k uHurn o - p o Ulično glasilo Slike za legitimacije najboljše in najcenejše Vam še istega dne izdela foU JdlUnfyw Celovec • Klagenfart, Alter Platz 31, Tel.20-76 Fotografije za vsako priliko! s vetov ni h in domačih dogodkov 2. leto / stevilkQ 43 V Celovcu, dne 25. oktobra 1950 Cena 55 grošev mmmammmmmammmammmmmm Jiwistus Mwmli Nadvse lepo je sv. Cerkev časovno «vrstila praznik Kristusa Kralja. Pra. znuje ga. vojskujoča se Cerkev ob času. ko se spominja vseli svetih v nebesih in vernih duš v vicah. Kristus je kralj vernih na zemlji, kralj svetniških zborov v nebesih, kralj tudi trpečih duš v vicah. Kristus^ je kralj predvsem zato, ker kot najvišji Gospod našemu razumu, naši volji in našemu srcu zapoveduje. Zapoveduje našemu razumu, ker zahteva vero v skrivnostne resnice, ki presegajo naš naravni razum; zapoveduje naši vplji; ko nam nalaga križ na rame in nam daje zapovedi; zapoveduje našim srcem, ko nam zapoveduje ljubezen do Boga. do sebe in do bližnjega. Torej je on res pravi kralj našega razuma, naše volje in naših src. Na tem duhovnem področju ima Kristus oblast ne le zapovedovati, ampak tudi soditi in kaznovati. In to kraljestvo Kristusovo smo v našem listu ponovno poudarjali in jo ob priliki praznika Kristusa Kralja še enkrat poudarimo in slovesno priznamo. Pogansko pa bi bilo, če bi svetnim kraljem in svetnim vladarjem pripisovan oblast, ki pripada samo Kristusu. Če imajo svetni vladarji res vrline, pač lahko naš razum, našo voljo in naše srce privlačujejo k sebi, nimajo pa oblasti zapovedovati našemu notranjemu življenju, ga soditi in kaznovati. Svetni vladarji so pravi vladarji le v našem zunanjem življenju, dočim je Kristus pravi kralj našega notranjega in v zvezi z notranjim tudi kralj našega zunanjega življenja, ki mora z notranjim življenjem soglašati........... Naš list si je zastavil od vsega po-četka nalogo, da uravnava naše zunanje življenje, kulturno, politično, gospodarsko in javno življenje naroda. Na vseh teh področjih smo zastopali in zastopamo Kristusovo kraljestvo in njegove pravice. In to tako odločno in brezkompromisno, kakor je odločno in brezkompromisno Kristusovo in krščansko naše notranje in versko življenje. Razumemo potrebe časa in glas Kristusovih namestnikov, ki vedno spet poudarjajo, da vera ni zasebna zadeva, ki naj bi jo posameznik priznaval med štirimi stenami domače cerkve, ob nedeljski božji službi ah kvečjemu še v svojem domačem družinskem krogu, javno življenje pa naj bi se ravnalo po drugačnih zakonih. Nam je Kristusova vera program za javno in kulturno izživljanje. Ker to Kristusovo kraljestvo med našim narodom tudi v dejanju in z velikim osebnim optimizmom ter tudi ne brez vidnih uspehov gradimo, je dan Kristusa Kralja tudi praznik našega programa, praznik nas vseh. In kdo bi bil, ki bi mogel nad tem dvomiti ? Kristusovo kraljestvo ne obsega le poedince, temveč tudi vso človeško družbo, Kristusovo kraljestvo je tem odličnejše od vseh svetnih kraijestev, čim odličnejša je duša od telesa in milost od narave. Kajti kraljestvo Kristusovo ne obsega le naravno notranje življenje, temveč tudi nadnaravno življenje milosti, po katerem smo s Kristusom združeni kot udje s svojo glavo v eno samo telo, kakršnega ne more predstavljati nobena človeška družba, nobeno svetno kraljestvo v pogledu na zvezo svojih podanikov s svojim kraljem. Končno Kristusovo kraljestvo ni od tega sveta, ker usmerja vse duhoy-no življenje na tem svetu na življenje izven tega sveta, na večno življenje v Bogu. Daši se Kristusovo kraljestvo udej-Stvuje na notranjem duhovnem pod. Ob obletnici Združenih narodov Ob peti obletnici ustanovitve Organizacije združenih narodov (UNO) je na slavnostnem zborovanju glavne skupščine te organizacije v torek popoldne govoril tudi predsednik Združenih držav, Harry Truman. V uvodnih besedah je orisal predsednik najpreje postanek UNO, ki je nastala iz trdne vere in velike želje vseh narodov po svetovnem miru. Ta želja preveva tudi narod Združenih držav, kakor so pokazali jasno dogodki na Koreji, ko so Združene države pomagale zavrniti napadalca. Oni, ki so umr- li na Koreji, bodo živeli večno v spominu vsega sveta. „Narodi sveta pričakujejo,“ je nadaljeval Truman, ..pomoči pri izboljšanju življenjskih pogojev in pa izpolnitev njihove globoke želje, po miru. Ti obe želji sta med seboj tesno povezani, ker ni izboljšanja življenjskih pogojev brez trajnega miru in miru ni, ako živijo ljudje v bedi in pomanjkanju. Združeni narodi morejo pomagati onim narodom, ki hočejo biti svobodni in jim morejo nato pomagati pri ohranitvi njihove svobode.“ Ob metih Mandiurüe Napredovanje južnokorejskih čet in oddelkov vojske Združenih narodov v Severni Koreji se nadaljuje nezadržno , in po zavzetju glavnega mesta Severne Koreje — Pjoengjang — je prenehal skoraj vsak redni odpor in redni umik severnokorejskih čet. — Ameriški oddelki, ki so pristali iz zraka v jakosti kakih 5.000 mož kakih 50 km severno od Pjoengjanga, so odrezali komunistom možnost umika. Zato je tudi šte- vilo komunističnih ujetnikov vedno večje in je doseglo že blizu 150.000 mož. Po najnovejših poročilih so se približali prvi oddelki južnokorejskih čet že mejam Mandžurije, ki je že del komunistične Kitajske. Tako bo v kratkem končana zasedba vse Koreje, ne da bi se vmešali v spor Sovjetska zveza in pa komunistična Kitajska. Evropska armada Pri vzpostavitvi obrambe Evrope proti možnosti komunističnega napada z vzhoda nastajajo vedno nove ovire in zavlačevanja, kar bi moglo postati usodno za vso zahodno Evropo. Zato je sklenila francoska vlada, naj bi bila vzpostavljena čimprej evropska armada brez sodelovanja Velike Britanije. V to evropsko armado bi bile vključene tudi čete zapadno-nemške republike. Tako bi obstojale tri samostojne armade v zapadnem delu sveta., ki bi se pa medsebojno podpirale: evropska, ameriška in veliko.britanska armada. Franeoskao vlada tudi predlaga, naj bi bil čimprej imenovan skupni evropski obrambni minister, ki bi pričel takoj z vzpostavitvijo evropske vojske. S temi predlogi hoče doseči francoska vlada sledeče: 1. Francija prevzame vodstvo pri vojaški organizaciji Evrope. 2. Premagano je zavlačevanje pri vzpostavitvi obrambe Evrope. 3. Nemčija ne bi dobila svoje nacionalne nemške vojske, ampak bi bila ta vključena v evropsko vojsko kot njen sestavni del. tt kratkim AVSTRIJA Avstrijski kancler inž. Figi ter podkancler dr. Schärf sta minuli teden obiskala skandinavske države, da sporočita skandinavskim narodom zahvalo Avstrije za vso pomoč, katero so skandinavski narodi, predvsem Švedi, nudili avstrijski mladini po drugi svetovni vojni. , Amerikanski visoki komisar za Avstrijo, Walter Donelly, je nastopil na Dunaju svoje mesto. Amerikanske oblasti so iz vodstva radijske postaje v Salzburgu odstranile nacista dr. Geza Rech in ga nadomestile z gospodom Emerihom Zillner. Ker je razlika med lesnimi cenami doma in inozemstvu precej velika, so lesni trgovci obrnili vso svojo pozornost lesnemu izvozu in doma je jelo primanjkovati kvalitetnega lesa v domači industriji. Poraba električnega toka v industriji močno narašča in tako bodo tudi za to zimo zopet vpeljali posebno štednjo električnega toka. Avstrijski državni proračun za leto 1951 znaša 12 milijard šilingov, ker pa so zasedbeni stroški računani v odstotkih državnega proračuna, morajo seve na tej poti rasti tudi isti, ki znašajo 11% državnega proračuna. Ljubeljski predor so zopet odprli. Avstrijsko jugoslovanska komisija je tunel pregledala, Ta predor je tudi izredne gospodarske važnosti, ker «e na tej poti skrajša prevozna pot iz Trsta za 150 km. Kakor znano so ta predor kopali predvsem francoski ujetniki pod gestapovskim bičem in je pri tem delu šlo veliko število delavcev v smrt. Po vojni pa so Jugoslovani tunel zazidali in sedaj zopet odprli. O pomenu ljubeljskega prelaza pa smo nedavno v našem listu objavili obširno razpravo. 15. oktobra so našteli na Koroškem 3490 brezposelnih. Boroveljska puškarija dobro napreduje. Letošnja proizvodnja lovskih pušk znaša 3600. Pričakujejo še nadaljnji porast produkcije. Večina izdelkov gre v izvoz in tako donaša tuj denar (devize). V okolici Št. Vida ob Glini in Brez so 19. oktobra čutili precejšen potres. Avstrijsko podjetje Steyer-Werke je v zadnjem času močno skrčilo svoj produkcijski program, ker so radi delavskega štrajka od 27. septembra do 4. oktobra zamudili celo vrsto rokov, ki so bili od inozemstva za dobavo naročil predpisani. V gostilnah bomo za naprej plačali za žemljo 30 grošev. DRUGOD Italija bo oborožila 11 divizij, Francija pa dobi za leto 1951 okoli dve milijardi dolarjev za oborožitev svoje ar. made. Britanski finančni minister Stafford Cripps je odstopil, na njegovo mesto je bil imenovan gospodarski minister g. Gaisskell. Nov atomski škandal so odkrili v Angliji. Pred nekaj meseci so obsodili nemškega znastvenika Klausa Fuchsa, ki je izdajal angleške atomske tajnosti Rusom, sedaj pa je pobegnil iz Anglije italijanski znanstvenik profesor Ponte-corvo z letalom preko Švedske in Finske v Rusijo. V zapadni Traciji (Grčija) so volkovi napadli prebivalce neke vasi, šest od teh jih je na ranah umrlo. ročju, je vendarle tudi na zunaj vidno, ker je Kristus — računajoč z našo čutno in na zunanje družabne, vezi usmerjeno naravo — ustanovil to svoje du. hovno kraljestvo v obliki Cerkve. Tudi to zunanjo in vidno obliko Kristusovega kraljestva in vsako oblast v njej smo vedno priznali in priznavamo in branimo. Od nje pa pričakujemo in smo o tem tudi prepričani, da našo zvestobo, naš trud, našo pomoč in naše uspehe pri izgraditvi kraljestva Kri. stusovega v našem ozemlju vidi- in pravilno vrednoti. Kristusovo kraljestvo ne nasprotuje nobenemu svetnemu kraljestvu. Nasprotuje edino le kraljestvu satanovemu. Svetno in zgolj zunanjo oblast v svetnih kraljestvih je Kristus prepustil in še prepušča svetnim poglavarjem. Kristus mora po svojem duhovnem kraljestvu na duhovni način vladati tudi v svetnih in časnih zadevah. Če sta Cerkev in država dve različni družbi, še nista zato ločeni tako, da bi bil Kristus pravi kralj le v Cerkvi, ne pa tudi v državi. Kristus se obrača na države in na vsako državno oblast ne le s ponižnimi prošnjami in željami, arnpak kot zakonodajalec, sodnik in izvrševalec. Vsi državni oblastniki izvršujejo svojo oblast v imenu Kristusa Kralja. Nad svetnimi kraljestvi ima Kristus svojo kraljevsko oblast, naj jo ona priznavajo ali ne. Nepriznanje Kristusove kraljevske oblasti ne škodi Kristusu, ampak tistim, ki je ne priznavajo. V boju med kraljestvom Kristusovim in kraljestvom satanovim, katero od obeh bo svet pridobilo zase, se bomo s svojim listom in programom vedno borili za kraljestvo Kristusovo. pMfnO- iz Točno ob 5. popoldne 14. septembra je ladja krenila dalje na pot od Rio de Janeiro proti Santos-u. Jaz sem se ta dan že kar spet navadil na življenje na kopnem. Tu ob obali pa je morje menda vedno bolj nemirno, so neki morski tokovi vzrok. Zato je tudi naš „čoln“ kar močno zibalo, čeprav s svojimi 20.000 tonami ne izgleda majhen. Pojedel sem juho in neko ribjo jed, pa kar vstal in hitel na krov, da sem se spet oddolžil ribam. Še iz Celovca sem imel s seboj nekaj borovničevca, ta je pomagal, da je bilo spet vse v redu in sem tudi noč dobro prespal. Zjutraj siho ob 7. pripluli pred Santos, mesto sredi med morskimi lagunami, skoraj bolj na otoku kot na polotoku. Iz geografije sem poznal to mesto s kakimi 200.000 prebivalci. Danes šteje 600.000 ali še več. Iz mesta ob morju vzdolž obale vodi spet krasna cesta na Praio, to je na plažo kpt so pri nas rekli. Ta letoviška četrt, ki obstoji iz samih vil ter krasnih (in dra. gih!) hotelov ter nekaterih malo cenejših penzionov, se vleče 60 km daleč ob obali proti jugu nepretrgoma. Seveda so izven sezone (kar je sedaj) vsi hoteli za „weekend“ popolnoma zasedeni, med tednom pa tudi mnogi. Kako je potem v sezoni, ne vem, bom pozneje kdaj pisal. Še preden je ladja pristala, je prišla že policijska in zdravniška komisija na ladjo in takoj pričela z delom. Za San. tos nas je bilo kakih dobrih 100 potnikov, jaz sem imel št. 47, tako sem okrog 10. dopoldne dobil svoje papirje potrjene, vzeli so 3 krat prstne odtise itd. Med čakanjem v luki sta prišla tudi gospa in gospod, pri katerih sedaj stanujem, ki sta vse zelo skrbno pripravila, tako da nisem imel nobenih težav tudi ne s prtljago. Imel sem s seboj 350 kg, kar je precej, od tega 150 kg samih tehničnih knjig, nato elektr. merilne instrumente, ki jih bom verjetno rabil, mikroskop itd. Ker je bila carinska manipulacija brž opravljena, sem dal tudi tam nekaj nagrade, kar so vsi radi sprejeli, zame pa je bilo tudi vredno, sicer bi moral mogoče šele čez nekaj dni spet hoditi tja in imeti nove stroške. Nato sem plačal še za prevoz do tu; do mojega stanovanja 450 Crs (to bi stalo v Celovcu kakih 200 šil.) tako, da sem imel vseh stroškov okrog 1000 Crs. Od IRO pa sem prejel še v Rio Politični teden Vojna na Koreji se bliža svojemu koncu in Organizacija združenih narodov je dosegla velik uspeh. Truman in MacArthur sta se vrnila od svojega sestanka na otoku Wake. Mao Tse Tung je ostal miren in govori le o Formozi. Sovjeti niso posegli v korejsko vojno in njih zastopniki sodelujejo v UNO. Po vseh teh dejstvih — če seveda izvzamemo dogodke v Indokini — je. videti, da so se izgledi na trajnost miru izboljšali. Vse pa zavisi razumljivo od velesil — v prvi vrsti od politike in zadržanja Sovjetske zveze. Sestanek Truman-MacArthur je utr. dil enotnost in premočrtnost ameriške pohtike na Daljnem vzhodu. Takoj po povratku je predsednik Truman govoril v San Franciscu * S tem, da si je izbral prav to mesto, je njegov govor dobil še večji poudarek. Tukaj so pred petimi leti zmagoviti zavezniki z drugimi miroljubnimi državami izdelali program in pravila Organizacije združenih narodov. Truman je izjavil, da je vojaški poseg UNO v korejske dogodke najsilnejši dokaz moči te svetovne organizacije. Pozval je So. vjetsko zvezo, naj lepe besede o miru nadomesti z dejanji. Svoj vpliv naj zastavi pri severno-korejski vladi, da bo ta ustavila sovražnosti. Nadalje naj dvigne železni zastor, da bodo narodi mogli izmenjavati ideje in vesti. Seveda je treba velikega optimizma, kdor misli, da bodo Sovjeti že kar sledili tem željam in opominom. Sovjetsko časopisje Trumanov govor sicer I 10 dolarjev v nacionalni valuti, kar se pravi 185 Crs. Na vsak način je zelo dobro, če človek, ki pride v to deželo, prinese nekaj grošev s seboj. Sicer je za tiste, ki nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel in ne stanovanja, tudi poskrbljeno. Pridejo na t. zv. Cvetlični otok pri Rio, kjer žive toliko časa na državne stroške, dokler ne dobe zunaj stanovanja in zaposlitve. Toda možnosti v mestu so precej večje, če človek lahko tam polagoma sam išče naprej. Ko je bilo to oskrbljeno, smo odšli v neki italijanski hotel na Praio za en dan. Popoldne sem šel iia hribček nad mestom, kakih 100 m visok z vzpenja, čo. Na hribčku je lepa Marijina cerkvica še iz prvih časov po odkritju dežele, ko so še vse povsod tu živeli Indi. janci in so se morali tuji osvojevalci večkrat na hribu skrivati pred njimi. Mnogo takih malih cerkvic iz prvih časov je ohranjenih tudi še sredi največjega velikomestnega življenja in nebotičnikov tako v Rio, v Santos in tu v S. Paolo, ker je prav prijetna idila. Tako n. pr je tu ena zelo lepa na Patriarhe, vem trgu. S hribčka se prav lepo vidi vse mesto, stari del z revnimi hišicami, kot v Ljubljani v žuljevi vasi ali na Galje-vici, nato velikanska skladišča in pri. staniške naprave. Santos je glavna luka za najbolj gospodarsko razvite predele dežele — izredno razsežno mesto s pritličnimi do enonadstropnimi stav. bami, ljudje stanujejo najrajse vsaka družina v lastni hišici, ter končno moderne stavbe s prvimi nebotičniki, ki jih neugnani gospodarski razvoj vsili mestu, tudi če se jim še bolj upira. Grič, ki leži povprek proti obali, zapira Praio, da se jo vidi le kratek del. V soboto zjutraj smo se odpeljali po lepi asfaltirani gorski cesti z avtobusom proti San Paolo. To velemesto s skoraj 2 milij. preb. leži 90 km od Santosa. Cesta gre preko najvišje točke v gorskem grebenu 1200 m nad morjem. Je okrog 8 m široka in se pobira zanjo mitnina od vsakega vozila. Toda čeprav je komaj pred 2 letoma dovršena, že grade ob njej novo s še večjo širino, tako da bo lahko promet, ki je ogromen, le enosmeren. Avtobus vozi do mesta le debro poldrugo uro. S ce. ste je zelo lep pogled na morje. Po bregu navzdol vodi kakih pet debelih cevi vodo k elektrarni gotovo kakih 700 m globoko. napada, vendar ne tako ostro* in nespravljivo kot so pričakovah črnogledi. V Lake Success.u, kjer je sedež UNO, pa je precejšnje presenečenje vzbudil sestanek Višinski—Foster Dulles Dulles je desna roka zunanjega ministra Aehesona. Čeprav ni znana vsebina razgovora, vendar ta sestanek do. kazuje, da Amerika ne zamudi nobene prihke z diplomacijo gladiti spore z Vzhodom. Na drugi strani pa je Truman odločno poudaril, da se bo Amerika sili zoperstavila s silo in nadaljevala s svojo oborožitvijo. Tega ne stori z veseljem, toda politika Sovjetske zveze ji ne do. pušča druge izbire. Isto velja tudi za vse druge svobodne narode. Atlantska zveza se oborožuje in morda bodo oborožili tudi Nemce. Čeprav splošno oboroževanje prinaša s seboj tudi nevar. nosti, vendar je to nujno. Sovjetska zveza je za to odgovorna in le ona more položaj spremeniti. Drugi del govora je veljal azijskim narodom. Predsednik Truman je dejal, da priznava, da so azijski narodi spremljali z mešanimi občutki vojaško intervencijo bele rase proti barvasti rasi. Toda vedo naj, da je bilo to storjeno iz spoznanja, da ni bilo drugega sredstva za obrambo njih nezavisnosti. Amerika sama nima nobenih zavojevalnih namer. Politični opazovalci nadalje ugibajo, ali ni Truman menil komunistično Ki." tajsko, ko je med drugim dejal, da Združene države Amerike spoštujejo neodvisnost vsakogar in priznavajo, da ima vsak narod pravico živeti po svoji zamisli in lastni želji. Azijski narodi morajo reševati socialna vprašanja in vprašanja svoje proizvodnje. Obljubil je gospodarsko pomoč Amerike in UNO. V odnosu do Mao-Tse-Tunga in Čang-Kaj-Šeka je po vsem videzu Mac Arthur moral sprejeti predsednikovo stališče. Amerika hoče. verjetno Mao-Tse-Tunga gospodarsko in finančno podpreti, ga tako navezati nase in ga ločiti od Sovjetov. Zadevo s Čang-Kaj-Šekom in Formozo naj reši UNO. Kako bo urejena bodoča Koreja? MacArthur je takoj po svojem povratku z otoka Wake izvedel novo nenadno vojaško operacijo. Štiri tisoč najmoderneje oboroženih padalcev se je istočasno spustilo v zaledje bežečih komunističnih oddelkov in zasedlo važnejše prometne žile. S tem je preprečil, da bi se bežeči sovražnik zatekel v sosednjo Mandžurijo, odkoder bi kasneje spet skušal ogrožati mir v Koreji. Medtem ko organiziranega odpora na Koreji skoraj ni več, južno-korejske imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Onstran prelaza na planoti so veliki vodni bazeni, v katerih je zbrana voda za čas večje potrebe. Pri obširnosti zemlje prostor v tej deželi pač ne igra posebne vloge. Zemlja je rdeča prst, seveda silno rodovitna. O S. Paolu danes še ne morem mnogo povedati. Sem ogledoval mesto šele eno popoldne in to med drugimi oprav, ki. Videl sem v glavnem, da so trgovine v centru v splošnem mnogo bolj lepo in tudi luksuzno opremljene kot v Rio. Podoba je, da je tukaj evropski vpliv mnogo močnejši, čeprav seveda v gospodarskem pogledu amerikanizem absolutno prevlada. Gospodarsko živ. Ijenje, zlasti industrija, je tudi direktno silno prepleteno z onim v USA, pa tudi angleške tvrdke so močno zastopane. Johnson & Johnson, Wilson & Cia. ter podobna imena srečuješ na vsak korak, seveda je vse to industria „nacional brasiliera“. Vsekakor so tu velike možnosti tudi za druge in manjše narode, da bi se priključili v tako silen gospodarski tok, glavno vprašanje je, kako mobili. zirati tu v deželi zanje prvi potrebni kapital. Glavni dohodek domačinov izgleda, da je slej ko prej zemlja. Ta je tako velika, da jih mora po njihovem mnenju preživljati, če kaj delajo ali ne. Kupčija z zemljišči je na prvem mestu. V nedeljskem časopisu obsegajo te vrste oglasi vsaj polovico lista, ki (Nadaljevanje na 3. strani) čete love ostanke komunističnih čet. Predsednik Syngman Rhee je proglasil obsedno stanje in njegova policija za. pira tudi vse, ki so s komunističnimi oblastmi kolaborirali. Pri tem pa je doživel hudo kritiko Korejske komisije UNO, ker nastopa preveč ostro in nerazsodno. Istočasno hoče Syngman Rhee razširiti svojo oblast tudi na Se. verno Korejo. Napovedal je ukinitev agrarne reforme in vrnitev zemlje prejšnjim lastnikom. Tudi tukaj ga nekateri ameriški krogi močno kritizirajo. Agrarna reforma je bila izvedena že pred petimi leti in bi takojšen poizkus vzpostavitve prejšnjega stanja prinesel veliko zmedo, če je praktično sploh še. mogoč. Znano je tudi, da so 85% obde. lane zemlje imeli v rokah veleposestniki in je tam bil položaj približno tak kot v Evropi za časa plemiške gosposke. Tudi v mnogih drugih vprašanjih je Korejska komisija UNO drugačnega mnenja kot Syngman Rheejeva vlada. Slednja se protivi prevelikemu nadzor. stvu UNO in pa razpisu novih volitev. -» Vojna v Indokini Francozi še vedno niso mogli organizirati novega uspešnega vojaškega sistema. V naglici so izpraznili še ne. kaj mest in opustili nekaj vojaških utrdb, ki leže v notranjosti. Francoski kolonialni minister je priletel v glavno mesto Saigon na razgovor z vrhovnim poveljnikom tamošnjih francoskih kolonialnih čet. V Parizu pa vodijo Francozi pogajanja z Amerikanci o obsegu vojaške pomoči za Indokino. Verjetno se bo tudi tam ponovil korejski primer. UNO ima sedaj dovolj čet pripravljenih in po Trumanovem govoru sodeč, bodo posegli tudi v Indokini z isto odločnostjo v razvoj kot so to storili na Koreji. Sicer pa Združene države Amerike trenutno proučujejo načrt vojaških strokovnjakov, kako bi najhitreje oborožili tudi Francijo v Evropi in Francijo kot pomorsko silo. V tem pogledu obstoja petletni načrt, bi obsega med drugim tudi gradnjo letalonosilk. Za prvo silo pa jim bodo Amerikanci posodili neko 11.000 tonsko letalonosilko, ki jo bodo Francozi takoj poslali v In-dokino. Napetost ob bolgarskih mejah Kakor znano, sta tako Grčija kot Turčija zaprli svoje meje z Bolgarijo. Vzrok temu so bili neprestani obmejni incidenti. Poleg tega se je število beguncev iz Bolagrije tako povečalo, da to vprašanje dela težke preglavice tako Grčiji kot Turčiji. Iz Ankare, glavnega turškega mesta pa so prišle celo vesti, da je v bližini bolgarsko-turške meje šest ruskih divizij. Takih vesti pa je bilo v zadnjih letih že mnogo, ne da bi se bilo iz tega kaj izcimilo. Konferenca zunanjih ministrov držav vzhodnega bloka v Pragi Prisostvoval je tudi Molotov, medtem ko je vodil predsedstvo češki zunanji minister Fierlinger. Zapadni politični opazovalci pravijo, da ni to drugega kot nov sovjetski manever. V zadnjem času se je pripetilo precej novega in kot so Amerikanci na Daljnem Vzhodu nakazali novo smer svoje poli. tike, tako se mora tudi Vzhodni blok prilagoditi novemu razvoju. Treba je tudi, da se satelitske države pouče o bodočih smernicah sovjetske politike. Tudi druga ozadja utegne imeti praški sestanek. Koreja ni več zanimiva kot je bila še za časa napredovanja Severnokorejcev in kar se Indokine tiče, je pa itak "bolje, če se Zapad ne zanima preveč zanjo. Zato je treba skušati pozornost obrniti spet na Evropo. Prihka je kolikor toliko ugodna, ker se Zapad prav sedaj pripravlja na oborožitev Zapad-ne Nemčije. Zato utegnejo na Vzhodu zaropotati z namenom, da bi se ta namera zavrla ali vsaj zavlekla. Medtem pa je govoril tudi že nemški kancler Adenauer ter izjavil, da je Za. padna Nemčija neposredno ogrožena. Nemci so pripravljeni — p0 kanclerjevih izjavah — sodelovati v evropski armadi, protivili pa bi se vzpostavitvi lastne nacionalne armade. Sveto leto Osrednji odbor za sveto leto je prve dni oktobra naslovil na škofe vsega sveta okrožnico, v kateri je na kratko povzet sedanji potek svetoletnih slovesnosti in so dana navodila za zadnje tromesečje, ki nas še loči od sklepa od od svetega leta, ko bo sv. oče zazidal sv. vrata za novo dobo 25 let. Okrožnica najprej ugotavlja, da se je krščansko ljudstvo s hvaležnostjo odzvalo vabilu sv. očeta in je v velikih množicah prihajalo v Rim po svetolet-ne odpustke; vse romarske skupine so dajale lep zgled resne in svete pobožnosti pri obiskih bazilik in pri prejemu sv. zakramentov. V zadnjem tromesečju priporoča Osrednji odbor župnijska romanja in vabi tudi posameznike, zlasti one, ki so zašli od poti krščanskega življenja, naj se vrnejo k Bogu, ki je vedno pripravljen vse odpustiti in ki išče zašle ovčice svoje črede. Slovesnosti 1. novembra Vrhunec slovesnosti bo dosežen v tem sv. letu pač dne 1. novembra, ko bo sv. oče Pij XII. proglasil kot versko resnico Vnebovzetje Marije Device tudi s telesom. Krščanski svet, ki je itak že vedno to veroval in obhajal praznik Vnebovzetja skozi dolga stoletja, se bo ta dan še posebno veselil in se oklenil še bolj svoje nebeške Matere ter jo prosil novih milosti. — Verjetno bo tedaj tudi število romarjev v Rimu doseglo svoj višek in bo tudi večina škofov navzoča. Odbor želi, da bi škofje v pastirskih pismih opozorih vernike na ta veliki dogodek in naj bi določili, da se po vseh cerkvah na svetu isti dan in če je mogoče tudi isto uro vršijo svete zahvale, zadoščevanja in prošnje do pre-blažene Vnebovzete. Tako se bodo vsi Marijini otroci isti dan v duhu združili pred njenim prestolom v nebesih, da se z njo vesele njenega poveličanja tu na zemlji. Sveto leto 1951 za ves ostali svet Ob koncu sporoča Odbor, da bo sv. oče 24. decembra, ko bo zaprl sveta vrata, ob enem odprl pot milosti svetoletnih odpustkov za ves ostali svet skozi celo leto 1951. Nameni ostanejo isti kot so bili v letošnjem sv. letu: da bi v vsem svetu zavladala ljubezen, pobožnost, mir in sloga v dušah ljudi. Namesto štirih rimskih bazilik bodo verniki obiskovali svoje domače cerkve z molitvijo v duhu spokornosti. Natančnejša navodila bodo dobili dušni pastirji pravočasno od cerkvene oblasti. Nemiri na šolah Kakor kažejo dogodki iz zadnjega časa, se pričenja nemir na dvojezičnih šolah prenašati iz velikovškega tudi v beljaški in šmohorski okraj. Po ponesrečenem zagonu proti dvojezični šoli od strani VdU-ja, ko je narod sam odklonil gonjo s tem, da se zborovanj ni udeleževal, so pričeli s podpisno akcijo. Ljudje pa predobro vedo, da je podpis vsekako nekaj kočljivega in so v veliki večini tudi podpisovanje odklonili. Sedaj pa se pričenja gonja na posameznih šolah. O šentjakobski deputaci-ji pri g. deželnem glavarju smo podrobno poročali. Danes pa nam starši iz Ledine poročajo, da poskušajo tam izriniti učitelja Samoniga, da napravijo mesto učiteljici, ki slovenščine sploh ni zmožna. V ozadju tega početja pa stoji učitelj Schusser, ki je sicer član socialističnega udruženja, deluje pa po nalogah VdU-ja in njegove miselnosti. Lahko razumemo, da je g. učitelj Sa. monig svojemu kolegu Schusserju trn v peti, ker prvi v polni meri obvlada slovenski jezik in je napravil tudi us-posobljenostni izpit iz slovenščine, medtem ko Schusser pomanjkljivo obvlada slovenski jezik in tudi nima volje, da bi izvajal predpise šolske odredbe. Priporočan bi tega gospoda posebno skrbi okrajnega šolskega nadzornika. Nikakor pa ne bomo molčah k poskusom, da se izrine učitelj domačin, ki svojo dolžnost izvaja in je tudi pri otrokih in starših priljubljen. Naj tudi šolska oblast ne zatrjuje na eni strani, da hoče predpise izvajati, na drugi strani pa ne ščiti učiteljev, ki opravljajo svoje delo vzorno. Mar bi bila premestitev nagrada zato. da je napravil g. učitelj Samonig izpit iz slovenščine ? Naj dodamo temu še kratko dogodke iz Brda pri Šmohorju, kjer so fantje bili razbili učiteljici Aničič, ki je isto-tako vršila svojo poklicno dolžnost in izvajala predpise, okno in je bil storilec pri sodniji obsojen tudi na tri mešece zapora. Tudi tam je bil na delu mladi učitelj, ki si je dovolil v šoli izjavo: ,.Ich bin ein Windischer und ihr seid Windische. aber slovenisch werden wir nicht lernen.“ Pozorno zasledujemo vse take dogodke in skrbimo, da je tudi najvišja šolska oblast o vsem tem poučena in da ne bo izgovora: „Teh stvari pa nismo vedeli.“ Sicer pa opozarjamo še enkrat na sklepe učiteljske konference dne 8. septembra y Celovcu, ko so učitelji na dvojezičnih' šolah sklenili, da se mora odredba izvajati in da mora oblast nuditi učiteljem, ki svojo dolžnost vršijo, potrebno zaščito. t Alojzij Markež V petek dne 20. oktobra zjutraj je nenadoma umrl v Ljubljani za ljubljansko škofijo nadvse zaslužni duhovnik, monsignor in kons. svetnik Alojzij Markež. — Pokojni je bil rojen na Jesenicah, študiral je na gimnaziji v Kranju, bogoslovje v Ljubljani in je postal takoj ob ustanovitvi zavoda sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano ekonom zavoda. Ko je bilo ob začetku zavoda treba premagati velike denarne težkoče in je bil zavod na vse strani zadolžen, je vse težkoče premagal ekonom Markež s svojo veliko sposobnostjo in z neumornim delom. Zadnja leta je bil pokojni tudi pro- IlllillllllllllililfllllllllillilllllllllllllllllllllliiUllllllllllitlillllilllllllllllll Ali Vam je zna-■jfS no, da je označe-no v koranu v 10. suri „Miza“ kot sveto vse ono, kar gre skozi ogenj? Kdo ve. kje bi bila danes prava kava, ako bi jo takrat mohame-danci povsem prepovedali. In danes? Šele takrat smo spoznali, kaj nam pomeni, ko je nismo imeli. Sicer je mi ne pijemo kakor prvi, ki so jo odkrili. Danes ji dodajemo sladkor in mleko in še nekaj, dobro primes. Ta dodatek povečava v kavi vse lastnosti in ji daje rjavo-zlato barvo. Resnično, za kavo je to, kar je pika na „i“( naš Gold ifd!a