Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 16 Ljubljana, nedelja 21. januarja 1934 Cena 2.- Din L'pravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Kačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Za zemljo in lastnino Jutri poteče deset let, kar je umrl eden največjih diktatorjev sodobnega Človeštva, mož, ki je šestini sveta vsilil voljo in idejo pešcice ljudi in ki je izpremenil tako zvano evrazijsko ozemlje v torišče največjih socialnih eksperimentov, kar jih pozna zgodovina. Ta mož je bil Lenin. Deset let že počiva njegovo maziljeno truplo v grobnici na Rdečem trgu v Moskvi, deset let že strmi njegov ckameneli obraz izpod stekla. Leninovo delo pa se v Rusiji nadaljuje z večjo silo in v večjem obsegu, kakor si ga je kdaj zamišljal on, ki je neprekinjeno gospodarsko revolucijo olajšal z blagodejno epizodo tako zvane nep (nove ekonomske politike). Za diktatorjem Leninom je prišel na krmilo te šestine sveta diktator Stalin. Pod njegovim vodstvom je bila zlasti druga polovica desetih let po Leninovi smrti doba nepopisnega napora ruskega naroda, da bi ugodil zahtevam moskovskih diktatorjev, ki so si izdelali ideološke in statistične modele, po katerih naj bi se preoblikovala Rusija in pozneje vse človeštvo. Noben drug narod v Evropi ne bi zaradi takih idejnih modelov, čijih osnutke so si bili zamislili nemški, v veliki meri židovski marksisti, žrtvoval toliko krvi, toliko energij, toliko človeškega samozatajevanja, kakor žrtvuje ruski narod. V tem je morda njegova nadčloveška veličina, pa tu di nečloveška tragika. Lenin je postal simbol tistega gibanja, ki se je vpisalo v zgodovino človeštva pod imenom »velika ruska revolucija*. V negotovem ozračju po svetovni vojni je bilo nedvomno samo to, da je zgodovinski ciklon boljševizma porušil mogočno državno in nacionalno stavbo Rusije in da se ne bo tako ka kor prejšnje zgodovinske nevihte izgu bil v neskončnih ruskih stepah. Ze se ;je zdelo, da bo rdeča Moskva postala tretji Rim, ognjišče nove svetovne religije, priznavajoče zgolj božanstvo člo veka kot družbenega bitja, — zoon po-Iitikon v stanem Aristotelovem smislu. A že tedaj, ko je Lenin umiral v Krem-Iju, v spnci starih cerkva, teh nemih prič tisočletnega duhovnega razvoja Ru sije, je moral svoj up na boljševizacijo .veta odgoditi v prihodnost. Danes, de--et let po njegovi smrti, je boljševiza-cija Evrope samo še fantastičen sen. Svet se je pričel odločneje in uspešneje kakor kdaj prej boriti z nalezljivimi! idejami, ki so pi-ihajale iz Moskve. Vedno bolj prodira prepričanje, da socialna ureditev sveta ni izključna zadeva proletarskega razreda, kakor uči komunistični evangelij. Ruska revolucija je postopala preveč nazorno: iztrebila je ■^e druge družbene sloje, zatrla vsako svobodno izživljanje, uvedla najstrožjo diktaturo, kar jih pozna svet. Narodi tes niso najboljši učenci v zgodovini, vendar je šestnajstletno opazovanje dogodkov v Rusiji ustvarilo zlasti v zadnjih letih tako voljo do odpora in do ofenzive proti boljševizmu, da vseh deset let po Leninovi smrti ni nikdar stal tečaj njegovih idej tako nizko, kakor stoji danes. Karel Marx je bil trdno prepričan, da bo meščanstvo, h kateremu je prišteval tudi ves kmečki stan, vedno bolj izgubljalo svoj vpliv in se pogrezalo v socialno neaktivnost; v tem je videl nujnost gospodarskega procesa, ki vodi h komunistični državi. Marxovi računi se niso izpolnili. Današnji položaj kaže, da je napačno sklepal. Bolj kakor kdaj prej ?e danes kaže odločna volja, da naj se potrebne socialne preosnove izvedejo brez marksizma in proti njemu. To stremljenje je postalo tako očitno in nedvoumno, da ga je treba brez ozira na levo in desno ugotoviti baš ob desetletnici smrti moža, ki je n?jmanj veroval v njegovo možnost. Naša ugotovitev seveda niti zdaleč ne pomeni priznanja vsega tega, kar počenjajo fašisti raznih vrst in inačic v Evropi. Sedanje nihanje v skrajnost pa Do nekega dne zmanjšalo svojo silo in daljnosežnost; prešlo bo v normalno nihanje. Dejstvo je, in njega mora upoštevati nasprotnik enako kakor pristaš, da so si današnje protidemokratič-ne in demokratične struje v Evropi vzlic vsej različnosti svojih izhodišč, oblik in smotrov edine v tem, da je treba preprečiti družbeni razkroj, kakor ga je pripravljala z izrabljanjem demokratičnih svoboščin internacionala moskovskih fanatikov. Skratka: srednja in za-padna Evropa sta izgubili vsakršno slast do tega, kar imenujejo v Mskovi »preobrazbo človeštva«. To razpoloženje se kaže tudi v socialističnih vrstah, o čemer pričajo posebno zgovorno pojavi v francoskih socialističnih skupinah. Eno najznačilnejših stremljenj proti-marksistične ofenzive v Evropi je načelna obramba zemlje in posesti. Imamo mnogo razlogov za to, da odklanjamo večino tega, kar uče in delajo italijanski fašisti ali nemški narodni socialisti, ne moremo pa biti ravnodušni nasproti njihovim idejam o socialnem in kulturnem pomenu zemlje in kmetstva in o edravi fuakcicoaM vrednosti last- NEMČIJA HOČE OROŽJE V svojem odgovoru na svojih oboroževalnih Berlin, 20. januarja, r. Včeraj popoldne je sprejel zunanji minister baron Neurath francoskega poslanika Francoisa Ponceta in mu izročil odgovor nemške državne vlade na spomenico francoske vlade, ki je bila izročena nemški vladi 1. januarja. Minister Neurath je dni obenem nekatera pojasnila k odgovoru, ki obsega 14 s strojem pisanih strani. Takoj nato je sprejel tudi angleškega poslanika Phippsa in mu izročil odgovor nemške vlade na angleško noto z dne 20. decembra lanskega leta Oba poslanika sta odgovor nemške vlade takoj brzojavno sporočila svojima vladama. Pariz, 20. januarja r. Zunanje ministrstvo je davi takoj dešifriralo odgovor nemške vlade na francosko spomenico in ga nemudoma dostavilo zunanjemu ministru Paul-Boncourju v Ženevo. Čeravno nemški odgovor doslej še ni bil objavljen, se ba-vijo že vsi listi z njegovo vsebino. Prvi v i is, ki ga je napravi! v francoski politični javnosti, je dokaj ugoden, ako-ravno so si na jasnem, da še nikakor ni odstranil ovir za razorožitveni sporazum. Predvsem ugotavljajo listi, da je nemški odgovor prav tako uljuden, kakor je bila francoska spomenica ter da pušča odprta vrata za nadaljnja pogajanja. Nekateri listi pa so mnenja, da je tudi ta odgovor le politika zavlačevanja. Nemčija želi pridobiti na času, da bi si kakorkoli opomogla iz trenutne politične izolacije in zato tudi ni storila ničesar, kar bi pospešilo ženevska pogajanja. Na drugi strani je oči vid na tendenca nemškega odgovora v tem, da se vzdrže diplomatski stiki in nadaljujejo razorožitvena pogajanja diplomatskim potom, ne da bi se morala Nemčija vrniti francosko spomenico zahtevah, dopušča pa v Ženevo, kar bi izgledalo kot njena kapitulacija. V bistvu ta odgovor ne predstavlja nikakega zbliž.anja med francoskim tn nemškim stališčem. Stvarno tudi koncesije, na katere pristaja Nemčija v svojem odgovoru, niso v nobenem skladu z velikimi koncesijami, ki jih je ponudila Francija v svoji spomenici. Vsebina nemškega odgovora Nemčja se predvsem izjavlja proti predlaganemu načinu razorožitve v dveh etapah. Glavni odpor Ncmčiie se nanaša na prvo, tako zvano poizkusno dobo. Nemška vlada poudarja v s\ :>jcm odgovoru, da predstavlja to enostransko in ponižujočo diskriminacijo napram Ncmč .ji in naglaša, da bi ne bilo v sk'adu s častjo nemškega naroda, ako bi vlada pristala na tako postopanje. Iz istih razlogov odklanja Nemčija tudi j predlog, da bi smela še le v drugi etapi | nabaviti za svojo armado obrambno orožje. Slej ko prej vztraja Nemčija na takojšnjem uvcljavljenju popolne enakopravnosti v pogledu oboroževanja in to tudi glede vseh vrst orožja. Na drugi strani naglasa nemški odgovor, da bi 200 000 mož nemške armade niti ne zadostovalo za varnost nemške države, kajti milica s tako malim številom bi bila manj vredna kakor pa sedanja Heim\vehr. Zato vztraja nemška vlada pri svoji zahtevi, da se poviša nemška oborožena sila na 300.000 mož. Kar se tiče paramilitarističnih organizacij. kakor so SA in SS oddelki Hitlerjeve vojske, je nemška vlada pripravljena pri- vztraja Nemčija pri nadaljnja pogajanja stati na takojšnjo mednarodno kontrolo pod pogojem, da store to tudi vse druge države, ki imajo slične formacije. Pri tem naglasa nemški odgovor, da bodo z organizacijo nove nemške armade s kratkim službenim rokom te polvojaške formacije itak izgubile ves svoj sedanji pomen, ker bo izvežbanih v kratkem času dovolj rezerv. Končno se bavi nemški odgovor z vprašanjem vojneza letalstva. Nemška vlada z zadovoljstvom sprejema tia znanje izjavo Francije, da je pripravljena takoj ukiniti f-olovico svojih napadalnih letal. Čeli pa vedeti, kaj se bo zgodilo s temi letali in ali priznava Francija Nemčiji pravico do voj.ne.sra letalstva v sorazmernem številu i-n moči. V nasprotnem primeru bi po m-ne-n:u nemške vlade francoske koncesije bilo za Nemčijo docela brezpredmetne. Vtis v Londonu Lrndon. 20. januarja, r. Londonski listi beležijo izročitev nemškega odgovora kot veliko scnzacijo. Navajajoč v glavnih potezah vsebino nemškega odgovora po berlinskih in pariških informacijah, ugotavljajo, da je odgovor vljuden in mnogo bolj zmeren kakor pa se je moglo pričakovati. Kljub temu pa Nemčija vztraja pri vseh svojih zahtevah. Dejstvo, da zahteva razna pojasnila glede posameznih točk francoske spomenice, omogoča sklep, da želi Nemčija nadaljevati diplomatska pogajanja. Popoldanski listi poročajo, da je zunanji minister Simon danes takoj odpotoval iz Ženeve v London, da bi mogel skupno z vlado proučiti položaj, ki je nastal po odgovoru nemške vlade. Nemci čakajo Berlin. 20. januarja, r. Nemški listi le kratko beležijo izročitev nemškega odgovora na francosko spomenico. Samo nekateri oficiozni listi, kakor »Volkischer Bc-obachter« ugotavljajo pri tem, da je nemški odgovor skrajno vljuden ter da je pokazala nemška vlada popustljivost, ki se bo morda marsikomu zdela nerazumljiva. Toda Nemčija je to storila v želji, da se doseže pravičen sporazum ter pričakuje, da bo tudi na nasprotni strani l.ašia enako razumevanje in popustljivost. Boncour proučuje Pariz, 20. januarja. AA Iz Ženeve poročajo: Zunanji minister Paul-Boncour jc danes dopoldne proučil nemški odgovor na francosko razorožntveno spomenico in se ne bo izjavil o njem vse dotlej, dokler ga ne prouči poseben odbor ministrov v Parizu. Odmev v ženevi Ženeva. 20. januarja, č. Dopoldne se je ponovno sestalo tako zvano ožje predsed-ništvo razorožitvene konference in nadaljevalo svoja posvetovanja o nadaljnji usodi razorožitvenih pogajanj, ki jih je včeraj prekinilo. Ker je med tem zaradi nemškega odgovora na francosko spomenico angleški zunanji minister John Simon nenadoma odpotoval v London, ni prišlo do nikakega važnejšega sklepa, razen, da se o/je predsedništvo 13. februarja ponovno sestane ter tedaj določi rok sestanka glavnega odbora razorožitvene konference. V političnih krogih ie sklep glavnih organov razorožitvene konfcrence izzval znatno iznenadenje ter ga tolmačijo v tem smislu, da je treba še nadalje čakati na konkretne rezultate neposrednih diplomatskih pogajanj med prizadetimi državami. Po gospodarski politična konferenca Male antante Zunanji ministri držav Male antante bodo na dvodnevni konferenci v Zagrebu zavzeli končno stališče do vseh aktualnih mednarodnih političnih problemov Beograd, 20. ian. d. Nocoj je odpotoval zunanji minister g. Bogoljub Jevtič v spremstvu svojega taj>niika v Zagreb, kjer se prične jutri konferenca ministrov Maie antante. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš m rumunski zunanji minister Titulescu bo.sta pri-spela v Zagreb iz Ženeve jutri ob 11.50 dopoldne. Prva seja vseh treh zunanjih ministrov držav Male anta• (lilo na smrt tri komuniste, ki so umori'1 nekega narodnega socialista. Letalska nesreča v Nemci«" Berlin. 20. januarja. * Letalo let" družbe ie danes dopoldne pri VVjirn-!•• treščilo na tla. Pilot ee je ubil. Gospodarska Mala antanta Odmev praških posvetovanj v češkoslovaškem tisku Spremenjena politika agrarne stranke H. Praga. 19. fanuaria. Zvečer dne 17. t. m tik pred odhodom dt. Beneša v Žmevo. so bila končana po*ve'o-vauia Go»t»odare>ke Male antante. V tigku, v kolikor posamezni lieti uradnim poročilom dostavljajo kiajše ali daljše komentarje, na vseh straneh opaziti zadovoljstvo in konferenca je bila deležna splošne pozornosti ne sled? na to. da ie padla ravno v razdob-ko vea češkoslovaška javnost v ekrb^h i«če sredstev za oži vi jen je češkoslovašk jca narodnega gospodarstva. Xaravno, da ni od konference pričakoval nihče čudežev. Vendar ie gotovo razumljiv n razveseljiv pojav, da je industrija v^h *trok pozorno zasledovala delovanje konference- V dobah konjunkt ire ie marsikdo z zasmehom gledal na načrt »ospoda reke Male antante, danes pa dobiva ta načrt veliko važnost ravno za industrijo. Pred otvoril v io konference so vsi listi pisali o njej z vMiko rvervo. Saj fe znano, s kakimi velikanskimi težavami so danes združena vsakršna gospodarska podajanja med dvema državama, takisto pa je znano, kako se v notranjosti starih. fro^podarsko dovršenih državnih organizmov težko doseže tudi najmanjša izpitu °mba v gospodarskem sistem i. 2 p vsaka omemba kake novosti izziva nemir in nezaupanje. V Mali antanti pa stopa v življenje nov finiteli. sestavljen iz treh držav, ki so bile doslej močno oddaljene in kojih 1 o-sr>odarsko življenj ie v^ darskem sporazumu in zbližanju. Agrarna stranka, na katero so 9e davno pred" konferenco obračali boječi pogled[ z vseh strani. ;e zavzela opredeljeno stališče napram konferenci. Na skupnein sestanku predsedstev češkoslovaške in nemške agrar-n - stranke dnJ 5. t- m. ie biia sprejeta nn-slednia resoluciia: ^Dokler bo na raziiolago domače žito. se tuje ne sme uvažati. Agrar-ri dop>>š*3io uvoz plenice samo v eni obliki: V Jugoslaviji se sm-> kupovati pšenica, ki pa se bo plačevala s kompenzacijskim blagom. Koruza se ne sme kupovati, dokler ne bi pokrmljena domača rž,- Kar se pa tiče trgovine > prašiči, si tozadevni sindikat še ni na jasnem. Prog. am konference je bil zelo skromen in češkoslovaški tajnik stalnega svet* Gosi)* darsko Bale antante dr. Nitlerie je pred konfumico napovedal r ^Narodnih Listih , da pojde kvečjemu za zvišanje dosedanjega medsebojnega trgovinskega !'To-meta za kakih 50% Pred otvoritvijo konference se je češkoslovaški tisk obrača' prav za prav le na lastne vrste. Dr. Kra. maf je zahtcal v »Narodnih Listihf, naj se predvsem uredi naše kmetijstvo tako: da bomo lahko kupovali tuje kmetijske pridelke. -.Narodni Osvobozeni- je predla salo, naj se ustanovi statistični urad za Malo antanto, da bi se na temelju njegov h ugotovitev lahko izvedla racionalizacija in regulacija kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov v Mali antanti kot go-soodarski celoti. Drugi listi so bili še skromnejši in so celo poudarjali, da je čisto dovolj, ako Mala antanta da od sebe znak življenja tudi na gospodarskem po-iročMi Glasilo aararne stranke »Venko7« ie objavil statistične podatke o glavnih pro;svodih v državah Male antante-. češko, siovaška ima 13 milijonov prebivalcev, od katerih je 40% poljedelcev. Jugoslavija 11 milijonov s 76% kmetov. Rum unija pa 18 in pol milijona prebivalcev, od katerih je zopet 81% kmetov. Objavil je tudi podat, ke o proizvodstvu, o uvozu in izvozu ter o cenah v posameznih državah in izjav:!, da gospodarska akcija Male a.ntante pomeni v znatni meri reorganizacijo poljedelstva >Venkov« smatra tedaj današnjo agrarno avtarkijo za nevzdržno, švehla je ta položaj označi! s pikrimi besedami: >V okolici Prage pridelujemo krompir, moraii bi pa gojiti cvetačo, vijolice in razno zelenjavo, ki jo zahteva veliko mesto in ki smo jo doslej uvažali iz tujine*;. Zanimivo je. da je asrrarna stranka stala dosedaj na stališču avtarkije v kmetijstvu in zahtevala dosledno nje popolno dovršitev. Proti tej av. tarkiji so se dvignili vsi glasovi r.eagrar-nega tabora, dokazujoč, da to načelo ne škoduje samo državi jn ne Kmetijskim slo-jeni. marveč celo poljecleVem samim. vBohomija« glasilo nemških nacionalcev ie videla nalogo konference v tem, da zvezne tri države najdejo tako obliko medsebojnih trgovinskih stikov, da bi lahko 1 a-stopale na zunaj kot celota. Pri tem Mala antanta izrečno naglasa, da tudi v gospo darskem pogledu noče biti ekskluzivni organizem, marveč jedro, okoli katerega naj f=e zbero vse podunavske države. Da pa se doseže ta smoter, bo treba velikeea napora in modre uvidevnosti onih. ki so vodili pogajanja. Tudi med pogajanji samimi je češkoslovaški tisk pazno zasledoval razgovore podčrtaval optimizem in ugotavljal, da je z ozirom na češkoslovaške notranje ; oli-t.ične prilike zagotovljeno sprejetje vsega, kar koli bo konferenca sklenila. V tem pozledu je nedvomno najzanimivejše mnenje »Prava Lidu-, glasila socialno-demo-kratske stranke, ki je doslej zelo črno gledalo na politične prilike v Jugoslaviji in v Rumuniji. Socialistični organ je sedaj napisal o Mali antanti naslednje besede: >Na i zanesljivejše zaveznike in prijatelj«3 imamo danes na Balkanu in je nesporno dejstvo, da se tamošnje države vidoma konsolidirajo V Beogradu in v Bukarešti vlada red, medtem ko Rim. Berlin in Dunaj propadajo pod nasilstvom in strahovlado.« Ako je bilo tedaj na konferenci doseženo samo toliko, kolikor poročajo končn^ resolucije, je bilo doseženo več nego se je dalo pričakovati in Mala antanta je napravila tudi po gospodarski strani zelo dober začetek. Izkazala se je tudi v tem pozledu, kakor se je bila izkazala v politiki. Na tem začetku bo seveda treba graditi dalje, čeprav delo nikakor ne bo lahko. Za svoboden plebiscit v Posaarju Svet Društva narodov je pooblastil poseben odbor, da izdela do maja predlog za izvedbo svobodnega plebiscita v Posaarju Smučarski prvenstvi v Ljubljani in na Bledu v dežju in snegu Prvo mesto v Ljubljani )e zasedel pa v sok) teku Včeraj sta »e v Ljubljani in na Bledu pričeli smučarski prvenstvi ljubljanskega m gorenjskega podsaveza Tekmovanji pa sta precej trpeli zaradi slabega vremena. V naslednjem poročili o tekmah- V Ljubljani Ljubljana. 20. januarja Prvenstvo LZSP, ki se je prvič vršilo v Ljubljani in se je pričelo danes s tekmami v teku. ni bilo pod srečno zvezdo. Ko so se ob 14. tekmovalci zbrali na startu na Strelišču, je ležala pri tleh gosta megla, iz oblakov pa je rosilo. Prireditelj sam je imel velike težave z markacijo in s progo, ki so jo že v petek markirači morali na nekaterih mestih ponovno markirati, ker so neznani divjaki markacijo odstranili. Zlasti so jo pa zagodli danes in so vso markacijo za juniorsko progo odstranili, tako da se tekmovanje juniorjev sploh ni moglo vršiti. Tudi naraščajniki bodo morali tekmovanje ponoviti, ker so reditelji na kontrolah pomotoma pokazali napačno progo in sta od 16 juniorjev edino dva presmučala nara-ščajsko, 7 km dolgo progo, vsi ostali pa seniorsko progo. Z izidi tekmovanja smo lahko zadovoljni. Doslej je gladko zmagoval Joško Janša 'Ilirija), ki pa je letos dobil nevarne konkurente in je dosegel šele tretje mesto. Zmagal je povsem nepričakovano Lado Senčar (Ljubljana), ki je od lani ogromno napredoval. Pred Janšo se je plasiral tudi njegov klubski tovariš Leon Knap. Izven konkurence je tekmoval tudi savezni trener Čeh Stehlik in je dosegel najboljši čas dneva 5 minut pred Senčarjem. Na startu in na cilju so bili navzoči tudi komandant dravske divizije general Cukavac, zastopnik župana dr. Frelih, JZSS pa je zastopal dr. Berce. Ob 14.10 je starter g. Kopfiva odpustil s starta prvega naraščajnika, ki so mu v polminutnih presledkih sledili še ostali. Takoj za njimi so startall seniorji, skupno 33. Med drugimi niso tekmovali Girandon, Ja-kelj, Palme, ki ga komisija ni pripustila k startu, ker Se ni izpolnil 18. leto. Menim, da bi komisija lahko dopustila Palmetu, ki Je vendar že nastopil na internacionalnih tekmah, da bi startal. Kot prvi med seniorji je startal št. 25 Vidmar, ki so mu sledili drugi, kot peti Janša, sedmi Jenko, nato Jakopič, Baebler in erugi. Stehlik je imel zelo visoko startno številko, in sicer 50, šrame pa 58. Občinstvo, ki se je te. na startu zbralo v velikem številu, je nato odhitelo na cilj pri čadu. Celo uro nestrpnega čakanja, potem pa so javili prve tekmovalce. Bila sta to naraščajnika št. 16 in 9, ki sta edina vozila pravo progo, vsi drugi pa so zavozili na glavno progo ter prišli pozneje s seni-orj. vred na cilj. Pet minut pred 16. se je kot prvi senior pojavil na klancu Janša, ki mu je kmalu nato sledil Jenko, takoj nato je pa smuknil skozi cilj popolnoma sveži Stehlik, za. njim Baebler, Dečman, Jakopič, Br/ar. Knap, Senčar, katerega visoka številka je dala naslutiti prav dober čas. Zadnji tekmovalci so prihajali na cilj celo uro za prvimi. Končni rezultati so naslednji: 1. Lado Senčar (SMK Ljubljana) 1:23.09, 2. Knap (Ilirija) 1:23.39, 3. Janša. (Ilirija) 1:23.58, 4. Baebler (Ljubljana) 1:24.48, 5. i>ečman (Ljubljana) 1:25.15, 5. Brvar (Ljubljana) 1:25.20, 7. Jenko (Ilirija) 1:25.39, 8. Tav-čer (Ljubljana) 1:28.34, 9. Jakopič (Ljubljana) 1:29. 10. Bleivveis (Ilirija) 1:30, 11. Tlovar (Ilirija) 1:30.11, 12. šramel (Ljubljana), 1:31.35, 13. Zuccato (Ilirija) 1:33.20, 14. Bračič (Ilirija) 1:34.37, kot prvi izven na 18 km Lado Senčar, na Bledu Tomaž Godec ljubljanskih tekmovalcev pa kot 15. Trk-man (Logatec) 1:35.28 Jutri v nedeljo ob 10. uri se bo tekmovanje nadaljevalo s skoki za kombinacijo na skakalnici Ilirije v Mostecu, ob 15. pa bo konkurenca skokov. Obenem bodo tekmovali v skokih tudi akademiki za prvenstvo JASO. Na Bledu Bled, 30. januarja. Kraljevski Rled se je d-anes zavil v meglo in dež. ki nista prenehala do prvega mraka. &koda, da so vse odi'čne priprave GZSP skupno s tekmovalci trpele zaradi mokrega elementa. Kljub vsemu temu, se je tekmovanje za prvenstvo izvršilo ob obilni ude'e/bi tekmovalcev. Snežne razmere so bile zaradi vremena manj zadovoljive. Razen tega pa ie tckmovalce na vsej progi pral dež. tako da so doseženi časi prav zadovoljivi. Proga je b'la dolga IS km in zelo težavna. Vodila jc z višinsko razliko preko 300 m od starta pred tržnico preko blejskega polja na Zasip, Sv. Katarino. Hcm, Podhom. Spodnje Gorje. Krnico do najvišje točke 789 m in od tam na Polišico. Rečico in okoli gradu nazaj na cilj. Na progi ie poslovalo 12 kontrol. 3 telefonske postaje. 4 nadzorniki proge in leteča sanitetna kolona. Za tek sc je prijavilo 71 tekmovalcev Iz 12 klubov. Med nj:mi so bili najštevilnejše zastopani L planinski polk izven konkurence. dalje klubi Bohinj. Bratstvo. Mojstrana, Lescc. Begunje, Kranjska gora. Gorje itd. \Ta startu se je javilo 54 tekmovalcev. Prvi je odšel točno ob 14.30. V pol-minutn h presledkih so sledili ostali. Po odhodu zadnjega tekmovalca ie načela funkcionirati telefonska službs. ki jc sproti obveščala dokaj številno občinstvo o> poteku tekme. '7.c kmalu so se pojavili s Sv. Katarine v ospredju znani smučar j' Smolej, Jakopič, nekateri vojaki. Godcc in nekateri Bohinjci, ki so *ploh imeli danes dober dan. Prvi tekmovalec Smolej ie prispe! na cilj ob 16 20. zadnji pa šele ob 17.30. Takrat so sodniki že morali izvrševati svoj posel oh svitu sveč. \'a orogi je izstopilo 14 tekmovalcev. Tekmovalci so z malimi izjemami prišli sveži na cilj. Rezultati so bili naslednji: Solo tek na Um: 1. Godec Tomaž (B<" hinj) 1:44.35. 2 Smnlcj Franc (Bratstvo) 1:46.14. 3. Prcšern Franc (Lesce) 1:51.16, 4. £porn Zdravko (Sokol Javornik-Koroška Bc'-a) 1:52.37, 5. Zcn Jaka (Bohinj) 1:52 45, 6. Rabič Miha (IDovje-Mojstrana) 1:53.21. Tek za kombinacijo; 1. Ženiva Lovro (Sokol Gorje) 1:49.50. 2. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 1:56.22 3. Lakota Ciril (Dovje-Mojstrana) 1:57.25. 4 Jcmc Albert (Triglav) 2:01.20, 5. Prcšern Franc (Lesce) 2:01.39, 6. Novak Albin (Bohinj) 2:18.07. Vojska izven konkurence: l. podporočnik Petrovič Tihomir 1:54.52, 2 podporočnik Koren Ivan 1:55.34, 3. redov Girandon Karol 1:57.25. 4. podporočnik Predo jevič Berisiav 1:58.08, 5. narednik djak Višič 1:58.15, 6. redov djak B >1 ie Stane 1:59.37. Zmaga Godca, enega izmed najstarejših intcrnacionalcev. ie precejšnje presenečenje. ki pa je bolj razumljivo, čc pojasnimo. dva sta imela Smolej in Jakopič prvi startni številki, Godcc pa svojo tradicionalno številko 51. V prav dobri formi so naši vojaki, ki se prav resno pripravljajo na start v Rumuniji. Lanski prvak v so'o-teku GZSP Klančnik, ki bi bil med najbolj nevarnimi tekmovalci, leži bolan r bolnici. Zvečer ob 20. sc jc v Parkhotclu vrs I pozdravni večer tekmovalcem. Vreme je še vedno kislo, toda upanja, da bo jutri bolje še. tekmovalci in funkcionarji >•;• niso z-gubili. Zmanjšan obrat hrastniške steklarne Mlajši zdravi steklarji so dobili ponudbe Iz Egipta 2eneva. 20. jan. s. Popoldne se je sestal svet Društva narodov, da sklepa o pripra-vah za plebiscit v Posaarju, ki se mora po \ ersa'1'leski mirovni pogodbi izvršiti leta 1935. Na predlog poročevalca Aloisia je bil odbor treh pooblaščen, da predloži do meseca maja sveta Društva narodov poročilo o pripravljalnih ukrepih za to glasovanje. Odbor, v katerem so italijanski delegat A .).<.;. španski delegat Madariaga in argentinski zastopnik Cantrle. more pozvati k so-deVivanju tudi tehnične strokovnjake. Resolucija, ki jo je predlaga! baron AToisi. pravi, da hoče svet Društva narodov izpolniti obveznosti, ki jih ima glede priprav za nebiscit v Posaariu zaradi zagotovitve svobodnega tajnega glasovanja. T-očianski odbor se zato poziva, nai pro- Visoko poljsko odlikovanje ministra dr. Krater ja Varšava. 20 jan r Predsednik poljske republike ie odlikoval jugoslovenskega ministra g. dr Alberta Kramerja z najvišj;m poljskim redom »Polonia restituta« I. stop-nie Konferenca se**at*rjev in poslancev dravske banovine Beograd. 20. januarja r Gg. senatorji in poslanci dravske banovine se opozarjajo. da bo 71 torek napovedana konferenca ob 8. zvečer, ne pa ob 8 zjutraj, kakor ie bilo pomotoma objavljeno. Gospodarska konferenca v Za^^bn Zagreb 20 jan n Včerai se ie vršila v Z-igrebu ves dan konferenca parlamentarni zastonnikov savske banovine z voditelji zagrebških go«oodirskih krogov. Konferenci. ki je bilo v trgovsko-obrtniški zbornic' in ji je prisostvovalo okrog l"> T"-odn'h Poslancev ;n senatorjev, članov INTS ter 20 zastopnikov zagrebškega gospodarstva je predsedoval bivši minister fnrni Dometrovič V a konferenc' so mdu-••►-iiee Arko dr Pliverič dr MUjenko M i-1-ov'č dr fm-anskv dr ČTuvaj 'n Mar-••> Rmer nochili oKirnc refern^e o *objavleniju« napovedal, da bo prinašal: 1 pol tične vesti iz Srbije in vseh delov cb bmcoiaiiiuhmt. a03b0jfnift*nb iipabktrjctba. ttojl i ha. > IIktak*. 3. hurart«. \ < ads4» ---------------------...................................... ............... » ■ l l ■ U.ir.l: MIH Jl>,» K».i< r^' sotv Mu toim jr l.wrpM» » ll.t^-.priunK — CrpftU mijmiv IAV«fc*. ■ JE — II.;qu ll.i.....T. | . Il.v.u, HiiAmmt flti».jiio.«.». u w«>.inrT.-prr«y n«f>nuu»»: mapa«** •""»1« n'"- • *1 Cmor. j-u.u«» I"ck. (uj»-Ko»r}.u. on|*iut»or» u I>»IWTV jr — Ouamc • llninni u Ifilrjr fm C E P D 1 H. nnm il'£d 1141». — Kun <-t Aenyrirnt iropn.v« Cp6- |rrit >11. v H-tjOlI |KI.(ll.lll, rn|itHr it|i.irp v lt|,;ir\ r itiit|«.: ji.|M.i ntffli« c.ni.t.ijti iifititi* 1 |.r„ ,.„, Mii.iuiirb tkii^opo- IIIliri, IM.IM IUIIIlliri. . ■>).>'^■Tiiir, ,V< 11.10 y Ktr C i |'.l,tl.. I-.II T.ITIK n IM *|CI'TIITI4H*I. T4 HUUItl>ll*?i HmH* fih MM e-(1.1 iu< "i i- II. ( ^I-M* nn)ta n III >uim to rit.trh lir- II iijihi F y 1111M.C 1.11 oilfeltil*I, .l.;jt.i«.im y |lrry *.iJHimi.; I^III.I J.f l V i-j|>11.1, THKJI 11 ltr|rt-ryiil|'IUI llHIlUVKA rjp.lP na KMHt.iiM.i jim lii c ii|w.n> K u n -i e * 1». k 4»o,te-*.1111III. I* Illl •«•»•» tAtoma.!tjiuii r. MiiT|»>uiwiii-t. C.|ii»-i;iu llcft|i«, rnaiuiiicc l|a|iui'|u,i« 11 li. ancaclH: J«, y lliinnp« ^an pwt.(enu X|iimi»» uie imnit mi mujnt, ■ jr 10 uniu nuhn bvkhv miimii u ntiiicc. VV*|>* /f iHjrnn t aarut|uio empu U.1H.IP. n nri»* hctvMak (■»hr uin. omn> up.v\inii»», n .v" 1 v nenmniir wKe M |MWiiliMiu n iMi|*ch\co uii|WMt» mi h«. J e.fxrt.i.ihmmiiui ■ um/ Kpi r.i CocTo \iuk> ii|wr> rrvimn <1. llw|KTnfcsn» (|i)'inin, JIIIIV Mjii.tb pnniir» lliiir|iaiii|ia Hlloil^ ■ o n)wTy »|»-ru ll|«"-«wii'»a lm|«, m oa mjfi tuuiMfnii, ua runu: n .-u »m« u|K»-*I.t.u Htn— Cy lt|IV'il .1 Ul 1*1 II l| .1, 11."' 11.^111II. I, Mil IMNfe. M * utjtA bMBB^ Mimi.III. IUMIMUi IMWWKIi II l»M|M llljlifll MCMMI Prva številka »Novin Srbskih«, ki so začele 17. januarja 1834 kot pni list izhajati na ozemlju ravnokar osvobojene Srbije. »Novine Srbske« so bile uradno glasiio države in izhajajo še danes kot »Službene Novine kraljevine Jugoslavije« zemlje, 2. kneževske in vladne ukaze, 3. književne vesti, 4. vobče stvari, ki bi mogle služiti uporabi, zabavi in razveseljeva-niu srbskega naroda. Naročnina, ki se je morala plačevati vnaprej za celo leto. je znašala dva tolarja. List se je tiskal v »knjaževskoj srbskoj knjigopečatnji« v Kragujevcu in mu je bil urednik Dimitrije Dav dovič, ki je bil obenem tajnik kneza Miloša Obrenoviča. , Novine Srbske« pa niso bile prvi srbski list vobre, ker je že leta 1768. izhajal v Fenetkah Slaveno-serbski Magazin<. L,. 2 7;'l. so izhaja'e na Dunaju »Serbske Novine, leta 1792. Sloveno-serbskija Vjeilo-innst', a od leta 1813. do 1822. pa zopet Novine Serbske , katere je izdajal in urejeval isti Dimitrije Davidovih, ki je bil po-/ rje prvi urednik v Kragujevcu izhajajo-("cea lista. Sedanji jubilej se torej nanaša le na stoletnico prvega lista na ozemlju Srbije. Leta IS06. so se >Novine Srbske< ki so se že leta 1S40. preselile v Beograd spremenile v >Zvanične novine Knjažev. stva Srbije potem pa v ^Srbske Novine« (ISTO) velikega formata s trikratnim izha- Kljub temu pa je zbrala nad vse dragocen material in nudi razveseljivo sliko, kako zelo je naše časopisje razvito. Na njej vidimo liste, ki so pred vojno budili narodno zavest v raznih delih sedanje Jugoslavije in pripravljali zedi,njenje in osvobojenje. Največji del razstave zavzema sodobni ju-gordovenski tisk. čeprav tudi ta ni popoln. Iz Slovenij? j3 na razstavi 36 listov, med njimi vsi dnevniki in politični tedniki ter mnotro strokovnih listov. Slabše so zastopane revi-f*\ Beograd ie zastopan z 59, savska banovina z 90 listi (med njimi 10 dnevnikov), mo-ravska banovina z dunaivska z 29, primorska i 12. vardareka s 13. vrbasfra e 3 ip zet-ska • 13 listi- Slabo so j»r3dstavlj?ne revije, manjkajo tndi naši listi iz tujine in tujeje-zični iz Jugoslavije. Kljiub tem.i pa ie razstava z» veakp«ga po-setnika naravnost razodetje, saj malo kdo ve, kako zelo in Itako vsestransko naši novinstvo že razvito. Razstava bo zato gotovo dosegla svoj namen, da opozori širšii javnost na veliki pomen in visoko stopnjo domačega tiska. Most med Zemunom in Beogradom Prosnetu bo izročen junija, stal pa je 180 milijonov po svoji zmagi nad Turki pri Mohaču krenila proti Sremu, da bi prešla preko Save. Prebivalstvo teh krajev je v strahu pred turško in avstrijsko vojsko bežalo po vseh cestah proti Savi in ker velikanske množice niso mogle naglo na drugo stran, so jih vojaški oddelki dohiteli, izropali in pobijali. V teh letih so zgradili Avstrijci prvi leseni stalni most preko Save. Med svetovno vojno, v dobi avstrijske okupacije Srbije, je vezal Zemun z Beogradom pontonski most, ki so ga Avstrijci pri svojem umiku uničili. Železniški most, kj so ga Avstrijci tudi uničili, pa je bil spet zgrajen takoj po prevratu. Ta najnovejši most preko Save so začeli graditi že leta 1930. in bi moral biti most gotov po prvotnem načrtu do 8. junija 1933. Nastopile pa so razne zapreke. Najprej so se zavlekle ekspropriacije zemljišč Zemun, 20. januarja. Zemunski most preko Save, ki je prvi žični most v naši državi, je dograjen. Ta most je evropskega pomena, ker veže srednjo Evropo z vzhodno. Most se dviga 12 m nad površino Save; urejen je pa za pešce, za navadni vozni, tramvajski in avtomobilski promet. Ta naš prvi žični most visi na žici, ki je spletena iz 38 jeklenih žic, tako da znaša njen premer 62 cm. žica je tako močna, da bi lahko nosila petkratno težino tega mostu, ki je težak 72.100 ton in ki je stal okrog 180 milijonov dinarjev. Zgodovinski pregled prometa med Zemunom in Beogradom nam kaže, da je bil promet po kopnem vse doslej zelo pomanjkljiv. Preko Zemuna in Beograda je vodila že v rimski dobi važna cesta, ki je vezala Rim z Bizancem — vzhod z zapadom, a v vseh dobah so se mostovi med Zemunom in Beogradom gradili le redko kdaj, kajti služili so vedno samo začasnim strategičnim ciljem brez ozira na njihovo gospodarsko funkcijo. Vse do pred 15. leti je tekla tu državna meja in je bila to glavna ovira zgraditve stalnega mostu. Leta 1018. se prvič imenuje ime »Zemun« fSermo), njemu nasproti pa B°ograd Zioiski iz te dobe opisuielo živo trgovino v Zemunu, ki razvija živahen promet po Dunavu. Potreba mostu preko Save pri Zemunu se v preteklosti gotovo ni nikdar občutila v toliki meri, kakor leta 1684., ko je avstrijska vojska Urejeno in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo unorabo pol kozarca naravne »Franz josefove« grenčioe, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči. pokrepi pre-snavljanje in pospeši kri. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. na beograjski strani, potem pa je bilo z znanim nemškim moratorijem ustavljeno pošiljanje železnih konstrukcij. Vse te ovire pa so bile naposled premagane in bo most popolnoma gotov letos do junija in lahko bo izročen takoj tudi prometu, če bo v Beogradu pravočasno urejena cesta do mostu. janjem na teden, potem t dnevnik >Srpske Novine«, ki je za časa vojne izhajal na Krfu po trikrat na teden, po uedinjenja »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« in naposled leta 1929. v »Službene Novine kraljevine Jugoslavije«. že v prvem letu svojega obstanka bo se >Novine Srbske< začele baviti tudi z oglasi. Leta 1840. so dobile poseben književno-zabavni del »Dodatak«, ki je potem od leta 1843. do 1848. izhajal pod imenom >Po-dunavka«. List je moral biti v dobrih zvezah z B!eiweisovi.mi >Novicami<. >Podu-navka« objavlja n. pr. v 1. številki leta 1844. >Dobre savete za novu godinu< s pripombo: >S krajnskoga iz: Kmetijske in rokodelske novicet. Na Krfu so »Srpske Novine« imele prilogo >Zaibavnik.< Jubilejna razstava časopisja je bila organizirana na brzo roko in zato seveda ne more nuditi popolne slike razvoja našega časopisja niti njegovega sedajnje^a stanja. Umetniki terjajo svoje pravice Ljubljana, 20. januarja. Mestna občina se zadnji čas živahno zanima za vprašanje, kako bi se organizirano in smotreno odpomoglo gmotni stiski, ki jo med našimi kulturnimi tvorci preživljajo predvsem upodabljajoči umetniki. Zdi se, kakor da je poklicanim Instancam premalo mar nevzdržnega položaja, v katerem delajo naši umetniki, in kakor da se premalo zavedajo svojih dolžnosti do narodne kulture. Na mestno občino je zadnji čas od strani umetnikov zmerom večji naval. Ne prosijo podpore, temveč pričakujejo samo, da bi mestna občina odkupila kakšno nji- j hovo de1©, kakor ima vsak delavec pravico 1 do plačila za delo. Mestna občina Ima v svojem novem proračunu postavko 25 000 dinarjev za nakup slik, ta vsota pa je očitno premajhna. Barska uprava Ima v svojem proračunu stalno postavko 60.000 Dir, toda kakor navajajo umetnrkl, banska uprava te postavke ne uporablja. Pred vojno je poslanec Ivan Hribar lzpo- sloval pri avstrijskem prosvetnem ministru grofu Stiirgkhu, da je ministrstvo tudi na vsaki slovenski razstavi za Dunaj nakupilo umetniških del v znesku 2000 do 4000 K. Razen tega je bil takrat stalen kupec na vseh razstavah deželna vlada in prav tako deželni odbor. Po prevratu se Je število teh oficielnih kupcev polagoma skrčilo na sa mo mestno občino. Mestna občina Je Imela doslej v svojem proračunu vsako leto postavko 80.000 za podporo Narodni galeri ji, ki naj bi za to vsoto nakupila umetnin ra svojo zbirko. Medtem ko že lani te podpore ni izplačala, jo je letos tudi formalno znižala na 50.000 Din. Pač pa je mestna občina v zadnjih letih zgradila akademskim e-likarjem 5 ateljejev, 12 umetnikov pa Je 5e vložilo tozadevne prošnje. V teh žalostnih razmerah pa v umetnosti cvete mazaštvo in šušmarstvo. Kar Je še zasebnih kupcev so se omejili na nakup pri raznih diletantih. ki prodajajo razne kiče za odškodnino, ki jo zahtevata samo fizično delo in material. Narodna galerija je v zadnjem času izsledila celo dva primera. c"a so takšni štišmarji prodali malovredno diletantsko kopijo Ferda Vesela in Mstije Jame z njuno signaturo. Medtem ko dile-tanti in šušmarji prosperirajo. pa gmotno in duhovno propadajo naši najboljši umetniki, med katerimi je zlasti mnogo odličnih mladih talentov. Tu bi bilo nujno, da raše odločujoče instance, mestna občina, banska uprava in država, gredo z vzgledom naprej in da pomagajo obstanek naše umetnosti dvigniti iz sfere koruptnost? ln bede. Sokclski predftlaški tečaj za mlade učitelje in učiteljice v Ljubljani V mnogih naših podeželskih sokolskih društvih in četah je občutna potreba po sposobnih sokolskih delavcih v idejnem, še bolj pa tehničnem pogledu. Učitelji-Sokoli store lahko v tem oziru jako dosti, če imajo sami dovolj sposobnosti in sokolskega zna- ka, savezne načelnice s. Skalarjeve, savez-nega podnačelnika br. Jerasa ter ostalih bratov in sester predavateljev in predavateljic v tečaju. Po otvoritvenih besedah br. načelnika Ambrožiča sta imela lepe, bo-dnlne nagovore na brate tečajnike in se- nja. Toda manjka še vedno takih učiteljev-Sokolov, ki naj bi bili predvsem v tehničnem pogledu kos svojemu izvenšolskemu sokolskemu udejstvovanju. Po takih učiteljih in učiteljicah je vedno in od vseh strani povpraševanje. Ti razlogi so bili, razen še drugih, ki so napotili bansko upravo, da v sporazumu z načelništvom sokolskega saveza organizira prednjaški tečaj za neuslužbene učiteljske abituriente in abiturientke. ki se je začel 3. t. m. in bo trajal do konca januarja. V tečaj je bilo sprejetih 35 mladih učiteljev in učiteljic, izjemoma 5 več kakor je bilo zamišljeno. Od teh je 18 bratov in 19 sester iz raznih krajev dravske banovine, skoro 20 pa so jih morali, žal, odkloniti. Tečajniki izven Ljubljane so nastanjeni in hranjeni v Akademskem kolegiju, tečajnice pa v Obrtniškem vajenskem domu, kjer imajo čista in zdrava prenočišča in prav dobro, zadostno hrano, vse to za razmeroma zelo nizko ceno. Vodstva omenjenih zavodov skrbe z vso ljubeznijo za tečajnike in tečajnice. Otvoritev tečaja se Je izvršila 3. t. m. po saveznem načelniku br. Ambrožiču ter ob navzočnosti prvega podstaroste SSKJ br. E. Gangla, podbana br. dr. Pirkmajerja, načelnika prosvetnega oddelka br. Brezni- stre tečajnice še brata E. Gangl, in dr. Pirk- majer. Tečaj prireja ln finansira, kakor omenjeno banska uprava, organiziral pa ga je s saveznim tehničnim odborom ter ga vodi savezni načelnik Ambrožič. Tečajniki so pod vodstvom br. Jerasa, tečajnice pa pod vodstvom s. Skalarjeve. Nadzor nad tečajem vrši poleg saveznega načelnika banska uprava po svojem referentu za telesno vzgojo in Sokolstvo. Pouk v tečaju je v prvi vrsti praktičen, saj je tudi najvažnejši. Ne zanemarja se seveda idejna in teoretična stran sokolske vzgoje in telovadbe sploh. Predavatelji in predavateljice so razen že imenovanih sami priznani sokolski delavci: docent dr. A. Košir, dr. Guzelj, dr. Krištof, s. Trdinova, s. Jugova, s. prof. Tratarjeva, s. Bajžljeva, bratje Juvanc, Trček, Vrhove, Polič, Lu-bej Fr., Lubej L., Pavšič, Stepišnik, Jesih in Dimnik Ivan. — Tečaj se vrši v prostorih Sokola I. na Taboru in so tečajniki zaposleni od jutra do večera. In še v večernih urah se udeležujejo redne članske telovadbe pri nekaterih ljubljanskih sokolskih društvih. Tečajnice in tečajniki so marljivi, bogatijo si z vsakim dnem svoje sokolsko znanje, ki ga bodo lahko uspešno in plodo-nosno širili kot učitelji in sokolski delavci med narodom. Velik uspeh koncerta zagrebške glasbene akademije Ljubljana, 20. januarja. Pod pokroviteljstvom bana dravske banovine, dr. Draga Marušiča, se Je vršil snoči simfonični koncert drž. muzlčke akademije iz Zagreba v veliki dvorani »Uniona«. Nastopili so simfonični orkester, meSanl zbor xn solisti, vsi gojenci drž. glasbene akademije, pod vodstvom rektorja akademije, g. Frana Lhotke. To je bilo prvič, da je zavod iz bratskega Zagreba posetil s svojim izvajalnim korpusom naše mesto; bilo je torej povoda dovolj za oduševljeni sprejem in odlično zasedeno dvorano. Nastop Izvajalcev je bil tudi popolnoma v skladu z odličnim slovesom, ki ga ta institucija uživa v vsej državi, aklamiran z burnim odobravanjem, prav tako kot nastop rektorja Lhotke, čigar artistične in organi-zatorične zasluge za zagrebško glasbeno akademijo so dovolj znane ln so bile tudi že na tem mestu po zaslugi podčrtane. Spored je obsegal samo dve točki; Beethovnov edini violinski koncert op. 61 ter Lhotkovo glasbeno vizijo »Morje«. Prva točka, preizkusni kamen violinskega virtu-oza, ki pozna obenem slog in vsebino izvajanih skladb, je bila stilno, dinamično in izrazno odlično podana. Solist Zlatko To-polski se je odlikoval z briljantno tehniko, lahnim, a sočnim tonom, izpiljenostjo v prednašanju in onim virtuoznim zanosom, ki na mah označuje kariero virtuoza-inter preta. Vsak treh stavkov vsebuje kadenco, prvi najdaljšo, in vse tri so bile podane s samoposebi umljivo, igravo virtuoznostjo, ki je bila še bolj bleščeča v trilčkih in dvojen-kah kakor v pasažah. Orkester je bil vzor-no naštudiran ter je spremljal s posebno fino diskretnostjo; v samostojnih mestih pa se je povzpel do dramatičnih viškov. Druga sporedna točka je bila glasbena vizija »Morje«, delo rektorja Lhotke. Prav za prav je co prvo dejanje opere, napisano pa je skoro docela v oratorijskem duhu ta slogu. Zaposluje štiri soliste, Tugo, Hrvata, Kosenjca, žreca, ki so jih interpretirali Marijana Radev, Ivan Franci, Dezider Ha-lasz in Nikola Bogdan. Vizija nam pripoveduje o dogodkih iz dobe selitve narodov, ko so južni Slovani šli preko Karpatov v svoje sedanje pokrajine, njih borbe za obstanek in težave napore. Skladatelj je napisal delo vseskozi enotno, na podlagi osnovnega motiva, ki je iznajden v tesni zvezi z jugoslovanskimi cerkvenimi napevi. Temeljno nastrojenje je dramatično, mračno in te-gobno in ne vsebuje nobenega svetlejšega UApeft pri bolečinah v sklepih, protinu. ischiasu dosežete s TOGAL TABLETAMI Delovanje naglo in učinkovito, brez škodljivih stranskih vplivov Vprašajte svojega zdravnika! Dobivajo se v vseh lekarnah Odobreno od ministrstva socialne politike in nar. zdravja broj 1437 od 5. febr. 1932 žarka, ako izvzamem nekoliko lirično mesto iz speva Hrvata proti koncu skladbe. Pisano je v zmerno modernem poslu- žuje se vseh instrumentalnih pridobitev nove dobe ter kaže skladatelja kot dramatika in tvorca močne osebnosti. Posebno pe3tra in iznajdljiva je instrumentacija, ki se v barvnih sredstvih ne strani ponekod jako realističnih zvokov. Skladba je trila sprejeta z navdušenim aplavzom, ki so ga bili deležni skladatelj kakor dirigent in vsi izvajalci. j Med odmorom so izročili % nagovori vence senator dr. Vladimir Ravnihar kot zastopnik Glasbene Matice, ravnatelj Julij Betetto za državni konser^atorij v Ljubljani, član opernega orkestra M. Hafner za, operni orkester ljubljanski, predsednik udruženja ljubljanskih konservatoristor Valens Vodušek pa svojim zagrebškim kolegom. Med viharnim navdušenjem publike je rektor Lhotka sprejel te izraze spoštovanja in priznanja. Upam, da bo ta prireditev le še bolj utrdila prijateljske vezi med našima kulturnima centroma, vezi, ki so bile vzpostavljene že t izvajanjem del naših skladateljev v Zagrebu in obratno, želim pa tudi, da so se članstvo akademije in njegov predstojnik dobro počutili med nami ln da nas v kratkem zopet posetijo. L M. fi. 70Ietnica vrlega narodnjaka Maribor, 20. januarja Včeraj je praznoval 701etroico g. Martin Gabrijel. Rodil se je v Radnah pri Trebnjem. po petem razredu novomeške gimnazije pa je stopil 1885 v službo pri državni finančni kontroli in je do vojne služboval ▼ Primorju in solnčni Goriški. Slo- venci kakor Hrvati-otočani »o ga imeli sedo radi. Po vojni je ne&rečna usoda tudi gospoda Gabrijela prisilila, da se je z ljubljene goriške grude preselil z gospo Marijo v Maribor. Tu je bil imenovan z« carinskega revizorja, a odkar je dopolnil 40 lot službe, uživa v krogu svoje številne družine zasluženi pokoj. Vrlemu narodnjak«, ki je sevedsi najzvestejSi prijatelj »Jutra«,; želimo še mnogo srečnih let! Radio kotiček Ljubljana, 21. januar)« Današnji dopoldanski radioprogram nam prinese ob 10. času primerno predavanj« g. Rudolfa Smersuja o preskrbi brezposelnih delavcev in nameščencev, potem bomo pa slišali vokalni koncert ge. Stagljar-Ko-gej-eve s spemljevanjem radijskega orke- stra. Prod obedom nam zaigra Se »d?o-orkester Gregorčevo »Veselo gmajno« in Jaklovo »V veseli družbi« in z venčki poskočnih na ploščah bo dopoldanski program zaključsn. Popoldne ob 16. bo posebno za vrtnarje in kmetovalce zanimivo predavanje inž. Ivana Zaplotnika o rastlinskih boleznih. Gb 16.30 nastopi popularni fantovski pevski zbor »Save«- i Javornika, ki zapoje več slovenskih pesmi, za njim pa nastopi ruski cerkveni zbor z vokalnim koncertom io sicer nam zapoje Bortnjanskega »Oče-naš« in »Pod tvoju milost«, dalje Lastavi-ca, Blagoslovi duše moja Gospoda. Hvalite imja Gospodne in Svete tihi fOvorec-ki). Ob 20.45 nastopi čelist g. Bogi Le-sitovic (glej sliko') s koncertom na čelo. Danes velika premiera ljubavne zgodbe Sestra Angelika Zgodba dekleta, ki je Slo skozi ječo k sreči ln miru. To je simfonija ljubezni,j trpljenja in sreče. Preprodaja vstopnic od 11. do %13. Predstave ob 8., 5., 7.'/2 in 9url NOV 2URNAL ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 V kočevskem pragozdu Divjad, ki bi napolnila prav lepo menežarijo Kočevska reka, 17. januarja. Kočevsika je najbolj zelena pokrajina naje banovine. Prelepi bukovi in smrekovi gozdovi prehajajo marsikod še v pragozdov-je. Koliko naravnih krasot še nudijo ti kraj.il V predelih, ki jih redkokdaj prestopi človeška noga in kjer še ni pela dr-varjeva sekira, je tisoč zanimivosti za gosta. Le da so gosti zelo, zelo redki. Naravno, da se zlasti v živtlstvu odi-kuje jo kočevski gozdovi pred vsemi drugimi. Tod kraljuje rjavi kosmatinec dobrovoljni medved, ki je drugod že strašno Tedka prikazen. V kočevskih gozdovih se zdaj lahko neomejeno plodi, zlasti v komnleksih kneza Auersnerga. V teh mesecih počivajo kočevski kosmatinci v globokem zimskem snu. iz katerega se bodo na pomlad prizi-bali zelo zelo shujšani. Druga kralievsika žival je ponosni jelen. Naši pragozdovi nudijo tej krasni divjadi dovolj mirnega zavetja Samo ob velikem snegu prihajajo jeleni s plahimi, brhkimi košutami in že odra<=Umi telesi bliže k človeškim bivališčem. Prav letošnjo zimo so opazili nekateri lovci jelena, k' je vodil s-v-ojo driržmo k studencu v neposredno bližino človeškega naselja. S svojim krasnim rogovjem nrekaša jelen po lepoti vsi živa d naših gozdov. Manj priljubiien, eh, da, kar zasovraže« p-ebivaleč kočevskih gozdov je volk. Vendar so se volkovi zadnja leta tod zelo zredčili. Tako i po vojni pa so jih bila še cela krdela.. Ogražali so s požrešnostjo in krvoločnostjo zatreti vso srnjad. Postali pa so tudi prava nadloga kočevskemu prebivalstvu, ki je bilo zakadi njih v stalni življenjski nevarnosti. Da bi volčji zarod iz-trebili iz kočevskih gozdov, so politične oblasti razpisale nagrade za pokcmčevalce volkov Tako so se organizirali pravi po-gromi na volkove. Vsako leto je obležalo na bojišču kakih deset volkov. Kolikor jih ni zadela puška, jih je doletela smrt za zastrupi ien iem. Vendar pa je neka j volčjega zaroda kljub temu še ostalo. Umaknili so s« v gostejše predele kočevskih pragozdov in tam naorej uničujejo plahe srnice in hrzonoge zajčke. Že dve leti približno opazujejo naši lov bi zanimivo idilo iz volčjega življenja. Visoko gori med Jroprivniškimi gozdovi živi v tako zvanem »Barvvaldu« precej star volk. Ampak se mora čutit' ▼ tamkajšnjih gozdovih strašno osamljenega, ker jih zapušča skoraj sleherni dan. Nameri se na pri-blžno dvajset kilometrov dolgo pot, da obišče nad goteniškimi gozdovi svojo ljubico, volkuljo. Ta ljubezen traja, kakor rečeno. že nekaj let, m ves ta čas se volk ni naveličal premeriti dnevno pot 40 km tja in nazaj. Pač redek primer volčje zvestobe! Prav ljudska nadloga je postal četrti prebivalec kočevskih gozdov divji prešič, ne-resec, ki se takisto rad skriva v čim gostejših šumah. Sele jesen jih pripodi bliže človeškim bivališčem, kjer uničujejo našemu kmetu vse pozne jesenske pridelke. Zato je izmed vseh gozdnih prebivalcev pri nas mriasec najbolj osovražen. Ker se silno plodi (divja svinja vrže dvakrat na leto po pet do sedem mladičev), je postal mrja-sec za kočevsko ljudstvo največja nesreča in menda ne bo več dolgo ko bodo morale politične oblasti razpisavati tudi na mrja-sce nagrade ali pa odrediti splošne obvezne pogone. Kmetu enako škodljiva prebivalca sta jazbec in dihur, ki nista redka gosta kočevskih šum. Zahajata prav rada v bližino vasi in povzročata veliko škodo. Ena najlepših živali naših gozdov pa s*c ponosni srnjak in brzonoga srna. V nepredirnem go-ščevju se nemoteno množi srnjad in je ne more iztrebiti ne smrtonosna lovčeva krogla ne krvoločni volk. Kadar ugledaš sredi gozda plaho srnico, ki se je v strahu usta- vila pred teboj, se ti zazdi, kaJcor da je posijalo prijazno solnce. In kaj bi rekli o naši zvitorepki lisici in srricu iežu, ki sta prav tako stalna prebivalca kočevskih šum? In o zajcu, ki je postal pravo eksploatacij-sko blago iz naših gozdov? Bolj redka prikazen v naših gozdovih pa sta gams in divja mačka. Vendar tudi ti dve redki zastopnici izpopolnjujeta fauno naših gozdov. Nad loškimi stenami opazujejo Osilničani pogostokrat drzne gamse, ki lete po ogromnem skalovju izpod Kro- karja in Krempe in preskakujejo s sigurnimi skoki stometrske prepade. Divjo ma-flko pa nekateri zamenjujejo z risom. Naletel sem že na veliko lovcev, ki so trdovratno trdili, da so že opazili in zasledili risa. Poleg imenovanih »odličnejših« zastopnikov živane imamo v naših gozdovih še polno drugih, tako zlasti kune, podlasice, veverice in druga drobnjad. Ptic je na izbero od požrešnega krokarja in kragulja do ponižne siničice Vse živali izpopolnjujejo pestro podobo kočevskih gozdov. Naš pragozd jim nudi brezskrbno in mirno domovanje za bivanje in razmnoževanje. Če bi zbrali posamezne eksemplarje, bi vsekakor imeli prav čedno menažerijo. Dediščina umorjene milijonarke Prepiri in pravde med sorodniki, neporavnani računi, senzacije brez konca in kraja Beograd, 19. januarja Včeraj ob obletnici smrti milijonarke Drage Mitričevičke se je na pokopališču okrog črne impozantne grobnice zbrala skupina njenih sorodnikov, ki so priredili spominski obred, potem pa odšli v kavarno, kjer je bila po starem običaju prirejena tudi pogostitev sorodnikov znancev. Od sorodnikov in dedičev so bili triie bratje umorjene starke, njena sestra in njen soprog, ki se je v kavarni razgovoril nasproti novinarjem. Med drugim je deial: — Evo, vidite, leto dni je preteklo, od kar je bila umorjena Draga, zločin pa še ni raziasnien. Mi smo sklenili odslej sami voditi preiskavo, ker je že skrajni čas, da se razjasni ta zločin. Saj ni šala uhiti žensko sredi Beograda! Ze davno smo hoteli sami voditi preiskavo, reklo pa se nam je, da skrbi z a to policija. Sedaj pa je, kakor vse kaže, preiskava na mrtvi točki in bomo nastopili mi. Jasno je samo to, da ie Drago nekdo ubil. — Kako pa je s pravdo zaradi dedščine? — Nadaljuje se. Dedščino uživa sedaj še Dragin nečak Bora Jovanovič; bomo videli, kako dolgo bo še tako. Tolikokrat smo nagovarjali Drago, naj napiše oporoko, pa nam je vedno pripovedovala, kako je njen oče napravil oporoko, tri dni pozneje pa umrl — Kadarkoli smo jo obiskali vedno nam je o tem pripovedovala. Kadar pa smo ji govorili o nečaku, je vedno odgovarjala: Boro sem razdedila. ne brigajte se za to! Zločin v Ulici kralja Milana št. 5 spada med najbolj zamotane povojne kriminalne dogodke v Beogradu. Sedaj ob obletnici v spomin samo nekaj naslovov iz časopisnih poročil o tem dogodku: Lani 20. ianuarja so listi začeli pisati o umoru. — 28. januarja so policijski uradniki s silo odprli hišo, trupla starke pa niso našli. 31. jantarja se je javilo več ljudi, ki so videli Drago Mitričevičko nedavno še na ulici. Policija je izdala naslednji komunike: Izvršen je pregled vseh prostorov v hiši. n? pa bilo mogoče najti izginule Drage 2. febrtTflrja: Ali ie milijonarka nekam odpotovala? Tehnična policija pregleduje IS55 mm m Danes poje Don Jose Mojica Španski tenor v Alahov zakon Razkošje harema, plesi in zabave. Nedovoljena ljubezen mladega šejka. Zvočni kino DVOR skrivnostno hišo. — Preiskava v Izvozni banki, kjer je imela starka svoje vrednost-nice. Oporoke ni. — 4. februarja: Policija preiskuje hišo Drage Mitričevičke. Nič novega. — 5. februarja: Truplo najdeno v kleti. Ko so truplo nosili iz hiše je bila policija opozorjena na nekega sumljivega mladeniča. — 6. februarja: Mrzlično zasledovanje morilca. — 7. februarja: Kdo bo podedoval milijone? Razne izjave. Rekonstrukcija zločina. — 8. februarja: Nabavili so rakev za 80 (XX) Din. — 7. februarja: Pogreb, 5000 udeležencev, pomandrani grobovi in polomljeni križi, psi umorjene milijonarke zaprti poleg kapele. — 10. februarja: Nečak Bora Jovanovič ima največ upanja na dedščino. — 12. februarja: Dedič pravi, da ne plača pogreba, ker ga ni naročil. — 21. februarja: »Draga Mitriče-vička je glavni krivec smrti mojega očeta, brata in sestre«, je trdil eden od njenih sorodnikov. — 2. aprila: Zapuščena hiša je oživela. Snažijo izložbe. Odvetnik dediča izjavlja, da ima važne podatke za preiskavo. — 11. aprila: Stroški pogreba še niso plačani. — 5. maja: Dedič razpisuje 10.000 Din nagrade za izsleditev morilca. Najemniki se selijo v hišo misterija. — 10. maja: Nečak Bora Jovanovič kot dedič. — 15. maja: Ali naj morda Markovič in Miljko-vič ubila tudi milijonarko? — 20. junija: Olujič in Roksandič aretirana kot morilca. — 21. junija:. Z anonimn-mi pismi je Ovadenih policiji že preko 200 ljudi zaradi umora Mitričevičke. — 5. julija: Roksandič in Olujič zavračata pTed preiskovalnim sodnikom vsako krivdo. — 6. avgusta: V kuhinji umorjene starke najdene vložne knjižice. — 24. decembra: Olujič in Roksandič izpuščena na prosto. — 18. januarja: Sorodniki pravijo, da bodo sami vodili preiskavo — — — Vse to kaže dovolj jasno, da je poleg premoženja, zaradi katerega se pravdajo sorodniki, dedščina umorjene starke še: Senzacija brez konca in kraja, neplačani računi, trpljenje nedolžnih osumljencev in še marsikaj, kar bi skopa in čudaška starka gledala s pravo naslado. Janku Ruprechtu v spomin Trebnje, 20. januarja Zadet od kapi je te dni nenadno umrl tukajšnji lekarnar g. Janko Rupreht. Daleč na okoli je bil znan zaradi svoje dobrohotnosti, odločne naprednosti in neomajnega jugoslovenskega nacionalizma. Po rodu Trebanjec se je posvetil farmacevtiki in študiral v Ljubljani, v Gradcu in na Dunaju, kjer se je poleg študija udejst-voval tudi v tedanjih naprednih d;jaških društvih. Po končanih študijah se je naposled naselil v rojstnem kraju, kjer te vzoino vodi! svojo lekarno. Ni pa ostai delaven samo v svojem poklicu, nego ie bil spiritus agens vsega tedanjega predvojnega narodnostnega gibanja. Kumoval je vsem narodnim organizacijam, ki so se ustanovile mnoge na njegovo pobudo, in to Bralno društvo, podružnica Ciril Metodove družbe, Jugoslovenska Matica in So- kol. V njih je sodeloval kot predsednik, tajnik in blagajnik. Zanimal pa se je tudi za gasilstvo in ubožcem je bil velik dobrotnik. V družbi je bil vedno šegav. Zato ga je vzljubilo i Trebnje in tudi kmečko ljudstvo ga je spoštovalo. V četrtek 18. t. m. je dopoldne nastopil pokojnik svojo poslednjo pot, na kateri ga je spremljala ogromna množica ljudi. Pred njegovo hišo se je župni starosta br dr. Vašič poslovil od pokojnega požrtvovalnega narodnega delavca. Spavaj v miru ^ domači žemljici! Njegovi družinici naše iskreno sožalje! Kmetijski vestnik V uvaževanje pionirjem našega kmetijstva Pod tem naslovom je prinesla »Domovina« z dne 18- t. m. članek, ki posega jd-daleč v- aktualna vprašanja kmetijskega napredka. Dopisnik ugotavlja, da je 6krb za napredek kmetijstva važna javna zadeva, od katere je >dvisna blaginja vse naše dežele- To je polna resnica. Zato je tudi umestno, posvetiti v ta veliki kompleks vprašani, ki se vidijo nepoučenim morda enostavna, so pa dejansko močno zamotana in je javnost > njih pra.v malo poučena. Pisca omenjenega članka je očitno zadeva pri srcu. to je pa tudi pionirjem našega kmetijstva. Dopisnik ugotavlja, da so nekateri naši sosed ie preobrazili svoje kmetijstvo v teku 15 let po prevratu, mi na ne dovolj. To ie res. Poiščimo vzrokTeh je več. Sosedje delaio od vsega začetka stalno s polno paro po vsestransko preudarjenih načrtih, za katerih uresničenje ustvarjajo vselej najprej pogoje. Oni upoštevajo vsa dejstva, ki soodločajo pri uspehu. Zato .ispehi ne iz-oetaiajo. Pri nas pa je manjkalo že od po-četka pravega sistema. V zadnjih letih pa so se ustvarili tudi v Sloveniji naravnost velikopotezni načrti za povzdigo kmetijstva. Načrti in smernice se kopičijo in izkušajo sistematična izvrševati. Vendar je le malo uspehov, ker se kliub velikemu pogumu le pozabljajo ne-kateri temeljni pogoji, ki odločajo pri ur?-sničenjj načrtov. Omenim le najvažnejši j Podpisane osrednje organizacije denar-pogoi. To ie vprašanje organizacije pospe- I nih zavodov pozivajo kmete, ki so zado4- vprečno najmanj 8 ur dnevno. V 18 urah res ni mogoče dovršeno predelati 21 strokovnih poročil, kakor naj bi se to zgodila na sestanku strokovnjakov. Še manj pa ie mogoče, da preorje trdo ledino kmetijskega napredka današnje število podeželskih strokovnih organov. To delo bi zmoglo r-ri normalni zaposlitvi morda dvakrat toliko prvovrstnih strokovnjakov. Priznavam, samo od smernic in dobre volje res ne bo imel kmet ničesar. Za pravi uspeh pa manjka važen steber! Dokler ** četa zunanjih kmetijskih pionirjev najmanj ne podvoji, dokler se posamezne stroke no specializirajo in se d?lo pravilno ne razdeli. ne bomo mo.gli ob današnjih načinih nuditi kmeti dejanske pomoči za dosego napredka. Brez preosnove zunanje kmetijsko službe v tem smislu ne bo zadosti uspešen noben, še tako imeniten pospeševalni načrt- To dejstvo je tr.^a spoznati in upoštevati. če noč< mo o=tati pri malenkostnih uspehih, ki skoro spominjajo na Patjomki-na. Zunanji delavci so piscu dotičnega članka hvaležni, da je nač^l perer* vprašani, ki danes kriči po nujnem razčiščenim N< težko spoznati, da ee moramo odločiti, ali za zmanjšanje začrtanih velikopoteznih načrtov najmanj na polovico ali pa najmanj za podvojitev števila zunanjih kmetijskih delavcev. «T. Zaščitenim dolžnikom kmetom sevalnega dela med narodom. Omenjeni načrti in smernice so tako širokopote7.ni, da tovor raznovrstnega pospeševalnega organi-zatoričnega in nadzorovalnega dela na teranu ni v Dravem razmerju z močmi pionirjev nri izvrševalnih oblastvih- Mirno trdim, da bi začrtanemu delu bilo komaj kos dvakrat toliko strokovnjakov na poklicanih mestih, kolikor jih je danes. Ti zunanji :-vo-ditelii kmetijskega napredka« so danes tako obremenjeni z navadnimi administrativnimi pisarniškimi posli raznovrstnega značaja in vrhu t?ga s težkimi pospeševalnimi in nadzorovalnimi posli med narodom, da nikakor ne morejo z veselim zanosom potrkati na lastne prsi, ker eo po današnii potrebi službe itak boli pisarniški uradniki kakor terenski delavci. Kako naj bi bilo mogoče s? uspešno udeistvovati na licu mesta med narodom, če pa strokovnjak komaj diha pod bremenom raznovrstnega administrativnega dela in mu za teren komaj preostane nekaj pičlega časa. Zunanji pionirji so prežeti z najboljšo volio za živo delo med narodom. To tudi preko svoiih moči vršijo. Toda niihove moči so danes tako razcepljene zaradi obrem?nitve z drugimi, le napol strokovnimi posli, da se po 6>li razmer razvija žal polovičarstvo in S3 v marsičem usnehi samo navidezni. Tudi naj-pogumnejši kmetiiski delavci bodo v takih prilikah doprinesli k napredku veliko manj, kakor bi sicer mogli. Vsi vemo, da je najhujša pogreška. preoblagati stroj, ki zmore le delo v razmerju svoiih sil. Piscu članka dam popolnoma prav. ko piš* o desetih vagonih selekcioniranega žila. Vendar je iz gornjih ugotovitev lahko -vmeti, da je v teh razmerah nemogoče temeljito nadzorovanje raznih akcij daleč okrog po srezu. Nemogoči so pregledi številnih poizkusov in raznovrstnih plemenja-kov, sodelovani e pri dolgi vrsti organizacij, nadzor podpor, izvrševanje raznih od časa do čnsa se ponavljajočih zunanjih poslov itd. Saj ima samo upravnega posla za po- m s ® m & 3 3 eb s s s Danes znižane cene Simfonija jazza NOCOJ ALI NIKDAR Zvočni kino IDEAL Predstave ob 3., 5, 7. ln 9'/J. Cene 4, 6 in 8 Din ženi pri denarnih zavodih in nrslijo. da imajo pravico da zaščite po uredbi o zaščiti kmeta, da do konca januarja letos predložen svojim denarnim zavodom dokaze, da so zaščiteni. To je potrebno zaradi tega, ker morajo denarni zavodi z dne 23. novembra 1. 1933. zaključiti račune zaščitenih kmetov in jih od tega dne dalje voditi po določilih uredbe. Seveda velja ta poziv samo za one dolžnike kmete, ki tega niso že uredili s svojimi denarnimi zavodi. Dokler prizadeti dolžniki ne dokažejo denarnim zavodom pravice do zaščite, jim ne morejo zavodi nuditi ugodnosti po uredbi. Dokazi o pravici do zaščite morajo biti verodostojni in resnični. Neresnične podatke lahko smatrajo denarni zavodi za poizkus prevare, ki je kar,-njiv. Po določilih uredbe morajo dolžnild predložiti denarnim zavodom dokaze, da so ob času zadolžitve: 1. sami ali s člani svoje rodbine obdelovali zemljo. 2. da njihova posestva tedaj niso presegala 75 ha orne zemlje (njiv, travnikov, vrtov, vinogradov, torej brez gozdov, pašnikov, ribnikov, kamnolomov), 3. da je bila tedaj njihova davčna podlaga ali katastralni čisti donos z odmero zemljarine, v okolici, mest in trgov poleg tega tudi podlaga za odmero zgradarine, v kolikor ta ni presegla 10.000 Din, višja kakor pa podlaga za odmero drugih neposrednih davkov (pri-aobnine. rentnine, uslužbenskega davka). Isto velja tudi za posestva maloletnih, za kmečke zapuščine in za take kmete, ki zaradi bolezni ali drugih neuklonljivih vzrokov niso mogli sami obdelovati zemlje. Najemniki posestev morajo dokazati, da so se v času zadolžitve kot najemniki pečali s kmetijstvom kot glavnim poklicem in da niso plačevali nikakega davka razen morda uslužbenskega. Bajtarji, sezonski delavci in podobni morajo dokazati, da so imeli značaj kmeta, to je, da so živeli na svoji domačiji in obdelovali zemljo, torej da so se pečali s kakšnim poslom le kot s postranskim zaslužkom. LTredba sicer določa, da izda gori omenjene dokaze županstvo, vendar navadno potrdilo županstva ne zadostuje, ker ne nudi dokaza, saj dokaznih pripomočkov županstva v večini primerov sama nimajo. Zato naj dolžniki preskrbe pri davčnih upravah številčne podatke o davčni podlagi za davke, ki so jih plačevali ob času zadolžitve, ali pri sodiščih zemljeknjižne podatke in jih predlože denarnim zavodom osebno ali po pošti. Točne podatke županstva morajo torej predložiti poglavitno le oni, ki so se po!eg kmetijstva bavili še s kakim drugim poslom. Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani in Društvo bančnih zavodov v dra\,ski banovini. Za kraljem naših voda Nekaj spominov z lova na sulce v Krki Z novim letom je bil lov končam. Sicer pa smo nehali že prej loviti večino divjadi in to zaradi njenih zimskih skrbi in težkoč. Le v gorah, kjer domujejo črni gamsi, je bilo slišati one dni, med božičem in novim letom, kak oster pok iz risanice. Veljal je gamsom dlakarjem. Lovci jih streljajo in sicer samo izbrane komade, stare samotarje, zaradi dolge zimske dlake. Z dolgo, kakor svila mehko dlako, ki jo povežejo v gamsov šop, so vezani najlepši spomini na vse, v planinah doživljene prijetnosti in neprijetnosti. V gamsovem šopu so povezane vse zimske lepote planin in vsi napori, o katerih se lahko prijetno razmišlja doma, pri zakurjeni peči; saj so prestani! Od peči, od razmišljevanja o zadnjih lovskih dnevih, me je izvabila dopisnica, vabilo na sulčji lov v Krko. Gams in sulec — kako sta to po prirodoslovju različni bitji! Prvi sesalec, ki živi po pečinah, drugi riba, ki ljubi globoka vodovja, divje deročine in peneče, pojoče jezove. Toda kljub temu sta si tako sorodna, vsaj za pravega ribiča in lovca, kakor nobena druga bitja. Lov je hrepenenje po novih nenavadnih doživetjih, Cim lepša je pokrajina tem lepši je lov. In kje je lepši kakor v zasneženih planinah, kjer se trgajo plazovi, in pa ob divjem vodovju! Gams in sulec nista prijatelja civilizacije, ljubita kraje, kjer gospodari mati priroda po svoji mili volji, brez vmešavanja enoličnega, koristi željnega, človeškega razuma Lovec, ki lovi gamse in sulce, se dobro zavedata, da ne bosta deležna mnogoštevilnega plena, marveč pričakujeta le posamezne, a izredne komade. Pravi gam-sar izbira in strelja le močne, dorasle kozle. Sulčar se veseli le velikega sulca, s kakršnim se ne opravi kar tako gladko. Borba, napori in težko dosežena zmaga nad pri-rodnimi silami, ki so stalni zavezniki obeh, ogrevajo strasti v gamsarju in sulčarju. Polni lepih nad smo se peljali z avtomobilom po zmrzli cesti, skoz solnčne, dolgočasne dolenjske gabrove gozdičke, proti Krki. Kakor hitro pa smo se pripeljali v dolino Krke, smo se prebudili iz sanjarenja in naši pogledi so bili uprti v zeleno vodo. Vprav tako, da je bila voda zelena, je dvignilo naše upanje. Saj je taka voda vedno čista, kar je prvi pogoj, če hoče ribič imeti užitek z lovom. To pot smo bili sklenili jo zastaviti nizko, ob koncu ribolova, pod velikim jezom v Soteski, kjer je vsako leto zbirališče vodnih velikanov za sulčjo drst. Ta se vrši v Krki prve dni aprila, baje pa nekaj dni prej kakor po drugih vodah. Vprav zaradi tega so lovopust skrajšali za celih štirinajst dni. Dočim se prične prepovedani čas za lovlenje sulcev v ostalih vodah s prvim marcem, so sulci pred športnimi ribiči v Krki zaščiteni že sredi februarja. Ponavljam pa, da le pred športnimi! Zal, da se nikjer ni toliko grešilo pri uničevanju rib v prepovedanem času, kakor vprav v Krki. Ko so sulci stopili na drstišča, so jih okoličani Krke bodli z ostmi in celo z gnojnimi vilami, kljub temu, da meso drstečih se rib ni okusno, marveč celo škodljivo. Avto je obstal pri veliki žagi ob jezovju. Krasna točka Dolenjske! Nad jezom mirna, temno zelena voda, polna bajnih globo-čin, ki se komaj giblje in kar nevede zdrkne čez mogočno pregrado, čez veliki jez. Ta sega od žage pa tja do nekdanje prestolice, do gradu bivših vladarjev in gospodarjev otočnega Kočevja, razširjajočega se med Krko in Kulpo. Z nekimi posebnimi občutki sem sezuval čevlje in obuval čez kolena segajoče gumijaste škornje. Tresoče se roke sem sestavljal prot in nervozno vozlal in privezoval vabo na vrvico: pet piškurjev, med katerimi so tičali ostri, za vodne velikane takozvani trnki. Glavo vabe pa je predstavljala precej debela svinčena kapica. Ko je bilo vse preizkušeno, če dobro drži, smo stopili k vodi. Prvi lučaj je bil kratek, vaba je padla v prvo podjezje, kamor le včasi privesla kak večji stanovalec, iskajoč plena. Vretence se je vrtelo, vrvica hitro krajšala, piškurji pa plavali in migljali s tankimi repki, da jih je bilo veselje gledati. Ker sulca ni bilo v tem delu, je bilo treba poskusiti v giobočini, kjer je voda bobnela in se penila. Toda kako to doseči ? Ker je bilo med posameznimi izlivi izpod jeza skalovje in vrbovo grmičevje ni bilo misliti, da bi vaba mogla doseči pravo točko. Mojim prijateljem je bilo to lahko, saj sem bil jaz tisti, ki naj poskusim akrobat-stvo, ki bo bržčas zvezano z mrzlo januarsko kopeljo v deroči Krki. Oni se bodo smejali, če padem v vodo in uživali, če pograbi sulec! Žagar mi je bil prinesel lestev. Vrgli smo jo čez prvi, nad en meter globoki in kakih pet metrov široki izliv. Komaj-komaj, da je segala lestev do vrbovega grma na dober kvadratni meter velik otoček, sedeč med močnimi curki Krke, deroče izpod Jeza. Divja igra vode me je bila toliko prevzela, da sem bil pozabil na nevarnost, da štr-bunknem v vodo. Mislil sem samo, kako bom prišel tja in kdaj bo pograbil kak velikan. Kako nazaj, na to nisem mislil. Zibal sem se in zibal, zibala pa se je tuai lestev, ki je bila kaj slabo oprta, le z enim drogom. Zadnji obupni korak je bil storjen in znašel sem se na mahnati skali, Uredil sem vrvico, pogledal vabo, zamahnil in vaba je frčala v bele pene. Nevarno, kakor menda še nikoli prej, sem vrtil vretence in to zaradi tega, ker sem po vseh nenavadnih okoliščinah sklepal, da bo čudna igra, če pograbi vabo eden izmed velikanov. Drugi lučaj je bil dobro preračunan, namenjen je bil tja, kjer sem pričakoval, da je stan kralja voda. Vaba je padla vprav tik pod jez, k močnemu kolu, kjer je bil zvezan glavni jez s stranskim jezom. V vodi je potegnilo, zastal mi je dih. — Ali se je trnek zapel za kol, ali kaj ... ? Toda bil sem že na jasnem. Ponovni poteg-laj, še hujši kakor prvi! — Vleklo je k tlom, jaz pa sem držal prot dvignjen in napenjal vrvico, prav tako kakor sem bil zamahnil, ko je potegnilo prvič. Ker je le vleklo, sem pričel popuščati in odvijati vretence. Ko je vleklo pri tleh. sem trenutno uprl pogled na prijatelje, stoječe pri žagi. Strmeli so tudi oni. Kaj pa zdaj? sem si mislil, pričakujoč novih prizorov. Kar naenkrat se je situacija izpremenila in znatno poslabšala. Na površini vode sta se prikazali dve ogromni ribi, obe dolgi nad en meter. Ena je bila privezana na vrvici, druga in plavala poleg nje, da je bilo videti, kakor dva skupaj vprežena konja. Sulca sta mi priplavala prav pred noge. Takrat pa se je večji vrnil pod jez. v bele pene, oni na vrvici pa je švignil kakor puščica navzdol po vodi. proti velikemu tolmunu. Spustil sem vretence, sicer bi se bil sulec bržčas izpulil ali mi celo zlomil prot. Ko sem uvidel, da bi mi znala postati 40 m dolga vrvica prekratka za krotenje velikega sulca sem hitro prijel zopet za ročaj vretenca in ga nekoliko zadržal. Bržčas je sulcu postalo to nekoliko neprijetno in zavil jo je proti prodiču sredi Krke. Tu se je pritisnil v kotlinici in počival. To priliko sem porabil tudi jaz in se ozrl na spremljevalce. Videl sern jih mahati, odpirati usta, toda glasovi so se bili zgubili v bobnenju čez jez deroče vode. Ko sem vrvico napel močneje, se je sulec zopet pomaknil v deročino, toda k meni ni hotel. Voda pa je bila preveč deroča, da bi ga bil prisilil v to. Pomaknil se je zopet k produ. Pol ure je ležal v kotlinici, dokler se nisem odločil in se mu skušal približati po skalah. Toda že prvi korak se je ponesrečil. Zdrsnilo mi je bilo na polzki skali in že sem bil do pasu v vodi. Ko sem bil pa že pošteno premočen, sem jo mahnil kar naprej z dvignjenim protom in napeto vrvico k produ, kjer sem pograbil omaganega sulca, za pokrovke in potegnil iz vode. Mrtvemu sem odpel trnke. Spodnji trojček je bil zlomljen, brez kljuk, zgornji pa je tičal v trdi čeljusti. Menda bi ne bilo trajalo dolgo in sulec bi se bil oprostil neprijetnih vajeti. Pomaknil sem se spet pod jez in poskusil lov na glavnega stanovalca, že na prvi lučaj se je odprlo ogromno žrelo prav na površini vode. Z odprtim žrelom in vabo v njem je hitel sulec proti meni, tako da mi ni bilo mogoče ga zatekniti. Ko se je približal mojemu stojišču je vabo izbljunil in odplaval nazaj v varno skrivališče. Prav tako naporna kakor pod jez, je bila hoja tudi k bregu. Otežkočal mi jo je še dobrih 12 kg težki sulec, ki sem ga komaj privlekel k osupljenim prijateljem Kašelj ln nahod, posledice zimske kopeli sta kmalu minila, spomin na napore in zanimivo borbo pa mi ostane za vedno. —c Dom za zdravo rast mladega rodu Ob desetletnici Zavoda za zdravstveno zaščito mater in otrok — 20.000 vzgojenih mater, 150.000 oskrbovanih otrok — Otroški dispanzer, posvetovalnica Ljubljana, 20. januarja V skromnem zatišju brez kakšnega pom-poznega slavja je lani obhajala desetletnico svojega plodovitega dela ena izmed naših najpomembnejših socialno - zdravstvenih ustanov, Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece, ki pod vodstvom primarija dr. Bogomira Dragaša skrbi za zdravo rast ua-*ega mladega rodu. Delo, ki ga ima ?avod v t^.m času za seboj, je ogromno. Skozi njegovo belo čakalnico in njegove ordinacije v hiši ob Lipičevi ulici je šlo v tem času blizu 150.000 otrok, ki so na njegovih oddelkih iskali zdravja in življenja, v njegovi posvetovalnici in na njegovih tečajih se je vzgojilo okrog 20.000 mater v najpotrebnejšem znanju higie^ke nege otroka, da ne navajamo podrobno še vsega kurativnega, socialnega in propagandnega dela, ki ga je zavod opravil po vseh svojih odsekih za povzdigo higiene in socialne skrbnosti v vzgoji mladega rodu. Šef dr. Bogoljub Dragaš Svoje prostore ima zavod na vrtu javne splošne bolnice, v paviljonu, v katerem se je do konca leta 1922. nahajala porodnišnica. Zavod je skupna ustanova društva Dečji n materinski dom kraljice Marije ter državne zdravstvene oblasti. Društvo je zamislilo moderno institucijo, kj naj bi služila socialno-zdravstveni zaščiti miših otrok od rojstva do konca šolske dobe. Ker je bilo društvo tedaj še mlado in ker je takšna velika institucija zahtevala ogromne vsote, je smotreno sc delovanje društva z državno zdravstveno upravo omogočilo, da oddelek društva, to je Dečji in materinski dom, še danes obstoji in plodonosno deluje. — Tedanji zdravstveni odsek za Slovenijo je koncem leta 1922. pripravljal ustanovitev otroškega dispanzerja. Zdravstveni odsek je povabil slovenski del Narodnega ženskega saveza, v čigar rokah so se tedaj nahajale priprave za Dečji in materinski dom, naj sodeluje z njim tako. da bi se pod eno streho uredil majhen otroški in materinski dom ter otroški dispanzer. Novoustanovljeno društvo, ki je od saveza prevzelo akcijo za ustanovitev doma, se je vabilu odzvalo in tako je ob sodelovanju zasebnega društva in države nastal Zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok. Do pred štirimi leti ie bil naš zavod edini te vrste v državi. Spočetka je imel tri oddelke: državni dispanzer, dom. ki je društvena institucija, in higiensko šolo materinstva. Tako sta društvo in država od svojega početka delovala v tesni skupnosti in dosezata mnogo lepše uspehe, kakor bi jih vsak zase. Država je za zavod dala zgradbo na razpolago, jo adaptirala za zavodne svrhe ter je notranje opremila dispanzer in šolo, društvo pa je prispevalo inventar za Dečji in materinski dom. Vzdrževanje zavoda je prevzela država. Nastanitev v sedanjem poslopju se ."le akrat smatrala kot začasna, kar hiša, ki je bila grajena v druge namene, sodobnim zahtevam takšnega zavoda ne zadošča v vseh ozinh. Vendar se je problem rešil toliko, da tudi v tem provizornem domu zavod naprav ija najboljši vtis ter je v polni meri sposoben za uspešno delo. Krkor dandanes vse kaže. bo zavod moral pod dosedanjo streho tudi ostati in počakati boljših časov, ki mu bodo lahko naklonili boljših prostorov. Ob ustanovitvi v Juliju 1923, Je prevzel vodstvo zavoda dr. Matija Ambrožič, nekaj mesecev kasneje pa je nastopil svoje mesto njega sedanji vodja, primarij dr. Dragaš, pod čigar vodstvom se je zavod iz skromnih početkov razra^e" do sedanjeea obsega, primarij dr. Dragaš nam je na našo prošnjo stavil vse podatke na razpolago. Brezplačno zdravljenje otrok Sicer naj vam pa nudi približno sliko plodnega dela v tem prvem desetletju poročilo zavoda v jubilejnem letu 1933. Zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok vrši v glavnem dve nalogi: da v svojem dispan-v*rju brezplačno sprejema v zdravljenje siromašne bolne otroke, za katere nihče ne more plačati stroškov za zdravila in zdravnika, in da obenem daje dojenčkom, ki trpe na motenju prehrane, zdravilno hrano na zdravnikov predpis — in siromašnim dojenčkom jo daje zastonj. Dispanzer, ki deluje kot brezplačna poliklinika za siromašne otroke do dovršenega 14. leta, je odprt vsak delavnik dopoldne. Lani je bilo sprejetih okrog 7000 otrok, bolnih za raznimi boleznimi. Tu so štete ambulatorične ordinacije, konzultacije in sprejemi otrok iz siromašnih rodbin. Poleg tega je bilo obsevanih s kremenčevo svetilko 1140 otrok, tako da je bilo v celoti sprejetih v ambulatorij nad 8000 otrok. Od teh je bilo dojenčkov 2016, malih otrok 233, ostalo pa otrok iz šolske dobe. Po večini so prihajali zaradi bolezni na dihalih in zaradi motitve prehrane. Mnogo pa je bilo lani tudi primerov rahitide, ki gre na rovaš dolge zime in hladnega poletja ter nepravilne prehrane in slabih stanovanj. Tuberkuloza je bila pri dojenčkih ugotovljena v 0 39 % primerov, pri majhnih otro-kih 2 64%. pri šolskih otrokih 6 22%. Za sifilldo obolelih je bilo izredno malo: med vsemi dojenčki 0.65%, med majhnimi otroki 0 64%, med šolsko mladino pa ni bilo nobenega. Naslednji najvažnejši oddelek zavoda je posvetovalnica za matere dojenčkov in otrok do 6. leta. ki posluje po dvakrat na teden popoldne za vse žene, ki žele ob nosečnosti in dojenju ler v predšolski dobi svojih otrok higienskih in socialnih nasvetov. Te posvetovalnice žele in zahtevajo od mater, da jih v krajših ali daljših presledkih redno obiskujejo, ker je zdravniku samo na ta način mogoče, c1?. pravilno zasleduje razvoj otroka. Neredne obiskovalke zavod lahko zavrne. Posvetovalnica pošilja zaščitne sestre tudi materam na dom, da jih poučujejo v otroški higieni, da jim svetujejo in praktično pomagajo. Delo v tem odseku je lani silno naraslo. Obisk se je povečal v tolikšni meri, da bo v doglednem času treba uvesti še en posvetovalni dan v tednu. Prav razveseljivo je, da se večina mater zglasi že v prvih treh mesecih, ko je nasvet najbolj potreben. Lani je posvetovalnico obiskalo 4000 otrok, največ izmed njih jih matere prinašajo in privajajo po dvakrat. Med dojenčki jih je bilo hranjenih pri prsih nad 43%, torej približno polovico, s samo umetno hrano pa 21%. Dečji in materinski dom ki se nahaja pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije in ki je priključen zavodu, sprejema pod svojo streho otroke, ki so bolni na motitvah prehrane in ki se ne morejo uspešno zdraviti v polikliniki, nadalje matere z otroki, ki jim je ogroženo zdravje ali eksistenca, pa matere z otežkočenim dojenjem in tiste matere z otroki, ki bi jim bil dojenček brez zdravniške nege zdravstveno ogrožen. V zvezi z dispanzerjem posreduje dom, da se otroci brez staršev oddajajo sorodnikom ali rednikom in skrbi za njih zdravstveno nadzorstvo. Lani je bilo v njem oskrbovanih 124 otrok. Od teh jih je biio 48 z materami, drugi pa sami. Zakonskih je bilo 54, ostali pa nezakonski. Vsako dete je v domu ostalo povprečno 106 dni. Umrl je en sam otrok, ki pa je prišel v zavod že v umirajočem stanju in ki je že doma izgubil polovico svoje teže. Tudi prejšnja leta je bila umrljivost v domu minimalna in je znašala samo 2—3%, medtem ko je celo v prvovrstno oskrbovanih zavodih v tujini normala umrljivosti 5—6%. Ce upoštevamo vse nedostatke, ki se tičejo pretesnih prostorov, pomanjkanja izolacijskih prostorov itd. In pa še dejstvo, da služi dom tudi za praktično vežbanje zavodske šole za sestre, ki jim še povsem manjka izobrazbe v negi otrok, in da se vse leto vežba v njem cela vrsta vrtnaric, učiteljic in gojenk raznih gospodinjskih šol, lahko ugotovimo da se z našim zavodom glede na skrbnost in višino zdravstvenega dela ne morejo kosati niti znameniti zavodi v tujini. Naj še pripomnimo, da prihajajo v ta dom največ nedonošeni otroci, katerih teža se giblje po navadi od 2 do 2 in pol kg, velik del pa jih ne tehta niti 2 kg. Lani je imel dom v oskrbi tudi otroka, ki je ob rojstvu tehtal komaj 1.40 kg — pa, »o »e vsi dobro popravili in so zdravi in rejeni zapustili zavod. Takšnih uspehov domača oskrba nikdar ne bi mogla doseči. Tečaji za mlade matere Nadaljnji oddelki zavoda so še: strokovna šola za dečje zaščitne sestre, ki je bila predlanskim pretvorjena v triletno šolo, higienska šola materinstva, teoretično-praktični tečaji za vzgojo negovalk za dojenčke, dečjih sester in potujočih učiteljic otroške higiene. Mimo tega prireja zavod tudi za bodoče in sedanje mlade matere tečaje o praktični negi dojenčkov in otrok. Potujoči tečaji o higieni in negi dojenčkov in malih otrok, združeni s poučnimi razstavami, se gibljejo po vseh krajih banovine in nudijo materam tudi po najbolj oddaljenih vaseh možnost, da si pridobe znanje o tem, kako je treba hraniti in negovati otroka. Ti tečaji trajajo po 14 dni in se vrže pod nadzorstvom predstojnika zavoda, ki z zdravstvenim predavanjem tečaj otvori in po potrebi poda tudi še več predavanj; sicer pa vodi tečajne ure zaščitna sestra, ki je specialno izobražena kot učiteljica otroške higiene. Poseben jddelek za gospodinjstvo in kuharstvo je zavodu potreben zato, da se sestre, zlasti pa učenke šole in tečajnice materinstva izvežbajo v pripravi najpreprostejše hrane. Mlečna kuhinja oddaja za bolne dojenčke hrano na zdravnikov predpis. V posebnem oddelku proizvajajo posebej izvežbane sestre pod nadzorstvom vodstva zavoda ves poučni material, ki ga zavod potrebuje za propagando otroške higiene. V tem pogledu se je naš zavod kot prvi v držav, osamosvojil od tujih tvrdk, ki so doslej dobavljale vse higiensko propagandno gradivo. Potujoči tečaji z razstavami so se vršili največ v zvezi s potujočimi gospodinjskimi in kmetijskimi tečaji, ki jih prireja po deželi kmetijski oddelek banske uprave. Lani se je vršilo 17 takšnih tečajev po raznih krajih banovine. Pomanjkanje kreditov je v tej smeri oviralo razmah — v prejšnjih, boljših časih je bilo teh tečajev po dvakrat več — vendar pa so se doslej med ljudstvom že lepo uveljavili in priljubili. Posebni tečaji so se vršili še za gojenke babiške šole, gospodinjske šole Mladike, Krekove gospodinjske šole v šiški, gospodinjske nadaljevalne šole v Mostah in pooe-ben počitniški tečaj za učiteljice. Razen tega ima zavod svojo stalna higiensko razstavo, ki se vzdržema izpopolnjuje, dasi je velik del gradiva zgorel svoj čas na velesej-mu. Zaščitne sestre zavoda so v tem letu opravile 2727 obiskov na domu — od tega 1984 ob'skov v razdalji do 3 km od sedeža zavoda, 743 pa v širši okolici. Pri raznih uradih, socialnih zavodih, sodiščih itd. so sestre napravile 285 intervencij. Uspeh tega sestrskega dela med ljudstvom in ž njim se opaža v tem, da matere zmerom bolj uvidevajo korist dojenja in je s tem nega otrok dosegla že lepo vi- šino. V Trbovljah Razen teh institucij na svojem sedežu v Ljubljani pa ima zavod pod nadzorstvom še nekatere ustanove v provinci, tako predvsem posvetovalnice za matere v Trbovljah in Hrastniku. V Trbovljah je bilo lani 1915 zdravniških konzultacij, na domu pa je zaščitna sestra opravila 777 obiskov. Posvetovalnica je zlasti tu, v središču rudarske industrije, največjega pomena, na žalost pa razpolaga samo s prav pomanjkljivimi prostori. Zaščitna sestra je v Trbovljah uvedla tudi ure za obravnavanje zadev socialnega značaja po trikrat na teden: tu se obravnavajo prošnje za podpore, intervencije pri sodiščih itd. Lani je posvetovalnica priredila tudi poseben tečaj za gospodinjsko šolo bratovske skladnice. Banska uprava in trboveljska občina sta prispevali sredstva, da so otroci najbednejših občanov brezplačno prejemali mleko. — V podobnem smislu je delovala posvetovalnica v Hrastniku. Otroci v reji V Lukovici je zavod organiziral posebno selsko otroško kolonijo s tem, da je ženam v dobrih kmečkih rodbinah, ki so izvežbane v negi otrok in ki premorejo sredstva za svoje vzdrževanje, oddal v rejo otroke, ki Jim je treba na ta način pomagati v življenje. Letos je tu v reji 36 otrok, ki so staršev vseh stanov — od delavcev do akademsko izobraženih ljudi. Njihovo stanje je izredno dobro: samo 5 jih je obolelo za lažjimi katarji. To rejo vzdržuje Dom kraljice Marije pod upravo posebnega kuratorija, ki mu predseduje predstojnik zavoda in ki obenem stalno zdravstveno nadzira rejence. V Lukovici je organiziran poseben otroški dispanzer. Tu sta zaščitna sestra in zdravnik, ki je vsak hip na razpolago za pomoč, sestra pa rejence stalno obiskuje, da se prepriča. kako so oskrbovani. Predstojnik zavoda večkrat iznenada napravi kontrolo, da se osebno prepriča o razmerah v kolonijah. Podobna kolonija je organizirana v ožji okolici Ljubljane: v Mostah, na Viču, v Zeleni jami, št. Vidu, pri Devici Mariji v Polju. Tu je v reji nekaj nad 100 otrok. Te rejnice so po večini zanesljive žene delavcev ali pa nameščencev, o katerih se je zavod prepričal, da ne prevzamejo oskrbe ssmo iz koristeljubja. V splošnem pa si zavod prizadeva, da bi dosegel čim tesnejše sodelovanje z vsemi drugimi sorodnimi ustanovami — zlasti s samoupravnimi — kar bi delu prineslo še več uspeha v prid prebivalstvu, ki pričakuje takšnega smotrenega dela zlasti v teh gospodarsko in socialno težkih dneh. Hop! Glej zapreko, sicer nedolžno, ki pa spada takisto kot Nivea k zimskemu športu. To vam je znano, da stavljata veter in mraz na kožo velike zahteve in da se ona suši. Koži je torej potrebna posebna zaščita, ako ne želite, da postane zgrbančena, rdeča in da ne spo-ka. V to svrho je Nivea krema in Nivea olje idealno in enostavno sredstvo, ker vsebuje koži s 1 i č n o snov: Eucerit. Zato na večer, zjutraj in pred izletom natrite kožo, oziroma jo dobro naoljite. Uspeh: Ni-kako neprijetno grbančenje več, koža postane mehka in gladka in izgledate sportsko sveži. Veliko veselje malih ljudi Na levi: Mali, ki ga .ie čar zime tako prevzel, da si je nese dober kos domov, »za poznejše« čase. Na desni: na »dvovprežnih« sankah se pelje mala gospoda na vežbališče Proti vsem pravilom drse sanke tudi zadensko počasi proti vrhu. Desno: »Pozor!« — mojster drvi z veliko naglico navzdol. On zna že zavirati, krmariti levo, desno in kadar je sila, s kozolcem namestu ustaviti Ljubljana. 20. januarja Vsak letni čas prinaša mladini svoje čare. Prav za prav je samo dvoje teh časov, poletni in zimski. Kar je vmes, otroci prav nič ne upoštevajo. Gore veselja prinaša poletje, to je samo ob sebi razumljivo. Poleti vode ne zmanjka in sonca tudi ne, pozimi pa le vse drugače: včasi kar noče pa noče priti mraz, pogosto se pa tudi sneg tako dolgo obotavljaj da božične počitnice minejo in potem je tudi velik del veselja preč. Letos nekoliko čudno: kadar sneži, je močno južno, ko jug pohrusta sneg. na pride mraz. ki skeli v podplate in dela poledico po pločnikih, da je starih ljudi strah na cesto Mladina pa je skromna in je zadovoljna, da zima le nakaže svoje čare. da se pobeli tisti razsežni travnik tam v Tivoliju, ki je že dolge zime pravi raj smučarskega naraščaja in preizkuševališče vseh smučk, kar so jih prinesli ata Miklavž, Božič in novo leto v dar. Treba si je ogledati ta športni prostor brez oficielnega naslova, da vidiš, kako resno pojmujejo naši najmanjši smučarsko umetnost, s kakšnim veseljem neutrudno vadijo, kako upehani, gorečih ličk hite v 99 4 dmacarji / Najboljše, od smučarskih mojstrov priznane, nepremočljive, specialno Izdelane smučarske čevlje pod znamko »BRANA« izdelujeta BRATA NAGLIČ, ŽIPr Zahtevajte cenik! Cene solidne! Naše čevlje dobite tudi v trgovini tvrdke A GOREČ, Ljubljana, Tyrševa cesta St. 1. brez prestanka po položnem klancu gori, doli, gori, doli, ves dan do mraka in šc dlje. Je tu najboljša smučarska šola, od nikogar priznana, ie od mladine same. Nekak pospešeni tečaj, v katerem se vsakdo v najkrajšem času priuči raznih plužnih zavojev, kakih deset vrst kristijanij in še telemark povrhu, vse brez tistih neštetih priprav, vaj in predavanj, ki so jih baje le zato iznašli, da gospodje smuški učitelji trpinčijo tečajnike. Naši mali pa vežbajo brez reda in brez učitelja, pa gre tudi in šc kako hitro. Najboljši učitelj jim je dobra volja in zdrav snortni duh. ki se kaže v doslednem vež-banju posameznih smuških likov do popolnosti. Pravi smučarji, ki hodijo tod mimo na Rožnik ali k Mostecu, nazivajo ta prostor »oslovski travnik«, menda zato. ker si ne upajo nanj. Je običajno tako zdrsan, zglajen in utrjen, da jim ne kaže iti kozolce pobirat, ker osel gre le enkrat na led. kar je tu skoro dobesedno razumeti. Mali športniki pa so tudi na tem prostoru, ki je vse prej. kakor idealno snežišče, pravi mojstri. Kaj njim številne luknje, udrti-ne. globoke brazde, to vse so jim za vežbanje prepotrebna zla. Le na takem snegu se izvežba pravi smučar, ki so mu vse te male zapreke le za vzpodbudo pogumnega vežbanja Poleg smučanja je pa tod tudi sankanje močno razvit šport, do katerega imajo predpravico dojenčki in starejši do šolskih let Najmanjši seveda še v naročju aH pod nadzorstvom mamice drugi pa solo aH v dvoje čez brazde, hribčke in dolinice od vrha celo doli do ceste, kjer potrpežljivo čakajo in uživajo z veseljem svojih najdražji ateki in mamice. ki stoje vse popoldne tu na mrzlem snegu pa jim |e kljub temu prijetno od toplote in veselja. ki je v srcih malih in na njihovih Zarečih ličkih. Samo solnce je tukaj in brezskrbno živ- odvK^e Odobreno 06 Itaisterstvo tociiolnt politilre »• ncndoHg zdravliA S. iW 2la razsaja ia morilka najhuje v više ležečih, z gozdovi obraslih zdravih krajih. Verjetno je, da so temu krive socialne težave in n -pozna van 'v načina okužbe, v veliki meri pa sevala t a-1 i alkohol in pomanjkanje pravočasne zdraviliške pomoči. Delovanje liff^ od časa ustanovitve doslej je bilo iz raznih vzrokov nekoliko zavrto. Novoizvoljeni odbor pa si je zadal nalogo, da bo delovanje poživil in izpop »Inil. in sicer e tem, da so na eni strani vsi zdravnik^ našega sodnega okraja pristali na gotove žrtv i v dtij. na drugi strani pa. da se članarina zviša od dosedanjih 12 na "20 Din letno. Obenem ee bo okrepila akcija za nabiranio članstva in prostovoljnih prispevkov. Vsi ti članski prispevki bodo os'al i izključno v našem sodnem okraju in v prid tukajšnjemu prebivalstvu. 7*a uspešno delo lige ie namreč nujno potrebno zavetišče za pljučno bolne, katerega sedež bo v področju sodnega okraja Gornje Radgone.. Po izčrpnem poročilu o smernicah bodoče ga ligin^ga delovanja sta bila izvoljena ožji in širši odbor. Ožji odbor sestavljajo: predsednik žjpnLk g. Gaberc Martin, tajnik posojil-nični tajnik s- Snoj Franc, blagajnik zasebni uradnik g. Stanovšek Franjo. vsi iz Gornja Radgone in ligini zdravniki: gg. dr. Sedla-ček Jan iz Slatine - Radencev. dr. Matthe>* Julij iz Apač. dr. Sokolov P »ter od Sv. Jurija ob Ščavnici, dr. Karalov iz Gomiesa Cmureka, dr. Čvemošnik Vinko in dr. Brez nik Fran. oba iz Gornje Radgonei; nadzorni odbor: uparvnik finanč. kontrole iz Gornie Radgone g. Krhin Josip in šolski upravitelj s Sčavnice g. Neme« Franc- V širšem odbora so: župnik Stuhec Franc in šolski jpravitelj g. Ivanjšič Ludovik, oba od Sv. Jurija ob Ščavnici: župnk u- Škofir Marko od Kapel ravnatelj zdravilišča v Slatini Radencih^ g. Janžek Karol. šolski upravitelj g. Jenko Vin-cenc in upravitelj graščine g. Ivanuša Anton. oba iz Negove, upravitelj velepoeestva Mrinl v Črncih g. Paidasch Oton, trgovec i:t župan g. Kolerič Franc in kaplan Bohanar, oba iz Apač. Navzočno občinstvo ie z zanimanjem sledilo poročilom fankcionarjev in^ se izjavilo za povišanje članarine. Priporočati bi bilo, da pristopajo k ligi premožnejši ljudje kot ustanovni člani z enkratnim prispevkom po 1000 Din. podporni pa s poljubnimi zneski. Vsi prisotni člani bodo imeli razne ugodnosti. kakor pravico do enkratne brezplačna ordinacije pri svojem najbližjem liginem zdravniku našega sodnega okraja. Izkušalo pa s e bo tudi pomagati v primeru potrebe članstvu do pravočasnega uspešnega zdravljenja. Po vseh krajih našega «xinega okoliša 6e bodo vršila poučna predavanja liginih zdravnikov, da se na t a način pouči naše prebivalstvo o ukrepih, potrebnih za zatiranje ietike. Pozivamo prebivalstvo, da nas podpira v boju proti jetiki. Popolnoma zastonj je za naročnike »JUTRA« njih nezgodno zavarovanje pri zavaroval« niči »Jugoslaviji«* saj točnosti v plačevanju ni smatrati za kako protidajatev. Danes preneha veljavnost tega zavarovanja, če še niste poslali naročnine. Domač« vesti ♦ Spomenik Vuka Karadžiča. Sklenjeno je, da bo spomenik Vuka Karadžiča, ki postavlja Srbska Književna zadruga, nami'" vo v parku pred beograjskim vseučiliščem. o^oU.enik bo stal sredi parka in beograjska mestna občina bo poskrbela njegov po Istavek. Odkritje spomenika b,> izvršeno še letos. ♦ Iz zdravniške zbornice. Dr. Vladimir Volovšek in dr. Rudolf Kac-., zobozdravnika v Ljubljani, sta bila dne 5. januarja vpisana v inenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino. ♦ Nov notar v Kranju. Po objavi prePolitikac naslednjo beležko: Od kar so v rajhu hitlerjevci zavladali tudi v poslovnem svetu, je uveden tudi v trgovski korespondenci nov način. Pisma se ne končavajo več z onim splošno znanim izrazom vljudnosti >Hochach-tungsvolk. marveč s >Heil Hit!er<. Od svojih trgovskih prijateljev iz Nemčije do. bivam tudi jaz sama taka pisma. Ker moram odgovarjati, sem v veliki zadregi, kaj naj storim. sHochachtungsvoll« je, kakor vidim, prišel iz mode, jaz pa nisem hitlerjevec, da bi lahko klical »Heil Hit. ter--. Ker kakor rečeno Disem hitlerjevec, marveč Srbin in Sokol, sem zato sklenil, da svoja pisma, poslana v Nemčijo, zaključujem takole: >Ihrer geschatzen Ant-wort gerne entgegensehend, dreimal hoc-h fiir Djura Paunkovičc. — Tako pišem in naj se tudi švabi malo čudijo. ♦ O železniškem prometu In o nailh pri- I staniščih je v Dubrovniku razpravljala pomorska sekcija zbornice za TOI. Govorniki so v svojih govorih naglašali, da raS železniški promet ne upošteva dovolj in. teresov naših pristanišč in da bi se moralo zaradi tega skrbeti za to. da bo ves naš promet koordiniran in da bo služil povečanju prometa preko naših pristanišč. Nadalje so razpravljali o izgraditvi dubrovniškega pristanišča in o njegovem pomenu za našo mednarodno pomorsko politiko. S tem v zvezi je tudi položaj Ze-lenike, ki bi morala dobiti vse olajšave, kakor jih imajo druga pristanišča. Pro. met preko dubrovniškega pristanišča je treba na vsak način povečati, zaradi tega pa so potrebne tudi subvencije z% par-nike. ♦ Ugotovitev. Poročilo o samomoru g. Josipa Pridgarja od 6. t. m. izpopolnjujemo in popravljamo s tem, da je bila povod obupnega čina samo duševna zmedenost in da ne more biti govora o slabih družinskih razmerah, ker pokojnikova soproga že dolgo samostojno živi ter s svojim zaslužkom oskrbuje dva nedoletna otroka. V samostojno življenje in službo se je zatekla baš zaradi otrok. ♦ Sluga Je umoril svojega starega gospodarja. V Sarajevu so našli mrtvega 77-letnega posestnika Josipa Dedušičkega, potomca stare poljske plemiške rodbine. Starec je živel sam v svoji hiši, stregel pa mu je 25Ietni sluga Vejsil Hromo, ki ga je starec šele pred nekaj tedni iz usmiljenja, ker je bil brez posla, sprejel v svojo službo. Sluga je pripovedoval, da je bil njegov gospodar zvečer še zdrav in da ga je najbrže zadela kap. Tudi policijski zdravnik je bil sprva mnenja, da je postal starec žrtev naravne smrti, policijski uradnik, ki je prišel z nJim, pa je iz gotovih okoliščin sklepal, da je postal stari posestnik žrtev zločina. Sluga se je pri zasliševanju zapletal v razna protislovja in ko so naposled pri njem našli tudi sto-tak. ki si ga gotovo ni bil prislužil v kratki dobi svojega službovanja, se je še bolj potrdil sum. da je on v zvezi z nenadno smrtjo starega gospodarja. Naposled je sluga res priznal da je starca, ki je trdno zaspal v toplo zakurjeni sobi, zadušil z odejo. Mislil je. da ima v hiši dosti denarja, našel pa je samo 120 Din. Pokojni Josip Dedušicki se je priselil v Bosno takoj po okupaciji in je služboval v raznih krajih kot gozdarski uradnik. V Sarajevu, kjer je imel več hiš, je prebival že od leta 1912. ♦ Planinski koledar Saveza Planinskih društev je na razpolago še samo v majhnem številu. Koledar, ki je vodič po vseh predelih naših planin, navaja tudi izhodišča ter glavne dohode na poedine važnej. še vrhove z navedbo planinskih koč in zavetišč v dotičnem gorskem predelu. Tri pregledne karte nas vodijo po Julijskih Alpah, Kamniških planinah in Pohorju. Za vse p.anine področja HPD in Srp. P. D. ter ostalih planinskih društev Jugoslavije Pa je koledar točen vodič. Cena je kljub obsežnosti sar 12 Din. Naroča se pri Sa-vezti planinskih društev v Ljubljani, Masa-rvkova cesta. ♦ »Strelska koračnica«, skladba za moški zbor, o kateri smo že poročali, se dobi v samozaložbi skladateljice profesorice Er-vine Ropasove. Maribor, Maistrova 3 Glede na dejstva, da Je skladba Izrazito zs strelske, družine ln prikroje-na tako. da Jo morejo Izvajati tudi podeželske strelske čete, a stane posamezni Izvod 1« S Din, jo vsem strelskim družinam priporočamo. USTA IN GRLO Proti vhajanju infekcijskih klic potom ustne dupline Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malemu zavojčku Din 8.-—, velikemu zavojčku pa Din 15.—. 354 ♦ Lastno stanovanje lahko kupite v solastnini v stanovanjski hiši! Ponudbe sprejema >Stavbna zadruga«, Ljubljana, poštni preda! 307. ♦ Se se godijo čudeži četo v naši domovini. že pol leta po izdaji je pošla vsa naklada najboljšega in zato najbolj čitanega kmečkega romana >Grunt« od Janka Kača Pisatelj pripravlja zaradi močnega in stalnega povpraševanja novo predelano izdajo. Kdor naroči to krasno delo vnaprej pri nje-govj založbi >Zem!ja< v Ljubljani. Gajeva ulica 9., dobi za veliko noč odlično opremljen izvod že za 40 Din. Istotam se dobi še zadnjih 100 izvodov Kačeve pravkar iz-išle duhovito zabavne knjige >Pisane zgodbe« za 35 Din v platno vezani izvod s poštnino vred. Sezite po dobrem čtivu, ki jc danes pri nas tako redko. ♦ Darujte Podpornemu druitvu slepih. Ljubljana. Pod Trančo 2-1II. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna JOS. REICH. ČEZ 5 BO DNI ILIRIJANSK BOHEMSKI KARNEVAL V U N I O N U Iz Ljubljane u_ Obisk Švedske pisatcijice v Ljubljani. Včeraj se je pripeljala v Ljubljano sa. Annemarie Kraatz, švedska pisateljica ia kritičarka iz Helsingforsa na Finskem. Ga. Kraatz se je prej deij časa mudila v Celju, kjer je bila gost pisateljice Alme Kar-linove, v Ljubljani pa ostajie samo nekaj dni. Glavni namen njenega obiska v Jugoslaviji in Sloveniji je študij našega umetnostnega, kulturnega in duhovnega življenja in bo o svojih doživetjih objavila večje delo. O veliki noči bo o svojih vtisih iz Slovenije in Jugoslavije predvidoma pre. davala v Stockholmu. — Ga. Kraatz se ba-vi največ z gledališko in filmsko kritiko, v novejšem času pa je tudi sama aktivna dramatičarka. Njene novele kažejo pečat nekakšnega slovanskega duha, in dasi šve-dinja, se pisateljica aktivno zanima za snovanje slovanskih kultur. Namenila se se je, da bo zlasti slovenske pesmi prevajala v švedščino. Dragemu gostu želimo prijetno bivanje med nami in upamo, da bodo stiki, ki jih bo pisateljica navezala na naše umetniške kroge, ostali plodni tudi za našo kulturo u_ Svetosavska proslava bo v soboto 27. t. m. v veliki dvorani na Taboru. V umetniškem delu programa sodelujejo direktor koi.zervatorija g. Julij Betetto, znana koncertna in operna pevka ga. Pavla Lovšetova, g. Marjan Lipovšek in želez-ničarska godba >Sloga< pod vodstvom e. Heri Svetla, kar dokazuje, da bo akademija tudi letos na umetniški višini. u_ Družabni večer železniškega in poštnega uradništva v Unionu. Na pobudo di. rektorjev železniške in poštne direkcije gg. J. Cugmusa in dr. Tavzesa priredi železniško in poštno uradništvo na svečnico, 2. februarja ob 20. v veliki dvorani Uniona velik družabni večer s plesom. Med raznimi prijetnimi točkami večera bo brez dvo- Pravkar je izšla knjiga »MOJSTRSKI IZPIT" ki jo je priredil Janko Traven kot priročnik kandidatom za mojstrske izpite. Obsega 250 strani in stane Din 30.— »Ljubljanska založba11 Ljubljana, Podrožnik V/40 Krofe postne, dobre In velike tudi slaščičarna »pri Zalazniku« ti nudi! Kdor množino krofov večjo naroči, pa k normalnim cenam znaten še popust dobi! Danes ob 20. url zaključna plesna vaja v veliki taborski dvorani, združena s čajanko. Vabljeni vsi prijatelji plesa in taborske plesne Sole. Sodeluje The Faictone Jazz. 1428 ma najbolj privlačna _ dobra in cenena okrepčevalnica, ki so jo vzeli v oskrbo izkušeni železniški zadrugarji in >menzarji< Ker s te strani gotovo ne to pritožb, je skoraj verjetno, da bodo obiskovalci večera tudi pri piesu in za mizami samo najbolje razpoloženi. Za najbolj izbirčne pa je pripravljen še poseben spored, tako da je res poskrbljeno za vse. Vstop je z vabili; kdor ga morda ne bi prejel, naj ga reklamira pri obeh blagajnikih MiiUerju in Er-kerju na žel. ozir. poštni direkciji, kjer se dobe od 25. t. m. dalje tudi vstopnice v predprodaji. Morebitni dobiček prireditve je namenjen številnim sirotam žel. in pošt-oih uslužbencev in bi bilo tudi že zato razveseljivo, če bi bil obisk tega družabnega večera čim večji. u— Bolniški fond uredništva največjega finančnega zavoda, že 1. 1932. je agilna ljubljanska sekcija združenja nameščencev Poštne hranilnice (čekovnega zavoda) po-krenila v Beogradu akcijo za osnovanje lastnega bolniškega fonda. S prvim januarjem letošnjega leta je tiho in neopaženo pričel fond v vseh sedežih Poštnih hranilnic s svojim človekoljubnim deiom. Program, ki si ga je začrtalo združenje, je velikopotezen, kajti poleg tega, da nudi fond zdravniško pomoč svojim članom, jim daje brezplačno zdravila, omogoča zdravljenje v kiimatičnih zdraviliščih in klinikah., namerava pa tudi z leti zgraditi lastne sanato-rije in okrevališča za. svoje člane ob morju, na našem lepem Gorenjskem in v osrčju Srbije. Te ustanove bodo v primeru praznih mest dostopne tudi ostalemu občinstvu. Naloge fonda so vseskozi sociaino in humanitarno zamišljene ter smo prepričani, da bo z dobrim vodstvom uspelo uresničiti ves ta tako človekoljubno zasnovan načrt. V ko rist bolniškemu fondu bo Združenje nameščencev Poštne hranilnice v Ljubljani 3. februarja v Trgovskem domu priredilo svojo prvo prireditev, ki je zaradi idealnih cl ljev organizacije vredna vse pozornosti. u_ Vojaške zadeve. V letu 191«. rojeni mladeniči se morajo najkasneje do konca tega meseca zglasiti v mestnem vojaškem uradu. — V svrho rednega nabora se mo. rajo istotam takoj javiti vsi doslej še ne-zglašeui naborniki rojstnih letnikov 1914. do 1907. — Vojaški obvezniki, ki se čutijo nesposobne za osebno izvrševanje vojaške službe, naj se v svrho pregleda zgiase najkasneje do konca tega meseca istotam. _ Vojaško zaprisežen mora biti vsak obveznik, ki je že odslužil svoj rok. Kdor še ni prisegel, naj se vsaj do konca tega meseca z-glasi istotam. _ Lastniki avtomobilov, motornih koles, živine in vozov morajo vedno takoj priglasiti ali od-nlasiti vsako nastalo spremembo v istem uradu, sicer zapadejo ostri kazni, ki jo določa vojaški kazenski zakon. — Zslasitev bivališča mora imeti vsak v Ljubljani bivajoči moški od 18. do 50. leta starosti potrjeno na svoji vojaški izkaznici. Pravilno zglasitev stanovanja potrjuje vojaški urad, _ Vojaški urad je na Ambroževem trgu št. 7-1. u— Rupel Rami, L*®ko\1c Bogomir in LJpovftek Marjan so imena, ki so naši koncertni publiki dobro znana in se resno uveljavljajo. Združili so se v komorni trio in v torek 23. t. m. priredijo v Hubadovi pevski dvorani v Vegovi ulici intimni večer, na katerem bodo izvajali Mozartov trio v e-duru, iz Schubertovega tria v b-duru 2 stavka in 10 variacij za trio, ki jih je zložil Beethoven. Klasični spored, izvrstno naštud!ran, bo brez dvoma vzbudil med občinstvom veliko zanimanje. Sedeži po 10 Din in stojišča po 5 Din so v prodaji v knjigami Glasbene Matice. Začetek točno ob 20. u_ Orkester majhnih harmonikarjev in orgličarjev že imamo. Preteklo nedeljo je imenitno odrezal na akademiji pomladka JS na I. d-žavni gimnaziji. Našteli smo 9 harmonikarjev in 14 orgiičarjev, k; so v spremstvu cifer, čela in violine igrali in peli, da je bilo veselje. Odobravanju ni bilo kraja, morali so ponavljati in dodajati. Vsekakor je bil celoten spored prvovrsten. vendar je ta zbor zbudil največ pozornosti. še lepša pa bi bila slika, če bi bile v zboru tudi punčke. Prijatelji harmonike in orglic, ki sta naša dva narodna Instrumenta, želimo, da se ljubki zbor tako spopolui. Dajte torej, starši, učit svoje hčerkice, pa bo Ljubljana imela orkester malčkov, ki nam bo vsem v veselje! u— O mlkrokozmu do predaval g. dr. Lavo Čermelj 25. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. To bo 5. poljudno-znan-stveno predavanje, ki jih prireja prirodo-znanstvena sekcija Muzejskega društva za Slovenijo. G. predavatelj je znan kot avtor uspelih poljudno-znanstvenih knjig in kot živahen govornik. V začetku lanske sezone nas je po vedel v vesoljstvo, ko je predaval o makrokosmu. Letos pa nam hoče tolmačiti dogajanja v mikrokozmu, govoril bo o atomih, s sestavinah atomskih jeder itd. Predavanje t>o spremljalo okoli 20 skioptičnih slik. Sekcija upa, da bo s tem predavanjem ustregla svojim gostom in članom, ki jih vabi na predavanje. — Vstopnina 4 in 2 Din. u— Vajenski dom priredi 22. t. m. ob 18.30 pod okriljem ZKD predavanje g. Pu-harja o alkoholu in jetiki. Predavanje bo spremljal film. u— Narodna čitalnica v Dravljah. Dne 25. t. m. ob 20. bo pod okriljem ZKD predavanje g. dr. Mihelaka o industrializaciji Jugoslavije, edini naši rešitvi. u— »Se»tra Angelika« Snoči je bila v kinu Matici premiera težko pričakovanega filma »Setra Angelika«, ki bodo pri njem gledalke potočile gotovo mnogo solza. Dejanje se godi v ženski kazniinici, delno pa v barih in zabaviščih. Plesalka Karla se spre s svojim pri jate' jem in ga ubije ter je zato obsojena na večletno ječo. Preden pa jo policija prime, sreča pianista Pavla ter se zaljubi vanj. V kaznilnici hrepeni po njem in naposled preprogi svojo paznico sestro Angeliko, da jo izpusti za kratek čas in ji zato posodi svojo redovniško obleko, nuna se pa izdaja za kaznjenko in gre v ječo. Vendar pa kaznjenka ne najde svojega ljubimca in se ne vrne v zapor. Tako mora sestra Angelika trpeti v ječi mesece in mesece, dokler ae odsedi pleaalkiae kazni. Angelika je podobna kaznjenki tako, da se Pavel zaljubi v njo, ker misli, da je našel svojo Karlo. Angelika ga odbije, a na največje presenečenje jo zvečer vidi spet v baru ter zdaj on odbija njo. Ne loči seveda obeh žensk, saj zdaj odbije pravo, vanj zaljubljeno ljubimko. In tako se razvija dejanje od zapletljaja do zapietljaja. dokler srečna plesalka s svojim ljubimcem ne prične novega življenja. AneeMka Je pa le priča njune sreče. To ginljlvo delo bo gotovo pri vseh predstavah napolnilo kino Matico, sal v nJem nastopajo tudi sami r.ajboljšl umetniki. KO''&».CSKA NEGA UST f Higiena ust, ki predvsem podpira n a-ravne obrambne sile kot n. pr. slino, izločevine papil, žleze sluznice, poleg drugih organov. Te obrambne sile so noč in dan na delu ter uničujejo bakterije, ki ne sodijo v ustno votlino. Za njih nemoteno tlelovanje pa je zdravo zobno meso poglavitne važnosti. Rabite tedaj Doramad radioaktivno zobno kremo! S svojimi blagimi žarki radija masira zobno meso, krepi v njem krvni obtok ter tako povzroča hitrejši dotok zdravih redilnih snovi. Vsled tega ostaoejo zobje zdravi in dobe snežno belftioi (Dobite jo povsod! u_ III. družabni večer Kluba jugoslovenskih akademikov iz Trsta. Gorice in Istre pod pokroviteljstvom častnega dam-skega komiteja bo 1. februarja v dvorani Trgovskega doma. Vršila se bo tudi akademija. kjer bodo sodelovali naš: javnosti že znani umetniki gdč. Poženeiova (klavirl gdč. Gnusova (sopran), g. Janovsky (bariton) in pa moški zbor akademikov. De'o primorskih akademikov pri propagandi za njih domovino pozna gotovo vsa naša javnost. Zs. ogromne materialne žrtve, za ves ta trud naj da javnost s svojim polnošte-vilnim obiskom priznanje akademikom in obenem izponbudo k nadaljnjemu delu. u_ >Nj. Vis. gdč. prodajalka« se Je 2e javila. Kakor smo izvedeli, se za nekaj dni naseli v Ljubljani. Z njo prideta Wiliy Forst in ljubka Liane Haidova. Paul K^mp je pri njih kot nekak tajnik. Treba iih bn dostojno sprejeti. u_ Film ZKD >Gi!gi, ena izmed nas< se bo predvaja! danes ob 11. dopoldne v Elitnem kinu Matici. Film je vzbudil med obiskovalci doslej obilo zanimanja, poseb no ker so predstave ZKD zelo poceni Vstopnina znaša 3 do 5 Din. u_ Pevsko društv0 »Ljubljanski Zvon<. Prihodnji teden zopet redne pevske vaj«3' ponedeljek (vsi), sreda (ženski zbor), četrtek (moški zbor). u_ Mladinski oder društva >Tabor< f' bo predstavil drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice z Bevkovim -Bedakom Pav tekom/-, dramskimi prizori, slikami. dek',a-tnacijami in petjem. Pridite med nnšo malčke! Biasajna bo odprta eno uro pred pričetk^m predstave. u_ Gozdovniki! 22. t. m. prične ljubljanska gozdovniška edinima spet z rednim: obveznimi sestanki v deški šoli na Grabnu. Rodov svet prosi, da se jih udeležujete polnoštevilnn. Pri vedite nove člane! Mir z Vami P. E. u— Opest (Organizacija praktičnih elek tričnlh in strojnih tehnikov v Ljubljani) sporoča članstvu, da bo VII. redni občni zbor v nedeljo 4. februarja ob 9. dopoldne v Delavski zbornici, predavalnica, ogelni vhod v pritličju. Vabljeni člani in absolventi električne in stroiue delovodske ;d njim sorodnih šol. u— X. redni občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji bo v ponedeljek. .V februarja, ob S. zvečer, v prostorih Slovenske Matice, z običajnim dnevnim redom. u_ Tečaj za vežoanje posluha pri mladini, ki je od narave na posluhu prikrajšana. se bo vršil. Pričetek pouka bo v torek 23. t. m. ob pol 17. na Bteivreisovi cesti 21. Vsi, ki žele svoje otroke še prijaviti, lahko to store ob pričetku tečaja. u_ Za mestne ubožce. V počaščenje ?po-mina blagopokojne ge. Roze Rohrmannove je darovala rodbina Kavčičeva. Lepi pot št. 6. 200 Din za mestne ubožce. _ Namf-sto venca ca grob pokojne ge. Seunigove je daroval g. čadež. trgovec v Stritarjevi ulici, za mestne siromake 100 Din. Obe. ma izreka mestno načelstvo iskreno zahvalo! u_ Elitni reprezentančni akademski ples. Nj. Vel. kralj je blagovolil sprejeri pokroviteljstvo rad elitnim r^preze-itsnč. nim plešem akademikov, ki bo ?.. februarja v Ljubljani v vseli prostorih hotela »Uni-ona„ Čisti dobiček prireditve je namenjen vseučiliški knjižnici in akademskemu zdravstvenem skladu. u_ Bohemski karneval SK Ilirije. Letošnji bohemski karneval SK Ilirije obeta biti prava posebnost. Vsi so na deiu, da nam pripravijo čim lepši karnevalski večer. Posebnost bo znana Loc-h-Nessška pošast, ki je postala plen Hirijanov tam v daljnem škotskem jezeru. Pogumni vodja lovske ekspedicije bo govoril zbranim Hirijanom in prijateljem, pošast sama. če bo dobro razpoložena, pa bo zapela nekaj škotskih narodnih pesmi. Obeta se nam tudi posebna radijska reportaža o prireditvi kar na prireditvi sami. Devize ni. Zbralo se ibo vse kar ima dosti dobre volje in veselja za karnevalski dirndaj, ki bo vladal. Naši vrli ronnvjci bodo svirali posebne viže, tako da bo vsakerlur letošnji bohemski karneval ki bo v soboto 27. t. m. v Unionu, ostal v lepem in veselem spominu. u_ Ple&na šola na Taboru. Danes za ključna plesna vaja v veliki dvorani Soko:. skega doma na Taboru, združena s čajanko. Sodeloval bo priznani jazz The Fai^to-hp. Vabljeni vsi prijatelji plesa in taborske plesne šole. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. članom VZAJEMNE POMOČI in članom ostalih pomožnih blagajn! Nudimo proti gotovim pogojem celotno odškodnino za izgube pri gornjih pomožnih blagajnah. Naslov interesenta naj se javi pod šifro »Kritje« na oglasni odd. »Jutra«. 1427 □□□□□□□□□□□□□□□□□□cDDnnncnno Poravnajte takoj naročnino za zadnji kvartal. »Jutrovo« nezgodno zavarovanje naročnikov pri zavarovalnici »Jugoslaviji« miruje, če ste s plačilom naročnine v zaostanku za več kot 34 dni. QIOnCDnDD0DDCD3^CDn3nCX300GCG ZVOČNI KINO MOSTE Danes ob 3., y26. in 8. uri, jutri ob 8. uri VLASTA BURIAN v veseli vojaški komediji CARJEV ADJUTANT Torek, sreda in četrtek ob 8. uri zvečer vesela muzikalna komedija ,,NOCOJ ALI NIKOLI44 v glavni vlogi Hans Albcrs Pride: „ARSEN LUPIN" u_ Popravek. V zadnjih dneh so izšle v časopisju pod naslovom >Planinski ples« notice, da bo v četrtek 1. februarja zvečer v Ljubljani na Taboru tradicionalni planinski ples. 'Izjavljamo, da to ni res, res pa jfc, da bo na Taboru ta večer veliko pla-ninsk0 veselje. Ker je spričo sedanjega visokega snega dostop v gore planincem, ki se ne znajo smučati, nemogoč in jim je zato pokvarjeno veselje, snio se odločili, da jim omogočimo veselje kar v Ljubljani. Naše planinske koče bodo ta večer oskrbovane na Taboru in so dobili vsi oskrbniki že zadevni nalog. Odprte bodo: Aljaži v dom. Z.atorog, Kredarica, Aleksandrov clom, Kr-ča pri sedmerih jezerih iu Dom v Kamniški Bistrici, ki bodo preskrbljeni z vsem kar si poželi planinec, če je žejen in lačen. Tudi za plezalce bo preskrbljeno, ker bomo zaradi hudih plazov prenesli s«-rno steno na Tabor. P. t. članom hočemo prihraniti stroške za pouk v modernih ple. slh s tem, da smo naročili godbo, ki bo znala igrati samo okrogle. Da pa se plesalci ne bodo držali preveč zamišljeno, jih bodo med plesom motile razne fletne dogodivščine. ki jih naletiš samo na planinah: fantovsko petje, godba kravjih zvončkov in druga podobna zabava. Ta večer bodo otvorjeni tudi planinski muzej, umetniška razstava in zbirka gorske favne. Drugih tajnosti za enkrat še ne smemo izdati. . Prireditveni odbor SPn u— Nedeljski popoldanski ples s poukom povesti v Jenkovi šoli, Kazina, od pol 4. do 7. zvečer. u— Začetniški plesni tečaj s poukom osnove za vse družabne plese in četvorke se vrši vsak ponedeljek ob 20. v Jenkovi Soli, Kazina. Nove prijave, informacije in posebne plesne ure vsak dan. u— Vsakoletni otroški ringaraja bo v nedeljo 11. februarja ob 16. v veliki dvorani Uniona. — Atena. \ ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Magda Schneider, Luise Ullrich, \V. Eichberger in YV. Liebeneiner v filmu velike ljubezni po igrokazu A. Schnitzlerja LJUBIMKANJE Dopolnilo Paramountov zvočni tednik Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob y27. in zvečer. Pride! Pride! »NOČ VELIKE LJUBEZNI« Iz Celja e— 40Ietnico obstoja bo praznovalo letos Celjsko pevsko društvo. Ob tej priliki bo 12. in 13. maja društveni in župni koncert Ipavčeve župe združen z odkritjem spominske plošče bratom Ipavcem v Št. Juriju ob juž. žel. e— Na Ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. g. inž. Šlebinger iz Ljubljane o predmetu »Radioprenos slik — gledan ie na daljavo«. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. e— Krajevni odbor U druženja vojnih invalidov bo imel svojo običajno tombolo letos 3. julija, v primeru slabega vremena p;-: S. julija in prosi ostala društva v Celju in okolici, da bi pri svojih prireditvah upoštevala ta datum. e— Rekordno obiskano planinsko predavanje Savinjska podružnica SPD je priredila v četrtek zvečer v predavalnici Ljudskega vseučilišča v Celju predavanje o Montblancu in Matterhornu. Gospod Andrino Kopinšek iz Celja je predaval o svoji turi na Montblanc, gdč. Mohorčiče-va iz Ljubljane pa o svoji turi na Matter-horn. Oba sta žela za svoja zanimiva, izčrpna in segava izvajanja buren aplavz. Predavanje je ponazorovalo okrog 90 krasnih skioptičnih slik. Za predavanje je vladalo izredno zanimanje. Predavalnica je b:la nabito polna in okrog 100 ljudi je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Na splošno željo se bo predavanje ponovilo v začetku februarja. e— Nad 12 milijonov je šlo v zrak. Prebivalci celjskega sreza so lani pokadili 9893 1 kg tobaka za cigarete in pipo, 39.656.515 cigaret, 1,270.294 cigar ter porabili 116.75 kg tobaka za nosljanje in 1639 kg tobaka za žvečenje v skupni vrednosti 12,041.385 Din. Med pokajenimi cigaretami tvorijo ogromno večino »Drava« (26.264.460 komadov), »Sava« (6057.500) in »Zeta« (5,557.600). Cigaretnega papirja je bilo prodanega za 94.067.50 Din. konzum tobačnih izdelkov je nanram 1. 1932. nekoliko padel. e_ Delovni trg v I. 1933. Pri celjski ekspozituri javne borze dela je lani iskalo dela 4193 oseb. delo je bilo ponujeno za 1988, posredovanj je "Rilo izvršenih 1718. Lani so prejeli llf»4 brezposelni 161.528 Din rednih, 955 brezposelnih 114.885 Din izrednih ic 7 brezposelnih 856.25 Din potnih podpor. e— Samomori, smrtne nesreče in požari. V območju celjske policije so bili lani izvršeni 4 samomori. Smrtno so se ponesrečile 3 osebe, gorelo pa je štirikrat. e— Tatvine se množijo. V sredo je nekdo ukradel zasebnici ge. Ani Mariji Krantz na Ljubljanski cesti 6 iz nezaklenjenega stanovanja okrog 800 Din vreden damski plašč. Istega dne je prišla neka ženska beračit k nekemu posestniku v Do-brišii vasi pri Petrovčah Ljudje so se je usmilili in so ji dali prenočišče. Drugo jutro pa je ukradla iz posestnikovega stanovanja ženski plašč, sviter in dežnik v vrednosti 500 Din ter neopaženo odšla. Storilka je znana a je še niso izsledili. e— Kino Union. Danes ob 14.15. 16.15, 18 30 in 20 45 zvočni velefilm »Gospodar pragozda Tarzan« in dve zvočni predigri, jutri ob 16.30 in 20.30 pa zvočna opereta »Tri sestre« (»Hčerke ge. LehmannoveO in zvočni tednik. e_ Svila crep de Chine 29 Din, ostanki 26 Din, od povodni poškodovana flanela 6.50 Din. Stermecki, Celje. e_ Reprezentančni tehniški ple« ibo nepreklicno 3. februarja. Pokroviteljstvo je sprejel Nj. Vel. kralj. Iz Maribora a_ člani Centralnega akademskega podpornega društva ljubljanske univerze bodo v torek pobirali prostovoljne denarne prispevke v fond za najrevnejše slovenske akademike. Prosimo, upoštevajte težko gmotno stanje našega akademika ter mu priskočite na pomoč s svojo uvidevnostjo in naklonjenostjo. _ Odbor. a_ Jubilej znanega obrtnika. Včeraj le v krogu svojih domačih praznoval 50 rojst. ni da« znani brivski mojster g. Boštjan Ulčar. Skupno z življenjskim jubilejem pa slavi tudi srebrni jubilej dela. Že pred 25 leti je bil na njegovi brivnici nanis v na/ rodnih barvah »Prva narodna brivnicac Takrat so mu nemčurji razbili šipe in po mazali napis. Jubilant je bil vedno naroč nik slovenskih listov, številni znanci in prijatelji mu za to priliko kličejo: že na mnoga leta. I Dr. Rudolf Rožič I I PRAKTIČNI ZDRAVNIK 8 I o rdi Ilira od 24. jan. naprej redno E I V MARIBORU S i TRG SVOBODE štev. 6/1. I a_ Krajevna organizacija JNS KrCevina -Košaki. Danes dopoldne ob pol 10. uri ima krajevna organizacija za Krčevino-Košakl svoj občni zbor v krčevinski šoli, na ka-terega ponovno vabi vse članstvo in obča ne. a_ 2elezničarski krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru vabi vse člane n3 svoj prvi redni občni zbor, ki se bo vršil 28. t. m. ob pol 10. v mali dvorani Narodnega doma. Vabljeni tudi vsi prijatelji te organizacije. Odbor. a_ Strelski odsek mariborske podružnice SLD namerava letos otvoriti za otroke svojih članov teoretični in praktični te. čaj v streljanju. Tečaju bodo pridružena še predavanja o lovstvu. a_ Včerajšnji trg za živila je bil zaradi lepega vremena prav dobro založen ln je bila dobra tudi kupčija, špeharjl so pripeljali 41 voz zaklanih prašičev, kmetje pa II voz poljskih pridelkov in sadja. Na ko košjem trgu je bilo nad 200 kljunov in ko imele mariborske gospodinje prav bogato Izbiro. Cene blagu pa se niso spremenile izza zadnjega trZnega dne. a_ Zaradi odpusta Iz službe prostovoljno v smrt. Pretekli petek ob pol 13. ort so našli v stanovanju v Slovenski ulici obešenega 60 letnega prevoznika pošte Mihaela Satlerja. Nesrečni mož je bil pred kratkim odpuščen iz službe ln ga je to tako potrlo, da je šel prostovoljno v smrt. Obesil se je na kavlju, ki je bil pritrjen sredi stropa. Ko so prišli v njegovo sobo domači je bil že mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na pobreško pokopališče. a_ Z roko v stroj. Pri Sv MiklavBu na Dravskem polju je doletela 30 letnega delavca Alojzija Turka huda nezgoda. Po nesrečnem naključju je prispel z levo roko v rezilni stroj, ki mu je odrezal štiri prste. Hudo ponesrečeni delavec se zdravi v mariborski 'bolnišnici. a_ Huda nesreča delavca. Včeraj popoldne so delavci poštno-telegrafske sekcije popravljali v Pekrah telegrafske vode. Na visok vod je splezal 51 letni delavec Jakob Strelec. Ker pa je bil drog spodaj trhel, se je nenadoma prelomil in Strelec je z njia. vred zgrmel na tla. Zlomil si je desno no go in obležal nezavesten. Mariborski reševalci so ga z avtomobilom prepeljali » bolnišnico. Iz Loke šl— Šahovsko simultanko je igral v škofjeloški kavami g. Mirko Kragelj z našimi šahisti. Simultanke se je udeležilo 20 šahi-stov. G. Kragelj je 17 partij dobil, dve remiziral in le nasproti g. Francu Matulju, ki se mu obeta naslov prvaka Škofje Loke. je izgubil. šl— Vodstvo pošte. Ker je g. Cunta, dosedanji upravnik škofjeloške pošte, že odšel, novi, g. Omahen, pa še ni prišel, vodi posle poštnega urada do nadaljnjega gdč. Fani Kastelčeva. šl— Ponarejen 50dinarski kovanec je prinesel nekdo v četrtek dopoldne na pošto. Falzifikat so kljub temu, da je izvrstno ponarejen, vci.ciarle spoznali, ga stranki zaplenili in ga izročili oblastvom. Iz Krania r— Veliki gasilski ples bo letos na sveč-nico 2. februarja ob 18. v vseh prostorih Narodnega doma. Priprave za to tradicionalno in splošno privlačno prireditev so v teku. To bo predpustni večer največjega stila ter opozarjamo že danes vsa društva bližnje ln širše okolice, naj upoštevajo ta dan, da ne bodo pri svojih prireditvah na obisku preveč oškodovani. Podroben spored prireditve objavimo pravočasno. Iz Kamnika ka_ Tujsko-prometno društvo bo ta teden polagalo račun o svojem delovanju v preteklem letu. Društvo bo s tem zaključilo peto leto delovanja za povzdigo tujskega prometa in napredek Kamnika. Da je bilo njegovo stremljenje in delovanje vsestransko uspešno, se lahko prepričamo, ako pogledamo diagrame o gibanju tujskega prometa v preteklih letih, ki jih je napravil tajnik g. Fonzo Skala in jih razstavil v izložbenem oknu trgovine. ka_ Kmetijski tečaj je bil otvorjen preteklo nedeljo v Trzinu. Otvoril ga je z lepim nagovorom sreski načelnik g. Voušek iz Kamnika. Tečaj ima velik uspeh in so poljudno praktična .predavanja, ki jih vodijo priznani kmetijski strokovnjaki iz Ljubljane, prav lepo obiskana. Povprečno je na vsakem predavanju okrog 140 poslušalcev, ki prihajajo tudi iz daljne okolice, kar je pač dokaz, kako si naše kmečko ljudstvo želi pouka, da si izboljša način gospodarjenja in obdelovanja zemlje. Predavanja so vsak dan in tečaj bo zaključen v petek, 26. t. m. ka_ Smrtna kosa. Na Grabnu je umrla v 64. letu starosti gospa Marija Lampiče-va, žena krojaškega mojstra in vnetega gasilca g. Egidija Lampiča. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje! ka_ Kamniško sokolsko okrožje je razpisalo za danes smuške tekme za člane, članice in naraščaj. Tekme bodo v Domža- lah. če bodo vremenske prilike neugodne, bodo tekme preložene na poznejši termin. ka_ Kln0 »Kamnik« predvaja krasen film iz zimsko-sportnega življenja >Ljube-zen v snegu<. f? Trfroveli t— Shod narodnega delavstva. Danes ob 16. se bo vršil v dvorani Forte shod NSZ. t— Občni zbor Društva rudniških upokojencev v Trbovljah bo v četrtek 25. t. m. z običajnim dnevnim redom. Dolžnost članov Je, da se zbora udeležijo. Iz h— Oblastni odbor Jadranske straže želi, da bi se tudi v naši dol;ni ustanovil krajevni odbor JS. zato je imenoval za poverjenika JS v Hrastniku učitelja gospoda Hofbauerja. Poverjenik ima nalogo, da zbere v Hrastniku zadostno število članov, to je 50, za ustanovitev krajevnega odbora. In tako je želja oblastnega odbora, da se naj prijavijo kot člani JS poverjeniku tudi tisti člani, ki so bili do sedaj včlanjeni v sosednjih krajevnih odborih, to je na Dolu in v Trbovljah. h— Občni zbor strelske družine se Je vršil pretekli četrtek v Sokolskem domu. Po podanih poročilih funkcionarjev so bile volitve odbora. Ker je dosedanji predsednik g. dr. Arnšek odložil to mesto, je bil izvoljen za predsednika g. Ferdo Roš. V ostalem je pa ostal stari odbor. Strelišče pri Rošu se bo še nekaj preuredilo, nakar se bo začelo takoj pomladi s streljanjem. h— Gasilska četa Hrastnik bo imela danes ob 16. v deški šoli zdravstveno predavanje. Predaval bo občinski zdravnik g. dr. Neuberger. h— Dar. Neimenovan iz Ljubljane je izročil za šolarsko kuhinjo 100 Din namesto venca na krsto pokojne gospe Malo-vrhove, za kar se vodstvo kuhinje najlepše zahvaljuje. h— Od danes naprej zopet vsako sredo in soboto sveža zelenjava v trgovini Štraus. Iz Novega mesta Dumping japonskega blaga nas niti malo ne vznemirja, ker je statistično dokazano, da je v naši državi od vseh prodanih radio aparatov 75 % s svetovno znamko Philips. Dobi se pri M. WAHTER, urar, Novo mesto Iz Krškega kr— Nova organizacija SLD. Kljub temu, da je tu okoli obilo ljubiteljev lovskega športa, se na žalost ni nikdar opazilo pravega organizatoričnega gibanja med našimi lovci. Zato je tembolj razveseljiva vest, da se je dala pobuda za ustanovitev posavske podružnice Slovenskega lovskega društva. V to svrho so pripravljalna dela že izvršena in bo ustanovni občni zbor 28. t. m. ob pol 16. v Gregoričevem hotelu v Krškem. Zasnovani okoliš nove podružnice bi za enkrat obsegal naslednje sodne okraje: Krško, Brežice, Kostanjevico, Sevnico, del Radeč in Mokronoga. Pričakovati je, da se bodo ustanovnega občnega zbora udeležili vsi člani SLD iz gori navedenih 6odnih okrajev. Iz Ptisia j— Popivanje s hudimi posledicami. Pred dnevi so popivali Maksel-r, ki je že pri premieri do segla velik uspeh. Bratsko vabimo! Sokol štepanja vas priredi pod okriljem ZKD danes ob 14. predavanje o temi: Kako 'zbc-ljšamo in uredimo živinorejo. Predaval bo dipl. agronom Jamnik Sokol na Vrhniki priredi v nedeljo 4. II. ob 20. v Sokolskem domu mašikarado »Kakor kdo more«. Vabljeni! Sokolska četa Grahovo. Danes ob 10. dopoldne bo pod okriljem ZKD predavanje o jugoslovenstvu v luči zgodovine. Predaval bo g. Vekoslav Bučar. Sokol Velike Lašče. Danes ob 15. bo pod okriljem ZKD predavanje g. dr. Mihelaka o socializmu in solidarizmu. Repertoar Na litijskem mostu in preko njega Litija. 18. januarja Posebnost svoje vrste je litijski most. Bolj je ob takem-le vremenu podoben ka-dunji z zvrhano mero nagnusne žlobudre, kakor čemu drugemu. Spodaj voda, zgoraj voda... Treba mu bo navrtati nekaj lukenj, da se bo nečedna čofota odtekala! Naravnost klas'čni primeri poledenelih cest sta oni, ki vodita v Šmartno in na graško Dobravo. Poledica ima že svoje žrtve: šmarska učiteljica ga. Mila NVagner-jeva si je pri padcu na poti za cerkvijo zlomila roko in je morala v ljubljansko bolnico. Prav tako se je zgodilo nekemu okoličanu, ki je padel na gladkem prehodu čez železnico pri sreskem načelstvu in je dobil nevarne notranje krvavitve. Tudi on je v bolnici. — Zoper zimske nevšečnosti na cestah pomaga le posipanje; one. ki uganjajo na cestah šport, pa naj prime oblastvo za ušesa! S 15 januarjem je nastopil s strani lov-cev-poštenjakov za zajce čas pomirjenja. Pred divjimi lovci jim bo seveda treba še uporabljati naglico svojih beder. Letos je NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja. 21- ob 15.: Ciciban. Izvaja otroški oder »Svobode«. Izven. Znižane cen?. — Ob 20.: Kjlturna prireditev v Črni mlaki. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 22.: Sonjkin in njegova sreča. A. Torek, 23.: Sonjkin in njegova sreča. Gost.i-vanie v Celjj. OrEP.A. Začetek ob 20 Nedelja, 21. ob 15.: Tičar. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Jemala. Izven. Znižana cene. Ponedeljek, 22.: Zaprto. sCiciban« v naši drami. Nažo najboljšo mladinsko pesniško zbirko Župančičevega »Cicibana« je postavil g. Ferdo Delak na oder. V nedeljo 21. t. m. se uprizori v no\i pr-delani obliki prvič na odru dramskega gledališča. »Cicibana« izvaja otroški oder >8vobodes in pa otroci iz ritmične šole ce. Dilakove. Občinstvo vabimo, da pripelje mladino k tej predstavi, za katero veljajo znižane' dramske cene. Golieva veseloigra »Kulturna prireditev v Črni mlaki« se ponovi drevi ob 20. po znižanih dramskih cenah. Delo je izvrstno, izredno zabavno in ima vedno polne hiše. Prihodnja premiera v drami bo trid^ian-ska komedija »Kariera kancli.-ta Vinciga«-. | Spisal jo je Lichtenberg. poslovenil prof. Šest. V posameznih ulogah nastopijo «>a. I Mira Danilova, gdč- Boltarjeva ter ga. San-cin, ki igra na&lovno ulogo, dalje Potokar, Jerman, Drenovec, Lipah. Jan, Plut in leznik. Vsa tri deianja se godijo v finančnem ministrstvu na Dunaja. Premiera bo v celrtek 25. t. m. »Tičar« je ena najpriljubljetnejših operet starejšega operetnega repertoarja. Melodij.* so ponarodele in se povsod prepevajo. Tudi dejanje je izredno zabavno. Na našem odru ima letošnja uprizoritev zelo lep uspeh. Naslovno oilogo poje g. Janko, v ostalih uloeali ge. Poliče^-a, Ribičeva, Kogojeva ter gg. Zupan, Peček, Simončič, Magolič in Dermota. Veljajo znižane operne c^iie Uprizori se Jane® popoldne cb 15. »Jenufa« jJen:ufa< izredno privlačno moč in tudi izreden obisk. Zaziba je naslednja: ga. Zlata Gjjnejenac, sa. Vilma Thierrv. ga. Bernot - Golobova. ga. Kogojeva, ga. Poličeva ter gg. Gost i č. Mar-čec, Marjan Rus in Zupan. V manjših ulo-gah gdč. Strniševa, Rarnšakova, Jeromova in Škerjančeva Dirigira ravnatelj Polič, režija je Debevčeva. Veljajo znižane operne cene za nedeljo zvečer. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 21. ob 15.: Pogumni T*onček. Mladinska igra. — Ob 20.15: Mladostni grehi. Šentjakobsko gledališče igra ob 15. Špicar-jevo pravljico »Poeumni Tonček«, ob 20.t5 pa burko »Mladostni grehi«, četrtič v sezoni se ponavlja danes popoldne slovenska pravljica »Pogumni Tonček.:, katerega glavno delanje se odigrava v vilinskeim kraju ob zoleni vodi. Vile, palčki, povodni mož in zeleni mož in vilinski krali so glavne osebe po'eg Tončka 6amega. — Ob 20-15 pa se ponavlja burka v treh dejanjih, ki je polna dob^jga in zdravega humorja. Vabimo Vstopnice po 3 dc 12 Din se dobe od 10- do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropij Mestnega doma. Mariborsko gledališče Začetek ob ?0- Nedelja. 21. ob 15.: Mala FloramTe. — Ob 20.: Scampolo Ponedeljek, 22.: Zaprto. Torek, 23.: Okence. A. Pristopajte k »Jadranski straži"! Gospodarstvo Maksimiranje obresti Iz sklepov posameznih organizacij denarnih zavodov, ki so bili zadnji čas objavljeni v »Službenem listu« je razvidno, da so v smislu uredbe o maksimiranju obrestne mere te organizacije določile najvišje dopustne obrestne mere, in sicer tako za posojila, kakor tudi za stare in nove hranilne vloge. »Zadružni vestnik«, glasilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani objavlja naslednjo tabelo najvišjih dopustnih obrestnih mer na področju dravske banovine: kreditne regul. zadruge hranilnice banke Za stare hr. Tloge: nevezane 4% 4% 4% vez. na 3 mes. 5% 5% 5% Za nove hr. vloge: nevezane 4% 4% 4% vez. na 3 mes. 5% 5Ve 5% vez. na 6 mes. 6% 6% Za posojila; 9.5% 10.5% 12.5% Kakor vidimo, je obrestna mera za vloge pri vseh zavodih maksimirana na isti višini. Nadalje vidimo, da je najvišja stopnja obrestne mere za nove vloge sedaj nekoliko višja (6 % za vloge vezane na 6 mesecev) in smo torej začeli zopet liciti-rati navzgor; to pa samo zaradi tega, ker imamo v Sloveniji javen denarni zavod, ki nudi tako visoke obresti. Kraljevska vlada, ki si prizadeva, da doseže splošno znižanje obrestne mere, naj bi vplivala na vse državne zavode (zlasti na Državno hi-potekarno banko), da znižajo obrestno mero za hranilne vloge in tako vzamejo privatnim zavodom povod, da bi licitirala navzgor. Napetost med maksimalno obrestno mero za posojila in za hranilne vloge je različna, največja je pri bankah, najmanjša pa pri zadrugah. Pri tem pa je treba upoštevati, da zadruge le redko dajejo posojila po tako visoki obrestni meri, kakor je določena kot maksimum, saj večina zadrug ne računa za posojila več kakor 8 % Občinske davščine v Ljubljani Kakor smo že poročali ne vsebuje predlog proračuna mestne občine ljubljanske, ki je sedaj razgrnjen in na vpogled občanom, nobenih novih davkov in tudi nobenega povišanja sedanjih davkov in davščin Nasprotno je v proračunu upoštevano že sklenjeno znižanje gostaščine in vodarine, tako da bodo v tekočem letu znašale vse tri občinske davščine, ki se pobirajo na podlagi kosmate najemnine (gostaščina, vodarina in kanalska pristojbina) skupaj za stare hiše 12%, nasproti 13% v lanskem letu; leta 1930. so znašale te tri davščine še 18% kosmate najemnine, prej pa celo 20%. Za nove hiše se bo v tekočem letu pobiralo za gostaščino, vodarino in kanalsko pristojbino 6.5% nasproti 8% v lanskem letu. Znižanje gostaščine in vodarine je bilo sklenjeno zaradi tega, ker ss ie zadnje leto zaradi nove prakse pri ocenjevanju najemne vrednosti stanovanj hišnih lastnikov in zaradi prirastka novih stanovanjskih hiš osnova za zeradarino (kosmata najemnina) znatno povečala. Po uradnih podatkih ljubljanske davčne uprave Je znsiala k»mata najemnina za zadnja davčna leta v milijonih Din: v starih v novih hišah hišah skupaj 1930 41.1 17.0 58.1 1931. 48.1 23.0 71.1 3932. 52.3 28.8 81.1 2933. 61.6 38.5 100.0 Od leta 1930. se je torej ugotovljena kosmata najemnina povečala za skoro 42 milijonov. Od tega odpade nekaj več kako-polovica na nove hiše. Da se davčno breme zaradi tako povišane sosmate najemnine ne bi povečalo še zaradi občinskih davščin, je ljubljanska občina od 1. 1930. znižala skupni odstotek gostaščine vodarine in kanalske pristojbine od 18. na 12%. Občinska trošarina, ki tvori glavni vir davčnih dohodkov mestne občine, Je v no-Tem proračunu predvidena z donosom 16.9 milijona Din nasproti 17.8 milijona Din v lanskem proračunu in nasoroti uspehu 18 5 milijona Din v letu 1932. Donos gostaščine je predviden z vso vsoto 2.92 milijona Din (lani 2 96) donos vodarine z vsoto 5.19 Bilijona Din (lani 4.8) ln donos kanalske pristojbine z vsoto 1-75 milijona Din (lani 1.33), donos tržnine je predviden z vsoto 1 35 milijona Din (lani 1.38) in donos pr»-rastkarine z vsoto 0.90 miljona Din (laa* C 60). Občinska trošarina bo v kratkem času podvržena reviziji, in sicer tako, Ia so bodo odstranile najhujše trdote. Poučna razstava o reklami V okviru letošnjega spomladanskega ve-lesejma, ki bo od 30. maja do 10. junija, pripravlja uprava gospodarskim krogom in obiskovalcem veliko in poučno presenečenje Na programu je namreč tudi poučna razstava o reklami in propagandni tehniki T razstavo jugoslovenskih lepakov. Reklama je v svetovnem gospodarstvu važen faktor, ki ga priznavajo vsi. Reklamni načini za pridob:tev kupcev in oddajo blaga so sila številni. Pri nas je reklama ln propaganda šele v povojih, tudi nje obseg ni velik in propagandna sredstva so skromna. Reklama in propaganda pa sta danes že veda. Vsako večje podjetje bi moralo imeti svojega strokovnjaka za reklamo in uporabljati nasvete dobrih reklamnih podjetij. Trgovec niti ne ve, da je slaba in neprentiAljena. četudi draga reklama lahko celo negativna. Reklamna stroka zahteva zaradi tefa mnogo znanja in izkušenj. Tudi pri na« ta stroka napreduje Da se prikaže način propagande pri drugih narodih in na drugiih kontinentih, da se podajo nove smernice za uspe«no propagando in nudi pregled dobrih in slabih reklamnih sredstev. «*> prirejena na vele-seimu nazorna in panična razstava, ki bo nudila in pomagala obiskovalcu v krajšem času več. kakor tozadevna številna literatura Predvidena razstav« bo strokovnia-Sko organizirana in je sestavljen poseben odbor reklamnih strokovnjakov, ki mu predseduje g. ravnatelj Lojze Novak. Podpredsednik je g. Jože Rozman, tehnična referenta sta arhitekta inženjeria Omahen in Serajnik. aranžer g. Mitja Svigelj, odborniki na gg. dr. Milan Dular. Peter Koc-jančič. Oton Krištof Jože Košiček. Ivan Miklavec Emil PodkrajSek, Ivan Rihter, Rudolf Rozman in ravnatelj Vladimir To-tovič. Razstava bo imela več oddelkov ln bo zlasti obravnavala: teorijo reklame in nje gospodarski pomenu; plakat v raznem materijah! in njega osnutek; embalažna reklama; izložbena reklama; časopisna reklama; prospekti, katalogi in tiskovine; reklama na železnici in tramvaju; svetlobna reklama; potujoča, reklama; radio; vele-sejmi in razstave. Tej razstavi, ki bo obsegala mnogo desettisoč vzorcev in objektov iz vsega sveta, bo priključena specialna razstava jugoslovenskih plakatov in osnutkov. Ob tej priliki so naprošeni vsi gg. Indu-strijci, trgovci in obrtniki, da vpošljejo na upravo velesejma vsaj do 1. marca po dva komada vseh svojih reklamnih in propagandnih pripomočkov, po možnosti pri-premljeno za razstavo ali kašdrano na kartonu. Taksa na listine, ki jih izdaja Zbornica za TOI V »Službenem lis£u< dravske banovine so objavljene takse, ki jih bo pobirala Zbornica za TOI v Ljubljani na izdane listine. Tarifo je odobrila banska uprava dravske banovine. Za potrdila po f 95. odst. 5. zakona o obrtih (k prošnjam za izdajo dovolitev in pooblastitev), in sicer: 1. za trgovinske obrate na debelo 500 Din, na drobno 250 Din, za male trgovske obrate (§ 19., št. 3. zakona o obrtih) 100 Din; 2. za rokodelske in ostale obrtniške obrate v krajih preko 50.000 prebivalcev 600 Din, v krajih preko 20.000 prebivalcev 450 Din, v krajih preko 5000 prebivalcev 150 Din, v ostalih krajih 75 Din; 3.) za industrijske in rudarske obrti 1O00 Din; 4. za gradbeoe obrti, inženjer^ke in etavbeniške 500 Din, zidarske in tesarske 300 Din, ostale 250 Din; 5- za elektrotehniško obrt 5o0 Din; za elektromontersko 250 Din: 6. za obrti, za katere je potrebna dovolitev. in sicer za hotele, kavarne, avtomate 500 Din; za restavracije 300 Din; za ostale« gostilniške obrti 200 Din; za bančne, menjalniške in zavarovalne posle 1000 Din; za obrti, navedene v § 60. zak. o obrtih (št. 1. do 4., 6., 8. do 21.. 23.. 25. in 26) 250 Din; za ostale obrti iz § 60. zak. o obrtih 100 Din. Ako potrebuje potrdilo javna trgovska družba, se taksa podvoji, pri delniških družbah. družbah z o. z., gospodarskih zadrugah in komanditnib družbah s? taksa zviša na 1000 Din. Pri otvarjanju podružnic podjetij, ki so na zborničnem področju in ob postavitvi poslovodje. 6e pobere polovična taksa. Pri otvoritvi podr.ižnic in ob postavitvi poslovodij ostalih podietij se plača polna taksa. Za legitimacije trgovskih potnikov podjetij. ki ne zaposlujejo več kakor 3 potnike, se pobere za vsako legitimacijo taksa po 20 Din. Pri tvrdkah. ki zaposlujejo 4—10 potnikov. se taksa zviša na 50 Din. pri tvrdkah ki zaposlujejo več kakor 10 potnikov, pa u1 100 Din za vsako legitimacijo. Z« ostala potrdila se pobira :1. za izprije-vala o izvozn pri vngonskih pošiljkah 20 Din. pri komadnih pošiljkah 10 Din. pri lesnih pošiljkah 5 Din: 2. za potrdila po čl. 14.. št. 4. uredbe o «kppnem davku z veljavnostjo 6 mesecev 100 Din. v posameznih primerih za vacronske pošiljke 50 Din. za komadne po-šilike 15 Din; 3. za potrdila za dosego carine prostega uvoza za kompletne instalacij* 1000 Din, za vagon ske pošiljke 300 Din. za komadne pošiljke 25 Din; 4. za zmožnostna izpričevala za dobaro potrosnega materiala v vrednosti do 10.000 Din 5 Din. z vrednostjo 10.000—100.000 Din Din. z vrednoti« 100 000—1.000000 Din 25 Din, z vrednostjo preko 1.000.000 Din 100 Din in za ostala zmožnostna izoričnrala in ostala potrdila različnih vrst 25 Din. Gospodarske vesti = Ustanovitev saveza trgovskih združenj v Zagrebu* Kakor smo že poročali, se bo v nedelio, 21. t. m. vršil v Zagrebu ustanovni občni zbor Zveize trgovskih zdrjzenj za savsko banovino. Tudi smo že navedli, da je bila pred kratkim ustanovljena taka zve-se za področje osiješke zbornice. Ta nova zveza se sedaj protivi, da bi zagrebška zveza obsegala teritorij vse savske banovine, češ. da bi morala obsegati le teritorij zagrebške zbornice. Na sestanku pripravljalnega odbora za ustanovitev zagrebške zveze, ki se je vršil v četrtek, je bilo ugotovljeno, da se ie doslej pri javilo za vstoo v zvezo ž3 26 udruženj, ki bodo poslala svoje delegate na ustanovni občni zbor. To število pa se bo do nedelj? še povečalo. Ustanovni odbor re mnenja, da mora zagrebška zveza obsegati vso banovino, ker bodo v to zvezo etonila tudi združenja, ki so osnovana za posamezne stroke in so organizirana do banovinah (n. pr. Savez špediterjev za savsko banovino). Kot nadaljnji argument navaiaio ustanovitelji zagrebške zveze, da je banska uprava savske banovine potrdila pravila zve®} za vso banovino. Zato hočejo Zagrebčani nri-praviti Osiečane, da bi tudi oni sodelovali v novi zvezi in bi svojo zvezo likvidirali. — Izboljšanje nase trgovinske bilance s Švico. Po pravkar izdani švicarski statistiki je znašal lani švicarski uvoz iz naše države 11.8 milijona frankov (1. 1932. 9.6), izvoz iz Švice v Jugoslavijo pa 5.9 milijona frankov (6.5). Čeprav se je lani ves švicarski uvoz skrčil (od 1763 na 1594 milijonov frankov), se je vendar uvoz iz Jugoslavije povečal za 23%; švicarski izvoz v Jugoslavijo pa s? .te istočasno skrčil. Trgovinska bilanca med Švico in Jugoslavijo je bila lani za nas precej aktivna (za Švico pasivna); ta aktivnost je znašala 5.9 milijona frankov nasproti 3.1 milijona frankov v letj 1932. Lani je Švica od nas kupila še enkrat toliko blaga kakor ga je nam prodala. Ta za nas ugodni razvsj trgovinskega prometa s Švico je omogočil, da smo v glavnem pokrili saldo klirinškega računa in da dobimo sedaj del izvoznega izkupička v devizah. Klirinški 9aldo v iorist Švice ie dosegel najnižje stanje v oktobru, ko i? padel na 560 000 frankov, potem pa se je do začetka decembra zopet dvignil na 1095 milijonov: ob koncu deceimbra pa je bil zopet nekoliko manjši in je znašal 1039 milijonov frankov. = Dobave za dri. železnico ostanejo centralizirane. Na iniciiativo gospodar, krogov ie Trgovinsko - industrijska zbornica v Zagre bu pričela akcijo za decentralizacijo dobav pri državnih železnicah, da bi se z javnimi licitacijami pri pokrajinskih direkcijah omogočila večja udeležba trgovcev in producen-tov na sedežu direkcije. Generalna direfcci-ia državnih železnic je na to 6poročila, da tej želji ne more ugoditi, ker fe način dobav določen t zakonom. Vrh tega je s centralizacijo dobav dosežen cilj, da se enotno vodi politika nakupovanja In da ae dosežejo prihranki na državnih izdatkih. *= Poravnalno postopanj« Je uvedeno o imovini Lenarda Fišingerja, trgovca v Peklu pri Poljčanah (poravnalni upravnik dr. Ant. Znidaršič. odvetnik v Slov. Bistrici; poravnalni narok pri sreskem sodišča v Slov. Bistrici 20. februarja ob 9., prijavni rok do 15. februarja, kvota 40%) in o imovini Ivana Oberžana. peka v Zavodni pri Celju (poravnalni upravnik dr. Friderik Zangger, odvetnik v Celju; poravnalni narok pri okrož. 9odišču v Celju 22. februarja ob pol 11., prijavni rok do 17. februarja). = Ustanovitev tekstilne tvornice v Ljubljani. V Ljubljani namerava g. Casip Cihlar na Tyrševi cesti št. 69 zgraditi tekstilno tvornico. Banska uprava je že razpisala komisijsko obravnavo o tem projektu, ki se bo vršila 30. t. m. na mestu samem. = Druga pismena ponudbena licitacija za regulacijo Ljubljanice se bo vršila 6. februarja ob 11. v prostorih hidrotehničnega odseka v Ljubljani. = »Mojstrski izpit«. Ljubljanska založba (Ljubljana, Pod rožnik V/40) je pravkar izdala pod naslovom »Mojstrski izpit< priroč no knjigo za mojstrske izpite, ki jo je pri redil Janko Traven. Snov je v skrčeni obliki prirejena tako, da je pregledna in da nudi vso tvarino, ki jo mora danes obvladati kandidat za mojstrski izpit. Knjiga obsega 250 strani in ima sledečo vsebino 1. obrtni zakon; 2. zakon o zavarovanju delavcev; 3. predpisi za zaščito delavstva; 4 trgovinstvx trgovski zakon, menični zakon konkurzni zakon itd.; knjigovodstvo, kalku ladja; 5. državoznanstvo; 6. davki; 7. eris zgodovine rokodelskega obrta; 8. dodatek 6tvarnim kazalom. Iz vsebine je razvidno, da nudi knjiga vse, kar mora današnji napredni obrtnik vedeti o javnem življenj j- Cena ie 30 Din. — Poljski zunanji dolg s« Je zaradi padca dolarja skrčil za 1 milijardo zlotov. Zaradi razvrodnotenja dolarja se je poljski zunanji dolanski dolg v preteklem letu skrčil od 2510 na 1520 milijonov zlotov, torej za skoro -eno milijardo zlotov. = Prijava uslnibenskega davka. Davčna uprava razglaša, da morajo vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek za svoje nameščence v davčnih znamkah, predložiti davčna knjižice v kontrolo najpozneje do 31. t. m. Obenem se opozarjajo vsi delodajalci in uod-retniki, ki zaposlujejo povprečno nad 20 delavcev in so začeli obratovati v letu 1933-da se javijo do 25. t. m. pri davčni upravi zaradi plačevanja usiužbenskega davka, ki ga morajo plačevati vsak mesec v gotovini. = Udeležba našo države na mednarodnih velesejmih. Kr. Jugoslavija se bo oficielno udeležila v tekočem let j naslednjih mednarodnih velesejmov: Praga in Dunaj od 11- do 18. marca t. L; Lyon od 9. do 19. marca t. L in Milan od 12. do 17. aprila t 1- Vse potrebne informacije dobijo interesenti neposredno od Trgovinskega muzeja, Beograd. Miloša Velikog 29. — Dobava ognjegamtega materiala se bo vršila potom direktne posrodbe 25. januarja Dri inženjerskem oddelku komande dravsk) divizijske oblasti v Ljubljani. — Dobara pohištva. Uprava bolnišnice za duševna bolezni v Ljubljani - Stadenec (Poljanski nasip 52) razpisuje za zavod na Studencu dobavo raznovrstnega lesenega pohištva (omare, mize, klopi, stole). Ponudbe je vložiti do 24. t. m. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 1100 kg jeklene pocinkane žice. Direkcija državnih železnic sprejema do 25. t m. ponudbe glede dobave 9000 komadov stekel za potrolejske sv itiljke- Direkcija državnega rudnika teniški Rudnik sprejema do 5. februarja ponud ie glede dobav« 3000 kg vagonskega olja in 20CO kg bencina in do 12. februarja glede dobave 4 eJektrolmagnetskih ampermetrov in 1 peči. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 15. februarja ponudbe glede dobave 100 komadov naočnikov za avijatike in 50 komadov rezervnih tripleks-stekel. Položaj na naših borzah Na ljubljanski borzi je bil tudi pretekli te den devizni promet prilično velik in je znašal 3.6 milijona Din nasproti 3.28, 2.06, 2 58 in 1.88 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Na deviznem trgu je v teku tedna prišlo do večjih sprememb glede deviz NevvFork in London. V zvezi s proglasitvijo predstabili-zacije dolarja na višini 50—60% prejšnje zlate vrednosti, je dolar na inozemskih tržiščih popustil, vendar še vedno notira nekoliko višje, nego bi ustrezalo razvrednotenju za 40% (torej devalvaciji do višine 60% stare zlate vrednosti). Značilno je pri tem, da je proglasitev začasne stabilizacije dolarja, imela za posledico tudi padec angleškega funta, ki je nazadoval celo za večji iznos, tako da se razmerje med dolarjem in funtom zopet približuje prejšnjem j razmerju po zlati pariteti. Avstrijski šiling notira dalje razmeroma visoko. Na ljubljanski borzi je ves teden notiral 9.15. Na prostem trgu so 6e pri nas razmere stabilizirale in je malo prometa. Pretekli teden je prevladovala ponudba. Proste devize (devize, ki ne izvirajo od izvoza) so se prodajale, kakor poroča >Narodno blagostanjem. od 20. t. m., po naslednjih tečajih: Curih 16 Din za 1 frank, Pariz 2.23 Din za 1 frank, Milan 4-32 Din za 1 liro, London 261 Din za 1 funt (zadnji teden 270) in Ncw-york 51 Din za 1 dolar (zadnji teden 53). Pri teb tečajih znaša premija na prostem trgu preko 40%. Na zagrebškem efektnem tržišču je pretekli teden prišlo do naglega popuščanja tečajev, Vojna škoda, ki se je prejšnji teden trgovala še po 292 do 297 Din, je zadnje dni popustila za preko 20 točk. Včeraj se je trgovala na zagrebški borzi za kaso po 267 in 275 Din, za febrjar po 265 in 266 in za marc po 263 do 264 Ostali državni papirji so ostali približno na stari višini in niso sledili Volni škodi. Kakor zatrjujejo v borznih krogih, ie padec Vojne škode pripisati okolnosti. da je pri sedanjih tečajih Vojne škode rentabilnost tega papirja precej zmanjšana v primeri z rentabilnostjo ostalih državnih papirjev. Ker mnogi računajo, da se bodo tečaji drugih dinarskih državnih papirjev ?e dvignili, kar je že opažati zlasti pri investicijskem posojilu in pri begluških obveznicah, prodaja špekulacija Vojno škodo in kupuie druge državne papirje, kier računa z dobičkom na teoafj. Device. Curih. Pariz 20.2450, London 16.17. New-7ork 321.50, Bruselj 72, Milan 27.11, Madrid 42.70, Amsterdam 207.8250. Berlin 122.50, Dunaj 56.30, Stockholm 83.45. Oslo 81.25, Kobenhavn 72.25. Praga 15.32, Varšava 58.10 Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v orlv. kliringu.) Beograd 11.06. London 28.33, Milan 47.42, NevvTork 564.66, Paril 35.51, Praga 25.73, Curih 175.70, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Dunaj. Trboveljska 18.35, Alpine-Montan. 9.96. Blagovna tržišča VINO, + Vinsko tržišfe v dravski banovini (20. t- m.) V vinski kupčiji ni nobene bistvene izpremembe ne v cenah in ne v konzumu. Prevladuje še vedno zanimanje za cenejša namizna ali komercialna vina, zato se veletrgovina poteguje bolj za cenejša dalmalin ska, hrvaška in sremska, odnosno banatska vina, katerih cena ne presega 3.50 do 4 Din, kajti mali gostilničarji, ki so navezani na veletrgovce, se ne morejo sprijazniti s povišanimi nakupnimi cenami pri trgovcih, te-kor tudi ne z zvišanjem cen v nadrobni prodaji v gostilnah, boječi se zmanjšanja lon-Zima. Po dražjih sortnih novih vinih čez 6 Din je sploh redko povpraševanje in vse čaka. kako se bodo ta vina razvila po prvem pretoku,, kajti večina pridelovalcev odlaša nrvi pretok zaradi učinkovitejšega izl?čenja preobilne kisline in popolnejšega povretja, dokler ostane še na jesenskih drožeb, kar je pri vinih z zdravimi drožmi pravilno, nikakor pa ne pri vinih z nezdravimi drožmi in s kakim neprijetnim priokusom. Šport Pokalne tekme za brezposelne igrače Današnji program je naslednji: V Kranju ob 14.30: Korotan (Kranj) j Disk (Domžale). V Ljubljani igrišče Hermesa: ob 13.30: Reka : Mars; ob 15.15: Primorje : Slovan. Vse tekme se vršijo ob vsakem vremenu. Prvenstvo JASO v skokih. Danes priredi JASO drugi del svojega prvenstva pod pokroviteljstvom rektorja ljubljanske univerze dr. Slaviča, in sicer tekmovanje v skokih. To tekmovanje se vrši skupno s podsaveznim prvenstvom na Mostecu. Tekmovanje je prvenstveno za Aleksandrovo univerzo in za prvenstvo jugoslovenskih univerz. Za akademike startajo: za Aleksandrovo univerzo: Dečman. Šubic, Baebler, za zagrebško univerzo Šramel in Palme. Službene objave LHP. (S seje upr. odb. dne 17. jan. 1934.). Navzoči: dr. Bradač, dr. Adlešičeva, Jelenčeva, Svetličeva, Kar-ba, Baltesar, Kušar, Sturz, Jurman. Odsotni: Jenko, Junc (neupravičeno), Dekle-va, Bergant (upravičeno). Glavni skupščini saveza se predlaga, da ostane v veljavi stari obči pravilnik za hazeno in lahko atletiko. Novi osnutek saveza je pomanjkljiv in nepraktičen. Istočasno se predlaga savezu, da sestavi novi osnutek poseben redakcijski odbor, katerega naj imenuje glavna skupščina. Odobrijo se vsi predlogi podsaveza za glavno skupščino saveza. Odobri se ponudba JHS za odigranje medmestne reprezent. tekme Zagreb ; Ljubljana 21. t. m. v Zagrebu. Cita se za SK Ilirijo Mirtič Elza s pravico nastopa pri prijateljskih in mednarodnih tekmah 25 januarja in pri prvenstvenih pa 17. julija. Klubi, ki niso še poravnali vseh svojih obveznosti do podsaveza, naj uredijo to takoj. Službeno lz OZDS. Današno tekmo za ZP Reka : Mars ob 13.30 na prostoru Hermesa sodi ss g. Pfundner in tekmo za ZP Korotan : Disk ob 14.30 v Kranju ss. g. Lukežič (rezerva ps. g. Potušek), ker sta prvotno delegirana sodnika zadržana. Službeno iz medklubskega odbora za ZP. Opozarjajo se tekmujoči klubi, da postavijo zadostno število rediteljev z znaki, v Kranju šest, v Ljubljani vsak klub po dva. Mariborski zimsko - športni podsavez priredi pod pokroviteljstvom bana dravske banovine dr. Drago Marušiča 27. in 28. t. m. smučarsko tekmo v teku in skokih za prvenstvo dravske banovine in za prvenstvo MZSP. Tekma na daljavo 18 km v Radvanju pri Mariboru 27. t. m. ob 9. Skakalna tekma na podsaveznl skakalnici v Betnavi pri Mariboru 28. t. m. ob 14. — Prvenstvo dravske banovine doseže najboljše moštvo onega društva, ki ga sestavljajo 4 tekmovalci, verificirani pri JZSS. Prvenstvo pa doseže najboljši poedinec, ki tekmuje v kombinaciji. Posebej se oceni tek in posebej skok. Vsak tekmovalec mora imeti za 1. 1934. vidirano tekm. legitimacijo. Prijavnina 5 Din; prijave do 24. t. m. na MZSP, Maribor, Trstenjakova ul. 6-n., ali trgovini Šport, Stoječ Maribor, Trg Svobode. Kasnejše prijave samo proti dvojnimi prijavnim, čas ta darila prejmejo temkovalci, ki so se plasirali pri tekmovanju za prvenstva. Vodstvo tekme bo razdelilo tekmovalce v posamezne kategorije. Žrebanje 26. t. m. ob 19. v podsavezni pisarni v Mariboru, Kolodvorska ul. št. 1. Razglasitev rezultatov ter razdelitev daril v nedeljo 28. t. m. ob 19- v Grajski kleti v Mariboru. Vstopnina k skakalni prireditvi 10 Din, 5 in 3 Din. Prvo športno zborovanje v LJubljani bo v torek 23. t. m. ob 20. v Zeleni dvorani hotela Uniona. Zborovanje priredi ASK Primorje za svoje člane, prijatelje kluba in po teh vpeljane goste. Poročila se bodo nanašala na vsa aktualna vprašanja. Podali pa jih bodo predsednik kluba nač. v pok. Sancin, inž. Debeljak, Stanko, Kralj in dr. Birsa. Razdelitev daril smučarskim tekmovalcem, ki tekmujejo za prvenstvo Ljubljanskega zimskosportnega podsaveza in v skok;h bo danes zvečer ob 20. v restavraciji Zvezda. Vabljenj vsi prijatelji tega lepega športa, da s svojo prisotnostjo poča-ste in pozdravijo naše najboljše. Smučarski trening i. Od 22. dalje se vrši trening naših smučarjev na skakalnici v Planici. V tečaj je prost dostop vsem tekmovalcem vodi ga pa Bjorn Jahr. Tečaj bo končal koncem tedna, na kar odide Jahr na prvo smuško skakalnico v Savski banovini. in sicer v Mrlcoplje. Tam je zgradil skakalnico TK Sljeme »o načrtih ljubljanskega stavbenika g. Rožmana. Ta skakalnica dopušča skoke do 35 m. Erich Marx bo imel tečaj od 22. t. m. dalje v Ljubljani za SK Ilirijo, v primeru nepovoljnega vremena v domu Ilirije v Planici. Tekmovalci, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj se sporazumejo z SK Ilirijo v Ljubljani. To bosta zadnja dva tečaja pred državnim prvenstvom. Marx je določen kot vodja nemške ekipe pri našem državnem nrven-. stvu ter se z njo povrne v Nemčijo Stech-lik konča trening 25 t. m in se vrne na Češko. Jahr pa odide po državnem prvenstvu v Sarajevo in bo vodil tam tečaj v smučarskih skokih na Palah. Vsi tečaji so brezplačni. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Redne gimnastične vaje prično v torek 23. t. m. ob 19.15 in se bodo vršile tedensko dvakrat: vsak torek in četrtek v telovadnici učiteljišča na Resljevi cesti. Pozivajo se vsi lahkoatleti, da se vaj obvezno, redno in točno udeležujejo. Danes ob 15.30 cross-country trening na igrišču. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 10. strogo obvezen trening vseh igračev na igrišču. Vsi polnoštevilno. ŽSK Hermes. Redni letni občni zbor kluba bo v nedeljo 28. t. m. ob 9. v veliki dvorani Glasb, društva Sloge (t. j. v dvorani bivše restavracije v Ljubljanskem dvoru) vhod iz Pražakove ulice. Ker je z ozirom na 151etnico obstoja kluba občni zbor še posebno važen, se poziva celokupno članstvo, da se istega zanesljivo udeleži v polnem številu. Dnevni red občnega ^bora je običajen. TSK Slovan. Danes ob 14. morajo biti na igrišču Hermesa: Moša I, n. Pelicon, Grum, Dečman. Uhan, žnidarčič, Vidic, Sinček IT, Ceglar, Thuma, Sluga, Galle, Poznik. Bogel in Rozman, reditelji Jeran-čič, Zemljič in Ferkov; stranski sodnik Batič. Igramo pokalno tekmo proti Pri-morju. IX. redili občni zbor kolesa »^kega in motociklističnega društva Sava bo v Ljubljani na Svečnico 2. februarja ob 10.30 v gostilniških prostorih g. Fr. Kavčiča. Pri-voz št. 4 (Prule) z naslednjim dnevnim redom: pozdrav in poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo revizorjev, volitev novega odbora, slučajnosti. Udeleženci dobijo lepo -ilo. Vremenska poročila od 20. i. m. Bistrica. - Boh. jezero: — 1. drobno mede, 5 cm snega na trdo podlago 80 cm, smuka ugodna. Bled - jezero: — 1. zelo oblačno, mirno, 25 cm južnega snega, led uporabljiv, debel 20 cm. Kranjska gora, Rateče. Planica: — 2, barometer pada, drobno mede na 110 cm pršiča. Vršič in Tamar: 350 cm pršiča Kočevje: -f 2, pooblačeno, južno. 60 cm južnega snega, sankališče neuporabno. — Od 19. t .m.: Zelenica —9, jasno, sončno, veter sever. 250 cm snega, sneg spihan do trdega, smuka prav dobra, izgledi in smuka v planinah dobra. Kamnik: — 7, jasno, mirno, S cm novega snega ns fodlagi 30 cm, sneg srež, prav dobra smu-a, skakalnica uporabna, izgledi prav dobri. v planinah pršič. Mrzlica nad Trbovljami: — 4, jasno, veter zapadnik. 80 cm pršiča, smuka dobra, skakalnica uporabna, izgledi dobri. Sodražica: 0 stopinj, oblačno južno, 100 cm snega, sneg južen, smuku neugodna. Vrhnika: —2, oblačno, mirno, 20 cm novega snega na podlagi 25 cm, zmrznjen srenj brez sreža, smuka dobra, izgledi idealni. Bloke: + 3, oblačno, ju2no, 90 cm južnega snega, smuka in izgledi slabi. Krvavec: 18. jan.: —1, lepo, solnčno, nekoliko vetrovno, sneg srenj in pršič, smuka ugodna. Velika planina: 18. jan. —7, jasno, sončno, lahka sapa. na podlagi 10 cm novega suhega snega, smuka idealna. Vremensko poročilo s Kofc od 20. t. m.: —8. snega 130 cm, smuka prav dobra. SK Mars. Danes morajo biti pri Beliču Dolinar, Stipo, Zavrl I in n, Krašovec, Korle. Klemenčič, Vrhovec. Zupane, Bur-ger, Humar, rez. Jenko, žigon, Drobež IIL Reditelji Drobež n. Presker IZKORIŠČE- VANJE PATENTA Schnellgefrierverfahren se proda. Informacije daje Odvetniška pisarna DR. V. KISOVEC, Beograd, Kralja Milana ulica 3. 1387 I Kemično čistimo obleke, peremo, svetlo likamo ZA VAS. šavs Stane Tyrševa cesta št. 36 LOKAL v bližini glavne pošte pripraven za vsako obrt ali trgovino se odda 1. ali 15. februarja. Naslov v oglasnem oddelku sJutrat, 1426 Poljski premogokop odda zastopstvo solidni tvrdki, ki kupuje za lasten račun. Dopise pod »W. O. 1013« nasloviti na Rudolf Mosse A. G. Wien I. Seilerstatte 2. 1402 Entlanje in ažuriranje svilene, cvratne rute. tlnl robčki v pastelnih barvah. »Breda« robfkl za deco, torbice za ser-vljete, zavese m pregrinjala, ^se po Izredno lilzkih cenah pri MATEK & MIKES, Ljubljana poleg hotela štrukelj Specialni entel oblek ln volan, ažur, pred tis k. Vezenje monogramov, perila, zaves itd. — Pro ti pred1 ožit v) tega oglasa 5 odst. popusta. KREč (apno) Zastopstvo za prodajo kreča (apna) po vsej Vojvodini išče dobro situ-irana firma na najboljšem glasu, s 100% delkrederom (jamstvom). Pisati je pod »Vojvodina« na oglasni oddelek »Jutra«. 1413 Žične vloge po 109 Din Žične vloge iz izvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsSka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR 9 Kraljestvo mode Večerni plašč iz baržuna učinkuje s svojimi ogromnimi rokavi, ki se izrazito odražajo od preprostega temeljnega kroja. Plašč sam je ozek Predpustno veselje Letos se ljudje zopet živo zanimajo za sna&karadne prireditve, dasi je vsem na jeziku vprašanje sKje naj vzame človek denar, ne da bi kradel?« Ljudje pa se hočejo zabavati, navzlic pomanjkanju in krizi — ali pa morda ravno zaradi tega, da bi v veselem norenju vsaj za nekaj ur pozabili na moreče skrbi. Vendar si nihče noče naprtiti večjih izdatkov z nabavo maskaradnega kostuma. Tu velja načelo: z malimi sredstvi čim večji učinek! Velikega pomena za rešitev tega -problema« je spremenitev stare večerne obleke v maskaradno. Z nekaj spretno našitimi podrobnostmi dosežemo presenetljiv učinek, ne da bi pri tem trpela do-tična obleka, ki ji po maskaradi brez posebnega truda zopet vrnemo prvotno obliko. Za tak kostum potrebujemo razen malenkostnih izdatkov le še spretnosti in domišljije! Takšna oblika maskiranja je letos najbolj priljubljena, ker je pač najbolj enostavna in najcenejša, vendar pa bomo tudi letos videli nekaj izrazitih maskaradnih kostumov, ki pa so izdelani le iz preprostih tvoriv. Dragoceni kostumi so nesodobni, zato tudi niso več moderni. Samo pestrost in originalnost sta odločujoča pomena za učinkovitost moderne maskaradne obleke. Skupino lepih in originalnih kostumov smo zbrali na naši skici: Na prvem mestu vidimo »ljubavno uro«. Ideja je ljubka in prav lahko izvedljiva. Zanjo rabimo le enostavno večerno obleko in pokrivalo v obliki ogromne ure, ki jo obrobljata dve lutki. Mikaven kostum je s.mali bobnar«: svetlo dvojno zvončasto krilce, tesen telovnik z zlatimi našivi, svetla kravata, pisana čepica s peresom in pisani boben! Navadno večerno obleko spremenimo kaj hitro v lepo masko, če jo celo pošijemo s srci iz svile ali iz blaga, na šive rokavov ali dolgih rokavic pa našijemo srčke iz lepenke (tretja skica). Tudi »apašinja« je priljubljen kostum, ki ga ustvarimo iz preproste večerne obleke tako, da krilo pošijemo s pisanimi krpami. Seveda ne smeta manjkati apaška ruta in čepica (4. skica). Izredno zabaven je maskaradni kostum »hiša«, ki ga prav tako napravimo iz svetle večerne obleke. Na obleko našijemo poslikane kose blaga v obliki oken in vrat. Tudi hišna številka ne sme manjkati! Streho predstavlja rdeč kep s poslikanimi opekami in na ramenu pričvrščenim dimnikom iz lepenke. Tudi tesna čepica je poslikana z vzorcem opek, na njej pa je pritrjen črn maček iz blaga, brez katerega si ponoči ne moremo misliti strehe dostojne hiše! (predzadnja skica). Mala »pierreta« z zvončastim krilcem, visokim, nagubanim ovratnikom in s "rno žametasto čepico je povsod dobrodošla (zadnja skica). Od leta 1313 odličen bel sifon. Moderno cvetlično stojalo je iz kovinskih palic in barvasto lakiranega lesa. Stojalo na naši skici je sestavljeno iz okroglo upognjene kovinske palice, ki sloni na barvasti leseni plošči, ter iz dveh ffiSPlUUElOTJItl LJUILJONO Levstikova ulica na Vrtači počez pritrjenih lesenih plošč, ki so iclo-čene za cvetlične lonce. Navadno izberemo keramične lonce v kontrastni barvi, kajti zlasti listnate rastline učinkujejo najlepše v keramičnih posodah. .1' ^ in raven ter ima ovratnik v obliki spredaj zavezanega šala, rokavi pa so široko nabrani ter pod rameni in na zapestjih obrobljeni s svetlimi krznenimi progami. Zdravniška posvetovalnica Skrb. Belo perilo se pogosto pojavi pri slabokrvnih ženah in je včasih slabokrvnost edini ln direktni vzrok. V takih primerih velja predvsem zdraviti slabokrvnost s krepko hrano in 8 preparati železa in arzena. _ Pogosto je pa vzrok infekcija, ki je lahko gonoroična ali pa tru chomonadna; v teh primerih je treba zdraviti lokalno. V novejšem času z dobrim uspehom uporabljajo tablete Deve-gan, katere se vlagajo v nožnico, kjer desinficirajo sluj in ojačajo delovanje sluzokožnih celic. — Običanjo belo perilo ne vpliva na plodnost in razvoj otroka. _ o. P. R. in M. M. Zajedavci bo majhne, rumeno umazane, rjave ali črne pikice, odgovarjajoče ustjem maščobnih žlez. Pri pritisKU se izloči iz njih tenka, podolga-sta, zgoraj temna, na dnu bela tvarina, ki obstoja lz razpadlih maščobnih celic. Ker se pojavljajo zajedavci pogosto in obilno pri slabo hranjenih in bolnih ljudeh, je treba predvsem skrbeti za izbolj- šanje hrane. Zdravljenje ne obstoja toliko v odstranjevanju zajedavcev kakor v istočasnem zdravljenju inaščobnega toka. To dosežemo s 6redstvi, ki kožno maščobo in celice zgornje kožne plasti mehčajo in raztapljajo. Zdravi se z večkratnim temeljitim umivanjem 6 toplo vodo in al-kaličnimi mili, nakar je treba kožo z grobo brisačo dobro zbrisati. Nato se izbrišejo prizadeta mesta i ruto, namočeno v alkoholu. Razente-ga moramo ogrce iztisniti s čistimi nohti ali pa s z nalašč zato sestavljenim instrumentom. Črne pikice se hitro odstranijo z vodikovim oksidom, ki jih vsled oksidacijsse moči pobeli. Rabi se sledeča beleča mast, ki dobro natre: vodikovega oksida 5 gr, vode 15 g r, lanolina 30 gr. _ J. P. Iz Vašega pisma se razvidi, da bolujete na duševni depresiji, to so pri emigrantih precej če-sti pojavi. K temn pridejo pri Vas še kompleksi podcenjevanja samega sebe in pa strah pred boleznijo, kateri strah izvira iz čitanja medicinskih knjig. V takih slučajih pomaga edinole krepka volja, ki Vas mora voditi do prepričanja, da ste popolnoma zdravi, kakor je to potrdila tudi preiskava krvi. _ Marija S. Nabreklina pod očmi (solzni mešičKi) se v Vašem primeru najbolje odpravi z operacijo, ker za njen postanek ni notranjega vzroka, kakor je to ugotovila zdravniška preiskava. Svetujemo Vam, da se obrnete na očesni oddelek splošne bolnice v Ljubljani. _ Marija M. Oteklina enega jajčnika ne ovira oploditve, če je drugi zdrav, posebno pa ne, če je vsako drugo zdravljenje ostalo brezuspešno. — B. H. A. Maščobo na trebuhu odpravite s pravilno izvedeno telovadbo in masažo. Stas Vam popravi trebušni pas, ki pa mora biti tako prikrojen, da ne ovira delovanja notranjih organov. _ O. P. če ima otrok mozole, ga morate kopati v čisti, prcicu-hani vodi, nato ga pa namažite s sledečim mazilom: Salicilne kisline 2 gr, žvepla v prahu 3 gr, vazeline 100 gr. _ Ne- srečna. Kože, ki ee je vnela vsled uporabe mazila za odstranjevanje dlačic, ne smete niti kopati niti umivati niti ne smete uporabljati mila. Namažite jo s fchtiyolovim mazilom (1:50). Grešili ste najbrže v tem. da niste navedenega mazila, ki odstranjuje dlačice, takoj uporabili, kar se pa mora storiti, ker se to mazilo hitro razkraja. Postani in ostani član „Vodnikove družbe" Radio Nedelja 21. januarja LJUBLJANA 7.30: O selekciji kulturnih rastlin. — 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe. — 9.45: Plošče. — 10: Preskrba brezposelnih delavcev in nameščencev. — 10.30: Pevski koncert ge. štagljar-Kogejeve s spremljevanjem orkestra. — 11.15: Jugoslovenska glasba radio orkestra. — 12: Cas, plošče. — 16: O rastlinskih boleznih. — 16.30: Koncert pevskega zbora »Sava«, vmes Humrov šramel kvartet. — 20: Pevski koncert ruskega cerkvenega zbora. — 20.45: Koncert na čelo, igra g. Laskovic Bogi. — 21.15: Radio orkester. — 22: Cas, poročila, radio jazz. Ponedeljek 22. januarja LJUBLJANA 12.15: Orgelski koncert na ploščah. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Gospodinjska ura. — 18.30: Kulturne in gospodarske vrednote Jadrana (g. šrekel). — 19: Lahka orkestralna repro-ducirana glasba. — 19.30: Esperantsko predavanje o zgodovini našega smučarstva. — 20.15: Prenos iz Zagreba: Koncert v počast zasedanja Male antante. — 21.30: Radio jazz. — 22: Cas, poročila, valčkova ura na ploščah. BEOGRAD 16: Plošče. — 16.30: Lahka godba orkestra. — 19: Plošče. — 19.20: Komorna glasba. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — Lahka in plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.15! Slavnosten koncert orkestra in solistov. — 21.45: Plesna muzika. — PRAGA 19.35: Koncert dekliškega pevskega terceta. — 20: Filharmonični koncert. — 22.30: Plošče. — BRNO 19.15: Koncert absolventov konservatorija. — 20.25: Pesmi. — 20.45: Zabaven program. — 21.10: Plošče. — 22.30: Plošče. — VARŠAVA 20: Koncert orkestra in solistov. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 12.30: Lahka godba orkestra. — 16: Mladinski koncert. — 17.30: Koncertna ura. — 19.25: Prenos opere iz gledališča. — 22.35: Orkestralen koncert. — BERLIN 20.05: Simfoničen koncert iz Hamburga. — 22.35: Lahka in plesna glasba. — KONIGSBERG 19: Veseloigra. — 20.05: Program kakor v Berlinu. — 20.05: Delni prenos opere. — 20.45: Schu-mannove pesmi. — MttHLACKER 19: Mešan program. — 22.45: Lahka glasba. — 23: Beethovnove klavirske sonate. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Godalni kvartet. — 18.40: Koncert opernega zbora in solistov. — 20.20: Orkestralen in klavirski koncert. — 21.55: Ciganska kapela. — 23.15: Lahka in plesna glasba. — RIM 17.30: Prenos violinskega koncerta. — 19.30: Plošče. — 20.40: Lahka godba. — H A M (Jrefufe dr. Milan Vidmar Svetovna gospodarska kriza popušča. To vidimo zdaj tudi že v šahovskem svetu. Komaj smo doživeli dvoboj Flohr-Botvinjik v Moskvi in presenetljivi božični turnir v Hastingsu, že vidimo prihajati novo veliko prireditev: dvoboj Aljehin—Bogoljubov. Aljehin je bil pred božičnim turnirjem v Češkoslovaški. Na povratku se je zadržal v južni Nemčiji. Tik pred božičem je v Karls-ruhe podpisal dogovor z nemškim prvakom Bogoljubovom. Za svetovno prvenstvo se bosta zopet borila. Dvoboj je proračunan na 30 partij. Prvih gest in zadnjih deset je prevzela pokrajinska šahovska zveza države Baden. Porazdelila jih bo na mesta: Baden-Baden, Karls-ruhe in Mannheim. Ostalih devet partij pripravljalni odbor še ni dokončno oddal. Pa bo že šlo. Ne verujem v Bogoljubovo zmago. Prepričan sem pa, da bomo priče izredno zanimivih in živih partij. Vsekakor bo ivo-boj prepodil obupno praznino, ki se jc iani naselila v šahovskem svetu. * Iz moskovskega dvoboja prinašam 6. partijo. Upošteval sem pri analizi Flohrove pripombe, ki jih je objavil v listu »Sudeten-deutsehe Tageszeitung«. Beli: S. Flohr Črni: M. M. Botvinjik 1. d2—d4 Sg8—f6 Indijska obramba. 2. e2—c4 e7—e6 3. Sbl—c3 .... Velja za najmočnejšo potezo, pa ji vendarle ne zaupamo popolnoma. 3..........Lf8—b4 4. Ddl—c2 c7—c5 5. d4 Xc5 Sb8—a6 6. a2—a3 Lb4Xc3+ 7. Dc2Xc3 Sa6Xc5 8. f2—f3 .... Borba za osrednje polje e4 je končana. Beli je zmagal. Ba£ zato velja 3. Sbl—c3 za najmočnejšo potezo. 8..........d7—d6 9. e2—e4 e6—e5 10. Lcl—e3 Dd8—c7 11. Sgl—e2! .... Skakač ima predpisano pot: c3—d5. Flohrov sistem, izražen v pravkar začetem manevru dokazuje, da znana obramba, ki se v tej igri začenja s 5.....Sb8—a6, ni popolnoma zadovoljiva. 11..........Lc8—e6 12. Dc3—c2 .... Odpira skakaču polje c3. 12..........0—0 13. Se2—c3 Tf8—c8 14. Lfl—e2 a7—a6 15. Tal—cl Sco—d7 16. Dc2—d2! Dc7—b8 . Le6 X c4 ? bi sledilo 17. Sc3— Na 16. d5. 17. Sc3—d5 18. c4Xd5 19. Dd2Xcl 20. 0—0 21. Del—d2 22. Tfl—cl 23. Dd2Xcl 24. Le3Xcl Le6Xd5 Tc8Xcl-f Db8—d8 Ta8—cS Dd8—c7 Dc7Xcl Tc8Xcl-f Sd7—c5 Sc5—d7 Sc5—a4 Igra je zgodaj dospela do končnice. Bell ima v nji prednost dveh lovcev. 24..........Kg; -f8 25. Kgl—f2 Kf8—e7 26. Lcl—e3 Ke7—dS 27. Kf2—el Kd8—c7 28. Kel—d2 .... Kralja sta oba v bojni črti. 28..... 29. b2—b4 Mogoče bi bilo boljše: 29. in 30.....b7—b5. 30. g2—g3 Sd7—b6 31. Kd2—c2 Sb6—d7 32. a3—a4 Sd7—b6 Črni ne stoji dobro. Primoran je čakati. 33. a4—a5 Sb6—d7 34. Le3—cl Kc7—d5 35. Lcl—b2 Sf6—e8 36. Kc2—d2 Se8—c7 37. Kd2—e3 Kd8—e7 38. Le2—fl Sc7—b5 39. h2—h4 .... To je že začetek operacij na kraljevem krilu, ki vodijo nazadnje do zmage. 39..........Sb5—c7 40. Lfl—h3 .... Prvi uspeh! Skakač je sedaj priklenjen na polje d7, ker mora zapirati belemu lovcu pot na c8. 40..........Sc7—e8 V tej poziciji je bila partija prvič prekinjena. 44. f3—f4 .... Močan udar, ki izsiljuje odgovor: 41..........f7—f6 Ta poteza slabi črno pozicijo. 42. Lh3—f5! .... Zanimivo je, kako beli izpodkopava črno trdnjavo. 42..........g7—g6 43. Lf5—h3 h7—h6 44. Lb2—cl Se8—g7 Tu stoji skakač slabo. 45. f4Xe5! d6Xe5 Na 45.....Sd7Xe5 sledi LhS—c8, n* 45.....f6Xe5 pa 46. Ke3—f3, h6—h5 47. Lcl—g5+ in črni zgubi figuro. 46. Ke3—f3! h6—h5 47. Lcl—e3 Ke7—d6 48. Le3—h6 Sg7—e8 49. g3—g4 h5Xg44- 50. Lh3Xg4 Se8—c7 51. Lh6—e3 Sc7—b5 52. Kf3—e2! Sb5—c7 Na 52.....Sb5—c3-f bi sledilo 53. Ke2 —d3, Sc3Xe4? 54. Lg4Xd7 53. Ke2—d3 f6—f5 Črnega uničuje dolžnost, da dela poteze. 54. e4Xf5 g6Xf5 55. Lg4 X f5 Sc7Xd5 56. Le3—42 Sd7—f6 57. Kd3—c4 Kd6—c6 58. Lf5—g6 b7—b5-f 59. Kc4—d3 Sd5—e7 60. Lg6—e4-f .... Tu je bila partija drugič prekinjena. 60..........Se7—d5 61. Ld2—g5 Sf6—h5 62. Le4—f3 Sh5—g3 63. Lg5—d2! Kc6—d6 64. Lf3—g4! Na 64. h4—h5? bi črni odgovoril 64..... e5—e4-f in remiziral. 64..........Sd5—f6 65. Lg4—c8 Kd6—c6 66. Ld2—el e5—e4 + 67. Kd3—d4 Sg3—h5 68. Le8—f5 Kc6—d6 69. Lel—<12 Črni se je vdal. Janko Kač: Želodčna grenčica Res, Čudna reč je želodec. Ze krog zdravega se suče pretežni del skrbi in zahtev človeškega rodu, da ne govorimo o nenasitnih živalskih želodcih, ki so neki edino žarišče vsega živalskega hotenja. Sodim pa, da smo v tem živalim hudo krivični in prikrojujemo po svoji pameti njihovo, kakor smo prilepili celo samemu otcu nebeškemu sivo brado. Res, svojeglav stanovalec našega telesa je želodec. Ce se mu zameriš, ti pa sam Bog stoj na strani. Ni ga namreč hujšega tirana od bolnega želodca. Neroni, Kali-gule ali celo najspretnejši španski inkvi-zitorji, ko solnčni prah ste pred njim! Le čudno se zdi človeku, da še doslej nikjer niso mučitelji sklenili z njim pogodbe. Želodec pokvarite grešniku, bi izrekel sodnik obsodbo in že bi tožil in tugoval razbojnik, ki je ubijal ljudi kakor zajce, ter skesano obetal poboljšanje. Koliko bi prištedili na hrani po ječah v današnji krizi s takšno kaznijo! In prav uverjen sem, da bi postali zločinci bolj redki, kakor so danes poštenjaki. Jasno je, da so visoko v čislih sredstva, ki potolažijo in uspavajo takšnega pobesnelega stanovalca našega telesa. Ni jih malo, najnovejše pa je odkril moj prijatelj Petruha. Petruha! Saj ga vendar poznate. Popoln vegetarijanec je: poleg solate in kruha ne je ničesar, pije pa samo še — mleko, mislite, kajne? Tega ne! Slabo ga potem poznate. Kri pije... Bog nas varuj in našo deco. Oh, kako ste čudni, saj ne človeške, lepo vam prosim. Rastlinsko, to se pravi, sok ene same rastline — vinske trte. Dolga leta sta dobro orala. Petruha in njegov želodec namreč. Oni dan — v jeseni nekoč je bilo — pa je prišel k meni navsezgodaj Petruha. Debele srage so mu visele na čelu in ves višnjev je bil njegov ko z maščobo namazani nos. »Kje ste ga pa spet?« sem mu segel z razumevajočim sočutjem v roko. »Pejd no pejd!« se je nakremžil v sto gub Petruhin tako dobrodušni obraz. »Nič, prav nič ga nismo. Bolan sem.« »Kaj pa ti je, ubožec ?« sem ga obzirno posadil tja za toplo peč. »Pa ne da bi se bil morda z gobicami zastrupil? Ali pa te je morda samo strah, če se le nisi...« »Saj vendar nisem histerična ženska!« je jezno bevsknil name siromak in se ves zvil. Nove potne srage so se zalesketale kakor debeli biseri na njegovem, od bolečin razo ranem licu, »Morda si samo kolero nalezel... Po zadnjih poplavah jo je gotovo tudi k nam zaneslo. Kar v bolnišnico se zategni, dokler je še čas, da boš umrl, kakor se spodobi,« sem ga prijateljsko tolažil in bodril. »želodec se mi je začel puntati,« je Petruha komaj stisnil izza šklepetajočih zob. »želodec?« sem važno zategnil. »Da, da, marsikoga je že spravil v prezgodnji grob. Posebno v tvojih letih.,.« »Na raka misliš!« je vzkliknil bolnik in so se mu izbolščile oči kakor obsojencu, ko zagleda vislice. Skomignil sem z rameni: »Vse se pripeti živemu človeku, ko mu leze že šesti križ na pleča. Ne godrnjaj, temveč vdaj se v usodo in mirno lezi na operacijsko mizo. Ce ni več pomoči, boš vsaj umrl v prijetni zavesti, da je zdravniška veda že pred tvojo smrtjo dognala, za kakšno boleznijo si umrl, in se ne bo šele profesor Janez jezil nad napačno diagnozo.« »Tolažbo in operacijsko mizo prihrani kar zase, ti padarski dezerter!« se je resno razhudil name tako pohlevni Petruha in nadaljeval, pozabivši vse želodčne bolečine: »Poznal sem znamenitega kirurga, ki je vljudno, ne da bi trenil z očesom, prav zgovorno vabil bolnike na belo mizo. Ko se je sam s svojim želodcem skregal, je bil pa ves gluh za blage nasvete tovarišev, da bi legel na isti prostor, češ, se bo že naveličal tudi moj želodec kujbe. Prav je imel in še danes hodi vesel in rejen s celim trebuhom med nami. Morda imaš tudi ti kakšno nadomestilo za nož v zalogi?« »To bi bil vendar lahko že kar od kraja povedal,« sem segel v omarico in mu natočil šilce zlatorumenega zdravila. »Kar obrni!« »Phh —« se je stresel Petruha in nakremžil obraz. »Kakor hudičevo olje je.« »2e za nekaj dinarjev dobiS v lekarni celo stekleničico takšnega zdravila,« sem mu razlagal. »Encijanov cvet zahtevaj! Ta je za želodec kakor balzam za rane. Ti, ki imaš vedno kaj žganega doma, lahko kar sam napraviš zdravilo, ki ti utrdi želodec, da boš prihodnje poletje na našem velesejmskem Pratru žeblje in glaževino jedel. Encijanovih korenin kupi in jih namoči v žganje: vsakega polovico. Najboljše zdravilo je seveda iz svežih korenin. Sedajle na jesen so najbolj močne. Morda imaš koga, ki ti jih nakoplje v planini.« »Sam jih pojdem kopat!« je vzkliknil Petruha in vedro pristavil: »Kakor od samega božjega žegna gre toplo po teh tvojih čudovitih zdravilih po vsem životu, da kar ne čutim več nobene bolečine, še ta teden pojdem in si nakopljem encijanovih korenin,« mi je stisnil ozdravlje-nec hvaležno roko. »Pa poznaš, kakšno perje ima enci-jan?« sem na lahno podvomil. »Odlično sem imel v botaniki pa hribovec sem, kaj bi ne bila sramota, da bi ne poznal encijana,« se je pobahal Petruha in spet je bila zadovoljnost razlita po njegovem obrazu kakor na luninem ščipu takrat, ko ga je opeval sestradan v zimski noči tam gori nekje na Finskem in želel, da bi postal hleb sira. Dober mesec je minil, ko so mi sredi dela sporočili, da leži Petruha v bolnišnici napol nezavesten in da nič ne vidi, pač pa bljuva brez prestanka. Gospodinja ga je naSla, ko je prišla pospravljat, mi je pravil zdravnik, ko sem prihitel v bolnišnico: »Nič ni več govoril, le na tele korenine je kazal.« Pobliže sem pogledal in videl, da so bile čmerikove korenine. Zla slutnja me je obšla, da sem planil k njegovi postelji. »Mu je že malo odleglo,« je dejala sestra. Tedajci pa je tudi Petruha odprl oči in se bridko nasmehnil: »Ne bo sile.« »Kaj si ti nakopal tistile encijan?« sem ga skrbjo vprašal, pokazavši na čmerikove korenine na mizi. »Lastnoročno! Danes bi bilo pa prav zares po meni, da nisem imel te po tvojem receptu napravljene encijanove želodčne grenčice,« me je hvaležno gledal bolnik. »Boga hvali in svoj zdravi želodec, Petruha, da si še med živimi,« sem mu dejal. »Saj si vendar nakopal in si namočil čmerike namesto encijana-« »Ni mogoče! Malo veliko se mi je res zdelo perje, toda je pač dobra zemlja, sem sodil,« je priznal Petruha in kakor sam zase pristavil: »Pa odlično sem imel v botaniki...« »Pač nov dokaz, da šola nima nikak-šnega opravka z živim življenjem,« sem vzkliknil in važno pripomnil: »Laik naj bo kakor dober otrok: zdravnika naj posluša za bolezen, po zdravila pa naj hodi v apoteko.« Petruha je lepo ozdravel in je obhajal te dni brez hrupa zdrav in za važno izkušnjo bogatejši svoj 55. rojstni dan. Ce se bo ravnal po naukih te hude izkušnje, bo sebi in nam v veselje obhajal še marsikak jubilej. Pod vlado princa Karnevala Odkod in zakaj pustne norčije Came vale! Pozdravljeno meso! Tako so roslej razlagali izvor besede karneval, pust, iz italijanščine. Točnejša bo pa bržkone novejša razlaga, da izvira iz latinskega »carus novalis«, »ladijski voz«, s katerim se je bog zemeljskega blagoslova antike vozil skozi dežele. Ta ladijski voz sc je spremenil v ladjo norcev srednjega veka, v kateri sedijo mladi fantje in pojejo norčave pesmi. Stara poganska izročila so sc itak ohranila v spremenjeni oblki skoraj v vseh področjih ljudskega življenja in tako je možno, da se je Ha.kh^v ladijski voz ohranil v ianenu princa Karnevala. Gotovo pa to ni. kajti nagnjenje do pustne šale in 7akrinkanja sega v najstarejše čas<\ v "'Kletke človeške zgoaovine. Na v*ak na?:n je gotovo, da izvirajo naši pustr>: ob'č*ji iz običajev poganjkih časov, ki i:h krščanstvo ni moglo iztreb;ti, kvečjemu i'b ie "-a'r> «nremen'lo in jim dalo dvc-Vno. Maske dobimo v vseh časih r>-; vseh nar-^d;h. V svojem lovekove želje, da bi se obl'kov-1 no betu. in 'z njegovega prepričanja d-.i ie v m a« ki toliko kakor bog sam. Pestre n""-'a vos* i, s katerimi se ljudstvo din°s zabava. so zadnji ostanek ča-rovnega in organsko verskega kulta. Oblika je~razl::na. izvor isti. Eden izmed znanih običajev pustnega časa oz^oma pustne noč' je n. pr. monakovski 6odarski ples. Sodarski pomočniki, običajno 20 po številu, se preoblečejo v živopisano uniformo in gredo z godbo na čelu skoz5 mesto. V ni;h sred:ni ie šaljivec in mladenk, ki vihti nad glavo z veliko brzmo obroč soda, ne da bi izlil niti kanljico iz treh čaš vina, ki so pritriene na notranjem robu obroči. Pred določeno, okrašeno h:šo se sprevod ustavi in pomočniki zaplešejo ples s kompliciranimi f;gurimi. medtem ko ^e liud-stvo zabava nad šaljivčevimi norčiianv. V nrejšnjih časih ie bil na pustni dan mars:kje v navadi tudi ple* z meči. na ka-te-refi so civilizirani narodi že č;sto pozabili/ Ponekod nahajamo v pustnih dneh še običaje, ki soomin-ajo na naše koledo-vanje, samo da si otroci nabirajo darov pod vodstvom šaljivca. drugod se zbirajo dovtipneži pred hišami oseb. ki so se med letom ljudem kako zamerile, in prednaša-jo njih sramoto javno v zasmehljivih verzih. ki so jih kovali v dolgih zimskih nočeh. Sicer pa običaji in znamenitejše pustne prireditve v posameznih krajih nikakor ne izvirajo vse iz poganskih časov, temveč so ponekod. zlast' v severnejših deželah, pozneje uvoženo blago. Prava domovina karnevala ie pač lahkoživi jug. Tu proslavljajo patrona vseh norcev s tisoč vrstnimi prireditvami in domislicami, s pustnimi korzi. sijajnimi plesi mask, s hruščem n razposajenostjo. Posebno znano je maski-rano pustno vrvenje v Benetkah s sprevodom živo okrašenih gondol po Canalu Grandc. To znamenitosti nc zaostaja karneval v Xici prav nič za beneškim, samo da je bolj zadeva odličnih tujcev nego širokih ljudskih plasti. V osredju francoskega karnevala je ples v pariški operi, ki je v navadi od 1. 1715. Znamenit je tudi karneval v Kelmorajnu, ki praznuje b^.š letos svojo 700 letnico in ga bodo za to priliko priredili še posebno sijajno. PUSTN A MODA 1934 nekaj modelov za gospode Nad šesto eclino sveta Smoter obeh letošnjih antarktičnih ekspedicij Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova o, Za prve pomladanske dneve Obleka, klobuk in rokavice v isti barvi (Model Hermes, Pariz): -- ANEKDOT Monsieur Duclos, tajnik Francoskc akademije, se je nekega dne kopal v Seini. To je bilo še takrat, ko niso poznali kopalnih hlač. Sredi kopanja jc videl, kako je zavozila neka ekvipaža z mlado damo tik nabrežja reke. Kočijaž je spregledal luknjo na cesti in kočija se je maboma prevrnila, da so zleteli dama in lakaji, ki so jo spremljali, v blato. Duclos je naglo splaval k bregu in pomagal, da so damo spravili k zavesti. Ko se je lepotica prebudila iz nezavesti, sc je močno prestrašila podobe svojega rešitelja Ta pa se ji je opravičil z besedami. »Oprostite, oprostite tisočkrat zaradi moje nekorektnosti, pozabil sem si natakniti rokavice.« Kakor smo v našem listu že opstovano poročali, so Američani za letošnje leto odpravili kar dve ekspediciji proti južnemu tečaju. Prvo je organiziral in financiral znani prijatelj Roalda Amundsena in polarni raziskovalec LjncDln Ellsworth. Med ostalimi vodilnimi osebnostmi te ekspedici-je sta Avstralec sir Hubert Wilkins in skandinavski pilot Bernt Balchen, ki je pred štirimi leti letel z Byrdom nad južnim tečajem. V Byrdovi ekspediciji je cela vrsta specialistov za razna znanstvena področja. Ellsworthova ekspedicija je v prvi vrsti letalskega značaja. Z Wilkinsom, Balche-nom in bernskim radiotelegrafistom Lan-zem hoče ElIsworth v velikem letalu iz vršiti celo vrsto poletov nad »šesto celino sveta«, da bi se natančneje seznanil ž njenimi doslej nepreiskanimi predeli. Naziv celine ozemlje okrog julnega tečaja zasluži z vso pravico, saj meri svojih 12 milijonov kvadratnih kilometrov in je tedaj po velikosti dosti večje nego Evropa. Eden izmed poletov pojde preko vse te celine od Rossovega do Weddelovega morja in nazaj. Gre za progo, ki bo v celoti merila 4500 km in ki bo doslej mpnda največja te vrste. Kaj se utegne zgoditi pogumnim možem, če bodo pod višjo silo prisiljeni pristati sredi te najmrzlejše in najsamot-nejše puščave na svetu, si lahko mislimo. Toda oni sami na to gotovo ne mislijo. Pred očm; jim lebdi smoter, da bi dognali, ali je južnotečajna celina po ožiem morskem prelivu razdeljena v dva dela. kakor so menili že starejši potovalci. Shackle-tonova ekspedicija je pred četrt stoletja propadla baš nad tem problemom Je pa tudi vpr?šanje. ali bo mogoče iz letala ugotoviti obstoj takšnega preliva, saj mora biti tudi sam pokrit z ledom in se potem na zunaj v ničemer ne razlikuje od zalede-ne'e knpnine Medtem pa ie. kakor smo že poročali, prispela vest. da je adnvral Byrd na dalj- Nestalni milijoni Kdo in kje so današnji bogataši V zadnjih letih je propadlo mnogo milijonarjev. nekoliko novih se je pojavilo, toda nazadovanje je vendarle očitnejše. Sploh je beseda »milijonar« izgubila mnogo svojega magičnega pomena. Vzemimo človeka. ki razpolaga z milijonom dinarjev, t. j. z letno rento 50.000 Din. Takšen bogataš nikakor ne ustreza naši predstavi o Krezu, ki si lahko vsega privošči Drugo bi bilo, če bi znašal letni dohodek milijon dinarjev — a takšnih srečnikov ni dosti in iih je v zadnjih letih čedalje mani. Sploh je opažati veliko nazadovanje ogromnih imetij, zlasti v Ameriki, ki je veljala še pred nedavnim za deželo bogatašev. Na višku prodne'-:tete, 1. 1°?9., je Amerika štela 43000 ljudi, ki so imeli več nego 1 milijon dolarjev imetja. L. 1933. je nrh število padlo že na 19.000. lani pa še bolj. Še bol; so trpeli velemilijonarji, t. j. tisti, ki so imeli letnega dohodka 1 milijon dolarjev in več. L. 1920. je bilo v Ameriki 513 takšnih Krezov, 1. 1931. še 149. danes na je samo eden, John Rocke-feller starejši, ki pa je z 1 milijarde dolarjev padel na 5°0 milijonov. Zato pa je njegov sin »popolnoma uničen*: 1. 1924. je plača! ?? 6 mili ionov dolarjev dobod-niškega davka, predlanski leto komaj 500 tisoč dolarjev. Avtomobilska kraPa Ford in njegov sin. ki sta imela še 1. 1928. 1 milijardo 200 milijonov dolarjev imetja, pre-moreta danes »komaj« 120 milijonov! Angleška velika imetja so stalnejša. L. 1924. je bilo 600 Angležev z letnim dohodkom preko 50.000 funtov, predlansko leto 540. torej za 10 odst. manj. Število »navadnih milijonarjev« (z 1 milijonom funtov imetia) je celo naraslo, od 144 v 1. 1924. na 157 v 1. 1932. Franci'« ni imela n;koli prav veliko mi- lijonarjev in kar jih je, se držijo precej trdno. Milijardarja ima pa samo enega, »kralja svile« Gilleta, ki deluje še vedno v isti branši kakor njegovi predniki, kar je v ostalem na Francoskem nekakšno pravilo. V splošnem je imetje na Francoskem razdeljeno precej »enakomerno« na vse, tako da tam sicer nimamo velikega števila bogatašev, pač pa je srednje imovitih Hudi veliko več nego drugod in življenjski standard je za vse visok. Nemčija je po trdih preizkušnjah svetovne voine in povojnega časa seveda zelo trpela tudi kar se tiče njenih bogatašev. Še* 1. 1913. je štela 15.500 oseb z najmanj 1 mili ionom mark. danes jih je samo 2994 in samo 180 z več nego 5 milijoni mark. Najbogatejši Nemec je še vedno bivši kajzer Viljem, sledijo mu Fritz Thvs-sen. Otto \Volff in drugi, dočim Krupp ne šteje več. Najbogatejši mož na svetu je danes menda nizam hajderabadski, ki ga cenijo na najmanj 100 milijonov funtov šterlin-gov. Njegovo imetje pa predstavljajo v glavnem od vrha do tal z dragulji in dragimi kovinami napolniene zakladnice. Sploh si je Vzhod navzlic vsem krizam znal ohraniti svoja bogastva, kar velja na primer tudi za Japonsko, kjer število milijonarjev narašča, dasi so nekatere stare milijonske rodbine prišle na beraško palico. Sladek robot Ta človeški avtomat prodaja v Pragi bonbone, čokolado in druge slaščice Čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Nov tramvajski tip Pred nekaj leti je zložilo 25 ameriških tramvajskih družb kapital 500.000 dolarjev, ki sc ga porabili za poskuse zgraditve novovrstnega tramvajskega voza. Ta voz je pred kratkim postal dejstvo. Njegove prednosti so: kolesa z gumastimi obroči, ki tečejo tako rahlo, da se jedva zaznava ropot, napravo, ki pospešuje 10 do 15 odstotno boljšo izrabo električnega toka pri nagli vožnji, ne da bi neprijetnosti pospešene vožnje čutili potniki, vnanjo obliko, ki spominja na avtomobil ter posebno vzmet, ki veže električno in hidravlično zavoro. Novi tip tramvajskega voza še preizkušajo in ga bodo uvedli v promet — seveda ne na ljubljanski cestni železnici. t Zoro voda * proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo na ravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od higijenske- ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radiceva (Duga) ulica 32 Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. Pri zapeki, motniah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slpbosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefov<»« vode. Po izkušnjah. nabranih na kHnikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« grenčica izredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Konec paralize? Pri paralitičnem obolenju je ena izmed čestih slabih posledic ta, da se kužne klice pci zdravljenju skrijejo v najbolj skrite kotičke osrednjega živčnega sistema, kjer jih ne doseže nobeno zdravilo. Človek je na videz zdrav, \Yassermannova reakcija krvi je negativna, toda čez leta in mogoče desetletja so postali nevarni mikroorganizmi spet virulentni in povzročajo težko obolenje. Medicina se je že nekaj časa bavila z vprašanjem, kako bi takšne povzročitelje bolezni uničila še med počivajočim stanjem v možganih in hrbteničnem mozgu. Ugodno rešitev je našel sedaj prof. dr. Kerl z dunajske vseučil ške klinika za spolne in kožne bolezni Mislil si ie: če prinaša postopek z malarijo po Wagner-Jaureggu zdravje tudi pri izraziti paralizi, tedaj bi moral tem bolje že prei. terej v zgodnjem stadiju krvnega obolenja, uničevati bolezenske povzročitelje, tako da ne utegnejo izzvati novih napadov bolezni. Ta postopek je uporabil prof. Kerl prvič že pred 7 leti v raznih zgodnjih stadijih sifilide pri bolnikih, ki jim ie .možganska voda izkazovala pozitivno \Vassermannovo reakcijo. Bolniki s takšno reakcijo v možganski vodi veliajo za kandidate paralize in tabesa. Kerlovi uspehi so bili prav dobri. a šlo je za to. da-li so trami. Sedaj je Kerl objavil poročilo o svojih poskusih. ki obsegajo kakšnih 2000 primerov. V večini primerov je VVassermannova reakcija postala negativna in takšna tudi ostala. Posamezne izjeme so brez pomena, ker je n. pr. pacientka s povratnimi znaki rodila popolnoma zdravega otroka. IZcttf kontra&andar in (si%ami&t Smrt Stavh&ega je lete edftrUa verigo njegovih grehov Vdova Staviskega na hodniku pred preiskovalnim sodnikom Budimpeštanski listi poročajo, da je živel Stavisky trinajst let na Madžarskem in se je v tem času tudi oženil. L. 1921. se je pojavil v krogu neke odlične velikoposest-niške rodbine v Bački. kjer se je predstavil za inženjerja iz Bamberga. Dejal je, da se piše Aleksander Hajos. Ni dolgo trajalo, pa se je zaročil in oženil s hčerjo veleposestnika Szigethyja, Margareto. Zakon pa je trajal samo dva meseca. Po tem času ga je namreč zapustila žena, ki je bila zvedela, da živi mož pod izmišljenim imenom in da je že bil kaznovan. Inženjer Hajos je — tako pišejo madžarski listi — obvladal vse slovanske jezike in je bil Poljak ali Rus. Za takšnega so ga vsai imeli znanci. Po ločitvi zakona se je Hajos odpravil v inozemstvo. Prva leta po tem odhodu je še pisa.l znancem razglednice iz Curiha, Hamburga in Pariza, slednjič pa se je za njim izbrisala vsaka sled. Szigethyjeva je baje zdaj spoznala po slikah, ki so jih prinesli časniki o Staviskem, da je bil to njen mož. Tudi vsi njeni sorodniki, ki so poznali dozdevnega Hajosa, trdijo isto in pravijo, da sta Stavisky in Hajos ena in isti oseba. Szigethyjeva je doma iz Baje in je zaradi tega odkritja prišla v Budimpešto, kjer je dala protokoliratj svoje izjave. Oblast je uvedla poizvedovanje za Hajosem, da se zadeva po možnosti razčisti. Nekateri listi pripominjajo tudi, da je kazal dozdevni Hajos dnženjersko diplomo, ki pa je bila nedvomno potvorjena. Zaradi tega falsifikata je moral Hajos pozneje v ječo in je bil dve leti zaprt v Szegedinu, pozneje pa je izginil ljudem izpred oči. Stavisky se je rodil 1. 1889. v Sloboski, predmestju Kijeva. Njegov oče je bil zobni tehnik. V dolgoletni praksi si je prihranil nekaj denarja, toda njegov nadebudni sin je poneveril dva milijona. Poneverbo je oče pokril, zaradi sramote pa si je takoj nato pognal kroglo v glavo. Emanuel Veri objavlja v pariški reviji »Mariannet življenjepis Staviskega in pravi, da je bil ded Staviskega svojčas ravna-natelj gledališča »Marigny« v Parizu. Nekega dne pa je gospod ravnatelj izginil, z njem ie seveda šel tud' denar sodružabni-kov podjetja, ki se ni nikoli več vrnil v njihove žepe. fcat in sestra Ka] se vse lahko zgodi na tem grešnem svetu Svojevrstna tatvina se je primerila te dni v Franciji. V Calaisu se je seznanil z mikavno mladenko neki Frederic Brouniere. Povabil jo je ? seboj na potovanje v Pare. čemur se je dekle odzvalo. Frederic Brouniere se je hotel navžiti življenja v Parizu po sedemnajstih letih odsotnosti v južni Kaliforniji, kjer je trdo delal, da si je prislužil in prihranil nekaj denarja za hude čase. S svojimi prihranki se je zdaj vračal domov. Moški in ženska sta se na vožnji v Pariz spoprijateljila in Broifniere je popolnoma zaupal svoji lepi spremljevalki. Tik pred Parizom pa se je mladenka poslovila od svojega pokrovitelja z obljubo, da se bosta kmalu zopet videla v Parizu. Po slovesu pa ie Brouniere odkril, da ga je spremljevalka olajšala za 40.000 frankov, katere je imel v listnici. Ker je bilo izključeno, da bi J»il* (Hhrf* alt *• iifr. m » Dla fl) Pozor! Fščeie ^■pot-nika va prt okoli sveta. Ponudbe radi hndogovora {»od »Potovanje«. 163S-1 Perfektno korespondentko 'jc »tetrotipttlnjo s* s'ofj»>nj-anščin•">, francoščino in po motnosti tudi angleščino, iščeir. — Ponudbe na tvsras. cdde'»k »Jutra« pod e-Štaln« suiba 101«. 1703-1 Hlapec ~aj en voženj io poljodeJ siva., dobi službo. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Trgovske hi ša«. 1613-1 Natakarica r -r r* o 15.000 Din kavcije. — Plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Srečna bodočno« 1934«. 1.500-1 Plačilno natakarico In sobarico ree poštam io pridni kavcije tmož.Tri, iščem za dobro obiskan letoviški bo tel. Ponudbe na oglarti oddfflek »Jutra« pod Šifro »Hotel«. 1469-1 Mlajšega majeria ■Cenjenega, »prejmem e 15. feruarjem t. 1. ali pozneje Ponudbe i navedbo staro stii io event. Števila otrok n« •>glasni oddeiet »Jirtra« pod »Majer«. 1594-1 Frizerko t več3e-M>o prakso. iščem ta Maribor. Dopise ne po družnloo »Jutra« v Maribo ro pod šifro »Maribor I«. 1632-1 Odgojlteljlca samostana aa praksom — beznvjetm-o sa perfektnim znanjem en^leskog Hi fran euskog jez:ka. ge traži za dječaie od 6 i 8 godina, sa nastupom 1. februara. — Samo prvorazredne sile nek« pod-nesu ponudu: Lov. rič, Beograd, pyšt. preti-nac 77. 17(XM Tražim diplomiranu učiteljsku silu -erfektfl-i] a »rpskom ie-ri-požeijno njema^ki — prednost rnanj^m frsncu-skog jezike, za moje 2 kčerkice (8 1 10 godina), za 1. febru^ra. Ponud-e ea fo6o-gra.fi jdtabe na Dr. FUrst Vera, No^ivrbcs. 1354-1 In ie jo je nastavil na usta In krepko potegnil. Ali JoJ,, slabo s« mu Je prileglo; kakina j« bila ta grdoblja. ki mu je polzela Po goltu In mu prllepljala Jezik nb nebo? V »mrtnem strahu je zakričal: »Po-magajte, pomagajte! Zastrupili so me!< Tekstilna tovarna na G-orenjskem. »prejme v o-bretno pisaru-o tehničnega uradnika absolventa tekstilne Sole, vojaščine prostega, jugosl. državljana, dobrega rača-nerja z leipo pi«avo. Lastnoročno p's«ne ponudbe i opieom dosedanjega življenja, s prepisi »pričeval in zehterki na oglasni oddelek »Jutra« po3 »Zanesljiv uradnik«. 1525-1 Gospod ali gdč. ftamosroj na in zmožna v o diti trgovino, d^bi službo proti primerni kavciji v gotovini Ponudbe na <>p-oddelek »Jutra« pod šifro »•Kranj«. 1560-1 Prekajevalca sam<-*ji^juc6ii aeiavca, staiejsega, a daljšo praKso, poštenega ln treznega, sprejmem. Le dobra moč naj se javi. služba trajna, nastop do 1. marca aH preje. KoalevCar, Šoštanj. 1696-1 Čebelarja-mizarja sprejmem v službo. — Nudim poleg mesečne plače pro6to stanovanje ln hektar prvovrstne zemlje blizu Sabca. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Izku šen«. 1774-1 Prodajalko mešale stroke, t kavcij«, vajeno tndi gos tiče, sprejmem. Ponudbe na og-tefli oddelek »Ju-ua« pod šifro »Prijazn... 1775-1 Služkinjo ta vsa hišna de'a. ki ima kuhati, sdra/vo in ki ima veselje do otrok, sprejmem Po«vudbe na oglas, oddelek »Jotra« pod »Služkinja 26« 1764-1 Dekle zelo podteno ln zdravo z znanjem nemškega jezika se ižče za vsa hišna dela. — Ponudbe poslati, ako Je mogoče, s sliko na: Elzo Grgurlč Skr&d, Gorski kotar. savska banovina. 1585-1 Moško moč vojaSčlne prosto, starost do 35 let, katera bi Ime. la veselje usposobiti se v specljalnl stroki kot delovodja, sprejmem. — Ponudbe naj požljejo le osebe, katere so do. vršile strokovno šolo ln so se že praktično udej-stvovale v kaki obrti. — Prednost se da onim lz čevljarske stroke, ki morajo biti pošteni ln zanesljivi. Nastop službe takoj. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Ener glčen ln lntcljatlven« na ogl. odd. »Jutra«. 1808.1 Trg. pomočnika galanterijske stroke, z večletni prakso, sprejmt-m. — Ponudbe nj og'a*ni oddelek »J-utra« p>?d » jasj« oaslorra ali m iifro S Din. - K4or »prejema potnike, jpia ča b«*e praktikant« v kaki kavarni M takoj. Cenjene ponudbe na podiitf. Jutra r O.jO pod »»aw«eija«. 151« Posojilnice in zadruge, pozor! Prvovrsten strokovnjak ee nudi ta • »stavo bil«ne — proti zmernemu honorarja. Pcmudbe na ogli«, oddelrt: »Jutra« pod »Bllaocist«. 1586-5 Hotelska sobarica Slovenka, »redejik l«t, e prvovresmm: prtporociH io 'efcnimi spriievall, tmofae slovenščine, »rbobrvašJine in nemščine, išče ta tako; sli po dogovoru primemo meeto. Cenj. vp^^fcnj* n« o-i»neei'»i primerneja na mešfen®« Zm-oien 'udi pi ■■arniških poslov. Razt»o 'ag» s primerno kavcijo Poni**1 p na oglasni IV »J J tre« p •'d »Sp'*«' 1-k ben 88«. 1521-2 Prvovrstna šivilja za oblek«, iiče službo. Po mid.be na oglasni oddeiet »Jutra« pod »Zmožna«. 1547-2 Šivilja za perHo ifl oblek«, pre šivat na dom. Pepc« Ha tuošek. Dolenjska ce*te 10 1770-5 Služkinja po*teno dekle, išče s!ii(V> z» pomoč ▼ gospodinjstvu Gre tudi k S osebam »a v»» del«. Naslov ▼ ogl««. oddelku »Jutra«. 1760-2 Uspeh radijske tehnike Do sedaj razširjeno mnenje, tronk doseči dober sprejem da je mogoče le t večjim številom elek-je bilo povsem utemeljeno. Tak aparat pa porabi mnogo toka in je zato v obratu drag. S pomočjo novo konstruiranih Tungsram barijevih elektronk: visoko frekventne pentode, di-tetrode in učinkovite končne pentode pa je bilo mogoče Število elektronk zmanjšati, učinkovitost aparata pa povečati. Tako se je posrečilo konstruirati s tremi elektronkami 0RI0N 7131 REFLEKSNI SUPER ki daje pri majhnib obratnih stroških velike učinke. 71313 OPIONRADIO Dobi se proti gotovini ali na obroke v naši trgovini v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 ter pri naših zastopnikih: Drsiček, Kamnik Engelsberger. Tržič Janko Erjavec, Stična Guoek. Hrastnik Jalea, Slov. Javornik Janežič, Topo Išči ca Klenovšek, Trbovlje Krašovec, Jesenice Prostor, Trata Pucko, Jesenice Schilline. Kranj Reich, Ptuj Raapotnik, Trbovlje Rom, Kočevje Viternik, Guštanj Zumer, Železniki ter pri naših disponentih: A. DOLENC, Ljubljana; SL. JENKO, Ljubljana; P. KOVAČ, Ljubljana; Ing. A. ŠTOK, Ljubljana. „RADIO", r. z. z o. z. v LJUBLJANI Telefon št. 3190. MIKLOŠIČEVA CESTA 7. Telefon ŠL 3190. Starejša gospodična veš6» vseh gospodinjskih del, iSče sluibo pri boljši druiini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Samostojna gospodinja«. 1721-2 Mlinarski pomočnik m ad. izurjen v umetnem mlinu, trezen, za »vrstne parne stroje In z dolgoletno prakso na vseh miza rsklb strojih, ki zna iz-de ovati vsakovrstno orodje za stroje in jib poprav ljati. išče siuibo v mizarski ali ka k-»nikoli lesni :ndnstriji. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem ■»ddeJka »Jutra«. 15G0-2 Dekle — kuharica pridna poštena vafena vaeb del Išče čez dan taposlenle v kaki gostilni ali menzl Ponudbe na ogl odd »Jutra« pod šifro rPofitena Vu barlca«. 1836.2 Rokodelec, kovinar vei£ vseh hišnih popravil in ceo-traine kurjave, prosi za mesto hišnika. Ponudbe na og;«sni oddelek »Jutra« pod »žlamesljiv de-la-vec«. ' 1713-2 Inteligentna dama z večletno kontoriro prakso, vešča več jezikov, e finim in resnim nastopom, vsestransko verziraoa v gospodinjstvu, išče primerne namestitve kot voditeljica pen?iona (Beachlfisse-rin). Gre tudi kot vzgojiteljica, blagajničarke, d-rn žabnica ali v pisarno. — Ceuj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna in zmotna«. 1724-2 Šivilja gre Eivat na dom; sprejme pa delo tudi na aom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutm«. 1701-2 I- Izurjena šivilja ee priporoča na doiu dnevno Din 18.—. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »IS«. 1668-2 3000 Din nagrade v gotovini dobi, kdor mi preskrb! stalno s'užbo s'u-ge. sk'adiščnika ali slično kakršnokoli mesto. Cenjene ponudbe na oglasni od delek ».Tutrs« pc5 »Name ščenje 0000«. 1684-2 Mladenka boljših staršev, z znanjem nemščine, tšče mesto pri ma;hni obltelji ali otrocih Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod značko »Mar ljna 1!>34«. 17G7-2 Mlada trgovka sii»pat;;na iffe slnlbn v i Spece-rl^k1 trcovi«ii Gre tn(>! r s'alč;f«lvo. trafik« aJi mlekano. Cefljene po nndbe na pod-nin:co Jutra v Celju pod šifro »Kavcije emožDac. 1S0S-2 Propagandlst knjigovodja, korespon-dent slov., nem., srbo-hrvat. reklamni strokovnjak sprejme mesto v Ljubljani. Tudi pol-dnevno ali po potrebi. Pismena vprašanja pod »23 letna praksa« na ogl. odd. »Jutra«. 1785-2 Trg. sotrudnica vešča trgovine s čevlji, Iščem zaposlitve v kakršnokoli trgovino, pisarno, blagajnlčarko ali kaj sllčnega za takoj ali pozneje. Cenje ne dopise na ogl. odd »Jutra« pod »Marec«. 1806.2 Natakarica začetnica, mlada, simpatična, vljudna ln poštena, vajena vse dela ti, zmožna tudi kavcl. Je, želi primerno mesto kjerkoli. Nastop 15. februarja. Cenjene dopise n- ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani pod »Vedno vesela«. 1834-2 Prodajalka lzvežbana v mešani stroki, vsestransko, poštena ln marljiva, pri pravljena sprejeti tudi kakšno drugo službo, prosi namešcenja kjer. koli. Cenj. dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Vestna ln marljiva«. 1793-2 Dekle pridno ln pošteno, ki zna kuhati ln opravlja V3a hišna dela. išče primerne saposlltve. Najraje bi šla v trgovsko blšo ali gostilno na de želi kj«r bi poleg blš nlb del pomagala tudi v trgovini. Cenj ponudbe prosi pod šifro »Spretna« na ogl. odd. »Jutra«. 1880-2 Dekle za vsa hišna dela, va. Jena nekoliko kuhe, s dobrimi spričevali tape službe. Nastopi lahko takoj. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 1823-2 Žagar za rezanje t-ovaletov ca veo listov i.n vrst dimen- zij, išče službo. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 1S04-3 Samostojna kuharica išče s!utlv> za t a k-o j — najraje na deželi. Koder M., Medvode ned L"uWjai'> 1818-3 Pouk beseda 1 LMn. ta 4» Janje oaslorva aii a* Zifr* 8 Dn Dijaki U ii6ej« tastrtzkcije. pia-Aajo vsake besede 50 fnr: ta iifro aH ta 4a-jaaje naslov« S Dla. (4) Gospodična stara 31 let, fe 2c!S izučiti za plesalko, najraje v inozemstvu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Balet«. lfi-14-4 Francoščina angleščina pno?. Brežnlk, Dvcfskova u! ic« 10. 1&12-1 K učencu IV. razr. Ijud. Sole, pol ure od Lj.. vzornem tri dni v te-dnu brezposelnega učitelja — da bi ga temeljito pripravil za I. s:mnazijo. Hrana in sta novanje v b;?i. Z znanjem granja teorije harmonike :ma jo prednost. ponue as oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv uspeh«. 3631-4 Vijolinlsta (-istko) J tbče v svrho skmputga i„r<»H.,a duetov (lazj.h) go »podita*. — P-nudbe na ♦gia»ni oddelek »Jut:«« pod »Vijoliu««. 1666-4 Šofer, šola E. Ceh lyrševa (Dun-a.ska) cn1!« h. :V5- Zahtevajte prospekt Nemško kooverzacijo io pouk oodl icofcraitKia g-jspa pu 10 Dn ga aro — Poljanska e«*ta fct.. 1-5/ II. levo. 6184 V nemški otroški vrtec •e Se sprejemaj« otroot vsak dan od 9.—51. ure; ra-vnotam tudi popoldne t« čaji v nemščini in frap c-7Šč'ni ze šo ske otroke. Zvečer posebne ure. Da! Biatinova »."»ta iiev. 5TII. 1529-4 Akademik instruira Vre p»edmete. Gre tudi ze (stanovanje a'i hrano. Po nudbe na ogla^Ti: vddelek »Jutra« pod »Nizek bi o rar«. 1CS9<2-4 Prihodnji prikro.ievalnf tečaj T« deni«ka in moška obla i:!a. se rrš: od 5. febrii-Ja do 20. fehru«-:a 19*1. — Priporoča ce najnovejša knjiga »Toaleta« t« prlkrojevanje dam<*klh oblek. Ceo-a 100 D:n. Z"!o p-tpn-Or' 'Iva 7-1 samouke. T Rane. Ljubljana, Sv. P»2ra t«!« št. 4 11. 576! 4 Šoferska šola I. Gaberščik Krši komisar za šoferske lz«ite. Ljubljana. Slom^k ► va irlic-a štev. 6 — garaža Sapica. Vožnje v zaprtem IS! 4-4 Inštruktorja matematike d-jb-ega. VII. »azrfd rrvne gimnaziie iščem. — P -ndbe m Ojra«. oddelek »J tura« pove og as. oddeek »Jutra«. " !»>! 4 Instrukcife Išče reven di'ak cdlič-niak. Poučuie vse pr-ed mete do V. razreda real ftlmnazUe. Ponudbe na ©r-1 odd. »Jutra« s Potre bn«. 1352 24 Kupim Oglasi irg. značaja po 1 Din beseda. x» d* ,aaj« casiav« «Ji u šifro 5 i>wi. — Ufflas' "ooisln-eja »niča.;* »»a ka Oeseda 50 r«-r: »a lava.1 je naslova »li za «fro p« 3 Uin. J7j Polnojarmenik 45 •>» itn. dobro ohranjen, kupi B. Gor far, M 't;r.:e. I65&-7 Antične miniature »•«re pahljač«, porce.en. »rebrn kupn; Ponudbe na <»g aeni u-ddelek »Juira« j> 1 »Zada <1 cena«. !667 7 Antične srebrne svečnike oire ta sladkor kipim. Z op - »m težin«' in vene n« «}T a-«ii oddelek »Jutra« p»d »-J3 let«. 2UOS-7 Pločevinasto banjo d »bro hranjeno k u p m Pmudb«- t navedbo cene n« >tr j<-«!i odlelek »Jutra« p- »Ban.:a«. 1,. (5 7 Obešalnik pt-osto stoječ, knplm. P> Bii-ibe na »glasni oddelek »J ;;ra« p.)d »Obešaln k« k/Cj-7 Otroški voziček šf«crtni — d«'bro ohraoien. nn N.i^^^-v v og'a^n'111 o-1'ielku »Jutra«. !6,'l7 7 Trs:, pulte in stelaže k>r>:tn v og'n*neiri 0'i'i-iku »JutT.a«. 174-> 7 Ročno brizgalno <3'bro nhran enn ktin; F''" irmVjji) gs#Hni» društvo T Mravi eri Kočevju 1757 7 Decimalno tehtnico te rabljeno, za 100 do 200 kg kupim. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod številko »100». 1783-7 Knjfžno omaro g ^hrapieno. knt';Tri — Ponudbe ra 0-r'a^ odd«11^« »Jutra« p"d »Knjižna trri 1 a«. l£*)-7 Fkscenter prešo rablfeno kupim. — Ponudbe tia r>->dru?.nieo »Jutra« Maribor pod »Preša«. 1867-7 r/7' (J^l^m tnf. c naAa j« pu 1 Dis beseda: u da jan j« oa.3io»* sJi u Sifr« S Din. — Oela»i ka b t.-<«*»!* 50 pa-r; u dx;an;e nwt«i» 3 Din. f6) —M—BTOPBE NOVOST ZA LJUBLJANO! Na stojnicah najrazličnejše blago po izredno nishuh cenah. Za otroke je preskrbljena posebna zabava. Izrabite to ugodnost. Pridite, nihče Vas ne vpraša, če kupite ali ne. ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva 1-3 Hranilne knjižice Ljn-h.jftDt.ke kreditne banke kupim proti takoj^nji-mu plačilu. P-.-nudbe na og a*. oddelek »Jutra« pod 5'fro »Ljubljana 71«. lS50-!6 Otroški vozički Ruc.er jj 0».. Ljubjana 7 Celovške tifla šlev. 42 262 6 Kratek moški kožuh z« v eo^ege g-rspuiia. oblika in p! et on a vit.na garni-tu a n« prodaj v T r^ t trnja kovi ulici št. 4. pritličje Ogledati med 12. in 15. uro. 1502-6 Azbestni filter popolnoma n o v. znamke »Tehag«. za 50 lit.r->v vte b:ne ter aparat za polnje nje buteljk, in večjo mnn žino butel.vklh steklenic po ugodni ceni prod« Mi liael OJUihen. Višnja Sf^ra 15:38 6 Per e puh. 15 v^t i>d 8 D n najprej ter volno in žimo '.a madrice 'lajceneje pri iija ^'-ga. VVolfnva u-i !2. Ivorišče. 595 6 100 °fr učinek vode l-^cžete i nnvod-nbnim ko !ee-<>*m: -trah'«^ racij-onenn vaš silo! Majhne investicij«. na ne slov: M. Jošt, Celje 1458 6 Hmelievke 2000 io 3000 koma.doT po •i«r^da l u da.ja.nie naslova ali Šifre ta 5 Din '9- ( Din. t i ali I Kdo ml naroči radio za ino. zemstvo Proti gotovini in fini garderobi za gospoda. Ponudbe pod »Reel« na ogl. oddelek »Jutra«. 1(31-9 Oglasi trg. značaja pe 1 Din beseda; ta da :snje naslova a.li za šifro 5 Din. — Oglasi ««o'alnega ciačaia pa vsaka beseda 50 par: za da.ianje naslova sF ta širfrn r» S Din. Kupim knjigo dr. Metod Dolenc-a. tolmač kazenskega zakonika kraljevine Jugoslavije. Vprašati v Florjan-ski ul. 10.1. 1743-8 »Die Frau als Mausarztin« linjisro od dr. med. Anna Fie-eher Duckplmann. poee-ni r>rcdam. Naslov v og'a(=. ■>ddelku »Jutra«. 36192-S Leposlovne kniige «lovensk". d>>-bro ohranjene kupl-m. Stožice 142 — r>'S 'uo-nzumn !802-S Ut Pe»wl« Oglas! c»jalne?a t nagaja po 50 beseda Za Aa janje oajlova aLi <» Šifro 3 Dia, onimina 5 Din. flit) L) vokolesa +pr«-iemam preko ztme t shiambo. 0f'šcenje. emaj iraige z -^njera in poni klane najceneje. Tribuna F P>. L.. Ljubljana Kar .OTr-ka oes-ta 4. 44434-11 Vsaka t>o8eOs» 1 Din: z« lajanje na*!ova ali xl.20 m po ceni pr<-d«m. Kodel;evi> Pnvšetova 41- 1639 6 Lepe kaktele rg^ke vr«iie eeio 7,t>irko. ir> 22 lepih golobov (aii.^l. kr'ifaS. lafavke. kaii-ic-iuerii) pr > d h m. And-eja K uč-oko li- lš>a pri Ljubi««»i. v' !« Via .ari. »v7 Parni kotel t redif-aiitm pritn«.k«iiti 3.5 A'jn. kurišče 8 m' »-•{ne < > w.jk«ije. v i > n * n i man-m c mm. mč-oo 6r[»a'k" jak i kamt itd., napr ti«, ta ^"fi1 DiO. K>tei »lat l»!ik-> >•• >"» ^ pri v :14. ob 15'/j uri. Maribor. Bavarska 5 več in' lesa in plohov. 1 stroj in drugo, dri«1 27. jan -9-;4. ob 10. uri. Litij« 79; pribor za restavracijo, dne 24. jan. 1934. ob 14. uri, Ma-liior Aleksandrova 50 razno pohištvo 'n drugo, dne 24. jan. 1934. ob 11. u:\* Miribor, Slovenska ulica 2. 174S-6 Zobozdravnik k? doiguie meni 3('iiX) D:n. za to vs-o-o popravi zoh«-. u i pa p.».pustim n« 2':«^ D;n. Ponudbe na od dele »Ju-tra« pod »Po-pust« 1754-6 Ia plohe je=fnnve. or«-hove m bele bukove. ojI 5ii cm deb««line naprej, v vsaki miw>žmi kupuje Frane [>erg:er v Mariboru. M :tiska ulica 44 1152-15 Bukova drva suha, žagana, tn* po 95 Din d-jstavija Franc Ja-nežič, Dolenska cps'a 5. 1358-15 Smrekove deske kup;mo proti knMžici kmečkh ol>čiri na Vrhniki ali kakšnih drugih hranilnih zavodov. — M -zarst.v-o »Sd'no proda J Lovše, Tavčarjeva u'. 7. 1794 10 Pohištvo J Vsaka b?»«»d» 1 DiJi. < u dajanj* aa»lo»« ali i sa »ifro pa 5 Din (121 Različne spalnice orehove, m smrekove k ti; hin.ske opreme [>o najnižji cen": dobite edaio le pri miza-stvu Albert C e r n e. Zs. 31 ška — pri remtti. ■m !6 Dve lepi spalnici ii trdega lesa. polit,irani. po 32g 1027 12 Črešnjevo spalnico politirano, kompletno, za 4000 Din proda Mušič Franc, mizar, Mengeš. 14S2-12 Majkulantnejša posojila dajemo na vse vloge ve lebank. vrednostne papirje vojno škodo državne bone Blatrova pu-sojlla ln na kuraDtno olago Naloge iz provin :e promtno izvršujemo 1'ucka štediona. Zagreb Vleduliceva br 31 Telefon 90-03 Naš zastop nlk za dravsko banovi ao je Rudolf Zore. Ljub ijana. Gledališka ulica j"t 12 na katerega se ie obrniti 62-16 Hranilno knjigo Mes/ne mariborske, za Din 26.000. proti 80 00 do 240.000 D n. v enem ali več kosih kupim. Ponudbe na »Utiiortklom«. Zagreb. Gajeva ul. 4. ped »Krško«. 1539-16 Hranilne knjižice hranilnic včlanjenih v Zve-zi slovenskih zadrug 'n v Zadružni zvezi, z matrVl-mi vl-ogami. kupim. Po nudbe z navedbo, višine hrani ne vloge in navedbo kupnine je poslati na ocrl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ahaet«. 1024-16 Pohištvo Na obroke - Na hranilne knjižice Spe rane oreh >e politiiane spalnice in črešnjeve ma-i-Vnf .politi rane spalnice, ftperane epolnic-e . 2500 D'n p'es'k:ine spalr^ce . l^^OO » kuhinjske oprave . 850 » kwh. kredence . . . 450 » ooste>.je ......200 » omare .......423 * Vse drugo pe-hištvo d ob te najceneje pri mizarstvu »Sava-:, Kolodvorska št. 18 in Mikioščeia šlev. 6. — Telefon 2780. 1715-12 Irg. oglasi no 1 Din be»eda; za daja>nj« m si<»v« ali za šifro 5 D Oglasi »(«>ialne«ra «n» čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova i.li v< žifr« 5 Din. f IS"- Nova moška obleka naprodaj. Flor-ja-utka ulica 12. trafika. 1676-13 Moško obleko lepo in dobro oh a-nje-no prodam '/i 200 Din. — Sa-pira. Tjrrševa cesta 36. vež«. 1690 13 Avto, moto 2 moderni spalnici kavkaški «»reh. vezani (ape-ra-o:) proda Vurnik Ignacij, mizarstvo. V.žmarje št. 36 'ured toveruo Hrlbernik). ^ 1732-12 ^peiano spalnico mehko, imitacija ptičjega avora iany. d. z o. z.. L ju-h'jan a. Aleksandrova cesta š-. 2 1. 1SS1-16 Družabnika za prevzem fototrgovl-ne. mlajšega, agilnega. s koncesijo sprejmem. — Fotoamaterji imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd. »Jut-a« pod »Fotoamater 20.000«. 1859 16 450.000 D;n po«o;i!a lSčem zsl rentabilno industrijo p'ot' hiooteki na nep-emi^nlnsh, — 'rednih 750 000 Din. — Ponudbe na osrl. oddelek »jut«-a« pod »Rentabilno 794«. 1873-16 Hranilne kniižice ZadruJTie gospodarske banke do eot.^ve višine Ponudbe z natančnimi podatki ter 7oVi*evo v odstof^h t>i-«'at-1 n« ogl Md »Tu-»•-a/i- n»>H šifro »Brez posredovalcev«. 1P74 76 M najem Vsak« l I>in. (a dajanje naslova ali Va 4ifr« ya 5 D>n flT) Posojilo v hranilni knjižici v znesiku 12.000 D n. Km. t- ■ ske ali Ljudske j>uioji-i»ice v Ljubi.a-ni. »če obrtnik, proti gaiauciji in rr.tse.cn«" :nu oap.ačevanju. Ponudhc na og.usni u-i ie tk .Jutro« pod »Poletje«. 1604-16 Družabnika (-co) ra otvoritev m«mi :.ie išče-m. lunam «-v«,-.u i b:t. Po.»udbe ha og asnl oddelek »Jutra« pod »Mesarija«. 163t>-16 Posojilo nudim Informacije : da naslov« ail M »ifm pa R Din. (101 Peč (gašperček) kompleten, naprodaj v Ljub sni Koseskfg« n.l*c« »t. 30 Ogledati med ' :n '/» 3. uro. 1768 6 Nove mo^ke škornje št. 43. riave. š:vane. pro-lam 7« SO" Dn Naslov v • gasnom odde'ku »Jutra« 1851 fi Prostovoljna razprodaja na d-obno in debelo, mod ne^a gnlaVervs^ga b'a-73 F. Abo. Igriška ui it. 3. '845 fi Šivalni stroj Slnger več k>*o1ašklh čevltarskih. pletilnih »ntel Disa'nlh foto-i Dara te rad to. masa? oaneksoi lamne. drsalce smufi olinskl štedilnik kolesa otro«kt "07ii*ek omare, stelaže brušeno steklo Itd pro -^Premet« L'uW1a-n-i rr"Oti fCtiž""rii-ške cerkve. 18G2-6 Avto šeste? 1 i nd e rek:. š-ri ris ed ein t Opel-cab: iolet. W0 kg te žak. ra-bljeti 1's leta. v pofro-itioina hrezh:bn«-m sta nju. prodom ta gotovioo 45.0txt Din. Jenua. La ško. 1635 10 Najboljša vina bela in rdeča liter 10 dinarjev, čez ulico 9 dinarjev. golaž 2.50, sll-vovka liter 20 Din. pri leže se dobre za čaj — Abonentl se sprejemalo. Podg'-alska klet — Mestni trg 13. 1832-18 Bencinmotor 5 Ks. mao «l*»:j«-i' — stroj za skoblanje ug-idn p naprodaj. Itiform« oiie v o-frč. p;sarni V-šn;a ■rje. 1709 10 Opel avto (limuzina) šttnsedežen. do bro ohranjen, nova pnev m-stika za 20.000 Dn ria pr-tdaj — tud: proti hra nilnim knjižicam Ponudb«-na ->dde!ek J-itra pod »Opel«. 1349 10 Motor sektilar voz štiri peresa komat pohištvo, skoro novo zamenlam za dobri do 2 tonski pvto po dogovoru, Naslov v oglasriorr odd. »Jutra«. 1704 Vsaka tunla | l>iu. u lajanj« naslova ali » «fro n> S Din Hranilno knjižico Mestne hiaiuimce v čr mmi.ju z večjo vsoto pro-iam ali zamenjam. Po - ...be p'.xl »NujiH' 2-18« na gasni >ddei-k »Jutra«. 1646-16 Vlogo do 74.00«' Din) Zadružne g sjndarski- banke v Ljub jeni prodam prof- fnan ni Ponudbi- na >g as ')d lelek »Jutra« pod »74 1**0« 1613 Iti Posojila daie hranilne vloge Bprelema ln redno Izplačuje Splošno kreditno društvo Ljubljana. Ale ksandrova 5. 1771-16 Dve sobi za pisarao ali stanovanje oddam takoj na Kralja Petra trgu 8. 000-19 Komisij, skladišče oziroma zastopstvo za b:v šo Maiiborsko ob!ast. od-■ia proti kavciji tovarna keksov A. Kern. Kranj. 1675-19 Pisarniške prostore večje sli manjše takoj od dam no>ro-ij glavn«- p«»šie Naslov v oglasnt-m odd«-lkn »Jutra«. 1056 19 Trgovino z usnjem d--bro v peljalo, s stanova-n:«>m toki-' odda J. Pe-zderšek. Rog. Slatina. 1524-19 Trgovino ? kolo-ii"aln'm ln špcceHj-skim begom, v Ljnb'jani. že desetletja obst-vječo. v sred:šču p'om»"a. oddam za-adi bolezni — tudi o-b d"~h-i-m poroš'^1. — Po. nud-be nn og'.isni o,ide'ek »Jut-a« pod »Ugoden prevzem«. 1551-19 delavnico in stanovanie pod enim k'1 jir" piti . oddam v Bohoričevi ulici ?'ov. 9. 5719-19 Skladišče s pisarno b':zu kolodvo-a oddam. — Nos'-vv v og'asnem oddot-kii »Jutra«. 5608-59 I okal za špecer:Vko trgr»v:no. lep. o]»-em':en. s prnstor-nim sk'ad:š,"-pm. takoj ori-dam v Ve-ovškovi 56. Točka zelo d-»b a. li^-lO Trgovino papirja galanterija, entlanje ln oredtiskarija. dobroido-ča. prodam aH dam v nalem. Naslov v oel odd. »Jutra«. 1708-19 Trgovski lokal v evo:i palači (Aleksand-o-vo - Beethovnove "i odda zavarovalnica »Dunav«. Informacije istotam v družbeni pisa-mi. 1759-19 Lepo pisarno konnplet.no o.prem';eno. odnosno prazno oddam v rtrosem centni. Ponudbe na og-nsni oddelek »Jutra« pod značko »Za tak";«. 1091-19 Trgovino z mešanim blasom oddam takoj v najem z vso opremo. Trgovina je dobro vpeljana, na prometnem kraju pri D. M. v PoHu pri Ljubila-ni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1828-19 Poslovni prostori poleg pošte so takoj na razpolago. Event. tudi za stanovanje. Poizvedbe med 10. in 12. ter 14. in 16. v Selenburgovi ulici 6 I,—14. 1848-19 Prostorno stanovanje sestoječe iz 4 veiikih sob in pritiklin. oddam s 1. februarjem v sredini mesta. Poizvedbe med 10 in 12. ter 14. ln 16. uro v Selenburgovi ulici št. 6 I.. 14. 1847-19 Lokal za pisarno od da m n« dvorišču — Tvrševa ces'a 36. 5876-!9 Gostilno v Zagrebu «dda ui ra tiubio uvedeno, di smrtnega slučaja, siprejui« in arvaiMt ka z r.ekaj kiTe.je Resni re-flektanti naj Sj javijo: Stefo Rid'*;, vl.evič. Za greh. Z•!. C:ncmeiee b-. 24 5356 !9 Lokal in skladišče ■Kidam na Starem treu 24 1471 19 Urarsko in kolesarsko trgovino z koncei-:jo :n blagom, do broidočo, prodam v industrijskem kra u. ponudb-ood »2t;.<>0*'« La oilat-n' o.ideVk »Jutra«. 5Č4S 19 Trgovsko hišo ali gostilno na prometnem krajti kupim. l«onudbe na oglasni oddelek »Jutra« po<3 šifro D.nat«. 1534-20 Novo hišo dv-^s*anovan :sko, poVr fe-lezuiške postaje, z velikim vrto-m in njivo takoj pro dam. Na*!ov v o-gtsnem odde'ku »Jut-a«. 2565-30 2 stavbni parceli 506—6:>0 m prodam. Po-» —= Viimar-5723-20 r »p—o .i m pro i Tve -e: B:od pri V ^-majih 22. 2 parceli fkno-rt 1?00 m', ob tramvajski pv»fft v 5 šk: ugodno pr^d^m. — Ponudbe na nas'ov: F'a.rrc R'htar. uradnik bar.ke »S avije«. L;ub Ijana. 1725-20 Hišo na Bregu prodam «'i zamen:am z v:!o. Ponudbe r»-*d »IVe-j« n» oglasni oddelek -Jutra«. ^ 169S-20 V Kranjski gor? •^a-p-o^ej h:5a t «ros*:1r-o. k-nsro ve-ando i«i n-os-;]. n:šk:m vr*mn. proti sro-tn-vini. I-ana Jurca. K-arj--ka gora. 1694-r?0 Realitetna pisarna Adamič Ljubljana, Vošnjakova -1 proda: TRINADSTROPNO HIŠO, novozidano. 9 komfortnih stanovanj, donos 132.000 Din. Cena 1,700.000. — Prevzem hipoteke. — ostalo delno proti hranilnim knjižicam boljših zavodov. HTSO Z GOSTILNO in specerijo. enonadstrop-no, vrt. keglišče, cena 4O0 000 Din. — Hipoteka se lahko prevrame. PARCELO pri banski upravi, strjen sistem, ž 260 Din kvadr. m. PARCELO prt banski i1 pravi za vilo a 350 dinarjev kv. meter Poleg ve4 treovskih. =+8novanirkih hl4. vil, nosestev ln parcel 1707-20 Priložnostni nakup v Zagrebu Krasno ležeča moderna vila, 20 iet davka presta, t 6 stanovanji, naprodaj za 80O.IKH) D n. Hipo:«;.« Din '.VI. (KM^. F. Ptchler. Maribor, Tržaška cesta š'. js^ft-20 Dijaike šobe Vsa-ka 6«»s«-da 511 . za dihanje oa^ova ai: »a Sif«o S On. (22. Liiaka sj«re;3iem na s'auoveti,e v Tmo-vejn, Svabtceva I. d':s:w. 167S-22 Dijaka sprejmem takoj k t s ost« nf-va'ca. Nas o-v pove ogl. 0«"l'ieiek »Jutra«. 1720-22 Nižje šol ske dijake (inje) sprejem dva do tri v centru v vso oskrbo — Naslov v ogl. odd Jutra«. 1797 27 Prodam naree'o v og'asnem oddelku Jutra 1740-20 Hiša na pe-:fe-::t L'ub''ane. 1 m^cka-no in fr-»it nerodno naip-odi i. V-t^V-r v -o a en o-n rs* J ■»Ju'ra«. 1746-2*"' Hi5e in posestva od 20.000 Din dalje — ter gostilne in graščine prodaja Posredovalirca v Mariboru, Frančiškanska ul. št. 21. 1697-20 Kupim vilo 2- ali več stanovanjsko. Opis in ceno pod šifro »Bližina centra« na ogl. odd. »Jutra«. 1736-20 2 dijakinji spre!,mom v dob-o os-krl»*> nasp-oti opere. Klavir in nemščina. Naslov v 02-oddelku »Jut:a«. 1835-2? Stanovanje Vsaka t>«v««da 1 Din. a dajanj« aasionra ali IA 4ifraln:co ta koj !»>ceni prodam. Pojasni« da e Z danšek. Mari-bjr. Židovska Ulica št. 8. 1449-20 Posestvo z gospuda-skini poslopjem, kjer se lahko redi S glav živine, proda F^anc Maroit. B--ge Leskove« pri Kr škem. 1459-20 Posestvo 1 ha. t dana h ša z go s|«oda:sk;m poslopjem. v 5',ivensk:h gori'wii prodam NaV-o-v v og aciiem oddelku »Jutra«. 1515-20 Večstanovani. hiša z vrtom naprodaj. Ped goro št. 38. St. Vid pri LJubljani. Vid 1827.20 Nova hiša s trgovino in posestvom za 120.000 Din naprodaj na prometnem kraju. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Zelo ugodno«. 1702-20 Parcelo v bližini Ljubljane pr-dam t-udi na knjižice Kmetske posojilnice. — Ponud-be na og a*, oddelek »Jutra- pod -Lepa lega«. 1754-20 Hišo t 2 stanovanji s kuhinjama in parcelo 40k »Jutra« po-1 značko »B :zu Jii;«rt;iicke«. 5857-2C Petsob. stanovanie z vsemi pritiklinami. v II. nadstropju, v sredini me-s«a oddamo s 1. majem. Nastov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1115-21 Enosob. stanovanie z vrtom oddam za 550 Din na Sma-naki cesti štev. -10. 160«"i-2i Štirisob. st3novan:e s kuhinjo in pr-hlklina-mi. v sredini mcs'a oddam ta ko-j a'-' a 1. februarjem. — Vprašati pri hišniku v rnafiMiniilii u ;c; štev-. 10. Železničarji Tri enosobna parkttirana stanovanja t veeml prtii-kli-nami v novi vili se oddaj-. po 250 D:n mesečno. Plačljivo tudi z v; - . odde-.iiu »Ju.tra«. 17^-S-2-1 Dvosob. stanovanje s p- :tkl :«jni, 2 min:.': -4 tramvaja - i'lcm v Zadrni-ni u lei 1 — Kodelje\o. Trisob. stanovanja ■i k-opal'r.'o alt Vez — v strogem centru. a'i v hI: 155-ni b.in^ke uprave odda;n. P"nudbe na og'a-n: oddel-lc »Jana« pod »Komf"''.ne«. 17«i-_'l Komiort. stanovan e ses-t- ., : petsobno, v s;-o-cen-tru mesta odda .11. Ponudbe na oddei. k »Jutra* pr-i3 »S«»lnčt;<>«. J7S! 21 Enosob. stanovanje 'o-.vo in prostorno. o«!ds:n takoj a t pozneje na B>J. wei~ovi ces'i 9 II. levo. 1533-21 Fnosob. s^novanie suho. t«.ko: oddam. Nis'ov v og asni-m oddelku Jut e 3817-21 Trisob. stanovanje r-on 0, v Če-T-e-i ulci 31 tako; oddam. P"'Jasn:!a da-je K. Jurma-n. o^-tik. ^e-lenburgo-. a ulica. 18*2 "21 Trisob. stanovanje ko-niifortn-o. pri prulskem mostu oddam. Vpraša se: Sv. Petra c. 45. 2717-2', 2 stanovanji in lekai oddani tia prometnem kraju. Naslov pove rg'as' ' oddelek »Jutra«. 1605-31 Stanovanie sobe in kuhinje, z balkonom in vrtom za 2t"l »Mirna etratika«. 17iy?-21 Fnosob. stanovanie •ak v; c-17- k. Nas'-v pove •■g'ssn; oddelek »,In»-«'. 1907-21 Stanov s nje netsobno. t vsem k--tnf««r-tom. v bl:ž:r:: sv. oddam s '. n " 'n. Ponudbe na . ^-i 'i e" Jut-a pod zna"-!. »Jo .-f«. ".840-21 ^tirisob. stanovanje koinf-i- -no. t v-li. r. minuta --.* poi-e o-dda-.n s fr-hrnar-:orr. Pr :asn: a v trgovini na Tržaški cesti. š-ev. n. 1875-21 V centni mesta oddam 2 s"l»! s predsobo k-vpnln.Vo n p"' s po;rb-nim vhoj. n. 1 ali 2 sro--r-e-1 tihi. Nas"'- - v od d c'k u ».ln'r-3-r. 1S21 Triso^. star-ovanie - kr-p«Tn:oo ::r r>""n. in -oVt-o dd^m t .a nt.i*. yti'nr v oglasnem ieiVn u-ra-r. 1S54-rTl V>aka pe-^-Oa 5<( par; ta daja.nje oa^Jov« ali ra iifno 3 Din. (23-a) Separirano sobo v centru, med G eko C«Co in Gregorčičevo ulico, išče stalni g-s; f-o. 1'onii-i'oe :.a e_ ee. o^de.cic »,Iu:ra« pod »Šublca--. 1782 5?'« Manjšo sobo cpremljeno. s posebnim vhodom, v centru mesta. išče za 1. februar mlajši gospod. Ponudb« na ogl. odd. -^Jutra« pod s liro »Stalen 30'.. 1790-23» Sobo ali lokal iščem v sred:ri mes'a. - -Ponudbe na og 3f. odd« »Jutra« p. d »Krn/ač«. 1814-2$'« Išče ni sobico s štedilnikom ca takoj. P nudbe na og'. oddelek »Jutra« [«od ; 1 i »Takoj soba«. 1849-23-» Sobo s klavirjem event. v~o oskrbo, i š f » so Idna g-«š!>odičaa iz bolj* še hiše. Ponudbe M og as. oddelek «Jutra« o.vd š:ft» »Klavir«. 2869-23 » Vsaka tH«eda 50 par. ia Oajanjt naslov« aH ia iifro S DilV (21-«) Dvosob. stanovanje s pritiklinami išče v sredini mesta 4-č .nrka mtn.a družina. Ponudbe na oddelek »Juitra« pod šifro »Točen plačnik«. 1680-21 a ObiteJj brez dece išče v Bežtg-a-du, Mlrju ali P-udro-ž-nikoin 3 sončne sobe s kabino-t-om, vrtom in prit-'k'ina-mi s 1. aprilom ali majem. Ponudbe takoj na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesto«. 1677 21 a Stanovanje 3 manjših S"b. v Prulab a'l Trnovem išče z me jem državni uradnik. Ponudbe u« ojrlas. oddelek »Jut-a« p"'d »Pogoj vri«. 1615-25 a Dvosob. stanovanje na Mirju ali Vrtači išče z majem zakonski par b-e, otrok. Ponudbe na og asni odde ek »Jutra« pod šifro »Državni uradnik«. 1015-2-5 a Dvosob. stanovanje s pritiklinami, išče t.rič'an-ska dru-ž:ne v bližini k"io-dvo-a. Ponudbe na og'as. •iddeiek »Jutra« pod šifro »£a marec«. 2 478-21 * Sobo in kuhinjo iščem za mesec marec i pozneje Ponudbe na ogl. odoelek »Jutra« pod 6ifr0 »Točen plačnik«. 1454-?l/a Enosob. stanovanje v centru mesta išče boljša »sebe. Ponudbe na ocla -nI oddelek »Jutra« pod š'f;0 »Sama«. 1730-21'» Trisob. stanovanje s kojw o-iv), t Centru išče za takoj boljia no.e-mnica. ponudbe na oglasni oddelek »Ji»trac pod »V večji bjnoo-auiski bišl«. 1502 31'« Enosob. stanovanje i a-, t miad u k« d -ki par Iv-p-z otrok, v-.« d«3 odeo-tf>i, v h':Z'ni Sokclskega fa in* v Slik.:. — ponadbe a« oddolek »Jam« pod »Zakonce«. 1 Stanovanje r—-teohno, « kopalnico. ali filo išče t čajem bolj?« •»franka ta t. maj. — Potuj ibe na og'a*.Tri oddelek »Jntra« p:d šifro »S:aiw>«. 1614-31/a Dve osebi SSčeJ-a »oho. kuhinjo event. iab:net. l vsemi pritikli-rsii za maj aH poznej". pogoji: ok-og Sv. Pet-o 3 t tej bližji, prvo a!i drugo nadstropje, primer-ra c »na. Ponndbe r»od 5i-fr<-> »M:~o »t-anfca« na «f.'«sni oddelek »Jut»s«. 1t>S5-2',a Sobo, kabinet in kuhitro »t« d t. prodorno gobo s kti ->-"-m i majem. Podpritličje tr"-. ;-iče-no. Pon:: V'P n-a p-1. eddelek ».Jutra« pod čifro m o 2 oeebi«. ' 1734-Ž1.'« Sobo (2 sobici) k oh in V) iSčrt« zakonca r-trok marec ali -rnpJp^ Ponudbe Tla rv^'. M••}»'€■& »Jntra« pod šif-o »R=dea p^č-nik«. 1755-2''« Tflnosob. stanovanje sprt! ali maj i5če ir*j-Va d-uZ-'n.a v hm'h, (Ve 73 h:5n:i«>. Ponudbe n« od^eVk »Jut-e« n d :Iz4j?en ključ« 17-c-7-2' a Trisob. stanovan'e jV.nčno. :;.«» s m* tem mr-ne ebe) i?č9 stanoo-anje 2 .--ob in kabineta. po rnoi-JU-«*: » kopatelco, ra ms*. I' -nudbe na off'a«. oddelek »Ju "a« pod mačko »n"oto r.' h 1836-2!/» ijdda Vaaka SO [».'. » Ja.mnj« saafor« «ij m *?ir» j Din. l—2 opremljeni sobi »ločni, vezani s poseb- 0 ie vbodom. z vhodom ■z r-opnic, srkapuo ali po- -jo od-laui. No;»!>;»'o n v trg 611. 164-2-2-3 1_ Gospoda strejmeai na stanovanje, « oddam folJi takoj. — P. 'ir.-i d'.-1'na. c*:« I V/32. 1637-23 Sobo lepo opremijeno. t dvpma ^»•rtjama, e posebnim vV-d-om, odrini e 1. fe-b-nnr'pm. Mosie, Po'vk'1 29. 1679-33 Sobico oddam ts.koj. N'«s'ot v o;..isne m odde'ku »Jutra« 1 «63-2-3 Za pisarno oddom 2 pritlični s<-W v een trn Naslon r,-vf- o; .ar ru oddelei »Jutra«. 432-23 Separirano sobo 2 pnsteljaiEa, e-ddam na ^pr.,'-.: puštn. SprejtiH m f« sostanovalca r-^»raoT» uii<« št. 54 — hH-:oa. 1539 23 Lepo sobo »-"-irirauo takoj ooddflm v • •-etru. Xa#'or v og-!ri»nt>m ■-ia- ku »Jut-««. 1593-23 Opremljeno sobo » ,'>o»ebniai vbodo-tn. oddam i' 'ni ie po5t»n: go&podičn-i i' w na Sv. Petra c. . 38. 1367 23 Prazno sobo •:»■> in veliko o-ida Kajfež ni Sv. P&t:« cesti it"v. 2. 1722-23 Prazno sobo >id»-rein-o oddam v SiJki, •Ti-.Jeva a'ica Iter. 7. 1602-23 Separirano sobo -■•o oprem jeno. #o4nčno. v centra oddam boljšemu dpjbo ST"«HV1II. ITaslo* T ^'sriira od.ieiku »Jn -a«. 1052-23 Opremljeno sobo '»po. v« iko. separirano, i v -indo. oddam »«koj bolj 5 oipb;. event^ t «oapo rab« itw}iin.fka. X«!«t v o-afn-m oddeiku »Jntra« __1060-23 Sobo ila® po^.nj drenr* jro-- .m''.ina sli strcpodiftnami ®.J' tbr" e bran-o ^ ' «1- 1651 23 3S-letna f k-t«n:m f-tpn.ov«njem ter Tipka' po# ps * v a p-ir,>oi n.- nrbenca rad 45 let. J>> n'-f> pod »^"afav-n« na o-ddflek »Jutra«. 1672-23 Preprosto sobico ■■■Idam pro*pod-?ni. 1^'a k--.ki nasip 4'TTT. 167123 Sostanovalca «..-(■-■-jiPTn po m^ki cen' |->id«kp knhinjp. — B 'ha. S're*\ib« a'.. tOTI 1693 2? Prazen kabinet takoj oddnm. orof-ni 0•1dp^pk »Jntra« s? Oddam sobe iw>rpmM»ne t'1 prarn*. rkar'r«n» l«i •»v^n«. tnd: t -bo te brano l?3«'ov in rf '?t» t ?oe-':ln! »Sodček« Bi 2ab;aku. 172&-23 Lepo in zračno sobo •vldaiu v Nunski ulici 4t. 3 1&46-23 Opremljeno sobo ijupar.rauo, » brano a i brei •Mjdarn dvema aijekoma alJ foepodu na M i r j u, Ver-••tovškova 26. 18ii-23 Veliko sobo •i strogo i »pari ranim v!k> d-om, eou^>o;ebo kopaimo« in vodovodom v sobi o-l-dam. N"et'ov poTO oirlatm oddelek »Jutra«. l»M-23 Opremljeno sobico separirano in čisto oddam z vso oskrbo ali brez na Emonskl cesti 8 X., levo. 1853-23 Sobo z 2 posteljama lepo opremljeno, « parketom. eVktr:ko In poerbnim vhird'>m. difnarr.e Franke. Rmfka re?ta 23. 17^-23 Opremljeno sobo in komfortno, r bližini kolodvora oddam go-spodn za 300 Din. — Fp!». Kolodvorska ulica 2S'TI. desno. 1753-23 Opremljeno sob'co z p Vktrik o vb posebnim vbodom oddc.ni « 1. febru-fl-jpm. Poizve jp r pritličju na Rrmsk) r>-sti štev. 3. ---. i -V) Sostanovalko 7* '30 r> n Trperčno fprej- m-m na Domžalski cesti 1 (pri ž-nski boinici). 177P-23 Opremljeno sobo v vili sredi mesta, pri Tivolija oddam s februarjem spodil ali jfos-podični. — Puharjeva 12/1. 1796-2? Veliko prazno sobo s posebnim vhodom, oddam gospodični v novi vili v Groharjevi ulici š'.ev. 71. 1 TO 1-23 Sobo praz.no iS opremljeno oddani - 1. februarjem v Sp. S:ši- Jernejev^ cesta 8. pritličje, levo. 130? 23 Gospodično ra stanover.ie scireTne P>u-Ča-. Pred škofijo it. 21/11. 1709-23 Opremljeno sobo oddam 7.« februar. TlMca ul i ca -0 a71S-2tf Opremljeno sobo sep«ri-ano, « souporabo kopalnice. r ali brez hrane oddam 2 osebom-a. Ka«!ov v og.isncro oddelku Jutra. :S3i-23 Separirano sobo z_ 2 posteljama, odda.m. — N"n«:C-v v c^aenctn odde kn >Jutrc«. l$CM-23 Lepo sobo «wMU 3 Dia, ia dajanj« nv^rt t/U tiir« p* S Dia. (£4) Pričakujem Te. Srečno r»&t! 1695-24 Gospodična ?eli di>p»ovati z izobraženem rn resnim jsepodom. Pc-nndbe na vg'as. oddelek »Jutra« r»cd »R«>zvedrilo«. 1711-24 Gospod k-i je priueael deteljir-o — :'«j ee oglasi v Prečni nlici it. 6. 1S5S-24 Boljšega gospoda Jeiim tem p o- oni apejnati radi riouianjka-nja znanja. Po-n-ndbe ns ogV.s. oddeiek »Jutra« t/od »S.iii.,«t.!ja<. 1825-21 I. Dolenc 22. januarja ob lu. uri na Ambroitureui trgu. 1860-2-4 Tujka — blondinka sem la bogate trgovske hiAe. 2eUm poznanstva v svrho skupnih zabav, Izletov Itd s simpatičnim gospodom. Dopise s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mladost«. 1712-24 Kateri gospod želi razvedrila s pošteno (jne-pod čno — naj piše na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Ilrej.en^n.e«. 1763-24 Kateri gospod izobraženi, želi spoenatl značaj no gospodično. — Dopise pod ^Bodočnost« na ogl. odd. rJutra«. 3826-24 Spomini Ka evMeaje 22. jan. 1538. Poadrav. 1624-24 Gospodična simpatična, dobro sttu-irana, želi znanja z boljšim značalnim ln-tellgentom čedne zunanjosti v starost! do 32 let v svrho ple?a in zimske zabave. Dopise prosim na ogl. oddelek iJutra-j pod »Ljubljana 11«. 1877.24 Ženitve V itak« btsoda S Din: h t^Juj« B»«JT» a« iifr* pa t Dia Gospodična e-ednjih let, lastnica hi?e. želi poročiti S5—50 let -ta ega gospoda, boljšega državnega uradr.ika. Vdovci niio izključeni. Dopise pol »F;esiK'st» na og'«sn •>ddt'.ek »jt-t-a«. 1623-25 Posjednik 54 god. st^r ndovae, rkt., sa lijepo potpuno u red je-n.i.m »Moorn i izvrstnim go-epodanrtvom. želi ozbiljiio poinansitv-o simpatične da me a »vrha ienidbe. S ob tirom oa moje itvrstme prilike n? traž:m miras. nego u prvotn redu milu vjernu ("iiprugu. dobra .iomačicu. Odgovor ea po'.pi?nom adre s>om pod T-nakom »S;gurna bndnčnost i!« na og'asni oddelek »Jutra«. 738 23 Inteligentna vdova simpatična, samostojna, starejša, posestnica hI še z gostilno, v večjem kraju Slovenije. želi poročit! staretšeea po. spoda. ki bi ime! nekal gotovine. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« nori »L«pa Jesen«. 1833-25 »Fortuna « Ljubliana, oošt. preda! 22! Poročiti se Zeli; !Ji2.EN*JER. 32 let. PODJETNIK, li&čenec, .55 lot, DR2. NAMEŠCEKEC, 34 let, GOSTILVICAP. IX POSESTNIK. 52 let, TRGOVEC. 42 let, UČITELJICA, 22 let, pre-nioimije in dota 300.000 Din, ZASEBNA HRADNirA. 24 ier. ?o'K>vit,a 20.000 Din. LOČENKA. &5 let. poseft- riea v mestu, GOSPODIČNA. 23 let, gotovina 50.00C Din, GOSPODIČNA. !et, gotovina 100.0TK) D?n. Večje število go-spodor vseh pokiircT ter jroapo dičen iti v-ir>v s premoženjem in dotami. Pros-pekti proti predplačilu Din 10.—. 1633^25 Priženil bi se! rerziran irg-ovec, srednjih le: ter neodvisen. Hišm posestnik s ukoj ratpoloi ijivim kapitalom žlUO.OOO Dis, W se rad prtfea-ii k poseatvu trgov-1.ni ali kakemu podjetju. Neanon:m-n« ponudbe a aliko je po siati na Aloma Companv, d. i o. z., Ljubljana — Aleksandroma ceeu &t- 2. Za abs-olutno diskrecijo jamčimo. 1439-25 Solidnega zidarja s treznim značajem, tehnično izšolanega, ki bi bil imož.-n voditi zidarsko obrt r,a dežel', iščem za svojo hčerko. Dopke na r.asiov: Kac Josip, krojaški mojster. Dravogad. 1'>29-25 Gospod srednjih let. v dobri poziciji. z lastnim stanovanjem, Išče srčno dobro družico za skupno gospodinjstvo eventual no zakon. Poklicno zaposlene ln neodvisne imajo prednost. Dopise na ogl. odd. s-Jutra« pod rNaturfreund«. 1820-23 Glasbila Vsaka fre*<«3* 1 Du: ta da »ti naalvra aH a» iifr® pa • Dia. fSfil Pianino pV-or-o po-T, prvovrstno ohra-njen, napr.xla.j. Naslov t og'as:nem oddelka »Jat-a«. l-^S-27 Kratek klavir ak«p» nov, originalni Ehr-oar, poceni proda I>obra;c v Maribora, TaMenbachova ulica 31. 1S72-26 Pianino dobro ohranjen. p-odim r.a gvr»t«n jamar, /ai pan Fran.«, gostilničar, trtw**j» H. 1620-27 Kanarčke baroarje) dobre pevce od 150 Bil naprej hi p'emtn »amiee po 50 D^n pro laja F-«njo Omahna. Sv Petva cest« >"», Liub iana 430-27 Krasne pse m'.ide » p i c-e, snpjnob^le •a-ve. p-ola Vinko VMmar. »'era 'sira, Vodn-ko^-a 4 1772-27 Plava papiga t majhna i ušla. Najditelja prosim, da jo v-ne n« pasov: Ziifwn, Cfeta v Rožno dolino 7. 176.V27 Mlade pse boksarje, dva meseca stnre ln več kanarčkov proda Josip Devetak, — Selenburgova št. 4, — hišnik. 1837-27 D. L A N C O Š UMETNO MIZARSTVO spalnice od Din 2.000 LJUBLJANA WOLFOVA ULICA št. 12 MLAD IN2ENJER elektrotehnične stroke se išče 2ia elektrotehnično podjetje, ki proizvaja izdelke nizke napetosti. — Ponudbe z navedbo Študij in eventualne prakse je poslati pod šifro »Stalno mesto« na ogl. oddelek »Jutra-. 1422 ZAHVALA Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sam jih prejela povodom težke izgube mojega nad vse ljubljenega soproga, gospoda FRANCA FRANKA zvaničnika državne železnice kakor za poklonjeno krasno cvetje in vence »e tem potom vsem najtopleje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna čč. duhovščini, postajnemu načelniku g. škofu in uradništvu za spremstvo, nadalje vsem stanovskim tovarišem, godbi ln pevskemu zboru društva s Sloga« za lepe žalostinke in žalno petje ter končno vsem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 21. januarja 1934. ŽALUJOČA SOPROGA. Tridesetletni gospod hišni posestnik v Ljub ijani želi spoznati sebi primerno gospodično ali vdovo močne postave. V slučaju skupne harmonije ženitev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. vJutra« pod »Temperamentna«. 1784-25 Mlad trgovec ž-eH poročiti 20—26 I*t staro gospodično, z nekaj p-e ntožo-'« Por-ndbe s sliko na ogla«! oddeiek »Jutra« pod »Harmonij««. 35&1-25 Gospodična star« 38 !#♦. razočarana. pntea $wpodtflja. « 4S.ono Din gotov'ne. takoj poroči s:TT»petič.flP7a in ydra-veg.i gosrp-.da, k! je v dobri podrtiji. Samo resne ponudbe r.a oglas-ni oddelek »Jutra« rrod »D';!a plemeni*«*!'«. 16^9-55 Naznanjamo žalostno vest, da je naša draga mama, gospa Marija Mahnič roj. Ferluga posestnica v Bazovici pri Trstu v soboto, dne 20. t. m., po dolgi in mučni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 22. t. m., iz hiše žalosti v Bazovici. Bazovica—Ljutomer, dne 20. januarja 1934. Žalujoči rodbini: MAHNIC—PRESL. ZAHVALA Za tolažiln« dokaze sočutja, s katerimi ste počastili spomin naše predobre matere, babice in tašče, gospe Ivane Seunig roj. Kušar posestnice in trgovke ter z izraženim sočutjem dali nam v težki uri uteho, prejmite vsi in vsak posebej našo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti veljaj naša zahvalnost za poklonjeno cvetje ter mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Dolžnost pravičnosti pa nas veže, da se ob tej priliki še posebej zahvalimo sanatoriju »šlajmarjev dom« za odlično nego. ki je je bila blagopokojnica deležna zadnje dni svojega življenja, še posebej hišnemu zdravniku dr. Hausu, zdravnikoma dr. Merčunu in dr. Ješetu za specialno lečenje ter čč. sestram družbe sv. Vincencija, ki so z občudovanja vredno požrtvovalnostjo lajšale boli preblage rajnke prav do zadnjega diha. V Ljubljani, dne 19. januarja 1934. Globoko žalujoči ostali. Izgubljeno Vaaka beseda 50 par: ■a dajanj« na«lors ali iifro pa S Din. (26) Črna aktovka s p je ignbiia v sredo okrog 19. od Mostnega do Ljuds-kega d on.«.. l'v»t> n na.-iitelj naj jo atroči proti nagradi na oglas-oi od-d -lik »Jutra«. 1645-28 Denarnico sem Izgubil t četrtek zvečer z manjšo vso^o denarja od Zmajskega mostu do Smartinske ceste. Pošten najditelj naj Jo Izroči na naslov, ki Je v denarnici alt pa na ogl. odd. »Jutra«. 1730 28 fvMeda 1 Din. dajanje raslova ai-i ! iifnn t» 5 Din. (30! Slike za legitimacije izdeluje caj!il;reje f.-to-gr.if H bier Hugon, Ljub-ltl. ia dajanje nasiora al; ldne v Domieiah. jri.nska u'ira 9. bodo na pr daj razne nrem'čn-'«ie. mei d-ufm tuui 1 konj in 2 voz«. 36i3-3i- 23. januarja 1934 ob '5. ari se v-S: na Fu-*.:nnh (grad) Studence 1. javna dražba 20 krav. 7 telic, 1 bik, !3 PraSičeT. razno far. pohištvo, 'osteni-t, preproge. o?'edal3, vaze, marmor. miza. glasovi r ter d-uge ampitnine. 1177O^J Pridelki VaaLa OMM^U I Du< M dajan)* nadina aJ sa tifra pa • Dia. (Bt) Vsaka 0wh1b i Din. r.a daianj« MVm aii m iifr« na i Dia. (29) Parno iokomobilo 25—3-5 K«, ki»pi F. Piritar, S ov. B*>tr:ca. 1710-29 Česen !ep in zdrav, kg po 3.50 Din nudi dokler tra.a za-i«iga Jr^ip Lah. OsluJevci pri Ptuju. Is-totam se dobi čebula 1577-33 Krompir, iižol, čebulo. orehe, jabolka v vsaki množ'ni kupujem po dnevoi ceni. Pismene ponudbe na naslov-: I ija Tomašeivič, Zagreb, Baka- č<; va b!. 4, telcf-titi 4735. I3t»7-;l3 Suhe slive za jelo, razpošilja Suštarič, Cerkvišče, pošta Grada« — Be'.ofcraj::ia. 15SS-33 Razno Vaaka beseda 1 Din. aa dajanje našim a aU ia Mfrs pa 8 Din. (>7 1 Syp^TR^ VATO v tablab tn za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! Kurj a očesa Najboljše s^reds'*^ proti kurjim očesom »C s ven« je mast t Dobite v lekarnah, droge: i-jah aii narava:ost Iz tv/-.r-nice in g'avneg3 skladliča Cu-vajte se ponaredb! M. Hrnjak lekarnar — Sisak. ARBEITER Maribor 99G.r> Polno-iarmenik Estercr 65 cm, s tonskim skladiščem, skoro nov, z vsemi žagami NAPRODAJ. Fo-nudbe po i >Billigsc 249« na ogl. odd. -Jutra«. 13S* VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim BERMET • VINOM Dobi ga že v sodčkih od 50 1 naprej pri M A R I N K O V, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore m^m samo « KhniidSI v /r _ GLA7&ILA . . I kep so najpopolnejša in najcenejša. ppavijo tisoče in tisoče mojih stranka Vialme odn^n-da^t Havajske gitar>e. Gitape - -148.' - Iklar.ipske harmonike. Mandoline "-98.' - l saksofoni, troblje in t d., Harmonike- I po najnižjih cenah KA3VSČ5A DOMj*ČS\ STROKOVKO CDI>RET-CNj\ TVRCJM GLA.ZBILA kraljevski ovorni dobavitelj F.SCHNEIDER PROIZVOD SLAZBTL IN POTREBŠČINA ŽAGrREJB, Nikoli deva U12./c. ZAHTEVAJTE CENIK Domača poznana tvrdka išče zastopnika v vseh banovinskih in drugih večjih mestih Jugoslavije za razpečavanje v lekarnah, drogerijah, parfumerijah ter galanterijskih in kolonialnih trgovinah. V poštev pridejo prvenstveno agenturske trgovine in zastopniki z dobrimi referencami. Ponudbe je poslati pod šifro ?Konzum 1901/286« na ^Propaganda« d. d., prej Jugoslovensko PvUdolf Mosse d. d., Beograd, pošt. pret. 409. 1313 i <^AAAAAAAAAAAAAMAAAAAAMAAAAAM>».AAAAAAAAAA ŽEPNE IN ZAPESTNE URE, BUDILKE, KUKAVICE. STENSKE URE. ZLATNINO IN SREBRN IN O KUPITE DOBRO IN PO NIZKIH CENAH PRI H. SUTTNER - Ljubljana S PREŠERNOVA ULICA 4, POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE. CENIK ZASTONJ IN FRANKO. 11972 OKAZIJSKA PRODAJA po globoko znižanih cenah; dokler še zaloga traja. flanele vzorčaste .... Din 7.50 šifon boljši 80 cm . . . Din 9.— flanele enobarvne .... 9 — platno za rjuhe 150 cm . „ 18.— baržuni rožasti ..... „ 17.— kontenina za rjuhe . . . 15.— zefir za srajce..... 7.50 platno 180 cm za kapne . „ 29.— puplin za srajce .... ., 14.— Creppe de Chine .... „ 34,— puplin za kombineže . . . „ 11.— Creppe de Chine Ia . . . „ 38.— etamin za zavese 120 cm šir. 13.— Flamisol v vseh barvah . „ 76.— klot za odeje 140 cm . . „ 17.— štof za dam. obleke 130 cm ,. 27.— gradi za madrace .... „ 23,— volneni georgeti 150 cm . „ 45— zavese trodelne ..... „ 65.— štof za športne plašče . . „ 48.— odeje iz klota..... „ 105,— volneni crepi za obleke . . „ 36.— štof za moške obleke . . „ 48,— kontenina 75 cm .... 6.— kamgarn za moške obleke „ 65.— šifon......... 6,— angleški kamgarn .... ,. 190 — sifon brez apreture 80 cm . 8,— NARODNI MAGACIN SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. Ljubljana, Mestni trg 17. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ a ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ a ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ » ♦ ♦ a ♦ ♦ ♦ a ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ZAHVALA Za obilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli osebno ali pismeno povodom težke izgube našega srčno ljubljenega moža in očeta, gospoda »OMINIKA KOKALJA restavraterja izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Jenšterlu za njegovo izredno skrb in požrtvovalnost, čč. duhovščini, železničarski godbi z Zidanega mosta za ganljive žalostinke, pevskemu društvu »Zvon« za tolažbe polno petje, gasilcem rudnika Trbovlje, uradništvu cementarne, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in koučno vsem, ki so blagega pokojnika spremili v tako ča.etnrm številu na njegovi zadnji poti. Trbovlje, dne 20. januarja 1934. Žalujoči ostali IKHIIIIB9IBIIIIHIIIIIBIIBEHI1I91! cene damskim plaščem prej 49©.- 790.- 890.- ^dnj 4&0 4&0 &90 MO n NI PREPOZNO! Zima še traja, izkoristite priliko, dolgo se boste veselili tako ugodnega nakupa! Prepričajte se o stari ceni na tovarniških etiketah! TIVAR OBLEKE Konjaka strnna (Roashaar) >%inta »mo sa jtimmce (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste hi v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JE$E, tovarna žime Stražišče pri Kranju. 2T2 V»rd frarko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! KUPIMO že rabljene, ali v dobrem stanju naslednje stroje proti gotovini: 1 kompleten, prosto, idoči, 6-delni SCHROTPLANSICHTER z 10 do 12 ramov, kapaciteta 1000 kg na uro, po možnosti znamke MIAG ali PROKOP; 1 dvostavno BEFORM-GRIESPUTZMASCHI-XO brez aspiracije, ali z -schnekom«; 1 dvostavni DETACHEUR. Ponudbe z označbo najnižje cene, fabrikata, leta proizvodnje in mesta, kje se stroji lahko pregledajo, je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačanje takoj«. 1356 JC.jnoooccionDoaoomDnnooDcnmnaaononoDaDiCf Prodamo zelo ugodno kompleten [j avtomatski bitiet § □ Za pojasnila se obrnite na: Zagrebačko dionicko pivovarno □ in tvornico slada, Zagreb. 1351 g S M M SlfSf fff cd i9* fanuarfa littiimo se kttio domov • • SEDAJ OB OSMIH PRENAŠA RADIO PARIZ. POHITIMO, DA NE ZAMUDIMO! MOKA ADA iz mlina Davida Huberta, mleta iz najboljše izbrane potiške in ba-naške pšenice. NEPREKOSLJIVA JE V KVALITETI v peki in okusu. CENEJŠA JE OD DRUGIH MOR, ker pri svoji prvovrstni kvaliteti ni dražja od manjvrednih znamk. Vsak trgovec, pek in gospodinja naj zato v lastnem interesu zahteva vedno le MOKO AD.A. Stalne zaloge moke ADA imajo tvrdke: »Ekonom«, Prvo delavsko konzuimio društvo, Ljubljana — Gorjane, Ahačič in šifrer, Kranj — Josip Kobe, Novo mesto — Matheis, Brežice — Kresse, Kočevje — A. Domicelj, Rakek — Engelsberger, Krško — Jože Resman, Zapuže — Anton Strga r, Kamnik — Mihelčič, Zagorje — Mat k o K rajne, Vrhnika — Franc Oset, Sv. Peter v Savinj. dolini — Balon, Harlander, Kovačič, Jesenice — Janko Končar, Litija — Ziherl, fekofja Loka Glavno zastopstvo ta Slovenijo: Stanko Harmel, Zagreb, Langov trg štev. 2. 1353 NABAVKA MAST i ZA VOJAŠTVO Na dan 24. januarja 1934 održala se bo prva javna ust-mena licitacija ob 11. uri pri intendanturi komande Dravske Divizijske Oblasti v Ljubljani (Metelkova ulica, pri Taboru) za nabavko in predajo: MASTI (SVINJSKE) S0.000 hgr Pogoji in vsi ostali podatki glede te licitacije se dobijo za časa uradnih ur pri Intendanturi dravske divizijske oblasti. Kavcija od 5 odst. vrednosti masti se ima položiti istega dne do 10. ure pri filijalki poštne hranilnice v Ljubljani. Konkurenti naj prineso s seboj vse predpisane dokumente, katere predvideva Zakon o državnem računovodstvu. E. Br. 796. — IZ INTENDANTURE KOMANDE DRAVSKE DIVIZIJSKE OBLASTI V LJUBLJANI. 1405 ODKAR SMO SI NABAVILI NOVI PHILIPS „Super Inductance" SPREJEMNIK JE V HIŠI POPOLNO ZADOVOLJSTVO. Reprodukcija je odlična. Slušajoči ima vedno vtis, da je v gledališču. Zabeležite si naš naslov in nas pokličite. Sprejemnike vam hočemo brezobvezno na Vašem domu predvajati. Prodaja tudi na dolgoročna odplačila. PHILIPS zastopstvo: H. SUTTNER, Ljubljana 8, Aleksandrova 6. PHILIPS 634 "SUPER-tVDUCTANCE" »TRIBUNA« F. Najnižje cene! Batjel, Ljubljana, KarlovSka cesta 4 Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozič kov, stolic, bolen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev. .. varnih »trojev. motorjev tn dvo-koles v prostor ib domače tovnme PERJE Kokošje, purje, gosje in račje, »avadno, s strogo ^^JJ _ čiščeno In čohano. ^ Po znatno nižjih cenah. V zorel «e pošiljajo brezplačno in franko. DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI . VAJDA - ČAKOVEC Telefon 59, 60, S, 4. Vrsta 7125-17 —- — Vrsta 7155-18 Kadar ste doma, kadar delate v kuhinji in Pred prehladom doma Vas najboljše obva- hodite iz sobe v sobo, nosite te mikado co- rujejo te tople visoke copate. Moške Din pate. Otroške Din 25.—, moške Din 39.—. 59.—, ženske Din 49.—, otroške Din 39.—. Vrsta 9875-JO agg-*^ Vrs+a 93,5.54 Za ples in zabavo ti lahki čeveljčki iz ža- Elegantni čeveljčki iz žameta, kombinirani meta, kombiniram z lakom. z usnjetTlu ne smejo manjkati v garderobi nobene dame. Vrsta 9755-05 čeveljčki iz svilenega atlasa, najprimernejši za ples. Imamo tudi bele, ki jih lahko barvamo po barvi obleke. Vrsta 1385-05 Okusni polvisoki škorenjčki s toplo podlogo in patentiranim zapiračem. Vrsta J845-54 Črni ali rjavi iz žameta, kombinirani z usnjem. Elegantni in udobni za vsako nogo in vsak žep. Za delo v hladnih prostorih nenadomestljivi, izdelani iz tople volnene klobučevine, z ne-premočljivim podplatom iz gumija. Za delo v hladnih prostorih nenadomestljivi. Izdelani iz tople volnene klobučevine z ne-premočljivim podplatom iz gumija. Moški prej Din 99.—, sedaj Din 89.—. m Čevlji elegantnega gospoda za družbo in ples iz laka, kombinirani s semiš usnjem. P' te i <7 Vrsta 4055 Udobni in elegantni čevlji iz toplega sukna, Elegantni čevlji iz telečjega boksa, zgornji okrašeni z robom iz krimera. Za občutljive del kombiniran s toplo klobučevino. Zaradi noge v zimski dobi nenadomestljivi. elegance nazvani diplomatski. Pridite v naše prodajalnice. Izkoristite to priložnost sedaj, ko potrebujete največ čevljev tudi za ples in proti slabemu vremenu. SLUŽIMO JAVNOSTI, NE ŠPEKUURAMO Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Kibnikar. Za .Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojp Novak. Vsi X Ljubljani.