njanje ljudi s funkcijo gozdov (npr. v gozd-
nih informacijskih centrih) in z našim sana-
ravnim gozdarstvom ter o gozdarskih inšti-
tucijah nasploh; o tem se lahko še posebej 
veliko naučimo v ZDA. 
• Ameriške izkušnje kažejo, da je (nepro-
fitno) trženje rekreacijske in turistične funk-
cije gozdov zelo pomembno. Žal pri nas s 
tem niti še nismo začeli, imamo pa za to že 
zagotovljene določene predpogoje. Tudi to 
je lahko dodatni vir dohodka, ki naj bi se 
vračal nazaj v gozd (za opremljanje in vzdr-
ževanje učnih poti, rekreacijske infrastruk-
ture, za ekološko vzgojo in izobraževanje, 
seznanjanje javnosti, ipd.). Lep primer tega 
je npr. upravljanje kampirnih prostorov v 
državnih gozdovih v ZDA, ki je sedaj celo 
koncesionirano. 
• Zmanjševanje gospodarske funkcije 
gozdov je očitno tudi ameriški trend. Eko-
nomske zakonitosti v gozdu pa lahko igrajo 
tako negativno kot tudi pozitivno vlogo. 
Slednja je v gozdovih v območju Rocky 
Mountains izražena v celoti, saj zaradi nee-
konomičnosti tu praktično ni sečenj. Gaz-
GDK: 9:(73) 
davi so namreč v celoti prepuščeni narav-
nemu razvoju. Tudi v Sloveniji bo ekonom-
ske zakonitosti potrebno v prihodnje glede 
tega bolj upoštevati. V težjih rastiščnih ter 
ekoloških (in s tem tudi spravilnih) razme-
rah, kjer je gospodarska funkcija manj po-
membna, bo zato treba gozdove tudi pre-
puščati naravnemu razvoju. 
VIRI 
1. CSU in USDAFS 1996: 12th International Se-
minar on Forest and Natural Resources Admini-
stration and Management. Colorado State Univer-
sity Fort Collins in USDA Forest SeJVice Washing-
ton. Seminarsko gradivo. 
2. Knight, L. R. 1996: Aldo Leopold, the Land 
Ethic, and Ecosystem Management. J. Wildl. Ma-
nage. 60(3):471-474. 
3. MCPFE 1993: Ministerial Conference on the 
Protection of Forests in Europe, 16~17 June 1993 
in Helsinki. Sound Forestry - Sustainable deve~ 
lopment. Documents, 56 s. 
4. USDAFS 1995: Strategic Plan for lnternatio~ 
nal Cooperation USDA Forest SeJVice, Washing~ 
ton, 20 p. 
Razmišljanje o študijskem potovanju po ZDA 
Primož ILEŠič• 
Jeseni 1996 smo predstavniki Zavoda za 
gozdove Slovenije odšli v ZDA na povabilo 
Washinghton State University, Department 
of Natural Resources Sciences oziroma 
Gozdarske svetovalne službe - Cooperati-
ve Extension. Naš namen je bil pridobiti 
informacije in spoznanja o načinih izobra-
ževanja lastnikov gozdov in javnosti v ame-
riški zvezni državi Washington. Program na-
šega študijskega potovanja je bil izredno 
bogat in poučen. Opravili smo veliko število 
delovnih pogovorov z odgovornimi oseba-
mi za posamezna področja gozdarstva, z 
gozdarskimi svetovalci in obiske na krajev-
nih uradih izpostave državnega urada za 
* P. 1., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo~ 
venije, 1000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 
naravne vire - Washington State Depart-
ment of Natural Resources. Pogovarjali 
smo se s predstavniki zasebnih svetovalnih 
firm, spoznavali smo vlogo gozdnih poža-
rov v procesu naravne obnove gozda, og-
ledali smo si domiselen način terenskega 
spravila lesa s konji in se seznanili z nači­
nom in organizacijo kmečkega turizma v 
ZDA. Na Washington State University smo 
se pogovarjali z njenimi predstavniki, z izo-
braževalci in voditelji programov dela z otro-
ki, obiskali smo dekana in direktorja in pre-
davali študentom o slovenskem gozdarstvu 
ter jih seznanili z vlogo ZGS. Naš program 
je vseboval tudi pogovor o reševanju spor-
nih situacij med različnimi interesnimi sku-
pinami na področjih ekonomika, ekologije 
in sociologije. Ogledali smo si učni gozd 
in se pogovarjali s predstavniki državnega 
Gozd V 54, 1996 531 
urada za naravne vire in z gozdarskimi 
sociologi. Zelo poučni so bili pogovori o 
izobraževanju in poučevanju otrok, kakor 
tudi seznanjanje s problematiko varstva in 
varovanja populacij prosto živečih divjih 
živali oziroma zagotavljanja njim primernih 
habitatov. Udeležili smo se večernega se-
stanka z lastniki gozdov, na katerem so 
lastniki gozdov sami predstavili svoje izdel-
ke in dosežke pri delu z gozdom, na pri-
mer gojitvene načrte. Z dekanom fakultete 
v Seattlu smo se pogovarjali o organizacij-
skih vprašanjih in se seznanili z različnimi 
računalniškimi možnostmi vizualizacije po-
krajine in raznimi drugimi oblikami računal­
niških simulacij in vizualnih grafik. študij-
sko potovanje smo zaključili z ogledom na-
cionalnih parkov v zahodnem delu ZDA. 
V ameriškem družbenem in kulturnem 
sistemu je posvečena velika pozornost va-
rovanju človekovih pravic, spoštovanju ose-
be, njene nedotakljivosti in spoštovanju last-
nine. Poudarjene so polna svoboda, polna 
odgovornost in spoštovanje drugačnosti. 
Glede ekonomskega sistema je potrebno 
podčrtati izreden vpliv tržnega gospodars-
tva na celotno družbeno življenje. Vse je 
podrejeno zahtevam tržišča, konkurenčno­
sti, boju za kupca. Ideje o subvencioniranju 
posameznih področij gospodarstva v ZDA 
niso priljubljene, ker je vprašanje ravnanja 
z denarjem davkoplačevalcev zelo občutljivo. 
Gozdarstvo je v ameriški zvezni državi 
Washington organizirano na 4 različne na-
čine: 
-kot federalna gozdarska služba, ki skr-
bi za zvezne gozdove - USDA Forest Ser-
vice; 
-kot svetovalna gozdarska služba, ki je 
organizirana v sklopu Washington State 
University-Cooperative Extension; 
-kot državni urad za naravne vire - De-
partement of Natural Resource Sciences, 
ki se ukvarja predvsem z nadzorom izvaja-
nja del v gozdovih in 
-kot zasebne organizacije, ki se ukvarja-
jo s celotno organizacijo gozdarskega po-
slovanja - Association of Counsulting Fo-
resters. 
Naloga gozdarske pospeševalne službe 
je predvsem v dajanju kakovostnih infor-
macij, svetovanju in v izobraževanju lastni-
kov gozdov ter vzdrževanju baz podatkov, 
ki so v zvezi z gozdom. Pospeševalna in 
svetovalna služba je organizirana v sklopu 
532 Gozd V 54, "1996 
Washington State University, ki ima svoje 
·izpostave po celotni državi Washington. Cilj 
delovanja službe je pomoč lastnikom in jav-
nosti pri uporabi znanja in strokovnih do-
sežkov v praksi. V ta namen potrebujejo 
dobro izobražen in kvaliteten strokovni ka-
der, ki zna nastopati prepričljivo, tako, da 
lahko uspešno svetuje lastnikom. Zato zelo 
skrbno izbirajo kadre. Poleg strokovnosti 
so zahtevane govorne in komunikacijske 
sposobnosti, sposobnost izražanja, pisanja 
in primerno obnašanje. Vsebina izobraže-
vanja lastnikov obsega tudi organiziranje 
tečajev s področij: 
-gospodarjenja in upravljanja z gozdom 
in naravnimi viri; 
-gojen ja (redčenje, obvejevanje) in vars-
tva gozdov (bolezni, požari); 
-tehnologije dela v gozdu in gozdnih pro-
metnic; 
- habitatov za divje živali; 
-ohranjanja kvalitete tal in rastišča; 
-gozdne ekologije; 
- sečnje in spravila; 
-ohranjanja kvalitete voda; 
-gozdnih proizvodov; 
-prodaje lesa; 
-in drugih sorodnih dejavnosti. 
Washington State University oziroma 
svetovalna služba te univerze dobiva de-
narna sredstva pretežno od raznih institucij 
in firm, z oglaševanjem v časopisih in z 
izdajanjem publikacij. 
Lastnike gozdov in javnost neposredno 
poučujejo posamično, skupinsko (skupine 
po 50 ljudi) ali pa posredno z avdio-kaseta-
mi, video-kasetami, CD itd. Najprej razmi-
slijo, za katero skupino naj pripravijo napot-
ke in kakšen učinek želijo doseči. Potem 
posameznim skupinam ponudijo razlage v 
primerni obliki in vsebini. Pomemben je na-
čin predstavitve, pri katerem mora gozdar-
ski svetovalec ostati nevtralen. Gozdar na-
stopa predvsem kot javni delavec. Zato mo-
ra poznati dogajanja v lokalni skupnosti in 
na terenu. Veliki lastniki so pomembni za-
radi velikosti površine gozda, majhni lastni-
ki pa so enako pomembni, ker predstavlja-
jo potencialne volilne glasove. Velik pouda-
rek dajejo delu z mladino, v tem sklopu je 
program 4H (Head, Heart, Hands, Health) 
- glava, srce, roke, zdravje, ki uči in vzgaja 
otroke prek raznih dejavnosti v naravi in z 
ročnim delom. Gozdarji so močno poveza-
ni s šolo, posameznimi družinami, tudi s 
cerkvenimi organizacijami. Delujejo profe-
sionalno, pri delu pa jim pomagajo prosto-
voljci. Gozdar tako nastopa tudi v vlogi uči­
telja. Dobro mora poznati ekonomsko tržne 
in socialne razmere območja, kjer deluje. 
Biti mora strokovno usposobljen za razu-
mevanje sporov in tudi za njihovo reševa-
nje. Na srečanjih, ki smo jih imeli z različni­
mi predstavniki Washington State Univer-
sity, je bilo izraženo tudi mnenje, da so 
sestanki del učnega procesa. Zaradi lažje-
ga reševanja sporov je potrebno najprej 
pridobiti stališča članov, ki sodelujejo na 
sestankih. Pri delu z lastniki gozdov je goz-
dar zaželjen kot koordinator dela med raz-
ličnimi organizacijami, ki delujejo na terenu, 
in predstavlja programe za lastnike (npr. 
lastnikom gozdov pošlje kartico z vprašal-
nikom, kaj želijo, gre med ljudi in se zanima 
za njihovo delo, saj se zaveda, da ljudje 
sami ne bodo prišli k njemu). 
Temeljna izkušnja s potovanja po ZDA 
je, da se moramo gozdarji v prihodnosti 
bolj obrniti tako k lastnikom gozdov kakor 
tudi k davkoplačevalcem, da moramo po-
drobno raziskati in ugotoviti njihove potre-
be ter jim pomagati pri uresničevanju njiho-
vih želja. Pri načrtovanju (gozdnogospodar-
skem in drugem) je potrebno zagotoviti 
uravnoteženost med načrtovanjem na ob-
močnem nivoju in načrtovanjem na central-
nem nivoju. Glede samega načina komuni-
ciranja z lastniki in javnostjo, velja, da po-
meni pri predstavitvi 50% njena vsebina, 
50 % pa način pogovora. Zato bomo morali 
načinu predstavitve v prihodnosti posvetiti 
več pozornosti in si pridobiti lastnosti, ki so 
potrebne za delo s strankami: vljudnost, 
učinkovitost, odprtost, pomoč bližnjemu in 
nevtralnost. Ljudem se bomo morali znati 
bolj približati, se naučiti spoznavati njihove 
potrebe in jim ustreči. Spoznati moramo, 
da se lahko učimo od vsakega človeka, saj 
ima vsakdo izkušnje in lahko predstavlja za 
nas vir znanja. 
Na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili 
na študijskem potovanju po ZDA, menimo, 
da je na Zavodu za gozdove Slovenije po-
trebno nameniti izobraževanju še večjo po~ 
zornost kot do sedaj. Izobraževati je po-
trebno lastnike gozdov, zaposlene ljudi v 
Zavodu in javnost. Izobraževanje na vseh 
ravneh postaja za nas gozdarje priložnost 
in potreba, če hočemo obstati v pogojih 
konkurence, ki bo postala z vstopom Slo-
venije v EU še ostrejša. Še bolj kot do 
sedaj moramo iti med ljudi, se zanimati za 
njihove potrebe in se truditi ljudem ustreči. 
To velja tako za potrebe lastnikov gozdov 
kot tudi za potrebe širše javnosti. Opogum-
lja in navdušuje nas spoznanje, da ni stro-
kovnega področja, kjer ljudem ne bi mogli 
svetovati na demokratičen in sproščen na~ 
čin. Področje svetovanja ni omejeno strogo 
na gozdarsko stroko, ampak vključuje tudi 
druga ))mejna(( področja, npr. ekonomsko 
in pravno svetovanje, svetovanje s področ­
ja lovstva, računalništva itd. Odprte so širo-
ke možnosti za svetovanje glede davčnih 
pristojbin, cen lesa, zavarovanja, izobraže-
vanja itd. 
Prepričan sem, da je naše študijsko po-
tovanje veliko prispevalo k navezavi korist-
nih stikov med ameriško in slovensko goz-
darsko službo. Zaposleni na Zavodu za go-
zdove Slovenije se lahko pri tem sodelo-
vanju veliko naučimo o organizaciji, tehnikah 
in načinih svetovanja in izobraževanja last-
nikov gozdov in javnosti. Naša stran pa 
lahko ameriški ponudi kvalitetno izobraže-
vanje s področja dela z gozdom, predvsem 
v strokovnem, ekološkem in sonaravnem 
smislu. Interes in potreba sta bili z ameriš-
ke strani že izraženi. Z naše strani se bo 
potrebno organizirati v tem smislu in ame-
riškim gozdarjem ponuditi tovrstne storitve. 
Gozd V 54, 1996 533