180 Šolske reforme in pismenost na School Reforms and Literacy in Slovenia since the Teresian Period pismenost na slovenskem ozemlju. Posledic - - sameznikov pa so bile bolj sad njihovih lastnih pogledov. Dvig pismenosti je zaostajal za pri- otrok. Korak k splošni pismenosti je prinesla naslednja šolska reforma iz leta 1869, kar je in zemljevidi, ki ponazarjajo, da je do 1. sve- nekaterih bolj odmaknjenih delih slovenskega ozemlja in med starejšo generacijo. Osnovno- šolska reforma iz petdesetih let 20. stoletja - prehod z osnovne na srednjo stopnjo izobra- šolska reforma, elementarne šole, pismenost, odpravlja- nje nepismenosti, Slovenci - teracy, Slovenians * Abstract The article presents the impact of the three - ucation on literacy in the Slovenian territory. - termined precisely, as no statistical data is available and the assessments of individuals were more the result of their own opinions. The increase in literacy fell short of expec- around a third of the school-age generation of children attended school. The next school reform in 1869 brought a step towards gener- al literacy, which is more precisely evidenced by statistical data and maps showing that by the First World War the vast majority of young people had already mastered reading and writing and that there were more illiterate people in some more remote parts of Sloveni- an territory and among the older generation. The primary school reform of the 1950s there- increasing literacy, but the reform planners were already focusing more on the transition from elementary school to secondary school. 181 zelo razširjeno neznanje branja in pisanja; v tem je tako neizkušeno, da in v grajskih pisarnah v vsej vojvodini komaj sto oseb brati in pisati.« 1 (Valentin Vodnik, 1798) 2 stvarnosti. Pa vendarle sta oba avtorja zapisov poskušala orisati isto problemati- ko v istem prostoru, oba pa sta v skladu s potrebami svojega zapisa pretiravala, svoj pogled na organizacijo elementarnega šolstva na Kranjskem. Da bi Marijo preprostega prebivalstva, je zatrjeval, da med njimi skorajda ni branja in pisanja - Valentin Vodnik je 26 let pozneje, aprila 1798, v pohvali Marka Pohlina šel v drugo smer in zatrdil, da naj bi se v tridesetih letih po izidu njegove Kraynske grammatike - Marko Pohlin je s svojo slovnico obudil pisanje v kranjskem jeziku, a je Vodnik po omembi nekaterih stranpoti Pohlinovega dela dodal, da tisti, ki nadaljujejo in slovar, ki se ne bi omejevali zgolj na Kranjsko. Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem I - lavska enotnost, 1988, str. 169. Valentina Vodnika izbrani spisi 2019, str. 60. 182 Skupno obema piscema, ki sta uporabila navedbo sposobnosti branja in pi- sanja za potrditev svojih navedb, je bilo, da se pri argumentiranju svojih trditev - posegla v šolstvo in jo je zanimalo, kakšni so uspehi njenih posegov. Kot pravi profesor socialne zgodovine David Vincent, ki se je veliko ukvarjal z vprašanji pi- preloma je izpostavil podpis Bernskega sporazuma iz leta 1874, s katerim je bila ustanovljena mednarodna poštna organizacija, ki je zagotavljala pretok pisem- sorodnikom in znancem v oddaljene kraje. 3 slovenskem ozemlju lahko najdemo od druge polovice 19. stoletja od modernih - stopnje pismenosti je ponekod prikazano s sposobnostjo podpisovanja osebe na da je bila ta oseba hkrati sposobna prebrati tisto, pod kar se je podpisala. Pribli- pove, koliko jih je šole redno obiskovalo, koliko jih je šolske prostore zapustilo z zadovoljivim uspehom in ali so kasneje branje in pisanje sploh prakticirali. Po- gostost uporabe tega kazalca pa vsekakor potrjuje povezanost šole prve stopnje in pisanja sposobnih pa je postal eden temeljnih kazalcev prikaza kulturne razvi- V srednjem veku, pred Gutenbergovim izumom tiska je v Evropi prevlado- vala tradicija ustnega prenosa informacij in ljudje so bolj zaupali izgovorjenim besedam kot pa na papirju, ki jih niso razumeli. Prevlada pisne tradicije - trosti rasti pismenosti je dodala verska reforma, saj so v severni in osrednji Evropi - 3 David Vincent, The Rise of Mass Literacy : Reading and Writing in Modern Europe, Cambridge, 183 toliška cerkev, nasprotovali opismenjevanju spodnjih slojev prebivalstva. 4 Izum - Knjiga je postajala vse bolj cenjena dobrina, ki je vnašala paniko med vladajo- naj bi omejevali pretok po njihovem mnenju škodljivih idej. Upadanje pomena sposobnosti branja in pisanja hitreje napredovali; to pa je bila tudi svojevrstna 5 - 6 - jetnike k poslovanju s pisnimi zavezami s svojimi partnerji. V nasprotju s tem pa pismenosti je naredila Švedska, saj je njena luteranska Cerkev leta 1686 sprejela - 7 4 Daniel P. Resnick and Jay L. Gordon, Literacy in Social History, Literacy : An International Handbook Westview Press, 1999, str. 18. A History of Reading 6 Prav tam, str. 257. 7 Prav tam, str. 256–257. 184 - budila, da so sprejemali ukrepe za dvig pismenosti in vsesplošen kulturni razvoj. - jezikih. Te spremembe so se hitreje pokazale na višjih stopnjah študija, ne pa tudi - 8 - - - prostora le na manj zahtevnih šolah. - ukrepov za kaznovanje staršev, ki otrok niso pošiljali v šole, ampak so jih uporab- 9 lokalnih dejavnikov, denimo od agilnosti šolskih nadzornikov. Ko je bil Anton bilo v njem ob normalki in dveh dekliških uršulinskih šolah zgolj devet šol. V treh letih in pol Linhartovega delovanja pa jih je bilo ustanovljenih še 27, torej trikrat toliko kot jih je bilo prej. 10 Leto- pis Matice Slovenske drugi del, Letopis Matice Slovenske, 1895, str. 146–233) in Vlado Schmidt (Zgodovina I, 1988, str. 151–290). 9 Apih 1895, str. 206–210. 10 , 8, 1954, str. 146. 185 po ocenah Vlada Schmidta ob koncu osemdesetih let 18. stoletja na Slovenskem delovalo okoli 160 šol na prvi stopnji šolanja. Šolski obisk je bil skromen, na je pokazala tudi v šolskih klopeh, saj je bilo v trivialkah deklic trikrat manj kot 11 - bolj in manj razvitimi deli. Ko je bilo prvega zagona terezijanskega šolskega sis- tema konec, torej ob koncu osemdesetih let 18. stoletja, je kot najbolj pismen del je bila lep primer hitrega širjenja pismenosti. Sredi 18. stoletja se je znal podpisati 12 Do konca 18. 13 - - 14 11 Schmidt, Zgodovina I, 1988, str. 251–259. 12 13 Vincent 2000, str. 8–9. 14 186 omenja Švedsko. 15 Ob koncu 18. stoletja je sledil zastoj dviganja pismenosti po vsej celini. - - - bivalstvom. Posplošene ocene, da se je šolski obisk od preloma v 19. stoletje, ko - 65 odstotkov leta 1820 povzpel na 77 odstotkov v letu 1847. Leta 1820 je bil obisk - Kranjske, novomeško in postojnsko, kjer je šolo leta 1847 še vedno obiskovala - 16 Vpliv slabega šolskega obiska na sposobnost branja in pisanja si ponazori- - no. A kot je opozoril Granda, gre za tip peticije, ki so jo podpisovali le izbrani iz - 15 A history of reading in the West 1999, str. 286–289. 16 Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem II - 1846, Slovenski zgodovinski atlas 187 cije z manj podpisi in tiste, pri katerih so izbirali med bolj pomembnimi ljudmi - 188 17 Iz številnih posrednih podatkov lahko sklepamo, da se stopnja pismenosti na Slovenskem pod štirimi cesarji (od 1780 do 1848), ki so sledili Mariji Tereziji, še številkah šolskega obiska in stopnje pismenosti. 18 Revolucionarno leto 1848 je prineslo ideje za novo šolsko reformo, ki bi - njo pismenosti in kulturne razvitosti. Dotedanjo študijsko dvorno komisijo je - šoloobveznim, tudi revnim otrokom, predvideli so enotnost osnovne stopnje - trega poraza revolucije jim je v letu 1849 uspelo izpeljati le reformo srednješolske - ne stranke z liberalnimi pogledi. 19 Pred avstrijsko šolsko reformo iz sredine 19. stoletja je slovensko ozemlje (in Habsburška monarhija kot celota) po pismenosti še vedno precej zaostajalo za kulturno razvitejšimi deli Evrope. Vodilna je bila še vedno Švedska, kjer naj bi - - sem na vzhodu Evrope pa je bilo v Rusiji le od 5 do 10 odstotkov pismenih, kolikor 17 Stane Granda, , 18 Vincent 2000, str. 30–31, 56–59. 19 Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem III - vska enotnost, 1988, str. 7–17. 189 20 - 21 V avstrijskem delu Avstro-Ogrske so šolsko reformo, ki je spodbudila naglo - - na šolanje mladine in tovrstno prakso. V primerjavi z nekdanjimi trivialkami so kmalu odrazilo v tistem dejavniku, ki mu je ta stopnja tudi namenjena – v osnov- 22 Ker je reforme iz leta 1869 – v nasprotju s terezijansko šolsko reformo – slediti tudi v verjetno pa je šlo za del šoloobvezne mladine in za starejše samouke, ki v mla- 23 - na enajsto leto starosti. 24 20 21 Vincent 2000, str. 10–13. 22 Vasilij Melik, Slovenci in »nova šola«, Osnovna šola na Slovenskem 1869–1969 (ur. Vlado Sch- 23 Prikazi in študije, 10, št. 5, maj 1964, str. 12–13. 24 sodilo v ogrski del monarhije, so podatki vzeti iz Miha Štampah, - 190 zadnjim avstrijskim popisom prebivalstva pred prvo svetovno vojno, nakazuje - - stopnja nepismenosti v slovenskem delu okraja Volosko padla z 83,7 na 34,1 odstot- in v okraju Kranj s 73 na 23,7 odstotka. Leta 1910 so imeli štirje gosto naseljeni okraji - lja, trinajst okrajev, v katerih se je nepismenost gibala med 10,1 in 20 odstotka. 25 ljudje, medtem ko je bilo med mladimi takšnih le nekaj odstotkov. 25 Šifrer 1964, str. 22. 191 Slovenskem po desetletjih popisov prebivalstva; manjši napredek med letoma 1900 in 1910 gre pripisati tudi nekoliko spremenjeni metodologiji popisa prebi- valstva in dvigu spodnje meje ugotavljanja pismenosti, kar pa ne more zakriti svetovno vojno. Pismenost na Slovenskem 1880–1910 192 Dvig pismenosti se je kazal tudi v bralni kulturi Slovenk in Slovencev, saj - venskih naslovov, prav tako pa je rastla tudi naklada slovenskih knjig oz. število bralcev, ki so posegali po knjigah. 26 - naklade njenih knjig slikovito nakazuje vpliv pismenosti na povpraševanje po preprostih knjigah, razumljivih tudi manj šolanim ljudem. 27 - - urbanim svetom, je pomembno vlogo odigrala leta 1897 ustanovljena Slovenska 26 - tekarstva in informacijske znanosti, 55, 2011, št. 4, str. 51–58. 27 - desetletnici 193 ponašale z bogatejšo ponudbo. 28 Slovenijo podpisala manjšina podpornikov resolucije, nam nakazuje zbiranje podpisov v podporo Majniški deklaraciji iz zadnjih dveh let 1. svetovne vojne. V tem primeru pod izjavami ne najdemo zgolj z eno roko zapisanih imen, h kate- - janja s pisano besedo. 29 - v okvir nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (od leta 1929 Kraljevine Ju- goslavije), ki je bila nacionalno in versko zelo heterogena, prav tako raznolika - - polnitev šolskega sistema z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani leta 1919. Šolski - reform v prvi Jugoslaviji so zaradi tega velike novosti obetali predvsem drugim 28 Bogomil Gerlanc, 29 Majniška deklaracija in dekla- 194 - še desetletja ukvarjale z bojem proti analfabetizmu, z organizacijo analfabetskih (v muslimanskih predelih zlasti deklice). V nasprotju s tem so se v Sloveniji, ko ukvarjali s problematiko, ki je bila stvar preteklosti. To je bilo jasno tudi jugoslo- vanskim oblastem, saj je prvi popis prebivalstva iz leta 1921 pokazal, da je bilo v 91,1 odstotka pismenih pa odpravljanje nepismenosti nikakor ni moglo biti tako aktualno kot drugod. Slovenski del Jugoslavije je bil posebnost tudi v tem, da je 30 - nila. Leta 1931 je bilo v slovenskem delu Jugoslavije, v Dravski banovini, le še 5,6 - nepismenih le še v kategorijah nad šestdesetim letom, medtem ko je bilo med manj kot dva odstotka ljudi, ki niso znali brati in pisati. 31 Ker so bili rezultati o stanju nepismenosti v nekaterih banovinah Jugoslavije - 30 osvrtom na Crnu Goru, Istorija 20. veka, 41, 2023, št. 2, str. 391–394. 31 Kmet 1964, str. 25–26. 195 je bilo, da je bilo v primerjavi s številom prebivalcev in površino upravnih enot - 32 - 33 - - jetsko zvezo. Opismenjevanje ni potekalo zgolj po (osnovno)šolskem modelu, - 32 - Kulturna politika Kraljevine Jugoslavije : 33 196 - 34 Tudi v tem primeru je jugoslovanska oblast v Sovjetski zvezi videla svetel vzor. Toda ko so po 2. svetovni - 35 V petdesetih letih 20. stoletja je bila zasnovana tretja radikalna reforma šolstva, uveljavljena na slovenskem ozemlju. je bila na prvi stopnji šolanja uzakonjena enotna osemletna osnovna šola, na temelju tega zakona pa so republike sprejemale lastno zakonodajo. Slovenija je - izvajanju šolske reforme v Sloveniji povsem spregledana. 36 Dilema, ki jo je odprla nova šolska reforma, je bila, ali naj bo prva stopnja - - širjeni program nove osnovne šole, še posebej ne za predmetni pouk od 5. do 8. - kovnjakov posredoval najstnikom dovolj široko izobrazbo za nadaljevanje šolanja 37 Razprave se torej sploh niso dotikale te- problem preteklosti. 34 Literacy : An International Handbook Literacy : An International Handbook (ur. Daniel A. Wagner, Richard L. Venezky, Brian V. Stre- 35 Borec : revija za zgodovino, literaturo in antropologijo, 43, 1991, št. 7–8–9, str. 522–523. 36 Šolska reforma 1953–1963 - no, 2006. 37 Prav tam, str. 57–65 in 99–134. 197 Sklep - je, druga je potekala prav tako v Avstriji v desetletjih po revoluciji leta 1848, tretja pa je bila uzakonjena v drugi Jugoslaviji leta 1958. Temeljna naloga prve, elemen- med Slovenci je bil najhitrejši po drugi od omenjenih reform, po uvedbi ljudskih šol leta 1869 in temu podrejene zakonodaje v naslednjih letih. To dejstvo je bilo 38 toda v splošni ljudski zaves- ti je opismenjevanje ljudi še vedno najbolj povezano s Splošnim šolskim redom Marije Terezije iz leta 1774. - - brez razlage, kako uspešna je bila na dolgi rok. 39 - je Terezije iz leta 1774 drugi veliki preobrat v šolskem sistemu z vpeljavo ljudskih 40 prizadevanja za slovensko nacionalno samobitnost in organiziranje slovenskega - 38 Šolanje in znanje na Slovenskem v izzivu 20. stoletja 39 , knjiga, 2020, str. 136. 40 , Lju- , 198 Viri in literatura Letopis Slovenske matice za leto Letopis Slovenske matice za leto , Literacy : An Internatio- nal Handbook (ur. Daniel A. Wagner, Richard L. Venezky, Brian V. Street), Zgodovina 3 : - dinska knjiga, 2020. Cvirn, Janez, Studen, Andrej, , Lju- , , A History of Reading , 55, 2011, št. 4. Borec : revija za zgodo- vino, literaturo in antropologijo, 43, 1991, št. 7–8–9. Šolanje in znanje na Slovenskem v izzivu 20. stoletja Pedagoški inštitut 2009. (pridobljeno 10. 5. 2024) Šolska reforma 1953–1963 2006. Gerlanc, Bogomil, Sloven- ski zgodovinski atlas Granda, Stane, - nimi pojasnili , , Literacy : An International Handbook (ur. Daniel A. Wagner, Richard L. Venezky, - kers, A history of reading in the West (eds. Guglielmo Cavallo and Roger sa posebnim osvrtom na Crnu Goru, Istorija 20. veka, 41, 2023, št. 2. 199 Melik, Vasilij, Slovenci in »nova šola«, Osnovna šola na Slovenskem 1869–1969 šolski muzej, 1970. - zije Resnick, Daniel P. and Gordonm Jay L., Literacy in Social History, Literacy : An International Handbook, (ur. Daniel A. Wagner, Richard L. Venezky, Brian , 8, 1954. Schmidt, Vlado, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem I - lavska enotnost, 1988. Schmidt, Vlado, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem II Delavska enotnost, 1988. Schmidt, Vlado, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem III Delavska enotnost, 1988. Literacy : An International Handbook (ur. Daniel A. Wagner, Richard L. Venezky, Bri- Smolik, Marijan, Stavbar, Vlasta, Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje : slovenska politika , Mari- Prikazi in študije, 10, št. 5, maj 1964. Štampah, Miha, in Muro od 1870 do 1910 : diplomsko delo 2024). Vincent, David, The Rise of Mass Literacy : Reading and Writing in Modern Euro- pe Valentina Vodnika izbrani spisi 2019 (Ponatis izd. iz leta 1890). Wittmann, Reinhard, Was there a Reading Revolution at the End of the Eighte- A history of reading in the West (eds. Guglielmo Cavallo and