Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki«
ZA NEKAJ VFČ KOT
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (imenuj lobot, nedelj In pnunikoT).
:: Čitajte, kar Vas zanima
Telephone: Cllelsea 3-1242
Reentered as Second Class Matter September 25th, 1940 at the Post Offlee a* New York. N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
No. 290. — Stev. 290.
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 31, 194 0-TOREK, 31. DECEMBRA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIli
STRAŠNO RAZDEJAN JE V LONDONU
Prestolica Anglije doživela najhujši zračni napad . . . Gasilci so omejili veliki požar
V noči od nedelje na ponde-Jjek je London doživel najhujši tisoči delavcev, ki so izgubili
delo Hi) so že prej težko preživljali svoje družine, kajti eene
živil so zelo j »o skočile in so slu-1 2rtev X.-žarkov
zračni napad. Nemški aeropia-ni so osredotočili svoj napad večinoma na najstarejši del mesta. Na tem kraju je mesto ; žili samo od $10 do $1(J na te-gorelo v obsegu ene kvadrat- den.
ne milje. K požaru so bili po- j Po vseh ulicah, v katerih so klicani skoro vsi londonski ga- 1 :la i»oruŠeiia jnjslopja, je mu-
oče videti brez Števila uradnikov in uradnic, k'! nemo stoje
Po Ameriki...
Sl'lei.
Proli jutru je V»ilo v razva-linali l«olog nešteto hiš tudi mnogo zelo starih in zgodovinskih stav*b, palač, cerkva in drugih poslopij. Razdejanje se more primerjati samo z velikim
pred porušeno trgovino, ban -Ko ;ili kakim drugim uradom, kjer so delali.
Mno?o gasilcev je bilo itfbi-trili. Več si o ljudi je po več ur
V Baltimore, Md., je umrl 771etni dr. Christian Deetjen, ki ima veliko zasiug za razvoj Sinit ha iz Virginije poslova-
DELAVSKI URAD JIM JE TRN V PETI
Kongresni odbor je ponovno predlagal temeljito reorganizacijo Delavskega urada. — Poslovanje NLRB baje ni v skladu z narodnoobram-bnim programom.
Poseftmi kongresni odbor, ki preiskuje pod predsedstvom demokratskega kongresni k a
Ministrski predsednik Win- j ston Churchill je s svojo ženo j ofbiskal pogorišče in je z uma-; zanimi čevlji in mokro obleko
razdejanjem po največjem po-! tekalo po ulicah z ožganimi rožam, ki ga je London še kdaj1 kami in v ožganih oblekah, doživel, leta l(i(k>.
V razvalinah je stara Guildhall (mestna hiša), kjer so skozi stoletja bili gostje mnogi
slavil!: možje. Poleg tega je bi- j stopal po razvalinah, lo vpepeljenih !> krasnih cerkva, ki jih je zgradil sloviti angleški arhitekt sir Christopher j Camacho namerava A\ reu. porušena je bila slovita palača tir. Samuela Johnsona, en velik muzej, dve bolnišnici, dvoje gledališč, en hotel, sloviti Cheshire Cheese tavern in
pomilostiti nasprotnike
več drugih bolj a P. manj važnih I>o-lopi j.
Tudi na več drugih krajih so bile {K) ruš ene ali pa zelo poškodovane razne velike st**vbe, kot Cheapside, Ludgate llill, Bun llill Row, železniška postaja kralj ee Viktorije, St. Aldermarvbury in Asing Hall.
Hiša dr. Johnsona je slavna zaradi tega, ker je v njej dr. Johnson pisal sloviti angleški slovar.
V nekem okraju Londona je bilo sinoči 40 požarov ob intern
času.
Na čudovit način (pa je katedrala »v.Pavla, ki jo imenujejo "iupna cerkev imperija", o-stala sr«>4Hi požarov nepoškodovana.
Bombe so razbile nekatera zaklonišča, v katerih je bilo več ljudi ubitih.
Na tisoče delavcev brez zaslužka
Velika je Škoda na lastnini,
Novi mehiški predsednik A-vila Camacho je predlagal po-»lanski zborni ci, naj bodo po-milostičeni vsi tisti, ki so V>ili a-retirani in obsojeni zaradi pre stopkov tekom zadnje predsedniške volilne kampanje.
Takoj po volitvah je Camacho '.izjavil: — V Mehiki ni niti zmagovalcev, niti premagancev, pač pa ;;ami Mehikanci.
V ta namen bo skušal tudi nekoliko omiliti kazenski zakonik, da ne bo zadela prehuda kazen oseb, ki zakrivijo kakšt.o revolucijocarno dejanje.
Camacho priznava, da so Mehikandr zelo vročekrvni ic-r <la jih je kaj lahko zaves*:. Prestrogo kazensko postopanja bi škodovalo "duševnemu i>o-mirjenju" Mehike.
zdravljenja z X-žarki. V prejšnjih letih >e je bil pri eksperimentiranju z X-žarki močno o-pekel, kar je polagoma povzročilo njegovo smrt.
Rojen je bil v Buenos Aires
Injunkcija proti 800 majnerjem
Wi'lFnni Greenough bo skušal izposlovati ustavno povelje proti 7<K) majnerjem, ki mu ne dovole odpreti "strip majne" v okolici Shamofcina, Pa. Maj-nerji >o mu nasilno odpeljali za 7<> tisoč dolarjev strojev in
nje Delavskega urada (National Labor Relations Boarda), je iprejsnji teden predložil kongresu 70 fJjsoč besed vsebujoče poročilo, v katerem zahteva popolno reorganizacijo Delavskega urada ter is-točasno namiguje, da so njegove odločitve v škodo obrambnim interesom dežele.
To je že drugo poročilo. Prvo je poslanska zbornica deloma odobrila, »ločim senat sploh ni hotel razpravljati o njem.
Sini tli ov odbor očita Delavskemu uradu, da je skušal ti-st! m kompanijam, ki so se pre-
Mrtvi v kitajsko japonski vojni
Japonsko vojno ministrstvo naznanja, da je bilo v kitajsko-japonski vojni do sedaj ubitih 1,800,000 Kitajcev in samo 100,000 Japoncev.
V letu 1044) je bilo v tej vojni, ki se je pričela v juliju 1<KJ7, ubit) h 390,000 Kitajcev in 13,000 Japoncev.
prete njegove poskuse onemo-j grešile proti določbam "VVaj
Preganjanje komunistov v Franciji
Francoska vlada poroča, da je bilo tekom zadnjih treh me-svcev aretiranih v okolici Cler-monta šestdeset komunistov. — Vsi so bili |»oslani v koncentra-
gočiti z dinamOtom.
Pri "strip'* majnaiiju ni treba kopati nobenih rovov, pač pa odkopljejo s' parnimi lopatami s površja toliko zemlje, da pridejo do premoga. Za tako majnanenje ni treba nobene iz-vežfbanosti, dočim so linijski majnerji izvežbani delavci, ki vrše svoje delo globoko pod zemljo.
Sludentje opozarjajo F. D. R. na obljubo
V New Yorku se vrši konvencija ameriške Dijaške zveze. Delegacija je poslala predsedniku brzojavko, v kateri ga poziva, naj izpolni obljul o, ki jo je dal tekom volilne kampanje, da namreč ne bo nikdar zapletel dežele v evropsko vojno.
Študenti obljubljajo braniti deželo in njene demokratične ustanove pred vsemi notranjimi in zunanjimi nevarnostmi
nerjeve postave, preprečiti dobavo vladnih kon traktov. Proti volji kongresa je vztrezal nasprotnikom ustavnih naprav in "komunistom" ter dajal gotovi skupini organiziranega delavstva prednost pred drugo skupino.
Snf.thov odbor tudi očita Delavskemu uradu "nagibanje proti leviei" ter popolno pomanjkanje demokratičnih nazorov.
Smithov odbor je sicer nekatere uradnike pohvalil, nekatere je 'pa kar naravnost obdolžil prizadevanj, spraviti čimveč mogoče nadaljnih sporov pred delavski urad.
Boji v Afriki
Angleži že 13 dni oblegajo močno laško trdnjavo v Afriki Bardijo in se »pripravljajo na poslednji napad. Navzlic dolgemu obleganju pa je laska ar-tilerija strahovito streljala iz mesta na angleške ,postojanke v namenu, da bi preprečila Angležem zadnji naskok na trdnjavo.
Angleški aeroplani so v veli kili skupinah bombardirali oblegano mesto, poleg tega pa še laške utrjene postojanke Tml-mi, Derno in Gazalo.
PROMETNE NESREČE V AMERIKI
Leta I 940 jih je bilo približno dva tisoč več nego leto prej. — Število nesreč po mestih je nazadovalo, po deželi se je pa znatno povečalo.
National Safety Council ceni1 število smrtnih prometnih ne- | Novembra je bilo .'1370 smrt-sreč leta 1940 v Združenih dr-nih prometnih nesreč, torej o-žavah na 34 tfsoč 300, kar je sem odstotkov več kot iiov«ni-dva tisoč več kot pa leta l'.KJO, bra 1939.
ko jih je bilo 32 tisoč 600. j Značilno je, da je število ne-
iStevilo nesreč se je po se sreč v mestih nazadovalo za U'i
vernem, južnem vzhodnem in ods*totke, dočim se je njihovo
zapadnem ozemlju zvišalo o 1 število na deželi povečalo ■/:.i
3 do 8 odstotkov.	devet odstotkov.
V prvih enajstih mesecih te-	(Ar , .--i- - i.- .
, v i J . , ,	!Med 43 ameriškimi država
kocega leta se ie z avtomobili	. ... . ,	, .
® J ... „	mi lih je samo osem, v kateri'i
smrtno ponesrečilo 30 trsoj	• . „ . ,
^ .	je število nazadovalo. \ tem po
980 oseb, kar ie sedem odstot-	, , . ... - •
„ , J. , „	. i gledu ie bila najbolj sn«na <ir-
i.— ^ t v istem času prej- v z, , , , .	. ..
1 0	zava Nebraska, kjer se ie -t.-
kov šnjega leta.
Ce prištejemo k temu še število za december, ki je običajno izmed vseli mesecev največje, lahko rečemo, da ie število smrtnih nesreč leta 1940 najvišje v zgodovini dežele, z edino izjemo leta 1934.
vilo nesreč zmanjšalo za '•<-lih dvanajs-t odstotkov.
St. Paul, ki ima -77 ti-o."* 800 prebivalcev, je največje mosto, v katerem m bilo ine-e-ea novembra nobene smrtne prometne nesreče.
Mehika še vedno članica Lige
Mehiško vnanje ministrstvo poroča, da Mehika ne bo iz stopila iz Lige narodov.
Mehiški delegat pri 17gi narodov, Isidro Fabela, se bo te <lni vmil v Ženevo.
Aluminijasti lonci za letala
Predno je bil Anthony Eden prestavljen iz vojnega ministrstva v v nanje ministrstvo, Sprejeta je bila tudi resola-i je odredil, naj bo izročena iz
FORD BI NE SMEL DOBITI KONTRAKTA
Delavski voditelj očita vojnemu departmentu, da s svojim ravnanjem uničuje zaupanje delavstva. — Avtni delavci ne morejo pojmiti, kako je dobil Ford vladni kontrakt.
R. J. Thomas, predsednik U-nited Automobile Workers of America (CIO), je dal časopisju naslednjo izjavo:
— Vojni department je naročil pri Ford Motor Company večje število truckov in kar. To dejstvo utegne iopodkopati zaupanje delavcev, zaposlenih v narodnoobrambni industriji, i— 400 tis-oč avtnih delavcev,
v cijih imenu govorim, — poa nobenim pogojem ne more razumeti, kako je mogla dobiti kontrakt Fordova družba, katero je spoznal delavski urad avtnih družb najnižje plače, krivim kršenja Wagnerjeve Da bi to prikril, skuša nasuti postave.	javnosti 'peska v oči.
Nadalje pra^i Thomas, da s tem ni bila dana zaušnica ;e delavstvu, pač pa tudi vsem tistim kompanijam, ki .-o tor no izpolnjevale določbe "Wagnerjeve po-stave.
Delavstvu so zajan.čili pravice predsednik, narodno o-brambna komisija in celo vojni department, in zdaj je delavstvo radovedno, kaj je > to obljubo in s tem jamstvom.
Fordovi družbi očita Thomas, da plačuje izmed vseh
toda najhujše so prizadeti Se c-ijsko taborišče
PREDSEDNIK ODOBRAVA CIO NAČRT
V skrajnem slučaju bi bilo mogoče producira-ti petsto letal na dan. — Načrt je proučil in o-dobril Knudsenov obrambni urad.
uradnik!
Walter P. Reu t her
Vnited Automobile Workers	možnost za trf. milijone kar bi
(CIO), je i>o temelji tem raz-	>e dalo po Reuterjeveni načrtu
mišljanju sestavil načrt, ko bi	izrabiti za produkcijo letal.
bilo mogoče fcnatno }>ovečati produkcijo letal.
Reuther je izjavil: — Po preteku nekaj mesecev bi za-
Načrt je v bistvu povsem mogli producirati vsake tri mi-pi c-prost: porabiti bi bilo tre- nute eno letalo, oziroma j»etsto ba ves nerabljen prostor v avt- letal na dan, nih torvarnah in vse stroje, kij Predsednik Roosavelt je z po strojnih delavnicah počiva- načrtom povsem zadovoljen, o-jo 1*1 rjave.	j d oh ril ga je pa tudi najvišji
Reuther je dognal, da bi av- obrambni urad, ki ga poleg tne tovarne z opremo, ki jim Knudsena tvorijo Sidney Hill-je na razfKjlago, mogle produ- man ter vojni in mornariški eirati <na leto najmanj aetlem! tajnik.
milijonov kar, dočim jih pro-j Načrt je predložil Roosevel-dueirajo le pičle štiri milijone, i tu dne 23. decembra Philip Neizrabljeno produkcijsko1 Murray, predsednik CIO.
cija, zahtevajoča odpravo prisilne vojaške službe. Po mnenju študentov bi bilo mogoče dobiti za armado in mornarico dovolj prostovoljcev, če bi jim plačali po štirideset dolarjev na mesec.
Voditelj veteranov zahteva pomoč za Anglijo
Joseph C. Menedez, vrhovni poveljnik veteranov tujezem-skih vojn, je pozval vse člane svoje organizacije, naj zahtevajo za Anglijo vso pomoč, ki jo more nakloniti Amerika.
— Ker je naša lastna koža v v nevarnosti, — je rekel, — bi se ne smeli pričkati z Anglijo glede zastarelih dolgov. Po mojem mnenju je bolje pozabiti vojni dolg v znesku petili milijard dolarjev kot se pa vmešati v novo vojno, ki bi nas veljala najmanj sto milijard dolarjev.
Ker je jutri NOVOLETNI DAN, ne iz de *'Glas Naroda'', prihodnja številka bo v četrtek, 2. januarja, 1941. Uprava.
vojaških kuhinj vsa aluniini j a sta posoda armadi. Te posode je nad petsto ton. Iz tega materiala se bo dalo zgraditi petsto letal.
Tudi angleške gospodinje se že več mesecev ne poslužujejo aluminijaste posode.
Časnikar — član Delavskega urada
Za člana newyorškega državnega urada za delavske odnosa je je imenoval gover Lehman mewyorškega časnikarja Geo. L. Cassidyja. Postal je nasled nitk Johna 1) Moora ter bo i-inel na leto $7500 plače. Cas-sidv je bil sedem let jioročeva-lec v Albany. V njegovo področje so spadali skoro izključno le delavski odnosa j..
Kongresnik Dickstein zahteva odškodnino
Republikanski kongredn i k Samuel Dickstein toži Pennsylvania železnico za 25 tisoč dolarjev odškodnine. 7. oktobra se je namenil iz New Yorka v Washington ter plačal za pose-
ben oddelek v vagonu $15. — Nredi noči je vdrl v njegov oddelek konduktor, ga zbudil
iz spanja in ga odpeljal na DELAVSKA TAJNICA O STAVKAH
hod ga
hodniku se je priletni kongre-5-n'k prchladil in je moral biti pozneje več tednov v zdravniški oskrbi.
I ni k, kjer je zahteval od njej	. .	-iii •	• - • i «. *•*
$1.70 doplačila. Na m^lemj Perkinsova pravi, da delavci v vojni industriji
ne zlorabljajo svojih pravic. — Posredovanje se v največ slučajih dobro obnese.
Poslanik Phillips se je vrnil v Italijo
Delavska tajn'ca Miss Per kins 'pravi, da imajo delavci pravico stavkati in da jim ne sme te pravice nihče kršiti. Delavci v obrambni industriji s'e , zavedajo svoje dolžnosti. V Iz New Yorka je odpotoval „ian4;katerem slučaju imajo do-
s clipper jem ameriški poslanik pri italijanski vladi WilKam Philli-ps. V sled zdravnikovega priporočila je bil tri mesece na počitnicah. Iz Lizbone se bo moral odpeljati v Rim z avtomobilom, ker je vsled vojne
volj povoda zastavkati, pa se raje poslr»žijo drugih sredstev, samo da aarodiioobrambni program ni prizadet.
Zel uravnavo delavskih sporov je na ra^polaigo dovolj posredovalnic. Uradnikom delav
zračni promet med Portugalsko , ^kega dapartmenta se je i>osre-in Italijo prekinjen.	lčilo v neverjetno težkih sluča---- 1 jih pobotati delavce in delodajalce, <pa tudi posredovalni u-
Myron C. Taylor operiran .
V New England Baptist bol-
radi posameznih držav brezhibno poslujejo.
Časnikarji so vprašali de-nišnici v Bostonu, Mass., si jo {lavsko tajnico, kaj misli o prodal odstraniti žolčne kamne Myron C. Taylor, bivši gene-
V svojem mesečnem |n»rnči-lu o zaposlenju pravi Perkinsova, da je zaposlenje meseca novembra doseglo nov rekord. Delalo je nad 4<) tisoč oseb ver kot pa meseca oktobra. To je velika 'pridobitev, kajti v zadnjih enajstih letih se je meseca novembra zaposlenje zman jšalo.
(Me«eca novembra je delalo v deželi -'{(» milijonov .VI5 tUoč oseb, torej cel milijon več kakor lani.
Poljedelsk*. delavci niso všte-! ti v to število.)
K »zboljšanju so seveda največ pripomogla naročila za na-ro«lno-obran>bni program.
'tistavkarskih predlogah, ki so že hile in bodo še predložene ralni ravnatelj United States j kongresu. Hoteli so tudi ve-
Steel Corporation in posebni Rooseveltov poslanik pri Vatikanu. Operacijo je uspešno izvršil dr. Frank Lahev, Taylor-jevo stanje označujejo kot "resnoi toda zadovoljivo,"
deti, če res namerava resigni-rati.
— Ne že tako kmalu, .— je rekla. — Kdaj pa? — so selili v njo, pa je obrnila pogovor v drugo smer.
Filipinski predsednik bolan
Vsled bolezni filipinskega predsednli'ka Manuel L. Q"f-zona so bili preklicani novoletni sprejemi v predsednikovi palači.
Quezon se je hudo prehladi! in iga zdravijo štirje zdravnik^-
m A fc H A® O I) A" — New York
4€
99
GLAS NARODA
_(VOICE OF THE PEOPLE)
Owned and Published by llmnk Publishing Company, (A Corporation). Frank bakser, PreMdent; J, Lnpsha, Sec. — Place of business of the oo?pontl« and addMMM of above officers: 216 WEST 18tb STREET,
NEW YORK, N. X.
47th Year
"Glas Naroda** Is Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Sa celo leto velja Ust sa Ameriko In Kanado $«.—; sa pol leta $3.—; ■n Četrt leta $1.50. — Za New York »a celo leto «7.—; sa pol leta $3.60. Za lnoeemstvo sa celo leto $7.—; sa pol leta $3.50.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemSi sobot, nedelj In praznikov. ——----- —--
"GLAS NARODA." 21$ WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea S—1242
PREJŠNJA IN SEDANJA VOJNA
Velika vojna, ki divja že šestnajst mesecev v Evropi, se po značaju, ohsegu m obliki nikakor ne more primerjati z vojno 1914—1918. Drugačna je po sestavu vojskujočih se sil ter pov&eni različna z ozironi na vojaško tehniko. Tudi politično in diplomatsko vodstvo obeli vojskujočih se skupin je popolnoma izpremenjono. Isto velja za razpoloženje in političen vpliv ljudskih mas. Važno je primerjati razlike med tedanjo in sedanjo vojno. To je nam v svobodni Ameriki do&tli lažje kot pa ljudem v zasužnjeni Evropi.
Vojskovanje je danes drugačno, posebno pa z oz iron i na vojaško telmiko. O tem sta se morali prepričati posebno Poljska in Francija.
V	tej vojni ne nastopajo ogiromne skupine vojaštva. Zmagovite armade so številčno znatno manjše kakor v prejšnji vojnli. Današnja vojna je "motorizirana" in je vojna tehnikov. Bitke so izvoijevane s pomočjo novih infanterijskih napadov, pri katerih pomagajo infanteriji tanki in letala. Puške, topovi in granate igrajo razmeroma le majhno vlogo. Strelrilh jarkov ni več, pač so pa tanki in zrakoplovi odločilnega pomena.
Pomisliti je t rob a, da tankov in letal ni mogoče tako ialiko in naglo producirati kakor pa topove in granate. V tem je tudi največja težava ameriške pomoči Angliji. Masna produkcija tega najmodernejšega orožja gre razmeroma le poča si izpod rok. Temu primerno je treba 'iizvežbati tudi vojake in častnike, česar ni mogoče doseči v nekaj dneh ali tednih. To je le eden izmed mnogih vzrokov, čemu mora biti svet pripravljen na dolgotrajno vojno.
(Avihio prebivalstvo veli k i h mest je danes v povsem j gačnem položaju kakor pa za čas a prejšnje vojne. Kroglam i ^ramatnim drobcem so danes bolj izpostavljene ženske in < tro-'i kot pa vojaki na fronti.
i*osta ne poroča več zaskrbljeni družini, kako se godi očetu a'i sinu, pač pa poroča zaskrbljenemu slinu in očetu na froaiti. kaj je z njegovo družino.
Proti nočnim zračnim napadom ni zaenkrat še nobenega uspešnega obrambnega sredstva. O tem se niso prepričali nalilo .prebivalci Lomdona, Liverpoola in MancliestS pač p i. tudi prebivalci MannheUna, Kiela in Hamburga.
Letala ne osvajajo, pač pa uničujejo, vsled česar ne bo prav nič čudnega, če bodo ob koncu sedanje vojne nekatera velika angleška in nemška Velemesta porušena skoro do tal.
Hitler je uvedel ta način vojskovanja, Angleži mu pa odgovarjajo milo za drago. Kakor rečeno, letala le uničujejo, nikakor pa ne osvajajo. Osvajati bodo začela šele takrat, ko bodo mestnemu prebivalstvu odpovedali živci. Kako dolgo bodo ljudje prenašali te silne živčne napore? Angleži jih zaenkrat .še prenašajo s presenetljivo vztrajnostjo in odločnostjo.
Nihče ne bo trdil, da Angleškega otočja ni mogoče za vzeti, toda kar se Hitlerju doslej ni posrečilo, mu bo tem težje uspelo vbodoče. Na morju je Anglija Še vedno nepremagljiva, v zraku bo pa tudi kaj kmalu dobila premoč. Cimdalje bo Hitler odlašal, tem manj prilik bo imel za zmago.
V	enem samem pogledu je sedanja vojna sBIčna prejšnji: zmagal bo tisti, ki bo dalje vztrajal.	........
Prejšnjo vojno sta odločila dva faktorja: angleška nadvlada na morju in ameriška pomoč.
Veliko vprašanje je, če bo Ameriki us-pelo izraziti na-cijsko diktaturo brez dejanske sodudeležbe v vojni. Ameriški narod je pripravljeni pomagat)", do skrajnosti z orožjem in inu-nicijo, nikakor pa ne z vojaštvom.
Uspešnost te pomoči je odvisna od notranje odporne si le nacijnkega ustroja. To silo je pa nazunaj težko preceniti ter Je dvomljivo, če ji bo sama Anglija kos, pa naj ima na razpolago še toliko ameriške munidije in orožja.
Iz Jugoslavije
Bet generacij v eni rodbini
V Metniku živi Marija Urbanova, vdova po mlinarju. Rodila ji- deset otrok, od katerih jih živi danes še sedem. Se«t jih je v češko-moravskem
žena, ki je vsa prestrašena reši *a moža iz ognja. Toda siromak je bil že mrtev. Sodišče je enega izmed bratov oprosti-'<>, druga dva pa obsodilo i>o 18 let ječe.- Državni pravilnik
protektoratu, sedmi sin, pa ži- ?a <e ^ Pritožil zol)er llizko
xr vi i	• V i kazen,
vi v New lorku. Najstarejša
hči Urbanova šteje zdaj 6") lot-jnva dva otroka, njena vnukinja, luči te hčere, pa ima 44 let ter ima že dva sina. Žena od enega izmed teh pravnukov je nedavno rodila sina. Urfbaova je po tem takem najstarejša članica obitelji, ki šteje pet generacij ter ima sedem otrok, deset vnukov, šest pravnukov in enega prapravnuka.
PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 1U3 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Zagorske purane bodo jedli odslej Nemci.
Doslej so šli najlepši purani iz Zagorja v London. Izvoz puranov se pričenja vsako leto v oktobru in traja do začetka decembra. V tropali gonijo Zagoi/ci purane tudi v precej oddaljene kraje, da jih prodajo ali zamenjajo za staro obleko. Vojna je pa prinesla zmedo tudi v izvoz puranov. Izvozniki so se preko svoje organizacije obrnili na ravnateljstvo za zunanjo trgovino s prošjo, naj bi jinx omogočil o izvažat i "purane v Nemčijo, ker izvoz v Anglijo ni mogoč.
Živega so sežgali.
(Kmet Lazar Cevap iz vasi Baljce pri Livncm je bil hudo skregan s svojimi sosedi, brati Jarčeviči. Cevap je namireč nekega dne vzel sosedovega konja, ki se je pa se I na njegovi
njivi, ter g« zanrl v svoj hlev. . - ,	. , , . ,
i njo, da so mu lahko rzdrh nož
Ni ga hotel vrniti, dokler bi n*u Mož je operacijo sicer dobro sosedje ne povrnili napravljc- prestal, vendar zdravniki sodi-ne «.škode. Sosedovi trije bratje I jo, da ne bo ostal živ. pa so se zaradi tega hoteli ma-l \V*evati nad Oevaipom,. Ko je bi! sam doma, so trije bratje Jarčeviči vdTli v hišo ter Lazarja tako pretepli, da je omedlel. Ko je mož ležal v o medle-vici, so Jarčeviči na ognjišču zakurili velik ogenj ter Lazarja vrgli vanj. Zaradi strašnih bolečin se je mož v ognju zavedel ter se skušal rešiti. Toda surovi Jarčeviči so ga spet vrgli na ogenj, dokler ni obležal.
Xato so pobegnili. Takoj nato
/Z nožem v možganih se je sami pripeljal v bolnišnico. j
'.Zvečer je na postaji v Sisku' izstopil iz brzega vlaka možak, ki je intei obvezano glavo, a je iz obveze molel nekak rog. Podpirala sta ga dva moža, ki sta najela avto ter moža prepeljala v bolnišnico. Mož je bil bi] 38 letni arhivski uradnik Cučič iz Novske, ki je tistega večera, kakor vsak večer, prišel v gostilno nasproti o-krajnemu načelstvu. Vsak večer ie Čučič tamkaj v miru popil dve desetinki vina, nakar je odšel domov. Tudi omenjeni večer je prišel in naročil vina. Priišel pa je v sobo znani razgrajač Dušan Slavič, ki je začel zmerjati Čučiča. Ta je nekaj časa mirno poslušal, ne da bi odgovoril, nakar je vzel svojo pijačo ter odšel v drugo soibo.
Slaviča pa je gostilničar postavil pred vrata. Ko se je pozneje ČučLč iz gostilne vračal domov, ga je zunaj čakal Slavič in mu z vso silo zasadil nož v glavo. Rezilo se je Čučiču zasadilo globoko v glavo ter noža ni mogel izdreti niti Slavič niti Oučič. Le ročaj noža je molel iz glave. Noža ni mogel odstraniti niti ipoklicani zdravnik, ki je čučiča obvezal in ga poslal v bolnišnico, kjer so nesrečnemu možu prerezali loba-
2e 120 hajdukovih pajdašev aretiranih.
nin,fduk Draža Gligorijevič, ki so ga pred tednom prijeli pri Jagodini, je liajdukoval blizu 12 let. Od tega je samo kaki dve leti preživel v gozdu, dl-ugače pa se je zadrževal po varnih zavetiščih pri svojih zaveznikih na deželi. Dogajalo -e Je, da je pri tem ali onem zavezniku v miru preživel po dva <lni in dve noči in ga niso
se je vrnila dciLiov Lazarjeva mogli izslediti. Orožišt vo je
Ponesrečen druži na ki i	praznik.
(V banjaluško državno bolnišnico so te dni pripeljali skoraj celo družino dninarja Bra-nislava Majstoroviča iz Majsto rovičev. Nedavno se je Maj-
NARODA *(
K
v staro do- k
i 'GLAS
| poči J jamo movino. Kdor ga Koče naročiti za svoje »orodmke ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za atari kraj stane $7. — V Italijo Ksta ne poii-fjamo.
storovičeva hčerka poročila z dninarjem Veliindrom Čovičem iz sosednje Meline, pa sta nila-da dva prišla na tastov, oziroma očetov dom na obisk. Obe družini sta se prav prisrčno pozdravili in stari Majstorovič je hčerko in zeta pogostil z vsem, kar je premogel pri hiši. Trkali in nazdravljali so si brez konca in kraja, a ko so se duše razgrele, je padla nerodna beseda in lired starimi in mladimi se je začel splošen pretep. U-deleženei družinskega praznika so si nabrali toliko resnih poškodb, da so jih morali večje število pridržati na kirurškem oddelku, Štiri člane Majstoro-vieeve družine pa so odpustili, potem ko so jim zdravniki nudili prvo pomoč.
g»llljllill!liiiiM
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 1 6. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, Hi;
zdaj izvršilo strogo preiskavo da cč na okrog in je vsega skupaj aretiralo že 120 oseb, med njimi tudi preccj žena. Orož-niške postaje so dobile nalog, da privedejo na zaslišanje slehernega osumljenca, ki je imel kakršenkoli stik ali ve kaj povedati o hajduku. Hajduk Draža Gligorijevič, ki se je doslej v zaporu samo šalil, je zdaj naenkrat nevarno zbolel. Dobil je visoko vročino in sodi'o. da lahko umre za prisadom kot posledico dobljene rane.
prestopkov in sicer dr. Jeleno 6. dr. Aleksandra 7, skupno pa še 5. Predvsem je navajala oIh tožnica, da nista obveščala pristojnih oblaste v, kadar >ta izvrševala odpravo plodu. Nadalje baje dr. Pavlovič ni hotel nuditi zdravniške pomoči neki zeni, preden n;Mi ni plačala honorarja čeprav /e bilo n jeno sta nje zelo resno. Zdravnica •!:'. Jelena Pavlovič; va na baje ni hotela sprejet i iste bolnice v bolnišnico, preden je ni pregledala v svoji ordinaciji proti ribiča vnemu honorarju. Nadalje je bila zdravnica obtožena, da je zahtevala od n kega moža 500 din, da bi sprejela n jegovo ženo v bolnišnico. Gradivo je bilo zelo obsežno in je bilo zaslišano veliko število prič, katerih izpovedi so si deloma nasprotovale. Mali -enat je sh d-njič oprostil zdravniški par.
Ljubavna tragedija.
V vasi blizu Varaždina se je oJigiala pretresljiva ljubavna
Peter
• • • #
V smrt zaradi babjevernosti.
lTz Požalovca poročajo, da je obudila pozornost smrt ugled-
Bilo je konci leta 11*16. Nemško vojaštvo je bilo globoko v francoskem ozemlju.
Infantcrijski in artilerijski spopadi so bili na dnevnem redu.
Sempatam se j« pojavilo nad fronto tudi kakšno letalo.
Francozi in Angleži so tiščali v Nemce, Nemci *o tiščali v Angleže in Francoze.
Armadi sta bili slični dvema orjaškima borcema v tesnem oprijemu.
Nasprotnik je poznal ^se nasprotnikove trike, vsaka nameravana kretnja mu je bila znana, in jo je pravočasno prestregel.
Nekega meglenega jesenskega jutra je sporočila nemška tragedija. 35 letni kmet Flori- j predstraža višjemu poveljstvu,
jan Turkovič je hotel ubiti svojo priležnico Miciko Tomaži«', staro 24 let. Florijan in Mici-ka sta živela več let složno, naenkrat je pa THirkovič zvedel.
zako<pom
iz
ne kmetice Milke Mišičeve bližnje vasi Dubraviee. njenega obupa je bilo kar nenavadno babjeverstvo. Milka je imjela že dalje časa pri sebi stekleničico. o kateri je bila prepričanji, da ji prinaša srečo. Pri <lelu na njivi pa je ste klenieico izgubila. Iskala jo je do večera, potem pa je* bila tako izčrpana in obupana, da se je obesila v prepričanju, da je /poslej njene zemeljske sreče konec.
30,000 din nagTade za izsleditev morilca.
V	Županji vasi blizu Vin-kovcev sta bila umorjena mesa!' Ivan Balentovič in njegova žena Katica. Gre za roparski umor. Oblasti so razpisale nagrado 'JO.OOO din, ki jo ddbi kdor bi morilca izsledil.
Letina oliv v okolici Dubrovnika.
V	dirbrovniškem srezu je znašal letošnji prideh k olivnega olja okrog 150 vagonov v vrednosti 30 do 35,000,000 din.
da se bliža nemškim čudna poša-t.
Bl.fca se polagoma ter poruši vse, kar sreča na poti. Nobeno drevo, nobena hiša, noben
_______zid je ne ustavi.
Vzrok <lru<re pri jatelje. V jezi je po-1 Vojaki in častniki so ostr-grabU nož in .io večkrat zabo- ] Jneli. opazivši si vo gmoto, bruhajočo ogenj.
da
m »a njegova
pnleznica se
Y
del. Misleč, da je mrtva, si je pognal tri krogle v trebuh in obležal mrtev. Micika se pa bori v bolnišnici s smrtjo.
ZAKLADNICA BARONA ROTSCHILDA.
Baron Morfe Hotschihl, ki mu je francoska vlada zaplenila imetje, je menda vedel, da bo prišlo do poloma Francije in se ;c za ta primer, kakor poročajo iz Ženeve, pripravil Xe kolik') dni pred sklepom premirja, se je baron Rotsohild, ki je bil senator departmenta Basses A!pes, pojavil v Tarde-su 'in ž njim se je pojavila ct la kolena tovornih avtomobilov. Po nk\go\ emrbegn je policija izvedla <preiskavo in je odkrila sedaj v majhnem, zazidanem poslopju njegovegii i>osestva v okolici Tardesa pravo zakla<I-nico. Kakor poročajo, gre za ogromno zbirko dragocenih starih preprog, umetniških predmetov in zlatnikov. Po
pnibližni cenitvi predstavlja t;i Letina oliv je fbila srednja, ka- Tihirka vrednost okroglo 350 kovost pa slaba zaradi olivne t111 ijonov frankov. nVušice. .
Zdravnik in njegova žena oproščena hade obtožbe.
(Pred1 sodiščem je končal proces
v Loznic.i se proti dr. A. Pavloviču, sreskenru zdravniku iz Ljubovije in njegovi soprogi dr. Jeleni Pavlovičevi, upra-viteljiei bolnišnice v Ljuboviji. Državni tožilec ju je obtožil 17
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN.---$ 2.80
200	DIN.---$ 4.00
300	DIN.---$ 5.85
500	DIN.---$ 9.25
1000	DIN.---$18.—
2000	DIN.---$35.—
5000	DIN.---$85.—
V DINARJIH
V LIRAH
50	LIR---$ 2.90
100	LIK---$ 5.—
200	LIR---$ 9.50
300	LIR — — —	$14.—
500	LIR--—	$22.50
1000	UR---$44.—
2000	LIR---$87.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
$i.—.
Vsled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo Id Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, tem ve« siuno v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi ca vse druge evropske drtave.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
: POTNIŠKI O D D ■ L ■ K t ::
r i
216 West 18th Street.
New York
Krogle so se odbijale od nje, granate je niso uničile.
Kakor ogromna gosenica se je plazila pošast proti za kopom. Podrla je žičnato oviro, prekotaPila se je v jarek, pa se spet nerodno .^kobacala iz njega.
Vojaki in častniki so v strahu pobegnili.
Kmalu se je zvedelo, tla se Angleži poslužujejo novega, nadvse uspešnega orožja — tankov.
Lahko se reče, da so Igrah tanki eno najvažnejših vlog pri odločitvi svetovne vojne.
Po nekaj mesecih so jih začeli tudi Nemci izdelovati. V poznejših dvajsetih letih «o jih izdelal? toliko, da jim je bilo mogoče ž njimi podjarmiti skoro vso Evropo.
Tank velja še vedno za angleško iznajdbo, kar (pa nikakor ni res.
Tank je izumil Slovenec Bir-Stili leta 1912, ko je bil poročnik v avstrijski armadi.
Izum je patentiral v Berlinu, neki angleški agent je pa iz patentnega urada ukradel načrt in ga prinesel v London.
Podrobnosti o tem berete v Sloventfko-Amerikansikeni Koledarju za leto 11*41, ki ga lahko naročite od "Glasa X a roda'' za petdeset centov.
Kdo in kaj je diplomat
Diplomat je pretkan in študiran mož, kateri rešuje nevarne politične zapletljaje, ki •bi se nikdar ne pojavili, če bi ne bilo diplomatov <na svetu.
O novem letu smo si voščili: — Se mnogo srečnih in veselih let !
Za vetT.no nas ne bo toliko srečnih in veselih ter tudi n^ tofiko nesrečnih in žalostniii kot jtfi je bilo.
(1e dobro premislimo, prijatelji, je tudi v tej zavesti velika uteha.
V Napoleonovih časih so no-sili vojaki plašče z rdečo podlogo, to pa zato, da ni bilo na uniformah tako zlepa ofttraiti krvnih madežev.
Iz »ličnega razloga priporoča neki hudomušnež Hitlerjevim zaveznikom rjavkaste uniforme.
Na Silvestrovo je bilo treba a* marsikaterem newyorakeni lokalu iplačati samo za sedež od deset do petnajst dolarjev.
Srečni tisti, kli so že zgodaj počepali pod mizo, da jim ni bilo treba vso dolgo noč plačevati požirkov žganja po dolarju.
Zgaga
••U LAS Ki»ODiM-N«w Jorf
Tuesday* December 31,1940
Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
London-Ottawa-Washington
Kanada je soseda Združenih držav ter je v marsikaterem pogledu tudi pod njihovim vrplivom. Vsi važnejši dogodki v Z<y-uženih državah več ali imuA odražajo tudi v Kanadi, 'JtjfK izbruha vojne sta pa obe raeieh precej tesno povezani med seboj.
Sedanjega položaja v Kanadi ni ustvarila propaganda, ampak je naravna posledica razmer.
Nemški vojaški stroj ogroža ves svet. Navzlic veliki oda 1 je-mrsti od Kvropc se tudi Amerika in Kanada smatrata za o-groženi. Proti pretek nevarnosti se je pa treba zavarovati in pripraviti za vsak slučaj.
V pogledu zavarovanja Zdr. države ničesar ne opuščajo. Slično je s Kanado, ki poleg vsega tega velja že za vez, ki veže ameriške progleme s problemi starega -sveta.
Razvoji zadnjega stoletja so Kanado v gospodarskem in kulturnem ozirn tako naivezali na Združene države, da je povsem pozabljeno nasprotje, ki je vladalo med obema sosedama začasa ameriške revolucije. Enotnost se očituje še v
šču.	telesom ter jim ni nobena žr-
Franeoski Kanadčani nočejo tev, prinesena na oltar angle-ali pa ne morejo razumeti, če- ški domovini, prevelika, mu bi kar preko noči postali j Toda kakor rečeno—Macken brambovci angleškega iiuperi- zie King zna vzdržati ravno
ja, čigar kulturni 'predpogoji in politični cilji so jim povsem tuji.
Kamniški ministrski predsednik Mackenzie King je iz-boren in previden politik. Temu možu je uspelo najti nekakšno srednjo pot med angleško brezobzinnostjo in odpornostjo francoskih Kanadčanov.
težje.
Tudi v Kanadi je precej ta-koimenovanih isolaoijonistov, to je ljudi, ki jim je najvišje načelo: — "Kanada Kanadčanom.''
Ti ljudje so Angliji vdani le do gotove meje, postrani pa gledajo tudi Združene države, boječ se, da bo mogočna južna Njegova državniška modrost | soseda nekega lepega dne, me-
je znala vzdržati ravnotežje med skupinama, ki se po nazorih in streiiiljeti.il zelo razlikujeta.
To nikakor ni bila lalika naloga, toda (Mackenzie King ji je bil kos.
Z oz iron i na vojne zadeve je v Kanadi precej dvoličnosti.
Na eni strani stopajo v o-spredje problemi zapadne he-lriFsfere, torej sknpni problemi vseh treh Amerik: Severne, Centralne in Južne.
Navzlic temu, da je Kanada angleški dominij, je skoro povsem samostojna. Zadeve A-meri'ke so ji dosti bližje kot pa
marsičem drugem kot pa samo zadeve materinske dežele—A<n-
v skupni obrambi meja, ki jo jamči pred kratkim ustanovljeni kanadsko-ameriški obrani bili urad.
Gotovi sloji kanadskega pre. Wvalstvn kaj radi poudarjaj« i-A'oje angleško pokolenje tel svojo vdanost angleški monarhiji, dočim so francoski Kanadčani —tretjina prebiva 1st v a
glije. To priča njeno zanimanje za vse-amerišldi obrambni problem.
Po svojem zemljepisnem položaju in v gospodarskem ozirn je Kanada dosti ibolj izra-
111 nič.tebi nčč, enostavno okupirala kanadsko ozemlje.
Tudi tem ljudem je znal Mackenzie King vzireči in sicer s tem, da Kanadčani, podvrženi obvezni vojašldi službi, ne bodo poslani preko morja, ampak bodo vršili vojaško službo doma ter v slučaju potrebe branili kanadsko zemljo pred zunanjim napadom.
ve l»o v sedanji vojni Anglija zmagala, lx> Kanada tudi vbod oče kolebala med Londonom in Washingtonom.
Ce se bo pa, kar je seveda le malo verjetno, angleški inipe-zrušil, se bo morala Kana da še bolj navezati na Združene države.
O tem so trdno prepričani vsi razsodni Kanadčani, in kdo ve, če niso za vsak slučaj že izdelali tozadevnih načrtov.
'Nekaj je pa treba priznati
MAJHNE ANGLEŠKE BOJNE LADJE
|H>
pri
Domobranci v nekem majhnem mestu na Škotskem so organizirali pat rolo motornih čolnov z obrambo municijskili tovarn, ki se nahajajo ob rekah in kanalih. Na sliki je videti dva domobranca v službi.
zit del Amerike kakor pa an- j Kanadi, da je namreč izza iz-
gleškega imperija.
Na drugi strani so pa goto-ivi sloji kanadskega prebival-
brulia vojne pa do sedaj točno zadosti:la vsem dolžnostim, ki jih ima napram sebi in napram
-na povsem drugačnem stali-' stva vdani AngKi ji z dušo in ( materinski deželi — Angliji.
KAJ JE S KANADSKIM NIKLJEM?
Nekateri še vedno zatrjujejo, da odhajajo precejšnje množine te važne kovine preko Japonske v Nemčijo.
Nedavno >o se razširile «ro-.	~
vorioe, da odhajajo velike nwio-|tev niklja na Japonsko dne 25. žine kanadskega niklja v Nem-! novel libra."
čijo. Ne naravnost, pač pa po ovinkih. Nikelj je jioslan na Japonsko, otftam pa preko Sibirije v Hitlerjev imperij.
Govorice «-o zelo vznemirile kanad-ko javnost. "Ali imajo kaj podlage, ali ne?" so se ljudje radovedno spraševali.
'Na prošnjo Mackenzie Kin-ga, od kje i una te podatke, je dr. MjcClure odvrnil:
,4t<) tem me je obvestil neki kanadski uradnik, ki je prijatelj ministrskega predsednika.
ki je pod japonsko kontrolo.
MCe dokažete, da se take po-ši I jat ve niso vršile, bom z veseljem preklica! moje trditve."
^Ministrski predsednik Mackenzie King na to izjavo ni odgovoril.
neriškega odbora za neudelež-•Dr. Robe 11 McClure, kanad-ibo v japonski vojni. Rečeno ski zastopnik Rdečega križa na j mi ie bilo tudi, da pošiljatve Še Kitajskem, ji- resničnost teh j vedno redno dohajajo, toda ne
Ime mesta Swastika ne bo premen jeno
Ministrski predsednik kanadske province Ontario je generalnemu poštarju nedavno na-Marsikaj sem zvedel tudi od a- ročil, da premeni ime mesta
Swastika, toda prebivalci mesta so pretekli petek sklicali
govoric jKjtrdil. dočim je kanadski ministrski pred-ednik Mackenzie King izjavil, da so gola izmišljotina.
Nekateri najuglednejši kanadski IMi >o potegnili z Mackenzie Ki ago m, dočim je dr. M-eCflure v nekem svojem' go-voini izjavil:
"'Jas sam sem pobiral kanadsko železo iz trupel kitajskih vojakov. Kmalu bo napočil čas, ko bodo drugi pobirali kanadski nikelj iz trupel angleških vojakov.
w*Kanadfiki nikelj ne prihaja na Japonsko naravnost. Podatke, ki jih imam na razpolago,-sem dobil od nekega kanadskega uradnika in nekega ameri-£k«ga odbora.9'
V parlamentu je ministrski predsednik Mackenzie King to zanikal, toda pozneje je rekel časnikarjem:
"Take govorice bi se ne smele pojavljati, četudi bi bile re*-nirne. Sedanji svetovni položaj je preveč zapleten in nevaren, da bi se dalo razpravljati o tent. Dr. MeOlure je izjavil, rta je bila, koliJcor je njeirai znano, poslana zadnja poeilja-
PRIDELEK PŠENICE BO OMEJEN
Predsednik Združenih pridelovalcev žita priporoča kvotni sistem, temelječ na rekordih le ta 1940, dočim predlaga pšenični "pool" načrt, tikajoč se pridelka na aker.
(Fannerji po zapadnem deluj Kanade imaja milijone in mi!!-'priporoča kvotni sistem, te-jone bii'sl jev jišenice v kaščahimelii č na pridelku leta 1!>4'i. ter ne vedo, kam ž jo. Vse kaže. da bodo prihodnje leto prisiljeni omejiti pridelek.
iS tem veleva žninf mom .se ha vi jo zvezne in pro-vincialne oblasti ter člani far-marskih organizazcij po prerij-skeni ozoniljn.
•Pojavilo se je že nešteto pn dlog glede kontrole pridelka.
'Govori se o zveznem kontrolnem načrtu, o sistemu bonusa ter o prostovoljnem sklepu far-merjev, da omeje produkcijo.
Stališče kanadskih farmer-skih organizacij ho pojasnjeno po zborovanju kanalske pol.je-d Iske federacije, ki se bo vršilo konci februarja v Torontu. province
(Tajnik George G. Coote iz Nantona. Alta., pravi, da -e bo federacija 'havila z načrtom, po katerem bi bila poverjena kontrola lokalnim faimerskim organizacijam.
'Zvezna oblast ho določila, koliko pšenice naj pridela vsaka provinca, dočim bi provinci jal ni farmerski odbor določil, koliko akrov naj vsak farmer pose je. Nekateri voditelji far-
T8TANOVLJEN L. 1898
Cena maslu postavno znižana
•Kontrolni urad je dne d' ceinbra po.-tavno določil v<cj Kanadi cene mas u prodaji na debelo.
Zaradi zmanjšanih zalog so začele cene naraščati, in dobič-[ksirji so -e nadali dobre kup-j čije.
fstioča-no so bili pozvani vsi odjen«:d'*i. naj štedijo z maslom. Splošno je bilo rw'pno, da bo treba maslo importirati. toda kontrolni urad j«- izjavil, da bi bi' tak korak skrajno neprimeren. .
Kontromi ,urad je o i lot" j I. na j o cena nfasla taka kot je bila • Ine 12. decen-lbra. namreč '.V.\ centov funt. Po 12. decembru je poskečila nad 42 centov.
KVna je bila tudi v- 'd tega postavno znižana, ker se je bilo bati. da -e ho vsled večjih dobičkov pri ma>ln zmanjšala produkcija sira. vsled če>ar bi {Kanada ne mogla izpolniti »voli«* ohljuW, da bo fHudala Angliji ogromne iilm.žine sira.
To ji- bil že drugi vaz- n korak kontrolnega urada.
Saskatchewan Wheat Pool ne priporoča prisilnih oni ji-tcv. Na letnem zborovanju v proble-iReirini >o delwgatje pripon rili kvotni sistem, to je. da je treba na v>akeni akru pridelati le gotovo-množino pšenice. Far-merji. ki imajo h- nvalo zcndlje, naj bi b:!i izvzeti.
!Z zadevo se bodo pečali tudi na letni konvenciji združenih fanm»rjev pirvince Alberte, ki se bo vršila meseca februarja v Calgarv.
Hurikan v Alžiru
I/. Tangiera v Maroku poročajo, da je divjal v severnem delu Alžira >ilen hurikan, ki je zahteval najmanj deset človeških žrtev.
V Severni Afriki je neobl -čajno mrzlo sreme. Ponekod noval po mestih f»o-ebne urade, | je padel sneg, ki <ra že več »le- ki naj bi reševali -jH»re med go-setletji ni bilo.
Dne 2. januarja 1!>-M> je urad določil višino >tanarmc ter iine-
spodarji in najemniki.
Položaj v Evropi
Železriiška postaja v Berlinu poškodovana
\ če raj zgodaj zjutraj je na veliki Anhalter Železniški postaji v Berlinu, od koder se navadno odpelje in zopet vrne Podpredsednik N. Priestley j Hitler, kadar gre na kako zelo je rekel, da njegova organizaci-1 va^no I,ot' nastal požar, ki je j a nima š(. nobenih tozadevnih ! deloma uiiičil veliko poslopje, načrtov.	Poleg,prostora za prodajo v<rz-
TTon. Solon T.o\v. zakladničar "ih listov je pogorelo več dm-Ml.evte, je na kon- gih uradov. Železniški promet venciji združenja albertskih >b pa ni bil oviran, čin odločno protestiral proti j Požar je nastal ob G.4."> izju-načrtu, da bi bilo faim-erjein traj v »prostoru za prtljago, dovol j no posejati s pšenico le Požar so mogli omejiti šele o-omejeno število akrov.	j koli poldneva. K požaru je pri-
Provineialna vlada nikakor hitelo mnogo brizgaln. Vzrok nima pravice uveljavljati takih požarov š't. ni znan. Vendar )»a omejitev, pač je ]»a to izključno' nekateri zatrjujejo, da so ,sl5-le zadeva zvezne vlade.	i dve fraz>treLbi, vsleil česar
Kakišno >ta'išče
! bi se moglo domnevati, da >e
zavzema na- -e razpoi:.ila Im.(, prtljago ka-
pratu t"iirn kce!uventu vpraša- n,, i • ■	,
.	, , , , , ka bomba m je zanetila požar.
nju zvezna vlada,.se ho zvedelo	1
n»enskih in žitnih trgovskih or ganizacij se zavzemajo za kvot- -ele meseca februarja, ko bodo j ni <istem.	zastopniki zvezne vlade* sporo-
R. S. Law. predsednik T"n- čili i m > s b • n> k i zboniei splošno ited Grain Growers Limited.'politične smernice.
iz kanadskih pri stan i še."
Ministrski ])re<lsednik je povedal pnilamentu, <la so odhajale pošil jatve na Japon>ko do zadnjega februarja. l>r. Mlc-Clura je pozval naj se opraviči. Kanadsko časopisje je poročalo, da r»e je MjcClure opravičil.
fV resnici je pa McClure rekel tole:
i4'Po mojem mnenj« bi bilo v interesu Kanade in angleškega imperija najbolje, da hi ne bila poslana noibena količina niklja v katerikoli obliki ali po kakršnihkoli ovinkih na .Tarponsko ali v kakšno deželo, ki je Japonski naklonjena in iz katere bi utegnil dospeti nikelj na Japonsko..
* 'To naj bi '»ikalo tudi kanadskega bakra v vseh oblikah ter cinka in svinca.
"'Svoje ugotovilo temeljim na informacijah, ki jih smatram za neoporečne. Ne trdim, da jc bil nikelj poslan iz Kanade naravnost na Japonsko, poslan je bil pa kami drugam, na printer v .Zdnižene države ali pa v kakršno pacifično državo,
zborovanje, na katerem so s 47 glasovi proti 16 sprejeli resolucijo in sklep, da naprosijo generalnega poštarja, da imena Swastika ne iizpremenfi.
Na Zborovanju je bil izvoljen posebni odbor, čigar naloga je storiti vse postavne korake, da mesto obdrži s*vojo prvotno i-me, medtem ko je minister za ce^te T. B. McQuesten na svojo roko že i-zbral novo ime Winston.
Na zborovanju je Walter Little, , ki je eden prvfrh naseljencev v <Swastiki, rekel, da bi, a ko bi imel pravico glasovati, glasoval, da ostane staro ime.
Rekel je tudi, da je po telefonu govoril z generalnim poštarjem Mulockom, kateremu je naravnost povedal, da se mu ,zdi nespametno premen iti ime. Mu-lock pa je rekel, da bo sedaj velika zmešnjava, ako se bo mesto imenovalo Swastika, železniška postaja pa Winston, zborovanje pa je bilo mnenja, da ne bo nič več zmešnjave, kot pa, če bodo vlaki na postaji Swastika zlagali poštne vreče, naslovljene v Kirkland Lake.
Madžarska mobilizira
Medtem ko skozi Madžarsko prihaja na tisoče nemških vo-j Jakov na Rumunsko, je Ma-
NEUTEMELJENA NACIJSKA PROPAGANDA j ižarska vpoklicala ,pod zasta-VT .. , .	. ^ i v i v ,	i . h'e mnogo svojega vojaštva in
fNacijski agentje v Združenih državah so poleti, mnogi opazovalci vidijo v tem
svarili turiste, naj ne hodijo v Kanado, češ, da se ! nove .velike priprave Nemčije
jim ne bo dobro godilo, ker je dežela v vojni. |lza vojaške operacije na Bal
j kanu.
-------Poročila iz Sofije naznaja-
, ...	, njenih posledic. V javnih lo-ij°» prihaja na rusko mejo
do ki >Te po svojih naravnih e- ka]ih . j>la {vei}m kot jt.!v severni Uobrudži mnogo
potah ena na>shkov,tejs,h de- ,l)i!;i { vn- ]n ^ ^ I nen^kill vojakov. Izliv Dona-
zel na svetu. Kanadske divji-L .	, ,,	i	^ i* D. ..
. . . prav n ie .narasle.".	ve, ki ga zahteva Rusija, so
ne so preprezene s tlakovanima	-v^. - „ . - - . ,
, .	,	. i \	it i--' -Nemci .podnnniraBi ter obenem
cestami, vsepovsod so razgled- Amemski turi.-t lahko obi>ee' ,rf)< jQd'iri'o
ne točke ter prilike za vsako-!Kanado 'brez potnega lista. Ka- j 7. ailJ°
,	i i • i -i •	i 'Donave,
vrsten s]x>rt.	'nadski uradniki .mu v nobenem j	. .
Že leta in leta ameriški turi-j sti zeio radi obiskujejo Kana-
nad celim tokom
Cene ]io hotelih in restavra- slučaju ne povzroča jo neprilik. cijali niso pretirane. Ameriški turist je deležen vseh mogočih udobnosti.
Prejšnje poletje so zasnovali naoijski agitatorji v Združenih državah peklenski načrt, kako škodovati kanadskenuu turističnemu prometu.
'Po tem načrtu so skušali prepričati turiste, da bodo na vsla-bo naleteli, če bodo šli v Kanado, kajti dežela je v vojni in se mora vsak, ki gre tja, pokoriti najstrožjim vojnim določibam.
[Posledica tega je bila, da letošnje poletje res ni toliko a-meriški-h turistov obiskalo Kanado kakor prejšnja leta.
iToda tisti, ki so bili tam. so se že prvi dan prepričali o ne-utenieljenosti nacijske propagande. .
'"Ameriški turist v Kanadi sploh ne občuti vojne oziroma
BLAZNIKOVA
Pratika
za leto 1941
Cena 25c
s poštnino vred. KNJIGARNA
"Glas Naroda"
216 West 18th Strc*t New York. N.
Včeraj je več tisoč mladih Madžarov prejelo pozivnice, k; jih kličejo pod zastave. Do tega koraka se je Madžarska naj-brže odločila vsled tega, ker so 4\ Budimpešto prišla poročila, da prihaja v Galklijo do Lvo-ma mnogo ruskih vojakov. Do 15. panuarja bo madžarska mobilizacija pojiolna.
Vojaški opazovalci so mnenja, da bo ^ladžarska postavila svojo armado na razpolago Nemčiji in bo varovala nemško armado na Balkanu proti m-skemu napadu.
Nemci drže petrolejske vrelce
Nemški vojaki stražijo veli • ke rumumske petrolejske vrelce, katere so po nemškem zatrdilu zažgali nezadovoljni ru -munski častniki.
Nemški vojaki v Albaniji
Poročila, ki prihaja z Ohridskega jezera v Beograd, naznanjajo, da je okoli Drača in El-basana mogoče videti mnogo nemških vojakov z jeklenimi čeladami. Dosedaj v Albaniji ni bilo nemških vojakov, razun nekaj častnikov, ki >o \eščaki v svojih strokah.
Novi grški uspehi
(irki nadaljujejo s >vojimi silovitin^i napadi na osrednji in severni fronti in so proti koncu dneva na raznih krajih vjeli 1000 Italjauov, na enem kraju celo ves bataljon s častniki.
Grki so zaplenili štiri topove, nrnogo strojnic in mnogo drugega vojnega plena. Razbili so tudi italjanski alpim»k: oildelek na skijih.
Severno od Klisture se Lahi trdovratno branijo, toda Grkov ni mogoče vstaviti in >o postavili na \4išine proti Kl-sur; in Tepeleniju mnogo težkih topov.
Ob obrežju Grki prodirajo dalje od Kimare in Lahi se kaj naglo innikajo. \*se grške vojaške operacije so obrnjene pro ti važnemu pristanišču Valo-ni. \'se važnejše <-este, ki peljejo v Val ono, so v grških rokah. Valona je tudi poglavitno pristanišče za izkrcavanje laškega vojaštva in jo vsled tega angleški in grški aeroplani neprestano bombardirajo.
LJUDSKA KUHARICA
Nojnovejša zbirka navodil za Kuhinjo in dom. Cena 50c
Naročite pri:
KNJIGARNI
SLOVENIC
PUBLISHING
COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y.
lanadski festiik
♦ C LAS NARODA" - New Yori
Tuesday, December 31, 1 940
ROMAN :—: Spisal: FRAN GO VEKAH.
26"

Razbojnik Ručman obsojen
Avgust Ručnnan je 'bil obto-jte. Takim zagovorom je težko žen, da je v maju letos hotel -dati veio.
oropati delavko Marijo. Poča-| 1*0 4 urni razpravi so se sod-kal jo je, ko se je vračala olb niki velikega senata umaknili
Nekoliko nercdro mu je'bilo le, da je mtoral povabiti Ro-/.uica zopet na > kupu i obed. Toda pomagal si je s tem. da je trdil, da ni bil te dni od razburjenja za nobeno družbo.
"'Saj veste, da vas imam rad! Ampak k steni se tudi ne dam kar tako pritisniti," mu je dejal. "Konfliktov ne 'narani. In krivice delati nočem nikomur. Morda bi se vse življenje ke-al, ako hi se izkazalo, d"a ste imeli vi prav. Saino nikomur ne piavite, da sva se za trenutek .-porekla."
Kožanec je rad obljubil, da bo molčal, saj je bil starec tandar resnično dobra duša. Ostal bi bil rajši pri "Črnem \olu" nadalje. Toda zdelo se mu je spodohnejše, da ostane v župnikov i družbi.	z
Niti z besedico ni bil izdal nikomur razkola z župnikom ler je rekel učiteljem pri "Ornem volu", da želi le za nekaj dni hrano zaradi svojeira žeiodca izprenfeniti, obene.ni pa hoče prebiti v-aj še par dni v družbi prijateljeve neveste, gospodične Trata rje ve.
(»Iga se je l"»t« la t« koj po zaključni šolski maši in razdelitvi izpričeval odpeljati k materi v Ljubljano. Kovčegi in pjtna košara so bil. že polni ter pripravljeni, da jih odda na \ lak. Novak je pi >al Olgi pismo. ]>olno sreče in priseg, da se ji niti za trenutek re l>o treba kidati svojega pristanka- da ji uredi življenje či-to po njeni volji in je v njeni svobodi ne bo nikdar niti najmanj omejeval. Že sedaj izjavlja svečano, da '»o smatral njeno Krnico za svoje iN te ki ga, ako želi, pohčeri.
. Rožancu pa se je zahvaljeval. .
41 Milan, saj niti ne slutiš, kaj si mi storil. Kakšna žena, kakšna tovarišiea in prijateljica mi 1m> Olga! Njena visoka inteligenca, izolizraženost, pa njena krasota! Ne moreš si misliti, kako sem srečen. Kakor dijak sem otroški, kakor jKSnik sanjarim n«x i in dneve. Dela imam ogromlio. Toda danes mesec dni 1w> vse v redu. Olga bo že tu z Krnico in materjo za stalno. O lede poroke ukrenem, da >e izvrši po enkratnem cerkvenem oklicu. V nedeljo pojdem v Ljubljano :ia njen dom. tla -e o vsem dogovorim, natančno."
"Zdaj Te e Š(. prosim, dragi Milan, da poskrfbiš. da naju boš lahko Ti poročil, ki -i mi ustvaril srečo. Prosim Te torej, ifa si izgovoriš na dan t.ajine poroke dopust."
Rožancu je bilo pri srcu, da bi tulil. Kakor bi -e Novak rogal njegovi bolesti; kakor bi oral po njegovem krvavečem spcu, je rtbčutil Novakovo radost.
To je bilo pre\eč. Strpelo ga ni nikjer. Hitel je vsak ča> v cerkev ter iskai utt he in poniirjeiija v molitvi, toda občutil je v pi azni ce»kv.i le strašno osamelost. Zavedal se je svoje siečnosti, toda kidanja ni bilo v njem. .
Oglašal pa se je v njegovem srcu vedno in vedno samo en gl'h: "Norec, kaj si .-tori ? 'Povej svetu resnico in začni živeti iznova, širše, višje in svetlejše življenje! Še je čas! Stopi pred Olgo in ji leči: Ne dam te. Moja si! Dovolj •eni se mučii; v meni vreta energija in podjetnost. Poišče m *.i drugo službo — talentom in marljivosti >o prav sedaj le naj stežaj odprte vse dum. Njeua bom hvalil, ki mi ie končno pokazal i»ot- ki sem jo i zgrešil. — Pojdi, pojdi k Olgi! Pričakuje te. Saiiko besedo reci in s teboj pojile do konca .-veta."
Tako se je mučii, begal iz cerkve v družbo, poslušal pogovore. a ničesar ni f-ul, strmel je predse in pil. Kakor bi vse gorelo po njem, ga je žgalo neprestano, a žeje ni mog« I ugasiti. In pobegnil je. zgražajoč se sam nad seboj, v naravo, blodil je po gozdih, a ni videl in ni slišal ničesar ter čul vedno isti glas:
"Norec- Norec! (Aikev je bila mogočna brez tebe in ostane brez tube — ti pa si en sam: živi, uživaj! Zdaj ali® nikoli! Kar zdaj zannidiš, ne ujameš nikdar več. Ne do-' inišljaj si, da se svei briga za u-odo takega le ničnega kaplana,, kakršen .si. Stoi i kar hočeš,. jutri niti pišče ne cmevkne več zaradi tega. Sam -i svoje sreče ali propasti kovač; vse drugo na zemlji in na ne'm je brez pomena."
A Rožanec ni še! k Olgi in ne ukrenil ničesar.
Prisiljeno se smehljajoč je sprentil Olgo z Vidko še poslednje pozno popoldne na izprehodu do Sračjega in nazaj. Vso pot sta se razgovarjala o rečeh, ki ju niso prav nič zanimale, samo da se je pomikala beseda za besedo, brez zvoka in odmeva v srcu.	*
^ idka >e je ra lovala lepega izpričevala ter je pripove-d o val a o tvojih součenkah; njih deklamaoijah. prepevanju in telovadnih nastopih na dopoldanski vidovdanski slavnosti v telovadnici. Rožanec in Olga sta korakala vsak ob eni strani cc-te ter se t rudi a, da se ne ozreta in približata drug dragemu.
V obeh je kljuvalo- "Samo še nocoj je mogoče. — Zdajle
ali nikdar! Le ena beseda — le ena kretnja je potrebna in _
vse bo drugače . .
In drgetajo sta čakala te besede in te kretnje, hrepenela in se 'bala — se kiicala in svarila . . .
»Mesec je vstal izza gore ter zagrnil krajino v svojo bledo razsvetljavo. Že so se videli stolpi onstran reke; samo še zadnji klanec je bilo pestiti za seboj in mesto bi ležalo pod njima.
"Nikoli več, Olga," si je mislil R-ržanee. A rekel je: 4M^epo vreme se obeta. Barometer se vztrajno dviga. (V
koncu tedna iz tovarne s skromnim zaslužkom, navalil nanjo in zahteval, naj mu da ves denar. Delavka je biJa še toliko prisebna, da je denar skrila v dežnik, zato je denar rešila, a zverinski razbojnik ni nehal in je delavki storil še silo.
v posvetovalnico, nato pa je predsednik Ivan Kralj razglasil sodbo. Vsi obtoženci so bili spoznani za krive. Olavni obtoženec Avgust Ručman je bil obsojen na 3 leta in pol ječe. Jože Debeljak na 4 mesece in na 120 din globe, Pirčeva na 3
jem. Navzlic temu, da je mož živel zdravo življenje in se je staLno gibal v najčistejšem zraku, se to Išče ni mogel znebiti. Šele v zadnjih tednih pred smrtjo je začel upadati. Baš i zaradi tega nenadnega hujša-nja in zavoljo tolšče je mož,§ kakor piavijo zdravniki, tudi umrl. V normalnih časih je tehtal 274 kilogramov. .
Dolga iebiia vrsta vlomov in	in Habjan na 600 din
tatvin, ki jih je Ručman izvršil pred razbojništvom nad delavko Marijo in po njem. Orožniki v Domžalah so ga dolgo zasledovali in ga naposled izsledili v razbojniški jami, katero si je uredil v Sunifiorškem good u
obe.
STRAHOTEN SLUČAJ.
O novem žalostnem primeru govore te dni ljudje po Dolenjskem. V vasi Sv. Štefanu pri Tam jespa.l in si kuhai'T.rebnj*e.m živi dnužina J>osest-
• 1 1 VSTANOVLJEN L. 189* j
r—
WW
P h
H
SOLUN
MESTO IN PRISTANIŠČE
ter delal načrte za tatvine in vlome. Posrečil se mu je velik vlom v stanovanje Škuljeve Eme in Ccdilnikove Dore. Tema dvema je odnesel raznega blaga in zlatnine za okoli 8000 din. Tz delavnice Dominika Cerarja v Domžalah je odnesel obleke in drugo za l.SfiO din. Antoniji Ohalupnikovi iz Domžal je odnesel masti in drugih živil za 17(i din. Slavku Pavi i -ju ponjavo, vredno 800 din. Podiborškovi Ivani tri kokoši,.
nika Mihaela Omahna. Se pred dvenla letoma je bilo v družini življenje kolikor toliko znosno, četudi so imeli pri hiši težko bolnega boJnika. Hči Jožefa, danes stara 38 let. je že od 7. leta dalje po škrlatinki hudo bohha'a. Posledice škrlatinke so bile takšne, da je reva obležala s ukrivljenimi nogami in rokami. Postala je tudi slaboumna in zdravniška pomoč je bila zaman. Za težko botoio hčerko se je brigala in jo nego-
VojKki Mihaeli borovnice, ki iva,a- <l?k!er je bila še živa, nje-jili je .nabrala v £roz<lu. V sred- na mati- Ko Pa mati umrla, njih Jaršah ie kradel kokoši!^ bll° tadl ^rbne nege konec, pri Janezu Škoficu.	[Ker S1 Vinica ni mogla sama
v pomagati, ne prejemati hrano, o bin z Rucma-|11p opravljati potrebe, so jo do-
ISoobt oženi
nom rošetar Jože Debeljak z i uniči j>o materini smrti — pred Brc.«la. resetariea Marija Pire dvema letoma — zaprli v svin-z Broda, sedlar Feliks Riliter , ;.:k kjor jc uWra živo!a do ^
iz I>omižal in prekupčevalec * njega časa prepuščena počas-starim železom Anton IIabjan|n mu hiranju. Dve s M je tra-iz Trzina. Ručman in Rilitar ;;lIo, da je oblastvo zaznalo za
nesrečnieo in pred dnevi je o-rožništvo prijavilo zadevo >o-dišč.u. v Trebnjem. ITz poročila orožnikov je po-neti. da je patrola ob navzoe-
sta bila obtožena, da sta na Brodu vzela Antonu Kavki štiri cevi iz cinka vredni 1200 din. Debeljak in Pirčeva sta kupovala blago, ki ga je Rue-
Na Balkanskem polotoku ni tako velikega naravnega in zavarovanega pristanišča, kot je solunsko. V smeri od severa proti jugu je solunski zaliv dolg 18, širok pa 13 kilometrov. Globok pa ni. Vendar meri globina tik do pristanišča 10 m, kar je dovolj za promet z največjimi ladjami. Vzhodna o-jbala zaliva je čista in ne povzroča skrbi, zahodna sipinasta i in peščena. Pesek nanašajo re-jke Salanrrija, Vistrica in Var-J dar. Nekoč je bi! Solun s se-j dan jim pristaniščem vred veli-|ko jezero. V neogenu se je to j celo področje vdrlo, tako da je |do SoLuna prodrlo morje in je i tak o nastal sedanji zaliv, na se-I veru pa je ostala močvirnata, ,toda zelo rodovitna nižina. Sle nekaj je zanima vo v Solunu. Solunsko pristanišče je edino pri-t an išče v Sredozemlju, ki včasih zamrzne.
Ko lun ski 'zaliv je odprt in prost. Ne zapira ga nobena o-žina. Pot iz Soluna v Port Said ali Suez je krajša kakor pa na primer iz Carigrada. Solun je zaradi Korinskega prekopa tudi bližji pristaniščem v srednjem in zahodnem Sredozemlju. ~ Po svojem zemljepisnem položaju, ki nikakor ni obrobnega značaia. saj s^ v So-
man nakradel, Habjan je kupil|no.ti občinske-a odbornika po-Kavkn ukradene cevi. Ruc-'^Ja očeta, da .pokaže, kje ima
man je v bistvu vse zločine pri znal, a je seveda po svoje razlagal izvrši no razbojništvo nad delavko Marijo. Zanikal je.
svojo bolr.o hčer. Nerad, a pri-moran, je oče odprl svinjak, kjer se je navzočim nudil pretresljiv prizor. Hči Jožefa je
da bi vlomil pri Ohalupnikovi j iPŽa]a na kupu mokro slamp in m -e čutil krivega za neke Bila je sama kost in koža. Ro-predmete. ki so izginili pri vlo-|ko in lloir<i zv;te Xapol pokri-
f
O
H 0)
S
3 »
t #
0
00 00 00
1 00 00
SLOVENSKO ■ AMERIKANSKI
T/	"I	:: ZA IXTO ::
Ivoledar j 94i
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta • • . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
!! »
H 00
it 00 00 00
Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH,"
ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cen a 50c
Vsoto latiku jKifiljete v znamkah [x» 2 oz. 3 cente, Ce prebivate v Z«lm/.onih državah.

Posebna priloga:
Trije zemljevidi v barvah: evropa LETA 1911.; EVROPA PRED seDANJO VOJNO; EVROPA L. 1910
naročite ga
se danes
j: 00 0 0 0 0 00 00
H 00
00
00 00
00 00 00 00 00 00 00 00 00 00
Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj Sl-
um pri Podbopskovi in pri Sko-ficu. Cfle<le izvršenega razhoj-ni^tva in posilstva nad delavko ^Talijo se je zagovarjtil, da je vedel, da ima delavka pri sehi denar, ker je bila sohota in se je vračala iz tovarne domov, a nameraval si je samo izr»o<o-diti kovača od tlelavke. Zanikal je tudi posilstvo. Delavka ie ])ovedala kot priča drugače. (V ne hi dinarja -krila v dežnik, hi hila oh tedensko mezdo. R surovo siJo je nato razbojnik izvršil nad njo zločin posilstva.
^O^tali obtoženci so se zagovarjali, da so kupovali blago v
ta s eunjani'i, po tele-u pa ena <ama rana. v kateri se je zarodi la razna mrčes. T\o so o-rožniki stopili h i že, je nesreč-niea, ki že dolgo ni videla človeka, pričela tnliti. Pogled je bil pretresljiv.
Orožniki so zadevo prijavili 4aidi zdravstveni oblasti in občini že prid nekaj dnevi. Ljudje pravilo, da je ne-rečniea še vedno na istem mestu.
7>ronvetno središče. Tz solunskega pristanišča vodijo na v?e strani proti severu naravne doline. po katerih so speljane prometne ceste. Najvažnejša taka pron«etna žila je vardarska vzdolž reke Vardar, solun-ko earigrajska ob Golič planini in not. ki vedi iz Soluna proti I Draču. Obe zadnji poti sta : prav za prav ostanka stare zna-j menite rin<-ke eeste "Via ImiatiaM najvažnejše suhomor-ske poti preko Balkana. Zato
lešnik se nji je s košnjo pohvalil. Le delavcev mu je premalo."
"Okoli vratu hi ti padla, Milan!" si je mislila Olga. A dejala je: "A i si opazil. koUko kosov se je zaplodilof Zjutraj in zvečer pojo, da je krasota poslušati. Na vsakem vrtu ;ih je par — na skrajno točko slemena sedajo ter pojo dolge »nelodije s čudovito vztrajnostjo. Kosi so ptičji "baritonisti. Se ti ne zdi T"
t ''Doktor ^5e<len me je j>ovabil na svoje lovišče. Morda se res začnem ha uit i s teni ^-portom. Xe zaradi streljanja divjačine, a 7-aradi narave: botani-ziral bi, opazoval živalstvo _
naravoslovje sem po-obno ljufbil na gimnaziji," je pripovedoval Kožanec je opisova, vrlin esvojih profesorjev. A mislil je: "Vedo bom moral misliti nate, Olga."
• l. INadsljevanje prihodu jig.)' V"
NAJDEBELEJŠI EVROPEC.
'Xaidebrlejši in najtežji Ev-impec ie živel v Švici in je bil dobri veri. da ni ukradeno. Ta- i>o poklicu pa-tir. Mali kraj
jali. Najhuje je bilo leta 1931. ce, skladišča za municijo in o-I ko so požgali staro židovsko ložje. Xa nobeno reč niso .	.	(četrt. V Solunu živi tudi mno- Francozi pozabili,
lun steka gospodarstvo skoro ^ Srlmv. Okolica je še danes I Pozabili so si odgovoriti vsega Halkana in srednje Ev-
rope ki je namenjeno na jug. mesta }e n;1 ohil]l kjer lmio. na ljopo|no>t. A i naj Magino-je Solun važno gospodarsko in ^ lepe ljlico> promet je zelo tova črta rabi vojaki samo za
ve ik. Vzhodno od središča je j zaklonišče, za zaščito jjred -o-predmestje Kalomarija, kjer je, vnužnini ognjeni? V-ak obis-največ konzulatov tujih držav, kovalec ALiginotove črte takoj 'Na vzhodnem Sredoz mlju jej^P^i nesorazm rje med vred-ltuilo tako starih mest. kot So- '"ostjo Maginotove črte kot za-lun. Veliko je število solun- klonišča in izhodišča za napad.
skih cerkva, ki so jih Turki Borbena vrednost kakšne utr-pozne.ie spremenil, v džamije., ;t.ne postojanke ne zavi-i od ja-Lepa je cerkev sv. Dimitrija izj kosti betonskih zidov. P>ori,e-\ stolet'a. Solun ima tudijn;l morala — to je edino, kar V svetovni vojni| !„hko občuti sovražnik in prav »olun važna vojaška toč-jto jc tjst0t kar je manjkalo koder se je pričela zna- Francozom, dasi niso
vseueih'~ee je bil Solun ka. od
inosru po-
je postal Solun že zelo zgodaj ",°1nita soI"n\ka Vfe"zi.va' ^^.ma-ati z Maginotovo linijo. To
ko se zagovarjajo .vedno vsi obtoženci, ki kupujejo za smešno nizko eeno ukradene predme-
M-onfricher, nedaleč od Ženevskega jezera, se je lahko ponašal s tem nenavadnim pastir-
I'
Si


Pošljite nam i
i
in mi vam bomo pošiljali j 2 meseca	I
"Glas Naroda" jj
in prepričani smo, da boste potem Jj stalni naročnik.	jj
važno ter nezavisno gospodar-1 sko, pa tudi kulturno središče. V preteklosti je večkrat uspešno tekmoval s samo m Carigradom. .
Mesto Solun je ustanovil o-koli leta 315 pr. Kr. cesar Ka-samler in ga imenoval po svoji ženi Tesalonike. Tesalonike je bila sestra Aleksandra Velikega. To inije je obdržal Solun služl>eno vse do danes. Kmalu je postal glavno mesto Maerdoni je. Za preseljevanja narodov je Solun mnogo trpel. Večkrat so ga požgali in opustošili, pa se je zopet dvignil' iz razvalin. Po padcu Carigrada leta 1204 so zavzeli Solun Benečani, ki so postavili v mestu znameniti Beli tsolp. Se danes je ta stolp lep in zanimiv zgodovinski spomenik na obali glavne solunske hike. Od leta 14-30 do 1912 je bil Solun pod
jSolunu je tudi okostnioa G00<) srbskih vojakov in jugoslovanskih dob'ovoljeev, padlih za časa solunske ofenzive. Dane-je Solun s svojim pristaniščem
veličastno t< h nično veledeio m rabilo kot izhodna točka za konstniktivno izvedbo vojaško operativne ideje, (ireh Francozov spričo Maginotove linije
USODA MAGINOTOVE ČETE.
"Voelkisebe Beobachter" je
osrchija točka grško-italijan-, i«. ]}\\ izrazito defenzivni dul skega spora. .	ki ga je franco-ka vojska vsr-
kavala vase. Tako se je rir*»«li -lo. da je ostala Maginotova črta samo eksperiment liKulemo for-tifikacije. Nad in unov Fran-priol>čil članek o Metzu, v ka-jco7^ ni izpolnila. DandanaŠ tereni govori tudi o utrdbah	1>itko ne dobivajo pod
ATaginotove črte. Poročevalec	™ dovolj otipljivo
lista je obiskal glavne dele (*oka7a1i dogodki sedanje voj-francoske utrjene čite, podzeni-
ske hodnike, stolpe, pozicije za
strojnice, jarke in drugo ovire.	_
Največji vtis je napravila nan j: ZALOGA TEH KNJIG
JE POŠLA
mešanica francoske tehnične popolnosti in vojaške resigna-cije. t
Ni dvonva — pravi dopisnik da je Maginotova črta pro
izvod visoko razvite tehnike in Turki. Leta 1908 je izbi.uh nil I njenih najmodernejših pridobi-v Solunu upor Mladoturkov,'tov, delo izvrstnih strokovnjaki se je (potem razširil na celo, kov za gradnjo utndlb. Podzeni-Turčijo in zmagal; sultana Ah-'ska železnica se vleče kilonret-
dul Hamida TT. so ujeli in mu določili prisilno bivališče v vili Allatini v Solunu. Tu se .je odrekel prestolu. Leta 1913 so ubili v Solunu atentatorji grškega kralja Jurija, ki nvu je sledil potem Konstantin.
SoTun leži ob vznožju 1200 m visokega hriba Hordi jat. Danes ima 'blizu 300,000 prebivalcev. Kot važno trgovsko središče je Solun privabil mnogo Židov. Pravijo, da je petina solunskega prebivalstva židovskega porekla. Sem so pribe-žnli t\^dvsnm iz Španije. So-
re daleč pod zemljo, vozi .«kozi hodnike in jarke, ki rabijo za dovoz in odvoz moštva in streliva. Velikanska električna centrala pod zemljo skrbi za razsvetljavo in delovanje dvigal. Tudi oklopni stolpi so prikliu-čeni na električno centralo. Tu je nošteto brzostrelnih topov, strojnic., mctaleev min in druge ga orožja, Jci obvladnie sovražno ozemlje pred utrdbami. Žične mreže za visoko napetost so izvrstno maskirane ter jih ni irk>goee opaziti iz zraka. Globoko pod zemljo ležijo knhinie
Tunčani so jih večkrat pregan- za vojake, skladišča, bolnišni-
Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig:
Cvetje v Jeseni (spisal Lvan Tavčar.)
Hči cesarja Montezume (spisal M. Bidder Haggard.) Tunel, spisal B. Keliermann. Pjotr Rasputin (p. Klabund) Bogovec Jernej (I. Pregelj) Saino«ilnik, (A. Novačan.) Quo Vadiš (Sienkiewicz.) Potop (Sienkiewicz.) Živi viri (I. Matičič.) Siržnji (Karol May.) Morski volk (spisal London) Poslednji dnevi Pompeja,
(»pisal Bulver) Dekle Eliza (Concourt). Zgodbe brez groze (D. Rav-
!jen).
I mira joče duše (lika Vašte). KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY