Dopisi. Iz Črcšnic, 5. januarja. (Itfovo leto v ob novljenej cerkvi.) Zavoljo prijaznega kraja in posebne gostoljubnosti prejšnega g. župnika L. Trafenika in zdajšnega^g. J. Crnoše se tnjci že od davnega časa radi v Črešnicah sbajajo , v prijatelskem društvu razveseljujejo. — 0 novem letu pridem tudi jez obiskat svojega prijatelja iu najdem vse pri starem; ko pa tamošujo cerkev obiščem, se koj razvesclim , ker jo najdem čisto prenovljeno. Mariji posvečena cerkev ima po ustmenem poročilu svoj začetek od oglejskib patriarbov, kterib eden jc tukaj majlmo kapelo pozidati dal. Presbiterij rcs kaže umctuiško staro delo v gotičncin slogu; druga stavba pa je poznejsib let. Tukajšni prebivalci niso bogati iu njili fara ima lmdi uii izpostavljeno lcgo, tako da je srečno tisto leto, \ ktercm toča njib pridclkov ne zadene. Zato je toliko več vredno, da se jc po velikem prizadevanji zdajšiiega g. župnika posrcčilo blizo 3000 gld. že nabrati in začeto delo dokončati. Frvi dar so vložili z 200 gld. na pro.šnjo farnega prcdstojuištva svctli cesar Ferdinand; drugo so dali farani in dobrotniki. Pozlačenje altarjcv in drugo cerkveno dclo izvršil je g. Fr. Fantoui, mlajši dveli, na Slovenskem žc dovolj znanih bratov, in reči se mora, da je svoje delo tako dobro dokončal, da se sme vsein priporočiti, ki cerkvenib del irnajo. Podobe siccr niso novc, ker so prejšne za vsem lcpe in nektcre eelo umetnijske vrednosti, ki so gotovo tu scm pri.šle iz žiejcga kloštra, potem ko so menihe za Jožefa II. pregnali. — Sv. Martina den pret. leta bil je slovesen za črešniško faro, ker so altarji po domačem č. g. dekanu Juvančiču, križevi pot pa po prcč. g. Rozmanu, pationu te fare, posvečeni bili. — Cestitati moramo k novemu letu g. župniku in vsem faranom, da so za svoje res velike ževtve veselja dočakali ter novo leto 1873 v lepo obnovljenej ceikvi obhajali, prepričani, da si bodo še drugib lepih reči omislili v čast Marije, ktera ima poraenljiv latinski napis na velikem altarji: ,,Sem, kar sem bila — namreč devica; nisem bila, kar sem — namreč mati Jezusova". n—. Iz Konjic, 12. pros. — V zadnjem dopisu iz Konjic (,,S1. Gosp. št. 2.) naj se -bere namesto „5 meric" 5 bokalov in dalje, namesto: .,Če merico", če ,,bokal" pšenice ali mošta po 10 kr. cenimo, bi bila cela Jurjeva bernja na leto dvakrat 50 kr. ali 1 gld. vredna. Te dni smo dobili v roke zapisnik 17. seje štajarsk. deželnega zbora od 4. grudiia 1. 1. Zdaj Ptujski nemškutarji laliko berejo žarke resnice, katere jim jc naš vrli poslanec g. Herman zarad realgimnazije povedal. Kaj pomaga, da je na Ljubnem nekoliko šolarjev menj kakor na Ptujem ; naj pa vsak premisli, da je Ptujski okraj manjši od Ljubeuskega, pa šteje na manjšem prostoru dvakrat toliko prebivalcev in še več kakor Ljubenski. Naj dalje pomislijo, da so vojaške kotnisije že zdavno preračunilc, da zamorejo slovenskih vojšakov 20°/0 več odbrati, kakor nemškib. Naj toraj premislijo, koliko bolj da smo Slovenei za srednje in višje šole vneti, kakor nemški kmetje. Celi razgovor o Ptujski gimuaziji je pa zopet slovenske Štajarcc podučil, da od graškega deželnega zbora zastonj enakopravnosti pričakujcrno. Kakor jim bolj sodi, tako pa postave tolmačijo. Prosuja konjiškcga kat. pol. društva, da se odstranijo okrajni zastopi, je dcželni zbor deželnemu odboru prepustil, naj se na-njo ozira, kadar se bode občinska postava predclala. Bl. g. poslanec Herman je tirjal; naj se dcželnemu zboru naznanijo številke, ktcre kažejo, kako krivična da je ta postava našim kmetom; ali ustavaki takošnib rcsnic radi ne čujcjo, zato se enakib prošinj radi liitro znebijo. Vendar ta izgled naj bi druga društva spodbujal, da za časa zborovanja deželnib zborov prošenj dopoailjati ne ueliajo. Na vrsto vcndar priti morajo, in tako saj pokažemo, da živirao. Iz Slatine, 7. jan. — Našo rajsko Slatino so btcli judoin izdati, pa za zdaj jim jc šc spodlctela. Vse jc po Slatini in okolici veselo, da ta biser slov. ^Štajera ne piidc šc izvoljenemu ljudstvu v nenasitljivo vrečo — kar bi tudi za upravnike dežele našc bila neizbrisljiva sramota. Par milijonov za Slatino bila bi dežela kmalu in Bog si vedi za kaj potrošila, izvirek prclcpega letaega dobička, ki ga kisla voda daje, pa bi za vselej tekel le tujcem v mošnjo. Najbolj pa so se mučili in putili za prodajo Slatiue gp. inšpektor Dr. Scbllller sami. Ta gospod je daleč, dalcč iz Ncmčije rojen iu ne zna niti euega glasu slovenskega; kako čes tirjati od njega, da bi gorko ljubil našo domovino alj cel6 Slovea- ce, da si je ravno sredi njih že lepo število tisočev prihrauil. Mislim, da po ovej strani ljudsto dendenes tudi zato če dalje revniše postaja in si opomoči ne more, ker po drugej strani ogromno narašča število tacib, kteri meuijo, da ves svet in vsi narodi ua njem niso nič druzcga, nego velika dnarna miza bogato pokrita le samo za nje. Najdejo pa tudi vse podpore pri nas, da se za gosposko ,mizo mastnib služeb laliko vsedejo, ker imamo — nem^ko deželuo gosposko. Tudi na Slatiuo dobimo železnico. Pa veste rojaki, kje da bi dnarni inožje najrajši odkazali železno pot lukamatiju? Malo da ne pri velikib dverih kiiževskc farne cerkve notri, in preko velikega oltarja skozi vunkaj tje doli naprej. Le malo sežnjev štric cerkvenega kapa so jo izmerili. Ravno kar so si farmani z velikimi žertvami novo krasno romansko hišo božjo postavili, ki jih stane do zdaj že nad 45.000 for. — Nekaj poštnili,! iu posebno še težkib vlakov z blagom tik cerkve, in — skoro bi rekel — drzno postavljeui, veliki božji hram — je na tleh! — Pa kaj je liberalnemu svetu farna cerkev, ko pa vidimo, kako da na vso silo hoče povoziti celo naj veličastnišo stavbo božjo na zemlji, sv. kat. cerkev! Pa naše fare pation so svitli cesar, ki jo bodo gotovo varovali; Križevljani bodo pa tudi še več nego eno spregovorili, preden se bo ondi za železnico kopalo. Iz breškega okraja 4. pros. Ker so Brežice le majhno mestice, so tudi prigodki in tedaj tudi poročila o. ujib bolj majlme, takole ,,malopurgarske" baže. Politiških novost tukaj drngih ne vem, kakor je ta, da se tioče, kakor se čaje, poslanec Janeschitz poslanstva odpovedati. Ne dvomim, da bo mož beseda ostal, kajti je on vcdno še pošten kristijan, kteremu menda libcralizem že zdavno preseda. Govoril je tudi že preteklo jesen. da mu ustavaška, Slovencem sovražna pritiklina nič kaj ne ugaja. Mož poštenjak še utegue spreviditi, kako krivo da je ravnal, ko je nemčurjem za metlo služil, s ktero so razumnega poslanca prcjšnega iz okraja pomesli. Narodnjaki, pripravite se toraj za čas na novo volitev! Kaj pa je z okrajno založnico? utegne vprašati ,,Gospodar", kteri jo je sprožil in že vcčkrat živo priporočal. Cakamo in čakamo, da bode g. dr. Srebre začasni odbor sklical v posvet zastran pravil; želimo iu prosimo, da se to n e m udoma zgodi, kajti odlašanje je velika zguba za naše gospodarstvene koristi. Sledujič še nekaj. Razen kupčije ima elovek tudi še iz drazega ozira korist, če veasili v Brežice poluka. Zvedli smo, da so se meščanje v dva tabora razcepili. Eni bočejo ^Theaterverein," drugi pa ,,Siingerverein". Obe strauki ste složne le v tem, da stc] nemčurski od nog do temeua. Radi bil le vedli, kteri glediščin direktor bi liotel tu sem pripeljati svojo družbo, da breški gospodi igra ? Menda bo najbolj praktieno, da ostanejo Bresčanje ,,parterre" brez gledišča.