o načrtu zakona zoper nečedno tekmo. 283 O načrtu zakona zoper nečedno tekmo. Dr. E. Pajnič. Načrt zakona »protiv nepoštene 'utakmice« je bil izdan v pozni jeseni leta 19^S nia pobudo našega ministrstva trgovine in industrije. Dokaj obširni novi izakon o nečedni tekmi je po načrtu, prikJjučeneim obrazloženju, ne le radi razvoja gospodarskih razmer v moderni državi potreben, marveč je naša država po mednarodndh veljavnih dogovorih' naravnost obvezana, da ustvari tak zakon v zaščito solidne trgovine in industrije. Sledila bo naša država zgledu drugih držav^ z ustvairitvijo takega zakona in naravno je, da uporablja načrt vsa že pridolbljena izkustva na tem polju. Važni so bili, kakor je v »oibrazloženjo« poudarjano, za izdelavo načrta že veljavni zakoni te vrste Nemčije, Avstrije' in zlasti Češkoslovaške.* Pred podrobnim razpravljanjem o vsebini načrta zakona o nečedni tekmi, moramo si biti na jasnem, katere pravne dobrine (objekt zaščite) in katere fizične ali pravne osebe (subjekt zaščite) naj ščiti novi zakon s svojimi določbami. V poljudnem smislu govorimo večinoma o nečedni tekmi tedaj, kadar hočemo označiti delovanje, ki si stavlja za cilj, polastiti se na način, ki ne ustreza povse načelom dobre vere in poštenja, v obrti in trgovini onih uspehov dobrega slovesa in ugleda, katere si je v poštenem, vztrajnem delu pridobilo kakšno podjetje. Že tu se mom reči, da gre naš načrt po zgledu češkoslovaškega zakona o( nečedni tekmi preko cilja dragih podobnih zako- ' Mednarodni dogovor v obrano obrtne svojine v Parizu 20. marca 1883, ki ga je podpisala tudi Srbija ter naknadno tudi naša kraljevina. Po svetovni vojni so nalagale mirovne pogodbe premaganim državam (n. pr. čl. 226 senžermenske pogodbe republiki Avstriji), da ustvarijo podobne zakone. Gorenji dogovor je poslednjič bil revidiran v Haagu 6. novembra 1925. ^ Nemčija 27. maja 1896 in 7. junija 1909; Grška 8. januarja 1914 (13. novembra 1927); Ogrska zak. čl. V. iz 1. 1923; Norveška 7. julija 1922; Finska 8. februarja 1924; Danska 29. marca 1924; Poljska 2. avgusta 1926; Švica 2. novembra 1927. » Avstrija: Bundesgesetz vom 36. September 1923 gegen den un-lauteren Wettbewerb No. 531 B. G. BI. ^ Češkoslovaška: »Zakon proti nekale souteži« z dne 15. julija 1927, št. 111 Zb. z. O proizvodnih oznakah je veljal v Češkoslovaški že prej zakon 20. decembra 1923, št. 5 Zb. z. ex 1924. 19* 284 o načrtu zakona zoper nečedno tekmo. nov, ki ščitijo zgolj olbirtno trgovski promet, ko se ozira na gospodarski promet vobče.' Načrt sicer pojasnjuje" pojem tekmovalca (»takmičara«), ne pa tekme (»utakmice«) same. Kot slednjo bi bilo označiti delovanje, ki meri na to, da se poleg drugih podjetnikov' vzdržuje oddaja robe ali del lastnega podjetja ali pa vskračuje taka oddaja po drugih podjetnikih (teikmovalcih-konkurentih). Slednji smoter je blizu da v vseh* primerih nečedne tekme v načrtu v misel vzet kot tak, proti kateremu je potrebna zakonita zaščita. Kako je to iizraženo v načrtu, o tem govorimo pozneje. V poštev prihajajo zgolj dejanja (ne opuščanja) pridobitnega poslovanja v namem^i tekmovanja; kar stori odjemalec kot tak brez slednjega namena, ni merodavno. Krivec pa je lahko poljubna oseba (»Kdor...« ali »Lice«...), le da ravna v opisani nameri. Zaščiten je tekmovalec in le posredno odjemalec z malo izjemo, o kateri še govorimo nižje. Pod tekmovalcem (»takmičarom«) je po čl. 58 nač. razumeti vsakega podjetnika, ki proizvaja ali prodaja blago iste ali podobne vrste ali, vrši dela iste ali ipodobne vrste ali pa vobče deluje kot podjetnik v isti ali slični pridobitni ipamogi.' Predmet zaščite pa so blago (roha) ali dela, katerih pojmovanje pojasnjuje odstavek drugi čl. 58 nač. Načrt govori o »nepošteni» tekmi. BOidoči zakon pa naj pre-po\'eduje dejanja, ki na sebi cesto niso nepoštena in ki v nekaterih primerih v etičnem oziru toženca niti ne obremenjujejo. Ne zdi se nam torej primerno, kar splošno govoriti o »nepošteni« tekmi in uporabljamo zato v tem spisu izraz n eč e d n e tekme. Tehnično je načrt zgrajen prav v tej sistemiatiki in obliki, kakor češkoslovaški zakon o nečedni tekmi. Praktični pravnik bodočega ° (Iz »Obrazloženja« k načrtu) »Ovim se hoče podvuči, da se dela nepoštene utakmice mogu učiniti ne samo u trgovačkom saobračaju (->ge-schaftlicher Verkehr«), nego u svima granama privrede.« ' Cl. 58. nač.: »Podu takmičarom podrazumeva se svaki preduzetnik, koji robu iste ili slične vrste proizvodi ili prodaje ili vrši radove iste ili slične vrste ili uopšte radi kao preduzetnik u istoj ili sličnoj privrednoj grani.« ' (Iz »Obrazloženja«): »Nema sumnje, da se podrazumeva pod pred-uzetnikom svako lice, koje samostalno zaradjuje u privredi u najširem obimu, dakle i u poslovima slobodne profesije.« ' Drugače n. pr. v čl. 12 nač. (Zloraba opreme i zunanje ureditve tujega podjetja). » § 14 avstr. z. o n. t.: »... von jedem Unternehmer, der Waren oder Leistungen gleicher oder venvandter Art herstellt oder in den ge-schaftlichen Verkehr bringt (JVlitbewerber).« o načrtu zakona zoper nečedno tekmo. 285 Prim. tudi čl. 148 zak. 27. aprila 1928 o izmenama i dopunama zakona o zaštiti industrijske svojine. " Cl. 5i3 do 64, zlasti 62 zakona o tisku. — §§ 301, 335, 342, 367, 368 kaz. zak. z dne 27. januarja 1929, SI. Nov. št. 33-XVI. z d^e 9. februarja 1929 (Ur. 1. štev. 310/74). zakona ne bo sprejel s posebnim veseljem. Preobložen je namreč s kialzuističnimi doJočbami, posegal bo v materialno, državljansko in kazensko pravo, v civilnopravdni in kazenski postopek, v izvršilni red in zakon o tisku. Vse to njegove uporabe radi težkega pregleda ne bo olajšalo. K temu pa je pripomniti, da je pač na eni strani obvezana naša država, da ustvari tak izakon, in da vplivajo po drugi strani tudi domači gospodarski krogi nai njegovo vsebino ter obliko v toliki meri, da so potisnjeni pravniški krogi s svojimi željami in nasveti v drugo vrsto. Sicer pa naš načrt ni po zunanji obliki ter vsebini prav nič slabši, nego podobni, že veljavni zakoni te vrste drugih držav, da, še boljši v marsičemi kakor njegov Vzorec češkoslovaški zakon o nečedni tekmi. Oibrazloženije k načrtu zakona o nečedni tekmi navaja, da naša država doslej nikakor ni bila brez predpisov v zaščito solidnega pridobitnega prometa. Glede teh zakonitih predpiso\^ govori načrt (čl. 64, odst. 1. nač.) izrecno le o čl. 146, 151 in 154 zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922, ki jih stavi izven veljave z dnem, ko stopi v mioč zakon o nečedni tekmi." K temu ipa pripominja načrt gilede drugih zakonskih predpisov, ki so še v veljavi, da zgube svojo pravno moč toliko, kolikor nasprotujejo novemu zakonu (čl. 64). Omeniti je treba že tukaij, da odreja čl. 37 nač., da se kaznujejo ipregreški nečedne tekme le tedaj po tej doloSM, kolikor jih ni moč=i kaznovati po še strožjih določbah drugih veljavnih ¦zakonov. Tu ima načrt predvsem v mishh naš edinstveni kazenski zakonik. Že s kleveto, to je z iznašanjem ali prenašanjem neresničnih vesti je moči škodovati ne le ča.sti, marveč tudi »pri-vrednemu« kreditu, ki je prav za prav le ugled, ki ga užiiva pod-jetmk. Na drugemi mestu kazenskega zakonika očrtava se kot kaznivo zlobno oškodovanje kredita. Kaznivo je tudi označevanje blaga z neistinitimi nazivi, pripisovanje neistinitih svojstev robi ter nrodaja ali ponujanje takega blaga, i Na/d vse zanimiva je posebno še določba, ki slove v slovenskem besedilu nekako takole: »Kdor z zvitim izmišTja-Tijem, prevamim govorjenjem ali z drugimi nečastnim: sredstvi zoper prodajalca odvrača kutpce v trgovini ali prometu od nameravanega kupovanja blaga pr". dotičnem iprodajalctui, naij se kaznuje ..« Po kazenskem zakonu bodb zaščitene tudi v korist podjetij ¦važne trgovske in obrtne tajnosti." 286 O načrtu zakona zoper nečedno tekmo. »ObrazJoženje« k načrtu našteva še celo vrsto pn nas v Sloveniji (in Dalmaciji) ter (n. pr. zakon o pobijanju draginje) tudi v celi državi veljavnih zakonov, vsebujočih delcima tudi kazenske daločbe.'^ Tičejo se ti zakoni ne samo ponareje raznega-užitnega blaga, temveč prepovedujejo tudi prevarua oznamenila blaga. Načrt stoji očividno na stališču, da gorenje določbe ne ščitijo zgolj konsumenta, temveč tudi producenta ali pa prodajalca, ki proizvajata ali prodajata pristno dobro blago pod njega pravim oznamenilom. »Obrazloženje« pravi, da se osobito teh zakonov tiče klavzula odstavka 2, čl. 64, o kateri smo zgoraj že govorili." Pa tudi obilo materialnopravnih določb državljanskega prava imamo že sedaj, ki urejujejo tekmovanje podjetnikov v pridobitnem gospodarstvu. Obrazloženje samo meni, da bi bilo moči sebi razne oblike nečedne tekme zabraniti obče z enim predpisom, kakor se je to zgodilo s čl.1382 code civil." Ravno na podlagi te določbe je v Franciji, Italiji in Belgiji že stalna judikatura (v Franciji že od leta 1830) o vseh važnih vprašanjih nepoštene tekme. Naš § 1295, odst. 2 o. d. z. pravi, da je tisti, ki drugemu prizadene škodo na način, ki greši zoper dobre šege, za to odgovoren. Se zanimivejša je določba § 1330, odst. 2 o. d. z., ki prepoveduje raziširjanje dejstev, ki so nevarna drugemu za kredit, pridobitek ali za napredek in ki so mu bila znana ali moirala biti znana kot neresnična." Opozoriti bi še bilo na okolnost, da je po veljavnih zakonitih predpisih tudi še zaščiteno podjetnikovo ime, firmski ali obrtni naziv." " Zak. o pobijanju draginje 30. decembra 1921, SI. Nov. br. 5/1922 s pravilnikom za izvršenje od 7. septembra 1922. Avstr. zakoni: 16. jan.. 1896 drž. zak. št. 89 ex 1897 o prometu z živili itd.; 25. oktobra 1901 drž. zak. 26 iz 1. 1902 o prometu s surovim maslom in nadomestki; 17. marca 1907 drž. zak. št. 102 o krajevnem izvoru hmelja; 12. aprila 1907 drž. zak. št. 210 o prometu z vinom itd. " Cl. 64 nač.: Stupanjem na snagu ovog zakona gube važnost propisi Cl. 146, 151 i 154 zakona o zaŠtiti industrijske svojine od 17. februara 1922i god. — Istotako gube pravnu moč oni propisi zakona ostalih na snazi, koji su u opreci sa kojim propisima ovog zakona. " At. 1382 Code civil: Tout fait quelconque de 1' homme qul cause a autrui un dommage, oblige celui par la faute duquel il est arrivž a le reparer. " § 800 in si. opštega gradj. z. za Srbijo; §§ 824, 826 nemškega držav. zak. " Cl. 12 in nasl. nač. (Zloupotreba obeležja i spoljašnih uredjenja tudjeg preduzeča). — Cl. 27. trg. zak.; §§ 46—48 obrt. r; § 430 o. d. z.;- _o načrtu zakona zoper nečedno tekmo. 287 §§ 17, 33 srb. gradj. zak.; §§ 54, 64 toč. 2 in 146 zak. o zaščiti industr. svojine. " Cl. 1.: Protivu svakoga lica, koje u privrednim poslovima učini delo protivno dobrim običajima u utakmici, koje bi moglo oštetiti jednog utakmičara, mogu se preduzeti ovim zakonom predvidjene mere u cilju sprečavanja izvršenja toga dela i odstranjenja nekorektnog ddjstva pro-uzrokovanog istim delom. Naknada delom počinjene štete može se tražiti od lica, koje je znalo ili moralo znati da svojim delom nanosi štetu dru-gom utakmičaru. " Avstrijski zakon o neč. tekmi navaja skupno civilnopravna in kazenskopravna dejstva. Bodoči zakon o nečedni tekmi nima namena, da nadomesti vse te določbe, cesto jili le dopolnjuje, včasih pa jih vendar kot lex specialis naravnost spravlja ob veljavo. Prihka ho, pokazati v nadaljnjem razmišljanju, da utegne v praksi povzročiti težave sočasna veljava zakonitih določb, ki zasledujejo iste ali podobne pravne smotre. Razumljivo je, da je češkoslovaška vlada predlagala prvotno v dopolnitev že obstoječih zakonitih določb v obrambo zoper nečedno tekmo le eno določbo, to je takozvano generalno klavzulo v tej obliki, kakor jo vsebuje tudi naš načrt v čl. 1." Tudi naše naziranje je, da bi bilo moči izhajati zgolj s tako določbo v zvezi s že veljavnimi, gori omenjeniimi zakonitimi predpisi in da bi bilo tako popolnoma ugodeno vsem potrebam za zaščito solidnega pri-idbbitnega gospodarstva. I. V poglavju prvem (I. »Oradjanska pravna zaštita«) ugotavlja načrt najprej vse oblike nečedne tekme. Pripomniti je, da sledi načrt pri tem, kar se tiče zunanje uredbe zakona, povse vzorcu češkoslovaškega zakona, ki tudi deli strogo^* določbe kazenskopravnega značaja od civilnopravnih. Kazenslkopravne določbe se skhcujejo pa na one v prvem poglavju, ki so torej največje važnosti. Na čelu (čl. 1.) je g e n e r alna k 1 a vz u 1 a. Ta naj obsega vse one primere nečedne tekme, ki jih naslednje določbe posebej ne opisujejo. Bistveni znaki te splošne določbe so, da se izvrše taka dejanja v gospodarskem prometu, da nasprotujejo dobrim šegam in da so sposobna oškodovati sotekmovalca. Kakor pravi »obrazloženje« k načrtu, bi ostal glede na izredne zmožnosti, ki jih pokazuje v življenju nečedna tekma, ko hodi vedno nova pota, zakon brez te generalne določbe nepopoln. Značilno je, da je avstrijski načrt zakona o nečedni tekmi, iz leta 1911 288 O načrtu zakona zoper nečedno tekmo. " Po odločbi vrhovnega sodišča na Dunaju z dne 22. decembra 1926, ¦Ob. I. 1037/26 ravna zoper dobre šege le tisti, ki hoče prepovedani us,peh doseči (Jurist. Blatter leto 1927, str. 6 in 92). Dr. E. Adler: Die Oeneralklausel des Gesetzes gegen den u. W. Ger. Z., leto 1925, str. 33. odklanjal to določbo, pravtako je ni vseboval nemški zakon te vrste iz leta 1896. Seveda odkriva prav ta generalna klavzula vse slabe strani bodočega zakona, pa je vendar le potrebna in to celo, če vzamemo v obzir že veljavno določbo § 1295 odst. 2 o. d. z. Vse one primere nečedne tekme, katerih ne opisujejo naslednje določbe načrta, bo mogoče podvesti pod generalno določbo čl. 1. nač., seveda le tedaj, če nasprotuje ravnanje dobrim šegam". Čl. 1. nač. ima torej napram posebnim določbam zakona o neč. tek. subsidiarno veljavo. A velja tudi, da bo ta določba kot lex specialis izpodrinila v priimerih nečedne tekme lex generalis § 1295 odst. 2. o. d. z. Ta okolnost ima dajekosežni pomen, če se uvažuje, da nastopi zastaranje odškodninskega zahtevka po obč. drž. zakoniku šele v treh letih, po čl. 24 nač. pa v večini primerov že v šestih mesecih^". Nastopno naštevanje oblik nečedne tekme je taksativnega značaja v toliko, ker nastopi uporaba čl. 1. le tedaj, če dotično ravnanje nasjprotuje dobrim šegam, kar v nižje navedenih primerih ni vsekdar potrebno in se posebej tudi ne poudarja. Govoriti je treba najprej o n e č e d n i (»nepošteni«) reklami (čl. 2 nač.). Bistveni znaki take reklame so javno izvršene ali razširjene navedbe (navodi); te navedbe se morajo nanašati na razmere lastnega ali tujega podjetja; morajo imeti sposobnost, da pOiVzročijo prevaro in tako neko prednost v prid podjetju, katerega se 'tičejo te navedbe, v škodo drugih tekmovalce^'. Pripomnili bi tu, da pravi sicer mnogo neokretnejša oznaka nečedne reklame v avstrijskem zakonu o n. t. mesto besed našega načrta o gorenjih navaijanjih: »koji su sposobni da izazovu prevaru i time ovom preduizeču u utakmici doprinesu neko preimiučsitvo na štetu idrugih utakmičara«, da morajo biti taka reklamna navajanja neresnična in sposobna, da vzbujajo zmotno domnevo o posebno ugodni ponudbi. Zdi se nam, da ije v tem slednjem pogledu besedilo avstrijskega zakona o neč. tek. skoro boljše kot ono češkoslovaškega zakona in našega načrta, kajti lahko si je misliti, da se kdo posluži umazane reklame če tudi v škodo (in ne v korist) lastnega podjetja zgolj zato, da škoduje v prvi vrsti tujim podjetjem. Šele po end poznejših določb čl. 4 nač. v zvezi z odstavkom šestim čl. 2 nač. ije jasno, da je pOd navedbami (navodi) umieti tudi take, ki so izražene po podobah ali zunanji opremi. Zaradi o načrtu zakona zoper nečedno tekmo. 289 preglednosti bi moral šestemu odstavku čl. 2 nač. biti takoj priključen tretji odstavek čl. 3 nač. ki govori o tem, da se nanašajo predpisi o nečedni reklami tudi na navedbe s pomočjo svetlobne ali fonetične reklame. Mislimo pa, da ni potrebna ta podrobna razlaga kot sama ob sebi razumljiva. Odobravati je treba, da govori ta določba o navedbaih glede prilik lastnega in tujeg^-a podjetja, kajti s tem je zadostno jasno rečeno, da more tudi druga oseba, (ki ni sotekimovalec,) storiti dejanja v svrho nečedne reklame. Prav tako poudarja načrt (drugače kakor podobna določba avstr. zak. o. n. t, ki zahteva, da morajo biti navedbe neresnične), da utegnejo tvoriti nečedno reklamo tudi na sebi povse resnic-n e navedbe, če so le sposobne za prevaro. Vse gori povedano je izraženo dovolj določno že v prvem odstavku čl. 2 nač., praiv odveč je, da vsebujejo kar trije naslednji odstavki gor. člena načrta nekak kazuistični komentar, posnet iz judikature nemških sodišč. Zlasti velja to o razlagi pojmia javnosti v 4. odstavku lega člena Vsak praktičen pravnik mora znati, da pomeni »Tazširjanje« priobčitev kake vesti ali navedbe večjemu krogu oseb. Sicer bi se v čl. 2. odst. 1 nač. tudi mesto ali »razprostira« bolje kar dejalo »priobči večjemu kroglu oseb^^. V čl. 26. nač. drugega poglavja je označen kazniv^i prestopek nepoštene (nečedne) reklame. Tu je potrebna namera prevariti in s tem kakšnemu podjetju pribaviti pirednost pred tekmujočimi (podjetji. Storilec mora imeti tudi zavest o n e-resničnosti (!) navedb in njih sposobnosti, povzročiti prevaro. Obširno razlpravlja načrt v prvem poglavju v čl. 4 do čl. 10. ¦o 1 a; ž n i vi oznaki izvora (porekla) blaga v civiilnoprav-nem smislu. Avstrijski zakon o. n. t. smatra taka dejanja le kot nečedno reklamo. V tem, ko je goVOTil čl. 2. odst. 1 nač. o navedbah, sposobnih za prevaro, mora lažna oznaka v trgovinskem, prometu povzročiti pogrešno mnenje o geogra-fičnem kraju, kjer je proizvedeno dotično blago. Tukaj javnost dejanja ni potrebna, zadošča sposobnost takih oznak, da povzročijo gori opisano pogrešno mnenje. Tudi tej dovolj točni definiciji dodaja načrt kazuistične določbe, da je semkaj šteti tudi več ali manj prikrite označbe pro- Čl. 2, odst. 4: »Smatra se, da ie navod učinjen javno i tada, kad se saopšti večem krugu lica, naročito u natpisima na robi ili njenim omo-tima, u oglasima, fakturama, poslovnim cirkularima, cenovnicima i tiska-nicama.0: Kaj pa je s primeri, kjer pri nečedni reklami n i govoriti o javnem razširjanau. Če taka nejavna reklama nasprotuje dobrim šegam, to je, če krši etično pojmovanje pravično mislečih, ji bo pač priti v okom s pomočjo generalne klavzule čl. 1 nač. 290 O načrtu zakona zoper nečedno tekmo. " Cl. 7. nač.: Neče se smatrati kao lažna oznaka porekla sama upotreba stranog jezika, ako je istinito poreklo robe jasno, a ne skriveno označeno. " »Ocrnjivanje« v francoščini: denigrement. ^' Cl. 58, toč. 4. nač.: Pod navodom, o kome je reč u čl. 2, 3, 8, HI, 26, 36, podrazumevaju se ne samo usmeni, pismeni ili štampani navodi, več i ^ika ili ma kakva priprema, koja je namenjena i sposobna, da ga. zameni. izvodinega kraja, navaja pa še po vzorcu češkoslovaškega zakona o. n. t. brez prave potrebe, kakšnih označb da nj smatrati kot lažnih po smista predstoječih določb.^^ Za učin kaznivega prestopka te vrste zadošča, da se izvor robe napačno označi v zavesti, da je ta oiznačba nepravilna. Ne zaihteva pa se, da bi morala nastopiti škoda ali da bi storilec imel namen oškodovanja. Pripomniti je, da naš načrt ni prevzel določbe § 9 čsj. zakona o n. t. o tem, da je kot lažno oznako krajevnega izvora robe tudi smatrati, če zaznamuje prodajalec blago zgolj s svojim imenom ali naslovom, pa ne pove ne države, ne pokrajine ali kraja, kjer je to blago izgotovljeno. To velja seveda le tedaj, če je tako optuščenje sposobno, da v trgovinskem prometu provzroči gori opisano po-grešno mnenje. Zdi se nam, da je gornja določba vendarle pre-dalekoisežna in odobravati se mora, da ni te določbe v našemi načrtu, kajti primere, kjer že sam naslov prodajalca po prostem preudarku pomen/i lažno krajevno označbo izvora-, ima načrt itak v mislih. V razmeroma kratkem čl. 11. govori načrt o civilnopravnih, v čl. 28 pa o kazenskopravnih znakih nečedne tekme z zapostavljanjem (»o C r n j i v a n j e mi«^'' — »h u d j e n j e m«). Tu se načrt ne drži besedila § 10 čsl. zakona o n. t., temveč sledi — deloma — besedilu avstrijskega zakona (§ 7) o isti materiji. Želeti bi bilo, da bi se ves ta člen (čl. 11. nač.) preobrazil po češkoslovaškem vzorcu. Češkoslovaški zakon namreč opravičeno smatra prav glede na nevarnost te oblike nečedne tekme kot potrebno, da se razširi krog zaščite tako glede predmeta, sredstev v svrho zapostavljanja in sposobnosti oškodovanja napram podobnim predpisom avstrijskega zakona. Pouldariti je še posebno silno nevarnost razširjevanja le subjektivnih naiziranj, storjenih v cilju tekmovanja. Dočim češkoslov. zakonu zadošča za to vrsto nečedne tekme, da kdo stori ali razširja neresnične navedbe (»navode« po smislu čl. 58. toč. 4 nač.^') o razmerah kakega podjetja, načrt v čl. 11. zahteva rajznašanje takih dejstev ali razširjanje neres- o načrtu zakona zoper nečedno tekmo. 291 ničnih navedb o podjetju, o osebi podjetnika ali vodji podjetja, o proizvodih, storjenih poslih drugega. Pri obeh besedilih pa je bistveni znak, da se izvrše gornja dejanja v cilju tekmovanja. Odgovornost nastopa, če storilec ne dokaže resnice svojih navedb. Zanimiv je odst. 2. § 9 čsl. zak. o neč. tekmii, da zadobe tudi resnične navedbe značaj te vrste nečedne tekme, ako storilec po posebnih razmerah ni bil k temi« primoran-« in je imel zavest (slednjo pa mora tožitelj dokazati), da utegnejo take navedbe v izdatni meri oškodovati podjetje. Res je, da se ta določba čsl. zakona sploh označuje kot prestroga, radi česar tudi po »obrazlo-ženju« k načrtu ni bila vanj sprejeta. Seveda je naravno, da ne sme biti odgovornosti za stvarno kritiko; o tej je reči, da je javnosti potrebna in koristna. Pa kaj drugega je s takimi res- • ničnimi navedbami, ki prav za prav z obratom podjetja nimajo nobene zveze, pa so bile storjene zgolj v konkurenčnem namenu. Mislimo le na primere, ko se kaže na poHtično kretanje ali mišljenje podjetnika zgolj v cilju oškodovati njegovo podjetje v medsebojnem tekmovanju. To so zloglasni pozivi na bojkot podjetja, ki jih pa niso narekovali etično opravičljivi razlogi, temveč le cilji umazane konkurence. Včasih so pa taka navajanja zelo spretno sestavljena, da jih ne bo mogoče zasledovati po splošni določbi čl. 1 nač., ker je tu potreben dokaz, da nasprotujejo dobrim šegam. Po načrtu ni civiilnopravne odgovornosti za zaupna obvestila o drugem podjetju ali podjetniku, če ima na tem izvestilec ali pa naslovnik pravni interes in so obvestila resnična. Po čsl. zakonu (§ 10 odst. 3) ni tožbe zoper zaupne in brezplačne informacije izvizemši primere, kjer tožitelj dokaže, da so bile te informacije vedoma neresnične. Pritrjujemo načrtu, da je polagat: osobito važnost na resničnost zaupnih obvestil, ne pa toliko na okolnost, če so dana proti naigradi ali ne. Glede znakov nečedne tekme z zapostavljanjem je treba še omeniti, da tu ni potrebna javnost dejanja in da more biti storilec vsaka oseba, ne samo tekmovalec. A ne zadotšča le osebni namen oškodovanja (n. pr. iz razlogov maščevanja), temveč mora imeti storilec namero tekmovanja. Kazenskopravno je prestopek nečedne tekme z .zapostavljanjem (čl. 28 nač.) toliko dolozen delikt, ker zahteva pri izvrševanju ali razširjanju neresničnih navedb popolno zavednost o teh okolnostih, a je glede možnosti oškodovanja očrnjenega podjetja le potrebna objektivna sposobnost navedb, da povziročijo tako oškodovanje. Po čsl. zakonu o. n. t. (§ 27) je slednja okolnost " Dokazno breme je tu isto, kakor pri § 4891 avstr. k. z. -292 O načrtu zakona zoper nečedno tekmo. ^' Motivi k čsL zakonu o neč. tekmi naglašajo, da pri stavljenem zahtevku na povračilo škode tožitelju ni treba dokazovati, da je storilec neresničnost in škodljivost svojih navedb spoznal ali moral spoznati. »Zloupotreba obeležja i spoljašnih uredjenja tudjeg preduzeča« — glej pripombo '16 zgoraj. Prim. tudi §§ U čsl., 9 avstr. in 16 nem. zak. o neč. tekmi. " V srbskem jeziku: »pometnja medju mušterijama«. J tudi subjektivni znak tega prestopka. Zdi se nam, da je pritrditi besedilu našega naičrta, ki je opravičeno strožji-'. Nadaljnja oblika nečedne tekme je 'zloraba označen j a in zunanjih uredb tujega podjetja^l Cl. 12 in 13 nač. obrarvnavata zasebnopravne, čl. 29. pa kazenskopravne znake te vrste nečedne tekme. V Jjrvem pogledu je bistvena uporaba imena, firme, poseibne označbe podjetja ali obrata na način, da more nastati v prometu z odjemalci zabloda slednjih glede na ime itd., katerih se upravičeno že drug tekmovalec poslužuje. Nova je napram čsl. zakonu o n. t. določba odst. 2. čl. 12 nač., ki pred^videva tako zlorabo imena itd. celo, če je dano pri volj e-n j e upravičenega imetnika (podjetja aH obrta s tem imenomi (itd.). Ta določba meri po obrazloženju na inozemska podjetja, ki svoje sicer renomirano blago zaradi carinske zaščite ne morejo uvažati, a zato prodajo pravico posluževati se njihovega imena itd. domačemu podjetju, ki na tak način zvabi k sebi odjemalce v škodo driigih te:kmoivalcev. Ti utegnejo biti na tak način seveda posredno ošikodovani. Drugo vrsto zlorabe opisuje odst. 3, čl. 12 nač. Tu nadomeščajo ime itd. zunanje uredbe (oprema robe. omota, tiskovine, katalogi itd.) podjetja ali obrta. K temu pa je še poudariti, da naj velja v krogu odjemalcev taka zunanja uredba kot značilnai za gotovo drugo podjetje. Še nadaljnji popolnoma nov primer te vrste nečedne tekmie ustvarja čl. 13. nač., ki odrejai, da naj se gori omenjeni predipisi uporabljajo tudi na naslw in zunanji videz naslovnega lista knjige in drugih proizvodov tiska, kakor tudi na naslov gledališkega, muizikalnega ali kinomatografičnega dela, katerih se opravičeno poslužuje že drug tekmovalec. Tudi taka zloraba mora biti sposobna, da (ustvarja zablodo med odjemalci. Z novima dostavki napram čsl. in avstr. zakonu o. n. t. (čl. 12 odst. 2. in čl. 13 nač.) so postale določbe o nečedni tekmi z zlorabo imiena itd!, ter zunanjih uredb podjetja zelo komplicirane. Bilo bi jih po našem naziranju poenostaviti in spraviti v tako splošno obliko, da bi mogla judikatura uspešno vse navedene in mogoče še druge primere takih zlorab zakonu prienačiti. Osobito odveč je tudi pri .sedanjem zunanjem besedilu čl. 12. nač. njegov šesti o načrtu zakona zoper nečedno tekmo. 293 odstavek, ki pravi, da so kot taka zloraba upoštevne celo neznatne izirtiienjave, čim ne izključijo zablode odjemalcev. Kazenskopravni znaki prestopka zlorabe imena itd. ter zunanjih uredb tujega podjetja se naslanjajo točno na privatno-pravno važne bistvene znake. Poleg objektivne zablode je potreben še namen storilcev tako zablodo pri odjemiailcih povzročiti. Nov tip nečedne telkme ustvarja naš načrt v svojem čl. 14 prvega poglavja in skladno tudi v čl. 30. drugega poglavja. Gre tu za neupravičeno objavo dnevnih novic :n vesti v cilju tekmovanja z drugimi časopisi, katerim so bile gorenje novice in vesti neposredno od korespondenita aU agencije namenjene v upravičeno prvenstveno priobčitev, a jih storilec predhodno Objavi v drugem časopisu. Odgovoren more postati tudi izdajatelj ali urednik, ki vedoma sprejme take vesti. Kazenskopravni znaki pregreška te vrste nečedne tekme so prav isti, a dočim je namen storilca v čl. 14. nač. označen na kratko z besedami »v cilju utak-mice«, rabi čl. 30 ponovno v svojem prvem^ in drugem odstavku po našem naziranju preobširno označenje subjektivne strani, ko pravi o storilcu, da mora imeti namero, da s svojim nepoštenim (!) delom doseže prednost v tekmovanju. Načrt se naslanja skoro povse na čsl. zakon" v civilnopravnem ter kazenskopravnem pogledu v čl. 15. in 31., kjer opisuje nečedno tekmo s po d k up o v an j »..m (»podmičivanjemi«). Zasebnopravno in kazeniskopravno je treba ločiti med aktivnimi in pasivnim podkupovanjem. Storilec je oni, ki podkupuje uslužbenca ali izvrševalca del, na drugi strani tudi slednji, ki se da podkupiti ali zahteva darilo itd. Bistveni znaki za aktivno podkupovanje so pa ti-le. Storilec mora v gospodarskem prometu osebi, ki ie v službi podjetja ali po njegovem naročilu posluje, ponuditi, obljubiti ali izročiti bodisi darilo ali drugo korist v svr