupaj in ob podpori ljudi dobre volje. Humanost in pripravljenost Pomur-cev prispevati za skupno stvar se je že potrdila ob zbiranju sredstev za mamograf, zato v društvu verjamejo, da bodo uspeli tudi tokrat. Z akcijo želi vodstvo društva doseči več ciljev, najprej zbrati sredstva za opremo protibolečinske ambulante, zavzeli pa se bodo tudi za poučevanje zdravnikov v bolnišnici ter na terenu kakor tudi patronažnih in medicinskih sester ter svojcev obolelih o možnostih zdravljenja bolečine. Prek medijev pa bodo o vsebinah in pomenu akcije seznanjali tudi javnost. Ves letošnji prihodek društva, tako od prodaje novoletnih voščilnic, članarine, kakor tudi od darovalcev, bo torej namenjen za nakup opreme ambulante za terapijo bolečine. Svoj prispevek k akciji bodo dodali tudi Otroci v vrtcih z izdelavo novoletnih voščilnic, na sklepni prireditvi akcije pa bodo zbrana sredstva povečali še s prodajo'umetniških del. MH NA CVENU GRADIJO VRTEC - Potem ko so nekajkrat izpadli iz občinskega programa naložb, je končno prišla na vrsto tudi gradnja novega otroškega vrtca na Cvenu. Dela so se začela lani novembra, te dni pa so na stavbi že montirali ostrešje. Obenem so se gradbinci (PGP Ljutomer) lotili tudi delne obnove starega šolskega poslopja. Po pogodbi naj bi bila vsa dela končana do junija. V novem vrtcu bodo uredili 3 igralnice in vse druge prostore, ki so potrebni za delovanje tovrstne ustanove za predšolsko dejavnost. Vrednost naložbe je okrog 77 milijonov tolarjev. Foto: J. G. K NIGRA d o o. Podjetje za nizke gradnje obrtna ulica, 9000Murska Sobota Tel.=069/27 125, mob.:041 679 019 izvaja vsa dela pri: - gradnji kanalizacij - ureditvi ulic in cest - gradnji pločnikov in okolic objektov - za ureditev dvorišč in okoUc objektov do konca marca 10 % popusta in možnost plačila na večobrokov s čeki Za vse informacije pokličite 069 27 125 S u’ I M a učencev, ki se je lotila raziskovalne naloge o merjenju, merskih enotah in napravah. * U «/jd. C«’! *«» a« m Pojasnjene dileme glede uvajanja novih gimnazijskih programov Ali jeseni ali prihodnje leto Ekonomska gimnazija v M. Soboti bo skoraj gotovo že v šolskem letu 1998/1999 V minulih dneh smo lahko spremljali nekatere zaplete okrog delovanja (predvsem sestave) nacionalnega kurikularnega sveta, kar je privedlo tudi do določene negotovosti, kako bo nasploh z nadaljnjim potekom priprav za uveljavitev nove šolske zakonodaje. Končno je prišlo do sporazuma med koalicijskimi strankami (LDS, SLS in DE- ‘Pral/ ^erienje. merske enote, Sp^^jenje. li, da hterature so ugoto- ° blle najstarejše mere esa p • z^erami človeškega ab|ja|.“‘Pčani so na primer up-an '7a d°lžinske enote prst, 'loča|j eni’ laket... Mere so bj|a P<) navadi vladarji. Tako Q znana razdali« ah nu. V lekarni v Gornji Radgoni so podrobneje spoznali tehtnico. Ugotovili so, da ima vsaka svoj evidenčni karton, da tehtnico vsak dan umerijo z utežjo in o tem vodijo evidenco ter da imajo vsako leto pregled tehtnic. Odpravili so se tudi na hidrometeorološko postajo v Rakičanu, kjer spoznanja. Učenci 8. razreda, ki obiskujejo dodatni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učitelja Bojana Macuha, pa so se dogovorili, da bodo raziskali narečje na Ro-žičkem Vrhu. Pri tem so pritegnili k sodelovanju domačina Vlada Kozarja, ki jim je pripovedoval v SUS) in aktivnosti se nadaljujejo. Danes (29. jan.) bo strokovni svet za splošno izobraževanje odločal o predlogih splošnih delov in predmetnikov novih gimnazijskih programov, tako da bo še pred objavo razpisa za vpis v 1. letnike srednjih šol znano in tudi jasno, kako bo s temi novimi programi. Kot nam je povedal ravnatelj Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole M. Sobota Štefan Harkai, pri njih vsekakor računajo, da bodo razpisali dva oddelka ekonomske gimnazije in pričakujejo, da se bo prijavilo dovolj novincev. Tudi ta gimnazijski program bo namreč omogočal vpis na večino visokošolskih programov (univerzitetnih in strokovnih), katero se bodo dijaki pripravljali tako kot v drugih gimnazijskih programih. V sporočilu, ki smo ga prejeli od predsednice področne kuriku-larne komisije za gimnazije dr. Darje Piciga, je med drugim zapisano, da bo strokovni svet skoraj zagotovo potrdil predloge splošnih delov in predmetnikov novih gimnazijskih programov in da so v zadnji fazi tudi priprave na sprejem novih učnih načrtov (predmetnih katalogov znanj), le pri novem učnem načrtu za slovenščino še niso usklajeni, zato je predlagano, da ga bodo izvajali le poskusno (na vzorcu)-šol. Ker gre torej samo za en predmet, to ne more ustaviti uvajanja v'šols'kem letu 1998/1999. . V delu koalicijskega sporazuma, ki se nanaša na gimnazije, pa je opredeljeno, da se »zakon o gimnazijah v prehodnih določbah spremeni tako, da se v 1. odstavku 47. člena tega zakona letnica 1998/1999 črta in nadomesti z letnico 1999/2000. S tem se dokončna uvedba novih gimnazijskih programov lahko prestavi za eno leto in se uveljavi v šolskem letu 1999/2000 za vse, ki se bodo vpisali v prvi letnik. V primeru, da strokovni svet za splošno izobraževanje do objave razpisa za vpis v šolsko leto 1998/1999 ne bo potrdil splošnih delov in predmetnikov gimnazijskega programa, oz. če ne bo v zakonsko določenem roku potrdil predmetnih katalogov znanj in predlagal znanj, ki se zahtevajo za izvajalce programov, se uvajanje obvezno preloži za eno leto«. Zaenkrat sta torej odprti še intervju vestnik, 29. januar 1998 Pogovor s Stanislavom Peterlinom, starosto naravovarstvenikov na MOP-u Goričko pred Muro Razlog za zamudo je nedefiniranost naloge države pri formiranju krajinskih parkov - V predlogu sprememb dolgoročnega plana so predlagana zaščitena območja Goričko, okolica Negove, Kapelske gorice in celotno območje Mure, tudi na meji z Avstrijo in Hrvaško Kaj je in kaj ni vredno zaščititi in razglasiti kot krajinski park, kje iskati vzorce in ali je dovolj formalno razglasiti nekaj, če za tem ni prave vsebine, če ljudje ne živijo s tem in ne najdejo svojih priložnosti? Dejstvo je, da so lokalni interesi in pobude mnogo večji, kot jih lahko sprejmejo in jim sledijo odgovorni na ministrstvu za okolje in prostor. Pojavlja se jih čedalje več, z vseh strani. Upoštevati morajo interese lokalnih skupnosti, podjetij, naravovarstvenikov, nevladnih organizacij, drugih ministrstev in njihove načrte, v obmejnem območju pa tudi interese sosednjih držav. Toda včasih dobimo občutek, da odgovorni za določene naloge tej nalogi niso dorasli ali pa enostavno nimajo interesa (ali znanja), da bi opravili svoj del naloge; morebiti je razlog dogovorjena »politika zavlačevanja« zaradi usklajevanja z drugimi ministrstvi ali že marsikje uveljavljena praksa sodelovanja med ministrstvi: roka roko umije. Dejstvo je, da naloga države pri določanju in odločanju o krajinskih parkih še ni natančno določena, zato si nekateri oddelki morebiti res lastijo pravice, ki jim ne pripadajo, predvsem pa zavlačujejo zadeve in oškodujejo pokrajino za možnost pridobitve sredstev (tudi iz programa Phare). O takšnih in drugačnih zaščitenih območjih in parkih ter predlaganih novosti smo se pogovarjali z vsestranskim Stanislavom Peterlinom, diplomiranim biologom ali, kakor mu rečejo sodelavci, starosto naravovarstvenikov na ministrstvu za okolje in prostor. Narodni, regijski in krajinski parki, rezervati in spomeniki - imamo te tri vrste zavarovanih območij in lokalitet. Najzahtevnejši so kriteriji za narodni park in najmilejši za krajinski. Različna je tudi pristojnost razglašanja, narodnega in regijskega lahko razglasi samo parlament z zakonom, krajinske pa lokalne skupnosti same ali skupaj z državo. »Slovenija je v primerjavi s svetom nekje v sredini. Z osmimi odstotki smo v Evropi bolj v spodnjem kot zgornjem delu glede velikosti zaščitenega ozemlja, čeprav so kriteriji precej različni, na primer neko območje v Nemčiji ima zaščitenih 48 odstotkov ozemlja, ko pa natančno pogledamo, vidimo, da je to kategorija »natur« park, ki pa je zelo mila, celo milejša kot naš krajinski park. Naša ambicija je okrog 20, zdaj že okrog 30 odstotkov. Marsikdo nas vpraša: kaj hočete vso Slovenijo spremeniti v parke, mi pa odgovarjamo, da si želimo, da bi bila vsa Slovenija en sam park. To ne pomeni ... le ko je ta dolgoročni plan sprejet, ima država razlog, da za to nameni tudi nekaj sredstev. V prejšnjem planu Goričkega še ni bilo, tudi območje Mure še ni bilo podaljšano. Te dopolnitve morajo iti skozi parlament. Finančno to pomeni, da država sprejme del obveznosti ali vsaj sodeluje pri realiza-. ciji. omejevanje razvoja, ampak usmerjanje razvoja, manj negativnih vplivov in degradacij, onesnaževanj, deponij.« Kdo je po navadi pobudnik za recimo krajinski park? »Navadno pride ideja iz kakšnega društva ali celo od posameznika, vsekakor pa se najprej v nekem krogu ta pobuda izoblikuje in potem gre na strokovno službo - pri nas so to regionalni zavodi za naravno in kulturno dediščino ali naša uprava za varstvo narave; potem tam to preverjajo in oblikujejo predlog. Včasih smo tudi v Ljubljani kovali kakšne ideje, vendar smo spoznali, da če ideja ni sprejeta v kraju samem, nima možnosti. Zdaj se dogaja celo to, da nas občine ali krajevne skupnosti spodbujajo, da nekaj želijo.« Kdo mora narediti inventarizacijo, vrednotenje neke pokrajine, ki je potem strokovna osnova za razglasitev parka? »Rekel bi tako: v Sloveniji je vse razen nekaterih zelo prizadetih območij, kakor je. Zasavje ali pa ta območja nekdanjih rudnikov so toliko zanimiva, da bi lahko bila v kategoriji krajinskih parkov, ker imajo dovolj veliko krajinsko pestrost, dovolj bogato kulturno dediščino, naravoslovne posebnosti in tako naprej, to so potem ti elementi, iz katerih se oblikuje pobuda za park. Vse je treba spraviti v neko harmonično ravnotežje, razvoj naselij, obstoj kmetijstva, vsi skupaj pa se borimo proti deponijam, proti onesnaževanju, proti degradacijam in prevelikemu obremenjevanju z emisijami. Večkrat je potrebno najti tudi kak kompromis zaradi recimo prometne dostopnosti. Krajinski park niti približno ni divjina, to je kultiviran prostor z največjim možnim bogastvom, ki ga želimo spodbujati in ohranjati in del tega je tudi rastlinski in živalski svet - kot cilj ohranitve in predmet ponudbe - od mur- Česar pred petdesetimi leti ne bi niti približno predlagali za park, je danes nadvse zanimivo. skih narcis do štorkelj, to je vse del lokalne karakteristike in posebnosti. In ravno to je cilj krajinskih parkov, kajti vsak park bi moral poudarjati karakteristike ali posebnosti posamezne pokrajine, to, česar drugi nimajo. S tem parkom potem tudi pridobivaš nekaj denarja, tudi za določene projekte, kajti cilj parka je tudi, da pridobivamo nekaj denarja.« Konkretno Goričko še ni krajinski park, čeprav imajo enako geografsko pokrajino Avstrijci in Madžari že zaščiteno? »Da, mi pa še ne. Po vrednotenju izpred dvajsetih let smo večjo težo res pripisovali nekim izstopajočim arn-bientom - recimu Mura je prišla na vrsto zelo kmalu, že nekako v sedemdesetih letih, najprej kot voda in potem z logi in mrtvicami že kot park. Goričko smo jemali bolj kot nekaj povprečnega. Potem pa smo po podrobnem pregledu na lokalno pobudo ugotovili, da je to pravzaprav lepa dežela, prostor, kamor ljudje radi hodijo, da je tam prostor za rekreacijo, naravoslovna raziskovanja, šolske tabore itd. Tako da se tudi ti kriteriji z leti spreminjajo. Kar pred petdesetimi leti ne bi niti približno predlagali za park, je danes nadvse zanimivo. Tu pa se zadeve zapletejo ravno zaradi tega trilaterarnega dogovarjanja. Če ne bi bilo tukaj zraven Madžarske in Avstrije, bi mi ta postopek verjetno že lahko izpeljali, zlasti če so občine zainteresirane. Mi smo to zapisali v meddržavni program in se tukaj še malce usklajujemo. Režimi pa so na vsaki strani države nekoliko drugačni. To je en problem, drugi pa je ta, kar sem že rekel, da je krajinski park formalno občinska, glede na mejno lego pa državna zadeva in je v programih meddržavnih komisij in tukaj naloga države še ni čisto natančno definirana, pomeni pa tudi nekaj financ. Leto in polje od tega, kar je bila pobuda prvič sprožena, prišla pa je s periferije, Alma Vičarjeva vodi to zadevo in-je zasuta z delom, vodi tudi druge projekte, čisto preprosto nima časa, da bi se malo več ukvarjala s tem. Mi smo obljubili tudi brošuro o nastajajočem parku Goričko, ki je tudi še nimamo ...« »Zdaj lahko svetujemo le to, da spodbujajte poslance, naj se čim večkrat oglašajo v parlamentu in sprašujejo, zakaj tega še ni,« je svetoval starosta naravovarstvenikov na ministrstvu za okolje in prostor Stanislav Peterlin. Občine pravijo, da jih to »zadrževanje« omejuje, rade hi šle naprej ... »Čeprav je to kritika na naše delo oziroma zamujanje, smo je veseli, ker pomeni, da je ideja živa in da bo prej ah slej šla v program. Ena od poti pa je tudi dolgoročni plan - lani je ta predlog prvič prišel vanj - to pa je tudi razlog, kajti šele ko je ta dolgoročni plan sprejet, ima država razlog, da za to nameni tudi nekaj sredstev. V prejšnjem planu Goričkega še ni bilo, tudi območje Mure še ni bilo podaljšano. Te dopolnitve morajo iti skozi parlament. Finančno to pomeni, da država sprejme del obveznosti ali vsaj sodeluje pri realizaciji. Primarno pri tem sodeluje ministrstvo za okolje skupaj s kulturnim, kmetijskim in prometnim ministrstvom.« Prej ste že omenili, da bi občine formalno lahko kar same razglasile park; kaj pa sodelovanje nevladnih organizacij? »Nevladne organizacije so lahko včasih zelo navdušene in evforične, vendar ko se ljudje malce skregajo, se ta zgradba v hipu sesuje in ne ostane nič več. Zato pravim, daje dobro, da kombiniramo uradno in neuradno sceno skupaj in takrat dostikrat lahko drug dru- ... vsak park bi moral poudarjati karakteristike ali posebnosti posamezne pokrajine, to, česar drugi nimajo... gemu pomagamo. Nevladne organizacije s tem, da imajo večji vpliv na javnost, da popularizirajo idejo, da spodbujajo, da so kritične, država pa mora na neki način zagotoviti stabilnost in pa tudi potek priprav.« V glavnem se vsi jezijo zaradi prepoča-snosti, pravijo, da hi se lahko že marsikaj naredilo, poslali programi za pridobitev sredstev EZ... »Razumem, razumem. Tukaj moram prevzeti del krivde tudi nase. Opravičilo je, da je bil že prej tukaj kup projektov in daje ta eden zadnjih, čeprav ne najmanj pomemben. Skratka - Goričko je primerno za krajinski park. Vi pa čim bolj spodbujajte državo ... lobirajte poslance, da bodo vsi za pomurske interese. Zdaj je ta dolgoročni program v vladi in parlamentu in morajo ga še sprejeti. Upamo,da bo šlo skozi, da se ne bo kdo od poslancev čutil prizadetega. Na primer Občina Črnomelj je tudi pripravljena sama razglasiti park, hkrati pa jo zanima, koliko je Slovenija pripravljena prispevati. Država pa se malo spreneveda, ker tega še nima v nobenem planu. Zdaj lahko svetujemo le to, da spodbujajte poslance, naj se čim večkrat oglašajo v parlamentu in sprašujejo, zakaj tega še ni. Predsednik ali naš minister bo moral pripraviti neki odgovor. Res pa je, da se občine lahko kar same dogovorijo, če so toliko enotne, in ga ustanovijo. Ni potrebno vse natančno določiti, toliko da se zmenijo o nekem minimalnem programu, kakšen problem bo ostal odprt, ni ga potrebno razreševati do konca, toliko da se zmenijo glede režima, kdo vodi pobudo, o ciljih. Potem, ko gre to v realizacijo, imajo osnovo, da lahko kandidirajo za kakšen denar. Jaz na popolno inventarizacijo ne bi čakal, za razglasitev imajo oni zdaj zaenkrat dovolj podatkov. Problem je bila tale meja parka, potrebno jo je zarisati po parcelnih mejah, kajti vsak lastnik bo hotel vedeti, kaj to pomeni. Občina mora sprejeti odločitev, to delo pa opraviti geodetske uprave - te se bodo seveda branile, rekle bodo, da imajo dela čez glavo. Navadno ne gre za geografske koordinate, ampak parcelne meje.« In še o Murskem parku: zakaj je predlagano podaljšanje parka Mura od začetka vstopa v Slovenijo do izstopa, kaj to pomeni? »Prvi predlog je zajemal samo ta slovenski del, Murski park nekako v sredini toka Mure po slovenskem ozemlju. Kot krajinski park ni bil razglašen zaradi hidroelektrarn. Dokler ta odločitev ne bo dokončna, je težko računati, da bo park razglašen. Tukaj pa smo tudi znotraj ministrstva malce neenotni, kajti vodarji se še vedno nagibajo k temu, da bi bila mogoča hidroenergijska izraba. Cestno podjetje Murska Sobota Pucko prevzel vodenje Skupščina razrešila stari nadzorni svet in imenovala novega, ta pa je razrešil direktorja Vita Gyoreka in imenoval vršilca dolžnosti Marjana Pucka Sredi minulega tedna (20. januarja 1998) se je vendarle uresničila že pričakovana in napovedana zamenjava vodstva Cestnega podjetja Murska Sobota. Čeprav so bile povod za nezadovoljstvo zaposlenih, prekinitve dela in protesta zapoznele in neizplačane plače, so bili osnovni razlogi za zamenjavo vodstva verjetno še kje drugje. Skupščina delniške družbe poslovnega poročila za obdobje 1993-199? ni sprejela. Minuli teden je skupščina tudi razrešila začasni nadzorni Svetki gaje vodil Jožef Kavaš, in izvolila nov šestčlanski nadzorni svet, ki m* predseduje Roman Lavriša z Ministrstva za promet in zveze (predstavni največjega lastnika, ki ima kar 38-odstotni delež). V novoimenovanem nadzornem svetu so še Cecilija Možic, Jože Cigiit, Jože Jug. Karel Kaučič i* Štefan Martinec. Po končani skupščini je zasedal še novi nadzorni svet, M je za vršilca dolžnosti direktorja imenoval Marjana Pucka. Marjan Pucko je po poklicu inženir gradbeništva in je do 1994. opf®' vljal dela in naloge tehničnega vodje v Cestnem podjetju Murska Sobota-nato pa je bil zaposlen neposredno na ministrstvu za promet in zveze in Je opravljal nadzor državnih cest na območju Pomurja. Za vršilca dolžnost' je imenovan do 30. aprila, do takrat mora tudi poskrbeti za pripravo ročila o poslovanju podjetja od 1993. leta do konca leta 1997. Ugotovit' morajo realno stanje podjetja in pripraviti predloge za nadaljnje vodenj0-Zapoznele plače delavcev so bile izplačane na dan zasedanja skupščine, tm rej 20. januarja, vendar bo potrebno poskrbeti še za nadaljnja izplačila"j : reden dotok sredstev. S tem namenom je bil sedanji direktor pred dn°vl tudi v Ljubljani: ugotoviti stanje glede na vrsto in število upnikov in terja" : tev. SP' Predlagano območje parka smo razširili zaradi tega, ker so nas nevladne organizacije kritizirale, da hočemo zavarovati samo osrednji del Mure, da pa je preostali del enako zanimiv, zlasti to velja za ta južni del, ki meji na Hrvaško, kjer je še posebno naravno stanje. S Hrvati se je res težko dogovarjati, vendar jih bo sedaj nekdo drug s® v usklajevanje. Euronature in dr. Martin Schneider -Jakoby imata ravna prihodnji mesec v Zagrebu sestanek Vendar je ravno tukaj veliko neusklajenosti pa tudi Avstrijci nimajo vsega razjasnjenega. Mi smo vseeno pripri li predlog, da je celotna Mura posebnega naravovarstvenega pomena in dajo predlagamo za park. Ni pa rečeno, bo sprejeto.« Vendar pa bo zdaj to težje sprejemljiv dolgotrajnejše kot prvotni predlogi ureditev murskega parka samo na OŽJ^ slovenskem delu... »Da, samo ravno zaradi tega soDaS kritizirali - ornitološko društvo, strijci. Zato smo se odločili pripraviti predlog, potem pa naj se v parlament1 odločijo. Odločitev za takšen park 1,0 pomenila, da hidroelektrarn na M0'1 ne bo, tudi na avstrijski strani ne, prav njihova električna družba velik0 vlaga v raziskovanje te možnosti insl Predlagano območje parka srno razširili zaradi tega, ker so nas nevladne organizacije kritizirale, da hočemo zavarovati samo tisti osrednji del Mure, da pa jo preostali del enako zanimi'!> zlasti to velja za južni del, ki meji na Hrvaško, kjer je še posebno naravno stanje. zelo si prizadevajo. Mi imamo jav®0 mnenje največkrat na svoji strani ms! ne bojimo.« Kaj pa kmetijci in njihovi načrti makanje? »To je pa spet druga zgodba. 0"1 imajo še vedno vse v predalu - če ne "* mizi -, vse načrte o intenzifikaciji- ** makanju, zdajle pa se pogovarjam0: Evropo ravno obratno, o dezinteft1'' fikaciji, opuščanju intenzivne proizv0 dnje, zmanjševanju obdelovalnih po* šin, zmanjševanju števila goveda. V takšno usmeritev so pripravljene tu111 kar visoke stimulacije. Naši kmetijcite uredbe sploh nočejo gledati, ker se ujema z njihovimi plani. Zgolj proiA0 dnja in prodaja hrane ne smeta M edini cilj kmetijstva, kmetu je tr°“ dati tudi druga sidra. Pojdite na m židersko jezero, tam boste videli 1 ce pred njivami, da se po tej in tej tlf£( dbi njiva ne obdeluje več! Ko bom0' EZ, bodo imeli tudi naši kmetje10 možnost.« BERNARDA B. PE^ vestnik, 29. januar 1998 ^Culturna obzorja Pogovor s pisateljem Bogdanom Novakom ob začetku izhajanja njegove sage Lipa zelenela je V starih časih bi bil vrač Bogdan Novak, pisatelj, pesnik, nekdanji novinar, satirik in še kaj, avtor sedemintridesetih knjižnih naslovov, je bil rojen v Soboti, po rodu je iz Beltinec, danes pa živi v Ljubljani in v svoji počitniški hišici pri Kamniku Pred kratkim sta pri založbi Mladinska knjiga izšli prvi dve knjigi iz njegove obsežne sage o Slovencih, ki naj bi pod skupnim naslovom Lipa zelenela je izhajala tja do leta 2000. Ob tej priložnosti smo ga poprosili za pogovor. ospod Novak, nam lahko v os-tovnih potezah orišete vsebino sm^ sage Lipa zelenela je? ’ grobem povedano, gre za usodo dveh družin, prekmurske ružine Godina, gre za mojo dru-Zln°, in primorske družine Kolar, ™°del zanjo je bila družina moje zene. Skozi njiju opisujem ne $amo zgodbo teh družin, ampak ejn hotel podati tudi približno 0 let slovenske zgodovine. d°sdki dogajanja sta torej dve pzmi, ena s skrajnega vzhoda, ruSa s skrajnega zahoda naše gotovine. Je razlog za tovrstno pnovo le zgodba vaše družine 'Sre še za kaj drugega? Seveda je še dejstvo, da smo se Prav na teh dveh koncih Slovenci Posebej borili za svoj obsta-eN oziroma Prekmurci in Pri-°rci smo se borili za slovenski stanek. Nikdar nismo popustili pJCem> Prekmurci Madžarom, ritnorCi Italijanom, da bi nas |. uJčiH jn pregnali z naše zam-$ ’ Pa je bilo včasih kar hudo. .pt>ninimo se samo zloglasnega l?°nnyjevega zakona, ki je od ■ Prepovedoval v Prekmurju n° rabo prekmurščine oziro-a Vcndščine, kot so žaljivo rekli Sen,u jeziku, in podobno je 0 tudi med drugo vojno. lahko kaj malega poveste o ^Jem rodu? Se ^oj rod, kolikor sežem nazaj, .začel s človekom, ki se je . al Novak in je bil poverjenik p °norjeve družbe v Prekmurju. ^ot 120 leti, okrog leta nj, je imel okrog 200 naroč-°V’ kar je bilo za tisti čas iz-venb°’ ker pa je bHa takrat slo-Pač 3 beseda prepovedana, se je kn"Us^el na voz’ pretihotapil Sv^ Čez mei° 'n j'*1 dobavljal Jim naročnikom. Potem se gg^^jam starega strica Ivana u^,e’ župnika v Bogojini, ki je v tamkajšnje kmete sadjarstva, živ' arstVa, pomagal jim je pri tudin°rej' "■ P°stavH pa jim je [v 1 tlSt° 'epo Plečnikovo cerkev, j, n Baša je imel brata Jožefa pesr°s'ava Bašo, ki je objavljal Želj11' V Prekmurščini, a je žal m0. mlad umrl, pozneje pa jih je vjč °ce zbral za knjižico njego-prvjPesrnl- On je bil pravzaprav Sni)(Umetni,se Pravi literarni pe-da n? .^kmurjn. Potem je seve-vak r bultinski stric Franc No-Zel0 ■ b'l sicer kmet, vendar ki je IZ°bražen in načitan človek, se Vse življenje zbiral besede, ki njego°rab|jaJo v Beltincih. Po vS|°V| stnrti je moj oče to uredil Sa enVar prekmurskega beltinske-nimaV°ra’ k' Je obudil veliko za-vas /P®’ in tako so Beltinci edina gaj’1 lrna slovar svojega lastne-^ilkŽI\ $evedaje tudi moj oče n°zn° N°vak pisal tako poljud-člankanStVene knj‘ge kot raz,ične in s e’ ukvarjal se je z etnologijo SNon/ek-^kim starejšim' slov-pa s ’ saJ Je bil najprej slavist, mi sočev i° ras,i sredi njegovih ti-y .knjig- 0 ^»vensko sago ste si bi ijj,'! ^obtevno nalogo, saj naj »o 3nn^emno obsežna (12knjig ik0 7„iS1ran^’ bkrati pa vsebin-'ojaČitn V njej na' hi se ll(ih n “ i ■ mn°Uca Zgodovin-lel0 in dogodkov. Takšno tud;;čJ-, zabteva tudi precej pskih priprav? ^ece^2' Na eni strani sem ’me' ’avi J SVob°dne roke pri obrav-lem i' °Je 'n ženine družine, ker :at0 dal izmišljene priimke, Zmisij'118' ,abko tudi marsikaj Ha ;tlst0' kar je pa zadaj, ti-godovina, tisti etnološki po datki, običaji..., vse to pa mora biti točno. Kadar uporabiš prava imena resničnih zgodovinskih oseb, morajo te biti takšne, kot so bile v resnici. Pri tem si ne moreš ničesar izmišljevati, to je pač treba poiskati po zgodovinskih virih. Za Prekmurje mi je bilo treba po zgodovinskih virih brskati zelo malo, ker imam srečo, da je moj oče še živ, in on je živa zgodovina ne samo prekmurske, ampak vse slovenske kulturne zgodovine. Tako sem moral največkrat le povprašati očeta in on mi je tudi svetoval, katere knjige naj še preberem. Iz knjige v knjigo se spreminjata literarna forma in jezik, kar delo verjetno dodatno otežuje? Za zabavo sem si zadal tudi nalogo, da bi skozi stil pokazat zgodovino slovenskega pisanja. Prvi dve knjigi, zlasti prekmurski del, sem pisal v Finžgarjevem in Jalnovem jeziku kmečkih povesti, uporabljal sem tudi primerno zgradbo stavkov, v naslednjih dveh knjigah sem uporabil stil pisateljev, ki so opisovali prvo svetovno vojno, to sta zlasti Voranc in Matičič, v naslednjih dveh knjigah sem pisal tako, kot so pred vojno opisovali meščanstvo, in do konca se bo to še spreminjalo. Seveda pa pri tem ne nameravam zaiti v kakšne eksperimentalne skrajnosti. Zajeti poskušate vse plati preteklega življenja, torej tudi politično življenje, kar je seveda kočljiva zadeva. Kakšen odnos zavzemate v svojem delu do političnih dogodkov in nazorov? Jaz do tega ne zavzemam nobenega odnosa, ker mislim, da mora biti pisatelj nevtralen, prikazovati mora stvari tako, kot so se zgodile. Seveda pa pisatelj ne more biti popolnoma nevtralen. Že s tem, ko izbira dogodke, se nekako opredeljuje, vseeno pa poskušam biti..., nevtralen morda ni prava beseda, poskušam obdržati distanco med snovjo in mano, med dogodki in mano, nočem vsiljevati bralcem svojega mnenja, ampak jim pustim, da si skozi tisto, kar berejo, ustvarijo svoje mnenje. Poleg študija in zbiranja podatkov je za takšno delo potrebne tudi precej delovne vneme. Kako daleč ste že s pisanjem? Trenutno pišem deveto knjigo, vsakih šest mesecev moram namreč spisati eno knjigo. Seveda pa imam že lepo prednost, saj bi recimo letos poleti moral oddati sedmo knjigo, pišem pa že deveto, to se pravi, da moram do konca spisati še štiri knjige. Vam dejstvo, da založba že vnaprej prodaja celotno serijo knjig, torej tudi še nenapisane, ne vzbuja slabega občutka? Se ne bojite, da hi vam zmanjkalo elana ali da bi spričo zahtevne »norme« (600 strani na leto) trpela kakovost? Ne. Poglejte, jaz sem imel kot novinar dobro šolo držanja rokov, tako da sem se navadil delati hitro. Dolgo sicer premišljujem o zgodbi, ko jo imam pa v glavi, se pa usedem in jo zelo zelo hitro izpišem. To je potem obrt, ki sem seje učil dvajset, trideset, štirideset let. Tudi založba ima z mano glede tega že lepe izkušnje in obratno, saj mi je pred približno sedmimi leti naročila pisanje zbirke Zvesti prijatelji, deset knjig za najstnike, vsaka dva meseca eno po 120 strani. Če sem zmogel tisto, bom to še lažje. O vas gre glas, širite ga tudi sami, da ste avtor, ki od svojega dela relativno dobro živi, kar je pri nas precejšnja redkost. Kakšen je vaš recept? Moj recept je delati, to je edini recept. Ne moreš posedati ali pijančevali ali kaj vem kaj in filozofirati, kaj vse boš spisal, in da ti mora pomagati država in ne vem kaj vse, delati se ti pa ne ljubi. Takih je ogromno. Seveda nekdo pride do knjige lažje kot drug, nekdo piše lažje, drugi težje knjige itd., prav gotovo so razlike med avtorji, ampak avtor, ki se mu ljubi delati, ima dela dovolj in lahko kar spodobno živi. Seveda ne vedno samo od pisateljevanja, včasih se je treba ukvarjati tudi še s čim drugim, denar se da zaslužiti tudi s članki o literaturi, s kritikami, s tem da hodiš po šolah, po Bralnih značkah, jaz recimo imam po petdeset, šestdeset takšnih obiskov vsako leto, odkril pa sem še en recept, ki mi pokrije preostale vrzeli, da si namreč svoj najboljši založnik sam ... Kam med obe skrajnosti - popolno podrejanje množičnemu okusu na eni in izključna zaverovanost v lastno pisateljsko vizijo na drugi strani - bi umestili svojo Lipo? Veste, jaz pišem za bralce, se pravi, da pišem bralno literaturo. Zmeraj pravim, da bi bil jaz v starih časih vrač, ki bi sedel ob ognju in pripovedoval ljudem zgodbe. Če bi pripovedoval slabe zgodbe, mi morda ne bi dali jesti ali pa bi me morebiti celo pretepli s krepeli. Pri nas pa se nam zdi popolnoma nemogoče pripovedova- Deželna razstava brez Slovenije Trideset let mladinske kulture V telovadnici osnovne šole v avstrijski Radgoni so natančneje predstavili deželno razstavo, ki bo letos v tem mestu od 25. aprila do 26. oktobra Naslov razstave je ’68 Yougend ’98, Trideset let mladinske kulture, z njo želijo poudariti enkrat-nost in neponovljivost posameznih obdobij, kajti mladinska kultura je prav tako dokument nekega časa. Na prvi obširnejši predstavi tri mesece pred otvoritvijo se je zbralo okoli dvesto ljudi, prebivalcev avstrijske Radgone in okoličanov. Izšel je tudi prvi prospekt, kmalu pa se bo po vsem mestu občutilo, da se pripravlja nekaj velikega. Predvidevajo namreč, da naj bi si razstavo ogledalo 200 tisoč ljudi. Na razstavo so se v avstrijski Radgoni intenzivneje pripravljali dve leti. Pri tem so se pogovarjali z mnogimi mladimi, ki so sodelovali pri nastajanju in oblikovanju koncepta razstave. Po številnih pogovorih so se odločili, da bodo predstavili mladinsko kulturo 60., 70., 80. in 90. let z vsemi značilnostmi in manifestacijami: kulturo oblačenja, glasbo, izraznimi oblikami, slogani in razmišljanji. Začeli bodo z letnico 1968, saj je bila le-ta za mladinsko gibanje ti bralne zgodbe, kot da je to nekaj manjvrednega in da to ni vrhunska umetnost. Jaz ne vem, kaj je vrhunska umetnost - čeprav sem študiral primerjalno književnost, pa mi ni bilo všeč, kar so me tam učili, zato sem stvar pustil -, mislim pa, da vsak pisatelj piše, kot ve in zna. Vsak pisatelj verjame vase, v svoje zgodbe in jih pripoveduje na način, kot jih pač zna. Če se ne motim, je nekaj knjig pričujoče sage izšlo že prej. Kakšen je bil odziv bralcev? Res je. Doslej je že izšlo šest knjig, torej čas do druge svetovne vojne. Štiri knjige so izšle pri založbi Kmečki glas, potem je ta izgubila interes, čeprav je bilo zanimanje izredno. Ko sta izšli peta in šesta knjiga, na primer - izšli sta pri založbi Enotnost -, sta bili dolge tedne na vrhu lestvice branosti v Nedelu in izposoje v knjižnicah. Potem je založba Enotnost šla v stečaj in z Mladinsko knjigo smo se domenili, da bomo začeli še enkrat od začetka, v lepši opremi. Odziv bralcev je bil torej zelo ugoden. Boste delo predstavili tudi v pokrajini ob Muri? Seveda. Za 30. januar smo že domenjeni, da bom prišel v knjižnico Lendava, kjer sem bil že lani, takrat sem predstavljal svojo otroško literaturo in literaturo za najstnike, zdaj pa bom predstavil Lipo in dela za odrasle. Seveda pa rad pridem, kamor me povabijo. D. ŠTEFANEC prelomna - nastala je generacija flower Power, ki je v marsičem postavljala nove vrednote, v 70. letih so se mladi začeli množič-neje družiti tudi v okviru različnih držav, nastajala sta grunge in punk. V 80. letih je elan usahnil in nastala je generacija No Futu-re, za 90. leta pa je značilna t. i. x-generacija, mladi pa se identificirajo s posameznimi skupinami, techno, boys in girls. Na te teme so iz vse Avstrije dobili okoli sto sedemdeset projektov, organizatorji pa so jih iz- K temu projektu je bila že pred leti povabljena tudi Gornja Radgona, vendar niti na občinski niti na državni ravni niso dobili dovolj podpore, čeprav so že izdelovali projekte. Radgonskemu ZKO-ju pa so vendarle ponudili nekaj prireditev, ki bi potekale na slovenski strani, saj avstrijska Radgona nima toliko primernih dvoran in prostorov, kamor bi lahko umestila vse dogajanje. To pa je le kapljica v morje glede na to, koliko dogodkov in ljudi se bo ustavilo in križalo le nekaj metrov čez mejo. S takim odnosom Slovenija znova dokazuje, da je meja le meja, da so globokoumne razprave o turizmu in gospodarskem sodelovanju prazno besedičenje in da Slovenci mejo prestopamo samo zato, da nakupimo špecerijo. In če že ni bilo razumevanja pri odraslih, bi lahko vsaj mladi na slovenski strani aktivneje pristopili in si prizadevali za vključitev v projekt. Prav gotovo ima tudi slovenska mladina kaj povedati ali pa lahko pri nas govorimo samo o t. i. »tihi generaciji«? Morda pa se bodo na razstavi prepričali, da se revolucije niso »delale« ravno v mladinskih prostorih, revolucije nastajajo nekje drugje. Pesniška zbirka Judit Csuka Zagorec Viharverten Tepen v vetru V predprostoru murskosoboške Grajske dvorane je Pokrajinska in študijska knjižnica pripravila večer poezije s predstavitvijo prve samostojne pesniške zbirke Viharverten Tepen v vetru, avtorice Judit Csuka Zagorec, učiteljice iz Lendave Na predstavitvi sta kot recitatorja sodelovala Daniel Balažek in Janos Cimmermann Toplak. Slednji je v knjižici pesmi prispeval ilustracije. Na predstavitvi je sodeloval tudi vsestranski umetnik Laszlo Balkay iz Budimpešte, ki je uglasbil nekatere avtoričine ljubezenske pesmi, ki jih je občinstvu predstavil in tudi sam zapel ob spremljavi kitare. S pisanjem pesmi se avtorica ukvarja zadnjih pet let, lansko leto avgusta pa je prejela prvo nagrado na srečanju madžarskih pesniških talentov v Egru. Tedaj se je udeležila še pesniškega tabora, kar jo je spodbudilo, daje izdala samostojno pesniško zbirko. Zavod za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi je izdal njene pesmi v madžarščini, zmanjkalo pa je pripravljenosti, da bi pesmi izšle tudi v slovenščini. Besedilo in fotografija: FILIP MATKO LENDAVA - Obnova sinagoge, ki sojo zgradili 1866. leta poteka po načrtih. Notranja dela so že končali, zdaj pa je tre ba obnoviti le še pročelje. Vrednost del je 3.500.000 tolarjev. brali sto, ki jih bodo predstavili na razstaviščih. Razstavo bo spremljalo pestro dogajanje, saj se bo na dan zgodilo več kot deset dogodkov, koncertov, razprav, okroglih miz, raziskovalnih druženj, delavnic, pripravili bodo mednarodno srečanje gledaliških skupin in drugo. V okviru raziskovalnega dela bodo pripravili različne delavnice, kjer se bodo mladi razdelili po skupinah, ki se bodo ukvarjale s kulturo, športom, glasbo, bivanjem. socialnimi problemi, razmerjem mladi in družba, novimi mediji in drugim, kar je povezano z mladimi. Pomen razstave je tudi, da se takrat uredi vse mesto, s finančnimi sredstvi pa mu je obilno pomagala tudi država. Tako so za izboljšanje infrastrukture namenili okoli 170 milijonov avstrijskih šilingov, s tem da so uredili ceste, hiše, stavbe, parkirišča in končujejo z ureditvijo glavnega trga. Za razstavo in spremljajoče prireditve pa bo na voljo še kakšnih 45 milijonov šilingov. Organizatorji so pripravili tudi celostno podobo deželne razstave. Prav za ta dogodek bodo poleg plakatov in katalogov naredili še kape, majice, ure in tudi žvečilni gumi. Tri mesece pred otvoritvijo je izšel prvi prospekt, ki opisuje tematske sklope razstave. Kot zanimivost pa naj še dodam, da so nekateri od zbranih organizatorje spraševali (tri mesece prej!), ali ni prepozno, da javnost še ne pozna natančnega programa. Prav kmalu pa bo izšel še obsežnejši katalog, v katerem bodo natančneje predstavljeni program in vse spremljajoče dogajanje. Želijo, da bi vse mesto živelo s to razstavo ter dogajanjem, ki ga bo prinesel ta obsežen projekt. Zato so zbrani, organizatorji in domačini, večkrat poudarili, da mora mesto takšno priložnost, ki so jo dobili, tudi kar se da najbolje izkoristiti. A. NANA RITOPER RODEŽ 10 O tem in onem vestnik, 29. januar 1998 Dva pogleda na žgočo temo Grad in Kuzma za razdružitev, država pa za prepire? Tudi s tega dela Goričkega se že slišijo besede o državljanski nepokorščini V prejšnji številki smo obširno poročali o problemih, ki so nastali zaradi umetne tvorbe neživljenjsko sestavljene občine Cankova - Tišina, ki je začela popolnoma pokati po vseh šivih. Vendar pa ta občina ni edina, ki se ubada s takšnimi težavami. Sedaj so se z vseh koncev Slovenije začele oglašati krajevne skupnosti, ki trdijo, da se jim je z zakonom o lokalni samoupravi zgodila velika krivica. Eni takšnih sta tudi krajevni skupnosti Grad in Kuzma, uradno združeni v občini Kuzma. Elizabeta Klement, predsednica občinskega sveta kuzemske občine, drugače pa doma od Grada, poudarja, da se že več kot tri leta bori za razdružitev KS Grad od občine Kuzma in za ustanovitev lastne občine: »Takrat se je osemdeset odstotkov ljudi pri Gradu odločilo za samostojno občino in nihče jim ni rekel, da bodo spadali v kuzemsko občino. Počasi bo mimo že četrto leto, nas pa nihče ne upošteva ... Na začetku sem dvomila o tem, da se želim ukvarjati s političnimi problemi, ker se prej nikoli nisem ubadala s takšnimi stvarmi. Toda ravno ta paradoks, da Gradčani spadajo pod Kuzmo, me drži pokonci. Proti temu se borim. Tu se nam je zgodila krivica, kije ne moremo prenesti. To ni pravilen način, kajti Grad ni nikoli spadal pod Kuzmo. V Kuzmi zagotavljajo, da so obmejna občina in da tudi oni želijo biti samostojni, čeprav nimajo zadostnega števila prebivalcev (v skupni občini Kuzma je okrog 4600 prebivalcev). Kaj pa Jezersko s samo šeststotimi prebivalci? Na naših prvih sejah smo bili oboji takoj za to, da se razdru-žimo. Boli me, da nam eni sedaj očitajo, da se oni že dve ali tri leta borijo za razdružitev, mi pa ne. Vendar to ni res. 9. marca 1995 je občinski svet sprejel sklep o razdružitvi, 9. novembra istega leta pa je ustavno sodišče izdalo odločbo, s katero je ugotovilo, da je bila kršena ustava Republike Slovenije in da se je protipravno ustanovila občina Kuzma namesto občine Grad. Vendar se vlada očitno ne drži tistega, kar piše ustavno sodišče. 15. januarja letos smo prejeli predlog o ustanovitvi dvajsetih občin, med katerimi pa ni občine Grad, ampak ponovno predlaga spremembo imena in sedeža občine v občino Grad - Kuzma s sedežem pri Gradu namesto Grad s sedežem pri Gradu. Jaz nimam ničesar proti Kuzmi, toda tega ni nikjer drugje v Sloveniji. Vseeno smo delali skupaj štiri leta in v tem času se je nekaj vendarle naredilo. Toda nismo na svojem območju in ne upravljamo svojega imetja. Delamo pa tako, kot da bi obstajali dve občini. Točno imamo razdeljene odstotke, koliko jih je za KS Kuzmo in koliko za KS Grad. Proračun je tako razdeljen po številu prebivalcev, pri nas jih je oseminpetdeset, v Kuzmi pa dvainštirideset odstotkov. Poslali bomo proteste na vlado, kjer so vsi natančno seznanjeni z našim problemom. Če jih spet ne bo upoštevala, se bo vlada naslednja štiri leta morala zopet ubadati z istimi težavami. Vendar je težava v tem, da o tem govorimo samo svetniki in jaz, drugi pa ne. Prej si nihče ni upal spregovoriti, za kar je kriv dvajsetletni sistem. Če je kdo govoril drugače, je moral stran, sama poznam nekaj takih primerov. Sedaj lahko govorim in zato povem vse, kar mi leži na duši, pa naj me odpelje kdorkoli. Ampak tega enostavno ne moremo več prenašati. Naš župan je vedno poudarjal, da moramo držati skupaj, ker lahko samo tako dobimo telovadnico, ceste in drugo. In tako smo tudi delali. Tudi na Cankovi je bilo na začetku vse dobro. - Spomnim se, ko je njihov župan rekel, da bodo poskušali živeti skupaj. Mislim, da so tam dolgo »spali«, a so se mogoče sedaj vendarle pravočasno zbudili. Mi pa že tri leta poudarjamo, da želimo samostojno občino, kar si želi tudi KS Kuzma, tako da v tem pogledu med nami ni nasprotovanj.« Jožef Škalič, predsednik odbo- ra za formiranje novih občin pri KS Kuzma in kandidat za župana v prejšnjem mandatu, ni hotel kandidirati tudi za svetnika, kajti potegovanje za dve funkciji naenkrat je po njegovem mnenju čisti pohlep. »Strašno sem bil ogorčen. 15. julija smo posredovali pisno zahtevo in mnenje glede na vladne predloge, zahtevali smo, da minister ali kdo drug pride sem in predstavi vso stvar. Septembra sem poklical po telefonu in takrat so mi povedali, da je postopek stekel in da oni ne morejo več ničesar. Ta postopek je sedaj končan, mi pa še do zdaj nismo dobili nobenega odgovora. Podpredsednik Andrej Čo-kert mi je celo rekel, da je po njegovem mnenju »gospod minister menil, da ni bilo potrebe«. Naj mi dajo potrdila, ker sem dolžan povedati ljudem, kako je. To ni mogoče, da ne bi ničesar dobil. Pred kratkim sem sklical izredno sejo sveta krajevne skupnosti, kjer smo sprejeli sklep, da se ne strinjamo s predlogi vlade in da so njihovi kriteriji neenotni, na terenu pa se z ljudmi nihče ni pogovarjal. Gradu pa zaradi samostojne občine ne nasprotujemo. Minister zdaj popravlja svojo napako na napačen način. Povezali smo se že z vsemi v Sloveniji, ki imajo podoben problem, tako tudi s člani KS Cankova. Organizirali bomo javno razpravo, na katero bomo povabili poslance državnega zbora in nekoga za lokalno samoupravo, in če tudi takrat ne bo odziva, se bomo zatekli k državljanski nepokorščini. Andrej Čokert mi je rekel tudi tole: »Vi v Prekmurju ste tako ali tako delali stvari po svoje.« Drugim nikoli nisem oporekal njihovih pravic. Z Gradom razen župnije nimamo ničesar skupnega. Sam sem zgodovinar in te stvari dobro poznam. Nihče drug pa nas ne razume, in ko bo v parlamentu nova struktura, se bodo enake stvari ponovno dogajale. V Lju-. bljani se jezijo na malo občino. Že .vnaprej so pripravili zakon, ki ne bo sprejemljiv za male občine. Ampak mi ne moremo zgraditi ene ceste brez tega, da ne bi segali po denar v lastne žepe. Zastopam dva tisoč prebivalcev, v Ljubljani se zdi to malo, ampak jaz s temi j ljudmi tukaj živim. V občinskem svetu je sedem svetnikov iz naše KS in devet iz KS Grad, tako da bomo pri večinskem odločanju vedno preglasovani. Niso potrebni nobeni referendumi, ker vam jaz lahko že vnaprej povem, kakšni bodo rezultati. Kriteriji enostavno niso enotni. Da bo Dobrovnik občina, to še nekako razumem, ker gre za manjšinsko območje, toda Jezersko? To mi pa sploh ni jasno.« Iz besed Elizabete Klement in Jožefa Škaliča je razvidno, da si obe krajevni skupnosti v bistvu ne nasprotujeta pri svojih željah za ustanovitev lastne samostojne občine. Kaj pa bo storila država, je druga stvar. Za konec smo povprašali za mnenje še tistega, ki bi moral biti najbolj nevtralen, to pa je župan Ludvik Kočar: »Tudi jaz se strinjam s tem, kar sta povedala moja predhodnika, saj bodo ljudje le tako srečni. Sam sem bil zaradi tega že dvakrat v Ljubljani in prvič minister Grafenauer sploh ni želel slišati o tem problemu, drugič pa mi je rekel: »Ce dam tebi dve občini. moram ustreči tudi Cankovi in štiridesetim preostalim primerom v Sloveniji.« Zato ne verjamem, da se bo v tem obdobju kaj zgodilo. Ker pa sem vedno optimist, vseeno upam na takšno rešitev, s katero bodo ljudje končno zadovoljni.« TOMO KOLES I Ob tednu krščanske edinosti Prekmurje - različnost, ki povezuje V okviru tedna ekumenizma je bilo v katoliški cerkvi v Pečarovcih ekumensko srečanje s skupnim bogoslužjem in okroglo mizo, ki so ga naslovili s Prekmurje - različnost, ki povezuje. Okroglo mizo o sobivanju evangeličanske in katoliške verske skupnosti so pripravili na pobudo pečarovskega katoliškega duhovnika patra rev. sac. Andreja Lampreta v izvedbi Radia Maribor in Antona Petelinška. O tem, kaj pomeni ekumenizem in kako se kaže v praksi, so razpravljali senior evangeličanske cerkve mag. Geza Erniša, evangeličanska duhovnika mag. Evgen Balažič in mag. Simona Prosič, naslovni škof dr. Vekoslav Grmič, katoliški duhovnik in dipl. slov. Srečko Reher, prof. Marjan Matjašič in drugi. Naj omenimo nekaj zanimivih mnenj, posebej pa smo se pogovarjali tudi z gospodom mag. Ernišo in gospodom dr. Grmičem. Multikonfesionalna podoba Prekmurja V mnogih vaseh živi versko mešano prebivalstvo. Ljudje so povedali, da živijo v sožitju, da opredeljenosti po veri ne občutijo ter da gredo pogosto enkrat v eno, drugič v drugo cerkev. Tudi duhovniki so potrdili, daje lahko Prekmurje marsikomu za zgled. Nekaj navzkrižij prihaja edino pri krstu otrok in veroizpovedi pri mešanih zakonih, to pa se ponavadi hitro uredi po želji mladih. Kaj je ekumenizem? Mag. Erniša: »Ekumenizem ni samo dialog med krščanskimi cerkvami, ekumenizem je nekaj več, mora biti dialog z verujočimi, drugače verujočimi in neverujočimi. Tudi neverujoči ima pravico kot jaz verujoči, misliti po svoje in priznati mu moramo vse moralne, etične in druge vrednote, ki izhajajo iz njegovega drugačnega prepričanja. Prepričan pa sem, da je ekumenska naravnanost naša skupna usoda. Ni miru na svetu, ne da bi bil mir med religijami. Tega se moramo zavedati vsi, ki smo na čelu kakršnekoli cerkve, in vsi tisti, katerih glas se sliši, zato bi morali poudarjati tisto, kar nas povezuje, in ne tisto, kar nas loči.« Dr. Grmič je večkrat poudaril, da je zanj mogoča samo enotnost v različnosti in po njegovem mnenju je različnost naravna in tista, ki bogati. »Katoličani damo preveč čutiti, da smo nekaj po- sebnega in da druge »prenašamo«. Ne sprejemamo jih enakovredno. Nismo pripravljeni priznati, da se lahko v evangeličanski • Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota • RPC - Razvojni in podjetniški center Murska Sobota, d. o. o., 9000 Murska Sobota • Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke RAZPISUJEJO • 90.000.000 SIT kreditnega potenciala za dodelitev kreditov po TOM + 6 %, z dobo odplačevanja 3-eh let, brez moratorija na odplačilo. Kreditna pogodba se sklene s Pomursko banko, d. d., Murska Sobota, • 50 % poroštva za odobreni kreejit, ki se podeljuje po pravilih garancijskega sklada. Pogodba za 50 % poroštva se sklene z garancijskim skladom pri RPC Murska Sobota. Razpis je namenjen enotam malega gospodarstva s sedežem pravne osebe ali stalnim bivališčem samostojnega podjetnika na območju mestne občine Murska Sobota. Prednost bodo imeli: • izvozno usmerjeni projekti, • projekti z namenom posodobitve tehnologije, • projekti, ki zagotavljajo odpiranje novih delovnih mest • projekti, povezani z obrtno cono Murska Sobota • lokacija investicije na območju mestne občine Murska Sobota Pogoji za pridobitev kreditov: • članstvo v garancijskem skladu pri RPC Murska Sobota, • predračunska vrednost projekta do 10.000.000 SIT in najmanj 30 % lastnih sredstev • pozitiven sklep kreditnega odbora garancijskega sklada in banke • sedež pravne osebe ali stalno bivališče samostojnega podjetnika na območju mestne občine Murska Sobota Razpis je odprt do porabe sredstev. Vloge, prispele do 10. v tekočem mesecu, bodo obravnavane do konca meseca. Prvo odpiranje vlog bo v mesecu marcu 1998. Vse dodatne informacije v zvezi s tem razpisom, zahtevano dokumentacijo in glede pogojev za včlanitev v garancijski sklad lahko dobite na naslovu: Območna obrtna zbornica Murska Sobota Slovenska ul. 11, Murska Sobota, ga. Marija Rogan, tel. 32 998 ali Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska sobota Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, g. Štefan Cigan, tel. 27 819 Prosilci bodo o rešitvi vloge obveščeni s sklepom v 45 dneh od predaje kompletne dokumentacije in ureditve statusa člana Garancijskega sklada. Sklep o odobritvi ali zavrnitvi vloge je dokončen. cerkvi prav tako zveličaš kot v katoliški.« V tem tednu veliko govorimo o ekumenizmu, spoštovanju in toleranci sobivanja različnih verstev, vendar se lahko vedno znova prepričamo o nasprotnem. Dr. Grmič: »Ponavadi je tako, da se o tem, česar ni, največ govori. Govorjenje o ekumenizmu pa bi se moralo tudi uresničevati. Ekumenizem je, da se ne ustavljamo ob razlikah, temveč pri tistem, kar imamo skupnega. Nobeden od nas nima v zakupu resnice. Resnico lahko iščemo sa Od leve proti desni: evangeličanski duhovniki mag. Simona Prosič, mag. Evgen Balažič in mag. Geza Erniša, katoliška duhovnika dr. Vekoslav Grmič in rev. sac. Andrej Lampret, prof. Marjan Matjašič ter katoliški duh«" vnik in dipl. slov. Srečko Reher. Fotografija: ANRR mo v medsebojnem stiku ali medsebojni informaciji. Ge nekdo drugače misli, še mene prisili, da začnem razmišljati o drugačnih spoznanjih, in naša spoznanja bodo postala bogatejša.« Senior mag. Erniša je omenil, da si Evangeličanska skupnost v veliki meri prizadeva za dobro sodelovanje z rimskokatoliško cerkvijo ter daje mnoge pobude za srečanja. Sami se udeležujejo vseh večjih katoliških dogodkov in praznovanj, medtem ko so razočarani, ker takega odziva s katoliške strani ni. Zakaj se na okrogli mizi niso zbrali katoliški duhovniki ali tisti, ki bi dali odgovor na vprašanje evangeličanskih duhovnikov. Dr. Grmič: »Pogovor ni v tem, da bi se skušali prepirati, ampak da se dopolnjujemo. Če bi imeli tukaj človeka, ki bi bil fundamentalist in bi se postavil na stališče, da ima samo on prav, bi bil tu prepir, ne pogovor. Danes smo tako daleč, da je večja razlika med katoliškimi teologi kot med posameznimi katoliškimi in evangeličanskimi.« Ima lahko to kakšne posledice? Dr. Grmič: »Niti malo, kajti mi smo še vedno prepričani misliti katekizemsko. Vse resnice, v katere verujemo, so take skrivnosti, da jih ne bomo mogli nikoli dokončno doumeti, pa če se bomo še tako trudili. Tudi Tomaž Akvinski, eden največjih teologov Bolnišnica potrebuje dodatna sredstva za posodabljanje opreme Tehnološki razvoj bolnišnične dejavnosti je silovit. Naši bolniki im^ vedno več možnosti v postopkih ugotavljanja in zdravljenja bolezni. danji čas ni srečen za našo bolnišnico, ki se je zaradi odnosa države <* nje znašla v hudih težavah. Čeprav je rešitev tega odločilna, pa je da^ vanje namenskih sredstev za opremljanje bolnišnice prav v tem času P membna pomoč bolnišnici. Že skoraj mimo je čas obdarovanja poslovnih partnerjev. Nekateri pa so se odpovedali obdarovanju in ta sredstva namenili naši bolnišnici. Tako je storila že drugo leto zapovrstjo firma MTC-SL in dala našemu oddelku 500.000 SIT za opremo. Direktorju firme gospodu mag. inž. Otonu Žuncu katoliške cerkve, je prišel do spoznanja, da se vsako spoznanje o Bogu konča s tem, da se ne ve, kdo je Bog. Vrhunec spoznanja o Bogu je vedenje, kakšen je pravzaprav Bog. Jaz vse življenje iščem Boga in se mu približujem in vedno se mi postavljajo nova vprašanja. Ne morem reči, da iščem, ali Bog je. O tem, daje, sem popolnoma prepričan. Vprašanje je, kdo oziroma kaj je Bog, to še vedno iščem kot Akvinski, ki je moral ob koncu svojega življenja priznati, da tega ne vemo. Katoliška cerkev je najobsei- nejša in najvplivnejša v naši lit' žavk ali ekumenizem potem p<>' meni njeno priznavanje drugih cerkva. Dr. Grmič: »Vidite, to je ravno to. Za rimskokatoliško cerkev je po eni strani izziv, po drugi Pa nevarnost. Izziv je v tem, da s® poskuša približati drugim cerkvam, ki so manjše in ki drugač6 mislijo, ter v tem, da zna biti skromna, in manj postavljajo v ospredje, daje najmočnejša. Le tak0 lahko postane bolj Kristusova. Nevarnost pa je v prepričanju, da jim zaradi tega, ker so najmočnejši, ni potrebno upoštevati manjših cerkva.« Najpogosteje se srečujeta ri"1' skokatoliška in luteranska ee' rkev. Kaj pa druge cerkve"1 skupnosti? Mag. Erniša: »To sta dve z8°' dovinski cerkvi, pri nas pa stajajo mladinska srečanja, kje( se srečujejo tudi predstavniki d1}1' gih cerkva. Zanimivo je primeU3' ti različne poglede na teološk0 vprašanja. Dejstvo pa je, da lju0i bolj kot teološke razlike zanii03 to, kar se konkretno tiče njih,113 primer, kdaj bosta lahko kat0' ličan in evangeličan šla v isto rkev, kdaj skupaj k spovedi, otf0' ci k enem verouku, torej v tistf cerkev, ki jim bo prostorsko b;1' že. Ampak to zaenkrat zveni naivno ali kot utopija.« A' NA^ RITUPER se za pomoč zahvaljujemo v i# nu naših bolnikov in zaposlen10', Nekateri so nam sredstva0 ljubili in si iskreno prizadevaj01 uresničiti. Tudi vsem njim se 1®P zahvaljujemo. Predstojnik oddelka prima^ dr. Jože Bedernjak, dr. vestnik, 29. januar 1998 ^Tronika Zgodilo se je Dolina: Delovna nesreča v gozdu V Dolini pri Lendavi se je že 14. januarja zgodila huda delova nesreča; vendar so policisti zvedeli zanjo šele 23. januarja. Ugotovili so, da je eno od dreves, ki so jih podirali v gozdu, padlo na Ludvika G. in mu povzročilo hude telesne poškodbe, zato je na zdravljenju v mariborski bolnišnici. Murska Sobota: Kje je mercedes? V noči z 19. na 20. januar je neznanec ukradel osebni avto Mercedes C 200 D, rumene krem barve, registrska številka LJ E7 20K, ki je bil parkiran v Murski Soboti. Avto je (bil) last podjetja Napredek iz Domžal. Škoda znaša 2.800.000 tolarjev, seveda, če tatu in avta ne bodo odkrili. Lendava: Trabant je zagorel 20. januarja ponoči je v Lendavi zagorel osebni avtomobilček Trabant, s katerim se je pripeljal L nam neki madžarski državljan. Glede na to, ker gre za avto, kate- Prejeli smo Odgovor na žaljivo pismo anonimneža Učenci zadnjih letnikov Srednje sl^aVstvene šole Murska Sobota l ,° zgr(,ženi nad obtožbami in g kijih je na račun profesorice gejeve, plesnega učitelja Am- j°Za Pušnika iz plesne šole Devžej jak °n^no ,ud‘ na račun nas, di-V’ Poslal na Vestnikov naslov no^ni pisec. Pis 6 Moremo razumeti, od kod g a '“formacija, da je profesorica la ^ar^ta proti želji dijakov določi-plesno šolo in še ceno za j “I tečaj, ko pa smo bili vendar začetkom plesnega tečaja izv sezna,tjeni s kandidati za Plesnega tečaja in smo se v odi Ve0'n' (vsaJ 9$ odstotkov) °dlo'- Za ^esno devžej. Naša atevje temeljila na podlagi: ' cene 4200 SIT na posamez-„ a' kar je bila daleč najnižja '"na' g. Pušnik jo je kasneje celo ■n‘ial na 4000 SIT na plesalca, । ' “godnih izkušenj iz prejšnjih s“j so bile tudi generacije pred ^‘izredno zadovoljne s kakovo-' n° izvedbo plesnih vaj. Odločitev in mnenja nam ni vsi-fal nihče, še najmanj pa profeso-Ca ^garjeva, kot nesramno trdi ^nimnež. Kako lahko nekdo poboma brez dokazov trdi, daje 0 Za »diktatorsko vsiljevanje« brez izbire? Kako si lahko kar zaradi lastnega veselja in ”od ^^anja situacije izmišljuje ‘n dejstva in ima oh vsem ,Q )esrce, da pošlje svoje laži ča-in s tem sramoti tako profe-. ,c°. ki uči njegovo hčerko, kot i° nJeg°va hčerka Sicer pa niti ne vemo, ali a res hčerko z naše šole, glede to namreč, da je anonimnež ^hen lagati tudi o pomembnej-^“reh. Ob vsem tem se poraja ^anje, ali naj ga sploh jem-resno... , '-Piioos^vsakega kritika je, da u aiPrej sploh seznani z razmera-g^fdenjih analizira in pride do ^nsnih koli realnih (ali v tem pri-u nerealnih) ugotovitev. Prav-rav velja nenapisano pravilo, ki zvezi z anonimnim pismom, naslovljenim na učiteljski zbor Srednje zdravstvene šole v Rakičanu in članku v Vestniku spodaj Podpisani starši učencev četrtih razredov rednje zdravstvene šole v Rakičanu izjavljamo: T Ogorčeni smo in obsojamo anonimno izražanje svojih mnenj, amreč ker so obtožbe neresnične. ■ Izražamo popolno podporo šoli, prav tako razredničarki pro-fes°nici Mariji Bugar. , , ■ Etiketiranje brez argumentov ne more in ne sme biti metoda ^uniciranja v civiliziranih, še manj pa v kulturni družbi, h kate-r s^re,nimo. Ne nazadnje, prof Marija Bugar si ni izmislila matu-šorSkeKa P^esa kot slavnostnega konca šolanja na Zdravstveni tr l'T°ie tradicija, katero profesorica soustvarja s svojimi učenci, a ‘dja, kije že utečena. rega šasija je iz plastike, in ker je bil zelo zelo star, je škode »samo« za 150.000 tolarjev. Domnevni vzrok za požar pa je dotrajana električna instalacija. Gornja Bistrica: Poslopje v plamenih Požar, ki je 20. januarja ob 0.45 izbruhnil na domačiji M. Kusteca v Gornji Bistrici, je zajel gospodarsko poslopje s hlevi, kmetijske stroje in drugo. Kljub dokaj hitremu posredovanju gasilcev z območja občinskega poveljstva Črenšovci je nastala je velika gmotna škoda. Vzrok požara še ugotavljajo. Medtem pa je že stekla nabiralna akcija za pomoč oškodovancu, ki jo vodijo gasilci. Kruplivnik: Prišli so ob pravem času 24. januarja ob 2.20 je izbruhnil požar na lesenem delu gospodarskega poslopja Milana Š. v Kruplivniku pri Gradu na Goričkem. Še sreča, da so sosedje in gasilci okoliških vasi hitro posredovali in ogenj pogasili. Vzrok in višino škode še ugotavljajo. pravi, da naj bi kritiko podajali le za določeno področje usposobljeni kritiki. Obtožbe in laži, objavljene v prejšnji številki Vestnika, so vsekakor delo nesposobnega kritizerja, ne pa objektivnega kritika. Anonimnež se verjetno zaveda, da bo z objavo podlih, neresničnih izjav in z blatenjem poštenih, prizadevnih ljudi naredil več škode kot koristi (te pravzaprav nobene), saj bi se drugače predstavil zdaj in ne bi čakal na konec leta, boječ se posledic za svojo hčerko. Kar je nameraval narediti, je že itak naredil. Objava le nekaterih izjav iz pisma je dosegla svoj učinek in nam že vnaprej pokvarila vse iskreno pričakovanje našega maturantskega plesa. Povejte nam, pogumni gospod Anonimnež, zakaj pa dovolite, da vaša hčerka trpi in hodi na plesne vaje tja, kamor ni želela, ker jo je po vaših besedah »v to diktatorsko prisilila« profesorica Bugarjeva? Zakaj je ne prepišete na plesne vaje h kateremu drugemu plesnemu učitelju, ki vam bo ponudil za celih 30 odstotkov nižjo ceno, saj končno pa ni nujno, da obiskuje ravno ta tečaj.. Tudi maturantski ples ni obvezen, pa naj ne pleše, če se ji zdaj godi kakšna krivica! Če vaša hčerka ni zadovoljna z napredkom pri učenju plesa, poskusite poiskati krivdo najprej pri njej sami, nato pri sebi in šele potem imate pravico dolžiti druge, pa še to le s predhodnim prepričanjem o resnični krivdi. Dijaki naše šole vam soglasno zagotavljamo, da je plesni učitelj z licenco usposobljenem tudi sposoben voditi plesni tečaj, to opravlja z veseljem in prizadevno, mi pa z veseljem ta tečaj obiskujemo. Ne moremo razumeti, zakaj se je pisec s svojim blatenjem spravil ravno nad eno najboljših profesoric naše šole, zakaj vlači njeno ime po časopisih v zvezi s podkupovanjem in diktatorstvom. Prepričani samo, da anonimnež nima pojma o tem, da nam je kot druga mama, da Starši dijakov četrtih letnikov Ljutomer: Vlom v stanovanjsko hišo Š. R. iz Ljutomera je oškodovan za 50.000 tolarjev. 21. januarja v dopoldanskem času se je namreč nekdo zavlekel skozi kletno okno in prišel v stanovanje. Tega je preiskal, nato pa pobral zlatnino v omenjeni vrednosti. Še ga iščejo. Očitno gre za predrz-neža, ki si je upal to početi ob belem dnevu. Presika: Odpeljal se je z audijem Iščejo osebni avto Audi A4, turbo, quatro, 1,8 lit., temno zelene barve, registrska številka MS 30 96D. Do pred kratkim je bil njegov lastnik L. Z. iz Presike, v noči z 21. na 22. januar pa je vozilo nekdo ukradel. Motorje zagnal s pomočjo originalnih ključev, ki jih je našel v drugem nadstropju hiše. In kako je prišel vanjo? Vlomil je. Fokovci: Z avtom v kolesarja Robert Z. iz Sela se je peljal 22. januarja z osebnim avtom po lokalni cesti v Fokovcih. Domnevno zaradi vožnje pod učinkom alkohola je zavil na levo stran ceste in s prednjim delom avta trčil nam daje srce in dušo, da nam je že marsikdaj pomagala, ko so drugi odpovedali, in vemo, da bo ona tista, na katero se bomo obrnili, ko bomo zopet naleteli na oviro, ki nam jih postavljajo na našo pot do sreče anonimneži, kot Je bil tale. Od neuvidevnega in vsevednega anonimneža zahtevamo, da se javno opraviči prizadetim in se tudi predstavi, saj bi se vendar spodobilo, da bi za svojimi drznimi izjavami in mnenji stal z nekim (po možnosti resničnim) imenom. Da bomo vsaj vedeli, komu se imamo zahvaliti za pokvarjeno pričakovanje in veselje ob bližajočem se maturantskem plesu... Ogorčeni dijaki 4. letnikov SZŽ M. Sobota Pripis: Gre za odgovor na članek z naslovom Prizadeti imajo nasprotne dokaze, ki sem ga napisal spodaj podpisani avtor in je bil objavljen v prejšnji (4.) številki Vestnika. Ko je bil članek objavljen, je nastal na Srednji zdravstveni šoli M. Sobota velik vik in krik. Profesorica Bugarjeva, ki jo je anonimni pisec »napadel«, je bila zelo ogorčena in prizadeta. Zvedel sem, da je še isti dan na nek način »terorizirala« učence, naj se javi tisti, ki stanuje blizu plesnega mojstra Županeka, saj naj bi po njenem mnenju anonimno pismo napisal oče od tistega učenca oziroma učenke. Tako je bilo očitno, da je s tem mislila na dijakinjo B„ čeprav ni imela nobenega dokaza, da bi pismo napisal njen oče. Učenko so brž obsodili skoraj vsi sošolci, češ da bo ona kriva, če bodo imeli zaradi tega posledice. Zato je učenka prišla tudi na naše uredništvo in želela, da ji pomagamo. Naslednji dan sem skupaj z njeno mamo obiskal zdravstveno šolo, ker sem želel, da se o zadevi pogovorimo, tako da ne »napadenega« dijakinja ne kdo drug med njenimi sošolci ne bo imel posledic, ker dijaki zares niso krivi in jih ne bi smeli vpletati. Kazalo je, da dogovor ni možen, ker je profesorica Bugarjeva najprej vztrajala, da gremo vsi skupaj v razred in zadevo razčiščujemo pred dijaki. Na to pa nisem pristal, ker se mi je zdelo nepedagoško. Nazadnje smo le ostali v pisarni ravnateljice M. Zadravec in stvari kolikor toliko zgladili. Zato ne razumem, zakaj spet odpirati boleče rane. Skoraj vse to, kar je zanikano v tem pismu, sem zapisal tudi sam v članku, ker sem skušal zajeti obe plati. Prepričan sem, da tega pisma ni samostojno napisal noben dijak ali.dijakinja, čeprav je pred objavo prišel v uredništvo list s podpisi učencev 4. letnika, profesorica Bugarjeva pa mi je v telefonskem pogovoru dejala, naj podpišem Nino Makovecki. Ali je to prav? JOŽE GRAJ v kolesarja Zvonka P. iz Foko-vec, ki mu je pripeljal naproti. Kolesar se je hudo poškodoval. Bratonci: Z ukradenim avtom na pot V noči z 22. na 23. januar je nekdo vlomil v garažo Štefana H. v Bratoncih, nato se je usedel v osebni avto škoda in se z njim odpeljal nezano kam. Ukraden avto so policisti našli še isti dan v Tepanju (kraj med Mariborom in Celjem). Utemeljeno sumijo, da je avto sunil kak tujec, ki je ilegalno prišel v Slovenijo. Dokler je imel bencin, se je peljal, nato pa vozilo pustil. Negova: Nepovabljen pri lovcih 24. januarja med 8. uro in 18.30 je neznanec vlomil skozi okno v prostore lovskega doma pri Negovi. V notranjosti je našel železno omaro in jo odprl s silo. Našel je malokalibrsko puško, 4.000 šilingov in 70.000 tolarjev, vse to si je prisvojil in izginil. Lendava: Spet ilegalci 21. januar: v »notranjosti« Pomurja so policisti prijeli dva Romuna, ki sta ilegalno prestopila madžarsko-slovensko mejo. - Dva ilegalca iz Romunije so odkrili tudi 25. januarja. Tudi tema je uspelo priti nekaj kilometrov od meje. - 26. januarja okrog šeste ure so lendavski policisti legitimirali na avtobusni postaji v Lendavi štiri Romune in ugotovili, da so prišli v Slovenijo zunaj mejnega prehoda, torej skrivaj. Isti dan pa so odkrili štiri ilegalce tudi soboški policisti. Tudi oni so nanje »naleteli« na (soboški) avtobusni postaji. Š. S. Gasilci in gasilke pri Mali Nedelji bodo imeli kaj praznovati Ob jubileju nov dom Le malokje so v gasilske vrste tako množično vključene tudi ženske Mala Nedelja oz. tamkajšnje območje je v zadnjih letih kar precej napredovalo. V mislih imamo novo osnovno šolo z vrtcem, nove prostore zdravstvene in zobozdravstvene ambulante, posodobljene ceste, vodovodno zajetje, novo mrliško vežo in še kaj. Letos se bo pridobitvam pridružil tudi nov gasilski dom (prizidek k staremu), ki ga bodo predali namenu ob praznovanju 70-letnice delovanja društva. Na željo gasilcev smo pred dnevi obiskali Malo Nedeljo. Pravzaprav je šlo za srečanje s poveljnikom njihovega društva Stankom Filipičem in mentorjem mladih gasilcev Vladom Bolkovičem (je tudi podpredsednik društva), ki sta nam želela razkazati njihove nove prostore. Obenem pa je stekla beseda o delovanju društva. Predsednik Zlatko Kocbek Pri Mali Nedelji nova pridobitev tudi za gasilce, (roto: J. G.) Prostovoljno gasilsko društvo Radovci Dolgoletni predsednik - častni predsednik Elek Šeruga je 26 let predsednikoval gasilcem Prostovoljno gasilsko društvo Radovci je eno najstarejših na Goričkem, saj gaje 22 vaščanov ustanovilo 1937. leta, torej pred dobrimi 60 leti. Na začetku niso imeli ne parcele, na kateri bi postavili gasilski dom, ne opreme in ne uniform. Sčasoma pa so si opomogli in zgradili so gasilski dom. Leta 1971 so izvolili za predsednika Eleka Šerugo. Pod njegovim vodstvom je začelo društvo vidno napredovati: kupili so sodobno brizgalno in gasilsko vozilo TAM 2000. Na njegovo pobudo so 1984. leta pripravili borovo gostuvanje. izkupiček pa namenili za zgraditev velike večnamenske dvorane pri gasilskem domu. Lani so zgradili še gasilski stolp in nanj namestili sireno. Na nedavnem občnem zboru je dolgoletni gasilski predsednik Elek Šeruga zaprosil za razrešitev s funkcije, ki jo je uspešno opravljal 26 let! Predsedniku so se za njegovo uspešno in ustvarjalno delo zahvalili predstavniki občinske gasilske zveze, vaškega odbora, športnega društva iz Radovec in gostje iz PGD Škale pri Velenju, s katerim radovsko gasilsko društvo sodeluje že vrsto let. Za novega predsednika so izvolili Branka Smodiša. Zahvalil se je za zaupanje in poudaril, da je prevzel zelo odgovorno nalogo in da bo težko nadomestil dobrega dolgoletnega predsednika. Na rednem letnem zboru PGD Radovci so Eleka Šerugo izvolili za častnega predsednika in člana upravnega odbora. Zahvala Pred dnevi smo dobili majhni bolniki kirurškega oddelka tukajšnje bolnišnice v dar barvni televizor. Gospodu Ivanu Zadravcu iz Beltinec se zahvaljujemo za darilo, ki smo ga bili nadvse veseli! Otroci — začasni prebivalci kirurškega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota je bil zadržan (upravičeno odsoten). Temelje za gradnjo prizidka so zgradili leta 1991, čez eno leto pa so novi del stavbe pokrili. Zaradi pomanjkanja denarja so nadaljnja dela tekla zelo počasi. Večinoma so delali prostovoljno. Opravili so okrog 5.000 udarniških ur. Gasilcem so pri tem na razne načine pomagali tudi drugi domačini, s finančnimi sredstvi pa jih je po svojih močeh podprla tudi krajevna skupnost. No, medtem je skoraj že vse nared za otvoritev, ki jo bodo povezali tudi s praznovanjem 70. obletnice ustanovitve društva. Končnega dogovora o tem še niso sprejeli, računajo pa, da se to bo zgodilo maja ali junija. Ob tej priložnosti nameravajo izkazati tudi posebno čast dvema še živečima ustanoviteljema društva, in sicer Janezu Karbi ter Francu Kralju. Na jubilejno proslavo pa bodo poleg drugih povabili tudi predstavnike pobratenega gasilskega društva iz Paške vasi (pomagalo jim je priskrbeti zelo poceni keramiko v Gorenjevi tovarni) in GD Zgornje Pirniče, od katerega so po ugodni ceni kupili gasilsko kombi vozilo. V malonedeljskem gasilskem društvu pa so še posebej ponosni tudi na množično vključenost in akivnost žensk. Imajo desetini mlajših in starejših pionirk ter člansko žensko desetino. Slednja je osvojila že več laskavih pokalov in priznanj. Tako so zasedle 6. mesto na državnem tekmovanju, 1. mesto na mednarodnem srečanju gasilcev sosednjih dežel v Rakičanu, 1. mesto na tekmovanju v Karlsdorfu v Avstriji. 2. mesto na gasilskem tekmovanju v Gerlincih itd. Lani pa so bile gostiteljice 1. srečanja ženskih gasilskih ekip Pomurja, ki naj bi postalo tradicionalno. Ni kaj, delovanje GD Mala Nedelja je res spodbudno! JOŽE GRAJ 12 »Šport vestnik, 29. januar 1998 Nogomet________________ Nafta začela priprave | Strelstvo Pomurski derbi dobila Tišina Nogometaši Nafte iz Lendave, ki je edini pomurski drugoligaš, so začeli priprave na drugi del prvenstva pod strokovnim vodstvom trenerja Mirka Škaliča, pomočnika Tomislava Totha in tehničnega vodje Marjana Dominka. Pri lendavskem drugoliga-šu so naredili v zimskem odmoru nekatere igralske spremembe. Klub se je odpovedal šestim igralcem: Gaševiču, Vickoviču, Bur-saču, Bedoju, T. Novaku in Ne-delku. Prišli pa so Bukovec (Mura), Hozjan (Polana) in Pucko Nogometaši Goričanke iz Rogašovec - četrtouvrščenega moštva po jesenskem delu prvenstva v tretji državni ligi vzhod. Stojijo od leve: Felkar, Skledar, Kosednar, Kovač, Kolar, Kren, A. Šalamon, Smodiš, Gider, Gomboc (trener), A. Nemec (predsednik); čepijo: Jokanovič (pom. trenerja), Nemec, Suša, B. Šalamon, J. Kovač, Gomboc, Žilavec, Donoša. Koledar športa za vse Športna unija Slovenije je izdala koledar športa za vse, ki na enem mestu obsežno in celostno ponuja rekreativne prireditve v letu 1998. Med številnimi možnosti bo lahko vsakdo našel tudi nekaj zase, saj je med njimi omenjenih tudi veliko športno-rekreativnih prireditev v pokrajini ob reki Muri. Februar - V Gornji Radgoni bo planinska šola za OŠ v plezanju, ki jo organizira PD Radgona; 14. bo v Murski Soboti pomursko prvenstvo v squashu. Marec - 14. bo Eko-čistilna akcija Mura ’98, ki jo organizira Kajak kanu rafting klub Petanjci; 21. bo v Lendavi igra trojk na en koš, ki jo organizira ŠD Dokonča. April - 26. bo pri Sv. Juriju ob Ščavnici strelski turnir ob občinskem prazniku, ki ga prireja SD Janka Jurkoviča. Maj - V Lendavi bo strelsko tekmovanje za pokal strelskega društva Varstroj, ki ga prireja SD Varstroj; 2. bo v Ljutomeru tekmovanje v športnem ribolovu za ribiškega carja, ki ga prireja RD Ljutomer; 4. bo v Banovcih šola plavanja, ki jo pri-' reja AŠ Ljutomer; 16. bo v Radencih 8. planinski pohod treh src, ki ga organizira PD Radgona; 16. bo v Radencih 18. tekaški maraton treh src, ki ga prireja ŠD Radenci; 16. bo v Ljutomeru državno prvenstvo v športnem ribolovu za kadete in mladince, ki ga prireja RD Ljutomer; 24. bo na Tišini 1. kolesarski maraton Občine Cankova - Tišina na 30 in 70 km, ki ga prireja Kolesarski klub Tropovci. Junij - V Lendavi bo strelsko tekmovanje za pokal strelskega društva Varstroj; 6. bo v Murski Soboti tekmovanje v hitrostnem rolanju za slovenski pokal, ki ga organizira Roller klub Murska Sobota; 13. bo v Radomeščaku pri Ljutomeru pohod Po poteh kulturne dediščine, ki ga organizira PD Ljutomer; 13. bo v Lendavi regijsko tekmovanje v hitrostnem rolanju, ki ga prireja ŠD Dokonča; 19. bo v Moravskih Toplicah v okviru športnega turizma aktivni športni konec tedna, ki ga organizira zdravilišče; 20. bo v Moravskih Toplicah srečanje imetnikov olimpijske kartice v badmintonu in hokeju na travi, ki ga organizira zdravilišče; 25. bo v Moravskih Toplicah teniški turnir za pokal hotela Termal, ki ga prireja zdravilišče; 26. bo v Moravskih Topli- Šah______________________________ Partizan Bakovci organizira v nedeljo, 1. februarja, ob 9. uri v Osnovni šoli Bakovci 6. tradicionalni mednarodni šahovski turnir za pokal KS Bakovci. K sodelovanju vabijo čimveč šahi-crnv fI ki (Turnišče). Pričakujejo še S. Baranje in Gaborja. V priprave prvega moštva so tudi vključili nekatere mladince. Do 12. februarja se bodo pripravljali doma, potem pa bodo za štiri dni odšli na morje v Fieso, kjer bodo odigrali tudi nekaj tekem. V torek je Nafta odigrala prvo prijateljsko tekmo v Čakovcu. V klubu si želijo, da bi moštvo zasedlo peto mesto, ki vodi, če bi se prva državna liga povečala na 14 moštev, v kvalifiacije za vstop v prvo ligo. (FM) cah aktiven športni konec tedna, ki ga prireja zdravilišče; 27. bo v Gornji Radgoni 4. nočni pohod k negovskemu gradu, ki ga organizira 1*0 Radgona; 29. bo v Ljutomeru šola nogometa, ki jo organizira NK Ljutomer; 29. bo v Ljutomeru šola plavanja, ki jo prireja AŠ Ljutomer. Julij - V Radencih bo nogometni turnir ob Radenski noči, ki ga prireja ŠD Radenci; v Lendavi bo tekmovanje v tolarskih skokih, ki ga prireja SD Dokonča; 3. bo v Moravskih Toplicah aktivni športni konec tedna v košarki in športnem turizmu, ki ga prireja zdravilišče; 6. bo v Ljutomeru šola plavanja, ki jo organizira ŠZ Ljutomer; 10. bo v Moravskih Toplicah aktivni športni konec tedna v športnem turizmu, ki ga organizira zdravilišče; 13. bo v Banovcih šola plavanja, ki jo organizira AŠ Ljuotmer; 17. bo v Moravskih Toplicah aktivni športni konec v kolesarjenju in športnem turizmu; 20. bo v Ljutomeru 4. poletna olimpiada v odbojki, ki jo prireja AŠ Ljutomer; 22. bo v Ljutomeru 4. poletna olimpiada v nogometu, ki jo prireja AŠ Ljutomer; 24. bo v Moravskih Toplicah aktivni športni ’ konec tedna v tenisu in športnem turizmu; 26. bo na reki Muri na Pe-tanjcih pomursko prvenstvo v kajaku in kanuju, ki ga prireja Kajak kanu rafting klub Petanjci. Avgust - V Lendavi bo strelsko tekmovanje za pokal strelskega društva, ki ga organizira SD Varstroj; 7. bo v Ljutomeru 3. sejemski tek, ki ga prireja AŠ Ljutomer; 8. bo v Ljutomeru tekmovanje v športnem ribolovu za Pečkov memorial, ki ga oprireja RD Ljutomer; 22. bo na Petanjcih spust po reki Muri, ki ga prireja Kajak kanu rafting klub Petanjci. September - V Lendavi bo strelsko tekmovanje za pokal strelskega društva, ki ga prireja SD Varstroj; 5. bo v Moravskih Toplicah kolesarski maraton, ki ga prireja zdravilišče; 19. bo v Lendavi tekmovanje v hitrostnem rolanju za slovenski pokal; 27. bo v Bakovcih družinski pohod in tek parov, ki ga prireja OŠ Bakovci. Oktober - 3. bo v Murski Soboti tekmovanje v hitrostnem rolanju, ki ga prireja Roller klub Murska Sobota. November - V Radencih bo 4. veteranski turnir v košarki, ki ga prireja ŠD Radenci; 7: bo v Braton-cih 16. Martinov tek in pohod ter kolesarjenje, ki ga prireja ŠD Radenci; 28. bo v Gornji Radgoni ples in družabno srečanje, ki ga prireja PD Radgona. December - 12. bo v Ljutomeru 2. turnir v malem nogometu, ki ga prireja AŠ Ljutomer; 19. bo v Lendavi 3. božično-novoletni turnir v malem nogometu, ki ga prireja ŠD Dokonča. (FM) V sedmem krogu prvenstva v prvi državni strelski ligi je ekipa SD Kolomana Flisarja s Tišine v pomurskem derbiju premagala ekipa SD Janka Jurkoviča iz Vidma s 1742 : 1729 krogov. SD Kolomana Flisarja Tišina: Branko Bukovec 584, Dušan Ziško 581, Drago Pertoci 577 krogov. SD Janka Jurkoviča Videm: Anton Kocbek 578, Gorazd Kocbek 577, Sebastjan Vajda 574 krogov. SD Štefana Kovača iz Turnišča je premagala ekipo SD Adolfa Hoh-krauta iz Trbovelj s 1748 : 1746 krogov. SD Štefana Kovača Turnišče: Robi Markoja 589, Boži- Smučanje Tečajniki so tekmovali v veleslalomu Smučarski klub Radgona je na Pohorju organiziral smučarski tečaj, ki se ga je udeležilo štirideset odraslih in petdeset otrok. Za tečajnike, ki so bivali v Ruški in Čandrovi koči ter hotelu Areh, je skrbelo deset domačih učiteljev SOL 1. A SOL moški Salonit 4 4 0 12:0 8 Fužinar 4 4 0 12:0 8 Gradis 4 3 1 9:5 6 Olimpija 4 2 2 10:7 4 Pomgrad 4 2 2 6:8 4 Kamnik 4 1 3 3:9 2 Bled 4 0 4 1:12 0 Žužemberg 4 0 4 0:12 0 1. A SOL ženske Sobota 3 3 0 9:2 6 Branik 3 3 0 9:3 6 N. mesto 4 3 1 9:5 6 Kemiplas 4 2 2 8:6 4 Krim 4 2 2 7:7 4 Ljutomer 4 1 3 6:10 2 Ptuj 4 1 3 4:11 2 Prebold 4 0 4 3:12 0 1. B SOL moški Krka 4 4 0 12:1 8 Šoštanj 4 3 1 9:5 6 Granit 4 3 1 10:6 6 S. zaliv 4 2 2 8:8 4 Ljutomer 4 1 3 5:9 2 Brezovica 4 1 3 6:11 2 Kočevje 4 1 3 5:11 2 T. Lubnik 4 1 3 4:9 2 Tenis Forming prevzel vodstvo V šestem krogu prvenstva v prvi pomurski zimski teniški ligi so bili doseženi izidi: Savox: Arcont 3 : 0, Pomurka - Vigros: Adriatic 1 : 2, Forming : Štab 3 : 0, Zlata penina : Flamin 1 : 2, Radio Viba : Flamin 2 : 1. Vodi Forming pred Štabom in Adriaticom, vsi imajo po 10 točk. Sleidjo: Radio Viba in TPO po 8, Pomurka - Vigros, Savox, Arcont in Flamin po 4, Zlata penina, Komunala in Dali brez točke. | Prejeli smo Pojasnilo ZOK Sobota V Ženskem odbojkarskem klubu Sobota ugotavljamo, da smo se znašli v položaju, s katerim želimo seznaniti širšo prekmursko javnost. Lani so se odbojkarice Sobote uvrstile v 1. A-ligo in po prvem delu prvenstva nepričakovano zasedle tretje mesto na lestvici. Največji uspeh kluba je uvrstitev na finalni pokalni turnir Slovenije med štiri najboljše ekipe. Vse to smo dosegli s profesionalnim pristopom do dela, s talentiranimi igralkami in načrtnim strokovnim delom. Trener ekipe prof. Drago Drevenšek je zagotovo eden največjih in najbolj priznanih odbojkarskih strokovnjakov v Sloveniji. Pred prihodom v Mursko Soboto je treniral priznane moške in ženske ekipe, hkrati pa je tudi državni selektor. Prav gotovo gre njemu priznanje za pravi podvig soboških odbojkaric. S takim delom smo odločeni nadaljevati tudi v drugem delu prvenstva in doseči cilj - uvrstitev med prve štiri ekipe in uvrstitev na evropsko tekmovanje. Vse ekipe, ki nastopajo v 1. A-ligi. imajo svoje generalne pokro dar Draškovič 584, Danijel Režonja 575 krogov. SD Ljutomer je premagala ekipo SD 1. pohorskega bataljona iz Ruš s 1740 : 1718 krogov. SD Ljutomer: Ma-nuela Rudolf 588, Rajko Robnik 578, Darko Horvat 574 krogov. V sedmem krogu prvenstva v drugi državni strelski ligi sever je ekipa SD Heroj Marok iz Sevnice premagala MI Pomurko iz Murske Sobote s 1731 : 1693 krogov. MI Pomurka Murska Sobota: Tomaž Kerčmar 573, Martin Žigo 562, Milan Kreft 558 krogov. Ekipa Radgone je premagala Elektro s 1729 : 1690 krogov. Slovenske smučanja, vodja tečaja pa je bil Brane Klun. Ob koncu tečaja so skupaj s člani SK Branik organizirali tekmo v veleslalomu. Zmagovalci v posameznih kategorijah: začetniki - Sašo Markovič, Danijel Rižnar, Rok Kodra, Niko | Karate klub Gornja Radgona______ Priznanja ob 10-letnici kluba Čeprav začetki radgonskega karateja segajo v leto 1981, ko je bil na pobudo Zdravka Stolnika ustanovljen karate klub, je nove temelju postavil Jože Maruško, sedanji trener, leta 1987, ko je bil klub tudi registriran. Tako so pred dnevi proslavili 10-letnico uspešnega delovanja. Jubilejne slovesnosti se je udeležilo okrog 200 nekdanjih in sedanjih tekmovalcev, staršev, pokroviteljev in Košarka V prvi tekmi šestnajstine finala osnovnih šol v košarki je OŠ Toneta Čufarja iz Ljubljane premagala OŠ Križevci pri Ljutoemru s 74 : 23. V prvi tekmi šestnajstine finala za srednje šole v košarki je Srednja trgovska šola Kranj premagala Gimnazijo Franca Miklošiča iz Ljutomera s 70 : 54. V sedmem krogu druge pomurske zimske teniške lige so igrali: Športna zveza GR : UNZ MS 3 : 0, Snikers : Veterina 2:1, Vino Žnuderl: TK Radenci 2 : 1, Tora : Lupus 3 : 0. Vodi Športna zveza GR pred Snikersem, oba imata po 14 točk. Sledijo: Vino Žnuderl 12, Tora in Lupus po 10, TK Radenci in Veterina po 8, UNZ MS 6, Di-dau 4, Sun in Electrum po 2 ter Radenska brez točke. (OB) vitelje in nastopajo pod njihovimi imeni. Le ŽOK Sobota nima generalnega pokrovitelja in nastopa pod imenom Murske Sobote. Tako smo finančno odvisni le od občine in tistih redkih pokroviteljev, ki nas finančno podpirajo. Tem smo seveda zelo hvaležni, vendar je njihova pomoč premajhna, da bi lahko nadaljevali s tako zastavljenim strokovnim delom in uspehi, če nam ne bo še kdo priskočil na pomoč. Za naš klub igrata tudi dve tujki, ena iz Ukrajine in ena iz Rusije, katerima moramo zagotavljati mesečno plačo, saj se zavedamo, da bi ju želel imeti sleherni slovenski klub. Prav tako trenerju prof. Drevenšku, ki se je z veliko zagnanostjo in strokovnostjo lotil dela v klubu, ne moremo izplačevati le minimalnih honorarjev in se bojimo, da bo odšel v drug klub, za kar ima veliko možnosti. Poudariti pa velja tudi, da domače odlične igralke ne dobivajo nikakršnih denarnih nagrad. Zmanjkuje nam tudi denarja za pokrivanje potnih stroškov. Celo Konjice so premagale Varstroj iz Lendave s 1670 : 1609 krogov. V sedmem krogu tekmovanja v tretji državni strelski ligi je druga ekipa Ljutomera premagala Braslovče s 1683 : 1633 krogov. Ljutomer II: Janko Miholič 569, Borut Filipič 557, Vasja Štaman 557 krogov. Druga ekipa Kolomana Flisarja s Tišine je premagala Trgotrans iz Trbovelj s 1658 : 1495 krogov. KF Tišina II: Borut Flegar 557, Simon Marič 556, Simon Šoštarič 545 krogov. V četrtem krogu prvenstva v državni strelski ligi za dečke je zmagala MI Pomurka iz Murske Tivadar, Jernej Štrucl, Veronika Maruško, Vasja Golar; srednješolci: 1. Jani Fartek, 2. Jaka Jež, 3. Dejan Cosič. ženske: 1. Marija Filipič, 2. Irena Zadravec, 3. Irena Elbi; moški: 1. Tomaž Frangež, 2. Boris Horvat, 3. Lojze Filipič. ljubiteljev karateja. Na slovesnosti so podelili priložnostna priznanja in darila Ljubu Javoršku, Zdravku Stolniku, Niku Peterku in Milanu Zadravcu. Priznanja in nagrade so podelili tudi številnim tekmovalcem in tekmovalkam, ki so se zlasti lani uveljavili na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Po rezultatih so jih razdelili v štiri skupine. Prva skupina: Sašo Vurcer, Nika Marinič, Bojan Bukošek in Mojca Tuš. Druga skupina: Aleš Mauko, Natalija Muhič, Matic Rues in Špela Ru-es. Tretja skupina: Borut Rožman, Adriana Muhič, Matej Maruško in Urška Tuš. Četrta skupi SKL 1. SKL ženske Pomurje 3 3 0 218:161 6 Sežana 3 3 0 252:204 6 Comet 3 1 2 219:213 4 Jesenice 3 1 2 201:217 4 Šentvid 3 1 2 174:203 4 Domžale 3 1 2 130:196 3 1.BSKL moški Loka kava 15 14 1 1192:1045 29 Zagorje 15 12 3 1192:1042 27 Triglav 15 11 4 1198:1058 26 Olimpija ml. 15 9 6 1147:1084 24 Hrastnik 15 9 6 1113:1092 24 Comet 15 8 7 1137:1082 23 Gradbinec 15 8 7 1091:1127 23 Radenska 15 6 9 1118:1161 21 Ilirija 15 5 10 1074:1145 20 Kemoplast 15 3 12 1073:1189 18 Litija 15 3 12 1023:1143 18 Ježica 15 2 13 983:1181 17 več, člani kluba rešujemo finančne zagate z najemanjem zasebnih posojil. Zato bi bilo prav, če bi tudi našim dekletom kdo priskočil na pomoč, jim izrekel priznanje in jih finančno podprl, saj tako dobrih rezultatov doslej v soboški odbojki ni imela nobena ekipa, ne moška in ne ženska. Poleg članske ekipe ima klub v Puconcih odbojkarsko ekipo, kjer so zbrane mlade in talentirane igralke, ki bodo lahko sčasoma nastopale za člansko ekipo. Povezujemo se tudi z osnovnimi šolami, kjer selekcioniramo mlade talente. Morda bo naše razmišljanje kaj zaleglo ali pa tudi ne, vendar smo menili, da o stanju v klubu moramo seznaniti širšo javnost. Jasno pa je, da če ne bomo deležni finančne pomoči, bodo naši cilji ostali neuresničeni, to pa bi bila gotovo velika škoda. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki nam zaupajo in pomagajo po svojih močeh. Obljubljamo jim, da se jim bomo tudi v prihodnje oddolžili z dobrimi rezultati in najvišjimi uvrstitvami. Vodstvo ŽOK Sobota in zvesti navijači Sobote s 548 krogi. Coal iz Peti' šovec je s 491 krogi zasedel trinajsto, Varstroj iz Lendave pas 484 krogi šestnajsto mesto. posamezniki je zmagal Valt« Pajič s 189 krogi. Blaž Gomboc je s 181 krogi zasedel četrto, Bojan Bačič s 178 krogi dvanajsto (vsi Pomurka) in Jožef Kopini1 (Coal) s 174 krogi šestnajsto mesto. (FS, ŠM, AV) Markoja in KF Tišina V mednarodni strelski ligi treh dežel je bilo na sporedu tretje kolo. Zmagala je ekipa SD Kolo-mana Flisarja Tišina s 1746 krogi pred SD ŠK Turnišče, 1738, in SD Ljutomer, 1737 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Markoja (Turnišče) s 591 krogi pred Manuelo Rudolf (Ljutomer) 58,7 in Ernstom Huberjem (Glei’ chenberg), 584 krogov. Po treh kolih vodi SD KF Tišina s 1^ točkami pred SD ŠK Turnišče, 86, in SD Ljutomer, 75 točk. Mt® posamezniki je na prvem mest” Robi Markoja (Turnišče) s 17^ krogi pred Manuelo Rudolf (Ljutomer), 1757, Dragom Pertocijem (Tišina), 1753 krogov. (FŠ) na: Marko Vinkovič, Petra K0' vač, Bojan Fajfar in Petra Mat®' ško. Posebej sta bila nagrajen8 Mojca Tuš, ki je zbrala najveC točk, in Michael Leopold, najb1’ lajši član kluba. Mojca Tuši® Matic Rues sta dobila priznani1 za uspešno sodelovanje na svete vnem prvenstvu, trener Jože M1' ruško (3. DAN) pa za razvoj K8' rateja v Gornji Radgoni. Radgo^ ski karate klub ima še sekciji Pr' Sv. Juriju in Apačah. (O. BakaD Strelstvo J V petem krogu tekmovanja* regijski strelski ligi severovzho11 so bili doseženi naslednji izid1. Škorpijon : Jezero 1063 : 1043' Bakovci: SCT 1098 : 1080, Doi>' na : Gančani 1018 : 1089, Radg0" na : Sebeborci 1042 : 1062, Va* stroj: Coal 1038 : 0. Vodijo Ga”' čani (5457) s 15 točkami Pre“ Varstrojem (5243), 15, SCT-j^ (5377), 1 1, Bakovci (5343),^ in Škorpijonom (5313), 9 točk * petem krogu je zmagal Balaž,c (Gančani) s 372 krogi pred K”2 mo (SCT), 367, in Corom (Ba^ vci), 367 krogov. V regijski str® ski B-ligi vodi po petem kr o? SD Gederovci (4131) z 10 točk8’ mi pred Strelcem (4103), 10-* Alijem Kardošem (4031)> ' točk. (F. Horvat) Pikado Skupina A MS Joly Rankovci 9 8 1 0 76:14 ? Royal flash 9 6 2 1 60:30 Bakovci 8 6 2 0 49:31 Franky bar 9 4 0 5 40:50 Kanu Krog 9 3 1 5 31:59 ' Benčec Bakovci 8 2 1 5 31:49 , Hribček Mošč. 9 1 2 6 35:55 KMN Satahovci 9 0 1 8 28:62 Skupina B MS , Špilak Bodonci 9 9 0 0 68:22 K Cigut Krog 9 6 1 2 58:32 L Asfalt Borejci 9 5 2 2 54:36 L Picolo Melinci 9 5 2 2 47:43 ' Rajbar Lipovci 9 3 2 4 46:44 , Umprofor Bor. 9 3 2 4 40:50 . Putra Puževci 9 3 1 5 43:47 । Zmaj Rankovci 9 2 2 5 35.55 - C. B. Sebastjan 9 2 1 6 34:56 ( BO Mura Krog 9 0 1 8 25:65 PKL - moški Rezultati - 7. krog g/ Sobota : Mah Sebeborci 73 Radgona : Claudia shop 59 Miarte II : Creativ O : 20 b. b. gj Mah Sebeborci: Radgona 63 ■ Sobota 7 6 1480:3721® Radgona 7 6 1472:4151® Creativ 7 4 3512:4521 Claudia shop 7 4 3488:4721 Sebeborci 7 1 6489:5548 Miarte II (-2) 7 O 7238:3945 ; (K. vestnik, 29.januar 1998 »Šport 13 | Igor Zrinski - upravnik soboškega aerokluba________ Najpomembnejši dogodek EP v akrobatskem letenju Soboški aeroklub je lani praznoval pomemben jubilej - petdesetletnico dovanja, ki so jo zaznamovali s številnimi prireditvami. Sicer pa je klub razvil pestro športno dejavnost ter se uveljavil na tekmovalnem in organizacijskem področju ne samo v državi, temveč širše. O tej dejavnosti in o načrtih v prihodnje smo se pogovarjali z upravnikom Igorjem Zrinskim. ter za štrkov pokal in pokal Alojza Sinice.« - Kaj je najbolj zaznamovalo leto, ki se je izteklo? »Lani je naš klub praznoval 50-letnico delovanja. Ta jubilej smo zaznamovali s številnimi prireditvami, med katerimi je bil vsekakor najpomembnejši dan slovenskih letalcev z letalskim mi-lingom, ki je zbral vse slovensko letalstvo, slovensko vojsko in številne odlične letalce iz drugih držav. Pripravili smo tudi razstavo razvoja in dosežkov letalskega športa v klubu. Sicer pa so tudi druge prireditve potekale v znamenju jubileja, kot so: tretje mednarodno tekmovanje v akrobatskem letenju AKRO ’97, državno mladinsko prvenstvo v jadralnem 'etenju, tekmovanje za državno Prvenstvo motornih pilotov v narečnem letenju, ki je štelo tudi za Ivekov memorial, tekmovanje mdijsko vodenih modelov in tekmovanje s prostoletečimi modeli, kije štelo za državno prvenstvo Atletika Romanova prva v Budimpešti Na dvoranskem atletskem mi- Budimpešti na Madžar-pern so sodelovali tudi člani AK n Mje iz Murske Sobote Sonja jJM, Marija Števanec, Dam-^SPur, Damir Žinko in Anita Ja”čič ter dosegli lep uspeh. ^.Mšnejša je bila Romano-teku na 1.500 m s časom ^78 zasedla prvo mesto. Peti stl sta zasedla Števahečeva v na 400 m (57,4) in Špur v j 100 m (6,93). V teku na ’ »n je Žinko zasedel sedmo, eku na 400 m pa Krančičeva anajsto mesto. (G. G.) Odbojka ^mage Pomgrada, Sobote in Ljutomera V četrtem (18) krogu držav-, Prvenstva v moški odbojkar-1 L A-ligi je Pomgrad v Murski । ?oti Premagal Kamnik s 3 : 0 ■ : 15 : 7, 15 : 12). Prva dva '‘*a dobili Sobočani brez po-r aih težav, medtem ko je bil niz izenačen in razburljiv v ?cnici, saj so gostje vodili z 12 • Pomgrad: Horvat, Tot, Ke-? 'Čeh, Marič, Tinev, Novak, ( Povšek, Fujs. V zaostali prven-eni tekmi 3. kroga državne 1^ ske odbojkarske 1. A-lige je Pa Novega mesta v Ljutomeru gagala domačo Zavarovalni-t Maribor Ljutomer s 3 : 1 (1 : ■’15 '10, 15 : 10, 15 : 10). Za-.< lv° je, da so Ljutomerčanke J*10 začele odlično, saj so do-1 e. gostjam, da v prvem nizu °Jijo le eno točko. V nadalje-lrJU Pa so domačinke popustile, s° izkoristile Novomeščanke °segle pomembno zmago. V eiTl krogu so odbojkarice So-v Murski Soboti po pričako-Ju Premagale novinca Marsel ' h9a moški 5'^nci '^ovče Sani || eZlca 'lart '^ina >vinja '^Peter || ‘ ''9a ž n ? Seimi >ad na »fe 'c°nci Ž* >č lclenci 8 8 0 8 7 1 7 5 2 7 4 3 8 3 5 7 2 5 24:2 21:6 16:11 14:13 11:17 10:15 9:20 3:24 16 14 10 8 6 4 2 0 7 1 8 0 PhoL 6 8 cnsK mo :e 1 31:5 20 11 9 2 28:11 18 10 8 2 25:9 16 11 7 4 24:15 14 11 6 5 19:17 12 11 6 5 18:20 12 11 4 7 17:21 8 11 4 7 16:26 8 11 3 8 17:27 6 11 3 8 12:27 6 11 011 4:33 0 - Ukvarjate se z dejavnostjo, ki zahteva precej denarja. Kako urejate financiranje? »Za obstoj kluba je nujno, da organiziramo razne prireditve in si tako pridobimo določena sredstva. Seveda pa potrebujemo za pestro dejavnost kluba veliko več sredstev, kijih pridobivamo z lastno dejavnostjo (šolanje, poleti z letali, skoki padalcev...) in s pomočjo pokroviteljev, katerim smo zelo hvaležni za pomoč. Letalstvo je šport, ki zahteva veliko časa, dela in sredstev, hkrati pa daje tudi veliko tistim, ki se s tem ukvarjajo, in obiskovalcem prireditev.« - Katere so najpomembnejše letošnje prireditve, ki jih boste pripravili? »Letos je za naš klub najpomembnejša prireditev organiza- Namizni tenis_______________ Vse pomurske ekipe zmagale V prvem krogu spomladanskega dela prvenstva v prvi državni moški namiznoteniški ligi so Moravske Toplice Sobota slavile visoko zmago v Zalogu proti neugodni Vesni. Unger je po dolgem času premagal najboljšega domačina Paviča, s čimer je bil dvoboj za Ljubljančane izgubljen. Edini spodrsljaj si je Horvat privoščil proti drugemu igralcu domačinov Šemrovu, medtem ko je bil Nekhmedovič nepremagljiv. Zanesljivo zmago so dosegli tudi Radgončani nad Ptujčani. Preseneča poraz domače dvojice, Rihtarič pa je izgubil z neugodnim Grbičem. Za Kovača je bil to le močnejši trening, po pričakovanju pa sta zmagala Benko in Ptuj s 3:0(15: 6, 15:7, 15: 1). Ptujčanke so se nekoliko upirale le v začetku drugega niza, ko so enkrat povedle s 7 : 6. To pa je bilo vse. Sobota: Zaporožec, Drevenšek, Kopylova, Šlebinger, Kuhar, Časar, Kolar. Odbojkarice Infonda Branika pa so v Mariboru premagale Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 1(15: 10. 15 : 11,4: 15, 16 : 14). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Tretnjak, Stankovič, Šoštarič, Štumperova, Kosi.Vrbnjak, Pi-rher, Hazl, Vrečko, Jureš, Šerc. V četrtem krogu državnega prvenstva v moški odbojkarski 1. B-ligi je Ljutomer doma premagal Rokoborba Sobočani tretji, Ljutomerčani peti Rokoborski klub Mlekopro-met iz Ljutomera je pripravil četrti tradicionalni mednarodni turnir v rokoborbi za mlajše in starejše dečke (deklice) in mladince. Nastopilo je 146 tekmovalcev iz devetih držav. V ekipni razvrstitvi je Murska Sobota zasedla tretje, Mlekopromet iz Ljutomera pa peto mesto. Za najboljšega rokoborca so izbrali Tima Potočnika iz Murske Sobote. Sicer pa so Sobočani zasedli tri, Ljutomerčani pa eno prvo mesto. Zmagali so: Potočnik (30 kg) pri ml. dečkih, Kuhar (47 kg) pri st. dečkih, Miholič (56 kg) pri mladincih, vsi Murska Sobota, ter Možina (59 kg) pri st. dečkih iz Ljutomera. Drugi so bili: Slavič (38 kg) pri ml. dečkih iz Ljutomera, Davidovsfci (53 kg) pri st. dečkih iz Murske Sobote in Pihlar (90 kg) med mladinci iz Lju- cija evropskega prvenstva v akrobatskem letenju, ki bo od 25. julija do 2. avgusta na letališču v Rakičanu. Gre za največjo letalsko prireditev, ki jo prvič organiziramo v Sloveniji, in eno največjih športnih prireditev v Pomurju nasploh. Pričakujemo, da se bo tekmovanja udeležilo okrog 60 tekmovalcev iz vseh evropskih držav, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, za tekmovanje pa se zanimajo tudi piloti iz Kanade, Združenih držav Amerike in Južnoafriške republike. Tako se nam obeta zelo močna konkurenca, lahko bi dejali neuradno svetovno prvenstvo. Člani soboškega aerokluba si štejejo v čast, da so jim zaupali tako zahtevno organizacijo prireditve kot je evropsko prvenstvo v akrobatskem letenju. Zato se bodo na prireditev dobro pripravili, hkrati pa v priprave vključili tudi številne druge dejavnike v regiji, ki so tako ali drugače povezani s prireditvijo, ter tako opravičili zaupanje. Poleg evropskega prvenstva v akrobatskem letenju pa bo soboški aeroklub v letu 1998 Benkovič. V drugi državni moški namiznoteniški ligi je druga ekipa Moravskih Toplic Šobote visoko premagala tretjeuvrščene Škofije, medtem ko Šampionke ni bilo v Mursko Soboto. V tretji državni namiznoteniški ligi so Puconci dosegli dve prepričljivi zmagi. Rezultata 1. SNTL - Vesna : Moravske Toplice Sobota 1 : 6 (Šemrov: Nekhmedovič 14:21, 9 : 21, Kolarič : Horvat 6:21, 13 : 21, Pavič : Unger 15 : 21, 10 : 21, Pavič-Šemrov: Unger-Nekhmedo-vič 14 : 21, 13 : 21, Šemrov : Horvat 21 : 19, 21 : 14, Rakun : Nekhmedovič 11: 21, 13 : 21, Kolarič : Unger 7:21,11:21); Radgona : Petovia 5 :2 (Kovač: G: Zafošnik 21 : 16, 21 : 7, Benko : G. Zafo- Kočevje s 3 : 0 (15 : 9, 15 : 13, 15 : 11). Ljutomerčani so bili boljši nasprotnik in so zasluženo zmagali. Ljutomer: Primec, Šma-uc, Babič, Šumer, Dobošič, Oni-šak, Savič, Horvat, Pirher, Budna, Kranj. V dvanajstem kolu tretje državne moške odbojkarske lige vzhod so odbojkarji Beltinec gostovali v Šempetru in premagali domačo ekipo s 3 : 0. V dvanajstem kolu tekmovanja v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je Rogla Zreče premagala Sonimex Radenci s 3 : 1, Partizan Črna pa Kemo Puconci s 3 : 1. (NŠ, FM) tomera. Tretji pa so bili: Hladen (33 kg) in Haži (47 kg) med ml. dečki iz Ljutomera, Potočnik (35 Šport od tod in tam Mali nogomet - V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva v prvi državni ligi malega nogometa je ljutomerski Inte-rier Meteorplast v gosteh premagal Čips Crick Crok iz Škofije s 7 : 3. (Stojko 3, Nemec 2, Hošpel, Copot). N. Š. Mali nogomet - Na Ptuju je bilo tradicionalno srečanje izvršnih odborov MNZ Murska Sobota, Lendava in Ptuj v malem nogometu. Največ uspeha so imeli Lendavčani, ki so premagali Mursko Soboto s 6 : 1 in Ptuj z 8 : 1 ter zasedli prvo mesto. Drugi je bil Ptuj, ki je premagal Mursko Soboto s 6 : 4. Najboljši strelec je bil pripravil tudi vse druge že tradicionalne prireditve, kot so tekmovanja za Ivekov memorial, pomurski pokal, štrkov pokal in pokal Alojza Sinica. Kandidirajo pa tudi za organizacijo državnega padalskega prvenstva. Glede na zagnanost in zavzetost članov soboškega aerokluba lahko pričakujemo, da se bodo lotili še kakšnih novih prireditev.« Feri Maučec šnik 21 : 15, 21: 4, Rihtarič : Gr-bič 20 : 22, 21 : 12, 13: 21, Kovač - Benko : Grbič - G. Zafošnik 23 : 25, 2.1 : 14, 20 : 22, Kovač : M. Zafošnik 21 : 6, 21 : 5, Benkovič : G. Zafošnik 21 : 8, 21 : 17, Benko : Grbič 21 : 16, 20 : 22, 21 : 16); Rezultata 2. SNTL - Moravske Toplice Sobota II: Škofije Skripta 6 : 1 (Koščak 2, Solar, Kocuvan, Šbul, Solar - Kocuvan); MTS : Šampionka 7 : 0 b.b. Rezultata 3. SNTL - Puconci: Gorica 6 : 1 (Kuzma 2, Sapač 2, Smodiš, Smodiš - Sapač); Puconci: Arrigoni Izola 7 : 0 (Smodiš 2, Kuzma 2, Sapač 2, Smodiš -‘Sapač). M. U. Judo Maja Uršič in Tadej Časar DP V Lendavi je bilo državno prvenstvo osnovnih šol v judu. Sodelovalo je 183 tekmovalcev in tekmovalk iz 82 osnovnih šol. Med njimi so bili tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najbolje sta se odrezala Tadej Časar (30 kg) iz Lendave in Maja Uršič (36 kg) z OŠ lil. Murska Sobota, ki sta zasedla prvi mesti in postala državna prvaka. Drugi mesti sta zasedla Dominko (30 kg) iz Turnišča in Rojkova (36 kg) z OŠ III. Murska Sobota. Tretji pa so bili: Hajdu (34 kg), Kardoš (50 kg) in Mlinarič (55 kg), vsi iz Lendave. Ekipno je DOS Lendava s 167 točkami zasedla četrto mesto. (F. B.) kg) pri ml. dečkih iz Murske Sobote in Čiričeva (30 kg) pri deklicah iz Ljutomera. (NŠ) Marjan Dominko (Lendava) z 9 goli. (F. B.) Torball - V prvem kolu tekmovanja v državni ligi slepih in slabovidnih v torballu (igri z zvenečo žogo) je ekipa Murske Sobote (Maučec, Vogrinčič, Golob) premagala Zavod za slepo in slabovidno mladino s 6 : 2, Koper z 10 : 7 in Zmaje s 6 : 4 ter izgubila z Ljubljano z 2 : 4. (T. Kos) Šah - Končano je bilo odprto prvenstvo Nagykanis- ze v šahu, kjer sta sodelovala tudi Lendavčana Jože Gerenčer in Evgen Vida. Gerenčerje s 6 točkami zasedel tretje, Vida pa s 5,5 točke šesto mesto. (FB) Košarka________________________________ Pomembna zmaga Radenske V petnajstem kolu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska v Radencih premagala zadnjo Ježico iz Ljubljane in dosegla pomembno zmago s 73 : 67 (39 : 37). S to drugo zaporedno zmago z neposrednima tekmecema v boju za obstanek v ligi so si Radenčani zelo izboljšali položaj na lestvici. Zmago so si Radenčani priborili šele v zadnjih dveh minutah igre predvsem po zaslugi Želja, ki je dosegel sedern zaporednih točk. Strelci za Radensko: Ojsteršek 14, Bratkovič 13, Želj 12, Banič 9, Pavlin 9, Karlo 6, Ulaga 4, Rojko 2 in Balažič 2. Tretja zmaga Pomurja Skinyja V tretjem krogu tekmovanja za razvrstitev od 7. do 12. mesta v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja Skinyja iz Murske Sobote premagala Domžale s 67 : 41 (30 : 18), to je bila tretja zaporedna zmaga. Sobočanke so pobudo prevzele že na začetku tekme in vodstvo stopnjevale. Strelke za Pomurje Skiny: Jocičeva 16, Gorčanova 15, Huzjakova 12, Svetinova 12, Ivančičeva 10, Feherjeva 2. Pionirke Pomurja Skinyja zmagujejo Mlade košarkarice Pomurja Skinyja, ki jih vodi trenerka Gaborjeva, še naprej razveseljujejo z odličnimi rezultati. V prvem krogu državnega prvenstva za razvrstitev od 1. do 6. mesta so premagale Šentvid s 44 : 31, v drugem krogu pa favorizirano Ježico s 54 : 43. Najboljše strelke: Pušenjakova 15, Kolmanova 14, Kozarjeva 10, Makovčeva 9 in Maro-včeva 6. Tako lahko pričakujemo, da se bodo uvrstile v sklepni del prvenstva med štiri najboljše ekipe. Tri soboške igralke Kolmanova, Pušenjakova in Kerečeva so med kandidatkami za kadetsko reprezentanco, ki bo avgusta igrala kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo. V soboto bo v Ljubljani dan slovenske košarke, kjer se bosta pomerili ekipi pionirk vzhoda in zahoda. V ekipi vzhoda, ki jo vodita trenerki iz Murske Sobote (Gaborjeva) in Maribora bo poleg treh že omenjenih igrala še Sobočanka Moravčeva. | Kegljanje______________________ Zmaga Radenske in poraz Nafte V enajstem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi sta pomurski ekipi dosegli polovičen uspeh. Radenska je premagala Žalec s 5 : 3 (5032 : 5009). Za zmago Radenske je najzaslužnejši Miro Steržaj, ki je podrl 927 kegljev. Za Radensko so zmagali: Steržaj, 927, Kučan, 846, in Emeršič, 797 krogov. Tekmovali so še: Lešnik, Šport od tod in tam ’ Namizni tenis - Na mladinskem prvenstvu SVR, ki je bilo v Ma- riboru, je med 50 tekmovalci sodelovalo tudi 12 igralcev Moravskih Toplic Sobote. Osvojili so oba regijska naslova. Med posamezniki je zmagal Kocuvan, Koščak je bil tretji. Med osmerico sta se uvrstila D. Šbiil in Puhan. V dvojicah sta zmagala Kocuvan-Koščak pred dvojico D. Šbul-Puhan, med osmerico pa sta so se uvrstili dvojici Gy6rek-Horvat in Zavec-Gider. (M. U.) ~ Namizni tenis - V 8. kolu prve občinske namiznoteniške lige Ljutomer so igrali: Lo-Ko I: Partizan 1:5, Servis Razlag : Agro-Ma 5 : 2. Vodi Partizan z 12 točkami. Rezultati 2. lige: TEN : Agro-Mekotnjak 0:5, Razkrižje : Lo-Ko II 1 : 5, Vučja vas: Žibrat II 4 : 5. Vodi Žibrat s 16 točkami. Na občinskem prvenstvu osnovnih šol Ljutomera je med 38 deklicami in dečki pri st. deklicah zmagala Tadeja Kranjc (Cven), pri st. dečkih Dani Šterman (Cven), pri ml. dečkih pa Bojan Zadravec (Ljutomer). (NŠ) 3 Košarka - V 16. krogu tekmovanja v tretji državni košarkarski ___ ligi vzhod je Duplek premagal Miarte Lindau iz Lendave z 82 : 65 (40 : 29). Strelci: Sijarič 23, Zrna 17, Granfola 8, Žižek 6, Neuvirt 6, Cor 3 in Goreta 2. (F. B.) Namizni tenis - V Ligistu v Avstriji je bil mednarodni turnir, na _J katerem sta sodelovala tudi Radgončana Robi Benkovič in Boris Rihtarič. Benkovič je bil tretji, Rihtarič pa četrti. V dvojicah pa sta zasedla tretje mesto. (OB) Squash - Na četrtem turnirju za prvenstvo Pomurja v squashuje ____ pri moških zmagal Zoran Repija pred Bojanom’Cvetkom in Štefanom Severjem, pri ženskah pa je bila najboljša Nataša Praprotnik pred Metko Horvat in Jasno Flisar. Po štirih turnirjih vodi pri moških Cvetko s 137 točkami pred Zrimom, 93, in Severjem, 92 točk. Med ženskami je na prvem mestu Flisarjeva s 113 točkami pred Tratnjeko-vo, 105, in Horvatovo, 96 točk. Za zdravje športnikov BIMED 999-S V prostorih NK Mura je dr. Edvin Derviševič predstavil delovanje bioelektrostimulatorja BIMED 999-S, aparata, ki se uporablja v medicinske namene pri diagnostiki in terapiji. Z njim je mogoče izmeriti stanje posameznih organov in sistemov ter neinvazivno (brez jemanja krvi) meriti raven vitaminov in mineralov, z bioelektrostimulacijo pa zdraviti. Vrednost aparata, kije odslej v klubskih prostorih NK Mura, je 7 tisoč 500 mark, cena pregleda pa naj bi bila po besedah zdravnika dr. Bojana Korošca okoli sto mark. Slednji je ob predstavitvi aparata tudi dejal, da je aparat prispevek k boljši skrbi za zdravje mladih športnikov, lahko pa bo v pon»oč tudi širšemu krogu ljudi, predvsem rekreativcem in drugim. (MH) 864, Drvarič, 794, Hojnik, 385 in Mauser, 419 krogov. Druga ekipa mariborskega Konstruktorja pa je premagala Nafto iz Lendave s 7 : 1 (5287 : 4903). Za Nafto je zmagal Horvat z 893 podrtimi keglji, tekmovali pa so še: Matko, 861, Žalik, 808, Kerman, 804, Radako-vič, 789, Kopinja, 377, in Matjašič, 391 podrtih kegljev. (RD, MŽ) 14 Iz naših krajev vestnik, 29. januar 1998 V Voličini v Slovenskih goricah je zelo dejaven Rdeči križ Zgleden rekorder med krvodajalci Jožetu Severju je 40 let, kri pa je dal 75-krat V redkokaterem kraju je tako dejaven Rdeči križ kot v Voličini v Slovenskih goricah. Organizacija šteje okoli sto članov. Posebno skrb namenjajo krvodajalstvu, ki ga organizirajo dvakrat letno. Zadnji prostovoljni odvzem krvi je bil 25. okrobra lani, kri pa je dalo 65 krajanov. Med njimi so posamezniki, ki so dali kri po 60- ali 65-krat. Poseben rekorder verjetno daleč naokoli pa je Jože Sever iz Dolgih Njiv nad Voličino, ki je daroval kri 75-krat. Star je komaj 40 let in daje kri celo 3-krat letno. Jože Sever je iz lastnih izkušenj spoznal, da je kri sočloveku neštetokrat rešiteljica, a o svojem humanem dejanju ne želi veliko govoriti. Tudi fotografirati se ni hotel. In verjetno ne bo odveč, da mu v imenu naših bralcev čestitamo in želimo, da bi imel posnemovalce. Poleg krvodajalstva skrbijo člani Rdečega križa za pomoči potrebne in onemogle prebivalce na svojem območju. Pred novim letom so jih obdarili in pripravili srečanje. Tu in tam pa se zapeljejo tudi na izlet in postorijo še marsikaj drugega. F. Š. Predpustni čas je čas porok in vragolij Pred gasilskim domom pri Gradu na Goričkem bodo imeli v nedeljo, 15. februarja, ob 15. uri veličastni poročni obred: poročila se bosta princesa in princ. Te dni so »pozvačin« in njegovo spremstvo že na obhodih in v imenu grajskega grofa vabijo na gostijo. Pobirajo tudi prostovoljne prispevke, saj tudi graški grof nima toliko denarja, da bi sam financiral »gostiivanje. Prireditev se bo pravzaprav začela ob 10. uri pred grajskim poslopjem, ko bodo izrekli pozdrav grofu. Ob 10.30 se bo začelo pustno norčavo rajanje', okrog poldneva pričakujejo vrnitev velikega pravljičnega bitja', nekaj pred 15. uro pa bo krenila povorka od gradu h gasilskemu domu, kjer bo veličastna poroka. Pa še posebno obvestilo prirediteljev: Na ton grofofskom gostovanji de vsega na volo, gesti pa piti, kelko te ladali. Ne pozabite pa pejneze, ka drago je to gostiivanje. ■ S. S., foto: C. Juhov Dobro je storiti dobro Daroval dvajset litrov krvi Dobro počutje po slehernem darovanju So ljudje, ki omedlijo, ko jim priteče kapljica krvi zaradi vboda z iglo ali s trnom; Karel Krenos iz; Gornjih Slaveč pa da naenkrat od 3 do 4,5 decilitra krvi - in se odpelje na delo. Star je 45 let, kri pa je dal 51-krat! Krvodajalec je postal nekaj tednov prej, preden je odšel na služenje vojaščine, torej kmalu po 18. letu. Seveda je tudi pri vojakih sodeloval v krvodajalskih akcijah in zato je šel nekaj dni prej domov. Vprašal sem ga, ali se potem, ko mu v bolnici odvzamejo kri, morda ne počuti slabo, saj sem sklepal, da nekaj decilitrov manj krvi v telesu škoduje. Povedal je, da mu ni prav nič slabo. Prej obratno: slabo se počuti, če krvi ne odda. Ponavadi obišče oddelek za transfuzijo bolnišnice v Rakičanu po trimesečnem presledku. Seveda tam vzorec krvi in krvodajalca prej pregledajo. Ker je Karel Krenos zdrav, mu odvzamejo običajno dozo krvi, to pa je 3 do 4,5 decilitra, potem se okrepča s klobaso, nato pa brž na delo v Že-navce/Jennersdorf v Avstriji, Karel Krenos se običajno navsezgodaj (ob šesti uri) odpelje v Rakičan, odda kri, použije klobaso, nato pa se zapelje na delo v Ženavce/Jennersdorf. Če ne bi bil reden krvodajalec, bi se počutil slabo. kjer je redno zaposlen v gradbeništvu. Kri bo daroval, dokler mu bo dopuščalo zdravje, saj se zaveda, da kri rešuje življenja. Dobro je storiti dobro. Spodbudno je, da krvodajalstvo v pokrajini ob Muri ni v zatonu. Tudi v Gorjih Slavečih ne manjka krvodajalcev. Tudi mladih. Od starejših je morda kateri, kije dal kri celo večkrat kot Karel Krenos, zagotovo pa ni 45-letnika, torej »mladeniča«, ki bi dal kri 51-krat. Odkar je bila posneta fotografija, na kateri je krvodajalec z odličji za 50-kratno darovanje, je namreč znova dal običajno »dozo« Nastal je novi del Jurovskega Dola, kjer je sedež krajevne skupnosti Sv. Jurij Napredek kraja se je obrestoval z dodatnim razredom prvošolcev Sveti Jurij v Slovenskih goricah se po novem imenujejo krajevna skupnost in nekatera društva na območju nekdanjega Jurovskega Dola v lenarški občini - Zaselka s tem imenom ni, a je nekoč bilo - Včasih je bilo torej z imeni v tem kraju prav obratno Po tistem, kako se je začel moj nedavni pogovor v Jurovskem Dolu s predstavniki tamkajšnje Krajevne skupnosti Sveti Jurij v Slovenskih goricah, lahko domnevam, da je razvoj tega območja v glavnem v »moških rokah«. Pogovarjati sem se sprva začel s petimi pomembnejšimi krajani, potem pa sta ostala glavna sogovornika tajnik Krajevne skupnosti gospod Samo Kristl in podpredsednik sveta KS gospod Alojz Andrejč, ki je po vrhu še zvest naročnik Vestnika. Prijazno nas je pozdravil še predsednik sveta KS gospod Špindler. Krajevna skupnost Sv. Jurij v Slovenskih goricah zajema vasi: Jurovski Dol (tukaj je krajevno središče), Malno, Vardo, Zgornje in Spodnje Partinje, Zgornji, Srednji in Spodnji Gasteraj in Ži-tence. Z novimi časi je prišel predlog za spremembo imena. V ta namen so imeli leta 1993 referendum. In njegove posledice so, da se KS, ki združuje omenjene vasi, zdaj imenuje Krajevna skupnost Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Ime je povzeto po patronu farne nosila novo ime kot institucija, vendar naj bi imela to ime tudi pošta v Jurovskem Dolu in društva ter morda še kdo? Sicer pa je to prepuščeno odločitvi tukajšnjega prebivalstva. In za neko območje je pomembnejši življenjski utrip ljudi kot ime kraja. Zanimivo je, da v krajevnem središču gnezdi štorklja, kije bila zadnjih deset let radodarna. Mladim družinam je raznosila za cel dodaten razred prvošolcev, kar je za kraj izjemno spodbudno, saj vemo, da Najbolj zgovorna sta bila ob našem obisku KS Sv. Jurij njen tajnik Sa®# Kristl (v sredini posnetka) in podpredsednik sveta KS gospod Alojz M drejč (drugi z desne proti levi). Foto:F.Š. Sedež Krajevne skupnosti Sv. Jurij je v Jurovskem Dolu. Ta kraj se je nekoč imenoval Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Foto: F. Š. cerkve. Opaziti je, da so bili nameni prvotno drugačni, vendar bi bilo potem potrebno spreminjati katastrske dokumente, hišne številke, osebne dokumente in vse to bi veliko stalo. In tudi želja po samostojni občini zaenkrat ni bila uslišana. V Krajevnem leksikonu Dravske banovine, ki je izšel leta 1937, pa je zapisano, daje bila na tukajšnjem območju občina Jurovski Dol, kije imela svoj sedež pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Po drugi svetovni vojni je bilo torej spremenjeno ime največjega kraja, v katerem je bil nekoč sedež občine Jurovski Dol. Krajevna skupnost naj bi po mnenju njenih predstavnikov zdaj se naše prebivalstvo v glavnem redči. Na območju KS živi 2107 prebivalcev in je v zadnjih desetih letih naraslo za okoli 20. Vzrok je verjetno iskati v novem naselju, ki je zraslo v zadnjih desetih letih v Jurovskem Dolu in je v njem 39 družinskih hiš. Tam sta trgovina s kmetijskim in gradbenim materialom, frizerski salon, tam živi znan »suhorobar« Šilc, imajo računalniško in druge dejavnosti. Nekdanjemu Ribničanu, ki se je v Jurovskem Dolu povsem naturaliziral, so lani podelili srebrni znak krajevne skupnosti. To je najvišje priznanje v kraju, ki ga podeljujejo za promoviranje kraja. Skozi novo naselje je speljana sodobna cesta s pločnikom. Napeljani so vodovod, telefon in kanalizacija ter urejena cestna razsvetljava. Telefone ima na območju KS okoli 70 odstotkov prebivalstva in na željo posameznikov je še vedno mogoče dobiti priključek. Krajevna skupnost Sv. Jurij je bila nosilec napeljave telefonije delno tudi za naročnike obrobja sosednjih KS Velka in Sv. Ana. Do 30 odstotkov stroškov so plačali naročniki, preostalo je šlo iz virov lenarške občine, iz krajevnega samoprispevka in iz sredstev, ki so bila včasih pri nas namenjena za nerazvita območja. Najbolj urejene šole Turistična Zveza Slovenije je pripravila pred kratkim slovesno podelitev priznanj najbolje urejenim osnovnim in srednjim šolam v Sloveniji, ki so v letu 1997 tekmovale v projektu Moja dežela - lepa, urejena in čista. Med osemletkami se je uvrstila med tri najbolje urejene tudi Dvojezična osnovna šola Genterovci, med srednjim šolami pa Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer. Bravo »na- Radgonske gorice Zgodnje obrezovanje vinske trte Nobena posebnost ni, če je na območju Radgonskih goric trta obrezana že v drugi polovici decembra. Vino delu gradov je veliko, rezačev, ki znajo delo strokovno opraviti, je malo in je potrebno začeti z rezjo dovolj zgodaj, da bo spomladi vse pravočasno pripravljeno za novo rast. V Zbigovcih smo zmotili pri »delu« Antona Fajfarja. Tisti 11. januarje bil nad vse sončen in nič ni spominjal na zimo. Fajfarje že 15 let delavec Radgonskih goric in mu gre rez vinske trte spretno od rok. Dela tudi v prostem času. Tistega dne je bila sobota. Delo po rednem delavniku se Tonetu splača. Po trsu zasluži 13 tolarjev. Da bi bilo delo hitreje opravljeno mu je priskočil v pomoč 18-letni sin Zden-lr/A TTn .a rrnrini irlnzvil *-r\4,n « E? Q Vodovodno omrežje so zač^ graditi leta 1994. Vodo iz vod0' voda ima zdaj večina gosp0' dinjstev. Delno so napeljali vod° vod tudi na območja sosednj® KS Pernica (zaselek Vukovj«)' Spodnji Jakobski Dol ter del 1° narškega območja. Sosednje K’ so se doslej lotevale komunala8 opremljenosti iz centra navzvej1 KS Sv. Jurij pa vedno poskrbi, W je dobrin deležno celotno pred1' valstvo. Za te potrebe so primat nili naročniki vodovoda 30 °“ stotkov denarja, nekaj je pricUt' Ijalo iz virov za demografsko & rožena območja in pri minisV stvu za okolje in prostor so najel1 posojilo. Precej dela jih čaka še s cest8' mi. Neasfaltiranih je še 34 M vaških cest ali 40 odstotkov skup' nih cestnih površin. Vsako le* na novo prevlečejo po kilomet® ceste. V Jurovsekm Dolu, ki je večje naselje v KS Sv. Jurij, usp6" šno delujejo različna kulturna f športna društva. Zelo dejaven J6 tudi rdeči križ, ki je decenihf9 lani razvil društveni prapor. bs pesno organizira prostovoljk® odvzeme krvi, skrbi za starejše1, bolne krajane. Člani RK jih ob1S kujejo na domu, pripravljajo P tudi letna srečanja starostnik0^ Novo naselje ni nastalo 1*. Jurovskem Dolu. Številni n0* domovi se razkazujejo tudi P vseh drugih naseljih na obm0<1 krajevne skupnosti Sv. Jurij-1 napredek na vasi je vzrok, da0 tajajo mlade družine v doma°eJ{ kraju. In v domačih gnezdih rojevajo novi rodovi in tudi št° kije se vedno znova vračajo 0 , mov. Franček štefaN^ Delavec Radgonskih goric Anton Fajfar med te' vinclra fr F a v 7 hi nravnih I7afa»I7 Č vestnik, 29. januar 1998 iz naših krajev Lendava: nove krajevne skupnosti V lendavski občini so si nekateri kraji v zadnjem času posebej prizadevali, da bi imeli samostojno krajevno skupnost. V občinskem svetu temu niso nasprotovali, ampak so že potrdili tudi statute novih krajevnih skupnosti. Tako je prišlo do razdružitve KS Dolina - Orešje, nastale pa so samostojne krajevne skupnosti Pince, Pince-Marof in Dolina; prav tako so se »ločili« Dolnji in Gornji Lakoš ter Genterovci in Rad-možanci; iz skupne KS Hotiza pa so nastale KS Hotiza, Kapca in Kot. Povsod priča-kujejo, da bodo ljudje poslej z večjo zavzetostjo sodelovali pri reševanju določenih krajevnih problemov in imeli tudi boljši pregled nad sredstvi, ki jih bodo dobili iz občinskega proračuna ali drugih virov. J. G. Srečanje z ljubiteljskim slikaijem Najpogostejši motiv: cerkev Svete trojice Kljub večdesetletnem bivanju v tujini ni pozabil maternega jezika - Celo pesni in izdal je knjižico Sveti Jurij ob Ščavnici Gosposka kmetija Dramska sekcija kulturno-umetniškega društva Sv. Jurij je 1996. leta uprizorila Ciganko, lani Družinski dnevnik, letos 25. januarja pa Gosposko kmetijo. Veseloigra Gosposka kmetija je delo Štefana Jerka. Pri Svetem Juriju ob Ščavnici sojo uprizorili prvič že davnega 1937. leta. Zdi se, da je vsebina tudi zdaj, po več kot 60 letih, aktualna, čeprav obravnava življenje povprečne slovenske kmetije v 30 letih tega stoletja. Veseloigro je režiral Franc Čuš mlajši, igralci pa so: Boris Kovačič, Vera Miholič, Petra Nedog, Miran Šijanec, Drago Peršak, Tanja Kreft, Jože Lančič, Ivo Matjašič, Slavica Trstenjak, Marija Kocuvan in Damjan Novak. Sceno je pripravil Milan Klemenčič, šepetalka je Monika Košir, organizator uprizoritev pa je Robert Fijala. Uprizoritev na domačem odru je uspela, zdaj pa so na vrsti gostovanja. Veseloigro bodo uprizorili na Kapeli, pri Negovi, v Radencih, Apačah, Cerkvenjaku, Juršincih, Vučji vasi in še kje. T „ Franc Pučko se je rodil 1920. leta pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah, kjer je tudi končal osnovno šolo. Kot mladenič je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko. Osvoboditev je dočakal v internaciji v Nemčiji. Potem se je zaposlil v steklarni Koflach - Voi-sberg v Avstriji, kjer so odkrili njegov slikarski talent in ga poslali v šolo za umetno obrt v Gradec, nakar je še uspešneje delal v steklarni. Ustvarjal pa je doma - v vasi Frauenthal, kjer si je ustvaril družino. V starosti 59 let se je upokojil. »Prvič sem prestopil avstrijsko-jugoslovansko mejo 1947. leta. Odkar pa je Slovenija samostojna, se pogosteje vračan v pravo domovino. Pri Sveti Trojici in sploh v Slovenskih goricah najdem motive, ki me nadihujejo. Najpogosteje sicer slikam cerkev Svete trojice. Niti ne vem, koliko takih upodobitev sem že naredil in kje vse po svetu so! Poslikavam pa tudi kapele in popravljam poškodovane freske. Tudi veliko sv. Florijanov sem že naslikal, ne da bi za to zahteval plačilo: na gasilske domove v Gočovi, Oseku, Sv. Trojici, Zgornji Kungoti... Veliko podob zavetnika gasilcev sem naslikal tudi v Avstriji,« je povedal Franc Pučko. K temu naj dodam, da slika na različne materiale: na zidove, keramiko, platno, sveče ... Poleg slikarstva ima talent še za drugo. Kar 20 let je bil član moškega pevskega zbora. Zdaj, ko se vse pogosteje vrača v rojstni kraj, pa celo pesnikuje. V Pri športnem igrišču pri Sve-ti Trojici v Slovenskih gori-cah so postavili lično leseno avtobusno čakalnico. Od drugih se razlikuje po tem, da ima poleg odprtega še za-Prti prostor, kar je ugodno za tiste, ki se nočejo izposta-'ijati neugodnim vremenskim razmeram. - Foto: L. Kr. Podobe sv. Florijana, ki so na gasilskih domovih, so si bolj ali manj podobne. Tale, ki ga slika Franc Bračko, pa je nekoliko drugačen. - Foto: L. Kr. samozaložbi kajpak je izdal knjižico z naslovom Narava in njeni prebivalci v pesmi. V 108 pesmi opeva tudi svoje otroštvo. V uvodu je med drugim zapisal, da se hoče predstaviti takega, kot je, kot čuti ... Ponosen je, da mu je tudi v tujini uspelo ohraniti slovenski jezik. L. KRAMBERGER RAKIČAN - V domu starejših občanov v ____ Rakičanu imajo tačas 404 varovance, čeprav je v njem prostor za normalno bivanje 269 oseb. Povpraševanje po domski oskrbi je še vedno veliko, saj se za vselitev poteguje 60 ljudi. O širitvi pa ne razmišljajo, prej narobe: število oskrbovancev naj bi zmanjšali za 30, da bi bili potem življenje in delo normalnejši. (J. Ž.) Posnetek je iz Spodnje ulice v Lendavi, starega mestnega jedra, kjer ni več pravega življenjskega utripa. Nekoč sta bili ta in Vodna ulica zbirališče ljudi in najgosteje naseljena dela mesteca pod vinogradi. Starejši prebivalci so v glavnem umrli, povečini stare zgradbe pa samevajo, tudi razpadajo. Prav žalosten je pogled na idilično stopnišče, ki vodi v center mesta, saj ga razjeda zobovje časa. Ne bi bilo treba veliko denarja in marsikaj bi lahko ohranili. - Foto: F. Bobovec ljudje iz naših krajev Vsevednež Pintarčov Lajči Mn ■ •stal °8' ’mamo avtomobile, Ludvik Matjašec iz Velike Polana pa je •tev ZVes* kolesu na pedale, čeprav bi si seveda lahko kupil motorno Hiš]?00 sodstvo, ko pa že daljši čas dela v tujini. Da pa bralec ne bi a«; ’/a je sovražnik motorizacije, naj zapišem, da je imel med prvimi v traktor. ,^i ga Velikopolančana ali oko-Caaa. ki ne bi poznal Pintarčove-$ Lajčija, kakor ga ogovarjajo ^ačini. Najpogosteje ga vide-Pozimi, ko je na »urlabu« °Pustu) in »štemplanju« (odsot-°st z dela zaradi vremenskih saj ga srečujemo za mi-v Čniverzalovi okrepčevalnici. M" Ponavadi steče pogovor o ^anjih časih pa tudi o trenutni skih aktualnostih, recimo o no-.^u. Zanimivo: Lajči seje v edniih letih svojega življenja vuušil za »žogobrc«, zato ne tekma NK Velika Polana, ki 'Je ne bi udeležil in navijal za JPače moštvo. V njegovi mla-st> seveda ni bilo možnosti za j. sPort. Razkril je, da so se po-' Za žogico iz cunj ali iz kravje ( - Otroci in tudi mladinci .^'»potakali« (se podili za la Pet centimetrov debelim ®sorn, odrezanim od hloda); k Jali s »štucami« (z vžigalnic ^ar>jena in zmleta snov)... * 0 končani osnovni šoli sem 'ki hoditi na delo na posestvo 'a danje lendavske grofice Ane ®a’ ki se je kot vdova poročila z nekdanjim hlapcem. Delal sem v vinogradu, v trsnici in v žga-njarni. Za tiste čase sem kar dobro zaslužil, saj sem si kupil kolo. Poznje sem se zaposlil v gozdarstvu na Koroškem, nato pa še v pri malopolanskem gozdarju Jožetu Utroši. Pomagal sem zlasti pri ugotavljanju prirasta na drevju.« Mladenič pa je moral tudi k vojakom v takratno JLA. V neznano je krenil 1961. leta z lesenim »kufrom«, ki gaje izdelal mizar Štefan Pucko. Čez služenje v Aleksincu, razen daje trajalo dve leti, se niti ni pritoževal. Le zakaj bi se, ko pa je imel prijatelja -kuharja! Kdo ve, s čim bi se ukvarjal Pintarčov Lajči danes, ko ne bi odšel 1965. leta na delo v Avstrijo, kjer je bil zaposlen (razen pozimi) do konca 1969. leta. Nato je bil tri leta kurir na krajevnem uradu v Veliki Polani. Dolgoletni šef Naci Špilak mu je ostal v lepem spominu. Le-ta ga namreč ni »šinfal«, ko se ni hitro vrnil s terena. Tedaj je pač sam izdal »cedlo za živino« (živinski Najbolj zanesljivo in najcenejše prevozno sredstvo je kolo. Ludvik Matjašec (Pintarčov Lajči) se od »bi-ciklina« ne more ločiti niti pozimi. Včasih je dobro, da se s kolesom ne pelješ, ampak ga uporabljaš za oporo. - Foto: Š. S. potni list), čeprav je bilo to administrativno delo Lajčijevo. Živi pa so tudi spomini na razne dogodke v Poljani, kakor je imenoval Veliko Polano domačin in pisatelj Miško Kranjec. V prvih povojnih letih je ta vas visoko »kotirala«, zato je med prvimi večjimi kraji pridobila določene naložbe: zadružni dom, elektriko, industrijski obrat, kino... Lajči je bil navdušen ki-noobiskovalec. Še zdaj se spominja predvajanja prvega 35-milimetrs-kega filma, ki je imel naslov Rebeka. V nepozabnem spominu so mu ostali nekateri filmi, ki so pritegnili množico obiskovalcev: En dan življenja, Mama, poslušaj mojo pesem, Quo vadiš, Deset zapovedi, Vesna, Na svoji zemlji, Slavica ... Odličen je bil tudi obisk filmov, posnetih po Kranjčevih romanih: Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh ... Nekateri zunanji prizori so bili posneti na območju Velike Polane. Režiserju Francetu Štiglicu je pri iskanju lokacij pomagal prav Pintarčov Lajči. Štiglic pa se mu je oddolžil tudi na ta način, da je posredoval pri distribucijskih po djetjih, daje kino Velika Polana med prvimi predvajal določene filme, na primer En dan življenja, ki so ga vrteli (in jokali) tri dni. Žal pa je tudi v Veliki Polani televizija »speljala« ljudi od velikega ekrana k malemu, zato je kino moral zapreti vrata. Od nekdanjega projektorja je ostal le skelet. Tudi kinodvorana je bila vrsto let pravo opustošenje, lani pa so jo le obnovili. Ščasoma bodo spet predvajali filme. Leta 1974 je Ludvik Matjašec spet krenil na delo v Avstrijo in se zaposlil pri firmi Bauer v Gradcu. Še zdaj - 25 let pozneje -dela pri omenjenem podjetju, in sicer Za raznih »bauštelih« (gradbiščih) pri polaganju zemeljskih kablov za elektrodistribucijo. Mnogi iz Velike Polane, ki so začeli hoditi na delo v tujino v Lajčijevem obdobju, so se že vrnili, nekateri tudi umrli, on pa še vedno vsak ponedeljek prisede kot sopotnik v avto in se s »pajdaši« zapelje na delo v Gradec. Domov se vrne v petek in tedaj tudi prinese kako stvar, za katero so ga prosili ljudje. Včasih je bila to kava, poznje prašek za pripravo škropiva za uničevanje muh ... V tem zimskem času, ko gre večkrat čez mejo, da bi dal žigosati dokumente, pa tu in tam prinese komu igralne karte. Te včasih vržejo tudi v vaški okrepčevalnici, kjer ima Ludvik »svoj« sedež. Da, tako je: Povsod je lepo, doma pa najlepše. Da je tako, kažejo zgledi ljudi, ki se vračajo domov iz tujine. In tedaj beseda nanese tudi na »stare čase«. Nekaj takih obdobij mi je Lajči že omenil. Tudi ljudi! Žal pa mnogih, ki so bili zaslužni za Veliko Polano, hi več med živimi. Ni Nacija Špilaka, župnika Antona Holsedla, ravnatelja šole Franca Križaniča, ustanovitelja konfekcijske tovarne Ludvika Hozjana, dolgoletnega krajevnega funkcionarja Ivana Sobočana ... Umrli so tudi Jože Kotnjek, Jože Žapčič, Štefan Špilak, Naci Litrop ..., prvi povojni aktivisti. Vsi ti so bili tudi dobri znanci mojega sogovornika. Nekoč je bila v Veliki Polani zelo dejavna dramska sekcija kulturnega društva. Pintarčov Lajči se živo spominja iger, ki so jih uprizarjali na domačem odru: Deseti brat, Razvalina življenja, Veriga, Poročil se bom s svojo ženo ... No, tudi Ludvik seje poročil. Svojo Katico, rojeno v Dokle-žovju, je spoznal v Avstriji v Da-chsteinu, kjer je delala v hotelu. Poročila sta se 1968. leta, torej pred 30 leti, tako da imata letos 30-letnico. Imata dva sinova. »Rad bi povedal, da sem vodil 15 let .šoštarski’ ceh. Bil sem ,su-gar’: pobiral sem letno članarino in organiziral pogreb za članom, ki ni imel svojcev. V Veliki Polani smo imeli še druge cehe, zdaj pa imamo cehovsko društvo. V mladih letih sem sodeloval tudi pri gasilskem društvu.« S Pintarčovim Lajčijem sva se kar zaklepetala. Ko bi zapisal vse, kar sva .premlevala’, bi tega bilo za več kot časopisno stran. Vse pa tudi ni za objavo, saj bi naju kdo utegnil tožiti. Takim »vročim« zadevam se je boljše umakniti. Š. SOBOČAN 16 Reportaža vestnik, 29. januar Če si vladajoča stranka, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah dobila največ glasov, privošči, da bo izvedla kongres v mestu, kjer je gospodarstvo tako na psu, da na volivčevo zaljubljenost v prvega moža stranke ne more računati, potem je jasno, da bo lokalna mestna oblast poskušala iztržiti iz kongresa največ, kar se iztržiti da. Kaj? Več denarja za štajersko prestolnico. V tej luči je najbrž potrebno gledati Križmanove grožnje, da naj si naslednjič pripravijo kongres kje drugje ne pa v Narodnem domu, »nekdanjem domu JNA«, ki je po osvoboditvi namesto v mestne roke zajadral med premoženje minsi-trstva za obrambo. Jah, nekaj simbolike pa je že: v času, ko se trese ministrsko mesto... Kljub Križmanovemu predkongresnemu manevru, LDS-ovce v Mariboru niso pričakali jezni, s transparenti grozeči Mariborčani, in to navsezadnje lahko pomeni, da so mnogi — predvsem brezposelni, prenehali verjeti v politične obljube, četudi jih prinaša vladajoča stranka (spomnimo se samo, kako se je pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami v Tam odpeljala takratna vladajoča garnitura). Seveda je najmočnejša (najbrž tudi finančno najbolj močna) stranka poskrbela za novinarje — ob akreditaciji so po pošti pošiljali kongresno gradivo, ob prihodu so delili priponke in LDS-ovske vitaminske tabletke itd. Pa vendar se mi je njihova zvezda (rumena) na modri podlagi, ki naj bi najbrž simbolizirala eno od zvezdic Evropske zveze (da je ena sama, ima lahko tudi več pomenov — odvisno, ali jo postavite v notranje- ali zunanjepolitični kontekst) — ta ni krasila samo vsega tiskanega propagandnega materiala, ampak so jo postavili tudi na zunanji balkon (nad vhod Narodnega doma), še najbolj spominjala na rdečo zvezdo, ki je kazila madžarski parlament v prejšnjem režimu — enako plastična, enako svetleča ponoči, enako moteča arhitekturo in stil stavbe. Res pa je, da drugačne barve. Ob številnih čestitkah ob kongresu LDS, ki so jih pošiljali liberalci iz tujine, pa do petinpetdeset »uglednih« gostov, kolikor so jih našteli organizatorji, so se pred vrata narodnega doma postavili tudi gostje, ki so se povabili sami, in sicer člani mestne podružnice Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, ki so Drnovšku osebno izročili protestno sporočilo, v katerem LDS pozivajo, daje vsako spreminjanje veljavnega denacionalizacijskega zakona »protiustavno, pro-tisistemsko in protievropsko«. Ostali so ... Čeprav je Slavoj Žižek na blejskem združitvenem kongresu pred domala štirimi leti zanikal, da bi bili v ozadju združevanja Drnovškove Liberalno-demokra-tske stranke. Bavčarjevih Demokratov, Žakljevih Socialistov in Tancigovih Zelenih »boj za prihodnja ministrska mesta, izsiljevanja, osebne zamere«, je po štirih letih postalo jasno, na kak način se lahko združijo »pristaši divjega tržnega liberalizma in ekologi, prvoborci za samostojno Slovenijo s sumljivimi jugoslovanarji, DEMOSOVIMI pobudniki s komsomolskim podmladkom Partije«, kot so pred štirimi leti v medijih prikazovali blejsko združevanje: tako da za vidnejše strankine pozicije po štirih letih kandidira samo en bivši Demokrat, to je Bavčar, preostala vodilna garnitura pa je iz vrst Drnovškovih »dečkov«. Torej, nekdanje Tancigove zelene (ki bojda ni več član LDS, čeprav je bil 'formalno še vedno podpredsednik) in Žakljeve (ta se je iz politike skorajda povsem umaknil) socialiste najdemo samo na mestih za člane strankinih organov. Da je s štiripartitno vladavino znotraj LDS enkrat za vselej konec, ne nazadnje nakazuje tudi novo, spremenjeno število podpredsedniških mest: namesto štirih, dve, čeprav so si nekateri prizadevali za ohranitev števila štiri, s tem da bi tretjemu in četrtemu pripadlo mesto glede na njuno funkcijo (predsednik Sivih panterjev in predsednik Mladih liberalnih demokratov). Predlog za tri podpredsedniška mesta pa je Bogdan Biščak umaknil. Liberalni vs. demokratski govor Da obstajata predvsem dve struji, Drnovškova (vprašanje, ali ni ta povsem solistična in jo podpirajo predvsem tisti, pri katerih deluje strankarska disciplina, če ne že kar odnos hlapec—gospodar) in zsmsjevska, katere še vedno najvidnejši predstavnik je Igor Bavčar (ki naj bi svoje ministrsko mesto navsezadnje dobil zaradi odstranitve iz neposredne bližine, če ne kar za kazen, kot se je govorilo), nakazujeta Drnovškov uvodni nagovor in Bavčarjev sklepni programski govor. Tamagoči kongres »Dosledno naprej« Nezaželeni kongres LDS v štajerski prestolnici Medtem ko je prvi potarnal nad očitanim mu pragmatizmom (menda ne ve, ali mu to štejejo v slabo ali ne) in povedal še svoje znano stališče o teži koalicijskega sobivanja s SLS (pri čemer si je za uspeh štel spremembo 68. člena ustave, ratifikacijo evropskega pridružit-venega sporazuma), ki pa bi naj vendarle ne bilo ne mogoče, je Bavčar (ob povzemanju programske razprave!) udaril po SLS, ko gre za vprašanje slovenske zunanje politike, predvsem odnosov s sosedi, in menil, da si pri tem »ne gre natikati boksarskih rokavic, kot to marsikdaj rada počne opozicija, in ne le pozicija, tudi naš koalicijski partner SLS«. Bavčarje SLS sporočil, da naj si ne lasti dediščine mostiščarjev, saj so mostovi stalna praksa njihove šestletne vladavine. (No, ni pa poudaril, da vedno z drugimi partnerji). SLS prav tako očita, da si hoče »svoj kos političnega vpliva prepogosto odrezati na račun stroke. S takim početjem v politiko vdira voluntarizem«. Še več, udbomafijci so predvsem tisti, ki ne spoštujejo jasnih pravil — kdo so ti, najbrž ni potrebno posebej omenjati. Tleče nezadovoljstvo z delovanjem prvega ministra in podpredsednika vlade v vladni koaliciji, kar je z drugimi besedami očitek Drnovšku, da popušča pri upravljanju države —navzven in navznoter, bratoma Podobnik, je našlo svoj echo tudi pri debati o razmerju med rimskokatoliško cerkvijo in vlado. Ko so v soboto na programski debati v »Bandljevi skupini«, kije obravnavala teme od spoštovanja človekovih pravic, t. i. ženskih kvot do lokalne samouprave in njenih sprememb, javne uprave, vključevanja v Nato in EZ in ne nazadnje o volilnem sistemu (kjer so razpravljajoči delegati gladko zavrnili večinski sistem, ki ga je ob pogledu na dogajanje v sedanji vladajoči koaliciji kot izhod za prihodnost ponujal strankin ideolog dr. Slavoj Žižek), trčili tudi na vprašanje odnosa med Cerkvijo in državo, so delegati jasno zavrnili konkordat (ostro zavrnili Marinčkovo javno izjavo o možnosti podpisa pogodbe med državo in Vatikanom), ob tem pa poudarili, da z nejasnim popuščanjem rimokatoliški cerkvi izgubljajo tudi dejanske koalicijske zaveznike, torej SNS in ZLSD, ki se resda vedeta, kot če bi uspela prva Drnovškova sestava levosredinske koalicije. Delegatske replike so včasih spominjale kar na »glas vpijočega v puščavi« v stilu: se zavedate, da lahko pri vprašanju Cerkve pademo kot vladna stranka? Morda, res. Spremembe statuta Kakorkoli že, LDS je bila podobno kot druge stranke, vendarle stranka enega moža, Drnovška, ki se je po nasvet zatekal k »ljudem s težo«, kar pa so bili v novi združbi samo Demokrati in tisti, ki bi potencialno lahko ogrozili njegovo vladavino. Svet stranke, ki je med dvema kongresoma najvišji strankin organ, je bil v strankini politiki brez vidnejše teže. Vse, kar se je zgodilo, se je dogovorilo med Drnovškom in njegovimi (bolj ali manj) zvestimi izbranci. Tega naj bi bilo po tem kongresu konec. Vsi vladni možje (ministri in poslanci) bodo namreč tvorili svet stranke, to pa je v obdobju med dvema kongresoma najvišji organ stranke. Ker so ministri in poslanci člani sveta po svoji funkciji, so od kandidature odstopili Jakič, Kacin, Lenič in Gaber, tega pa nista storila npr. Gantar in Frlec. Za podpredsednika so se potegovali Anderlič, Bavčar, Potočnikova, Rop in Jožef Školč, ki je odstopil, namesto njega pa so na kandidatno listo uvrstili Darjo Lavtižar - Bebler, kije vodila delovno predsedstvo kongresa. Toda ob starem predsedniku so izvolili tudi dosedanjega podpredsednika Igorja Bavčarja, novi na podpredsedniški funkciji pa je Anton Rop. Ženske kvote ali o bojazni prekmurskega poslanca Največ hude krvi so povzročile ženske kvote. LDS seje namreč z resolucijo zavzela, da bo v politiko pritegnila več žensk. No, o tem, da je imel to možnost tudi šef stranke, ko seje pogajal o ministrskih stolčkih, najbrž ne gre izgubljati besed. Tako so delegati v statut zapisali, da mora biti tako na volitvah na državni ravni kot na lokalnih volitvah zastopanih vsaj tretjina žensk. In kdo je temu najostreje ugovarjal (res pa je, da pretiranega navdušenja liberalni demokrati tudi niso kazali)? Geza Džuban seje zbal celo za poraz stranke na volitvah, saj menda v nekaterih okoljih ni dovolj relevantnih LDS-ovih predstavnic. V njegovem jih ni? Diskontinuiteta diskontinuitete »Izjavo o diskontinuiteti med povojnin komunističnim režimom in demokratični republiko Slovenijo« je LDS lansirala te den dni pred kongresom. Dr. Slavoj Žižel je že pred štirimi leti zatrjeval: »Stari raču ni nikoli ne bodo poravnani, saj vsaka p° ravnava odpira nove dolgove. Na nek točki je treba preprosto storiti DEJANJE presekati gordijski vozel in prestopiti’ drug prostor, se simbolno rešiti teže pre teklosti, tako rekoč začeti iz nič. Pre teklost mora umreti dvakrat, če naj do nji zavzamemo distanco in če naj postane de tradicije: najprej mora zgubiti v politicn realnosti, kar se je zgodilo s prehodom1 demokracijo, nato pa morajo umreti ši njeni posmrtni duhovi, preteklost mod umreti kot podzemsko vrenje neporavna nih računov, ki nas še naprej določajo. Se veda ne gre za to, da na pretekle krivici preprosto pozabimo: gre za to, da se vzp° stavi nov nevtralni prostor pravne državi in demokratične zavesti, od koder se lahke te krivice šele ustrezno oceni in poprav onstran blodnega kroga preteklih strasti.' Komu torej liberalci popuščajo po štiri! letih, da na politično tržnico znova poš* Ijajo izjavo o diskontinuiteti, s katero st (ali vsaj naj bi) opravili že (vsaj) pred štiri mi leti. Izjava je očitno nastala kot poskus po novnega dokazovanja, da LDS z vstopen1 SLS v vlado ni izgubila iniciative, ni posta la pasivna, kar bi ji glede na pogoste man® vre med premiersko in podpredsedniške funkcijo zlahka očitali. Je torej izjava c diskontinuiteti s strani LDS res nujna’ Ne, ni. Če so bili pred štirimi leti prepriča ni, da začenjajo z nič, potem ni razloga, ® se vračajo na obdobje pred ničlo, če je kratkoročna politika lahko dolgoročna rešitev. Zanimivo je, da naj bi o diskontinuitC’ ti razpravljali na Bandljevem odboru, P® niso. Kacin je odpeljal množico delegatov, ki so bili pripravljeni sodelovati pri pd" krojitvi izjave - »konstruktivno« so jo oklestili za več kot polovico —, kongres i0 je brez pripomb nato sprejel, kot dariln' pakt pa razložil še Bavčar: »Evropa!6 svojevrsten sinonim za številne program' ske nastavke, ki jih je omenjala včerajšnja razprava. Predsednik Drnovšek je včeraj govoril o premagovanju zgodovine, kij6 temelj evropskega združevanja. Če jo zrno rejo, promovirati države, moramo ime'1 moč, dajo promoviramo tudi samo znotraj države - temu namenjamo Resoluc'0 o razmejitvi med komunističnim režimoff1 in demokratično Republiko Slovenijo. S« je pa na Resolucijo ozrl tudi Slavoj Žižek ki meni, da je tovrstna izjava hkrati odvečna in potrebna — odvečna, če je problem zreduciran na obračun s preteklimi Tum kcionarji, to pomeni odvrnitev pogleda n® drugi tir, stran od problemov splošne gl°' balizacije (od biomedicinskih do okolje varstvenih in borznih globalnih procesov), in potrebna, »da preteklost umaknemov distanco spomina, daje ne merimo iz P°r' spektive sedanjih bojev«. Mariborska deklaracija Tone Partljič je začel svojo predvolil' no župansko kampanjo. Tudi zato, če a6 predvsem za to, je bila spisana maribot ska deklaracija, ki jo je komediograf W01 prebral. Mariboru obljublja brezcarinsko cono in tudi podravsko regijo. Mu bod° volivci verjeli? Žižkov Nemir prihodnost’ Je Žižek požel največji aplavz tud1 zato, ker ga nekateri niso najbolje raz0' meli? Je konec zgodovine in politike ' ali pa je Slovenija še premalo politizi!®' na? Žižek odgovarja: da, »če nam p0’1' tika pomeni angažiranje družbenih sW' pin ob temah, ki do pred kratkim spl0*1 niso bile domena politike, od položaj® spolnih in etničnih manjšin do etičn,n zagat današnje medicine in biotehnol0 gije, če si s politiko predstavljamo nikanje novih političnih subjektov, 0 žensk do okoljevarstvenih organiza0!-1 ...«. Žižek predpostavlja, da je čas P0*1’ tike kot parlamentarnega spopada t®2 ličnih strankarskih usmeritev za nat111-Toda kje je potlej nevarnost za posam°2 no stranko, tudi LDS? Žižek odgovad®' »Ker vidim nevarnost, da bo LDS zač®, delovati kot otrok, ki se igra s tam® gočijem: uganiti bomo skušali zaht°v_ Drugega (ugotavljati z mnenjskimi f® ziskavami, kaj ljudje hočejo, naučitis * od ekonomistov, kaj nam je storiti za O spodarski napredek, od Bruslja zvedo*1’ I kako moramo svojo zakonodajo spre^| niti, da bomo zreli za sprejem v EZ)1 | jih vestno izpolnjevati, pa bo vse v red®'. Hkrati pa strankarske kolege poziva, jih premoč na političnem prizorišču (P Ji njegovem njihovi nasprotniki niso do*0 J relevantni sogovorniki oziroma se s S’ J jim početjem kastrirajo kar sami),111 uspava. Jih že ni? A. POTOČNIK, foto: J. ZAUNE^ Centralizem in program Po novem statutu, sprejetem na drugem kongresu, naj bi bilo več sodelovanja med centrom in lokalnimi odbori. Predlog, da bi članarine ostale v celoti občinskim odborom, je bil zavrnjen, češ da je stranka ena in da ni ustanovljena kot konfederacija. Ne vem kako velikih nasprotij med centrom in lokalnimi odbori resda najbrž ni, pretiranega sodelovanja pa tudi ne, saj najbrž v nasprotnem primeru stranka ne bi postregla z novim statutom, programom in kar devetimi • resolucijami. Temeljna'usmeritev LDS pa ostaja: EVROPA, toda zdaj ne več zdaj, ampak Evropa 2002. Ob gospodarski prilagoditvi, uspešnosti denarne politike, zvečanju znanja, kakovostnejših izdelkih še mimogrede socialno pravična država in navsezadnje tudi okolju prijazna politika — utopija? Res pa je, da je edina resolucija, ki je niso obžarili z modro lučjo, resolucija MLD-ja, ki govori o legalizaciji drog. Mladina se bo torej morala zadovoljiti s problemsko konferenco, ob tej pa naj bi pripravili posvetovanje o stanovanjski politiki, posvet o zaposlovanju, konferenco o lokalni samoupravi in posebno razpravo o ureditvi odnosov med državo in cerkvijo. Volitve Na dvodnevnem kongresu (navsezadnje je tudi to indeks, da si največja stranka lahko privošči dva dni trajajoči kongres — morda tudi zaradi Drnovškovega navdušenja nad britanskim kongresom, na katerem je bil, morda se še spomnite, eden številnih gostov) so volili odprte in dve zaprti listi. Na zaprti sta bila po en kandidat, in sicer Drnovšek za predsednika stranke (da, prav imate, tudi tukaj velja: po Drnovšku Drnovšek) in Golobič za njenega generalnega sekretarja. Zaprte liste, kljub temu, da so npr. MLD predlagali tudi . svojega predsednika, pa ga svet stranke ni pustil na kandidatno listo, niso odsev demokracije — ali pač?! No, čeprav seje šušljalo, da bo Drnovšek navzoč samo prvi dan, seje vendarle prikazal tudi drugi dan, čeprav ni glasoval niti o eni spremembi statuta niti o statutu kot celoti. Vzdržal je celo do volitev, nato pa je kolona njegovih vozil zapustila prizorišče. Noje pa prvi dan dokaj spektakularno nastopil tudi t. i. neodvisni poslanec (v parlamentu sedeč med poslanci LDS) Ciril Pucko. Tega.je Golobič posadil kar v prvo vrsto, in to ne kamorkoli, temveč na Drnovškovo levo (oziroma desno, odvisno, od kod ste ju opazovali). Tako je bila prestopniku (če uporabim najmilejši izraz) izkazana posebna čast (če razumete to gesto kot princip delovanja in hierarhiziranja v stranki, potem to ni moj problem) - najbrž tudi zato, ker so zadnji parlamentarni boji dokazali, da z Drnovškom glasuje del opozicije s Puckom —, zato ga še vedno (čeprav se je pred časom že govorilo, da bi se ga radi znebili) ujčkajo na svojih nedrjih, tudi zato, ker bi na izpraznjeno Puckovo mesto v parlament prišel »krščanar«. Bstnik, 29. januar 1998 jFeportaža 17 Jurovski Dol Obnovili bodo glavni oltar Čez tri leta bodo proslavili 500-letnico cerkve sv. Jurija V Jurovskem Dolu v Slovenskih go-;ah, ki je.največji kraj krajevne skupiti Sv. Jurij, se že nekaj časa pripra-ajo na praznovanje 500-letnice ce-ve. Tamkajšnji župnik Alojz Anto-l> ki je po rodu iz Odranec v Prek-arju in že deset let službuje v tej T nam je povedal, da so lani prekri--erkveno streho in pred tem obnovi-notranjost svetišča. Letos bodo oblili še glavni oltar. Kar 25 let niso Ie'i orgel in so leta 1993 kupili no-■ TP je bil tretji tovrstni izdelek moj-a Škrabla iz Rogaške Slatine. Pred ™i leti so obnovili tudi župnišče. S Maturantje prihajajo Cerkveni zvonik v Jurovskem Dolu je bil nekoč za obrambo pred Turki. Zanimivo je kamnito okrasje, ki je vzidano v njegovem vznožju. Fotografija: F. Š. temi deli bodo pripravljeni na praznovanje, ki bo čez tri leta oziroma leta 2001. Župna cerkev sv. Jurija se v tem kraju prvič omenja že leta 1388, a je v sedanji stavbi iz leta 1501, medtem ko nosi zvonik letnico 1532. Tega leta so Turki oplenili cerkev in je cerkveni stolp služil sprva v obrambne namene. Zanimiv je zvezdasti gotski cerkveni obok. Vsi štirje stranski oltarji pa so delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja iz leta 1760-1770. Posebnost so tudi kamniti okrasi, vzidani v vznožje zvonika. F. S. 4. Tl, Srednja strojna in tekstilna šola Murska Sobota Sedijo (od leve proti desni): Nataša Ferko, Bojana Henzlin, Romana Glavač, Janja Jerebic, Klavdija Horvat, Simona Koren; prva vrsta: razredničarka dipl. inž. Natalija Maučec - Ftičar, Simona Magdič, Petra Šmid, Darja Cigiit, Andreja Bagari, Lidija Kavaš, Barbara Hoheger, Tadeja Bagola; zadnja vrsta: Mojca Leben, Suzana Rožman, Vesna Jaklin, Andreja Škrlec, Simona Sapač, Blanka Geld, Milena Vrečič. ZLATOPOROČENCA TRSTENJAK S TURJAN-SKEGA VRHA - Matija Trstenjak seje rodil 1917. leta v Kupetincih, žena Pavlina (dekliški priimek Senjur) pa se je rodila leta 1925 na Rožičkem Vrhu. Poročila sta se pred 50 leti in dala življenje treh hčerkam in dvema sinovoma. Po vrnitvi iz vojske se je Matija zaposlil na VG Kapela, Pavlina pa je delala doma, skrbela za otroke, nemalokrat pa je prišla pomagat možu. Pred kratkim, ko sta Trstenjakova zaznamovala svoj zlatoporočni jubilej, je bilo zelo veselo in kar žarela sta od sreče. Tudi zato, ker imata osem vnukov in štiri pravnuke. - Foto: F. Režonja ^MANTNA POROKA - Helena, rojena । T leta, in Franc Matjašec, rojen 1911. p sta se poročila 1933. leta v Turnišču. Mkih šest let po poroki sta živela v Lipi, "ato 23 let v Kamovcih, leta 1962. pa sta kupila v Sebeborcih hišo z gospodarskim ,0Pjem in štirimi hektarji zemlje. Ves čas skupnega življenja, in to traja že 65 1 j ), delata in živita na kmetijici. Ta pa ni ’aiala kruha le njima, ampak tudi njunim ^setim otrokom - petim sinom in petim i k."1, Vsi’ razen Vinčenca, ki je umrl, ko J star šest let, živijo in so sedaj seveda °drasl< ljudje. Najbližje je sin Ciril, ki v Sebeborcih, vendar ne pri njiju; hčerki .•jica in Helena sta v Murski Soboti, Ivan v Kamovcih, Marija v Čentibi, Jože v Mariboru, Cilka v Tolminu, Francka in ^letod pa v daljni Kanadi. Matjašečeva imata 22 vnukov in 12 pravnukov. To i ^'ainalltna poroka je bila v Moravskih kjer je župan izročil slavljencema diamantno poročno listino in simbolično darilo, nato pa je bila še pogostitev n ' ^vskem domu v Doborovniku. Poleti, ko bo toplo in se vrne domov večina njunih otrok, vnukov in pravnukov, pa kravata imeti še cerkveno diamantno poroko. »Seveda, če bova še naprej vsaj tako zdrava,« sta povedala poročenca, stara 87 oziroma 84 let. Čestitke tudi od Vestnika, saj sta naša dolgoletna naročnika. - Š. S., foto: F. Bolta 4. c, Gimnazija Murska Sobota Sedijo: Tomi Bušinoski, Simona Tripkovič, Karmen Hotko, Alenka Petkovič, Peter Šloser, Leon Cigiit, Grega Maučec, Matej Sobočan; prva vrsta: razredničarka prof. Renata Dominko, Petra Kerčmar, Nina Rogan, Darko Glavač, Simon Pertoci, Iris Faflek, Matej Kučan, Istvan Szomi; zadnja vrsta: Sašo Zver, Anita Horvat, Sašo Potisk, Marko Sabotin, Nina Kelemen, Damir Škraban, Petra Moreč, Marko Marič; manjka: Jože Maučec. Mednarodni šahovski turnir v Radencih jUgal Sax, Gomboc mojstrski kandidat Sencih je bil končan prvi mednarodni šahovski turnir Radenska open ’98, ^erem je sodelovalo 46 šahistov iz Avstrije, Bolgarije, Hrvaške in Slovenije 4. f, Gimnazija Murska Sobota Sedijo: Jana Rogan, Melita Prem, Lidija Magdič, Valerija Šomen, Nataša Jerebic, Mojca Smolko, Mojca Podgorelec, Maja Gergar, Silvestra Gomboc, Boštjan Kojzek; prva vrsta: Damjana Debelak, Ksenija Kočar, Tadeja Bedek, Nataša Safran, Denis Šparaš, Martina Mlinarič, Boris Kokol, Tomi Deutsch, Metka Pretnar, Klementina Ceiger; zadnja vrsta: Petra Nedog, Uroš Gjerek, Andreja Albert, Manuela Vlaj, Vojko Hodošček, Zoran Zorkovič, Boštjan Vukan, Aleš Cipot, Matjaž Cor, Kristjan Kuhar; manjkata: Primož Obal in razredničarka prof. Majda Anders. . u nJ>rni je bilo šest velemojstrov, stJ1?Orodnih mojstrov in štirje trn' Najst.arejša udeleženka lrju je bila 80-letna Antonija Ein- spieler iz Celovca. Turnirje bilo zelo zanimiv, saj se do zadnjega kola ni vedelo, kdo bo zmagovalec. V zadnjem kolu namreč madžarski velemojster Gyula Sax, ki tekmuje za Piramido iz Maribora, premagal vodečega klubskega kolego Marka Tratarja in edini brez poraza ter s štirimi remiji postal zmagovalec turnirja s 7 točkami. Zmagovalec je dobil nagrado 4.000 DEM. Največje razočaranje je bil hrvaški velemojster Kru-noslav Hulak, ki tekmuje za Radensko Pomurje, saj je s 5,5 točke zasedel šele 12. mesto. Z enakim številom točk je bil mednarodni mojster Miran Zupe (Radenska Pomgrad) 13. Svoj največji uspeh je dosegel 15-letni Miha Gomboc iz Černelavec, sicer član Radenske Pomgrada, saj je s 5 točkami zasedel 19. mesto kot najboljši mladinec, hkrati pa si pridobil naziv mojstrski kandidat. Omeniti velja še 20. mesto Borisa Kovača (Radenska Pomgrad) in 22. mesto Jožeta Gaberja (Lendava), oba sta dosegla po 5 točk. Prvi tovrstni turnir je lepo uspeh, hkrati pa naj bi postal tradicionalen. (FM) Marko Tratar (levo), ki je zasedel drugo mesto, in Aleksander Delchev (Bolgarija), ki je bil peti. Fotografija: JZ 4. KI Srednja strojna in tekstilna šola Murska Sobota Prva vrsta: Dejan Donko, Andrej Gjureč, Iztok Vičar, Aleksander Ščančar, Jože Pavlinjek, prof. Janja Neuvirt - Prašnikar, razredničarka prof. Dragica Marič, Bojan Špilak, Mitja Go-lenko, Boštjan Slokan, Darko Kovačz; zadnja vrsta: Mihec Horvat, Uroš Tratnjek, Aleš Albert, Simon Kojek, Nataša Kurbus, Ljubo Štrakl, Janez Škalič, Branko Dervarič, Dragan Mladenovič, Aleš Kodba, Gregor Adanič, Igor Železen. TOMO KOLEŠ vestnik, 29. januar 1998 NAGROBNI pol(juuus; NAPIS VEČJI VESTNIK GLAGOLNIK OD PLESTI BANKOVEC VODNI VRTINEC ENOT DELO ULIVAJO PREDMETI MITOLOŠKI OKROGLA GRŠKA BAKTERIJA LETALEC STANJE IVAN TRPNEGA KRISTAN PEVEC SMODE ANDREAS FELDER BOGINJA NESREČE PODOBNO OBLAČILO V SNEGU ....- MERA SUMERSKA POKLICNO BOGINJA MANEKENKA GAZIBARA INDIJSKI PISATELJ (LARS) KATRAN PATRULJA 20.000 SIT 15.000 SIT 10.000 SIT 3 pripisom »nagradna križanka« 5.000 SIT 4 6. februarja 1998 naročnin za Vestnik 5. nagrado - 5 četrtletnih Med reševalce bomo razdelili LJUBEZEN DR. ŽIVAGA KEMIK, NOBELOVEC GLAGOLNIK OD (RAJA) AMERIŠKI SKLADATELJ HAČATUR- RASTLINSKA BOLEZEN SKRBI ZA POTROŠNI VLADAVINA CARJA JAN KMEČKO VOZILO MESTO V J. ŠPANU! KRAJ PRI TREBNJEM NEM.FILOZOF (GEORGE) ANTIČNA MATERIALISTIČNA FILOZOFIJA VRSTA PECIVA DELAVEC V JEKLARNI MATERIAL MRAK (KNJIŽ.) POPEČEN KRUH KDOR SE DOMAČA ORGAN VIDA UKVARJA S KRITIKO PERNATA ŽIVAL (MN.) ONEGAVITI GLAS^0 pooo®^ ČEL^ SAMODEJNA NAPRAVA SELEN TRISTOPNI VERZ IZUMRLI GLAVO-NOŽEC VRHNJE OBLAČILO MUSLIMANK KDOR SKUŠA BITI NA ZUNAJ IMENITEN TOMAŽ DOMICELJ VRSTA PALME JAPONSKA LUKA NEON (•□A) EGIPČANSKI BOG GORAN BREGOVIČ SUKANEC STARINSKO. PLAŠČU NEKD. FR POTRDILO (ZAST.) POLIVINIL ACETAT JUŽNO-AMERIŠKA KUKAVICA SNOV, KI POSPEŠUJE SUŠENJE BEOTMCI SONCA ATOL V TUAMOTU JUDOVSKI KRALJ DEL OČESA TV MODERA- TORKA PERZIJA DEKLE Z OČALI RIMSKI DRŽAVNIK JEDVOBUKi SVALJKOV ZDRAVILNA RASTLINA KRILOV IVAN UGLAJEN MOŠKI SRBSKO MOŠKO IME GLAVNO MESTO JUŽNE KOREJE GLAGOLNIK OD PSOVATI VRSTA EKSPLOZIVA MEJNA REKA S HRVAŠKO HIGIENSKI PRIPOMOČEK JOHN LENNON NEM.F1LOZOF (IMMANUEL) PRVA ŽENSKA SL NOGOM. (MATJAŽ) OZKA POT et^ KRlSl^ NEKDANJI MEHIŠKI INDIJANEC LOVSKI PES GLASBENO GERMANSKI MINISTER K0V1NA.IZ KATERE SE OREL SLOVENSKI SRBSKA SOLATA RASTLINA TABORI PISATELJICA FALACCI PEVEC,KI ZAČENJA IN VODI PETJE V CERKVI nagrado v vrednosti nagrado v vrednosti nagrado v vrednosti nagrado v vrednosti SREDO ZEM. ŠTEFAN V DESKI BOS.NOGOM. (MARI S) LOVENJAK ZUNANJI DEL REŠETA ODLOMEK FILMA KDOR IGRA NA KITARO ANGLEŠKA PLOŠČI NSKA KDOR OPATLK LETOVIŠČE PRI RENU IFIGENUIN BRAT IZ GRŠKE MIT, 'EMIL ADAMIČ PRA VELI KAN HEKSA- —— KDOR SE ITALIJANSKI IZD.GODAL CREMONE ARGON KOMUNIKA- SATELIT AMERIŠKI CIJSKI RONALD VZDEVEK DIRKAČA FILMSKI IGRALEC REAGAN TROPSKA ABECEDNI AGOST1NIJA GIBSON PAPIGA SEZNAM IMEN PRSNI OKLEP BREZ ROKAVOV TELUR TRGOVEC 6 STARIMI PREDMETI V NORDIJSKI MITOLOGIJI GONALNI BERILUEV SILIKAT UKVARJA Z 0VEN ^3’ T sč im-013 reakcija na nepričakovano novico bo pre-!r>oro-^na, da bi lahko dosegla kakršno koli razu-3 bo Poskusi se zbrati in trezno razmisliti, pa 'n; QL6s'*ev pokazala kar sama od sebe. že h p .se zanimiv konec tedna z osebo, za katero osle a . basa kar precej ogret. Naj te ne skrbi za 1 ^aj šk* kratka odsotnost Pač en more kdo hoditi, ln nikar se ne zagovori. na: prih . 1 komi?aja dokaj kritično obdobje za sklepanje no-^ovn^inac^’ zat0 se raie P°tuhn' 'n počakaj, da ^ui ° Pos'ie tvoje ‘sonce’. Nekdo te že dalj časa h: nae ln se pripravlja na odločilen korak. 86 ti ne bo ravno najbolje obneslo ^tiranih izgub se ti ni treba bati. Prišlo bo i, . je, ki ti bo prineslo veliko več odgovorno-J® najbolje, da se na to pošteno pripraviš. ^6ka 3fne:>.sk ^obna obrekovanja in se posveti raje pa-ilj čas^ stvarem, kot je na primer prijatelj, ki te že tiidj7a 0Pazuje. Ljubezen bo prišla prehitro, pa 1: če® b°š na vse kriplje poskušala 'upirati'. izkazoiav s' Prepričan, da te zasleduje smola, se ^eta t°’ da vendarle ni tako. Z novo prijateljico se sčeri ka* več kot pa samo prijateljstvo. Tvoj an je sobota, zato jo kar najbolje izkoristi. a: d0 tako >SrCa *' b° prišel nedvoumen namig, to pa te da še nekaj časa ne boš trezno misli-Pa je । ? medlela od skoraj bolečega hrepenenja, boš varljivo, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, : pjočarana. Sevati °Vn' naarti se ti bodo končno začeli ure-rarsepPa tu?' na ljubezenskem področju se ti obe-ate|jev 2animiva zadeva. Toda nikar ne pozabi 1 ki so ti pri tej zadevi pomagali! M dar tj z ° b sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, hi ravn0 hi *e9a ni P°trebno izgubljati glave. Tudi ieWa da , ad®n, zato boš z malce potrpežljivosti i Prihod ° PrV' korak storil on- 'h vznem n|.ern tednu se ti obeta marsikaj prijetne-Jbi Ponuio^Ve®a'.za'° n'kar ne omahuj, temveč nagajati ao Prožnost. Znanec ti bo sicer posku-^ica ndar se bo na koncu ujel prav on- ^va, kot°<ŠP'na’ k'te tako mika’ ie Precei manj °dvisno nr b,omislila na prvi pogled. Ševeda pa je nbnejša od tega, ali ti je v ljubezni podoživel boš ' n°S??! trenutna zabava. e9a raziona prec®jšen poslovni šok, vendar ni no-aH s,ej umir^o8™800 obnašanje. Položaj se bo ' b°dročju ki Povsem drugače pa bo na poslov- • • Jer se ti obeta prava pravcata avantura. TEHTNICA Ona: Partner te bo pustil malone na cedilu in poskušala' boš vse da bi mu to z isto mero tudi vrnila. Vse skupaj se lahko kaj hitro sprevrže v srdit spopad mišljenj in interesov, kar se lahko konča tako dobro kot slabo. On: Odkril boš nekaj zelo zanimivega, vendar nikar ne poskušaj tega izrabiti za napačne namene. In predvsem ne pozabi, daje dobra prijateljica veliko boljša kot občasna ljubica. Obeta se ti zanimiv konec tedna. ŠKORPIJON Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš po stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar sploh ni. On: Poslovni partner te bo sicer pošteno razočaral, vendar se boš kaj hitro uspel izkopati iz neprijetnega položaja. Pa še nekoga prav očarljivega boš spoznal in na koncu mu boš na neki način celo hvaležen. STRELEC Ona: Zaljubila se boš; ljubezen bo prijetna in globoka, ravno takšna, kot si jo želiš. Pokazala se bo možnost za spremembo^ poklicnem življenju, s tem pa še obilo drugih ugodnosti, ki so povezane s tem. On: Še vedno se ne boš uspel otresti večnih sumničenj do tvojega partnerja, karte lahko še drago stane. Pazi se, saj se lahko tvoje poizvedovanje o njenih opravkih sprevrže v pravo nočno moro tako za tebe kot tudi za njo. KOZOROG Ona: Neko povabilo bo sicer zapeljivo, vendar bo izrečeno na tako dvoumen način, da si tega dolgo ne boš znala razložiti. Toda kljub temu boš za dosego cilja uporabila vsa razpoložljiva sredstva, kar lahko postane tudi nevarno. On: Je že res, da boš napredoval počasi, vendar bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavest, ki si jo do sedaj pogrešal. V ljubezni pa se ti ne obeta prav nič dobrega, zato bodi pozoren na partneričine poteze. VODNAR Ona: Morala se boš sprijazniti s tem, da ne moreš spremeniti navad svojega partnerja. Toda verjetno je ravno to tisto, kar te na njem najbolj privlači. Še vedno pa boš razmišljala tudi o nekom drugem. On: Nikar se ne zanašaj na govorice, ki krožijo okoli tebe, ampak se raje zazri vase in kaj hitro boš spoznal pravo resnico. Je že tako, da se na koncu izkaže, da je človek sam sebi najboljši prijatelj. RIBI Ona: Še vedno boš nihala med realnostjo in lepimi sanjami in ravno žato lahko zamudiš lepo priložnost pri osebi, ki ti sicer vzbuja spoštovanje, vendar si nikoli nisi upala pomisliti na karkoli več. On: Ne boš seizadovoljil s ponujenim, ampak boš zahteval še kaj več. Premisli, ali se ti takšno tveganje utegne povrniti, ali je posredi le tvoja domišljavost. Partner te bo uspel prav prefinjeno presenetiti. Ciril Pucko še vedno gost Hm, nekoč je predsednik socialdemokratske stranke Janez Janša menda izjavil, da nima posluha. Na vprašanje si odgovorite sami, tako da si zavrtite njihovo himno (glasbo jn tekst sta spisala Dušan in Žiga Bi-žal), ki nosi naslov Slovenska pomlad Pomlad je privihrala v objem Slovenije z vrtnico na prsih ljubeče matere Slovenija je vstala v jasen sončen dan si v srcu velik narod svobodo vzel je sam. Dovolj smo trepetali in sklanjali glave otrokom šepetali junaške pravljice. Na kongresu LDS je Ciril Pucko sedel v prvi vrsti. (Ker se SLS v parlamentu vede kot opozicija, Puckova glava še ni za odstrel news.) Clinton se kopa Clinton se kopa v lastnem potu - ga bo s predsedniškega mesta nesla seksualna afera ali laž pod prisego. (Menda je že zaprosil za azil pri Sadamu Stojimo na razpotju že shojenih poti pokončni in svobodni prepletimo dlani pomlad se vsem Slovencem naj v srcih prebudi. (Najbrž so jo zapeli tudi na tajnem sklicu članstva v soboškem gradu news) Huseinu ali nekateri imajo zakonsko reguliran harem news.) KliiskI vaL Kujski val, se zbuja iz omame - Ljutomerski glavni trg po vsakih novoletnih praznikih spominja na zapuščeni poligon za preizkušanje eksplozivov. Po tleh ležijo ostanki raztreščenih petard, raket, steklenic vseh vrst in en prst. - Praznike 1997/1998 si bomo zapomnili tudi po izredno toplih dneh in nočeh, ko smo se prebijali čez zamete in sipine peska za posipanje cest proti zmrzali. Še nikoli niso cest posipali tako bogato kot tiste dni. - Nekdanji direktor ljutomerskega hotela si je od vseh Prlekov najbolj zaslužil, da bi postal osebnost leta ’97. Ljutomerski hotel mu je uspelo spraviti na rob stečaja, za kar je tudi prejel priznanje Turistične zveze Pomurja. Vendar so se Prleki na radijskem referendumu odločili drugače. Namesto zaslužnega direktorja so za osebnost leta izbrali radijskega nakladalca. Kujski val, Tudman poklonil Štefki krzneni plašč Pri Imgradu so delavci nekoč na veliko kradli poliester. VTehno- stroju so delavci kradli »felne«. V Simentalki so kradli klobase. Ubogi direktorji niso mogli do takšnih dobrot in so kradli denar in tajnicam poštenje. Vojaška specialca, ki so ju »zajeli« Hrvati (narod, ki je dobil ime po kravatah), sta bila prisiljena ukrasti tisto, kar jima je bilo edino pri roki. To je bil več milijonov mark vreden kombi, poln vohunske opreme. Prodala sta ga za dvesto tisoč mark najboljšemu ponudniku. Preprosto sta se dala »ujeti«, pobrala sta denar in šla. Vprašajte se, kako bi vi ravnali na njunem mestu, saj človek na tem svetu nima nič drugega, kot tisto, kar ukrade. Vendar sta uboga specialca delala račun brez ministra Tita. Nista se še pošteno oddahnila po vrnitvi na slovensko stran, pa ju je Turnšek že držal za vrat: »Polovico sem, drugače bosta do upokojitve navadna vojaka.« Zadovoljen se je minister vračal proti Ljubljani, si brundal pesmico »Daj mi Micka peneze nazaj« in žvižgal za dekleti. Vendar se je tudi on uštel. Pri prvih hišah gaje že čakal Kučan: »Polovico sem, ali pa ...« Milanu so se od zadovoljstva usta raztegnila od ušesa do ušesa, in če ju ne bi imel, bi se smejal okrog in okrog glave. Vendar je tudi on imel smolo. Ni še dobro stopil skozi vrata, pa gaje Štefka že čakala: »Pol!« Tako je Štefka dobila svoj krzneni plašč. Kujski val, alternativni val Ljutomerska alternativa spet grozi: »Komunizem smo uničili, zdaj bomo pa še cerkev. Da bomo Prleki končno zares svobodni in ne bomo nikoli več podložniki ne Moskve in ne rimskega imperija.« Kujski val, luknjasti val Na Mlekoprometu so nekoč v davnih časih delavci kradli sir in od takrat ima ljutomerski ementalec luknje. Ob veliki obletnici svoje tovarne so ljutomerski sirarji dali na trg 50 let star sir. Bomo videli, kaj bodo na to dejali sanitarni inšpektorji. kuval@siol.net Odsevi mladosti vestnik, 29. januar 1998 Sola nekoč in danes Vsako jutro, ko vstanemo, najprej pomislimo na šolo. Ko slišimo besedo šola, nas dostikrat mine dobra volja. Toda če primerjamo današnjo šolo s tem, kako je bilo nekoč, lahko rečemo, da imamo danes pravi raj. Nekoč niso imeli zvezkov ne torbe in vseh drugih stvari, ki jih uporabljamo danes. V šolo so nosili samo tablico, na katero so pisali s posebnim kamnom in potem so z gobico zbrisali, ko so želeli pisati kaj drugega. Večina otrok je zjutraj najprej morala gnati živino na pašo in šele nato so se odpravili v šolo. Morali so seveda pešačiti. Pouk je trajal skoraj ves dan, učitelji pa so bili zelo strogi. Če kateri učenec ni poslušal, gaje lahko učitelj udaril, saj je bilo to takrat dovoljeno. Seveda je bila zaradi tega disciplina učencev veliko boljša. MILAN JERIČ, 8. d vskim in mestnim otrokom boljši domači, kmečkim pa pekovski kruh, so si ga izmenjevali. Oblečeni in obuti so bili skromno. Nekateri so hodili v šolo celo bosi. Učni program je bil lažji. Učenci so morali zelo spoštovati in ubogati učitelje. Če jih niso poz-dravlili, so bili kaznovani. Kazni so bile packe, klečanje v kotu ... Kurili so na trda goriva, zato se je v učilnici večkrat kadilo. Športnih, naravoslovnih in kulturnih dnevov niso imeli. Cerkvenih praznikov niso praznovali. Le ob večjih državnih praznikih so učenci šli v sprevodu z baklami na kresovanje. Po končanih štirih razredih so se nekateri odločili za nižjo gimnazijo, drugi pa so nadaljevali pouk v sedemletni osnovni šoli. Dandanes ni fizičnih kazni, v šoli dobimo malice, učni program je zahtevnejši, šola traja osem let... NINA KOLARIČ, 8. b kkk Osnovna šola v Beltincih je začela delovati za časa vladavine cesarice Marije Terezije, ki je uvedla obvezno šolstvo. To je bilo okoli leta 1798, zato bomo prihodnje leto praznovali 200-let-nico delovanja šole v Beltincih. Stavba, v kateri je bila prva šola, je bila krita s slamo, kar 286 učencev pa sta nekaj časa poučevala samo dva učitelja. Pouk je bil v madžarščini, vendar nekateri viri vedo povedati, da se Beltinčani niso hoteli potujčiti. Po prvi svetovni vojni je šola postala slovenska med drugo svetovno vojno pa so Madžari znova pregnali slovenske učitelje in postavili svoje. Babica mi je med drugim pove-dala, da so pisali na tablice s te' menčkom, ki je bil podoben svino niku, in da so učitelji zelo pa^ na čistočo, saj so se morali učenci ob vsakem letnem času umivati’ vodnjaku, če so bili umazani. Danes so nam na voljo sodobni učni pripomočki, ki nam lajšajo šolanje, pa vendar nismo zadovoljni z ničemer in ne znamo ceniti težkega življenja naših p’8, dnikov. Zavedati bi se morali, te je v znanju moč, zato se morali bolj notruditi. JASMINA ERJAVEC, 8 ’ OŠ Beltinci kkk Polet v nebo Ustavila sem se na vrhu hriba. Bila je čudovita noč, ki me je oblekla v debelo temo. Ko sem se zazrla v nebo, so me zvezde povabile k sebi. Dvignile so me od tal in me ponesle proti nebu. Bila sem sproščena in izginile so vse bridkosti, ki so me prej težile. Poletela sem še višje in višje. Bilo mi je vse lepše. Zvezde so me božale in me grele ter me prijaz- no pozdravljale. Naenkrat pa me je spreletel strah. Vsak del v meni se je začel tresti in jokala je vsa moja notranjost. Počasi sem se spustila na tla. Spet so me preplavile vse moje vsakdanje težave. Prijateljici sem zaupala, da sem pravkar doživela polet v nebo. TADEJA RENN, 8. b, OŠ III M. Sobota Stara mama mi je pripovedovala, kako je bilo takrat, ko je ona hodila v osnovno šolo. Med vojno so se v domačo šolo naselili nemški vojaki, zato so morali otroci obiskovati pouk v šest kilo-mertov oddaljenih Slovenskih Konjicah. Vozili so se z vlakom. V šoli so jih učili nemški učitelji in z njimi so morali govoriti samo po nemško. Najboljša ocena je bila ena, najslabša pa pet. V zvezke so pisali s svinčnikom in s peresnikom. Skromne šolske potrebščine so nosili v cekarjih. Po osvoboditvi so se spet učili v domačem jeziku. Takrat so primanjkovali učitelji. Kogar je veselil ta poklic, je opravil nekajmesečni tečaj in že je lahko poučeval. Malic v šoli ni bilo, zato so si jo nosili s sabo. Kmečki otroci so imeli domači koruzni kruh, drugi pa iz pekarne. Ker pa je bil dela- Tudi pozimi je zanimivo opazovati naravo. To smo spoznali na našem drugem naravoslovnem dnevu v Volčjem Potoku. Opazovali smo različne vrste dreves, jih primerjali po skorji, obliki krošenj in razporeditvi popkov. Ugotovitve smo sproti zapisovali na učni list. Zelo zanimiv se nam je zdel amurski plutovec. Zvedeli smo tudi, zakaj je platana tako koristna v mestu in zakaj je tisa strupena. Čudovito je bilo opazovati tudi francoski park in manjše jezero, v katerem živijo vodne ptice. Najlepši je bil labod. Sedaj poznam tudi pomen besede arboretum. Jo poznate tudi vi? GORAN GAJZER, 4. c, OŠ III M. Sobota ESTNIK VESTNIK VEST Maček Niki Mojemu mačku je ime Niki. Je oranžne barve, oči pa ima svetlo zelene. Rad se igra z nitko ali žogico. Rad pije mleko in vodo. Ko ga božam, začne presti. Star je eno leto. Ima tudi brata, s katerim se pogosto igrata. Po navadi spita na senu. Ko babica zjutraj in zvečer molze kravo, Niki pri njej čaka na mleko. Najrajši pa ima meso. Včasih ulovi tudi miško in se z njo igra. Ima pa tudi sovražnike. To so sosedove mačke in pes. Ko ga pokličem po imenu, priteče k meni. ALEKSANDRA RAJH, 3. b, OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici Bila sem na Marsu Nekega dne sem si zaželela, da bi šla na Mars. Pripravila sem si obleko in raketo. Oblekla sem se v kombinezon, na glavo pa sem si dala čelado. Nato sem vstopila v raketo in poletela na Mars. Tam sem srečala marso-včke. Bili so zelo prijazni. Ponudili so mi hrano, ki je bila zelo okusna. Tam sem srečala tudi svoje prijateljice. Vsi skupaj smo se igrali. Bilo je zelo zanimivo. Ko sem se hotela vrniti na Zemljo, sem ugotovila, da se mi je pokvarila raketa. Marsovčki so mi posodili svoj leteči krožnik. Ko sem priletela domov, so me vsi spraševali, kako je bilo na Marsu. Škoda, da so bile PODMLADEK RK NA OŠ III - Od začetka tega šolskega leta je na mur-skosobški IIL osemletki prevzela mentorstvo podmladka Rdečega križa učiteljica Suzana Novak. Podmladek dokaj uspešno deluje in sodeluje tudi z območnim združenjem RK v M. Soboti. Tako so imeli l. decembra pogovor o svetovnem dnevu boja proti AIDS-u, prvi petek v januatju pa o zgodovini in organiziranosti mednarodne humanitarne organizacije Rdečega križa ter Rdečega polmeseca. Februarsko srečanje bo namenjeno spoznavanju temeljnih načel Rdečega križa. FILIP MATKO to le sanje. KARINA PERKIČ, 2. d. Podružnična OS Bodonci Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) Na 19. vprašanje (Kdo je bil lanski zmagovalec svetovnega pokala v skokih?) smo prejeli blizu 100 odgovorov. Vsi so pravilni, saj res ni bilo težko ugotoviti, da je bil to Primož Peterka. Pri žrebanju pa je imela največ reče EMILIJA ŠEBJANIČ iz Gornjih Petrovec. Čestitamo! KUPON št. 21 - ALI VESTE? Ali veste, kaj je narobe v stavku Vsled snega niso mogli priti na sestanek? Odgovore pričakujemo najpozneje do 4. februarja. Sošolka Darina Je zelo prijazna in lepa. Rada pomaga drugim učencem in učenkam. Zna se lepo obnašati in spoštuje druge učence. Ima dolge, goste in rjave lase. Po navadi nosi čop. Je bolj debela in močna. Rada hodi v šolo in redno dela naloge. Najraje ima matematiko. Hodi k pevskemu zboru, k računalniškemu in ročnodelskemu krožku, kjer se uči plesti. Lepo bi bilo, če bi bili vsi sošolci takšni kot ona. TANJA MENCIGAR, 4. raz. OŠ Sveti Jurij To sem jaz Ime mi je Kristjan. Star sem devet let. Obiskujem tretji razred osnovne šole v Odrancih. V sredo sem vedno pri dopisniškem krožku, v torek in petek pa me mama vozi v glasbeno šolo v Črenšovce. Igram harmoniko. Tudi nastopal se® *, K nogometu ne hodim. Moji®^' boljši prijatelji so Beno, Damjan« Mario. Med živalmi imam najw psa, muco, zajco, hrčka, konja, ?1’ loba in papigo. V poletnih počiti cah sem bil na morju. Rad se^ pam. KRISTJAN GABOR, 3. OŠ Odrand’ ZIMA Največja Zima . mrzla. Pozimi se sankamo i| ...srnučamo- Zima je. .prdZ.n2s..xa branje. 5 streh visijo ledene sveče, Skeče so nevarne. Pred hiša je snežen' Hicž. Sneženji mož i.ma v. toki mas koLenčet^.okroci vratu . pa šal. . sem.j^aeedil <3 .- UJ pVJ (P (D 0) 0) ICAZHEKOS sreča s V decembru je največ praznikov v letu. Okrasimo božično drevesce in jaslice, pripravljamo praznične jedi, čistimo kuhinjo in sobe ... Izročamo si tudi darila in voščila. Na obisk pridejo prijatelji in sorodniki. Res smo srečni in veseli. Na koncu večkrat tudi zapojemo. Rad imam darila. Nastavi mi jih mama. Moja največja sreča pa je, da imam starše. JAKA KOVEŠ, 2. raz. OŠ Miška Kranjca Velika Polana kc.to.JtZ n i sc jeI nti j & . pr.ineseLI OSNOVNA ŠOM BOSO)® vestnik, 29. januar 1998 n* glasbeni sceni Clarence »Gatemouth« Brown v Ljubljani Blues, jazz, cajun in country v prvinski obliki V prejšnjih številkah smo vas že opozorili na dva zanimiva koncertna nastopa, ki se bosta kmalu zgodila v Ljubljani, danes pa vam predstavljamo prvega izvajalca (o Green Day prihodnjič). Clarence Brown, imenovan Gatemouth, je resnični mojster ameriške izvirne glasbe. Je virtuoz, najbolj znan po značilnem slogu igranja na akustično in električno kita-ro> odlično igra tudi na gosli, mandolino in orglice, vešč pa je igranja tako bluesa, countryja, western-swinga kot cajuna, jazza in svojevrstne mešanice omenjenih slogov. Ta eklektični, z grammyjem nagrajeni mojster zdaj praznuje svoje šesto desetletje snemanja in nastopanja z vračanjem k eni svojih najljubših glasbenih oblik - klasičnemu jazzu big banda. Takšna je namreč glasba na novem albumu za založbo Verve z naslovom Gate Swings. Clarence Gatemouth Brown se je rodil leta 1924 v Vintonu v ameriški zvezni državi Louisiana, odraščal pa je na kmetiji v bližnjem kraju Orange v Teksasu. Njegov glasbeni slog je bil do zgodnjih osemdesetih let že vsesplošno priznan, kar brez dvoma dokazuje tudi nagrada grammy za ploščo Alright Again! kot najboljši bluesovski album leta 1982. Brown je po sodelovanju z različnimi neodvisnimi založbami leta 1994 podpisal snemalno pogodbo z ugledno založbo Verve in kmalu posnel albuma Turneja Volvopalooza se bo ustavila tudi pri nas Predhodnica evropske koncertne atrakcije? i°oza do 30. marca bo Evropo »napadla« turneja Volvopa- in nr a r'.skuP>ne založbe Bu™nS Heart bodo obiskale tudi Ljubljano e S*aV*'e SV°J punk’n’roll ter zavzele staro celino. Rock’n’roll freak-nih ?reil^avlja nekaj najintenzivnejših in drugačnih švedskih koncert-Prikazal bo moč dežele Volvov in vročo ponudbo založbe certn'ng ^earts Records za leto 1998. Omenjena založba skupaj s kon-razb ag®nc'j° Motor Concerts obljublja predstavo moči, križane z vsak |°s^°’ Turneja Volvopalooza utegne kmalu postati splošno znana etaa evropska koncertna atrakcija. skun ?fav bo nast°pil° na turneji n° devetnajst skupin, se bodo 'P^a Cheap Shots Vol. 11 b° izšla 9. februarja in ^Promovirana na turneji °^opalooza '^■ompiiaciji Cheapshots ol-1 in II sta se že prodali v Skladi več kot petdeset '^.izvodov in se še vedno °br° Prodajata ' pestih, ki jih bo turneja obiskala, bo organiziranih nagradnih iger in rugih promocijskih akcij V Prodajalnah plošč bo na ^k Veliko posteriev in le' Pričakuje se velika podpo-ra dska, televizije in radia v Ljubljani predstavile le štiri. No Fun At AH so cenjeni švedski melodični hardeore pop punkerji. Njihova prva dva albuma sta bila prodana v nakladi prek sto petdeset tisoč izvodov. Skupaj s skupino Millencolin so No Fun At Ali priznani vodje evropskega melodičnega punka. Skupina za nekatere predstavlja tudi naslednike znanih Bad Religion. Njihov zadnji, septembra 1997 izdani album The Big Knockover je postal instant hit, ki vsebuje ognjevite in nalezljive melodije. Tako v živo kot na plošči No Fun At Ali zadenejo naravnost v glavo. Dosedanje turneje po Evropi, Japonski, ZDA in Avstraliji so skupino povezale in spremenile v »stroj za ubijanje«, katerega je treba videti in slišati v živo. Skupina Refused igra revolucionarni progresivni hardeore, inovativen v več pogledih. Pred kratkim >UŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V ’■ YOU MIGHT NEED SOMEBODY - Stola Ama < BETTER DAY - Ocean Colour Scene 3. MY FAVORITE THINGS - OMC A RAINY DAY - 10.000 Maniacs “■ TOO MUCH - Špice Girls LO^»AY - The Corrs N TO VEGAS - Jlmmy Ray LESTVicr SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH F PESEM PRIJATELJSTVA - Edvin Fllser , r?B0 - Zasavci , - Andrej Šifrer A DVE POMLADI, DVE JESENI - Viktorija =■ ZNAM ŽIVET (na tleh) - Tinkara Kovač T KO Tl VSE NAROBE GRE - Leteči potepuhi PRLEKA ŽIVLJENJA - Export A ENkn1^ ' Sunny Orchestra B0di°uaK NAPREJ - Vili Resnik ^OJA-JanPiestenjak ^ca narodnozabavne glasbe-, s krščakon, cekron pa z ' ■ VESELO V KAMNIK - Ans. bratov Poljanšek n S.Ž1061' DEKLE - Igor in Zlati zvoki 4 Ur?/ P°LKA - Vrisk . A NOCOJ SE VESELIMO - Slovenski muzikantje “• NAPITNICA OČETU - Slovenskogoriški kvintet 7 »“LETNICA POROKE - Trio Pogladič pREDL^R°VRHAR - Cvet J0KA?An^WI DOMOVINO - Bobri MENTOI " ^Ifje Kovači NT0L BOMBON - Gamsi k/POne P°sli'te d0 četrtka, 5',ebruar|a 1 r^ltekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasb * Kupon št. -------------------------------------------------- Glasujem za Skladbo - _______________________________________ domača: .______________ narodnozabavna:______________________________------------------ 'me in priimek ter naslov._ The Man in Long Way Home. Na slednjem so sodelovali tako legendarni glasbeniki, kot so Erič Clapton, Ry Cooder in Leon Ru-ssell, obe plošči pa sta bili nominirani za grammyja. Gatemouth je bil v polstoletni snemalni karieri sedemkrat nominiran za gram-myja, dobil pa je tudi več priznanj W. C. Handyja. Ob pomoči basista Harolda Gordona Floyda, klaviaturista Josepha R. Krowna, bobnarja Davida Steffana Petersa in saksofonista Eriča Demmerja, bo Clarence Gatemouth Brown nastopil 10. februarja ob 20.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, za vstopnice pa bo potrebno odšteti od tisoč petsto do dva tisoč tolarjev. je podpisala pogodbo z založbo Burning Hearts Records, za katero 9. februarja izide album The Shape OfPunk To Come. Osupljiva skupina, pionirska na svojem področju, igra crossover med har-deorom, punkom in techno-dance-om. Udarila je kot strela z jasnega na včasih postano, stagnirajočo in klišejsko hardore sceno. Lani je švedski državni radio skupino poleg štirih drugih predlagal za nagrado Best Swedish Live Act. Liberatorf izredno zabavna in napredna skupina, ki utegne kmalu povzročiti »eksplozijo« na tovrstni sceni. Skupina osvaja z nalezljivimi jamajško inspiriranimi napevi in omamnimi živimi nastopi. Skupaj z Refused je bila tudi skupina Liberator predlagana za najboljši koncertni švedski ansambel. Zdaj so tukaj, da pokažejo vsem, kaj je to ska in dance craze vročica. Nov single bo naprodaj v prodajalnah vzporedno s turnejo, aprila pa mu sledi njihov novi al CANKARJEV DOM kulturni in kongresni center sezona 1997/1998 Zasedba: Clarence “Gatemouth” Bro\vn glas, kitara, violina Harola Gordon Floyd bas, glas Joseph R, Krown klaviature David Steffan Peters bobni Erič Demmer altovski saksofon Torek, 10. februar 1998, ob 20.30 ’ Pripravil: TOMO KOLES bum. Skupina The Hivesf najnovejša pridobitev založbe Burning Heart. Skupina preigrava inovativni in nevarni punk po vzoru Dead Kennedys. Če zmešamo rock and roli New Bomb Turks in Rocket From The Crypt z energijo Opera-tion Ivy in kitarskimi rifi Dead Kennedys, smo že bližje zvoku skupine The Hives. Njihov debitantski album Barely Legal je mejnik frenetičnega in divjega punk’n’rolla norih najstnikov. Znani so po tem, da dajo na živih nastopih res vse od sebe. Turneja Volvopalooza se bo ustavila v Ljubljani 15. marca v Festivalni dvorani; slovenska prestolnica pa se bo tako pridružila Kobenhavnu, Amsterdamu, Til-burgu, Antwerpnu, Parizu, Albiju, Madridu, Barceloni, Marseilleu, Torinu, Bologni, Dunaju, Welsu, Bernu, Miinchnu, Osnabriicku, Essnu, Kblnu, Frankfurtu, Leipzigu, Berlinu in Hamburgu. Pripravil: TOMO KOLES Novice od tu... Še eden od športnikov se bo podal v glasbene vode. Košarkar Marko Tušek namreč zelo pridno snema material za svojo kompaktno ploščo. Zelo zanimivo pa je, da bo le-ta v južnjaškem meleosu, ki ga bolj poznamo kot narodnjaški melos. Vprašanje pa ostane, ali je Tušek boljši košarkar ali bo boljši glasbenik. Upajmo, da glasbena kariera ne bo bistveno vplivala na košarko. Lepi Jan Plastenjak osvaja z novimi baladami, polnimi sonca, morja in vročih latinskih plesov. Naslov njegovega novega albuma je Morje, na njej je med drugim že znana skladba Pozabljena pa Musič S-H-O-P še Latino, Svoboden ..., za večino skladb je sam avtor besedila in glasbe. In Jan se loti poletnih vsebin kar v hladni zimi! Verjetno ne brez razlogov. ... in tam V New Yerseyu se obeta prav zanimiv koncert, na katerem bosta dobrodelno nastopila domačina, ki sta tudi soseda. Bruce Springsteen in Jon Bon Jovi bosta konec januarja pripravila velik koncert, vsa zbrana sredstva pa bosta namenila družini ustreljenega policista. Prejšnji teden je umrl za posledicami srčne kapi 65-letni Carl Perkins, legenda rock and rolla in eden začetnikov rockabillia. Us tvaril je kar nekaj uspešnic, aktivno pa je sodeloval tudi s skupino>tsl The Beatles, po njihovem razpa- q du pa s preostalimi člani, pogosto O pa je nastopal tudi s Stevijem * Wonderjem. M Glasbena uganka Zac, Taylor in Isaak so simpatični fantje skupine Hanson. Tako je zapisala tudi Simona Režonja, Velika Polana 189a, 9225 Velika Polana. Čestitamo! Nagrado bomo poslali po pošti! Novo vprašanje: | Kako se imenuje skupina, s kutero Andrej Šifrer trenutno nastopa po Sloveniji? Odgovor: ________________________._______________ Odgovore pošljite do 6. februarja 1998 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli pa bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov! Kupon št. 70 Kar nekaj družinskih članov deluje danes v okviru jazz skupin. Ena najbolj znanih so vsekakor bratje Heath, ki od leta 1970 delujejo pod imenom The Heath Brothers. Najstarejši Pearcy (74), Jimmy (71) in najmlajši Albert »Tootie« Heath (62) danes že spadajo med legendarne glasbenike, ki so s svojim delovanjem prispevali k razvoju glasbene kulture nasploh. Odraščali so v zelo glasbeno delujoči družini, saj je bil vsak od članov družine Heath z glasbo povezan na tak ali drugačen način. Trije bratje so v triu nastopali že pred letom 1970, vendar so si ime The Heath Brothers nadeli šele tega leta. Poleg delovanja v tem triu pa je vsak od bratov vodil tudi lastno zasedbo. Tako je Percy že od ustanovitve član legendarnega Modem Jazz Quartet, poleg tega pa je deloval kot basist še z zasedbami Fatsa Navarro, Theloniusa Monka, J. J. Johnsona in mnogimi drugimi. Saksofonist Jimmy vodi danes svojo zasedbo po tem, ko je sodeloval z Milesom Davisom, Howardom McGgeeom in Dizzyjem Gillespiem. Bobnar Tootie pa je sodeloval od Herbia Hanckoka in Dexter Gordona do takšnih imen, kot sta George Russell in Yusef Lateef. Poleg posnetih plošč z množico različnih zasedb snemajo The Heath Brothers tudi pod svojim imenom. Najnovejši album nosi naslov As We Were Saying. Tudi sloviti pianist Oscar Peterson je doživel že marsikatero reizdajo svojih plošč. Najnovejši od takih sta dve plošči s še neizdanimi skladbami, ki jih je Oscar posnel v petdesetih in šestdesetih letih. Prva nosi naslov Oscar Peterson Trio - Live At CBS Studios, 1960. Tu se Oscar predstavlja s svojim klasičnim triom iz tega časa, in sicer skupaj z basistom Rayam Brownom in bobnarjem Edom Thigpenom. Plošča je zbirka skladb, ki jih je Oscar ustvaril za potrebe Kanaškaga nacionalnega radia. Deset skladb, ki sestavljajo ta album, je delo različnih avtorjev, z nekaj skladbami pa se predstavlja tudi Oscar kot avtor. Druga plošča pa nosi naslov Oscar Peterson - 1951 in je reizdaja že davno izdane vinilne plošče iz istega leta. Na njej se Oscar predstavlja kot solist z nekaterimi popularnimi skladbami iz tistega časa in marsikatera od njih je danes prava klasika jazz glasbe. r . Najnovejša,plošča pianista št. 1 po izboru kritikov revije Down Beat za lansko leto Kennya Barrona dokazuje, daje ta št. 1 popolnoma opravičena. Plošča nosi naslov Things Unse-en in povsem dokazuje genialnost Kennya Barrona kot izredno eklektičnega komponista in interpreta. Pri igranju mu pomagajo John Stubblefield, Eddie Henderson, David Williams in Victor Lewis, kot poseben gost pa se predstavlja kitarist John Scofield. IZTOK R. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo C3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Najbolj zanana dubrovniška ulica. ODGOVOR: a- Odgovore pošljite najkasneje do 4. februarja 1998 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: Prvomajski Relaxov klub v Novigradu. KUPON ŠT. 48! ^^metijska panorama vestnik, 29. januar 1998 Pri Erniševih na Jelovškovem bregu imeli prvo pozno trgatev Vino jagodnega izbora bo Abrahamovo vino Eno zadnjih poznih trgatev lanske letine v pokrajini ob Muri so v nedeljo, na pavlovo, opravili v vinogradu pri Erniševih na Jelovškovem bregu nad Tešanovci v Občini Moravske Toplice Kot nam je povedal gospodar Miran, so se za prvo pozno trgatev v družini odločili iz več razlogov, glavni pa so bili nedvomno širitev njihovega sicer že izjemno bogatega sortimenta kakovostnih vin: v prvi vrsti renskega rizlinga, belega pinota, kernerja in traminca, odlične in zelo bogate zadnje letine ter tudi gospodarjev Abraham, ki ga bo praznoval letos. Pri Erniševih iz Tešanovec imata vinogradništvo in kletarjenje že tradicijo; Miran, ki se je vinogradništva s 3.500 trsi resneje lotil potem, ko je pred petimi leti tudi na tem področju nasledil očeta, je prepričan, da bo ob prepolnih sodih izjemnega vina lanske redne trgatve v odlično kapljico do sredine poletja donegoval tudi svoje prvo vino jagodnega izbora.'Doslej pridobljenim priznanjem: srebrnima medaljama s sejma Vino v Ljubljani za vino kerner leta 1994 ter za traminec leta 1996, srebrnima medaljama s kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni za vina renski rizling in beli pinot lani ter za kerner leta 1996, da številnih priznanj Društva vinogradnikov Goričko, kamor so vključeni, niti ne orne-, njamo, se bo letos nedvomno pridružilo še kakšno. Med številnimi družinskimi prijatelji se je trgatve pri Erniševih udeležil tudi župan občine Moravske Toplice Feri Cipot, ki je v šali povedal, da bodo odslej v vinogradih na Jelovškovem bregu imeli samo pozne trgatve in se bodo številni tukajšnji vinogradniki uveljavili kot pridelovalci predikatnih vin: izbora, jagodnega izbora in ledenega vina. Iz grozdja z 250 trsov laškega rizlinga so Erniševi v nedeljo iztisnili blizu 120 litrov medenega mošta, ki je imel sladkorno stopnjo kar 134 Eokslejevih stopinj. Ker bo gospodar letos obhajal Abrahama, bodo vino jagodnega izbora poimenovali vino Abrahama Mirana Erniše in ga bodo polnili v četrt-ali pollitrske steklenice. Pozne trgatve bodo imeli odslej tudi Erniševi, ki naj bi še letos na Jelo-všekovem bregu odprli svoj vinotoč, vsako leto. Geza GRABAR Predavanja Kmetijskosvetovalne službe za Pomurje - 1.2.1998 ob 9.00 bo v Murski Soboti v hotelu Diana predavanje Varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci, predaval bo mag. Gustav Matis, dipl. inž. agr. - 2.2. 1998 ob 9.00 bo v Gasilskem domu v Gornji Radgoni predavanje Škropilna tehnika - zaščita vinogradov, predavatelj Andrej Kraner, dipl. iriž. agr. -2.2.1998 bo v Kobilju v dvorani gasilskega doma predavanje Nega in priprava vin za stekleničenje, predavatelj mag. Anton Vodovnik, dipl. inž. agr. - 2.2.1998 ob 18.00 bo v Turnišču v dvorani KS Turnišče občni zbor rejskega društva za lisasto pasmo - 2. 2. 1998, Ljutomer: Zatravitev vinograda, predaval bo dr. Stanko Vršič, dipl. inž. agr. - 2. 2. 1998 bo na Cankovi ob 9.00 občni zbor Govedorejskega društva Cankova - 3. 2. 1998 ob 9.00 bo v Martjancih predavanje Organiziran pristop k razvoju prašičereje, preventiva pri zdravju prašičev, predavali bodo dr.Alojz Slavič, dipl. inž. agr., Zorica Abraham-Panič, dipl. inž. agr., veterinarska postaja Murska Sobota - 3. 2. 1998 ob 9.00 bo v gasilskem domu v Gornji Radgoni predavanje Problemi v zelenjadarstvu, predavatelja bosta Metka Marinič, inž. agr., Drago Belec, inž. agr. - 03.02.1998 ob 10.00 bo v Murski Soboti v dvorani Živinorejsko-veterinarskega zavoda predavanje Naravi prijazna zaščita sadnega drevja, predavatelj bo mag. Gustav Matis, dipl. inž. agr. - 4. 2. 1998 ob 9.30 bo v Beltincih predavanje Organiziran pristop k razvoju prašičereje, preventiva pri zdravju prašičev, predavali bodo dr. Alojz Slavič, dipl. inž. agr., Zorica Abraham - Panič, dipl. inž. agr., veterinarska postaja Murska Sobota - 4. 2. 1998 ob 9.00 bo v Vanči vasi predavanje Kmetovanje na vodovarstvenem območju ob upoštevanju zakonskih omejitev, predavala bo Žita Novak - Flisar, dipl. inž. agr. 04.02.1998 ob 17.00 bo v Lendavi v I. osnovni šoli predavanje Uporaba biosola in zaščita vinograda, predaval bo Samo Simonič, dipl. inž. agr. - 5. 2. 1998 ob 9.00 uri bo v Krogu predavanje Kmetovanje na vodovarstvenem območju ob upoštevanju zakonskih omejitev, predavala bo Žita Novak - Flisar, dipl. inž. agr. - 6. 2. 1 998 ob 9.00 bo v Puževcih občni zbor Strojnega krožka Murska Sobota Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Koruza v Satahovcih Preskus koruznih hibridov je bil predvsem primerjava hibridov KWS med seboj in njihovo obnašanje na peščeni zemlji. Preskusna njiva je bila ob glavni cesti M. Sobota-Tišina, in kdorkoli se je peljal tam mimo, si je te hibride lahko ogledal. Vsi hibridi so zelo dobro prenašali lanskoletne razmere in so dali zadovoljive rezultate. Organizirali smo tudi dan polja, pa ni bilo prevelikega zanimanja kmetovalcev. Preskus je postavil svetovalec Ervin Novak pri kmetovalcu Marjanu MARTINCU v Satahovcih. Preskus je bil demonstracijski za spoznavanje novih hibridov in ugotavljanje, kako se obnašajo na zelo peščenih tleh. Oskrba z vodo je bila med vso vegetacijsko sezono dobra, ni bilo preveč vode niti je ni primanjkovalo. Na parceli je bilo pet hibridov in vsak je bil posejan v šestih vrstah. Parcela je bila dolga 150 m. Preskus je bil korektno izveden. Predposevek: prvo leto pred preskusom 1996. je bila tu pšenica. Drugo leto pred preskusom je bila tu koruza za silažo. Gnojenje: jeseni in spomladi je bilo pognojeno z govejo gnojevko v količini 50.000 kg/ha, 24.04.1997 je bilo pognojeno z 800 kg/ha NPK 8/26/26, 27.04.1998 je bilo dognojeno z UREO, 250 kg/ha, 04.06.1999 je bil dodan še KAN, 300 kg/ha. Varstvo pred pleveli: 30. 4. 1997 je kmetovalec poškropil s kombinacijo DUALA (aktivna snov metolaklor) v količini 2,5 l/ha in STOMPA (aktivna snov pendimetalin) v količini 3 l/ha, 26.05.1997 pa sta bila uporabljena še dva herbicida LENTAGRAN WP (aktivna snov piridat) v količini 1,5 kg/ha in HERBOCID (aktivna snov 2,4-D) v količini 0,5 l/ha. Čas setve: 29. 04. 1997. Čas spravila. 8. 10. 1997. V preglednici 1 so prikazani doseženi rezultati koruznih hibridov na polju v Satahovcih. Pridelek zrnja je preračunan na 14 odstotkov vlage, odstotek vlage je izmerjen z našim vlagometrom, gostota rastlin na hektar je ročno prešteta, teža storžev je stehtana pri kmetovalcu in izračunan odstotek oklaska, teža vlažnega zrnja pa je stehtana. Preskus je izvrednotil svetovalec. Preglednica 1: Preskus koruznih hibridov v Satahovcih 1997 HIBRIDI FAO Pridelek kg/ha (zrnje) Odst vlage (zrnje) Gostota rastlin/ha Teža Teža vlažnega zrnja kg/ha Odst, storžev oklaska IMPACT 230 9.570 19,5 76.300 12.106 15,5 10.224 FANION 280 10.314 23,5 73.700 14.003 17,2 11.595 GALICE 290 12.230 22,3 80.650 16.706 18,9 13.537 DOMINGO 320 10.512 25,4 74.500 14.800 18,1 12.118 GAUCHO 350 11.955 23,6 73.600 16.224 17,1 13.458 bro obnesli. Graf 3 : Grafični prikaz doseženih rezultatov koruznih hibridov v Satah5" vcih 1997 glede na pridelek suhega zrnja in glede na vlago zrnja011 spravilu ob predpostavki, da ima hibrid FANION indeks 100 V grafu 1 in 2 so grafično prikazani rezultati koruznih hibridov v Satahovcih v letu 1997, kjer je lepo vidno, da ni velikih odstopanj med hibridi tako po pridelku (graf 1) kot tudi po vlagi (graf 2). Če pogledate odstotek vlage zrnja, ki je bila izmerjena tik pred spravilom, lahko vidite, da je to že tisti idealni odstotek vlage, katerega bi si vsak kmetovalec želel imeti. Zato vedno svetujemo, ne se siliti s spravilom koruze, ker so odstotki vlage previsoki. Graf 1: Grafični prikaz doseženih rezultatov koruznih hibridov v Satahovcih 1997 glede na pridelek suhega zrnja KORUZA SATAHOVCI Opomba : Nizi 1 - pridelek suhega zrnja Predavanje za združnike Pomurja in Slovenskih goric Brez kmetijskih zadrug bi težko kmetovali Tako je bilo povedano na predavanju o delu in življenju kmetijskih zadrug na območju Prekmurja in Slovenskih goric. Predavanja, ki je bilo v prostorih Kmetijske zadruge Gornja Radgona, se je udeležilo okrog 40 članov upravnih in nadzornih odborov, predsednikov zadrug in direktorjev. Kot je povedal direktor KZ Radgona Janez Kramberger, bi moralo biti predavanje v Ljubljani, vendar jim je uspelo, da je bližje domu. Predavanja so se udeležili zadružniki iz Prekmurja, Prlekije in območja Lenarta. V več kot šesturnem programu so se zvrstili štirje predavatelji. Prof. dr. Matija Kovačič je predaval o slovenskem kmetijskem zad gospodarskih družb, doc. dr Franci Avsec o temah Zadružniš- ružništvu ob približevanju Slovenije Evropski zvezi,. Dare Avsenik o temi Namen kmetijske zadruge in Dvajseto izobraževanje gozdnih delavcev O varnem delu v gozdu V Sloveniji umre v nesrečah pri delu v gozdu petnajst ljudi SKUPAJ PROTI | KRI | Ml fNALUf ©080-1200 | POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Konec preteklega tedna je že dvajsetič potekalo izobraževanje gozdnih delavcev Pomurja. Tudi tokrat je bilo ob lovski koči v Zelenem gaju pri Negovi. Teoretična predavanja so bila v lovskem domu, praktična pa na učnem poligonu v gozdu. Predavali so vrhunski strokovnjaki Srednje gozdarske šole iz Postojne. Dvodnevnega 16-urnega tečaja se je udeležilo 15 tečajnikov iz Pomurja. Kot je povedal eden od predavateljev, je izobraževanje gozdnih delavcev pomembno, saj v Sloveniji pri delu v gozdu umre vsako leto več kot 15 ljudi, še več pa jih je poškodovanih. Večina teh žrtev je zaradi neznanja pri sečnji, spravilu in delu z motorno žago. Kot nam je povedal gozdar ing. Stanko Rojko, ki vodi krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenile v Radencih, je bil odziv za Graf 2 : Grafični prikaz doseženih rezultatov koruznih hibridov v Satahovcih 1 997 glede na vlago zrnja ob spravilu KORUZA SATAHOVCI Opomba : Nizi 1 - odstotek vlage zrnja ob spravilu V grafu 3 so prikazani doseženi rezultati koruznih hibridov ob predp0" stavki, da smo hibridu fanion dodelili indeks 100, saj je od teh hibridov še najbolj znan. Je pa treba upoštevati, da spada hibrid fanion v zrelostni razre’ 280, hibrid gaucho pa v zrelostni razred 350. Kaj to pomeni - fanion Je primernejši za pridelovanje zrnja, medtem ko gaucho v suhih letih nd' malno pridelujemo za zrnje, v vlažnejših pa imamo lahko težave s Pr£: več vlage. Je pa za vse KWS-hibride značilno, da proti koncu zrelo5'1 zelo hitro oddajajo vlago. Na območju Pomurja so se ti hibridi kar do- KORUZA SATAHOVCI Opomba : Nizi 1 - odstotek vlage zrnja ob spravilu, nizi 2 - prideš suhega zrnja Pripravila: METKA BARBARIČ, dipl. inž. kn* Kmetijskosvetovalna služba za Pomni Turnišče: cene pujskov Tudi minuli četrtek je bila ponudba pujskov na sejmu v Turnišču zelo skromna, saj so rejci ponujali le 13 živali, starih do 12 tednov in težkih od 20 do 23 kilogramov. Za par pujskov so zahtevali od 16.000 do 18.000 tolarjev, prodali pa niso niti enega. tvo, sodelovanje in konkurenca, Evropski sporazum o pridružitvi (MESP) ter Prosti pretok kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov, Jože Tivadar pa o socialni varnosti kmetov. Kot je bilo povedano, kmet potrebuje zadrugo, saj ima tako večje možnosti nastopanja na trgu. tečaj kar velik. Tečaja so se udeležili kmetje in delavci, ki so zaposleni pri podjetjih in zadrugah, ki se ukvarjajo z gozdarskimi deli. Po • d’ Mnogi si danes predstavlja)0’ lahko gospodarijo brez zadr taka težnja je tudi v Evropi, a^P j za to še ni čas, še posebn°p nas, kjer so kmetije majhne. Ob koncu predavanja so leženci podali svoje mnenje °0 ( bi za slovenskega kmeta tudi za zadružništvo. Bili so kh*1^ do države, predvsem pa d° P j, tikov, ki ne znajo ali nočejo "p sluhniti težavam kmetijstva-zadružnike je boleča izguba v® skega deleža zadružnikov ih t žave v Tovarni sladkorja Menili so, daje položaj kmeta0 manten. To kažejo podatki o danju števila goveje živine, Pf® sem krav. ----------------------- M' njegovem tečaj pripomore, u J našem območju skoraj ni Predavatelji so posebno P% nost namenili ravnanju z žago, načinom razreza in sp' j) lesa. Prikazali so tudi varn0^ opremo, ki jo je srednji g°z“ šoli podarila švedska tovarn3 J tornih žag. Vsak udeležene0^ dobil v roke lično brošuro v J delo pri sečnji, ki sta jo mag. Mirko Medved in dr. Košir. LUDVIK KRAMBEh vestnik, 29. januar 1998 Al as ve ti 23 Pomurskim psoriatičnim bolnikom na njihovi poti k soncu Luskavica in njeno zdravljenje (im MURSKA SOBOTA Priprava, shranjevanje in uporaba ocvirkov Lekarnar, kdor zna noč temno razjasnit, ki tare duha - In zdravilo, Lar položi jutranjo roso ob svitu na vrt in dete na materine prsi Najzanimivejši izvor LK in GLK so semena svetlina, borage in čr-sega ribeza. Olji svetlina in borage sta kot dietetska pripravka na voljo udi pri nas. Vnetna esencialna maščobna kislina je arahidonska kislina, ki sastane v zadostni količini le v ■nladem in zdravem telesu. V rastlinski hrani je ni, največ je je v ajcih in jetrih. V materinem mleku je dovolj -sencialnih maščobnih kislin. Jemanje zdravil z omega-3 in smega-6 esencialnimi maščobnimi kislinami ni priporočljivo za bol-like z epilepsijo, ker se lahko povzroči epileptični napad. Ker zavilo strjevanje krvi, naj bodo pazlji-11 tudi bolniki, ki so podvrženi krva-'itvam oziroma se zdravijo z an-'koagulansi, sredstvi proti strja-'anju krvi, ženske med menstrua--'io in ljudje ob puljenju zob. Prav ako jih odsvetujemo bolnikom z tstmo, ki so občutljivi za aspirin. u® olja, sestavljena iz esencial-m maščobnih kislin, imajo visoko (alorično vrednost. ^69a kože ^ogniti se je treba draženju (oz®. uporabljati nevtralna mila, ne nanašati dišav, preprečiti izsušitev in ji zagotoviti do- 1v a9e Sončni dnevi v letu naj \AZ ,ri8tij° za sončenje, ki kožo r zmani8a pogostost in ja-,a 'uskavičnih izbruhov, najbrž tvorbe vitamina D, ki deluje PtPS?atično. učint - ni® i® za luskavic0 zelo 3a io °Vita zdraw'na metoda, pri nas J®2testno uvedel njegov prota-31ed. v old Rikli leta 1854 na vlfeniaV okviru klimatskega zdra-in v toplicah s ter-Večinoera'n° vodo je sončenje Ijenje i, Najuspešnejše zdrav-1a8Plošn .°®- Nieg°v uspeh je čnih dn em večji, čim več son-ia na L N zdravilišče, pomemb-'kolja zh ' sprememba klime in roznei/Navli®nie 8 sončenjem je 16 ®oPolnilo oziroma ga del-tok— no nadomestilo še zdravljenje z žarki UV izbranih valovnih dolžin iz umetnih virov. Na splošno velja, da mora biti zdravljenje luskavice tem bolj prizanesljivo, čim bolj je izcedna oziroma na čim burnejši stopnji je. Tudi z obsevanjem oziroma sončenjem je treba začeti postopno, v nasprotnem primeru lahko pride do hudih poslabšanj, svetloba iz umetnih virov pa mora biti brez visokoenergijskih žarkov UVA. Za nego kože so primerna mazila, ki vsebujejo tako vodo kot olje. Voda daje koži vlažnost, olje zadržuje vodo na koži in preprečuje kožno izsušitev. Mazilni sestavi O/ V so načeloma primernejši za mastno in normalno kožo, ker vsebujejo več vode, mazilni sestavi V/ O pa za bolj suho kožo, ker vsebujejo več olja. Hladilna krema, ki je na voljo v Pomurskih lekarnah, je primerna za vse tri vrste kože, tudi za nego občutljive in otroške kože. Vsebuje avokadovo in mandljevo olje, obe sta znani negovalni olji, ki zelo dobro prodirata v kožo, vsebujeta precej linolne kisline, ome-ga-6 esencialne maščobne kisline, avokadovo olje pa tudi nekoliko II-nolenske kisline in vitamine, med njimi A in D z znanim protipsoriatič-nim učinkom. Prepreči izsuštitev kože tako v pojavnem kot nepojav-nem obdobju bolezni. Tudi blaži vnetje v začetni stopnji bolezni zaradi svoje vodne lastnosti, voda hladi vnetje in izpari; ko se bolezen umiri pa s svojimi olji prispeva k luščenju sprijetih lusk čezmerno za-roženele vrhnjice. Prepreči morebiten nastop bolezni in njeno poslabšanje zaradi izsušene kože. Mazati se sme ob vseh stopnjah bolezni, posebno še pri otrocih, kjer je tudi zamenjava za luščilna mazila s salicilno kislino. Primerni negovalni kremi sta tudi Linola in Linola-fett N, ki tudi vsebujeta linolno kislino. Prva je mazilni sestav O/V in je namenjena mastni in normalni koži, druga mazilni sestav V/O in je namenjena suhi koži. Blagodejni učinek na luskavič-no kožo imajo kopeli s soljo, ki vsebujejo naravne minerale in mikroelemente, na primer pomožno zdravilo Zdravilna sol iz Moravskih toplic. Pridobljena je iz termo-mi-neralne vode iz Moravskih Toplic, katere kopeli pomagajo pri zdravljenju luskavice. Zdravilnost termo-mineralne vode je bila potrjena s klinično raziskavo pred približno 10 leti. Pomaga tudi pri vseh oblikah revmatičnih obolenj, te pa so, kot rečeno, dodatni zaplet približno vsakega desetega luskavičnega bolnika. Zdravljenje traja 20 dni, izvaja pa se lahko večkrat letno. V kopalno kad natočimo okrog 75 litrov vode s temperaturo 36-38 °C in v njej raztopimo vrečko (60g) zdravilne soli. Za delne kopeli pripravimo ustrezno manjšo količino raztopine. Po 20-minutnem kopanju se speremo s tekočo vodo in počivamo vsaj pol ure. Da se koža ne bi izsušila, jo po kopanju na- ■ mažemo s hladilno kremo. Omenjeno kopanje ni primerno pri odprtih ranah, pri alergiji na halogene, ter pri bolnikih s srčno-žilnimi motnjami. Zdravila za samozdravljenje V prosti prodaji so na voljo pomožna zdravilna sredstva za zu- nanjo rabo z vsebujočimi katrani, mazila, kopeli in šamponi. Katrani so temne goste zmesi spojin, ki se dobijo kot ostanek pri suhi destilaciji premoga ali lesa. Rabijo se za zdravljenje različnih motenj, poleg luskavice tudi proti prhljaju. Danes so pogosteje v rabi prečiščeni katrani, ki manj dražijo kožo. Premogovi katrani se že dolgo uporabljajo za zdravljenje luskavice ali sami ali družno z drugimi sredstvi, na primer dithranolom, ker naj bi naredili zdravljenje prijetnejše in ohranili njegovo učinkovitost, ter svetlobo UV ali sončenjem. Katrani so še vedno izborno zdravilo, posebno še za zdravljenje stanovitne luskavice, tudi skupaj z lušči-Ino salicilno kislino in protivnetnimi glukokortikoidi. Mehanizem delovanja ni znan, vsekakor pa pospešijo luščenje bolezensko zade-bljene zaroženele vrhnjice, jo stanjšajo, blažijo srbenje in blago razkužujejo. Običajne so 1- do 5-odstotne koncentracije mazil, vendar ni dokazov, ki bi dali prednost eni jakosti pred drugo. Zdravljenje se običajno začne z 0,5- do 1-odstotno, pri čemer se lahko koncentracije zvišajo vsakih nekaj dni, vse do 10 odstotkov. Že dolgo so katrani del Goeckermanove metode, pri kateri se mazanje z njimi združi s sončenjem ali umetno svetlobo UVB. Podobno učinkuje kombinacija s katranskimi kopelmi. Običajno se katrani nanašajo 2 uri pred izpostavitvijo svetlobi. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 25 avtomobilov, prodali pa so dva. Znamka Letnik prev.km. Cena Fiat Uno 55S 1995 48.000 11.800 DEM Opel Kadett 1,3S 1989 87.000 8.900 DEM Peugeot 405 GR > 1990 141.000 9.300 DEM Zastava 128 1987 124.000 1.600 DEM Hyundai Pony 1,5 1990 90.000 7.000 DEM Golf J x B 1987 109.000 5.900 DEM Lada Samara 1,3 1987 98.000 1.700 DEM Jugo Koral' 60 1989 95.000 2.500 DEM Mercedes 190 D 1985 159.000 12.000 DEM Zima je čas pravih kolin. Mnoga gospodinjstva na podeželju se oskrbijo z določenimi živili za poznejši čas. Nekateri teh izdelkov veljajo za cenjene domače specialitete -npr. prekajeno meso, meso in klobase iz tiinke, zaseka. Pri cvrenju ostanejo še ocvirki. Pravilno ocvrti in pravilno shranjeni se obdržijo še 8-10 tednov za poznejšo uporabo. Če jih puščamo v odprtih posodah ali jih predolgo hranimo v zamrzovalnih skrinjah, izgubijo vrednost. Zrak, ki ostaja med ocvirki, je sovražnik vsakega živila in ga sčasoma uniči. Če hočemo imeti dobre in vsaj nekaj časa trpežne ocvirke, moramo ob zakolu dobro poskrbeti za slanino. Če je ne dan zakola ne moremo preevreti, jo v hladnem prostoru razložimo na snažno leseno mizo ali na primerne deske, da se dobro ohladi. Sveže, že narezane slanine ne puščamo na kupih ali v velikih posodah (škafih, koritih), ker se tam ne more ohladiti in dobi že do naslednjega dne zadah. Cvrenje slanine in nalivanje masti je zelo zahtevno delo. Ocvirki morajo biti ravno prav svetlo rjavo ocvrti. Temni grenijo, svetli, slabo ocvrti nimajo pravega okusa. Ocvirke uporabljamo za zabelo nekaterih jedi, npr. žgancev, ali jih drobno zmlete in zalite z mastjo uporabljamo kot namaz za črn kruh, lahko pa iz njih spečemo okusne pogačice, cenjene kot prigrizek. Za namaz in pogačice ocvirke zmeljemo, malo solimo in z njimi napolnimo manjše porcelanaste ali emajlirane posode. Sproti ko jih polnimo, jih zalivamo z mlačno tekočo mastjo, ki iztisne zrak iz posode. Vemo, da je zrak najhujši sovražnik vsake konzerve. Dobro ohlajene posode tesno zavežemo ali zapremo in shranimo na mržlem. Steklena embalaža ni primerna, ker prepušča svetlobo, ki sčasoma povzroči žaltavost. Recept za Ocvirkove pogače Potrebujemo: 50 dag moke (pol gladke, pol mehke), 5 dag masti, slabo žličko soli, 3 dag kvasa, 1,5 del kisle smetane, 1 rumenjak, 25 dag drobno zmletih ocvirkov (če so suhi, jim dodamo toliko masti, da so »mazavi«). Če je testo pretrdo, po potrebi dodamo mleko. Kvasu dodamo žličko sladkorja (da pospešimo delovanje kvasa) ter 1 -2 žlici toplega mleka. Počakamo, da vzhaja. Dodamo vse za testo predvidene sestavine in zamesimo bolj trdo testo, ki naj počiva 25 minut. Razvaljamo ga v 2 cm debelo ploščo in premažemo s tretjino ocvirkov. Zložimo in ga rahlo razvaljamo v manjšo krpo. Pazimo, da ocvirki ne uhajajo. Testo zložimo in pustimo na hladnem pokrito 20 minut. Nato previdno razvaljamo, premažemo z drugo trejino ocvirkov. Zložimo, razvaljamo in še zložimo. Po 20 minutah to še zadnjič ponovimo. Testo razvaljamo 2 cm debelo, zgoraj narežemo plitve kvadratke, izrežemo pogačice, malo vzhajamo, namažemo z rumenjakom in spečemo. CILKA SUKIČ ^thinjenje nepremičnin v družbeni lastnini Ocena dosedanjega stanja 0 nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih Preoblikovanje družbene lastnine V last I °VrS;_ list Fl R.l št £9 / ARt sn hiln nnrlr7avliAnA nnivArip . . . .... t ,i3t FLRJ’ št- 52/58) so bile podržavljene največje 9radb inStavbnih zemljišč. Odpravljena je bila zasebna lastnina Jsti Sa^^^^vUeno je bilo načelo, da ima posameznik lahko v N in p0°| užinsko stanovanjsko hišo ali največ dvoje stano-'■ hkrati °Vn° z9radbo oz. prostor za opravljanje svoje dejavno-tavbng za° --a nacion3lizirana tudi vsa zazidana in nezazidana ase||j tyie niljišča, ki so ležala v ožjih gradbenih okoliših mest in r'la nat^Stnega značaja. V letih po nacionalizaciji so se mesta Po(Jsta N^Uišča. aiati na zemrLRj in SRS iz leta 1974 lastninska pravica ni mogla ob-^njenih31 JISoih: v mestih, v naseljih mestnega značaja, na območjih, ZasebnZa, s,anovanjskoin kompleksno graditev, ki jih določi občina. odloka6 Nnine v družbeno lastnino so prehajala zemljišča na po-5®en zarad °bčinske skupščine. Prejšnji lastnik zemljišča, ki je bil raz-^.^vljeno' stanovanjske in kompleksne graditve, je imel pravico, da °čitl, Ob uP°rab|ia' dokler ga ni bil dolžan zaradi gradnje iadružben°i zem|ii8čaje preje) odškodnino. Zemljišča, ki so po-' jih L nina in 80 bila občini tudi izročena, je upravljala obči-p°trebe za dala v uPorabo pravnim ali fizičnim osebam za gradnjo in C'n in Po poajene9a objekta. Občina je dala zemljišče v uporabo na 2Pisa a|j ng s opku, ki je bil predpisan z zakonom (na podlagi javnega pobile brezD?S-redno s P°9°dbo). Pravne osebe so zemljišča lahko ^^Pžbenj skuaCn°’.fizione osebe pa so za pridobljeno pravico upora-'Ca' kot so q Pnosti Pacale povračilo. Če so osebe pridobile več zem-v p°zidale o 2a 9radni° potrebovale ali ga v določenem roku sploh . Zerr|ljiškč L°.moral® zemljišče vrniti. .n'ho. S pm nj'90 j® bil° mogoče vpisati pravico uporabe za nepre-“etkujela^o'00 uporabe je nekdanji lastnik lahko razpolagal. V Ot11ce, starše lastnik pravico uporabe prenesel na zakonca, ncev razširil ?0SV°žence in posvojitelje, pozneje seje krog upra-Fadnje Za o.. metnik pravice uporabe je imel tudi prednostno pravi-promet spX°Je Potrebe. 8 prometnm° Uporabe na zemljišču v družbeni lastnini je potekal '2l6ninami n jr iStavb al' niihovih delov. V Zakonu o prometu z ne-m s Ponosom 'St' 19/76’ 42/86) je vsebovano določilo o tem, niCa uPorabe na uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenese tudi 0 en° redno . pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno razme>2k Podobno določa tudi Zakon o temeljnih lastnin-v.Zasebni ia r !Ur',ist SFRJ. št- 6/80, 36/90): V primeru, ko je >g ®ni bstnini (zemi-■ em|ii8koknjižno telo II) in stoji na zemljišču v ze en?Jjišča, ki je JISk°knjižno telo I) ima lastnik objekta pravico upo-mijišču je moco^6^6'10 za nie9°vo redno rabo; pravico uporabe e ce prenesti 7 lootninoUr, na rthioRtl I Preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanimi lastniki Nosilci lastninske pravice so bili pretežnemu delu družbenega premoženja že določeni na podlagi različnih zakonov.Vlada Republike Slovenije je leta 1992 sprejela Uredbo o zemljiškoknjižni izvedbi prenosa nepremičnin bivše SFRJ na Republiko Slovenijo (Ur. list RS, št. (61/92). Na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS, št. 32/93) so postali lastnina države ali občine komunalni objekti in naprave, ki so bili namenjeni izvajanju dejavnosti posebnega družbenega pomena. Nepremičnine, ki so sodile v premoženje zavodov in delovnih organizacij s področja vzgoje, izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva, ki so bili zgrajeni s samoprispevkom, so bile olastninjene z Zakonom o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91,8/96). Celotni stanovanjski fond v družbeni lastnini je na podlagi Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št.18/91,21/94, 23/96) postal last republike, občine ali drugih pravnih oseb. Po Zakonu d lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št. 55/92, 7/93, 31 / 93) so olastninjene nepremičnine, ki so sodile v premoženje gospodarskih subjektov, ki so se lastninili po navedenem zakonu. Nepremični kulturni spomeniki in naravne znamenitosti, ki so bili kot družbena lastnina v sredstvih podjetij in drugih pravnih oseb, so olastninjeni po Zakonu o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini (Ur. list RS, št. 16/96). Voda, rudnine in drugi naravni viri so olastninjeni po določbah Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93, 1 /96) in so v lasti države. Kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini so olastninjeni na podlagi Zakona o zadrugah (Ur. list RS, št. 13/92, 7/93). Preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanimi lastniki je bilo izvedeno še z drugimi področnimi zakoni, kot so Zakon o sodiščih (Ur. list RS, št 19/94, 45/95), Zakon o gasilstvu (Ur. list RS, št. 71/93)... Za nepremičnine, ki so še v družbeni lastnini, velja omejevalni pravni režim, naravnan k posebnemu varovanju družbene lastnine, ki pa zaradi drugačnega pojmovanja lastnine ni več ustrezen. Obstoječi večlastninski sistem na področju nepremičnin je nepregleden in začasen. Pravna negotovost, ki na področju lastnine vlada, je velika. Država je dolžna ustvariti možnosti za gospodarski razvoj in področje lastnine na nepremičninah uskladiti z Ustavo Republike Slovenije ( Ur. list RS, št. 33/91). Vsebina določil Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini Z Zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju: Zakon; Ur. list RS, št. 44/97) se vzpostavlja enoten lastnin-<5ki tompli na nonraminninah l/i o w Hni4honl loo+r>ir»i in en 7nnr\_ tavljajo razmere za predvidljivo in varno gospodarjenje z nepremičnim premoženjem. Omenjeni zakon pomeni dokončno izpeljavo v ustavi zagotovljene pravice do zasebne lastnine, katere osrednje upravičenje je raba. Zakon ureja lastninjenje vseh nepremičnin, ki so še v družbeni lastnini in niso predmet lastninjenja po drugih zakonih z nekaterimi izjemami: lastninjenje vodnih zemljišč, ki so še vedno v družbeni lastnini, lastninjenje sindikalnega premoženja, nepremičnin športnih društev ter lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, se uredi s posebnim zakonom. Nepremičnine postanejo po Zakonu lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe. Pravne osebe ali njihovi pravni nasledniki postanejo lastniki nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo pravico uporabe. Lastnina Republike Slovenije postanejo nepremičnine, na katerih ima pravico uporabe Republika Slovenija. Nepremičnine, na katerih ima pravico uporabe občina ali mesto, postanejo lastnina preoblikovane občine ali mesta. Fizične in pravne osebe, Republika Slovenija, lokalne skupnosti pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah, na katerih so imele pravico uporabe naslednji dan po uveljavitvi Zakona (dne 25. 7. 1997). Vpisi lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb ter Republike Slovenije in lokalnih skupnosti se opravijo v zemljiški knjigi na njihov predlog. V primeru, da je pravica uporabe na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, občine ali mesta, se vpis lastninske pravice opravi po uradni dolžnosti. V primeru občine, ki se je razdelila, sodišče dovoli vpis na predlog in na podlagi sporazuma o delitvi premoženja. Po tem Zakonu nima pravnih posledic vknjižba lastninske pravice za stranke v postopku po Zakonu o denacionalizaciji (Ur. list RS, št. 27/ 91,56/92). Takse prost je vpis v zemljiški knjigi v zvezi z ureditvijo izbrisa družbene lastnine in pravice uporabe na nepremičnini ter vknjižba lastninske pravice na njej. Minister, pristojen za pravosodje, je določil obrazec (objavljen je bil v Ur. listu RS, št. 58/97), s katerim se vloži predlog za vknjižbo izbrisa družbene lastnine in pravica uporabe ter vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi. Ker je na precej zemljiščih, na katerih so zgrajeni objekti in tudi stanovanjske soseske, tovarne in podobno, v zemljiški knjigi še vedno vpisana pravica uporabe in ne lastninska pravica in povsem na druge osebe, kot pa na lastnike teh objektov, je po določilih tega Zakona dobro čimprej pristopiti k ureditvi pravilnega zemljiškoknjižnega stanja glede lastništva omenjenih nepremičnin. Pravne osebe bodo v glavnem znale pravilno sestaviti - izpolniti obrazce za vpis spremenjenega lastniškega stanja nepremičnin v družbeni lastnini. Večje težave in določene stroške v tej zvezi bodo imele fizične osebe, saj se bodo morale po pomoč zateči k notarjem in odvetnikom. Pri tem velja poudariti, da je predlog za vpis v zemljiško knjigo potreben, kadar gre za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom, ne pa tudi, kadar gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona. 24 televizijski spored od 29. januarja do 4. februarja vestnik, 29. januar 1998 PETEK L 29. JANUAR TV SLOVENIJA 1 8.45 Lutkovna igrica 9 .00 Lov na znamko, norveška nadaljevanka 9. 30 Resnična resničnost 10.20 Slovenski utrinki 10.50 Oh, dr. Beeching, angleška nanizanka 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 15.50 Zgodbe iz školjke 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jeklene ptice, risana nanizanka 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Denis Pokora, ameriški film 21.40 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 23.20 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo 0.20 Novi raziskovalec, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 9.30 Pepa in Pepe, španska nanizanka 10.00 Kolo sreče 14.35 Dekle ne more nič za to, ameriški film 16.10 Tenis Grand Siam 17.40 Pasje življenje, ameriška nanizanka 18.05 Anna Maria, nemška nadaljevanka, 11/14 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.05 Koncert skupine Faraoni 21.05 Koncert MTV 21.35 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 22.05 Dedci ne plešejo, ameriški film 23.55 Profit, ameriška nadaljevanka POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Esmeralda -12.00 Misija: Zvezde - 13.00 POP kviz -13.30 Na zdravje! -14.00 Obalna straža ponoči - 15.00 Power Rangers - 15.30 Esmeralda - 16.30 Senca, ameriška nadaljevanka, 1. del - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne -18.30 Acapulco H. E. A. T. - 1 9.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Prva izdaja - 21.00 Mile-nium - 22.00 Carrie, ameriški film - 23.30 Mokre sanje, erotični film - 1.00 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Čista dežela, ameriški film -18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Talci v metroju, ameriški film - 22.00 Mulci - 22.30 M. A. S. H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 - GNES ponovitev; 10.00 - MEHANIKA 19-51; 11.30 - Risanke; 1 2.00 - Videostrani; 16.00 - GNES ponovitev: 16.30 - MEHANIKA 19-51; 17.30-Videostrani, 18.30-Moji mali prijatelji ponovitev; 19.00 - GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 20.00 - GNES ponovitev; 20.30 - VIDEOBOOM 40; 21.25-VI-DEOTOP ponovitev; 22.30 - GNES ponovitev; 23.50 - Erotika; 01.00 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Zlata kletka, nadaljevanka, zadnji del - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Sinovi neviht - 15.05 Za otroke - 15.35 Poročila -15.40 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedem vrhov, potopisna serija - 20.50 Po naši lepi -22.10 Opazovanja - 22.45 Tednik - 23.45 Poročila - 23.50 Oddelek za umore, nanizanka - 0.40 Smrtonosno orožje III, ameriški film - 2.40 Sedmi element - 3.25 Koncert zabavne glasbe - 5.40 Ameriški grafiti, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.15 Koledar - 14.25 Imitacija življenja, ameriški film - 16.25 Za otroke in mlade - 17.10 Zlata kletka, nadaljevanka - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Stranka, nanizanka - 21.05 Poročila - 21.20 Cosby -21.50 Made in L. A., ameriški film - 23.30 Fri-day Foster, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve - 11.15 Sa-vannah - 12.00 Zvon, ura novic. - 13.00 Operete - 13.55 Peterica’na otoku - 14.25 Martin Chuzzlevvit - 15.25 Vino in oblast, pon. -15.55 Za otroke - 16.30 Vesoljske igre -17.00 Termometer - 17.15 Za upokojence -17.45 Regionalni dnevniki - 18.05 Okno -19.00 Za otroke - 1 9.30 Dnevnik, šport -20.00 Savannah, pon. - 20.40 Ekskluzivno -21.10 Med petimi očmi - 22.00 Aktualno v 23.00 Kraljevska igra, angl, film - 00.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik- 7.15 Svet v slikah -7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Telešport - 12.00 Sandor Rozsa, nanizanka - 13.00 Ura novic -14.00 Derrick - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 178.30 Telešport - 18.00 Družina Onedin - 18.30 Evropska galerija - 18.55 Pravljice - 19.300 Dnevnik, šport - 20.00 Vrhovi Škotske - 21.00 Madžarska hiša -22.05 Unikum: Zgodbe s pločnika, ameriški črno-beli film - 13.45 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.50 Halo, sestra -9.15 Obalna straža - 10.00 Skrivnost črnega pragozda, zadnji del - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 1 7.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 TV SLOVENIJA 1 8.40 Radovedni Taček: Prah 8.55 Taborniki in skavti 9.10 Pod klubukom 9.55 Jasno in glasno 10.40 Beg z Jupitra, avstralska nadaljevanka 11.05 Zgodbe iz školjke 11.40 Slovenski kvintet trobil 12.05 Tednik 13.00 Poročila 14.15 Turistična oddaja 14.25 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo 15.25 Policijska akademija IV, ameriški film 17.00 Obzornik 17.15 Naša pesem 17.50 Na vrtu 18.20 Živalski instinkt, francoska dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.10 Tv-genij 21.35 Novice iz sveta razvedrila 22.00 Naj naj naj, angleška serija 22.35 Poročila, vreme, šport 23.05 Pravica mimo zakona, angleški film 0.30 Na vrtu TV SLOVENIJA 2 9.30 Razvedrilna oddaja 10.55 SP v alpskem smučanju, smuk (ž.) 12.25 SP v alpskem smučanju, smuk (m.) 14.25 Tenis Grand Siam, finale (ž.) 15.55 Košarka NBA 16.25 PotvNagano 16.55 Dan slovenske košarke 19.30 Videoring 20.05 Policijska akademija V, ameriški film 21.35 V vrtincu 22.15 Sobotna noč POP TV 8.00 Pujsji Dol - 8.30 Munkci - 9.00 Zverinice - 9.30 Vrnitev v prihodnost - 10.00 Družinski pes - 10.30 Mlajši bratec - 11.00 Josh in Sam, mladinski film - 12.45 Mali filmar -13.15 Silverado, ameriški vestern - 15.30 Tekwar - 16.30 Highlander - 17.30 POP par-ty - 18.30 Pustolovščine Robina Hooda -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Philadelphia, ameriški film - 22.15 Teksaški mož postave - 23.00 F. I. S. T., ameriški film - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Talci v metroju, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Zapp, glasbena oddaja -19.30 Mulci - 20.00 Kaskaderji - 21.00 Sto in en način, ameriška akcijska komedija -23.00 MacGyver - 0.00 Zapp STUDIO AS 9.30 GNES - ponovitev, 10.00 - Videoboom 40; 10.55-Videotop; 11.50 - Risanka; 12.00 -Videostrani; 16.00-GNES ponovitev; 16.30 - Videoboom 40, 17.25 - Videotop; 18.20 - Risanke; 18.40 - lil. geografsko-ekološki tabor OŠ II. M. Sobota, 19.00 - GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 19.55-Utrip; 20.00 - GNES ponovitev; 20.40 - Dober večer g. predsednik dr. Janez Drnovšek; 21.55 - Glasba; 22.30 - GNES ponovitev; 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Za otroke - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik - 12.20 Phar Lap, ameriški film za otroke - 14.10 Poročila - 14.15 Otroška serija -15.05 Briljantina - 15.50 Televizija o televiziji - 16.25 Dr. Ouinnova - 17.10 Večer z mup-petki - 17.40 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.15 Detektiv in dama, ameriški film - 22.05 Opazovanja - 22.40 Polnočna premiera: Dr. Halifaxova - 0.15 Psi faktor, serija - 1.00 Dokumentarni film - 2.00 Skrita kamera - 2.30 Koncert zabavne gfasbe - 4.00 Tenis Australia Open, finale (m.), prenos -7.30 Jazz pred jutrom TV HRVAŠKA 2 10.45 Koledar - 10.55 Dosjeji X - 11.40 Črno belo v barvah: Filmi Kirn Novak - 15.00 Theatron - 17.00 Poljdnoznanstvena serija -18.00 Dokumentarna oddaja - 18.30 Risanka - 18.40 Zlati gong - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler - 21.20 Potovanja: ZDA - 22.40 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program -11.00 Strasti, ponovitev nanizanke - 12.00 Klinika pod palmami, zadnji del - 21.40 Umazani Harry III, kriminalka - 23.25 X - Tro, srhljivka - 0.50 Šport: NFL - vrhunci sezone -1.20 Yukon, pustolovski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Fantom v Monte Carlu, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Zdravnica Markuš Merthin -15.15 Bogati in lepi - 1 6.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Primer za dva -21.15 Reševalec življenj - 22.10 Čas v sliki -22.35 Moderni časi - 23.05 Nočni pogovor -0.00 Čas v sliki 3-0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Deželni magazin - 10.30 Sa-mostojnapot - 11.00 Z mano ne! - 11.45 Bonn direktno - 12.00 Nočni studio - 13.00 Novo ... - 13.30 Borza - 14.00 Blues festival Leverkusen - 14.45 Šport pod drobnogledom - 15.15 Železniška romantika - 15.45 Sveta Sevilla - 16.45 Design - 17.30 Obiski -18.15 Potovanja k umetnosti - 19.00 Danes -19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Tuji imperij - 21.00 Svetovna potovanja - 21.30 3satova borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Festival satire -23.15 Sanje, kaj pa drugega? -1.30 Pogledi s strani SOBOTA L 30. JANUAR McKenna, nanizanka - 13.00 Dnevnik -13.10 Lajos Lorincz, portret V 13.40 Družinski zdravnik - 14.15 Oni delajo tako - 15.15 Tovariš Don Camillo, č.-b. film - 17.00 Reportaže - 18.00 Pojavi v živalskem svetu - 18.35 Najlepše poletje najstnikov - 19.05 Loto šov -20.00 film tedna: Stranka, amer, film - 22.00 Zvezdniki rocka - 23.45 Telešport, angleški nogomet TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.1 5 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik- 7.15 Kje? Kaj? -7.45 Od meje do meje - 8.00 Živo morje -8.30 Telešport - 9.30 Narodnostne oddaje -1 3.00 Okno v Evropo - 1 5.00 Vlak pelje na Erdeljsko - 15.30 Zlati dim - 16.30 Telešport - 18.30 Prosta ura, poezija - 19.15 Arboretumi - 19.30 Dnevnik- 20.00 Familija - 20.30 Zasebnik Krištof - 22.00 Bolnišnica v predmestju - 23.45 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled -10.05 Disneyev festival - 11.00 Šport: smuk za ženske, smuk za moške, prenosi - 13.35 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.35 Beverly Hills 90210 - 16.20 Melrose Plače - 17.10 Specialisti - 18.00 Šport -18.30 Tohuvvabohu - 1 9.00 Pleško - 1 9.30 Čas v sliki - 20.15 Ime rože, film -22.15 Noč strasti, srhljivka - 23.55 Smrtonosni sneg, kriminalka - 1.25 Joker, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Klinika pod palmami - 11.05 Oče ni poročen, filmska komedija - 13.00 Poročila - 13.10.Glasbena parada 1961, film - 14.45 Študent - prosjak, filmska komedija - 16.10 V Avstriji - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Skedenj muzikantov - 22.00 Poročila - 22.05 Vse je komedija - 23.45 Poročila - 23.55 Od zla oslepljen, film 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Francoščina - 7.30 Znotraj britanskih otokov -8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki -9.05 Čas za kulturo - 9.45 Alpe-Donava-Ja-dran - 10.15 Jutrišnji denar - 10.40 Reportaža - 11.30 Pred tridesetimi leti - 12.00 Koncert - 14.00 Novo ... - 14.30 Čudoviti svet -15.15 Televizija za ženske - 15.45 Tigrovi kremplji, film - 17.35 Nasveti in tendence -18.00 Zeppelin - legenda živi - 18.30 Tujina - 19.00 Danes - 19.20 Prostovoljci naprej -20.00 Poročila - 20.15 Figarova svatba -23.25 Boulevard Bio - 0.20 Aktualni športni studio - 1.40 Jazzclub NEDELJA 31. JANUAR TV SLOVENIJA 1 8.40 Fredi, risanka 9.00 Telerime 9.05 Zvezdica, lutkovna nanizanka 9.30 Čarobni šolski avtobus 9.55 Nedeljska maša 11.00 Dogodivščine z Divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 13 .00 Poročila 13.50 Pasja zmeda, kanadski film 15.25 Tv-genij 17.00 Obzornik 17.15 Po domače 18.55 Vrt gospodične Flore 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.55 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.40 Večerni gost 22.40 Poročila, vreme, šport 22.55 Moč volje, ameriški film (č.-b.) TV SLOVENIJA 2 9.40 Navihanci, nemški film 10.55 Pomp 11.40 V vrtincu 12.25 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (m.) 13.30 Tenis Grand Siam, finale (m.) 16.30 Košarka NBA 17.00 PotvNagano 17.55 Liga prvakinj v rokometu 19.30 Dnevnik 20.05 Stoletje ljudstva, angleška serija 21.00 Slovenski magazin 21.30 Šport v nedeljo 22.15 V New Orleansu, ameriška nanizanka POP TV 8.00 Kapitan Zed - 8.30 Pasji mornarji - 9.00 Klop - 9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi super-man - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Tekwar -12.00 Highlander - 13.00 Brez zapor z Jonasom - 14.00 Pariški tat, ameriška komedija -16:00 Radijska postaja - 16.30 Otroški zdravnik - 17.30 Nekaj takega kot ljubezen, ameriški film - 1 9.20 Vreme - 19.30 24 ur -. 20.00 Super POP - 21.45 Športna scena -23.00 Pasji vojaki, ameriški film - 1.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Rožnati panter vrača udarec, angleška komedija -18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Proti vetru - 21.00 Potovanje, italijanska drama -23.00 Temne sence - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 TEDNIK ODDAJ GNES; 11.00 - Mehanika 19-51; 12.00 - Dober večer g. predsednik: gost dr. Janez Drnovšek; 13.15 - III. geo-grafko-ekološki tabor; 13.35 - Risanke; 14.00 - Videostrani; 18.00 - Dobrodušni vekikan; 19.30 - TV Dnevnik; 19,55 - Zrcalo tedna; 20.10 - Napad velikanke; 21.30 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.35 Poročila - 8.40 Izziv morja, poljudnoznanstvena serija - 9.35 Otroški program -11.30 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Glasbena oddaja -13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box -14.50 Poročila - 1 5.00 Oprah Show - 15.45 Prijateljice, ameriški film - 17.25 Poročila -17.35 Ženska v belem, nadaljevanka, 3/6 -19.30 Dnevnik - 20.15 Nevhtna tišina, dramska serija - 21.15 Parni valjak, posnetek koncerta - 22.20 Opazovanja - 22.50 Spoznavanja, dokumentarna serija - 23.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.40 Koledar - 12.50 Briljantina - 13.35 Psi faktor, serija - 14.20 Polnočna premiera, ponovitev - 15.55 National Geographic, serija -16.50 Klasična glasba - 17.50 Turistični magazin - 18.20 Etnokajda - 19.30 Dnevnik -20.15 Fatamorgana, oddaja o filmu - 21.10 Foxov filmski večer: Za fante - 23.30 Zakonski pristan, humoristična nanizanka - 23.55 Tiranovo srce, madžarski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Vaška TV - 7.00 Otroški program - 9.30 Družinski dnevnik - 10.00 Tv-magister -11.00 Rk. bogoslužje, prenos - 12.00 Zvon, poročila - 12.00 Minute za srečo - 12.30 Novi reflektor - 13.00 Modra morska globina -14.40 Tri želje - 15.40 Evangeličanski verski program - 16.00 Walt Disney vam predstavlja - 17.10 Halo Madžarska, turizem - 18.00 Želeli ste - 19.00 Teden in Dnevnik - 20.00 Kneginja Sandra, nanizanka -20.50 Tonik, 25 minut za osvežitev - 21.20 W. A. Mozart: Čosi fan tutte, filmska opera TV MADŽARSKA 2 7.30 Vesoljske igre - 8.00 Živo morje - 8.30 Vlak pelje na Erdeljsko - 9.00 Zabavni program za mlade - 11.00 Telešport - 13.00 V imenu ljubezni, pon. - 15.00 Obvezno čtivo -16.00 Interoperetni gala - 17.00 Evropo bodo spet ugrabili? - 17.30 Grafika leta - 18.00 Tranzit - 18.30 Ekran - 19.00 Kolumb in nova doba odkritij - 20.00 Zoranov koncert, pon. -21.35 Telešport - 22.00 Dokler še živimo, nanizanka - 22.50 Universitas TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.05 Šport: rokomet (ž.), prenos - 10.15 Garfield - 10.50 Ena, dve ali tri -11.20 Disneyev festival - 12.15 Šport -12.45 Superveleslalom za moške - 14.30 Vesoljske krogle, filmska komedija - 16.00 Pustolovščine rabina Jakoba, filmska komedija -17.30 Gospod Bean - 18.00 Srček - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.45 Kolumbo - 23.20 Izbrisan - 0.55 Ime rože, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sanjajoča usta, film -10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Štiri dekleta iz Wachauja, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev -1 7.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Au-bergerjevi - 22.00 K stvari - 23.20 Vizije -23.25 Enostavno klasično - 1.00 Teden kulture 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Pogovori o kulturi - 7.45 Kulturni izseki - 8.00 Alpska panorama - 9.00 čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Naeme Jarvi dirigira simfoničnemu orkestru - 10.00 Literarni klub - 11.15 Arktika - Antarktika - 12.40 Sergej Prokofjev: Klasična simfonija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Arktika - Antarktika - 14.35 Življenje pod ledom - 15.05 Ko oče s sinovi - 16.00 HITEČ - 16.30 Arktika - Antarktika - 17.30 Televizijski zdravstveni nasveti - 18.00 Dnevnik - 18.15 Švica v januarju - 19.00 Danes - 19.10 Pogovor -20.00 Poročila - 20.15 Arktika - Antarktika -21.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva -21.20 Roglerjeva svoboda - 23.00 Besedo ima javni tožilec - 0.25 Smrtonosni sneg, film PONEDELJEK 1 . FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 8.45 Na potep po spominu 9.55 Novi raziskovalec, ameriška serija 10.50 Na vrtu 11 .15 Živalski instinkt 12.05 Turistična oddaja 12.25 Utrip, Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.00 Večerni gost: Darja Hughes 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: Pilot 17.50 Očividec, angleška serija 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Savannah, ameriška nadaljevanka, 5/ 34 21.00 Kruh preživetja: Od Auschwitza do Golega, dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Pisave 23.20 Iz slovenskih ateljejev: Peter Černe 23.35 Tisto, ameriški film 0.55 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 9.30 Indaba, francoska nanizanka 10.00 Šport v nedeljo 10.45 Anna Maria, nemška nadaljevanka, 11/14 14.50 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 15.20 Makedonski večer 17.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 18.05 Rodbina Mogadroskih, francoska nadaljevanka, 8/12 19.00 Lingo 19.30 Videoring 20.00 Studio City 21.00 Pomp 22.05 10.000 obratov 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Sestre, ameriška nanizanka POP TV 10.00 Senca, ameriška nadaljevanka - U Esmeralda - 12.00 Otroški zdravnik - I3 j POP kviz - 13.30 Družinski pes - H® Športna scena - 15.30 Esmeralda - 16™ Senca - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseann®' 18.30 Acapulco H. E. A. T. - 19.20 Vreme-19.30 24 ur - 20.00 Arizona Dream, franc«' sko-ameriški film - 22.30 Obalna patrulja-23.30 Misija: Zvezde - 0.30 Poltergeist-1.30 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 16^ Proti vetru - 16.00 Krila - 16.30 Taksi' 17.00 Na sever - 18.00 Harry in Hendersd? vi - 18.30 Živa, regionalni program - 16 ' Mulci - 20.00 Vesoljski bojevniki - 21.00“ ralelnisvet - 22.00 M. A. S. H. - 23.00 R®* valci - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 - Dobrodušni velikan; 11.00 - Risank«’ 12.00 - Videostrani; 16.00 - Napad velikank® 17.20-Videostrani; 18.30 - Risanke; 1900' GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dne nik; 20.00 - GNES ponovitev; 20.30 -se poroči; 22.10-Videostrani; 22.30-G* ponovitev; 23.00-Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00^ ročila - 10.05 Izobraževalni program - 1J ’ Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Pastir1/' daljevanka - 13.10 Santa Barbara - 13.55 n ročila - 14.00 Sinovi neviht - 15.05 Za - 15.35 Poročila - 15.40 Izobraževalni P; gram - 17.00 Hrvaška danes - 18.00T® sreče - 18.35 Smerokaz - 19.30 Dnevnik' 20.15 Odkrito - 20.45 Dramski progrb1" 21.45 Dokumentarna oddaja - 22.35 0PaZ' vanja - 23.10 Meso in krv, ameriški film TV HRVAŠKA 2 13.25 Koledar - 13.35 Mestece Peyt°^ 14.25 Rop, francoski film - 16.25 Za otrok« 17.05 Pastir, nadaljevanka - 17.55 Dobri11" sveti - 18.25 Hugo - 19.00 ŽupanijskaP8", rama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 2^ Murphy Brown - 20.55 Poročila - 21.05J ska vojna, dokumentarna serija - 22.00 Pir Street, nanizanka - 22.45 Vidikon, glasb®’ oddaja TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9;, Družina Onedin - 1 2.00 Zvon, ura no*1®, 13.00 Pesmarica - 14.00 Narodnostne? daje - 14.55 Zasedanje parlamenta - , Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, P0®, 17.0 Popoldanska ambulanta - 17.15 R®, nalni magazini in dnevniki - 18.05 Za otrok* 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dne*1:, šport - 20.00 Dosjeji X, tajni posli FBI - 2°; Odprta usta, politični šov - 21.30 MixishC’ 21.55 Aktualno - 22.55 Art kino: Rdeča1’ ščava, italijansko-francoski film - 00.50 D®* nik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Teden - 7.00 Dnevnik. 7.15 Zona - 7.45 Od meje do meje - 87 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - ,: Igraj, Felix, portret - 11.45 Arboretum ZC 11.55 Sandor Rozsa, nanizanka - 13 ^4 novic - 14.00 Skupščinski dnevnik -Zasedanje parlamenta - 16.50 Repeta.’, braževalni program - 1 7.30 Znanstveni^ ročevalec - 18.00 Družina Onedin - Madžarska danes - 18.55 Pravljice - tj. Dnevnik, šport - 20.(30 Ptičja krmilnic,; 20.50 MTV+ - 21.00 Šport ekstra - 21'. Folk od ponedeljkih - 22.00 Plešasti P I madžarski film - 23.40 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.10 Halo, ses,f’ 9.30 Obalna straža - 10.15 Vesoljska KrOS^ filmska komedija - 11.45 Konfeti -limero - 13.15 Smrkci - 14.25 Risali 14.50 Dr. Guinn - Zdravnica iz strasti -Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - ’ > Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo ta1"«* bija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno PT na družina - 1 9.00 Karolina v velemes<, 19.30 Čas v sliki - 20.15 Medicopter 1’j; 21.05 Jaz in on, filmska komedija -Vroči sum, srhljivka - 1.35 Smrtonosnis’ kriminalka TV AVSTRIJA 2 . 9.00 Poročila - 9.05 Glasbena parada JjJ film - 10.35 Bogati in lepi - 11.15 Konj1'3! 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - '.Jjr Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - IG-I^ ba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30^, vnica Markuš Merthin - 15.15 Bogati 'n 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 1 .J Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela dab j' 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s sp® 20.15 Gorski zdravnik -21.05 Tema - 2$ ji Poročila - 22.30 Kraj srečanja kultura ' Čas v sliki 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - pska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.0 j' stovolici naprej - 9.40 Aktualni kino naM 9.45 Švica v januarju - 10.30 Tujina'LJ Prepir v gradu - 1 2.30 ARD ekskluJJ'W 13.00 Obiski - 13.45 Zakladi sveta - < na človeštva - 14.00 Nedeljski konC 14.45 Klub seniorjev - 15.30 Nasveti8 dence - 15.55 Po sledeh Evrope - t® iX goslov za ... - 16.45 Kariera z učenji: 17.15 Čas za serviranje - 17.45 Umeto |,e-> krama - 18.15 Slike iz Avstrije - 19.00 40 - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 P°, 20.15 Ven iz ledenega sarkofaga - 21 TEO - 21.30 Novo - 22.00 Poročila - G Arktika - Antarktika - 0.40 Pogledi s ste0 | vestnik, 29. januar 1998 televizijski spored od 29. januarja do 4. februarja TOREK , 2. rtBIH AB TV SLOVENIJA 1 8,15 Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka, 5/6 9-05 Recept za zdravo življenje 9.55 Newyorška vročica, ameriška nan. 10.25 Savannah, ameriška nadaljevanka, 5/ 34 11.20 Po domače 13.00 Poročila 14.05 Kruh preživetja: Od Auschwitza do Go-lega 15.00 Pisave 15 30 Tisto, ameriški film 7 00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 7-30 Taborniki in skavti o Be? z JuP'tra' avstralska nadaljevanka 8,20 Velike knjige, ameriška serija 9'10 Risanka 19.30 Dnevnik 40.05 Gimnazija strtih src 41.00 pro et contra 4.00 Odmevi, vreme, šport 4 40 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 4-15 Kovina in melanholija, nizozemska do-kumentarna oddaja n le Svet Poroča ■45 Velike knjige, ameriška serija b SLOVENIJA 2 9.30 Pepa jn pepe španska nanizanka 0 05 Studio City 1. 30 Slovenski magazin ic'nn 10 °00 obratov a.00 Denis Pokora, ameriški film ■30 Trdno v sedlu, novozelandska nani- 18 n 2anka a-°5 Grad Hohenstein, nemška nadaljevan-1n„ ka, 4/6 2n nn kol° sreče 21 nn ^'Pi^ični svef p- McKenne 21 5n ^sam|ieni planet: Jamajka ■PO Vprašanje zakonitosti, angleška nani- 22 2n zanka , 23 5n Nedolžnost, švicarska drama 89 Sestre, ameriška nanizanka Pop TV s?'°9 3enca - 11 -00 Esmeralda - 12.00 Mi-sti 1 , 2de - 13.00 POP kviz - 13.30 Polici-- r 4 00 pOp PartV _ 1800 P°wer Rangers pOp 3? Esmeralda - 16.30 Senca - 17.30 couViz' 18.00 Roseanne - 18.30Acapul-20 nnE' A' T' " 19’20 Vreme ’ 1930 24 ur -21 4? ^rok po naročilu, ameriška drama -23 n bolnišnica upanja - 22.30 Na zdravje! -1 n“° Misija: Zvezde - 0.00 Poltergeist -u 24 ur X 230 ~azarska danes - 18.55 Pravljice ->5q Mn?evnik” šPort ' 20-00 Plakat -'grizek v + ' 21.00 Šport ekstra - 21.30 23.50 e 0.90 dvaiset - 22.00 Sloviti glasovi u Globoka voda 30 (Ski Program - 9.05 Halo, sestra -'a Jakobaa r,traza ' 1 15 Pustolovščina ra-12.15 'Umska komedija - 11.50 Konfeti Vkcj . ^Umero -12.40 Foofur - 13.10 ravniCa 4 45 Risanke - 14.50 Dr. Quinn -• 25 Oh^i " 15.40 Zvezdne steze - ®ho _ ?ama straža - 17.15 Vsi pod eno seanne _ , o lei' kdo tam izbija - 18.05 •00 Var'-, '30 Grozno prijazna družina -;Pi dvom p a " 19 30 čas v sliki - 20.15 arzan. ' - 21.40 Greystoke - Legenda lry, fj|J^Pustolovski film - 23.50 John in ~ ' .20 Diabolično, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Študent prosjak, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12,05 Šiling -12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta -14.30 Zdravnica Markuš Merthin - 15,15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum -21,10 Reportaža -22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slike iz Avstrije - 10.30 Arktika - Antarktika - 10.55 K stvari - 12.10 Tema - 13.00 Čas za serviranje - 13.30 Umetnost in krama - 14.00 Glasbeni plavž - 15.00 Arktika - Antarktika - 16.20 Železniška romantika - 16.45 Svetovne religije - 17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Uživanje na pravi, nemški način - 18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Arktika - Antarktika, film - 22.00 Poročila - 22.25 Dva svetova, film - 0.20 Deset pred deseto SREDA 3. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 9,00 Dogodivščine iz živalskega vrta 9.45 Velike knjige, ameriška serija 10.40 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 11.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka 11.55 Naj naj naj, angleška serija 12.25 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 13.55 Svet poroča 14.25 Kovina in melanholija, nizozemska dokumentarna oddaja 15.25 Pro et contra 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice, kviz 18.20 Zaročenca, italijanska nadaljevanka, 5/10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka 21.00 Osmi dan 21.30 Lojze, dokumentarni film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.20 Koncert orkestra Slovenske filharmonije TV SLOVENIJA 2 9.30 Pepa in Pepe, španska nanizanka 10.00 Hipnotični svet P. McKenne 10.55 Sobotna noč 12.55 Pasja zmeda, kanadski film 17.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 18.05 Iz dobrega gnezda, nemška nanizanka 19.00 Kolo sreče 20.00 Šport 22.30 Lov za zakladom, francoski kviz 23.30 Aliča, evropski kulturni magazin 0.00 Sestre, ameriška nanizanka POP TV 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Misija: Zvezde - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! - 14.00 Bolnišnica upanja - 15.00 Povver Rangers - 15.30 Esmeralda - 16.30 Senca - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne -18.30 Acapulco H. E. A. T. - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Hiša duhov, ameriška komedija - 22.00 Prijatelji - 22.30 Na zdravje! - 23.00 Misija: Zvezde - 0.00 Poltergeist -1.00 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Hi-ghlander- 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Detektivka Lea Sommer - 18.00 Harry in Hen-dersonovi - 18.30 Živa, regionalni program -19.30 Mulci - 20.00 Odpoved prestolu, angleški film - 22.00 M. A. S. H. - 23.00 M^sto prekletih - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 - GNES ponovitev; 10.00 - Teden ob Muri ponovitev; 11.30- Risanke; 12.00 - Videostrani; 16.00-GNES ponovitev: 16.30-Teden ob Muri ponovitev; 18.00 - Videostrani; 18.15- Risanka; 18.30 - Moji mali prijatelji; 19.00 - GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 20.00 - GNES ponovitev; 20.30 - Iz ZLTVTV Primorka, Gorica; 21.00 ■ Sin teme; 22.30 - GNES ponovitev; 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Pastir, nadaljevanka - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Sinovi neviht - 15.05 Za otroke - 15.35 Poročila - 15.40 Izobraževalni program - 1 7.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Dom in svet - 19.30 Dnevnik -20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub -21.20 Z namenom in razlogom: Mena - 22.25 Opazovanja - 23.00 Popoln spomin, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.35 Koledar - 14.45 Robocop, ameriški film - 16.55 Risanka - 17.05 Pastir, nadaljevanka - 17.55 Med nami - 18.25 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Jalna, nadaljevanka -21.15 Poročila - 21.30 Arizona junior, ameriški film - 23.00 Frasier, humoristična nanizanka TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.10 Ponovitve -11.10 Druga možnost, nanizanka - 1 2.00 Zvon, ura novic - 13.00 Narodna glasba -14.00 Narodnostne oddaje - 15.25 Vino in oblast, pon. - 16.00 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Služba Alfa - 17.10 Iščemo pogrešane odrasle - 17.15 Regionalni magazini in dnevniki - 17.55 Samaritanci, repor taža - 18.15 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Maharadžina hči, 1. del pustolovskega filma -21.40 MM - 21.50 Aktualno - 22.50 Blazna leta kralja Georga, angleško-ameriški film -00.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik -7.15 Publikum -7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta unvierza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Potepanje po Patagoniji - 12.00 Sandor Rozsa, nanizanka -13.00 Ura novic - 14.00 Derrick, kriminalka -15.00 Repeta - 17.30 Mišice - 18.00 Družina Onedin v 18.30 Madžarska danes -18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Terra X,_pradavne kulture - 20.45 MTV+ - 21.00 Šport ekstra - 21.30 Šov ob sredah - 22.00 Sutura, ameriški črno-beli film - 23.35 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.10 Halo, sestra -9.35 Obalna straža - 10.15 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Kalimero - 13.15 Smrkci -13.50 Risanke - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Vsi ljubijo Raymonda - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ujetnik mraza, resnična zgodba - 21.45 Bombe v Seattlu, srhljivka - 23.25 Vlak za klateža, akcijski film -1.20 Vroči sum, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Uganka zelenega pajka, kriminalka - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina -14.00 Lipova cesta - 14.30 Zdravnica Markuš Merthin - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Rt dobrega upanja, prvi del - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Križem kražem - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slike iz Nemčije - 10.30 Sosedje - 11.00 Prek ceste - 12.00 Dnevnik -12.15 ML Mona Liza - 13.00 Veselje do potovanja - 13.30 Uživanje na pravi, nemški način - 14.00 Hitparada - 14.45 100 stopinj -15.45 Pur TV - 16.00 Glavica s krono -16.45 Pustolovščina preživetje - 17.15 Avti in mobili - 1 7.45 V Avstriji - 18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo -20.00 Poročila - 20.15 Stražnik Meili - junak ali izdajalec? - 21.10 Arktika -Antarktika -22.00 Poročila - 22.25 Divja ženska - 23.55 Arktika - Antarktika - 0.35 Pogledi s strani ' ČETRTEK , 4. rtBRLAP___ TV SLOVENIJA 1 9.00 Živalske pravljice 9,15 Ouaslmodove čarobne dogodivščine 9.40 Risanka 9.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 10.15 Nash Bridges, ameriška nanizanka 11.05 Novice iz sveta razvedrila 11.35 Dogodivščine z Divjega zahoda 12.05 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 14.50 Naša pesem 15.25 Lojze, dokumentarni film 15.50 Osmi dan 16.20 Oddaja o Slovenski vojski 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, kontaktna oddaja 18.05 Glejte, kako rastejo: Piščanec 18.50 Humanistika 18.50 Parada plesa 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, 2/14 20.55 Tednik 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Oh, dr. Beeching, angleška nanizanka 23.20 Polnočni klub 0.40 Humanistika 1.10 Parada plesa TV SLOVENIJA 2 9.30 Pepa in Pepe, španska nanizanka 10.00 Lov za zakladom, francoski kviz 16.10 Stoletje ljudstva, angleška serija 17.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 18.05 Doktor Sylvestre, francoska nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 SP v smučarskih skokih 20.25 Evropska liga v košarki, Barcelona-Olimpija 22.05 Tri barve: Bela, francoski film '23.35 Sestre, ameriška nanizanka POP TV 10.00 Senca -11.00 Esmeralda - 12.00 Misija: Zvezde - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! - 14.00 Razprtije - 15.00 Povver Rangers - 15.30 Esmeralda - 16.30 Senca -17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Acapulco H. E. A, T. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje dobim - podarim - 21.00 Obalna straža ponoči - 22.00 Prijatelji - 22.30 Na zdravje! -23.00 Misija: Zvezde - 0.00 Poltergeist -1.00 24 ur TV GAJBA 9.30 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Hi-ghlander- 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Na jug! - 18.00 Harry in Hendersonovi -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Dosjeji X - 22.00 M. A. S. H. -23.00 Mesto prekletih - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 - GNES ponovitev; 10.00 - Moji mali prijatelji ponovitev; 10.30 - Iz ZLTV TV Primorka; 11.00 - Risanke; 12.00-Videostrani; 16.00-GNES ponovitev; 16.30 - Moji mali prijatelji ponovitev; 17.00 - Iz ZLTV TV Primorka; 17.30 - Videostrani; 18.30 - Risanke; 19.00 - GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 20.00 - GNES ponovitev; 21.30 - Videotop; 22.30 - GNES ponovitev; 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Pastir, nadaljevanka - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Živa resnica - 14.35 Poslovni klub - 15.05 Za otroke - 15.35 Poročila -15.40 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Hrvaški v zrcalu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaška in svet - 20.50 Dokumentarni film - 21.30 Pol ure kulture - 22.05 Opazovanja - 22.35 Doba zarote, dokumentarna serija - 23.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.25 Koledar - 14.35 Popoln spomin, ameriški film - 16.25 Otroci Avstralije - 17.00 Pastir, nadaljevanka - 17.50 Smerokazi - 18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Dosjeji X - 21.15 Poročila -21.30 Zappa, danski film - 23.10 Filmi Roberta Siodmaka: Fantomska dama TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.05 Ponovitve -11.05 Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Novoletni operetni koncert -14.00 Narodnostne oddaje - 15.25 Vino in oblast, ponovitev - 16.00 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Pozitivno - 17.10 Begavčki - 18.15 Album smešnic - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Kapelica na pesku -18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesti, nanizanka - 20.35 Desert - 21.45 Aktualno - 22.45 Tabu: Dnevnik grešnega življenja, italijanski film - 00.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik -6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svobodno tekmovanje - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Potepanje po Patagoniji, 2. del - 12.00 Glasbeno TV-gledališče - 13.00 Ura novic - 14.00 Derrick, kriminalka - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Poročilo s seje vlade - RADIO MLRSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI 8V 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventi-lator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 1 5.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val -21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi-09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila - 1 7.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.15 Trn v peti - -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Mali oglasi 11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za 'zdravje -15.30 Dogodki in od- 18.00 Družina Onedin, nanizanka - 18.30 Madžarska danes - 18.555 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Naše XX. stoletje -21.00 Šport ekstra - 21.30 Rock ob četrtkih -22.00 Presso, madžarski film - 23.50 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.30 Obalna straža -10.15 Ujetnik mraza, resnična zgodba - 11.45 Konfeti - 13.15 Risanke - 14.50 Dr. Ouinn -Zdravnica iz strasti - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 1 7.40 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Suzana -19.30 čas v sliki - 20.15 Komisar Rex -21.05 Zunaj meja, nova serija - 22.40 Magazin - 23.25 Oddaja o kulturi - 1.20 Čas ciganov, film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Zadnji bodo prvi, film -10.35 Bogati in lepi -11.20 Dežela danes -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.00 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta -14.30 Zdravnica Markuš Merthin - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Hansi Hinterseer prisrčno - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.40 Sedem.dni drugačne televizije - 7.30_Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slike iz Švice - 10.30 Orientacija - 11.00 NDR šov - 13.00 Avti in mobili - 13.30 V Avstriji - 14.00 Narodnozabavna glasba - 14.45 Priče stoletja - 16.00 Z druge strani - 17.15 Novo - 17.45 Borza 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Porpčila - 20,15 Ljubi oče, starsem šestnajst let, film - 22.00 Poročila -22.25 Dvojna glava - 23.25 Zgodbe iz hladne vojne - 0.15 Deset pred deseto mevi -1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.1 0 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -.06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski -21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank-09.15 Sedem veličastnih-10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -1 5.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila -1 8.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč -,20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. vestnik, 29. januar 1998 DRUŽINA KMETIČ Riše in piše: I. Banfi rJisto nouto sl je gačno Ujčkati moj pajdaš QeJa od regimenta, gda si je gmisfo, kedko Kegimento( ftdij je v pengiji, pa kak ma&> ji je ostalo, ka delajo, fišče je b/todo, Mizo AegimentoJ ftdij de gdaj obodi pengionistične \ jetrne cejfo deto ga vefke pejnege čas gibijfo, p/t£e kak ' pftijdo do kakšoga čednega neguftata. ^aidnouk pa ostane | tak, kak si je ^eda muco svoj tekst pod nouto^ - negiment n po cesti g^e: ^Pengtontst po cesti gte, §awdi pengije se g/te. cAljemu pengija ostaja, kot je b’#a, cena mfeka, hulia, golt je šda. ^engionist po cesti g»e in Mgmišfja, naj umte. £Ta varianta pa se mu ne poda, naj d^aua g njim še shoške ‘ma! ^engionist počiva gdaj in tagmišfja ga nagaj: ‘Dosti det je on pitidno & gatiad, d/tugbl dosti d’nanja je gdajai ^D/tgava je bot hič^iitiS njegov denart pognala v nič; gdaj pa tisti, ki dedo še ima, moro p/iidno dedati ga dva. Boljše je prodati in se kesati kakor održati in se ravno tako kesati. Nizozemski motorna vozila JUGO 45 AX, letnik 1988, registriran do jan. 1999, prodam. Tel.: 59 043, po 15. uri. m 16955 GOLF II, letnik 1989, ugodno prodam. Tel.: 21 040. m 16959 TAM 2000, primeren za čebelarje, ugodno prodam. Tel.: 57 328, po 19. Uri. ml6988 OPEL KADETT 1,3 LS, letnik 1987, reg. do julija, cena 5.500 DEM, prodam. Tel.: 53 238. ml6960 ZASTAVO 101, lepo ohranjeno, zaradi starosti voznika, prodam. Tek 56 113. ml6969 RENAULT 18 TL, letnik 1983, registriran do jan. 1999, ugodno prodan1' Tel.: 87 109. ml6970 GOLF, letnik 1990, diesel, ugodne prodam. Tel.: 48 648. ml6971 FIATTIPO 1,4, letnik 1991, reg. do junija, prodam. Tel.: 70 027. m 16991 LADO SAMARO 1300 S, letnik 1990, 73.000 km, črno, prodam. Tek 41 456. ml6997 GOLF 1,1 IN OPEL REKORD 2,« S, z rezervnim motorjem 2,3 diesel, ugodno prodam. Kupim JUGO 45, 55 in R4, karamboliran. Možnosi menjave. Informacije Fokovci 2, tek 44 011.ml7002 živali TIBETANSKE TERIERJE, mladiče šampionskih staršev, prodam. Tet 061 12 53 888. m!6587 NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisek in nove Štajerke, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Far ma pri Mostu, d. o. o., po ugodi* ceni. Na vsakih 10 ena zastonj. Na' ročila sprejemajo: gostilna TibiJa Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, g°' stilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98 c, tel.: W 505, gostilna Železen, Beznovci, tek 49 025, gostilna Rajsar, Grad, tel.: 5J 148, Zamuda, Galošak Videm o/ Ščavnici, tel.: 68 044, gostilna Jo^ Turčija - dežela na dveh celinah * svet vsak petek, ki je islamski sveti d8*1' J opravi vse molitve. I Kambiz je poleg alkohola užival tu svinjsko meso, gledal fotografije pom8™ kljivo oblečenih deklet v turških revijah ,1., me večkrat vpraševal, ali je v SloveD*J mnogo svetlolasih žensk. Njegov razlog takšno početje je bil bolj uporniški, Iranu kljub počasnemu turističnemu otV ranju še vedno vlada verski fanatize*U’..j katerega je zaprt kot v kletko. »O reM mi sploh ne govori, ker tega ne morem niti slišati, kaj šele, da bi si z zanimanj^ ogledal kako cerkev.« Povedal mi je n^ stvari, o katerih se mi ni niti sanjalo. TJ da morajo prav vse ženske v Iranu n° । pokrivalo, sem že vedel, nisem pa vs® ' da se v avtobusu ne smeš usesti na se®^ na katerem je prej sedela ženska, ker ’ . še vedno čuti toplina njenega telesa i*1 lahko prišel do pohujšljivih misli«. ki sledi za takšen prekršek, so udarcl|,j bičem, enako kot če zalotijo mlad Par' se na ulici drži za roke. Ženskam je P*6^ vedan vstop na nogometne tekme, kef , lahko tam slišale kletvice, ob prenosu na televiziji ton čisto utišajo. Toda P*6^ vedan sad je najslajši, zato Kambiz Vzt j( no krši vsa domača pravila, seveda na tujem, Turčija pa je za njega že Zal* p V Istanbulu preživlja vse svoje počitn*^, I potem domov skrivaj nosi revije in p>Ja | (Nadajevanje prihod**^ TOMO vestnik, 29. januar 1998 Čeh, Nedelica, tel.: 72 146. m 16744 NESNICE, stare eno leto, prodam. Cena 190 SIT/kos. Tel.: 62 392. ml6943 MLADIČE, nemške ovčarje, prodam. Vučja gomila 8, p. Fokovci, m 16961 NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, rjave, stare 12 tednov, prodam po 450 SIT/kos. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml6963 BREJO. KRAVO po izbiri prodam. Čevljarska 15, Turnišče, tel.: 72 260. ml6967 KRAVO, brejo 7 mesecev, in telico, brejo 9 mesecev, A kontrole, prodam. Gornji Slaveči 98. m 16993 posesti wlk.L> d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 E«-TEL. (069)32 322 2S0VENSKA 39, M. SOBOTA Kupimo stanovanjsko hišo v M. Soboti. Najamemo 1-do 2-sobno stanovanje v Murski Soboti. V najem oddamo poslovne Prostore različnih velikosti v središču Murske Sobote. Informacije Po tel. (069) 22 788. &^sko HIŠO, oprem-bota Z Vrtorn’ v Prežihovi 1, M. So-001»??^ za 70.000 DEM. Tel.: ^40 315 592. m 16893 Patc^* v Beltincih prodamo. Ureien JeVe''ka '3-8 ara’ komunalno 8tad?a’ Pr'merna za nadomestno zvečf J°' ^eL: 71 265, zjutraj ali mtu STANOVANJE v centru ali is,pobote prodajo. Tel.: 21 087 c ° ”0-ml69O8 v Murski Soboti ku-mi^^čil0 v gotovini. Tel.: 24 795. DAMIR BANFI KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVA L/nivin\ i POKOPALIŠČ IN ZELENIC) BREZPLAČNI PREVO Veščica 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 krst na dom, brezplačni prevozi do 25 km. 9000 MURSKA SOBOTA PlACILO TUt>l NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTL B2 B2 B2 http://WWW.B2MB.SI B2 B2 B2 Računalniški TEČAJI B2, d. o. o., Slovenska 42. tel/faks: (069) 37 160 VEČJA PROSTORA, vsak po 500 m2, primerna za skladišče ali obrtno dejavnost damo v najem. Tel.: 51 233. ml6941 DVO- ALI DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti vzamem v najem. Tel.: 31 542. ml6956 PROSTOR, primeren za pisarno, 14 m2, v centru M. Sobote, dam v najem. Tel.: 23 591. ml6973 GOSTIŠČE V OBRATOVANJU prodamo ali damo v najem. Tel.: 48 533. ml6974 HIŠO V RAKIČANU na 9-arski parceli, komunalno urejeni, prodam. Tel.: 82 314, zvečer, m 16979 kmetijska mehanizacija TRAKTORJI LAMBORGHINI sedaj tudi v Pomurju! (069) 57 350 KOMBANJ ZMAJ 133, z obema adapterjema, prodam. TeL: 87 254. ml6907 CISTERNO ZA GNOJNICO. 2200 1, kupijo. Tel.: 59 331 ali Budinci 43. m 16920 KOMBAJN ZMAJ 142, enoredni obiralnik koruze SIP in štiriredni mulčer za koruzo prodam. Tel.: 27 335. ml6935 MOLZNI STROJ na kolesih prodam. Tel.: 40 269. m!6939 MEDVRSTNI OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO (6-vrstni) kupim. Tel.: 23 609.m 16958 kmetijski pridelki 40 kg BUČNEGA SEMENA za setev, kaljivost 90%, prodam. Tel.: 23 553. mtu 9.2. - 13*2. ob 8.00do 11.15 TEČAJ ZA ZAČETNIKE 9.2.-13.2. ob 16.00do 19.15 HORD for Windows 16.2.-20.2. ob 16.00 do 19.15 EXCEL razno DELNICE PID serije B, G odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170 ali 061 1591 810. ml6572 POSEK IN SPRAVILO LESA. Odkupujemo hlodovino listavcev, iglavcev in sadnega drevja. Mobitel 0609 654 959. ml6607 DISKONT UNIVERZAL BELEC LJUTOMER, TEL.: 84 104, 84 105 in 87 630 AKCIJA MODU1 6/1 KRIŽEVCI 72.93, kos, MODUL 6/1 ORMOŽ 69,90 kos, POLNILA, VELIKA, ORMOŽ 104,12 kos .BETONSKA OPEKA, 30 cm, 127,49 kos, VINOGRAD, SOHE 737,00 kos. m 16899 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Mačkovci, letnik 1967, na ime Štefan Kocet, Mačkovci 49. m 16904 PRIZNANI JASNOVIDEC MATEJ 090 43 69 m!6717 2.840 ZNAMK z vsega sveta prodam za 16.000 tolarjev. Tel.: 71 262. m 16906 BAGER NA KOLESIH R. D., letnik 1984, 11.000 DEM, vreden ogleda, prodam. Tel.: 59 170. m 16912 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Učiteljišča M. Sobota, 1. 1968, na ime Angela Kozar, Kranjčeva 1, Lendava, m 16916 Preklicujem veljavnost Naloga za vpis za december, št. HK 13698-6, Ernest Sep, Domanjševci 55. ml6918 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, kosilnico BCS, traktor in več priključkov prodam. Tel.: 63 211. m!6922 OPTIMALNI DIMNIKI! Za vse vrste kotlov in goriv z vstavitvijo nerjavečih tuljav ali samostojni, trislojni iz kakovostne nerjaveče pločevine s certifikatom kakovosti. TeL: 041 679 012. m16922 Sprejemamo naročila za odkup delnic MURALESA, VESNE Ljutomer in SEGRAP-a iz Ljutomera. Inf. po tel. 33 013. Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala SŠGT Radenci, izdanega v šol. I. 1994/1995 na ime Žaklina Bohinec, Lendavska 37b, M. Sobota. ml6923 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala poklicne kovinarske šole v Mariboru, letnik 1980, Jože Pozderec, Melinci 50. m 16925 Prerokovanje z dlani: usoda, ljubezen, zdravje in denar. Tel.: 069 21 950. ml6926 GARDEROBNO OMARO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 27 983. ml6934 ZARADI SELITVE prodajajo pohištvo za spalnico in drugo kosovno pohištvo. Gajeva 13, Černelavci. m 16936 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končani CPŠ - avtomehanik, izdanega v šol. 1. 1971/72 na ime Marjan Drvarič, M. Sobota, m 16942 Preklicujem veljavnost HK št. 59083-6, izdane pri HKS Panonka. Katarina Bergles, M. Sobota, m 16946 Preklicujem veljavnost spričeval za L, 2. in 3. letnik ter zaključno spričevalo, izdanih od 1979 do 1982 na SGTŠ v Radencih. Irena Kralj, Vučja vas 20, Križevci pri Ljutomeru, m 16949 ŠPORTNI, OTROŠKI VOZIČEK in tuner tehniks ST G 40 PRODAJO. Tel.: 23 202 ali 041 696 685.. ml6954 TRDI IN MEHKI TERVOL prodam. Tel.:33 003.ml6972 Preklicujem veljavnost spričeval, izdanih v poklicni gostinski šoli v Radencih, šol. leto 1973, 1974, 1975, na ime Avguštin Časar, Markovci 71, p. Šalo-vci. m 16984 Preklicujem veljavnost spričevala za 1. in 3. letnik gostinske šole v Radencih, na ime Greta Kociper, Ilirska 3, G. Radgona. m 16985 ZAMRZOVALNO OMARO, 1201, in dve termoakumulacijski peči, 2,5 in 3,5 kW, prodam. Tel.: 24 189. ml6987 HIŠO v Lendavi ali okolici vzamem v najem. Tel’.: 77 554. ml6989 LENDAVA, gostilna 500 m2, s stanovanjem, nova še neodprta, zelo lepa, turizem, malice, kosila, 350.000 DEM, prodam. Možnost kredita. Tel.: 75 837, po 16. uri. m 16989 DVE SUŠILNI KAPI in dva hidravlična moška stola ugodno prodam. Frizerski salon hotel Radin, tel,: 65 541. ml7001 ČAMP PRIKOLICO, dolžina do 4 m, kupim. Tel.: 062 681 122 ali 041 676 550. ml7OO3 delo ENKRATNA PRILOŽNOST z nekajletnim dodatnim delom ne glede na starost do hitrejše upokojitve. Tel.: 27 817. ml6913 NEMŠKO GOVOREČEGA DELOVODJO za delo iščem. Rumpf, d. o. o., Neudorf 2 a, 8410 Wildon Avstrija. m16914 SPREJMEM OTROKA V VAR- STVO ali nego na domu. Tel.: 28 219. ml6966 AVTOSERVIS ZAPOSLI SAMOSTOJNEGA AVTOMEHANIKA. Tel.: 65 137, 65 830. mI6999 Težko se človek od mladosti, težko se loči od nadej, težko se loči od prostosti, od tebe jaz sem se težej. In vendar, dragi, jaz po tebi ne bom več bridko vzdihoval, saj našel si na božjem nebi, kar tukaj si zastonj iskal. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 47. letu zapustil Aleksander Gomboc iz Puconec 340 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so mu med boleznijo stali ob strani ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ali denar namenili za druge namene, nam pa izrekli besede sožalja. Najlepša hvala osebju ušesnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. Peričevi, gospodu župniku za odpravljen pogreb, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Harkaiu za poslovilne besede in gasilcem za izkazano čast. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Kerne in Agromerkurja. Vsi, ki smo te imeli radi srečanja GOSPE IN GOSPODJE, fantje in dekleta, si želite partneija ali partnerico za občasna srečanja, prijateljstvo ali trajno zvezo? Pišite nam na naslov »Agencija Vaš partner« p. p. 70, 2001 Maribor, diskretnost 100 %. ml6994 ISKREN FANT IŠČE ŽENSKO do 45 let (ona k meni - jaz k njej). Grem tudi na kmetijo. Tel.: 84 018. m 17004 storitve ANTENE z montažo. Satelitske od 32.900; zemeljske 25.000; dogradnja POP TV, Kanal A, VIVA. Madžarska 2. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. ml6990 DELNICE TELEKOMA in drugih podjetij ter skladov odkupujemo po najugodnejših cenah. Tel.: 76 030. ml6992 NEMŠČINO za srednje in osnovne šole inštruiram ter prevajam. TeL: 27 183, dopoldan, 23 038, popoldan in zvečer, m 16996 ®tač»o»t na slovenskem severornbobu a dvorec kot prvi v Sloveniji uresničuje tip za-elOt?OVe’ urejene v eni sami osi, kateri se podreja OlgiUreditev prostora in prostorskih mas. “V trsfcj z’dn’ Prav°kotnik vodi monumentalen pila-hod PQrta^ sredi dvorišča je dvorec, razčlenjen z ičennini r'zalitom in obstranskima manjšima stol-d- arhitekturo vežejo in členijo pila- 'eda dvorišča je urejen dolg park s pravilnimi Vq °d treh poti v parku je srednja najširša. Ta 1 pro 1 skozi obzidni portal v sadovnjak in od tod ih je fto do reke Mure. V vseh temeljnih značilno-)ročna Zasn°va predhodnik naše največje stvaritve Tej ! d°^e’ dvorca s parkom v Dornavi.” । ig s avbi ni bilo usojeno dolgo življenje. Ob kon->drl Sto^etja jo je tedanji lastnik grof Wildenstein čet^jSez’dal sedanjo stavbo, okoli te pa je na lrk ‘9- stoletja grof Vincenc Szapary uredil nov Današnja v jedru baročna in pozneje predelana graščina je imeniten primer klasicistične arhitekture. Stoji sredi parka, obzidanega z ograjo; slopi v ograji so na vrhu okrašeni s kamnitimi vazami. Stavba je enonadstropna, trinajstosna, s trinadstropnim ri-zalitom na prednji in trinadstropnim stolpičem v osi na dvoriščni strani. Portal je kamnit, klasicističen, nad njim je balkon. Pritličje se odlikuje z reprezentančno stebriščno avlo s tremi pari okroglih kamnitih stebrov in češkimi kapami. V njej stoji očitno na sekundarnem mestu renesančen marmornat kamin z reliefnim, heraldičnim okrasjem, ki ga je morda izklesal Hans Perger. V veži stolpiča je vzidan antični medaljon z doprsno podobo zakoncev iz drugega stoletja našega štetja. Stropi so v pritličju leseni, v nadstropju zrcalni. V zahodrfem delu stavbe je klet s križnimi oboki, oprtimi na slope - morda ostanek zgodnjebaročnega dvorca, ki je bil pol manjši od sedanje stavbe. Nekdanji park v osi stavbe je propadel. DVOREC DORNAVA Severovzhodno od Ptuja v ravnini pri Moš-kanjcih stoji dvorec Dornava. Tukaj je bil že v srednjem veku sedež manjše gospoščine. Štirinajstega junija leta 1178 je rimski cesar Friderik II. potrdil salzburški cerkvi razna posestva, med drugim cerkev sv. Ruperta pri Dornavi - ad Turnowa. Ime kaže na stolp. Leta 1315 se omenja neki Otokar, leta 1320 Gottfried in Ulrik. Leta 1435 je dal Friderik Ptujski Andreju Sendlu in njegovim dedičem v zajem dornavsko utrdbo, vendar je imel leta 1431 tu svoj dvor tudi Friderik plemeniti Rat. Lastniki dvora so se poslej večkrat menjavali. Od leta 1597 so ga imeli v rokah Herbersteini s ptujskega gradu, 1666. pa je grofica Rozina Elizabeta pl. Herberstein prodala posest grofu Juriju Frideriku Sauerju. Leta Pripravil: Franček Štefanec Dvorec Dornava 1695 je na Dornavi pogorela pristava. Škodo so ocenili na 4483 goldinarjev. Leta 1730 je J. F. Sauer prodal posest grofu Dizmi Attemsu, ki je v letih 1739 do 1743 sezidal sedanji dvorec. Attemsi so bili lastniki dvorca še leta 1820. Okoli leta 1880 je bil v rokah grofice Marije Auersperg, pred zadnjo vojno pa ga je imela rodovina Pongratz. Zdaj je v njem dom dr. Marijana Borštnarja za mentalno prizadete otroke. Dornava je eden redkih dvorcev na Slovenskem, ki so kot arhitektura v strokovni literaturi celovito obravnavani. Gre za kompleksno zasnovo, kjer se arhitektura enakovredno druži s parkovno ureditvijo okolice. Dvorec, ki ga poleg osrednjega reprezentančnega stanovanjskega trakta oblikujeta še pavi-Ijonska dvoriščna trakta, leži v osi baročnega parka. Ta se že daleč pred njim začne z Marijino soho, nakar drži pot skozi alejo in zidano ograjo prednjega dvorišča skozi dvorec na notranje dvorišče in nato dalje skozi alejo vse do potoka Pesnica. Ob poti nas v neposredni bližini dvorca spremljajo številni kipi, ki učinkovito dopolnjujejo enkratni, harmonično sklenjeni baročni ambient. Na prednje dvorišče vstopimo skozi vhod v ograji, ki ga obl ikujeta mogočna slopa. Na njunem vrhu sta pes in levinja s heraldičnima ščitoma z grboma Attemsov in Wurmbrandtov. Ob strani sta dečka z rogovi obilja. Aleja slopov, ki se na vrhu končajo z vazami, nas spremlja proti grajskemu vhodu, tako da se ograja na obeh straneh odpre v vrt pred dvorcem. Tu so slopi ob prehodih mogočnejši, tako kot ob velikem vhodu spet z volutami, na njih pa so dečki, ki ponazarjajo štiri letne čase. Osrednji del dvorca je v pravilni pravokotnik ujeta trinajstosna stavbna gmota z bogato pilastrsko členjeno fasado, ki jo v poljih med pilastri izpolnjujejo pasovi. Stavba je dvonadstropna, tako da višje prvo nadstropje z visokimi pokončnimi okni oblikuje odlikovano etažo, nad njim pa je nižje drugo nadstropje z malone kvadratnimi okni. Zunanje dvorišče je urejeno kot antični gaj. Okoli fontane so razvrščeni številni kipi grščih modrecev. Najreprezentančnejši prostori dvorca so v njegovem osrednjem delu. Že ko vstopimo v vhodno vežo, nas prevzame njena monumentalnost. V prvem nadstropju je najodličnejši prostor s freskami, ki jih je Anica Cevc pripisala Johannu Casparju Wagingerju, okrašena dvoetažna velika dvorana, urejena v središču stavbe. Dvorec Dornava je bil nekoč bogato opremljen. Tako je bilo včasih v eni od soban. (nadaljevanje prihodnjič) 28 vestnik, 29. januar 1998 V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in stari oče Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. ZAHVALA Ladislav Horvat iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Dobrota vajinih src ne bo nikdar pozabljena. V SPOMIN Mineva žalostno leto od takrat, ko smo se morali posloviti od drage mame Fride Škvorc iz Skakovec Minili sta dve leti od takrat, ko nas je zapustil dragi oče Jure Škvorc iz Skakovec Težko je pozabiti nekoga, ki ti je drag, a najtežje je živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki se ju še spominjate in kdaj pa kdaj postojite ob njunem grobu. Vsi najbližji Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. ZAHVALA V 66. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, sestra, tašča in babica Verona Gjura roj. Zadravec iz Trnja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za maše in druge cerkvene potrebe ter nam izrekli sožalje. Hvala g. kanoniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Ani Curie, osebju kirurškega oddelka za lajšanje bolečin, občinski upravi, organizacijam, društvom in krajevnim skupnostim občine Turnišče, ginekološko-porodnemu oddelku in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev. Mrtev je tisti, ki ga pozabimo. (Kant) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina, zeta, svaka Igorja Perčiča iz Radomerja se za dragoceno pomoč zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in druge namene. Iskrena hvala vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Lebarju za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino. Hvala sodelavcem Republiškega zavoda za zaposlovanje in sošolcem Visoke šole za socialno delo. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žena Stanka, sin Luka in ožje sorodstvo Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Evgen Čahuk iz Križevec v Prekmurju 58 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče. Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli poslovit od pokojnika od blizu in daleč ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi ____________________________________________ ZAHVALA V 70. letu me je zapustila žena Ana Fujs iz Brezovec 71 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče ali v dobrodelne namene in mi izrekli iskreno sožalje. Iskreno zahvalo izrekam zdravniku dr. Neradu, patronažnim medicinskim sestram - posebno Šariki Bukvič in Nadi Dani in drugim iz Zdravstvenega doma M. Sobota. Posebna zahvala velja nečakinji Eriki z družino, Renati iz Švice ter sosedoma Marici in Vijoli za pomoč med njeno boleznijo. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem iz pečarovske župnije za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči mož Mihael Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Oh, kako zelo boli, ko tebe več med nami ni. ZNMNNLN N 83. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča Verona Žalik iz Male Polane 104 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, znancem in hčerkinim sodelavcem Doma starejših v Rakičanu, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkvene potrebe ter nam izrekli sožalje. Lepa hvala osebju bolnišnice v Rakičanu, gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in brat Štefan Grah iz Dolgovaških Goric Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče ter za sv. maše. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, pogrebništvu Ferenčak, kolektivu Mure ter kolektivu Elektromateriala iz Lendave. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Štefan, sestri z družinami, brat z družino in drugo sorodstvo Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izjokati ga za vedno, a najtežje, naučiti se živeti brez njega. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil dragi mož Anton Marič iz Plečnikove 2 v Krogu • Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Žalujoči: žena Marija, sestri Alojzija in Olga z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama Ana Kranjec iz Žižkov 83 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi in osebju Doma ostarelih Lendava za vso pomoč. Lepa hvala pogrebništvu Ferenčak za organizacijo pogreba. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči sin Jože z ženo Marijo ter vnukinji Sonja in Jožica Zaspala, draga žena in mama si, zaprla trudne si oči, bolečine si prestala,' zdaj boš v grobu mirno spala. ZfMNKLK Po dolgotrajni bolezni nas je v Tl. letu starosti tiho zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra Julijana Pucko iz Renkovec 46 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter za sv. maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, domačim pevcem in cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru iz Turnišča za odpete žalostinke in g. Ferčaku za besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Telekoma in Planike -oddelek 12-212. Posebej hvala družinama Bojnec in Cigut ter Vesni za neizmerno pomoč in skrb. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Renkovci, 19. 1. 1998 Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči. V 78. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedi, brat in stric Franc Goubar iz Rankovec 27 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, posebno dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče ter za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, gasilcem, posebno domačim, ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči tvoji najdražji Dragi dedi, najbolj te bova pogrešala tvoja vnuka Uroš in Nuša vestnik, 29. januar 1998 29 Hladna zemlja te obdaja, rož neštetih grob krasi, dih v prsih nam zastaja, v srcih pa zelo boli. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 29. januar 1996, ko nas je zapustil dragi mož, oče in brat Ludvik Čontala iz Motovilec Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi tvoji Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN 29. januarja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Anton Sep iz Male Polane 119 Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo besedo, mislijo in dejanji, ter vsem, ki mu prinašate cvetje in prižgete svečko spomina. Žalujoči: žena in otroci z družinami Beli cvetovi na grobu, drobne lučke tam gore, a pod tem grobom ljuba hčerka in sestra mirno spi. V SPOMIN 1. februarja minevata dve leti, odkar nas je zgodaj zjutraj tragično brez slovesa komaj v 12. letu za vedno zapustila naša draga hčerka, sestra in vnukinja Andrejka Hozjan s Hotize 77 Sveče in cvetje so tisto, kar ti še lahko podarimo. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem preranem grobu, ji podarite cvet in prižgete svečko. Andrejka, zelo te pogrešamo! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Spet pomlad je tu. A tebe ni z njo. Tebe nikoli več nazaj ne bo, ob tem spoznanju orosi se nam oko. V SPOMIN Tiha bolečina in žalost spremljata spomin na 24. januar 1992, ko nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a vendar je najtežje, naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN 29. januarja sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustila naša draga mama, žena in orna Ana Steiner iz Panovec 38 Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti in grenka solza jo rosi. ŽMANMA V 49. letu nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat in stric Irena Kandal s Kukeča, ki je živela v Nemčiji šinile skupne so poti, ostal nam je samo spomin na skupne, „ srečne dni. ,ala vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v svojih srcih, J1 Prinašate cvetje in prižigate sveče na njen prerani grob. Naš dom je prazen, žalost in bolečina neizmerna, a v mislih si vedno z nami. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu ter ji prinašate cvetje in prižgete sveče. Žalujoči vsi njeni Stanislav Zalig Ludwigshafen - Nemčija rojen v Lipovcih 48 V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede tolažbe in sožalja. Lepa hvala bratovim sodelavcem iz 219. brigade tovarne Mura za darovano sveto mašo in sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Sonce vzhaja in zahaja cyetje cvete in ovene a dobrota vaša vedno bo ostala v naših srcih. ZAHVALA V 87. letu nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica in prababica Gizela Gral iz Trdkove 28 l O*5 boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo med težko eznijo obiskovali, ji delali družbo in jo tolažili. Hvala vsem °r°dnikom, sosedom, posebna hvala družinama Andrejek in n uhar, vsem prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na n ni zadnji poti, ji darovali prelepo cvetje, sveče, za sv. maše, 2 111 Pa izrekli besede sožalja. Hvala Štefanovima prijateljema vt°busnega podjetja M. Sobota, g. župniku za ganljivo slovo KU]n pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala družini Kar -aL ki so poskrbeli, da so zvonovi zapeli zadnje slovo mami r°jstn' vas' Kuzma- Iskrena hvala dr. Čurčiču, ki ji je a njene hude bolečine. Hvala pogrebništvu Maje iz Kuzme in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi Zbolela si, ko še rosno mlada si bila, želja po zdravju se ti ni uresničila, ■ bolezen te je spremljala do konca tvojih živih dni. ZAHVALA V 51. letu nas je nenadoma zapustila draga sestra, teta in mama Marija Žalik iz Ocinja b boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ln Prijateljem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše. Sebna hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za bete žalostinke, pogrebništvu Maje in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. ^vala tudi osebju doma oskrbovancev v Lukavcih. Žalujoči: sestre Ana, Rezka, Vera, Draga, Tina, bratje Stefan, Janez in Jože z družinami ter hčerka Vida ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. Julija Kranjec roj. Šanca iz Domanjševec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in sveče ter za gradnjo mrliške vežice, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Ni vsaka mati, ki rodi otroka, mati. Vsak otrok moral tebe bi poznati. Morala si umreti, da si zaradi bolezni nehala trpeti. Vendar ti nisi umrla kakor vsi, ti boš umrla, ko bomo umrli mi. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Kuzma iz Gederovec 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem otrok, ki so jo pospremili na zadnji poti, nam ustno in pisno izrekli sožalje. Hvala za darovane vence, cvetje in sveče, ki bodo še dolgo osvetljevale njen zadnji dom. Zahvaljujemo se zdravnikom in negovalnemu osebju pljučnega oddelka SB M. Sobota za nego in pomoč med težko boleznijo. Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem, govorniku, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Lojzka ter sinovi Janez, Franc in Evgen z družinami Draga babica in prababica, zelo te bomo pogrešali tvoje vnukinje, vnuka in pravnuk Žalujoči: mama, sestri in bratje z družinami Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil v 74. letu naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Votek iz Fokovec 69 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Isrena hvala duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete pesmi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Fokovci 18. 1. 1998 Žalujoči: žena Jolanka, sinovi Vlado, Franc, Koloman, Dušan in hčerka Jolanka z družinami ter drugo sorodstvo V SPOMIN Danes mineva leto žalosti in bolečine, odkar je odšel od nas dragi mož in ati Štefan Smej iz Gaberja Nemir divja v moji duši in v srcu se ljubezen ruši. Solze, ki polže skrivnostno, mi ne povedo, zakaj. Daj, Gospod, razkrij resnico in pomagaj, da izvem, kaj v življenju sem grešila, da ljubiti ga ne smem? S tem, ko sem ga izgubila, nisem izgubila vse! V meni je še mnogo vere, saj z menoj si Ti, kajne? Ko bo sonce posijalo, ko se duša umiri, takrat srce bo spoznalo: DA! TAKO SI ŽELEL TI. Iskrena hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke spomina. Tvoji najdražji: Trezika, Aleš in Bojan 30 vestnik, 29. januar 1998 mazoa Mohor Rai ■l.&faks: (069) 65 83i NAJBOLJŠA - MAZDA NAJ BO SPLOŠNO MIZARSTVO in izdelava igralnih avtomatov ANDREJ RUŽIČ, Tomšičeva 6, 9000 Murska Sobota, tel.: 069 22 790 MIZARSTVO RTV - AVDIO - VIDEO - SERVIS Dejan Kerčmar, s. p., Ul. Prekmurske čete 75 9232 ČRENŠOVCI, tel.: 069 71 037 KOVAŠTVO Miran Cigut Martjanci 88, 9221 Martjanci, tel.: 06 9 4 8 441 Po obisku gozdne učne poti obiščite gostilno SMREKA KOR0-VCI. Čaka vas počitek ob izbrani pijači in jedači. Sprejemajo tudi zaokrožene skupine. Korovci 4a, karavla, tel.: 069 40 150, Šivanje po meri: . , Štefan Antolin, samostojni podjetnik ANTOL1N Odranci, Mladinska 25, tel./faks: 069 71 039, tel./faks: 069 70 429 Strojno ključavničarstvo Storitve: struženje na avtomatih, rezkanj -——L,... 7,— .., — pehanje, ozobjenje, rezkanje navojev M8-M«. STEFAN KRANJEC 9221 Martjanci 28a, tel./faks: 069 48 5H, SATEN zavese, namizni prti, gosp, pripomočki Marta Rogan, Černelavci, tel.: 31 011 VESTNIK V veselih in žalostnih trenutkih CVETLIČARSTVO IN POGREBNIŠTVO Marija Ferenčak, Trnje 58, tel.: 70 560, poslovalnica Črenšovci, Prekmurske čete 20, tel.: 71 198 MLIN KOLOMAN POJBIČ G. Petrovci 31, tel.: 56 024 predelava bučnega semena - 70 sit/kg prodaja: bučno olje -1500 sit/l ajdova kaša-300 sit/kg ajdova moka - 250 sit/kg prosena kaša - 200 sit/kg koruzni zdrob-80 sit/kg CANKOVA knjigovodske storitve za podjetnike, društva, klube... Informacije po telefonu: (069) 31 633 od 3.00 do 15.00. Tel./faks: (069140 373 In 40 099 f izposojevalnica poročnih in slovesnih L oblek, poročni servis »ROŽA« ZVER velika izbira in ugodne cene Kmečka 4, Beltinci, tel.: (069) 41 542 MIZARSTVO VUTEK Izdelava notranje opreme in stavbnega pohištva. Ludvik Vutek, Vaneča 36, 9201 Pucon-ci, tel.: 069 45 604 TUROPOUE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13,9000 Murska Sobota, tel.: 36 580 * * * GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK Gornji Slaveči 6, Kuzma tel.: 55 071 Popravilo z garancijo na vašem domu. 50 ZIBELK /Bransbereer E. s.p., Murska Sobota, 069 21 -238/ /Wolf d.o.o., Cankova, 069 40-088/ /Avto-R d.o.o., Ljutomer, 069 81 -988/ ZIBATI LAHKO TUDI VI: pRecio 'd VESTNIKVESTN In voimn vuiinn vom mii Mercator Izvrstna ponudba in še 16 označenih izdelkov! od 22.1. do5.2.'97 Dezodorant Impulse 399,00 MALE OGLASE Montaža centralne kurjave in vodovodne inštalacije PETER SOVJAK, s. p. 'Nemčavci 22, Murska Sobota, tel.: 069 24 553 ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. /I/ : ' J Ponudba velja do prodaje zalog! http:/www.mercator.si 100 ml, 4 vonji: Incognito, Vanilla, Free Špirit in Špice 2,7 D/S2 KM, 6 udobnih sedežev, nosilnost 1300 kg seno volan, avtoradio,... GARANCI/A 3 leta ali 100.000 km *CenavD[Ms5%p.d. KI A MOTORS KM MOTORS IMPORTd.d., L/UBLJANA S 0611843402in1843404 Mobil MOTOR AVTO PLUS Maribor, 062/307-706 AVTO ŠVARC Ptuj, 062/772-796 AVTOCIT d.o.o. Murska Sobota, 069/21-630 JEKLOTEHNA-AVTOHIŠA RC d.o.o. Maribor, 062/225-202, 224-112 Flamin MS. d o» PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600, faks: (069) 36 610 »d Nov / CITROEN Avto, ki vam zleze pod kožo .atroen, si NEXIA z več opreme še cenejša VABIMO VAS NA TESTNE VOŽNJE IN NAKUP SALONSKIH VOZIL PO UGODNIH CENAH! ■■■■■■■■■■■■■■a Pooblaščeni prodajalci ■ ■..».•m-. MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel.: (069) 70 550 * Avtoservis H MELRAJH, kapelska 21, Radenci; tel&faks: (069) 65 517; GSM: (041) 6U 117* FUTURA SISTEM, Stročja vas 11 pri Ljutomeru, tel. :(069) 84 34 Izjemna priložnost. Kreditiramo vam nakup novega AX-a Plačevali boste le 666 SIT na dan oz. samo 19.999 SIT mesečno, odločite pa se lahko za 3-letno (Kredit 585.100 SIT) ali 5-letno (kredit 830.100 SITj odplačevanje. Bank^Austria ‘Iv 1 KOBILJE - Na Kobilju je skoraj vsaka tretja hiša - Pra ____ Nevzdrževane ali slabo vzdrževane stavbe seveda kazijo P°d naselja, v praznih prostorih pa se tudi redi golazen. Odkar je Kot* j mostojna občina, si še posebej prizadevajo za ureditev tega pro* Ker pa ima vsaka domačija svojo zgodbo, ni mogoče kar tako je treba to in to hišo podreti. Nekaj več pa bo le treba storiti! (J*' J y GORNJA RADGONA - V podjetju Radgonske gorice, d.0> ____ že decembra začeli prodajati njihovo zelo znano in kakov° vino janževec. Najprej so napolnili tri »serije« po 130.000 litrov. L3 prodali 2.000.000 litrov janževca, letos pa nameravajo napolniti H1 dati 500.000 litrov več. (F. KI.) vestnik, 29. januar 1998 /t apovednik 31 KINO Delimo vstopnice za kino kulturni koledar Kino Park Murska Sobota V četrtek, 29. januarja, ob 17in v petek, 30. januarja, ob 19. uri, je na sporedu ameriška kriminalna drama Donnie Brasco. V četrtek ob 19., v petek ob 17 ter v soboto in v nedeljo ob 17. in 19. uri pa bodo vrteli ameriški triler Igra. Kino Gornja Radgona Mladinska komedija Sam doma 3 je na sporedu v petek, 30. januarja, ob 17. in 19. uri, ter v soboto, 31. januarja, v nedeljo, 1. februarja in v ponedeljek, 2. februarja, ob 17,30 uri. Ameriško znanstvenofantastično srhljivko Krvavo obzorje pa si lahko ogledate v petek ob 21. ter v soboto, nedeljo in ponedeljek ob 19.30 uri. Kino Ljutomer V petek, 30. januarja, in v nedeljo, 1. februarja, ob 19.30 uri, je na sporedu ameriški film katastrofe Vulkan. V soboto, 31. januarja, ob 19.30, in v nedeljo, 1. februarja, ob 17.15 uri, pa bodo vrteli ame-riškoangleško komedijo Bean. kino Prejeli smo velik kup pravilnih odgovorov, saj ste se vsi izkazali kot poznavalci (filmske) zgodovine. Titanik se je jootopil leta 1912, kar je vedela tudi naša nagrajenka Nada Šumak, Ku-petinci 15, 9244 Videm ob Ščavnici. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Kdo je režiral filmsko uspešnico Titanik? Odgovor:______________________________________ Odgovore pošljite do 3. februarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon st. 45 V korist Društva za boj proti raku Pomurja - Murska Sobota so od 1.1.1998 na žiro račun društva darovali sredstva: Marija Hujs, Štefana Kovača 34, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Zdenko Farkaš - 5.000 SIT; Jože Šušlec, namesto cvetja za pok. Zdenko Farkaš -3.000 SIT; Feri Danč, namesto cvetja za pok. Karela Koltaja - 15.000 SIT; Konto M. Sobota, namesto cvetja za pok. Stanka Dominka, dr. stom. -10.000 SIT; družina Zadravec, Dolga vas, namesto venca za Barbaro Matja-šec - 5.000 SIT; družina Andreja Gerenčerja, namesto venca za pok. Zdenko Farkaš in Jožeta - 10.000 SIT; Gimnazija 1 /A M. Sobota, namesto sveč za Katjino mamo - 2.027,96 SIT; Jože Stvarnik, Slomškova 68, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Jožeta Farkaša - 5.000 SIT; Društvo upokojencev Krog, namesto cvetja za umrle člane - 4.500 SIT; Ernest E6ry, Kajuhova 11, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Jožeta in Zdenko Farkaš - 10.000 SIT; Vlado Smodiš, namesto cvetja za pok. Zdenko Farkaš - 4.000 SIT; Galex M. Sobota, namesto cvetja za pok. mamo Slavice Jurša - 15.000 SIT; Sindikat Pomurske mlekarne, namesto cvetja za pok. mamo Zdenke Hari - 5.000 SIT; Danilo Hari, Slomškova 11, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Stanka Dominka - ODREDBA Okrajno sodišče v Murski Soboti po okrajnem sodniku Mi-nu Forštnariču v nepravdni zadevi predlagajoče stranke j eri?aaa Forjaniča, Motovilci št. 1 a, ki ga zastopa odvetnik anko Stamberger iz Murske Sobote, zoper nasprotno ra9ko Marijo Frumen, Dolnji Slaveči št. 1, zaradi raz-uzitve nepremičnin se odreja P^AŽBA, ki bo 27. 2. 1998 ob 8.30 v sobi S' 7 okrajnega sodišča v Murski Soboti. ^Prodaji bo nepremičnina, pripisana pri vi. št. 161 k.o. ° nji Slaveči s pripisano pare. št. 1816/2 površine 2,06 a’ v naravi mlin z mlinsko opremo za skupno izklicno 6na 4,862.690,00 SIT. Za k Kupca se lahko priglasi vsak državljan Republike Slovenije, ki Vhodno pri tem sodišču vplača varščino v višini 10 % izklicne ne. Najboljšemu ponudniku se nepremičnina domakne s skle-s tem da se mu varščina všteje v kupnino, preostalo kupni-d Pa bo moral plačati v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o Neuspešnemu kupcu se varščina po dražbi vrne. °^r°bnejši podatki o nepremičnini so na voljo na sodišču. 5.000 SIT; sodelavci Upravne enote M. Sobota, namesto cvetja za pok. Zdenko Farkaš - 39.000 SIT; Sindikat podjetja Mlinopek M. Sobota, namesto cvetja za pok. Franca Korena - 8.000 SIT; Pomurske lekarne M. Sobota, namesto cvetja za pok. Ludvika Blauja iz Lendave - 10.000 SIT; Sindikat Agromerkur M. Sobota, namesto cvetja za pok. brata Nade Novak - 5.000 SIT; družina Crnkovič iz Puconec, namesto cvetja za pok. Šanjija Gomboca - 5.000 SIT. Za darovane prispevke se zahvaljujemo. Seznam darovanih prispevkov bomo odslej objavljali v Vestniku mesečno oz. po potrebi. Sredstva lahko nakazujete na žiro račun društva 51900-678-48545. Sredstva Društva za boj proti raku Pomurja se bodo v celoti porabila v pomurski regiji, in sicer v letu 1998 predvsem za realizacijo programa in opremo protibolečinske ambulante pri Splošni bolnišnici M. Sobota. Nove knjige, revije MURSKA SOBOTA: V ponedeljek, 2. februarja, bo ob J 7. uri v soboškem gradu predstavitev knjige Židje v Lendavi, avtoric Beate Lazar in Mirjane Gašpar. Osnovne predstavitve bosta podala Franc Kuzmič in Jožef Papp. Odlomke iz knjige pa bosta brala Anna Danes in Rajko Stupar. GORNJA RADGONA: V četrtek, 29. januarja, bo v avli Kulturnega doma ob 19. uri predstavitev nove številke revije Separatio. Sodeluje arhitekt Aleksandre Ostan, ki bo predstavil svoje razmišljanje o mestu Gornja Radgona, urednik revije in nekateri sodelavci. Literarni večer LJUTOMER: V četrtek, 29. januarja, bo v dvorani GŠ Slavko Osterc ob 15. uri srečanje mladinskih literatov z gostom Marjanom Marinškom. LJUTOMER: V četrtek, 29. januarja, bo v dvorani GŠ Slavko Osterc ob 18. uri pogovor z Marjanom Marinškom o njegovi knjigi Astrid Lindgren. Predavanje LENDAVA: V četrtek, 29. januarja, bo na Dvojezični srednji šoli predavanje Stoletje madžarske zgodovine, zgodovinska presoja o marčevski revoluciji iz leta 1848/49. Predavatelj je dr. Janos Majdan, zgodovinar in univerzitetni profesor. HODOŠ: V petek, 30. januarja, pa bo o dosežkih in neuspehih marčevske revolucije dr. Janos Majdan predaval v vaškem domu ob 18.30 uri. Glasba MURSKA SOBOTA: V četrtek, 29. januarja bo ob 19. uri v grajski dvorani koncert Tango & Mu-sette quarteta. Nastopajo Olga Kous (klavir), Željko Ritlop (klarinet), Janez Cizmazija (bas) in Matej Zavec (harmonika). Ples GORNJA RADGONA: V dvorani kulturnega doma si lahko v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri ogledate produkcijo plesne šole Rolly iz Maribora. Otvoritve RADENCI: V četrtek, 29. janurja, bo ob 18. uri v Galerji muzeja Radenske otvoritev razstave skulptur in slik Sedem smrtnih grehov, avtorice Irene Brunec. O razstavi bo spregovrila umetnostna zgodovinarka Meta Gabršek Prosenc. Razstava bo odprta do 28. februarja. LJUTOMER: V četrtek, 29. januarja, bodo ob 19. uri v galeriji Anteja Trstenjaka odprli razstavo Razglednice Maksima Gasparija. Sodelovala bosta tudi zbiratelj Marjan Marinšek in Ljutomerski oktet. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo slik prekmurskih likovnih umetnikov z naslovom Nikolaj Beer, Sandi Čer-vek, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan in Franc Mesaričslike 10 let pozneje. Na ogled bo do 9. februarja. V četrtek, 29. januarja, bo ob 17. uri, strokovno vodstvo po razstavi, ki ga bo vodil ravnatelj Galerije Franc Obal. MURSKA SOBOTA: V razstavišču Pokrajinskega muzeja v soboškem gradupa je do februarja na ogled razstava dr. Janez Bleivveis in njegov čas. Razstavo posreduje Gorenjski muzej iz Kranja. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na Stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. LENDAVA: Na lendavskem gradu si lahko ogledate razstavo ob 25. lendavske Mednarodne kolonije, razstavo slikarja Petra Marolta in razstavo Lendava v prihodnosti - urbanistična razstava. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledati ob predhodni najavi. ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA GRAJSKA 24, 9000 MURSKA SOBOTA, Tel.: 31 525, faks 31 529 objavlja RAZPIS ZA NAJBOLJŠEGA PONUDNIKA za nakup GARSONJERE, 14,74 m2, v Zvezni ulici 4 v Murski Soboti. Izhodiščna cena za prodajo je 100.000 SIT za m2. Ponudbe pošljite do 6. 2. 1998 na naslov: Zdravstveni dom Murska Sobota, Grajska 24, 9000 Murska Sobota Podrobnejša navodila dobite na tajništvu Zdravstvenega doma Murska Sobota. SPOŠTOVANE GOSTE OBVEŠČAMO, DA BO LOKAL ZAPRT DO 12. FEBRUARJA 1998, SKB BANKA M. Nova poslovalnica SKB BANKE d. d. v Slovenski ul. 25 v Murski Soboti Tel. št.: 36 110 in 31 810, faks: 32 801 - poslovanje z občani in obrtniki - tekoči računi - hranilne knjižice, devizne in tolarske - poslovanje s kreditnimi karticami - posojila občanom in obrtnikom - bankomat - depozitno poslovanje v tolarjih in devizah - SKB NET - elektronsko poslovanje za obrtnike in druge občane Banka je odprta vsak delavnik od 8.30 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 Za Danes. In za Jutri Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo POMOŽNI DELAVEC POMOČNIK MIZARJA; določen čas 9 mes.; 3 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - pisno; do 03. 02. 98; POZDEREC MARTIN S. P. MIZARSTVO, MELINCI 152, BELTINCI POMOŽNA ŠIVILJA PRIUČENA ŠIVILJA; določen čas 3 mes.; do 01.02. 98; PAPISS D. O. O., VUČJA VAS 38, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU VRTNAR CVETLIČAR PRODAJALKA - ARANŽERKA; določen čas 1 mes.; 3 mes. delovnih izkušenj; do 30.01.98; HORVAT MOJCA S. P. CVETLIČNI IN DARILNI BOUTIOUE MIMOZA, TROPO-VCI, KOLESARSKA 10, TIŠINA MIZAR MIZARSKA DELA; določen čas 3 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 06. 02. 98; FILIPIČ BOJAN S. P. MF MIZARSTVO FILIPIČ, KLJUČAROVCI 75, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU MIZAR; določen čas 3 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 06. 02. 98; FILIPIČ BOJAN S. P. MF MIZARSTVO FILIPIČ, KLJUČAROVCI 75, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU ELEKTRIKAR ELEKTRONIK ELEKTRIKAR - ELEKTRONIK; določen čas 9 mes.; do 30.01.98; SIGNAL - KABELSKI SISTEMI D. O. O., JURČIČEVA 8, LJUTOMER ŠIVILJA ŠIVILJA - KROJAČ ALI KONFEK-CIONAR; določen čas 3 mes.; do 01.02. 98; PAPISS D. O. O., VUČJA VAS 38, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje_________________________ Izobrazba______________________ l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 12 1 0 3 18 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; nedoločen čas; do 30. 01. 98; SLEKOVEC VLADIMIR S. P. PREVOZNIŠTVO, MALA NEDELJA 22, MALA NEDELJA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA; določen čas 6 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B, Vozniški izpit za kat. C, Vozniški izpit za kat. E; do 03. 02. 98; ZTT TRANSPORT IN TRGOVINA D. O. O., KAPCA 52, LENDAVA - LENDVA; št. del. mest: 2 NATAKAR NATAKARICA; nedoločen čas; Samsko stanovanje; jeziki: nemški jezik - pisno; ostali pogoji: GOSTINSKA ŠOLA; do 05. 02. 98; MAUČEC SLAVA S. P. GOSTILNA, GAN-ČANI 80A, BELTINCI NATAKARICA; določen čas 3 mee.; do 30. 01.98; DOKL JANKO S. P. BISTRO JOY, CESTA NA STADION 1A, GORNJA RADGONA NATAKARICA; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: LAHKO PRIPRAVNIK, POSKUSNO DELO 1 MESEC;do 03. 02. 98; PINTARIČ DRAGO S. P. DAM - DAŠ TRGOVINA IN GOSTINSTVO, PANONSKA 28, BELTINCI NATAKARICA; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: LAHKO PRIPRAVNIK, POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 03.02.98; CIPOT BRANKO S. P. OKREPČEVALNICA, TEŠANOVCI 13, MARTJANCI ŽIVILSKI TEHNIK MLEKAR II - PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 01.02. 98; MLE- KOPROMET, MLEKARSTVO IN SIRARSTVO D. D., KOLODVORSKA ULICA 10, LJUTOMER EKONOMIST KOMERCIALIST; določen čas 9 mes.; 2 L delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, KOMERCIALIST NA TERENU; do 30. 01. 98; SOLIDARNOST, PODJETJE ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSL.INVALIDOV, ARHITEKTA NOVAKA 4, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI INŽENIR FARMACIJE DIPL. ING. FARMACIJE; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 03. 02. 98; PAVLI-NJEK BRIGITA, APOTEKA, CANKOVA 65A, CANKOVA ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI SPLOŠNEGA ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DRŽAVLJAN R SLOVENIJE, OPRAVLJEN STROK. IZPIT, POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 30.01.98; ZDRAVSTVENI DOM, M. SOBOTA, MURSKA SOBOTA ZOBOZDRAVNIKA V DEJAVNOSTI ŠOLSKEGA IN MLADIN. ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DRŽAVLJAN R SLOVENIJE, OPRAVLJEN STROK. IZPIT, POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 30. 01. 98; ZDRAVSTVENI DOM, M. SOBOTA , MURSKA SOBOTA; (*) Zadnja stran V dvoje je lepše >ajprej malo »politike.« Kaj bi se zgodilo, če bi se tam pred 1990. letom javno cerkveno poročil učitelj, oficir, policist...? Kaj kmalu bi ga obravnavali v partijski celici, četudi ni bil član ZK, razglasili bi ga za politično oporečnega, svetovali, naj da odpoved ... Policist Jože Osterc iz Veržeja in Cvetka Norčič iz Bakovec, ki je po poklicu natakarica, že lep čas pa samostojna podjetnica (pekovka), nista tvegala: 20. oktobra 1984. leta sta se poročila le civilno, čeprav bi rada sklenila zakon tudi v cerkvi. Na tihem sta upala, da se bodo razmere prej ali slej spremenile, vendar so leta tekla in medtem je tudi njuna hčerkica Nina dopolnila 12 let. Naposled je prišla demokracija, enoumja je konec in Osterčeva iz Veržeja sta se odločila, da se po trinajstih letih zakonskega stanu poročita še cerkveno. Pa ne kjerkoli, ampak v Vatikanu. Od mariborskega škofa sta dobila posebno dovoljenje, potem sta se pridružila petdesetim veržejskim in petdesetim ljutomerskim romarjem, ki so poromali v Rim, in v eni od vatikanski cerkva je veržejski župnik Franček Maršič med slovesnim verskim obredom podelil Jožefu in Cvetki zakrament svetega zakona. Za to priložnost nista šla kupit novih prstanov, ampak sta si nataknila kar tista, ki sta ju nosila od prve poroke. Obročka ju kar trdno povezujeta, kar je dokaz, da ljubezen tudi po trinajstih letih ni splahnela. Z novo (cerkveno) poroko sta jo »nadgradila«, s čimer sta naredila tudi veliko veselje staršem, svoji hčerkici in - sto romarjem. Te sta »častila« s pijačo, šef hotela, kjer so romarji (in mladoporočenca) prenočili, pa je podaril petnadstropno torto. Po vrnitvi domov pa je bila prava gostija, ki je trajala skoraj dva dni. To se je pilo, jedlo in plesalo! Kaj pa njuni konjički? Cvetka dobro kuha in peče, rada pa ima psa in tri muce. Jože, ljubkovalno Juš, pa hodi v prostem času na ribolov in se ukvarja s slikarstvom. Š. S. LENDAVA - Obnova sinagoge, ki sojo zgradili 1866. leta, poteka po načrtih. Notranja dela so že končali, zdaj pa je treba obnoviti le še pročelje. Vrednost del je 3.500.000 tolarjev. TIŠINA - Kmetijskosveto-valna služba iz Murske So- bote je izvedla na Tišini enodnevno izobraževanje kmetov. Strokovnjaki so govorili o vzreji plemenskih telic in pitanju govedi, pridelavi kakovostne voluminozne krme, o živalskih odpadkih in njihovem posrednem vplivu na klimo v hlevu ... Predavanje je prišlo poslušat 53 kmetov iz Murskih Črnec, Rankovec, Borejc, Sodišinec, Krajne, Petanjec in Tropovec. (F. KI.) TIŠINA - Vasi na območju ____ krajevne skupnosti Tišina ne bodo več prepredene z »zračnimi« telefonskim kabli, kajti de- lavci Telekoma jih ta čas snemajo, v zemljo pa polagajo nove optične kable. Naložba je vredna 52.000.000 tolarjev. Pridobitev ni le »lepotna,« ampak tudi tehnično koristna, saj bo omogočila, da ne bodo imeli več telefonskih priključkov »dvojčkov,« ampak le še »enojčke.« (F. KI.) PUCONCI - V okviru kul-turno-turističnega društva Puconci delujejo sekcije: za turizem, kulturo, sekcija žena, mladinska sekcija ter knjižnica. Društvo je konec lanskega leta pripravilo v sodelovanju z Vrtnim centrom Tirno predstavitev različnih cvetnih aranžmajev; nemalo pa je bilo tudi tistih, ki so prišli pogledat, kako pripravimo mizo (pogrinjki in drugo) za različne priložnosti. V društvu je 30 članov, predsednica pa je Katarina Štefanec. (J. Ž.) Menjalniški teč Pomurske banke 27. 1.1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 27.1.1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.341,4514 1.327,00 1.343,00 Francija 100 2.817,6708 2.759,30 2.821,50 Nemčija 100 9.437,5361 9.335,00 9.450,00 Italija 100 9,5564 9,29 9,59 Švica 100 11.613,8319 11.332,10 11.587,60 ZDA 1 167,8749 166,90 169,80 POOBLASTILO BANKI ZA PLAČILO MESEČNIH OBVEZNOSTI VAM PRIHRANI ČAS, SKRBI IN ODVEČNE POTI Imetniki tekočih računov, poenostavite plačevanje vaših rednih mesečnih obveznosti! Pooblastite banko, da namesto vas poravna, obveznosti iz tekočega računa za: - RTV-naročnino, - električno energijo, - zavarovalne premije za življenjska, avtomobilska in premoženjska zavarovanja, - in druge redne mesečne obveznosti. Trajno pooblastilo predstavlja banki naročilo, da ob določenih datumih v mesecu za ustrezen znesek obremeni vaš tekoči račun in poravna naročene obveznosti. Prav tako lahko banka po vašem naročilu redno mesečno prenaša znesek denarnih sredstev s tekočega računa na posebne varčevalne račune. O vseh opravljenih plačilih na podlagi trajnega pooblastila vas banka obvešča z izpiski tekočega računa. Vabimo vas, da se oglasite v vaši enoti Pomurske banke, kjer boste dobili podrobnejše informacije. /O ) pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Razprodaja do konca ... in naprej! Razprodaja zaradi opustitve programa je pisalo na vratih Jeklotehne na Cvetkovi ulici v Murski Soboti. Podobne informacaije smo konec minulega tedna poslušali tudi po radiu. Čeprav so ta čas sezonska znižanja (od 20 do 30-odstotna) tudi v vseh drugih trgovinah, je bilo tole obvestilo vseeno nekoliko drugačno. V primeru Jeklotehne je bila cena nižja za 50-odstotkov, na policah pa ni bila obutev ali konfekcija, temveč tehnično blago, orodja, gospodnjski pripomočki. Začelo se je v ponedeljek - kot vihar, gneča je bila nepopisna, ljudje so čakali v vrstah, da so lahko sploh prišli v trgovino. Najprej je zmanjkalo blago največjih vrednosti, na primer topli podi, cisterne in podobno. Gneča je bila tudi v torek in sredo. Trgovci so bili na koncu z živci in močmi. V trgovino so spuščali le določeno število kupcev; v treh dneh jih je bilo okrog dva tisoč. In kako se počutijo zaposleni soboške podružnice Jeklotehne v SKUPAJ PROTI KRI © 080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Lepa kot nevesta Vestnikova fiesta Sodelujte v naši novi nagradni igri, saj boste morda dobili katero od tedenskih nagrad. Če pa vam bo sreča še posebno naklonjena, potem vam ne uide Vestnikova fiesta, ki je lepa kot nevesta. Nagradno vprašanje št. 5 Kateri novinar Vestnika se je letos 8. januarja srečal z Abrahamom: a) Ludvik Kovač b) Jože Graj c) Štefan Sobočan Zaokrožite odgovor, za katerega menite, da je pravilen, kupon prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do srede, 4. februarja, na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali dopisnice treh bralcev, ki se bodo brezplačno zapeljali z Vestnikovim vlakom, in treh bralcev, ki bodo prejeli tople Vestnikove majice. Če boste poslali več kuponov, potem je seveda več možnosti za nagrado. Dopisnice, ki ne bodo izžrebane, bomo shranili in bodo prišle v poštev za žrebanje super nagrade - Vestnikove neveste -fieste. PRAVILNA REŠITEV 4. NAGRADNEGA VPRAŠANJA: a) Niste sami, Vestnik je z vami; c) Nič se ne zgodi brez nas. IZŽREBANI REŠEVALCI: Vestnikov vlak: Štefka Marič, Grajska ulica 3, 9233 Odranci; Jože Zrim, Kuzma 51,9263 Kuzma; Zlatka Ritonja, Moravci 153, 9243 Mala Nedelja. Majice: Sebastjan Lovrenčec, Bogojina 143, 9222 Bogojina; Marija Jauk, Skakovci.67, 9261 Cankova; Ivan Sep, Kapca 72, 9220 Lendava. NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK Ime in priimek: Ulica: Kraj: _ Pošta: Podpis: » k Priporočamo olja Castrol i Veščica 4e, 9000 Murska Sobota, telefon: (069) 35 507 stečaju? Žalostni so, razočarani. Jeklotehna je bila pred leti pojem dobre trgovine v Evropi, zdaj pa prodajajo blago v svoji trgovino po polovični ceni kot da bi imeli ”abfal robo”. Njih nihče nič ne vpraša! Vedo le to, da morajo po zaprtju te trgovine oditi v drugo, Slavičevo veleblagovnico v preurejni hali bivše Panonije. Takšna je namreč pogodba, 13 delavcev mora sprejeti novo delo ali pa gre na cesto. BBP FOTO: Jure Zauneker V enem od elitnih bifejev ob Lendavski, od koder je tudi pricurljala vest o zapletih visokega učitelja na Madžarskem, so pozdravili takojšnjo reakcijo policije, ki je izdala podrobne napotke, kako ravnati, če ostanete na Madžarskem brez potnega lista, še bolj pa so proslavili vest zunanjega ministrstva, da bo pot na Madžarsko olajšana samo z osebno izkaznico. V bifeju se je pilo iz parfumira-nih kozarcev. *** Te dni so ponovno polnili rezervoarje za lahko kurilno olje v bančnem hotelu Elizabeti. Najprej so olje želeli kupiti pri sedanjem najemniku in nekdanjem lastniku hotela Sakač & Company, toda ko so ugotovili, da olje nima ustrezne barve, za katero država pobira davek, so ga raje naročili pri Hozjanu - Elek-trarnarju. Na državno vodstvo LDS-a sta vložila oster protest znana lendavska aktivista Igor Šetinc - Nikoli kandidirani in tajnik odbora gospod Bensa - Monopolni. Bila sta namreč globoko užaljena, ker na kongresu nista bila posajena v prvo vrsto ob bok edinemu zveličanemu Drnovšku - Arturju. Ta čast je namreč doletela Cirila Pucka - Levo krilo. Užaloščena sta že vložila zahtevek za prestop h krščanskim demokratom. *** Po emocionalni stabilizaciji na Ljudski univerzi se je ponovno dvignil zeleni pragmatik Lujz Sraka, ki je končno ponovno integriral pomurske zelene. Svoje politike ne bo več gradil na povezovalnem simbolu reki Muri, ampak kapitalskih prevzemih podjetij. *** Za Radensko in Muro zaokroža svoj pohod po Pomurju tudi Potrošnik. Po strateškem ustoličenju v ljutomerski Vesni ima še edino rahlo belo liso v Lendavi. Todav Ljutomeru občinski oddelek za gospodarstvo že pripravlja idejnopolitično analizo soboškega prevzema. *** Te dni potekata dve velik) razprodaji, ena na nekdanj1 lokačiji Panonije, kjer je gla^ ni akter Jeklotehna, in druga v že tretjič zaprti Panonij1-Razlika je le-ta, da v Jeklo' tehni dajejo 50- odstotne p0' puste. V prihodnjem Spar centru pa zaradi kakovosti I® amortiziranosti strojev te pi'0' dajajo po nekaj višji ceni, k°‘ stanejo novi. Iz izkupučka b° poravnana kupnina, ki je st®" čajni še ni prejel. Te dni sta se s potovanja P° Portugalski vrnila top men®' džerja soboškega ŽVZ-i®' sedanji direktor dr. Slavič I® prihodnji direktor Vrečič. N® Portugalskem sta poizveduj vala, ali pri njih uspeva trs®' sladkor, ki naj bi ga gojili tu® pri nas na goričkem in s*°' venskogoriškem hribovju-Ob odsotnosti dr. Slaviča!® bil za nekaj časa prekinj®® mesec odprtih vrat v njegf' vih goricah, sedaj pa j®^ vse po starem. Ob prihod domov sta izjavila, da se sta po temeljitih analizah P® verjetno odpravila še na bo. KEŠEMA