Kamniški OBČAN St. 18 Termam Snovik drugo mesto med srednjimi in manjšimi termalnimi kopališči S sklepnim dejanjem, podelitvijo priznanj in kristalnih Neptunov najboljšim v Kristalni dvorani v Rogaški Malini, se je v sredo, I 3. oktobra, zaključila letošnja poletna akcija Slovensko naj kopališče 2001 Akcijo pripravljajo ustvarjalci radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija. Letos so obiskali preko 30 slovenskih kopališč, glasovi pa so se porazdelili kar na 93 kopališč, kar je glede na kopalcem ne prav naklonjeno poletno vreme razveseljiv podatek. Namen akcije je vzpodbuditi upravljal«- kopališč, da skrbijo za njihovo urejenost, za varnost kopalcev in da soncu ter vodi dodajo še kaj več. Kopalci pa sena ta način seznanjajo s tem, kaj lahko od posameznega kopališča pričakujejo in kaj naj zahtevajo. V akciji je glasovalo 35.170 kopalcev, glasovnice so našli na Siolo-vem spletnem portalu, na Planetu in v tedniku Žurnal V kategoriji srednje velikih in manjših termalnih kopališč je glasovalo 4.517 ko- 43. leto Kamnik, 22. oktobra 2004 Dan odprtih vrat ŠCRM Zadnja septembrska sobota je bila še posebej živahna v kamniškem Šolskem centru Rudolfa Maistra, kjer si v gimnaziji, ekonomski gimnaziji in ekonomski šoli nabira znanje I 162 dijakov. Na široko so odprli šolska vrata širši lokalni skupnosti, dijaki pa so pokazali, kaj radi počnejo v svojem prostem času, od športnih aktivnosti, odkrivanja računalniških skrivnosti, ustvarjalnosti, kot je slikanje na steklo, izdelovanje cvetličnih aranžmajev, do glasbe in plesa. Dijaki so skupaj z obiskovalci v šolski avli pozdravili plesno točko dijakinj. Več na 13. strani. Člani Lovske družine Sela proslavili 50 let delovanja S priznanji za najlepša srednja in manjša termalna kopališča (z desne): Andrej Klasinc, direktor prvouvrščenih Term Ptuj, Ivan Hribar, direktor drugouvrščenih Term Snovik in Albert Giorgiutti, direktor marketinga Term Topolšiea, ki sojini obiskovalci namenili tretje mesto. palcev, ki so Termam Snovik namenili 811 glasov in s tem 2. mesto. Na prvem mestu so pristale Terme Ptuj, ki pa se prihodnje leto selijo med velika termalna kopališča, tako, da se najmlajše slovenske terme v Snoviku lahko polegjujejo celo za prvo nagrado. Tretje ocenjene so Terme Topolšiea. Drugo mesto Termam Snovik pomeni veliko zahvala kopalcev /a trud kolektiva, ki vse napore vlaga v nenehno izboljševanje kakovosti storitev in širjenje ponudbe. in kako so se odrezala ostala Slovenska kopališča? Največ glasov so v letošnji akciji prejele Terme Čatež, ki so obenem tudi zmagovalci kategorije velikih termalnih kopališč, Terme Ptuj so zmagale med srednjimi in manjšimi termalnimi kopališči, HTP Simonov zaliv v kategoriji morskih kopališč, A(|uapark Zuslerna med bazenskimi kopališči in Grajsko kopališče Bled med naravnimi jezerskimi in rečnimi kopališči. Odprto od pon. do petka od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13 ure Lovska družina Sela je pri svojem obnovljenem lovskem domu v Sovinji Peči v nedeljo, 26. septembra, pripravila prijateljsko srečanje. Lovci so bili veseli množičnega obiska lovskih prijateljev iz sosednjih družin, krajanov, okoličanov in gostov. Slovesno praznovanje se je začelo z mašo v čast sv. Huberta, zavetnika lovcev, ki sta jo darovala domači župnik Daniel Kaštrun in nekdanji selski župnik Franc Turk. Pester program so sooblikovali rogisti, lovske pesmi, pesmi in igrica otrok tamkajšnje osnovne šole, podelitev priznanj LZS zaslužnim lovcem LD Sela, podelitev plaket LD Sela. Ob jubileju so selski lovci izdali tudi zbornik in stene lovske koče popestrili s slikarskimi stvaritami lovcev Igorja Pičulina in Jurija Erzarja. Več o prijetnem praznovanju na 9- strani. LD Sela zelo dobro sodeluje tudi s krajevno skupnostjo Sela, zato sta predsednik IT) Sela Jernej Strajhar in Frane Hribar Lovro, eden od štirih še živečih ustanovnih članov LD Sela, ob praznovanju zlatega lovskega jubileja izročila plaketo z zahvalo za dobro sodelovanje predsedniku KS Sela Milanu Hribarju. Prodajalna obutve in tekstila SC9« Moste 88A, Komenda Od 35. oktobra do 6. novembra 20% gotovinski POPUST pri nakupu nad 5 jOOO 5IT. JESEN V TRGOVINI SCORPIO Regionalni razvoj ni samo gospodarski, ampak je tudi družbeni projekt Regionalizacija oziroma razdelitev države na več regij jc (vsaj za lokalne skupnosti) ena izmed najpomembnejših pridobitev našega vstopa v lili. Smisel razdelitve države na regije jc predvsem v tako imenovanem »skladnejšem regionalnem razvoju« oziroma zmanjševanju razlik v razvitosti med posameznimi regijami. Poda čeprav si- s tem projek- tom ukvarjamo že vse od začetka našega približevanja ITI, na tem področju še nismo veliko naredili, pa še tisto, kar smo, nam ne more biti pose VELIKA PONUDBA ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK PO SUPER CENAH! ■S ila zaupajte v nego največji in najsodobnejši i v Sloveniji. Očistili jih bomo z okolju in oblačili nimi postopkLEđni v^^&s^zOWiimlogp! VELIKA IZBIRA ALU IN JEKLENIH PLATIŠČ /TETI 2 O PNEUMATIC CENTER PTC Perovo 27, Kamnik . t: 01 830 83 50 Kamnik, Šutna 72 (nasproti OŠ Toma Brejca) tel.: 01/83 13 896 Odprto: 8h-19h, sobota: 8h-12h NOVI MODELI DIGITALNIH FOTOAPARATOV foto bobnar KONICA-MINOLTA SAMSUNG TO DIMAGE Z3 • I-.' 1)1*0*1 4 ■nilii- .... • 'Z. 'i|.ti( i. /.....r. • 4K rhfiitrtlnr /•>'.". • Antt-Shato osna za gotovino 118.101,- "M DIGIMAX V50 - kočljivo*< S mHljonov - '■> '" " "-••<■ ■ Al r)p(jrl*lr, I •••m- ■ vrtlitv INlOK cena za gotovino 87.391,- www.sitar-pneumatic.si Prinesite s seboj ta oglas, priznamo 20% popusta pri izdelavi fotografij bej v ponos. Razlike v razvitosti regij se namreč ne zmanjšujejo, pa tudi regije še niso dokončno oblikovane. Del krivde za to nosijo državne institucije, del pa tudi lokalne skupnosti. Razprtije med občinami ter ozki interesi županov so namreč nekatere regije že pripeljale na rob razpada. V naši regiji takšnih problemov k sreči nimamo. Regionalizacija je praktično že naš sopotnik, zato ne spreglejte zanimivih in koristnih informacij s tega področja na 2.strani. V prihodnjih številkah sledijo nadaljevanja. Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 5. novembra. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 28. oktobra, oglase in zahvale pa do torka, 2. novembra, v uredništvo v Kamniku, (,lavni tr% 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel: 01/83 91311 in 041/662 450, e. naslov: sasa. mejac 9šktL net. Regionalizacija in kaj so pravzaprav njeni cilji? Regionalni razvoj ni samo gospodarski, ampak tudi družbeni projekt Regionalizacija oziroma razdelitev države na več regij, je (vsaj za lokalne skupnosti) ena izmed najpomembnejših pridobitev našega vstopa v EU. Smisel razdelitve države na regije je predvsem v tako imenovanem »skladnejšem regionalnem razvoju« oziroma zmanjševanju razlik v razvitosti med posameznimi regijami. Toda čeprav se s tem projektom ukvarjamo že vse od začetka našega približevanja EU, na tem področju še nismo veliko naredili, pa še tisto kar smo, nam ne more biti posebej v ponos. Razlike v razvitosti regij se namreč ne zmanjšujejo, pa tudi regije še niso dokončno oblikovane. Del krivde za to nosijo državne institucije, del pa tudi lokalne skupnosti. Razprtije med občinami ter ozki interesi županov so namreč nekatere regije že pripeljale na rob razpada. V naši regiji takšnih problemov k sreči nimamo. Čeprav so regionalizacije že nekaj let polni vsi časopisi, ne bo odveč, če /godbo na kratko povzamemo. Približno dvesto slovenskih občin je trenutno še razdeljenih v dvanajst (statistič- nih) regij, vendar se želita dve regiji (Podravje in Savinjska regija) razdeliti vsaka na dve manjši regiji, tako da bi nekoč imeli štirinajst (razvojnih) regij. Pravila o tem, koliko regij bi naša država lahko imela, sicer ni, ven dar izkušnje iz EU kažejo, da manjša kot je regija, šibkejša jc in težje se razvija. Zato so težnje po delitvi države vedno več manjših regij nelogične in v nasprotju z zdravo pametjo ter temeljnim ciljem ustanavljanja regij. Regije (ki bi ob občinah in državi predstavljale manjkajoči tretji nivo celotne organizacije države) se bodo morale namreč slej ko prej opreti zgolj na lastne finančne, kadrovske in druge potenciale, zato bi bilo edino smiselno, da se regije med seboj povezujejo, ne pa delijo. Razvoj nega denarja, na katerega računajo naše regije, bo namreč najkasneje čez kakšnih deset, petnajst let zmanjkalo in tedaj se bodo morale regije razvijati sanic (Vprav je do tedaj še relativno daleč, pa bi morali na to misliti že sedaj, ko regije ustanavljamo. Nesmiselno jc namreč, da sedaj regije delimo, čez nekaj let jih bomo pa ponovno povezovali. Letos poleti sem sodeloval v ekipi, ki je za Gospodarski vest-nik pripravila prilogo o gospodarskem utripu posameznih regij. V ta namen sem se pogovarjal z. direktorji vseh regionalnih razvojnih agencij (RRA) in območnih gospodarskih zbornic v državi. Vsi sogovorniki po vrsti so poudarjali, da regionalizacija izgublja pravo (se pravi ekonomsko) podlago in vse bolj dobiva politično, to pa lahko temu projektu povzroči nepopravlji- vo škodo. Še najbolj spolitizira-na je regionalizacija v Podravju, kjer si župani spodnje podravskih občin prizadevajo za razdelitev Podravja na dve regiji (Zgornje in Spodnje Podravje), čeprav bi s tem regijo kapitalsko zelo oslabili. Njihovo ravnanje je lep primer, kaj se zgodi, če projekt dobi v roke politika. Na obeh podravskih RRA-jih ter na območni gospodarski zbornici so k sreči veliko bolj razumni in na vse skupaj gledajo skozi prava očala. Tako kot v Mariboru, tudi drugod po državi direktorji območnih gospodarskih zbornic zagovarjajo koncept razdelitve države na samo tri regije, saj se zavedajo, da bodo samo tako velike regije v vseh pogledih sposobne poskrbeti za svoj nadaljnji razvoj. Prednost na razpisih za evropska sredstva imajo namreč projekti, ki rešujejo probleme kar največjega števila ljudi. Glede na to, da imajo nekatere evropske regije več prebivalcev kot celotna Slo venija, vsakršna delitev naše države pomeni zmanjševanje možnosti za uspeh na teh razpisih. Ne glede na pravkar povedano, pa na finančno pomoč države in EU računajo v vseh slovenskih regijah, vendar jc jasno, da denarja za uresničitev vseh želja nebo dovolj. Največ ga bo verjetno dobilo Pomurje, Podravje, Zasavje in Notranjsko - kraške regija, ki sodijo med najbolj nerazvite v državi. Nikjer pa sredstev ne bo dovolj, če pri razvoju z javnim ne- bo sodeloval tudi zasebni kapital. To je ena najpomembnejših novosti in se nanaša na številna področja - tudi takšna, ki z regionalnim razvojem nimajo nobene zveze. Svoje pa bo morala po besedah Zdenke Kovač, ministrice brez listnice in direktorice Službe vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj, k razvoju vsake regije prispevati tudi civilna družba. S tem, ko se bodo v izvajanje nekaterih dejavnosti v regiji vključili posamezniki, se bodo po eni strani zmanjšale obremenitve občinskih in državnega proračuna, po drugi pa povečal izkoristek lastnih kadrov, kar je prav tako eden izmed glavnih ciljev skladnejšega regionalnega razvoja. Razlike med regijami so pri nas manjše kot v tujini Vsaka regija si je morala pripraviti svoj regionalni razvojni program (RRP). V teh dokumentih so se občine, ki sestav- Vir: GURS, SVRP ljajo določeno regijo, sporazumele o izvajanju projektov skupnega pomena. Pri njihovi pripravi Regionalne razvojne agencije (RRA) niso imele večjih težav, kar dokazuje, da so se občine sposobne dogovoriti o sodelovanju. Pripravi RRP-jev (ki so morali biti usklajeni z razvojnimi smernicami celotne države, te pa SO opredeljene v Enotnem programskem dokumentu) jc nato sledila priprava projektov za kandidiranje na razpisih IT J. Sredstva ITI so razdeljena v več skladov, med katerimi so najbolj znani strukturni skladi, socialni in kohezijski sklad. Za sredstva v teh skladih se lahko kandidira z dobro pripravljenimi projekti, ki morajo nek problem reševati kar se da celovito (še en razlog proti drobljenju regij). Slovenski projekti niso najbolje pripravljeni (na razpisih uspe samo vsak tretji), zato se na evropski denar nc kaže pretirano zanašati. Regije se morajo opreti predvsem na finančne vire iz lokalnih skupnosti, podjetij in zasebnih vlagateljev. In s kakšnimi projekti se trenutno najbolj ukvarjajo regije? Trenutno največ sredstev vlagajo v izgradnjo komunalne infrastrukture, industrijskih in obrtnih con ter vzpostavljanje štipendijskih skladov in razvoj lastnih kadrovskih potencialov. Na tem področju so nekaj posebnega obe primorski regiji ter Notranjsko - kraška regija, ki skupaj izvajajo projekt »IN PRIME«, s katerim želijo doseči »inovacijski preboj« oziroma spodbujati inovacijsko dejavnost in razvijati poslovno infrastrukturo. Poleg tega si vse regije po vrsti prizadevajo tudi za decentralizacijo višje in visokošolskega izobraževanja. Prepričane so namreč, da bodo visokošolski izobraževalni programi doma zadržali mlade, ki sedaj množično zapuščajo številne slovenske regije. Cilji teh investicij in prizadevanj so bolj ali manj enotni - vse regije si želijo ustvariti pogoje za hitrejši gospodarski razvoj in z boljšimi delovnimi mesti mladim omogočiti vrnitev v domače okolje Vse slovenske regije (razen Zasavske) ležijo ob državni meji, zato veliko sodelujejo tudi z regijami v sosednjih državah. Se /lasti (o velja za regije ob sloven-sko-avstrijski in slovensko-itali-janski meji, kjer so prijave na razpise lnterreg(ki so namenjeni izključno čezmejnemu sodelovanju), že nekaj povsem običajnega. Ob meji s Hrvaško, še /lasti pa Madžarsko, se bo takšno sodelovanje nedvomno precej ra/vilo v prihodnjih letih. Z enim takšnih projektov se lahko pohvalimo tudi v naši občini, gre pa za ustanovitev regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe. V njem poleg nekaj slovenskih občin in organizacij sodelujeta avstrijska partnerja. Kljub vsem težavam, ki spremljajo reorganizacijo naše države, pa Kovačeva meni, da smo lahko z dosedanjim regionalnim razvojem zadovoljni, saj naša država sodi med tiste, v katerih so razlike v razvitosti regij najmanjše. •Občutek, da se razvija samo Ljubljana z okolico je zato varljiv,« nam je dejala v pogovoru za že omenjeno prilogo. ZORAN JEREB (Prihodnjič: poudarki iz RRP Ljubljanske urbane regije) SPOMINSKE SVEČANOSTI 03 DNEVU MRTVIH Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik vabi občane, še posebej pa svojce padlih v NOB, umrlih v koncentracijskih taboriščih in talcev ter preživele borce in druge udeležence NOB, da se ob dnevu mrtvih udeležijo SPOMINSKIH SVEČANOSTI. V SOBOTO, 23. OKTOBRA: - Srednja vas in Sela ob H. uri pri spomeniku pri Livku; V PETEK, 29. OKTOBRA: - Duplica ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB, - Šmarca ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB, - Rudnik ob 10.30 pri spomeniku padlih v NOB, - Špitalič ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB na pokopališču, - Motnik ob 10.45 pri spomeniku padlih v NOB na pokopališču, - Kamniška Bist. ob 11. uri pri grobišču padlih v NOB v Zg. Stranjah, - Črna ob 12.uri pri spomeniku padlih v NOB, pri »Jami«, - Komenda ob 11.30 pri spomeniku padlih v NOB v Mostah, - Nevlje ob 16. uri pri spominski plošči padlim v NOB pri OŠ Nevlje, - Srednja vas in Sela ob 16. uri pri spominskih ploščah padlim v NOB pri šoli Sela, - Šmartno v Tuhinju ob 15. uri pri pri spomeniku padlih v NOB v Gradišču, - Mali Rakitovec ob 16. uri pri pri spomeniku padlih v NOB vRakitovcu; V SOBOTO, 30. OKTOBRA: - Kamnik ob 16. uri pri grobišču padlih v NOB na kamniških Žalah, v nadaljevanju pa pri spomeniku padlih v I. svetovni vojni; V NEDEUO, 31. OKTOBRA: - Tuhinj ob 9. uri pri pri spomeniku padlih v NOB na Prevojah v Zg. Tuhinju. Kamniški 0&ČAN - Izdajatelj Bistrica, cl.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saia Mcjač, unlv. dipl. ekofl. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333 Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (davni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311. 041/662490, ta*: 01/83-19-860, e-mail: sasaniejaeivolja.net Vn.n • h-ciiiIi člankov i" ton >grafi| ne 1» inoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., Ljubljana, dne 21. 10. 2004. PRENOVA STRATEGIJE RAZVOJA KMETIJSTVA V OBČINI KAMNIK Z vstopom Slovenije v EU se je marsikaj spremenilo. Največje spremembe že čutimo in jih bomo še občutili prav na področju kmetijstva. Občina Kamnik se je odločila za » Prenovo strategije razvoja kmetijstva «, ki je bila sprejeta v letu 1997. Kot vemo, je naša občina pretežno .gozdnata, ostala zemljišča pa so v večini porasla s travinjem. Naravne danosti in lega kmetijstvu onemogočajo normalno kmetijsko proizvodnjo. Pretežni del občine leži v območjih z omejenimi dejavniki (hribovsko gorsko območje), precejšen del kmetijskih zemljišč pa je tudi v okvirih krajinskih parkov in drugih zavarovanih območij. Kmetijska zemljišča se zaraščajo, kmečkih zavarovancev (obvezno zavarovanje za vse pravice) je malo, čeprav se marsikdo odloči za delo na kmetiji. Tem značilnostim mora slediti tudi kmetijska proizvodnja in življenje na podeželju. Prav tako naj bi tem značilnostim sledila oziroma bila usmerjena politika kmetijstva v občini Kamnik, podkrepljena z željo po razvoju te panoge kljub naštetim težavam. Poglavitni cilj te politike naj bi bil, da pomaga ohranjati življenje in kmetijsko proizvodnjo na podeželju ob upoštevanju zahtev današnjega časa. V ta namen je Občina Kamnik povabila KGZS - zavod Ljubljana, da izdela Prenovo strategije razvoja kmetijstva v občini Kamnik in jo ponudi v sprejem občinskemu svetu. Predlog ciljev prenove strategije temelji na podlagi poznavanja stanja kmetijstva v občini in politike kmetijstva v državi ter zahtev EU. Predlagamo, da se dosedanja shema pomoč obdrži, ob tem pa se da večji poudarek sofinanciranju izobraževanj (certifikatna izobraževanja za pridobitev izobrazbe...), štipendiranju za šolanje v kmetijskih programih, osemenjevanju živali (zaradi »domačih« pripustov se kvaliteta osnovne črede slabša, predvsem pri kravah dojiljah), reševanju ekoloških problemov: sofinanciranje kotlov na bio maso po kmetijah (čiščenje gozdov - manj bolezni in škodljivcev na gozdnem drevju); postavitev elektrarne na bio plin, predelava viškov organskih gnojil, (s kmetij in Jate) z uporabo kofak-torjev - bioloških gospodinjskih odpadkov (organska masa) in klav-ničnih odpadkov (če bo to dopuščal zakon), pospeševanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (pomoč pri pripravi projektov, programov, promociji in prodaji izdelkov) ter sofinanciranju pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja za zaposlene na kmetijah. Za podrobnejšo predstavitev predloga Prenove strategije kmetijstva v občini Kamnik bo v četrtek, 28. oktobra, ob 17. uri v veliki sejni sobi Občine Kamnik, Glavni trg 24, organizirana javna razprava. K sodelovanju v javni razpravi vabimo vso zainteresirano javnost, predvsem pa vse, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s politiko kmetijstva v občini Kamnik. KGZS- Zavod Ljubljana Skupina za pripravo Prenove strategije kmetijstva občine Kamnik Peter Berlec, kmet.inž. Občina Kamnik, oddelek /a okolje in prostor objavlja javni poziv k oddaji mnenj, predlogov in usmeritev k pripravi Strategije prostorskega razvoja občine. Strategija prostorskega razvoja občine je temeljni občinski dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. Določa usmeritve /a razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe, tako da so zagotovljeni pogoji za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine. Občina Kamnik je pristopila k izdelavi Strategije prostorskega razvoja občine Kamnik in Prostorskega reda občine Kamnik. Z namenom, da občinska uprava pridobi predloge in pobude javnosti, občane občine Kamnik pozivamo, da v roku .30 dni podajo svoje pobude za spremembo namembnosti zemljišč-. Vloj>o je treba vložiti v sprejemni pisarni Občine Kamnik. ■ Pobude občanov bo občinska uprava sprejemala v pisni obliki do 22. 11.2004. Vloge prejele po preteku lega roka ne bodo upoštevane. Lahko se jih posreduje tudi na obrazcih, ki so na voljo v sprejemni pisarni Občine Kamnik ali na iiiletnetni strani www.kamnik.si OBVESTILO Občane obveščamo, da na osnovi sklenjene pogodbe št.: 35205-8/04-6/4, z dne 21. 9. 2004, predstavniki podjetja LOCUS d.o.o., Ljubljanska 76, Domžale, izvajajo evidentiranje greznic in malih čistilnih naprav na področju občine Kamnik. Predmetno evidentiranje je potrebno zaradi izdelave poročila o stanju komunalne opremljenosti v občini, ki ga zahteva RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Občinska uprava prosi krajane za sodelovanje s popisovalci na terenu in se zahvaljuje za razumevanje. OBČINA KAMNIK ODDELEK ZA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Uspešno delo odbora za urejanje parkirišč na Duplici Na Groharjevi so pripravljeni kupiti 125 parkirnih mest in 40 garažnih boksov Čeprav se je odbor /a pripravo usklajenega predloga projektne rešitve mirujočega prometa ulic Matije Blejca in Groharjeve, ki ga sestavljajo Jožica Senica Zabrct, Zoran Ivanič, Dušan Košir, Vladimir Mcdič in Marko Gosta (imenoval ga jc bivši svet KS Duplica) prvič sestal sredi junija letos, jc bil kljub počitniškemu času zelo aktiven. V tem času SC jc sestal najmanj petkrat in obravnaval različne predloge za ureditev parkirišč na Duplici, kjer se jc ta problematika DO začetku gradnje cen trajchovovih prič na Groharjevi šc posebej zaostrila. Odbor krajanov /a projektne rešitve prometne situacije v soseski ulic Matije Blejca in Groharjeve jc občinski upravi posredoval vrsto pripomb, ki jih jc po izjavi članice odbora Jožice Senica Zabrct, večinoma tudi upoštevala pri nadaljnjem oblikovanju in izvajanju projektov. Tako jc odbor sredi junija po sredoval občinski upravi tudi popis števila prebivalcev, avtomobilov in potencialnih kupcev parkirnih mest oziroma garaž Tako jc iz popisa, ki zajema devet od desetih blokov na Groharjevi (brez bloka št. K)) raz vidno, da je v ulici približno l .3 avtomobila na stanovanjsko enoto, kar pomeni, da jc trenutno skupaj potrebnih za stano valec v Groharjevi ulici okrog 400 parkirnih mest. V začetku julija jc bilo na voljo 144 parkirnih mest, ki jih uporabljajo stanovalci 305 stanovanj (ali 0.47 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto). Nekaj parkirišč pa jc poleg tega zasedenih šc s smetnjaki. Manjka torej okrog 260 parkirnih mest, vendar jih sla novalci ne zahtevajo (oliko, zadovoljni bi bili vsaj z enim parkirnim mestom na stanovanje, kar pomeni I6l parkirnih mest. V celotni soseski Matije Blejca in Groharjeve pa to pomeni pri (>l 0 stanovanjih ob sedanjih .300 se dodatnih 300 parkirnih mest, Doslej smo pogosto slišali pripombe, da stanovalci tega območja niso pripravljeni tudi sami sodelovati pri urejanju perečih vprašanj v zvezi s parkiranjem. Vendar jc junijski popis pokazal, da to povsem nc drži Stanovalci Groharjeve bi bili po teh podatkih pripravljeni kupiti 125 parkirnih mest in 40 garažnih boksov. Verjetno pa bi se podobna pripravljenost izkazala tudi na ulici Matije Blejca. Vsekakor bi kazalo tako pripravljenost krajanov za sodelovanje upoštevati (udi pri načrtovanju celovitega urejanja parkirišč na Duplici. Čeprav so bili predlogi odbora na junijskem sestanku v OŠ Marije Vere s strani občinske uprave upoštevani, sta člana odbora Jožica Senica Zabrct in Dušan Košir te dni v imenu odbora posredovala Ivanu Pristovni-kti, direktorju občinske uprave, in Bojanu Mlakarju šc nekaj dodatnih pobud in \ prašanj, na katere želita odgovore . Med drugim zavračata očitke na I. seji novega sveta KS, katerega člana sta, da odbor ni nič naredil in predlagata občinski upravi, da v Kamniškem občanu pojasni, kaj vse je bilo v tem času storjenega pri urejanju parkirišč na Duplici. Pri (cm posebej poudarjala zeljo stanovalcev ulice Matije Blejca in Groharjeve, da predvidena parkirišča nc bi ostala v makadamski izvedbi naslednjih 20 let, kot se jc to Zgodilo z začasnim parkiriščem na severovzhodu šolske parcele. Potrebno bi bilo začeti tudi postopke za zarisovanje parkirišč, čeprav |io vsej soseski to šc nc bo mogoče. Poiskali je potrebno ustreznejša mesta za smetnjake, saj bi tako pridobili nekaj dodatnih parkirišč. V dogovorih z, versko skupnostjo jc treba doseči odstop obljubljenega dela zemljišča za ureditev enosmerne ciste od vrtca proti železniški progi, pripraviti projekt in zagotoviti sredstva za izgradnjo ceste m parkirišč". Pisno jc treba zaprositi Slovenske železnice za soglasje za možnost razširitve parkirišča proti železniški progi. Izkazan interes stanovalcev po plačljivih parkiriščih in garažah je treba upoštevati v projektih za izgradnjo parkirišč, kar doslej ni bilo upoštevano Pričakujejo, da bo občinska uprava pri iskanju investitorja in pri urejanju dokumentacije za gradnjo plačljivih parkirnih mest krajevni skupnosti oz. sta novalcem po svojih močeh pomagala tudi v bodoče Člani odbora so tudi v prihodnje pripravljeni konstruktivno sodelovati z občinsko upravo, saj se zavedajo, da le tako lahko skupaj pridejo do ustrezne celostne in trajne rešitve prometne ureditve, s kate ro bodo Stanovalci zadovoljni FRANC SVETEI.J Vi sprašujete, župan odgovarja Z. L sprašuje: »Zakaj je Občina Kamnik v času volilne kampanje dovolila poslavljali volilne plakale na vseh zelenicah in drevesih?« Na podlagi Zakona o volilni kampanji. Odloka o oglaševanju v ()hiim Kamnik in Slatina Občine Kamnik je direktor občinske uprave 21. julija 2004 izdal Sklep o določitvi načina plakatiranja v času volilne kampanje. S leni sklepom jc bil določen način in pogoji plakatiranja na območju Občine Kamnik v času volilne kampanje za volitve v državni zbor v letu 2004. Določena so bila plahdna mesta ter pravice in obveznosti organizatorjev volilne kampanje glede plakatiranju. Navedena je bila največja dovoljena velikost rek-lomnega panoja. Na območju Občine Kamnik je bilo določenih 44 oglaševalskih mest za postavitev oglasnih panojev z volilno propagandno vsebino. Vsakemu organizatorju je na podlagi načela enakopravnosti pripadlo 10 brezplačnih oglaševalskih mest. Ne glede na Sklep pa je vsak organizator po svojih zmožnostih lahko oglaševal preko oglaševalskih agencij, ki imajo reklamne panoje tudi na območju naše občine. Sklep je bil objavljen na oglasni deski v pritličju občinske z.grad-be v Kamniku ter skupaj s podrobnimi navodili posredovan na vse naslove političnih strank in list, ki so izrazile interes za oglaševanje (vseh je bilo 17). Zainteresirani organizatorji so skladno s sklepom in navodili na predpisanem obrazcu v vložišče Občine Kamnik oddali vlogo z.a plakatiranje. Občinska uprava je vsem vlagateljem izdala ustrezna dovoljenja za vse zaprošene plakatne lokacije, pri tem upoštevala 10 brezplačnih, z.a vse nadaljnje pa s posebno odločbo zaračunala komunalno takso. Vsa s sklepom določena oglaševalska mesta se nahajajo na parcelah, ki so v občinski lasti ali javni uporabi, nc glede na to ali jc to pločnik, zeleniću, trg itd. Na nekaterih zanimivejših lokacijah je bilo tako postavljenih tudi več panojev, ki pa so po zahtevah dovoljenju morali bili urejeni, niso smeli ovirati preglednosti in varnosti v križiščih in pločnikih in ne zastirati drugih panojev. Izrecno pa je bilo v dovoljenju določena, da jih ni dovoljeno nameščati izven odobrenih oglaševalskih mest ter da jih je prepovedano nameščati na dreve- sa in na komunalne objekte lelektro omarice, avtobusna postajališču, ekološke otoke, zabojnike za odpadke,...). Opaženih je bilo tudi nekaj odstopanj, na katere sta organizatorje opozarjala občinsko redarstvo in inspekciju. Posebnih sankcij in kaznovanj občina ni izvajala. (Jlede na to, da ni bilo pritožb menimo, da je Občina z navedenim načinom plakatiranja primerno zadostila potrebam organizatorjev volilne kampanje. V 15. dneh po dnevu volitev so organizatorji dolžni odstraniti vse panoje in plakate, naše javne površine in zelenice bodo spet v polnosti zaživele v svojem namenu. župan /ONi; SMOLNIKAR Svetniki sprašujejo in predlagajo Prebivalci Groharjeve uliee pričakujejo, da bo letos začelo začasno parkirišče med blokoma do zime (udi asfaltirano in dokončno urejeno. Dokončna razdelitev lastninskih deležev avtobusne postaje Krajani KS Perovo in Novi trg ter Zapricc nimajo nobenih prostorov za delovanje krajevnih skupnosti in tudi ne za de lovanje društev in drugih oblik druženja predvsem otrok, mladostnikov, starejših in sploh vseh krajanov, čeprav so med Številčno največjimi v občini, opozarja Tatjana Rot Djalil Predlaga, da občina in KS v okviru že obstoječih in načrtovanih novogra denj poiščejo možnost za rešitev tega problema. Ivan Pristovnik pojasnjuje, da so prejeli sklep (zcmljiškok njižno določitev) <> dokončni razdelitvi lastninskih deležev na avtobusni postaji. V kratkem bodo začeli uresničevati dogovore med Ministrstvom za obrambo, podjetjem Kam-bus, Občino in drugimi solastniki, kar pomeni, da bo večina prvega nadstropja postaje namenjena za potrebe občine, Agencije za podjetništvo in turizem, družbo Velika planina, prostore pa bomo namenili tudi za delovanje krajevnih skupnosti, ki nimajo svojih prostorov za delovanje Še letos nov most preko Kamniške Bistrice 5. oktobra so delavci podjetja Ceste Mostovi d.d. iz Celja začeli graditi betonski most preko Kamniške Bistrice pri sedanji leseni brvi ob podjetju Meso Kamnik. Most prednapete železobe-tonske konstrukcije na 16 kablih bo slonel na po treh železobe-tonskih stebrih, premera 150 cm, na vsakem bregu z razpetino 23 metrov. Preko njega bo potekalo 6 metrov široko cestišče z obojestranskima pločnikoma širine 2,5 m in kolesarsko stezo. Investicijska vrednost mostu, katerega investitor je Občina Kamnik, bo znašala okrog 110 milijonov tolarjev. K temu je treba prišteti še vrednost semaforja na križišču obvoznice. Predvidevajo, da bo most končan do 18. decembra letos, če- prav so izvajalcem te dni nekoliko zagodle visoke vode, da so morali za nekaj dni prenehati z deli v strugi Bistrice. Občinska uprava posebej opozarja vse pešce in kolesarje, da sta v času gradnje zaprta pločnik in kolesarska steza med Maistrovim in šolskim mostom in seveda tudi obstoječa lesena brv. Zato naj pešci in kolesarji v tem času uporabljajo obvozne poti! F. S. mm C radnja novega mostu pri podjetju Meso bo (rajala okrog dva meseca in pol. Zaklonišče pod avtobusno postajo ni primerno za izvajanje mladinskih dejavnosti Svetnik Borut Žagar je občinski upravi postavil vprašanje, ali po dokončni razdelitvi lastninskih deležev na območju avtobusne postaje v Kamniku pripada občini Kam nik tudi zaklonišče pod ploščadjo avtobusnih postajališč in v kak snem stanju je to zaklonišče? Kdo upravlja z zakloniščem in ga vzdržuje? Zanima ga zakonska možnost, da se v prostorih zaklonišča začasno odvija mladinska dejavnost, dokler se ne dokončajo dela V kleti Doma kulture na Fužinah? Mladinski sv et s svojimi projekti ne more nadaljevati z delom, če nima za svoje delovanje zagotovljenih osnovnih pogojev, med katere sodi tudi prostor za sestankov anjc. prostor, v katerem bi potekale mladinske delavnice in nenazadnje tu cli prostor za druženje mladih. Odgovor je posredovala Maja Hauptman, višja svetovalka za pravne zadeve, ki pravi, da lasi niški deleži na samem objektu avtobusne' postaje so zares razdeljeni, narejen je bil etažni načrt, na pod lagi le-tega so bili tudi izvedeni vpisi lastninske pravice na posamezni etažni enoti v zemljiško knjigo Zaradi nedorečenosti postopka vpisa ter katastra podzemnih objektov in naprav pa samo zaklonišče še ni bilo v pisano v zemljiško knjigo kot samostojen vložek, zato tudi ni bil mogoč vpis lastninske pravice na tem objektu. lastninsko-pravna razmerja ničel Ministrstvom za obrambo In < >bci no Kamnik še niso bila razrešena, tako da trenutno približno polov i co prostora uporablja MOB (ta del jc tudi opremljen z alarmno napra vo), polovico pa Agencija za poeljel nisivo in turizem ter delno Občina za skladiščenje. Zaradi vsega navedenega, pa tudi zato. ker objekt ni priključen na vodovodni sistem (zato nima sanitarij lerogrevanja), menimo, da ni primeren za odvijanje mladinske dejavnosti. Urejenost igrišča ob OŠ Toma Brejca je odvisna od odnosa, občutka odgovornosti uporabnikov Svetnika Daniela Kovačiča zanima, kaj bo Občina Kamnik kol lastnica Osnovne šole Toma Brejca postorila, da bo fasada, ki meji na igrišče, ograja okoli igrišča in športne rekvizite, zaščitila pred uničevanjem. Otroci in odrasli namreč predvsem med vikendom z igrami na igrišču (neodgovornim brcanjem žoge) uničujejo fasado in ograjo. Tudi ravnateljica Osnovne šole Toma Brejca ga. Metka Murn ugotavlja, da se šola oz. njeni učenci in zaposleni dnevno soočajo z opisanimi težavami. Ne samo, da se fasada uničuje z žogo, tudi popisana oz. poslikana je vedno bolj, veliko je še druge škode in odvrženih odpadkov v okolici šole. Kot možen ukrep predlaga posta vitev kontejnerja za papir, osveščenost učencev, da sami skrbijo za urejenost okolice šole in razmišlja o najemu varnostne službe d 7, da s svojimi obhodi nadzoruje objekt in okolico šole Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti, pojasnjuje, da so v razgovoru z ravnateljico OŠ T. Brejca izvedeli, da so la v času pouka - zlasti s pomočjo svojih pedagogov nadzoruje dogajanje na šoli in površinah, ki jih uporablja za zunanje- aktivnosti, v popoldanskem času in Ob vikendih pa nadzora neposredno ne more opravljati. Po mnenju Oddelka za družbene dejavnosti je igrišče ob šoli potrebno dati na razpolago tudi Zunanjim uporabnikom, seveda pa je kontrola nad dogajanjem, zlasti ko ne gre za vodene rekreativne dejavnosti, s tem manjša. Občina načrtuje zamenjave) zase it ne ograje, ki meji na igrišče, vendar se za-vecla, da tudi ukrepi, ki naj bi slu žili boljšemu varovanju javnega premoženja, niso in ne morejo biti dovolj učinkoviti, v kolikor senc poglobi občutek odgovornos ti in ne prevrednoti odnos prisotnih uporabnikov do varovanja tuje lastnine. Le-tega se učimo zlasti v primarnem okolju - družini tam se za tovrsten odnos do oko Ija postavlja temelj Sola je v tem kontekstu lahko le podporni sistem vzgoje v družini. Skratka, nespoštljivo ravnanje s tujim premoženjem ali celo izživljanje nad okolico, ki se dogodi v času, ko ni neposredne kontrole s strani šole ah drugega organa, ki je zadolžen za obhode, ni povsem obvladljiva zato, ker se s sistemom zunanje kontrole in nadzora ne morejo odpraviti vzroki neobvladanega obnašanja in ravnanja. Vse prej se zastavlja vprašanje preventive in možnosti podpore kvalitetnim programom (mladin skim. kulturnim itn), ki bi ozaveš cali in vzgajali mlado populacijo za prevrednotenje samega sebe in spoštljivejše medsebojne odnose z namenom, da se odvečna energija mladih ne bi na neprimeren način sproščala na »nikogaršnjih« igriščih in javnih površinah, ampak ob zavedanju lastne vrednov ti posameznik ne bi imel potrebe po izživljanju na tak način. Občina v te namene pilbo! Na prireditvi so sodelovali harmonikarji Jože Rozman, mali Marko Rozman, Jože Jagodic in Vida Capuder. Prav slednja je bila povabila morda še najbolj vesela, saj je že dolgo tega, kar sla njuna Starša zahajala v Matjaževo hišo, godla in pela. Z igranjem OJ Citre se jim je pridružila do mačinka Nataša Celik, Ljudski pevci in godci v Strajharji in me Prcdice, Popoldan smo zaključili ob skupnem petju V »hiši«, kjer smo gosti- postregle zdoma pripravljenimi sladicami. Posebej pa se moramo zahvalili vsem sponzorjem, ki so podprli tO sricanje Z njihovimi izdelki in do natorstvi smo pripravili tudi src Čelov za naše obiskovalce. Lahko samo upamo, da bodo ta sreča nja poslala tradicionalna, da bomo k sodelovanju pritegnili vedno več novih ljudskih pevcev in godcev. ostalo za manj osveščenimi obiskovalci planine, nato pa so se lotili marketiranja in popravil smerokazov po širšem področju planine, od Raka preko Zelenega roba dO Sini novca, pa od Mačkovega kota in I išivea do planine, ()bnavljali in postavili so kar nekaj značilnih »kaktusov« - smerokazov na viharnikih in drugih oznak. Potem pa so Bajtarji namesto »na paši- pridno sodelovali na ilružab nih prireditvah društva, na mali in veliki turi, Miholovem pohodu na Kokrško sedlo in drugih, ki so že kar tradicionalne ali občasne narave In prišla je zamenjava prebivalcev planine. Zaznamoval jo je že 74. bajtarski golaž, ki je minil sila svečano. < )b kotlih so se /brali skupaj planinski gospodarji in pastirji s številnimi bajtarji in člani PD Bajtar. Ob tem jc potekala ustaljena navada predaje ključa, ki ga jc predsednik Pašne skupnosti Lojze Jagodic predal predsedniku l'I) bajtar Marjanu Pohlinu, Sledila je podelitev rednih članskih značk PD Bajtar, priznanj ter zahval za dolgoletne zasluge članov in sponzorjev društva. Veselo vzdušje se je zavleklo pozno v večer in napovedalo še nadaljnje prijateljsko sožilje na planini. MARJAN POHL1N Sv. Primož pripoveduje... Letos mineva 500 let od nastanka enega izmed najpomembnejših ciklov fresk na Slovenskem, poslikave cerkve sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom. Izjemno lepo ohranjene freske so živa priča verovanja, strahov, upov in tudi vsakdanjega življenja ljudi iz tega časa. Prizori iz fresk so dobro poznani vsakemu domačinu iz Kamnika ali okolice ter tudi izletnikom, ki na sv. Primoža radi zahajajo iz drugih krajev Slovenije. Freske lahko beremo na različne načine. Najprej kot zgodbo, ki se pred romarjem v pasovih in posameznih prizorih razvije po praktično celotni površini cerkvene ladje. Naši predniki so ob razumljivem podajanju snovi, ki so jo poznali skozi pridigo, molitev rožnega venca in druge, predvsem apokrifne (s strani uradne cerkve nepriznane) vire, razmišljali o misteriju učlove-čenja in predvsem o Marijinem življenju, ki je rdeča nit pripovedi. Ta se začne s prizori, posvečenimi Marijinim staršem, in nadaljuje z Marijinim rojstvom. Prizori Marijine mladosti, ki jih v Novi zavezi ne najdemo, doživijo enega izmed vrhuncev v prizoru Marije v templju, kjer je upodobljena pri ročnem delu ob dveh dekletih. Sekvence Marijinega življenja so upodobljene živo in prepričljivo, zdi se, da je slikar vstopil v katerega izmed meščanskih prostorov v Kamniku na pragu 16. stoletja. In tu se srečamo z drugim, še posebej zanimivim načinom branja sve-toprimoških fresk. Kvaliteta in živahnost slikarjevega izraza nam po 500 letih omogoča vpogled v kulturo tedanjega vsakdanjega življenja. Kljub temu, da na freskah spremljamo zgodbo svetih oseb, jih je mojster umestil v prostore, kjer lahko prepoznavamo značilne gotsko-renesančne prvine in predvsem Obiskovalci, ki so se minulo nedeljo povzpeli do cerkve na sv. Primožu, so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi znamenitih fresk v notranjosti cerkve. predmete za vsakdanjo rabo, ki so bili v uporabi v času nastan ka fresk in ne v času življenja Marije. Freske imajo tako tudi dokumentarno vrednost. Skozi zgodbo Kristusove matere nas prenesejo v preteklost in nam prikažejo nekatere značilnosti tedanjega vsakdana! Tretji nivo branja fresk je mistično-simbolen. Globoke teološke vsebine, ki so bile v tedanjem religioznem izročilu bolj žive kot danes in so se napajale v številnih mislecih visokega srednjega veka, so skozi poslikavo severne stene poudarjale vlogo in pomen Marije. Ta je že več kot 300 let pred nastankom fresk postajala ljudem prijazna in usmiljena Devica, ki je bila glede na svojo vlogo v odrešenju edina zmožna prepričati svojega Sina, da se usmili ubogih grešnih duš. Če je bila Marija v času okoli leta 1000 abstraktna in oddaljena nebeška vladarica, pa je po 12. stoletju predvsem po zaslugi sv. Bernarda, tega velikega častilca Marije, postala Naša ljuba Gospa. V času, ko nastane naša poslikava, pa je Marija v umetnosti prikazana kot lepa gospa, podobna gospodičnam, ki so živele na katerem izmed renesančnih dvorov. Njena lepota ni bila odraz človeške nečimrnosti, ampak Božje popolnosti, saj se v njenem lepem telesu in obrazu zrcali Božja harmonija. Ker je bila človek in je doživela muke svojega Sina, je lahko le ona popolnoma razumela težave in nadloge tedanjega človeka, ki jih je slikar v podobi Vojne, Lakote in Kuge prepričljivo naslikal na Kužni podobi, najbolj znameniti zgodbi v ciklu svetoprimoških fresk. Za-vetnica s plaščem pod svojo tančico varuje predstavnike teda nje družbe, cerkvene in posvetne oblasti (pri slednji spoznamo cesarja Maksimiljana L). Marijin plašč bo ljudi obranil pred božjo jezo, kot priprošnjica pa prošnje ljudi naslavlja na svojega Sina. Pri tem si pomaga z zanimivo gesto, Kristusu je pokazala svojo dojko, kot bi dejala: »Tvoja mati sem, pil si moje mleko, zato mi ne moreš odreči ničesar, kar te prosim.« Tudi Kristus, čeprav Bog, prošnje posreduje naprej, svojemu Očetu in svoje zahteve oz. posredništvo podkrepi podobno kot Marija. Kristus je tu prikazan kot Kristus trpin, ki Bogu kaže svoje rane, kot bi želel reči: »Tvoj sin sem, ki si ga žrtvoval. Po tvoji volji sem šel na križ. Sprejmi prošnje ljudi, ki ti jih posredujem.« Bog Oče je prikazan na vrhu tega trikotnika, t. im. Dvojnega posredništva. V rokah ima meč, vendar pa gledalec ne ve, ali bo meč potisnil nazaj v nožnico ali ga bo izvlekel in dal duška svoji jezi. Religiozni okvir časa, mistično-simbolne vsebine in elementi tedanjega vsakdana so tiste sestavine fresk, ki nam pripovedujejo o času, ko so nastale. Odstirajo nam preteklost prednikov in nam jo pomagajo razumeti. Sloves fresk in izjemna kvaliteta tega spomenika sta bila ob dejstvu, da je sv. Primož ena izmed najbolj priljubljenih izletniških točk na pragu Kamniških Alp, ključni razlog za organiziranje serije predstavitev fresk pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja in sociologa kulture Damjana Sove. Kljub temu, da so bile predstavitve napovedane že za 10. oktober, pa je bilo zaradi slabega vremena prvo moč izpeljati šele zadnjo nedeljo, ko je popoldansko sonce na sv. Primoža privabilo precej ljudi. Na sv. Primoža nad Kamnikom in predstavitev fresk ste lepo vabljeni tudi to in naslednjo nedeljo, 24. in 31. oktobra, ob 10. uri dopoldan in ob 15. uri popoldan! Naj sv. Primož pripoveduje ... DAMJAN SOVA Rezultati volitev v Državni zbor v volilnem okraju Kamnik (v občinah Kamnik in Komenda) 3. 10. 2004 stranka, lista volišče ZLSD LDS SLS SJN ZPS SMS JL ZSPS ČETVER. SLibS AS NS Nsi DSS ZS SSN SNS DeSUS SDS SEG veljavnih glasov neveljav. glasov volilnih uprav. udeležba % Motnik 4 17 21 0 2 1 0 0 0 0 7 1 33 1 0 1 4 11 44 1 148 2 261 57,47 Špitalič 6 16 26 0 2 4 2 1 2 0 3 1 6 0 0 0 8 30 44 0 151 8 253 62,85 Laze 45 75 75 2 8 11 4 1 0 0 10 2 70 2 1 0 16 80 150 1 553 16 893 63,72 Šmartno 15 22 67 2 4 9 2 1 0 0 15 1 63 0 0 1 12 95 106 0 415 4 581 72,12 Pšajnovica 11 8 17 0 0 3 3 1 0 0 5 0 9 1 0 0 3 10 14 0 85 0 144 59,03 Srednja Vas 17 55 28 6 0 5 3 0 0 0 10 0 31 0 1 0 12 37 119 0 324 17 495 68,89 Sela 11 41 18 2 3 5 0 0 2 0 12 1 14 0 3 0 8 32 168 0 320 5 476 68,28 OŠ Nevlje 44 132 14 3 24 4 10 3 1 0 25 1 67 2 6 2 27 20 237 2 624 11 924 68,72 Zlata kaplja 18 44 8 3 0 5 2 0 1 1 10 2 21 2 1 0 13 15 94 1 241 8 416 59,86 Vranja Peč 6 8 18 2 0 5 2 0 0 0 5 0 19 1 1 0 5 26 59 1 158 3 220 73,18 Godič 27 81 34 11 6 6 2 1 0 2 13 0 47 1 5 0 17 10 153 1 417 5 634 66,56 GD Gozd 0 8 6 1 0 1 1 0 0 0 3 0 13 0 3 0 1 3 25 0 65 1 110 60,00 OŠ Gozd 7 50 24 3 0 2 0 0 0 1 15 0 5 0 1 0 17 12 91 1 229 2 340 67,94 Grkman Črna 7 14 5 0 2 0 1 1 1 1 15 1 3 0 0 0 5 8 34 0 98 1 193 51,30 OŠ Stranje 48 145 55 16 12 20 7 0 0 0 57 0 92 0 9 1 44 38 363 5 912 24 1526 61,34 Mekinje 45 181 25 12 13 13 17 1 1 1 34 2 84 2 4 1 35 23 227 4 725 16 1151 64,38 Tunjice 14 40 27 8 4 1 2 1 0 0 6 0 39 1 2 1 12 17 162 9 346 8 532 66,54 KS Duplica 136 253 37 16 6 11 18 2 1 0 55 0 57 7 13 4 49 34 243 7 949 32 1687 58,15 OŠ Duplica 153 302 20 21 6 17 11 4 3 1 43 0 51 6 11 2 48 20 240 5 964 23 1771 55,73 Šmarca 51 157 23 3 7 6 12 4 0 0 25 2 90 1 6 4 23 23 330 3 770 18 1058 74,48 Volčji Potok 21 51 17 7 5 6 2 1 0 0 14 0 8 0 7 1 13 6 56 2 217 5 342 64,91 Kamnik center 93 376 28 23 10 19 13 2 3 1 22 0 140 5 17 4 52 33 329 3 1173 23 2125 56,28 SCRM 56 150 11 2 5 5 4 1 1 0 14 0 35 1 21 0 20 8 144 0 478 6 711 68,07 GD Kamnik 115 313 24 18 13 16 25 2 4 0 36 4 63 1 15 1 59 27 239 0 975 21 1833 54,34 Podgorje 38 89 38 2 5 12 8 0 0 0 21 2 41 0 3 1 13 16 170 0 459 7 753 61,89 OŠ T. Brejca 145 441 20 10 8 16 20 2 6 2 36 3 70 0 14 0 47 43 293 4 1180 27 1869 64,69 Križ 8 49 45 0 0 6 0 0 2 0 14 1 20 0 2 1 5 3 95 0 251 7 372 69,35 Moste 41 157 190 17 8 14 5 3 1 1 16 1 93 4 2 1 39 8 250 1 852 10 1242 69,40 Komenda 69 242 285 6 10 27 8 1 3 0 27 0 106 3 4 3 48 24 420 4 1290 21 1999 65,63 Predčasno gl. 68 178 19 3 1 5 5 0 1 0 13 0 73 0 3 0 15 18 140 0 542 8 Pošta-domov. 1 7 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 13 0 1 0 0 6 5 0 37 2 Pošta-tujina 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 3 0 na ambasadah 1 3 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 12 0 0 0 0 0 9 0 28 0 Skupaj J321 3705 1230 199 164 256 189 34 34 11 582 25 1489 41 156 29 670 736 5053 55 15979 341 25017 65,25% % 8,27 23,19 7,70 1,25 1,03 1,60 1,18 0,21 0,21 0,07 3,64 0,16 9,32 0,26 0,98 0,18 4,19 4,61 31,62 0,34 97,91 2,09 vrstni red 4 2 5 10 12 9 11 17 16 20 8 19 3 15 13 18 7 6 1 14 Gornje rezultate po voliščih pripravil: MILAN VVINDSCHNURER Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Tuhinjci kmetje prehiteli Celjane ... n<>lem, ko so cestarji in dru-x gl komunalci vse poletje skrbeli za ustrezno »pretoč-nost« in adrenalinsko pot turistov preko razrite in prašne Stahovice v Kamniško Bistrico in na Veliko planino f malo je bilo poč treba potrpeti lepšo urejenost kraja) pa so se na jesen lotili prometne infrastrukture na območju mesta. Leseno brv pri klavnici bo kmalu zamenjal most, ki bo reko jeklenih konjičkov z obvoznice preusmeril v samo mestno jedro pod Malim gradom in verjetno zahteval še en (peti) semafor med šolskim in neveljskim mostom. V tem pogledu, kar se semaforjev tiče, dobro sledimo sosednjemu Mengšu. Mnogi le sedaj uporabljajo novo obvoznico obvoznice in jo po makadamski poti od Coprnice mimo Finkove vile in ZUIM-a z oblaki prahu za seboj jadrno ubirajo mimo »šol- skega« semaforja. Pa kaj. saj vendar pravijo, kar ni prepovedano je dovoljeno, mar ne ... Po nedavnih volitvah je že kazalo, da Kamničani sploh ne bomo imeli svojega poslanca. Potem pa so nam glasovi iz. tujine le pomagali priti do njega. Če se to ne bi zgodilo, bi morali za pomoč prositi tržiškega župana, da bi za nas rekel kako dobro besedo v parlamentu, še posebej kar se državnih cekinov tiče. Tega nam gotovo ne bi odrekel, saj ga je njegov strankarski in sedaj tudi poslanski kolega Rudi iz Šmarce pred volitvami sredi Glavnega trga odlikoval z verigo najboljših kamniških klobas podjetja Meso, kjer je zaposlen. Pravi komercialisti že vedo, kaj je promocija... Za promocijo mesta pod Kamniškimi planinami pa je te dni Regratov cvet - simbol Zelenih Slovenije bo tudi v bodoče cvetel Ne glede na prejeto skromno število volilnih glasov, ki smo jih Zeleni Slovenije dobili na držav-nozborskih volitvah v l. volilni enoti, 10. volilnem okraj na območju občin Kamnika in Komende, se bomo tudi v nadaljevanju pripravljeni maksimalno angažirali za čisto in lepšo prihodnost. To pomeni, da se bomo tudi v bodoče borili za človeka vredno življenje, ali natančneje za čistejši zrak na območjih omenjenih občin. Ob tej priložnosti se VŠCffl volivcem, ki sle glasovali za našega kandidata, srčno zahvaljujemo. Zeleni Slovenije - občinski odbor Kamnik smo hoteli biti tam, kjer se sprejemajo najbolj pomembne odločitve, to pa je parlament! Naše dosedanje delovanje in doseženi uspehi dokazujejo, da smo se odločili prav, ko smo kandidirali na teh volitvah, /al. nismo uspeli. Zelene Slovenije sestavljajo številni aktivni občinski odbori na celotnem področju naše države. Posamezni odbori dosegajo pri okolje- varstveni problematiki zavidljive uspehe. Med najbolj aktivnimi je tudi občinski odbor Kamnik. V imenu krajanov Kamnika se zavzemamo za varovanje narave, za zdravo in naravno okolje, za uporabo cenenih in obnovljivih energetskih virov in za zadovoljnega človeka, ki živ i z naravo, država pa naj bi mu pri tem pomagala. Za varovanje narave se zavzemamo zato, ker smo prepričani, da to koristi ljudem in vsem živim bitjem. Človek je del narave, v kateri je v se usodno povezano, vsako ži vo bitje pa ima pravico do življenja. Težave v naši državi in na planetu so takšne, da lepotni popravki ne bodo dovolj. Potrebne so korenite spremembe. Tehnika, znanost, gospodarstvo, izobraževanje ... vse to mora služiti predvsem večji kvaliteti življenja, kulturi, duhovitosti, zdravju, socialni pravičnosti, nenasilju in spoštovanju različnosti. Zeleni Slovenije -OO Kamnik Daniel Kovačič pri Niagarskih slapovih na robu Kanade poskrbel tudi naš župan Tonti, da se bo vedelo kje leži in kakšen je 775 letni Kamnik, čeprav mnogi Kanadčani niti dobro ne vedo, kje je Slovenija. No, sedaj ko smo v Evropi, pa so zanjo verjetno ž.e slišali... ruhinjskim prosvetarjem pa je treba še enkrat čestitati, saj so s poletno uprizoritvijo veseloigre Na kmetih v Hočevarjevem pruhu pod Kostavsko planino krepko prehiteli celjske igralce, ki bodo šele novembra z. isto komedijo prišli v naš Dom kulture. Verjetno si naš šef Doma kulture Tuhinjcev in njihove izvirne igre ni ogledal, sicer bi jih namesto Celjanov vključil v svoj abonma. Pa še finančnega stanja mu gotovo ne bi tako obremenili, saj bi bili zadovoljni že z dobro malico... Krištofov Pepe II. Kakšna je kvaliteta življenja upokojencev? ZANIMIVOSTI IZ MEDNARODNE RAZISKAVE O SLOVENSKIH UPOKOJENCIH Evropska raziskava o upokojencih, ki je bila po opravljeni raziskavi v 15 državah članicah EU v lanskem letu opravljena tudi v pridruženih državah, torej tudi med slovenskimi upokojenci (sofinanciralo jo je tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Zveza društev upokojencev Slovenije), je pokazala, da so slovenski upokojenci med najbolj aktivnimi in organiziranimi v Evropi, saj je v starosti od 50 do 80 let aktivnih še 71% upokojencev obeh spolov, od teh je kar 68 % žensk. V članicah EU je aktivnih v tretjem življenjskem obdobju od 38% do 75 %, žensk pa od 34% do 67 %. Slovenski upokojenci se ukvarjajo predvsem z rekreacijo, ljubiteljskimi dejavnostmi in druže njem. Kar 43,7 % je aktivnih, z interesnimi dejavnostmi se jih ukvarja 27,8 s posli 14,3 %, s prostovoljnim delom in pomočjo dru- TITAN D.D. je od januarja 2003 v večinski lasti francoske družbe SE-CURIDEV, ki ima v lastništvu več družb v Evropi. Proizvodni programi družb se med sabo prepletajo in povezujejo. V sklopu bodočega razvoja grupe SECURIDEV je velik poudarek na krepitvi in širitvi orodjarskih storitev. Vodilno vlogo v grupi bo imela orodjarna, ki v tem trenutku deluje še kot organizacijska enota v TITAN D.D.. Po novem letu pa bo z isto dejavnostjo začela poslovati kot hčerinska družba EUR0-T00LS D.0.0. ustanoviteljice TITAN D.D. (100% lastništvo TITAN D.D.) Zaradi širitve orodjarskih kapacitet TITAN D.O. vabi k sodelovanju kvalificirane delavce(ke) orodjarske ali druge ustrezne smeri: - 2 delavca(ki) za enostavna orodjarska dela Kandidati so lahko začetniki ali z nedokončano kvalifikacijo s ciljem dokvalifikacije. - 4 delavce(ke) za zahtevnejša strojno-orodjarska dela Od kandidatov pričakujemo nekajletno prakso na področju orod-jarstva. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Delo je dvoizmensko, po potrebi bo potekalo tudi v nočni izmeni. Če ste se pripravljeni spoprijeti z novimi delovnimi izzivi, ste ustvarjalni in željni novih spoznanj, vas vabimo, da v 8 dneh oddate pisno vlogo s kratkim življenjepisom v kadrovsko službo TITAN D.D., Kovinarska 28, Kamnik, ali jo pošljete po elektronski pošti: titan®-titan.si. Izbrani kandidati bodo sklenili Pogodbo o zaposlitvi v TITAN D.D.. S pričetkom obratovanja družbe EUR0-T00LS D.0.0. pa bodo pod enakimi pogoji prešli v delovno razmerje v novo nastalo družbo. gim 9,1 % in z alternativnimi in povsem novimi aktivnostmi 5,1 % . Povprečna pokojnina aktivnih upokojencev je 137.000 SIT, žensk 124.277 SIT in moških 15.3.701 SIT'. Med 32 % neaktivnih upokojencev je kar 78 % tistih, ki prejemajo manj kot 100.000 SIT pokojnine. V primerjavi s članicami El I dobivajo slovenski upokojenci v povprečju od 14% do 52 % pokojnin aktivnih upokojencev članic! Večina upokojencev vodi gospodinjstvo v dvoje, in sicer 36 %, samostojno,od tega kar 68%, žensk, v družinskem krogu z. otroci 28 % , pomoč na domu ima 3.5 % in 1,5 %. v domovih za Starejše občane ali varovanih in oskrbovanih stanovanjskih soseskah. V primerjavi s povprečnimi evropskimi upokojenci je pri nas bistveno večji delež življenja in gospo-dinjstvav družinskem krogu, mnogo manjši pa v domovih za starejše-. Povprečen slovenski upokojenec porabi za spanje, počitek in zasebnost 10,12 ur, kar pomeni 42,2 % dneva, za delovne aktiv- nosti in pomoč drugim 5,23 ure -2 1.8 % dneva, za različne interesne in ljubiteljske dejavnosti 5,3 ure 21 % dneva ter za branje, izobraževanje, alternativne in družabnost 3,35 ure - 14 % dneva. V primerjavi s povprečnimi evropskimi upokojenci članic so slovenski skoraj za 26 % aktivnejši. l'o mnenju slovenskih upokojencev na njihovo kvaliteto življenja najbolj vpliva zdravje in oskrba, razumevajoče in prijazno okolje in družba, možnost ukvarjanja z interesnimi in ljubiteljskimi dejavnostmi in ugodno družinsko okolje potomcev. Kar 4 I % pa sijih počuti zapostavljene in izločene iz. družbe, Vrednote povprečnih evropskih upokojencev so zagotovljene zdravstvene in materialne dobrine, kvaliteta življenja potomcev, možnosti za ljubiteljske aktivnosti, potovanja in prijetna stalna družba v svojem okolju. MARIJAN ŠTELE - vodja raziskave Aktivnosti in dejavnosti v treljem življenjskem obdobju ma-rijan.stele@guest.arnes.si ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem občankam in občanom, ki cenite poštenost in skromnost in ste na državnozborskih volitvah oddali slas za mene. Anton Rajsar OBVESTILO 0 IZVAJANJU ANKETE PO GOSPODINJSTVIH Občina Kamnik je v skladu z urbanističnim razvojem pristopila k izdelavi PROMETNEGA MODELA MESTA KAMNIK. Tovrsten prometni model služi dolgoročnemu razvoju našega urbanega okolja, izboljšavi prometne infrastrukture, odpravi črnih točk, reševanju parkirne problematike, s tem pa h kvalitetnejšemu, varnejšemu in uspešnejšemu sobivanju v naši občini. Eno ključnih izhodišč za pripravo prometnega modela je raziskava vsakodnevnih potovalnih navad v Kamniku. S tem namenom bo v prihodnjem tednu potekalo anketiranje po gospodinjstvih. Na območju mesta Kamnik je bilo naključno izbranih 900 gospodinjstev, ki bodo po pošti prejela anketni obrazec z ustreznimi navodili. Izbrana gospodinjstva bo ob predhodni najavi obiskal an-ketar, ki bo po potrebi nudil pomoč in dodatna pojasnila. Anketiranje bo izvajalo podjetje Citv Studio d.0.0.. Vljudno Vas prosimo za sodelovanje, saj je v našem skupnem interesu, da odpravimo prometno problematiko in zagotovimo prijaznejše mesto za vse nas! Občina Kamnik v sodelovanju s podjetjem Citv Studio d.0.0. cUeuu *efai*H«ci;e Rojstvo slovenske knjige ali »odkar svet stoji, se kaj takega ni zgodilo!« (Trubar prijatelju Ungnadu, 1550) Spet je leto naokoli. Z državnim praznikom bomo 31. oktobra počastili spominski dan - dan reformacije, posebno še vse protestantske cerkve pri nas, z vrsto slovesnosti: s koncerti, slavnostnimi akademijami, tribunami, knjižnimi razstavami protestantike..., zato prispevek v Kamniškem občanu posvečam temu pomembnemu dogodku. Na reformacijo ne smemo pozabiti, saj je bila predolgo potisnjena v ozadje ali pa se je o njej molčalo. Žalostno je, da pri nas zelo malo ljudi pozna obdobje humanizma in reformacije, ki je temelj »evropske civilizacije«. Nizozemska je imela Erazma Rotterdamskega, največjega izmed vseh humanistov, Gutenbergova tiskarska revolucija pa je veljala več kot polet v vesolje - na višku reformacije so pridni tiskarji omogočili, da se je anonimno delo Benefico di Christo (Luthrov nauk o odrešenju po veri v Kristusa) po izidu leta 1543 samo v Benetkah prodalo v 45.000 izvodih. Neki pariški tiskar je na vrat na nos natisnil 24.000 izvodov Erazmovih Pogovorov, ko je slišal, da jih misli Sorbona obsoditi. Nove načine služenja Bogu in avtoritete Božje besede ni mogel nihče ustaviti: niti ogenj, niti utopitve, niti justifikacije, niti izgnanstvo... Ko bi tedanja Cerkev znala prisluhniti reformi in na »nov način povedati staro resnico«, danes krščanstvo ne bi bilo tako razdeljeno. To je nauk, ki ga velja upoštevati tudi danes, kajti bolj ko bomo odrivali drug drugega, več težav bomo imeli. Bolj ko se Cerkev zapira in razglaša za edino zveličavno, brez vsake strpnosti in dialoga, bolj izgublja svoje vernike in s tem omogoča rast novih cerkva in duhovnih gibanj. Bomo znali odslej prisluhniti drug drugemu ter sprejemati in spoštovati tudi različnost? Reformacija seje začela na predvečer vseh svetih, 31. oktobra 1517 v VVittenbergu v Nemčiji, kjer je doktor svetopisemskih ved Martin Lut-her javno napadel zlorabe in nauk tedanje Cerkve, čeprav je bil tudi sam njen uslužbenec. Svoje ugovore je pojasnil v 95. Tezah in s tem pozval k disputaciji o njihovi resničnosti. Kot orkan je izbruhnila reforma in ustvarila povsem prečiščeno in novo cerkev, protestantsko, ki je temeljila na resnici evangelija. Včasih me ljudje sprašujejo, zakaj se tako imenujemo in zoper kaj protestiramo. Sam koren besede »protestare« pravzaprav ne pomeni toliko »ugovarjati zoper nekaj«, ampak »pričati na nekaj«. Ne protestiramo torej zoper nikogar, ampak pričamo zoper greh in zlorabo prave krščanske vere; pričamo za evangelijsko resnico. Reformacijskega gibanja si ne moremo zamisliti drugače, kot če ga primerjamo z reko: vsaka je pri izviru najčistejša. Preden se izlije, jo njeni pritoki onesnažijo in skalijo. Reformacija je krščansko versko gibanje, ki je Cerkev vrnila k izviru Svetega pisma. Kar je razvidno iz zgodovine, da je bilo prvi Cerkvi dodano, je bilo razveljavljeno in odpravljeno. Reformacija pa s tem ni bila končana. Martin Lutherje rekel: »Cerkev je treba sproti reformirati!« Biti mora duhovno živa, saj se lahko le žive ribe vračajo proti rečnemu toku k izviru, mrtve ribe pa vodni tok odnaša! Če je od našega krščanstva ostala zgolj tradicija, si lahko dajemo še tako bleščeča imena in se razglašamo za edino zveličavno, »zgodovinsko in avtohtono Cerkev«, v resnici pa v nas ni Kristusovega življenja in Duha. Mrtva Cerkev ne potrebuje ozdravitve, ampak dosti več - obuditev! Naši predniki ... VVicIif, Hus, Luther, Trubar, Dalmatin, Melanchton, Zvvingli, Kalvin, Bunvan, Carev, VVhitefield, Wesley, Moody, Muller, Spurgeon, Chraska... - niso bili heretiki, ampak ljudje Kristusovega evangelija! Najbolj radikalni v drami reformacije Cerkve pa so bili »anabaptis-ti« (prekrščevalci). Zgodovinar prof. dr. Josip Gruden v zgodovini slovenskega naroda pravi, »da so bili anabaptisti (tako je trdil sam Trubar) pri nas številnejši kot luterani, čeprav so bili preganjani«. Še ko je Trubar študiral na dunajski univerzi, se je, na primer, udeležil justif ikacije anabaptista Balthasarja Hubmaierja (1480-1528). Na tisoče jih je bilo usmrćenih z ognjem, z mečem ali pa z utopitvijo, ker so zagovarjali krst odraslih s pogreznitvijo v vodi, kot je bila praksa apostolske Cerkve. Kontinuiteta tega je razpoznavna skozi zgodovino Cerkve, med prenovo pa velja omeniti 21. januar I525, ko so na bogoslužju poleg Zii-richa »spolnili Božjo voljo in dosegli milost s krstom odraslih, ki so izpovedali svojo vero« kot je rekel Jezus: »Krsti naj se tisti, ki veruje in se spokori!« Zato so še vedno aktualna pomembna načela reformacije: SOLA SCRIPTURA (Sveto pismo je edini temelj, merilo vere in krščanskega življenja), SOLA GRACIA (Zveličanje je doseženo samo po božji milosti. Edini Zveličar in posrednik je Jezus Kristus) in SOLA FIDES (Samo osebna vera v Jezusa Kristusa je zagotovilo zveličanja, saj smo opravičeni po veri in ne po naših dobrih delih ali verski pripadnosti, kajti »dobra dela ne naredijo človeka dobrega, pač pa dobri ljudje lahko delajo dobra dela«). Današnje evangelijske cerkve (neoprotestantske cerkve) so duhovne naslednice reformacijskih načel, še več - avtohtonega ana-baptizma. Kot takšne so med največjimi in najhitreje rastočimi krščanskimi veroizpovedmi na svetu. Smo »Cerkev Evangelija«, najbolj razširjene in brane knjige na svetu. Zato smo lahko ponosni na našega Trubarja, »rodoljuba Ilirskega« in Dalmatina, ki sta dala narodu jezik, identiteto, kulturo in zgled žive vere. Slovenci so tako kot dvanajsti narod v Evropi dobili »svetovno uspešnico«, celotno Sveto pismo v ljudskem jeziku. Reformacija naj ne bo samo praznik, ampak način našega krščanskega življenja! P.S: V galeriji Veronika od 29. oktobra do 21. novembra prirejamo razstavo. Če vas zanima zgodovina prevajanja Sv. pisma vas vljudno vabimo na ogled. DANIJEL HAMP ŠTUDENT & MUZIKA Ob 260-letnici rojstva Kamničana Jurija Japlja prirejamo v galeriji Veronika razstavo Svetega pisma. Razstava bo odprta od 19.10. do 21.11.04. Ob tem dogodku začenjamo z akcijo: »NAJDIMO NAJSTAREJŠI IZVOD SVETEGA PISMA V OBČINI KAMNIK.« Vsi, ki želite sodelovati v tej akciji, pokličite na mobitel.: 041 651 702 ali pišite na e-naslov: sv-pismo@volja.net. Vaš izvod Svetega pisma bi želeli razstaviti kot eksponat v galeriji. Osebo, ki ima najstarejši izvod Svetega pisma in ga posodi na ogled, čaka zanimiva nagrada. Glasba naj bi bila melodija reke, polne zvoka. Mirna, globoka, strastna, divja, pomirjujoča. Odnese te v vrtinec lastnin čustev, kjer lahkodoživiš katarzo.Trenutek, ki si ga utrgaš zase. Trenutek za srečanje s seboj. S svetom. S prijatelji. Že četrto sezono zapored nam organizatorji cikla Študent&Muzi-ka, ki deluje pod okriljem Študentskega kluba Kamnik in Medobčinskega muzeja Kamnik, poskušajo pobliže predstaviti in obiskovalce uvesti v skrivnost glasbe. V štirih letih se je v salonu na gradu Zapri-ee, kjer potekajo vsi koncerti, zvrstilo kar nekaj priznanih slovenskih umetnikov in zasedb. Prvotni na men cikla Študent&Muzika je bilo seznanjanje mlade publike z zvoki klasične glasbe, kar naj bi predstavljalo kontrapunkt ciklu Kišta z glasbeniki z moderno popularno glasbo, ki prav tako deluje pod okriljem Študentskega kluba Kamnik. Publiki naj bi se predstavili mladi, še ne povsem uveljavljeni umetniki, predvsem s kamniškega konca. Vendar se je zasukalo drugače. Organizatorjem koncertov Marku Kumerju, Metodu Palčiču in Andreji Humar je uspelo povabiti v goste umetnike, ki so kljub svoji mladosti že v vrhu slovenske ustvarjalnosti. Mnogi so s svojim muziciranjem presenetili, saj so kljub mladim letom, že zelo izgrajeni glasbeniki. Popeljali so nas v drugačne svetove, s pomočjo zvokov in naše domišljije smo potovali po Argentini in plesali tango, ob navadnih kuhalnicah spoznavali možnosti, ki nam jih nudijo tolkala, vračali smo se v slovensko preteklost v obliki ljudskih pesem in krotili strast v tonih, ki jih izvablja violončelo. Organizatorji s svojim izborom vedno znova navdušujejo, glasbeniki pa odličen izbor le še potrjujejo. V letošnjem uvodnem koncertu sta se poslušalcem predstavila violinistka Jelena Zdra-le in violinist Aljoša Lečie, minulo soboto pa smo poslušalci prisluhnili zvokom kvarteta tub, v katerem sodelujeta tudi Kamničana Luka Einfalt in Uroš Košir. V letošnji sezoni nam organizatorji ponovno obljubljajo vrsto presenečenj, že novembra se nam obeta zelo mlada, povsem no va slovenska vokalna zasedba pod taktirko Sebastjana Vrhovnika in koncert mladega kamniškega sak solonista Alana l.užarja. Nikoli brez upanja Pesniški prvenec Jožeta Pavlica Na torkovem Kamniškem večeru v kamniški Matični knjižnici je Jože Pavlic iz Suhadol, dolgoletni sodelavec Kamniškega občana in Kam niškega zbornika, predstavil svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Nikoli brez. upanja. Gosta večera, od leta 1996 je tudi Malteški vitez, ki so ga popestrili učenci Glasbene šole Kamnik, je predstavila prof.Saša Kos. Avtor zbirke pa je v prijetnem razmišljanju spregovoril o svojem življenju in delu, še posebej pa o svojih najbližjih, materi in očetu in svojem domu v rojstnih Nasovčah pri Komendi. Povedal je, da rad ho- di v gore in obiskuje odmaknjene slovenske kraje, se ustavlja v cerkvah, ob kapelicah in znamenjih ter prisluhne preprostemu slovenskemu človeku. Najsrečnejši pa je takrat, ko čuti, da je z zapisano besedo ko ga razveselil, ga dvignil in osrečil. Jože Pavlic je nato iz vseh treh poglavij svoje pesniške zbirke prebral nekaj najbolj značilnih pesmi in dodal še nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjem obdobju. FS Pred novo premiero v Domu kulture Kamnik Kulturno društvo Priden možic že tretje leto zapored pripravlja program v Domu kulture Kamnik. V letošnji sezoni se je za naše abonmaje odločilo skoraj S(K) ljubiteljev kulture, kar je največ doslej, Abonmajsko ponudbo smo letos zanrsko nekoliko bolj opredelili, saj želimo Kamniku ponuditi tako abonma, katerega namen je obiskovalce predvsem nasmejati, kol ludi abonma, ki bo zadostil nekoliko Zahtevnejšemu gledališkemu okusu Tako je letošnji novinec, abonma Komedija, med obiskovalci naletel na zelo pozitiven odziv in mnogi so se odloČili za nakup abonmaja Komedija in Maistrovega abonmaja skupaj. Abonenti Dijaškega abonmaja in abonmaja Komedija so si že ogle dali prvo predstavo liurka o jezičnem dohturju v izvedbi Spas teatra prva predstava Maistrovega abonmaja z naslovom Jamski človek konec oktobra, pa je zc skoraj razprodana. Konec tega meseca bo na sporedu tudi prva predstava Otroškega abonmaja. Otroke bo zabaval njihov stari znanec Andrej Rozman Koza s predstavo Halon Velikan. Poleg rednih abonmajskih predstav in drugih kulturnih dogodkov vsako leto v Domu kulture Kamnik nastane nekaj pravili gledaliških produkcij. • Tako letošnjo produkcijsko sezono začenja Frenk Teater s črno komedijo Argentinski tango ali Jutri bomo zmagali, zgodba o majorju in ilesetarju, ki v kasarni, pozabljeni od sveta, ljudi in boga, preživlja ta dolge dneve in noči, razpravljajoč o osvojitvi in zasužnjenju celotnega sveta »da bo spet poslal svoboden«. Premiera bo v sredini novembra, v časopisu Kulturator, program skem glasilu Doma kullure Kamnik, ki bo izšel i. novembra. |>a si boste lahko prebrali tudi obsežen intervju z ustvarjalcema predstave, Kam-ničanoni Urošem Potočnikom in njegovim soigralcem Primožem Ka nikom. Za Priden možic ANA STANOVNIK Kvartet tub minulo soboto na gradu Zaprite. Andreja, Marko in Metod se trti dijo, da pripravijo obiskovalcem koncertov všečen program, ki pa je kjub temu nadvse kakovosten. Na koncertih nastopajo raznovrstne zasedbe s čim več različnimi inštrumenti in glasovi. Publika je na koncertih zelo različna, odvisno od programa na sporedu, čeprav ima cikel Študent&Muzika že od začetka stalen krog poslušalcev (iaminoigra, Brina, Janez Podlesek s triom Mcfisto, Anincstv/ Trio International in barbara Koželj so le eni izmed najbolj znanih ustvarjal cev, katerim smo že prisluhnili. Koncerti se vedno odvijajo v salonu gradu Zaprice, kjer je prostor zelo akustičen in primeren za komorne zasedbe. Znanim in neznanim umetnikom lahko prisluhnemo enkrat mesečno, le decembra in januarja se grajski salon odene v tišino, saj je v gradu premrzlo za igranje. Prireditelji koncertnega cikla Študent&Muzika si za svoje koncerte želijo čim več obiska, predvsem mladih obiskovalcev in učencev glasbene šole, ki bi uživali v glasbi in jo imeli radi. STE ŽE SLIŠALI KVARTET TUB? V soboto je v okviru ciklusa Študent&Muzika v salonu gradu Zaprice gostoval Slovenski kvartet tub. Kamničana Luka Einfalt in Uroš Košir ter Toni Vrzelak in Andrej Kranjc, štirje ljubitelji nizkih frekvenc, so v sobotnem večeru popeljali poslušalce v svet velikih trobil. Nekaj obiskovalcev smo po končanem potovanju povprašali, kako domača jim je bila melodija tub in če se pogosto zibajo v ritmu glasbenih večerov na gradu Zaprice. Roman: Sem redni obiskovalec cikla Študent&Muzika. Sem ljubitelj glasbe, zato mi je všeč, da mi je dana možnost, da ne poslušam glasbe le na radijskih valovih ali zgoščenkah, temveč tudi v živo. Nad izborom glasbenega programa sem navdušen, saj je zelo raznolik. Do sedaj še ni bilo koncerta, ki bi me razočara\. Janez: Prvič sem slišal za kvartet tub, zato me je zelo zanimalo, kako štiri tube skupaj zvenijo. Čeprav se že dolgo časa ukvarjam z glasbo, je bilo to zame nekaj popolnoma novega, zelo zanimivo. Presenečen sem nad izvedbami, saj so bile izvedene virtuozno. Na koncerte tu na Zapričah pridem, če le utegnem. Do sedaj sem lahko poslušal že marsikaj zanimivega. Morda bi bilo včasih boljše, če bi se kakšen koncert izvajal v večjem prostoru, da bi ga lahko slišalo več ljudi. Za današnjega že menim, da bi se lahko kvartet tub mirno predstavil širši publiki v Kamniku. Roman: Zamisel tega koncertnega cikla se mi zdi odlična, zato pohvala vsem organizatorjem. Všeč mi je, da je cikel na glasbenem področju zastavljen tako široko, žal pa mi je, da je udeležba poslušalcev tako majhna. Prav tako mi je všeč, da je s koncerti zaživel grad Zaprice, ki je navsezadnje del kamniške kulture, resnici na ljubo pa mar sikateri Kamničan še nikoli ni stopil vanj. Glede koncerta menim, da je zasedba posebna, edinstvena, le prostor je bil za tovrsten zvok premajhen. Marjetka: Na koncert sem prišla predvsem zato, ker me je zanimalo, kako štiri tube izvajajo Bacha in srednjeveško glasbo. Ker se sama ukvarjam z zborovsko glasbo, me je seveda zanimala tudi njihova izvedba Ave Marie, ki jo v zborih pogosto prepevamo. Moram priznati, da so me presenetili. Mogoče jim manjka le malo kilometrine, saj sem v koncertnem listu prebrala, da so na novo ustanovljena zasedba, kar pa je na trenutke opazno. Na koncertih sem večkrat. Koncertne lokacije bi lahko razširili, pač glede na izvajalce, čeprav je tu res lep prostor in bi bilo škoda, da bi ostal neizkoriščen. Dimitrij: Cikel Študent&Muzika mi je nadvse všeč. Sem redni obiskovalec, saj sem navdušen nad pestro ponudbo glasbenih koncertov. Kritičen sem le do Kamničanov, saj koncerte kljub kvalitetni glasbeni ponudbi obiskuje zelo malo ljudi, izjema oziroma več obiskovalcev je le pri znanih imenih, kot je Brina, ali izvajalcih s kamniškega konca, ki s seboj pripeljejo svojo publiko, pri drugih umetnikih, ki so ponavadi tudi odlični, pa v dvorani sedi le deset poslušalcev. BOJANA KLEMENC Liraši v sloviti dvorani Alberts Hali v Londonu Prav danes moški pevski zbor Prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika navdušuje poslušalce v sloviti koncertni dvorani Alberts Hali v Londonu. Na velikem mednarodnem festivalu moških pevskih zborov bodo skupaj z Moškim pevskim zborom Vinko Vodopkrc iz Ljubljane z obveznim programom angleško-vvelških pesmi zastopali Slovenijo. Imeli bodo tudi skupen celovečerni koncert s programom domačega repertoarja. Nekaj skladb iz obeh programov pa so Liraši in Vodopivei še pred odhodom zapeli na koncertu, ki so ga na prvi oktobrski dan pripravili v cerkvi Sv Ane v Tunjicah. SAŠA MiyAČ 8 22. oktobra 2004 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN CANTEMUSOVA TURNEJA V NAPOLI Cantemusovci na vrhu Vezuva. Tudi letošnja sezona se je za Mešani pevski zbor Cantemus pričela intenzivno, saj smo imeli že v septembru na sporedu dva odmevna in zelo pomembna projekta: gostovanje v Italiji in diplomski koncert našega zborovodje Sehastjana Vrhovnika. Tako smo pričeli z intenzivnimi vajami zgodaj in v program uvrstili številne nove pesmi. V arhiv naših gostovanj v tujini smo dodali novo. zanimivo in odmevno gostovanje na Mednarodnem festivalu v mestu Ercolano v bližini mesta Napoli na pobudo organizatorja domačega zbora Citta di Ercolano in njihovega dirigenta Domenica Cozzolina. Ob prihodu smo si ogledali mesto Napoli in začutili tamkajšnji utrip: hitro in neprevidno Diagnoza: BronchitK Pneumaticat? vožnjo na cestah in pogled na številne odpadke, ki so krasili sicer zanimivo mesto pod ognjenikom Vezuv V mestu Ercolano smo imeli v tamkajšnji cerkvi S. Maria del (iarminc skupaj z zborom Somma Vesuviana skupen koncert sakralne glasbe. Program v dobro akustični cerkvi smo izvedli odlično in bili temu primerno nagrajeni z velikim aplavzom občinstva. Po koncertu smo bili povabljeni na večerjo, ki so se je udeležili vsi predstavniki gostiteljev z županjo na čelu. Naj ob tem dodam, da so za nas pripravili še posebno presenečenje, nam še enkrat čestitali k uspešnemu koncertu, hkrati pa izrazili željo, da so pričakovali tudi srečanje s predstavniki nase občine. Naslednji dan smo dopoldan- ske ure izkoristili za ogled mesta Ercolano in njegovih ostankov po izbruhu vulkana leta 1979 ter se podali še na Vezuv. Časa nismo imeli obilo in zato smo pot takoj nadaljevali v Ercolano, kjer smo se pripravili na mednarodni festival folklorne glasbe, ki se je odvijal v Villi Compolieto. Poleg nas so se v tem večeru predstavili še dekliški zbor Al el Arah iz Jordanije in Mešani pevski zbor hlaya iz Palerma. V Sporedu koncertnega programa smo na priporočilo organizatorja predstavili naše in tuje ljudske in zabavne skladbe. Tako smo v tem večeru prvič izvedli pesmi Halla Jonsona -Ain't Got Time to Die, Rova Ringvvalda - Deep river, I.inde Tvvain - Sit down Servant ter ja-majško ljudsko Patila Tuckerja Evenin' Time. Številno občinstvo nas je tudi ta večer nagra- dilo z aplavzom in zahtevalo, da smo še enkrat izvedli Rossinije-vo 11 Carnevale. Naslednji dan smo dopoldan izkoristili z.a sprehode v bližnji okolici ter za vajo, saj smo zvečer ponovno nastopali na zaključku festivala, na katerem smo se predstavili vsi zbori, ki smo sodelovali v petkovem in sobotnem sporedu. Popoldan smo se odpravili na ogled zanimivega letoviškega mesta So-rento, zvečer pa smo nastopili še na zaključnem koncertu. Tokrat je bil predlog organizatorjev, da vsak zbor izvede eno napolitansko pesem ( v ta namen smo prejeli note) in eno ljudsko pesem. Tako smo izvedli skladbi () Sole Mio in Igraj kolo Jakoba Ježa. Tudi tokrat smo bili v prepolni galeriji nagrajeni z. gromkim aplavzom in le naš zbor od vseh sodelujočih je izvedel dodatek. Naj omenim, da sta poleg že omenjenih zborov, ki so sodelovali v sobotnem koncertu, tokrat sodelovala še priznani hrvaški zbor Ivan Zaje iz Zagreba ter zbor S. I.eonardi iz Procide (Italija). Sledile so številne zahvale občinskih predstavnikov držav in mest, ki so sodelovali (iz Kamnika jih žal ni bilo) z željo po krepitvi medsebojnih odnosov, hkrati pa je bil namen koncerta tudi dobrodošlica Sloveniji za vstop v Evropsko Unijo. Tako smo sklenili zanimivo turnejo, polno lepih doživetij. Hvala vsem, ki ste nam to gostovanje omogočili in Metodu Palčiču ter njegovi ekipi, ki je sodelovala pri organizaciji turneje. Le nekaj dni po vrnitvi iz. Italije (30. septembra na Univerzi v Ljubljani) je sledil še en pomemben dogodek - diplomski koncert sedaj že profesorja Scbastjana Vrhovnika, na katerem so sodelovali Učiteljski pevski zbor Emil Adamič, Komorni zbor in seveda MePZ Cantemus. Sebastjan vsekakor sodi med mlade in zelo nadarjene zborovodje, ki jim ne manjka delavnosti in znanja. Tako mu ob tej priložnosti želimo čimveč uspehov na sicer že bogati in uspešni glasbeni poti in se mu zahvaljujemo za ves trud in potrpljenje z nami. CILKA PLEVEL HITPI SOVIS. ZA UKĆNO POT. Potrebujete specialista za pnevmatike? Žavbi Janez s.p. Avtovleka, vulkanizerstvo: Šmartno 21, Laze, tel: 01 834 7293 RENAULT Posebno ugoden nakup v mesecu OKTOBRU Velika izbira rabljenih vozil! PREŠA „..,.„. Cerkve, tel.: 04/281 57 00 w f**f f^f j/*\i 11^1 Čr l^l^'^i V Finančnih točkah lahko pristopite k večini slovenskih vzajemnih skladov! Pokličite 080 12 08. • Ljubljana - Celovška cesta 206 • Ljubljana - Stritarjeva 4 • Ljubljana - Cesta Ljubljanske brigade 33 • Domžale - Cesta talcev 4 • Nova Gorica - Gregorčičeva 11 • Novo mesto - Novi trg 11 • Črnomelj - Zadružna cesta 33 KD BPD, d.o.o., CelovSka cesta 206, Ljubljana • Maribor - Trg Borisa Kraigherja 1 • Koper - Cesta Zore Perello Godina 2 • Velenje - Šaleška 18 • Celje - Opekarniška cesta 9 • Postojna - Ulica 1. maja 2a • Ilirska Bistrica - Gregorčičeva 23a • Bled - Pot na Lisice 4 Zaposlite svoj—^ir denar NLB Naložba Vita 5 je naložbeno življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskega sklada. NLB Naložba Vita 5 je naložbeno življenjsko zavarovanje zavarovalnice NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, razvito v sodelovanju s skupino KBC, ki je na tem področju med vodilnimi v Evropi. Naložbeni cilj upravljalca sklada je na dan izteka zavarovanja (28. novembra 2014) povrniti vlagateljem neto vplačano premijo in v primeru pozitivnih gibanj izplačati še 105 % udeležbo v donosu košarice delnic 30-ih skrbno izbranih »blue-chip« podjetij iz vsega sveta. Tveganje, da investicijski cilj sklada ne bo dosežen, prevzema vlagatelj. Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila. Naložbeno obdobje: do 28. novembra 2014. Vpis: od 27. septembra do 29. oktobra 2004 z možnim predčasnim zaključkom. NLB Naložba Vita 5 vas ščiti v primeru nepredvidenih dogodkov. Vaša družina ali drugi upravičenci, ki jih sami izberete, bodo v primeru zavarovalnega dogodka upravičeni do izplačila vsaj 100 % vplačane premije, tudi če bo vrednost police takrat morebiti nižja. O vseh podrobnostih NLB Naložbe Vita 5, tveganjih in prednostih zahtevajte dodatna pojasnila pri svetovalki Emi Matjaž (tel. 8318 - 328), v Podružnici Kamnik, Ljubljanska 45, Kamnik. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana Zavarovanje trii; Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. NLB Naložba Vita 5 ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog NLB Naložba Vita 5 je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj vplačane premije ob izteku zavarovanja jo naložbeni cilj upravljalca investicijskega sklada Tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od zneska vplačila v naložbono življenjsko zavarovanje, prevzema vlagatelj NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana, jamči za izplačilo vsaj v višini zavarovalne vsote v primeru nastanka zavarovalnega primora med trajanjem zavarovanja. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka ti.d., Ljubljana Podružnica Kamnik ZARJA KO VIS doo. Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku Molkova pot 5, Kamnik je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili z uporabo zemeljskega plina določitev plinskega priključka • podpis pogodbe za dobavo plina izdelava projektne dokumentacije > izvedba plinske instalacije pooblaščeni servis za plinske peči dežurstvo 24 ur vsak dan UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE, NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE. Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela, Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341. Kamniški OBČAN LOVSKA, LOVSKA JE TA 22. oktobra 2004 9 Člani Lovske družine Sela proslavili 50 let delovanja Ohranjajo ravnovesje v naravi Z namenom čim lepšega praznovanja zlatega jubileja je Lovska družina Sela pri svojem lovskem domu v Sovinji Peči v nedeljo, 26. septembra, pripravila prijateljsko srečanje. Veseli so bili množičnega obiska in vzdušje je bilo res praznično. Slovesno praznovanje se je začelo z mašo v čast sv. Huberta, zavetnika lovcev, ki sta jo darovala domači župnik Daniel Kaštrun in nekdanji selski župnik Franc Turk. Lovska družina Sela dobro sodeluje tudi s podružnično osnovno šolo Sela, zato so otroci z veseljem nastopili tudi ob zlatem lovskem jubileju. čih ustanovnih članov II) Sela, Franc Hribar Lovro se je ponosno spominjal časov pred pol stoletja. Na kratko je opisal prehojeno pol članov te lovske družine, čestital k jubileju in zaželel uspešno lovsko pot tudi v prihodnje. lovski rog ima pri zeleni bratovščini poseben pomen - naznanja začetek in konec lova in na koncu se tudi poslovi od prija leljev, ki so končali zemeljsko bivanje. Med prvimi, ki so v Sloveniji začeli nastopati z lovskimi rogovi so Zasavski rogisli iz litije. Z zanimanjem smo jim pri siiilin■ 1 i. Družinski sestav deluje že 30 let, izdali so kaseto in Zgoščenko. Da lovci radi prepevajo, so nas prepričali pevci Škofjeloškega lovskega pevskega zbora. Prcpc- Učenki 3. razreda OŠ Sela (z leve) in Kristina Kotnik sta prepričlj igrieo Ana in Mica. Predsednik LD Sela Jernej Štrajhar se je v pozdravnem nagovoru zahvalil lovcem sosednjih in drugih lovskih družin, krajanom in lastnikom zemljišč za zgledno sodelovanje. Slavnostni govornik, eden od štirih še Žive Tadeja Mali ivo zaigrali Pri zeleni bratovščini ima še posebno vlogo lovski rog, saj naznanja začetek in konec lova, oznanja lovski krst in smrt. Zasavski rogisli iz Litije so prvi začeli nastopati z lovskimi rogovi in danes skoraj ni lovske slovesnosti, kjer ne bi nastopali. sladoledni kava bar - ^smsKA** v Kamniku, Ljubljanska cesta 3/c dišeče kave in vroče čokolade z različnimi dodatki pestra izbira čajev, kuhano vino topli prigrizki - toast, tortilje palačinke z različnimi dodatki okusne ledene tortice zanimivi okusi dnevno svežega sladoleda Itoscana vas pričakuje v jesenski preobleki"! I »elovni čas: pon. pet. od 6.30 do 22. ure, sob., ned. in prazniki od 7. do 22. ure. vajo IS let in nastopajo na lovskih prireditvah po Sloveniji. Njihove pesmi so ohranjene tudi na izdani kaseti in videokaseti Lovstvo na Slovenskem. K prazničnemu vzdušju so prispevali še glasbeniki selski lovci z imenom »Pivniki«. Franc, Brane, Jernej in Jani so zaigrali na harmoniko in na posebne, a pravzaprav enostavne inštrumente, ki predstavljalo kmečka orodja in naprave Ansambel deluje šele tretje leto, pa je že sodeloval na dveh festivalih frejhand mu-zikantov v Bučah pri Podčetrtku, kjer se vsa ko leto zbere kar lepo število podobnih ansamblov. Za praznik LD Sela se je prišel predstavit eden takšnih ansamblov z ime mini -K ga še ni blu« iz Podčetrtka S posebnimi inštrumenti se je predstavil tudi ansambel »Tun-čan«, ki je pozneje množico zabaval / veselimi vižami. Zbrani pa so bili počaščeni z nastopom Marjana Sari a iz Šmarce v vlogi predsednika države Janeza Drnovška Veliki ljubitelji gozdov in njihovih prebivalcev so otroci. K temu gotovo pripomorejo tudi člani LD Sela s svojim zgledom in prenaša njem znanja o ohranjevanju narave ()b jubileju so jim zalo učenci OS Sela pripravili prisrčen program s pesmijo, recitacijami in ig rico, Ob zlatem jubileju so člani II) Sela izdali zbornik, ki predstavila Zgodovinski pregled skozi v seli SO let. Opisuje gradnjo lovskega doma, objavljena so imena ustanovnih članov LD Tuhinjska Srednja vas iz leta 1954, starešin, gospodarjev koče, tajnikov in vseh članov zelene bratovščine v letih od 1954 do 200 i. Ob jubileju sta stene sejne sobe lovskega doma s svojimi likovni mi stvaritvami okrasila lovca Igor Pičulin in Jurij Erzar, Starešina Jernej Štrajhar je za to priložnost v samozaložbi izdal pesniško zbirko za prijatelje z naslovom »Iz moje duše«, Z ilustracijami pa jo je popestril Igor Pičulin. EDINA LOVSKA RESNICA Lovci vedno dobre volje radi skup se zberemo, do uganemo la pravo in zapojemo ubrano. Irancelj rad zapoje v šali. Jože si raztegne meh, Jur v ljubezni išče greh, Jane: s puško gre i • breg. To Je druščina ta prava, fantje vsi smo polni muh. Eni rinejo v hosto, drugi t> šali iščejo posluh. Zato povejmo zdaj si tisto, kar vsakemu velja naj isto: »Kjer mir in lepota imata stičišče, tam je naše zavetišče. V gozdu raj je k.dor/)ozna la kotiček našega sveta.' JERNEJ ŠTRAJHAR Na slovesnosti je predstavnik Lovske zveza Slovenije in predsednik LD Ljubljana članom LD Sela za dolgoletno delo in trud v lovski družini podelil priznanja I.Z.S. Predsednik II) Sela Jernej štrajhar in ustanovni član Frane Hribar pa sla podelila plakete LD Sela krajevnima skiipnoslima Sela in Srednja vas, gasilcem, podružnični OS Sela, sosednjim lovskim družinam Kamnik, Stahovica in Tuhinj in prvemu sosedu Ivanu Poljahšku. Gospodarju lovskega doma Francu Šuštarju za skrb in prizadevanje in Darku Klančniku iz Lok. ker se jc v tem jubilejnem letu 50-krat podal peš tlo lovske koče v Sovinji Peči, sta podelila posebni priznanji. Prav tako sta se zahvalila in plakete podelila nekdanjemu župniku na Selah Francu Turku, ki je ob različnih priložnostih skrbel z.a sodelovanje z društvi in člani drugih družin, tudi iz tujine ter ustanovnim članom Francu Hribarju - Lovni, Slavku Juteršku, Francu Cevcu in Jožetu Kaduncu. Lovska družina Sela usmerja veliko pozornost kinologiji, pravijo, da brez pravega lovskega psa ni uspešnih lovov, še posebej ne lova na lisice. Zato jih na lovu vedno spremljajo čistokrvni psi lovskih pasem: terier, brak in jaz bečar. Upravičeno so ponosni na priznanje Lovske kinološke zve ze Slovenije iz leta 199H za dobro organizacijo prikaza dela psa kr-vosledca in izvedbo vzrejnega pregleda krvosledcev. Udeležen ci so bili sodniki, vodniki in lov ei iz vse Slovenije. Lani pa je vod (lik Ales Štrajhar z bavarskim bar-varjem na preizkušnji psov po umetni krvni sledi, v njihovi organizaciji, dobil prvo oceno za pozitivno opravljeno nalogo »Ogromno vloženega truda pravemu vodnika lovskega />sa ni nikdar žal. saj je />es najbolj iskren prijatelj in spremljevalec vsakega lastnika...' so med drugim zapisali v zborniku. Tudi strelstvo je bilo v LD Sela vedno dobro zastopano. Vsako letno organiziranje tekmovanj ježe skoraj obveza. Veteranske in članske ekipe so doma in v drugih LD po Sloveniji dosegale v iso ke rezultate. Tudi posamezniki so sodelovali na lovskih državnih tekmovanjih, kjer so se uvrščali V sam vrh. •Urez razumevanja življenj skih sopotnic in pomoči pri pri-j>ravi dobrot ob organiziranih prireditvah v lovskem domu bi bila ot ena o opravljenem dela mnogo nižja«, je zapisano v zbor niku. In še nekaj o zgodovini LI) Sela. Ustanovni občni zbor je bil sredi novembra leta 1954, po šestletnem marljivem delu so se vselili v svoje društvene prostore, leta 1906 so razvili svoj lovski prapor. Leta 1975 je lovska kota s pomočjo delovnih rok dobila svoj vodovod, ob 30-lctnici, leta Slovesnost praznovanja 50-letnice delovanja Lovske družine Sela m j< začelo z mašo v čast sv. Huberta, zavetnika lovcev, ki stajo pred obnovljenim lovskim domom v Sovinji Peči darovala župnika Danijel Kaštrun in Frane Turk. Seveda ni šlo brez lovske pesmi, ki so jo prinesli pevci Škofjeloškega lovskega pevskega zbora. Krepak stisk rok ustanovnih članov Franca Cevca(na levi) in Franca Hribarja (na desni) ob prejemu plaket, ki jih je podelil starešina Jernej Štrajhar. 1984, je bil dom predstavljen / odprtjem novih prostorov Leta 199 i so tlobili v uporabo novo drvarnico s skladiščem in prosto rom za zunanji kamin z nadstreškom za nekaj miz. Od tega leta njihov dom krasi kip sv. Huberta, zavetnika lovcev. Za 50-letnico so v lovskem domu povečali sejno sobo in polepšali zunanjost objekta. Selski lovci Frane, Brane. Jernej in Jani sestavljajo prav nenavadno posrečeno glasbeno skupino z imenom Pivniki... Člani so si v vseh letih prizade vali z.a čim boljše sožitje človeka in narave, za čimbolj human in prijazen odnos do živali, vseskozi so gojili pristen prijateljski odnos med seboj in do domačinov, saj slednji kot lastniki zemljišč in gozdov, na katerih se nahaja 2500 ha lovišča, v veliki meri pripomorejo k uspešnemu delovanju lovske družine. LD Sela je razdeljena na 6 revirjev in meji s šestimi sosednjimi družinami: LD Kamnik. Stahovica, Gornji Grad, Tuhinj, Lukovica in Domžale. V lovišču z najvišjo točko nadmorske višine 1.190 metrov prevladujejosrniad, gani si, divji prašiči, jelenjad, jereb, ponosni so na divjega petelina. Od male divjadi prevladujejo lisica, kuna, jazbec, poljski zajec in raca mlakarica. Posebnost je črna štorklja. L^fMnVtMtD hi, Besedilo in fotografije: VFKA Ml )A( ... njihovo muziciranje je ogrelo in navdušilo številne obiskovalce. SAMU VREMSAKU V SLOVO Vse, ki smo poznali prof. Sama Vremšaka, skladatelja, dirigenta, solopevca, častnega občana Občine Kamnik, in njegova velika dela, je v začetku meseca ganila žalostna vest, da se je ustavila njegova izjemno bogata življenjska pot. Mnogo ljudi ga je s spoštovanjem pospremilo na zadnjo pot na kamniških Žalah. Besede v slovo, ki so razkrivale njegovo ustvarjalno pot, neprecenljivo delo in življenje, povzemamo v spodnjem zapisu. Odgovorna urednica Saša Mejač Skladatelji zapisujemo glasbo, ki jo slišimo v sebi. Poslušamo zvoke, ki jih je več. kot bi jih hoteli slišati. Gneča je velika. In treba je izbrati. Izbira je včasih lahka, drugič spet težka. Eni se branijo melodij, drugi jih hočejo slišati, in izbrati. Med njimi je bil skladatelj, ki je rad imel svoje pevec, ki je pogosto stopil mednje in včasih (z njimi) tudi zapel. Bil je pevec in zborovodja, predvse pa je bil skladatelj. Samo Vremšak, ime. ki si ga bomo zapomnili, ime moža, ki ji- bil izbran, da ustvarja, da postane skladatelj. Ustvaril je veliko nepozabnih del: za zbore, za pevke in pevce, za komorne sestave in orkestre, z.a vse. ki so hoteli slišati, kar je izbral med prisluhom zvočnemu valovanju narave. Izbiral je in skrbno zapisoval. Slišal je ljudski glas, poslušal je, kar se je slišalo okrog njega, kar ga je prevzelo, kar je odkrival od jutra do večera, od mladih let do minulega tedna, ko se je knjiga spoznanj zanj zaprla. Ob tej uri, na ta dan, se bomo še enkrat spomnili življenjske poti, ki se je začela v četrtek, 29. maja leta 1930 v Kamniku. Rodil se je v glasbeni družini. Oče Ciril je bil zborovodja in nekega dne je njegov sin Samo prevzel zbor, ki se je v zgodovino slovenske zborovske dejavnosti zapisal kot najstarejši - kamniški Liro. Se prej pa si je nabral znanja in izkušenj. Kompozicijo je študiral in diplomiral v razredu profesorja Marjana Kozine; kulture petja se je naučil v razredu profesorja Ada Dariana. Skoraj ves čas pa je deloval tudi kot pedagog. Nekaj let je poučeval na srednji glasbeni šoli, potem je glasbo poučeval v rodnem Kamniku, nekaj let je vodil mešani zbor Slovenske filharmonije, potem pa je (vse do Upokojitve pred devetimi leti) predaval na Akademiji za glasbo v Ljubljani Generacije študentov je poučeval glasbene teoretične predmete. Kot pedagog je bil izjemno vesten, natančen in zvest stroki. Kot izvrsten poznavalec harmonije in kontrapunkta se je s svojim znanjem in razgledanostjo pogosto izrazil s kompozicijami, s katerimi ni preizkušal tveganih novodobnih iskanj, marveč se je zavestno izražal s tradicionalnimi tehnikami, a je vendar vselej in vedno znova odkrival svoja lastna spoznanja in trdna pola glasbe, ki je iz tradicije gradila svoj lasten, včasih tudi z ljudsko noto obogaten svet. Samo Vremšak je sedemnajst let predaval na Akademiji za glasbo. Dosegel je naslov redni profesor. Mnogi se ga spomnimo bodisi iz let. ki jih je kot profesor preživel na srednji glasbeni šoli, bodisi iz let, ko je predaval na Akademiji za glasbo. Hvaležni smo mu za njegova znanja. In ta so bila zares raznovrstna. Malo je zborovodij, ki bi do potankosti obvladali pevsko tehniko, ki so del svoje kariere oblikovali z interpretacijami peseniskih ciklov. In ker je bil pokojni Samo Vremšak pevec in skladatelj, potem je naravno, da je njegov opus samospevov in zborovskih skladb na prav posebnem mestu /a ta opus je leta 2002 dobil Kozinovo nagrado, ta opus ima posebno vrednost in morda še ne prav ovrednoteno mesto v zakladnici slovenski glasbe. In če ne naštevam vseh imenitnih zborov skih skladb, če omenim vsaj Osem pesmi iz ciganske poezije za sopran in klavir, pa Štiri pesmi za glas in klavir na besedila Franceta Balantiča, Tri balade Petrice Kerempuha za bariton in klavir in morila Salomonovo visoko pesem za mešani zbor in trobilni kvintet ter Marija in mlinar za mezzosopran in komorni orkester, potem naj spomnim, da je Samo Vremšak ustvaril kar nekaj skladb za orkester, med njimi odlično Drugo simfonijo, Dramatično uverturo, Concertino za klavir in godala, in številna komorna dela, med katerimi sta tudi Sonaiina v dveh stavkih za rog in klavir in Sonatina za trobeato in klavir. \ nekaj besedah je skoraj nemogoči' zajeli vse delo, ki ga je spoštovani Samo Vremšak kol skladatelj, zborovodja, pevec in kot pedagog opravil v svojem bogatem življenju. Lepota pesmi je bila vodilo, ki ga je premamilo, da je s pesmijo iskal svojo pot. Zagotovo je našel lepoto, ker jo s poslušanjem njegove glasbe čutimo in občudujemo Ostaja med nami in začas, ki prihaja. Prof. PAVEL MIHELČIČ, dekan Akademije za glasbo Komaj dobrega pol leta je minilo, ko sem Vam v kamniškem Domu kulture izročil listino o imenovanju za Častnega občana Občine Kamnik, najvišje priznanje naše občine, za zasluge na področju glasbe. Kot deveti častni občan ste se pridružili prof. Viktorju Mi-helčiču, ki je prav iako z bogatim glasbenim udejstvovanjem ponesel ime Kamnika daleč preko naših meja. Zato nas je toliko bolj pretresla vest, da smo izgubili človeka, ki je bil še poln ustvarjalnosti, idej Ob novici o Vaši smrti smo obnemeli še toliko bolj, saj smo izgubili častnega občana, ki smo mu podelili ta naziv ob letošnjem občinskem prazniku in ki je bil najmlajši med vsemi. Glasba, ki spremlja človeka skozi vse življenje, od rojstva do smr-ii Vam je bila dana že v zibel v znani kamniški glasbeni družini Diploma na Akademiji za glasbo v Ljubljani iz kompozicije in solo petja je še utrdila zavzetost za glasbo, nadaljevanje družinske tradicije pa prevzem vodenja prvega slovenskega moškega pevskega zbora Lira, ki ga je prof. Samo Vremšak prevzel po očetu. Hiša družine Vremšak je bila dolga desetletja tudi dom temu zboru, do takrat, ko je Občina Kamnik pred desetletjem namenila zboru prostore gorenjskega kotička v Domu kulture. Od leta 1962 do 1993 je z. dirigentsko palico in Liraši prepotoval številne evropske države, največji uspeh pa je bila mednarodna nagrada na zelo zahtevnem tekmovanju v Arezzu. Hden ali dva letna koncerta v domačem mestu sta vedno pomenila vrhunec kamniških glasbenih dogodkov. O pomenil našega častnega občana prof. Sama Vremšaka in njegovi vpetosti v slovenske glasbene tokove vedo povedati več njegov i sodelavci, glasbeni strokovnjaki. Kot glasbeni pedagog pa bo ostal v trajnem spominu tudi številnim kamniškim osnovnošolcem, ki jim je od leta 1965 do 1973 vcepljal osnovna glasbena znanja v Osnovni šoli Prana Albrehta. Tudi potem, ko je dirigentsko palico Lire predal novim dirigentom, glasbena ustvarjalnost Sama Vremšaka v Kamniku ni zamrla. Bil je pobudnik in organizator glasbenih dogodkov ob številnih jubilejih in obletnicah. V zadnjih nekaj letih sva se, ob sicer bežnih srečanjih, vsaj enkrat na leto pogovarjala o koncertih, ki jih je z ansamblom slovenskih pevcev sakralne glasbe pripravljal v rodnem Kamniku. Spoštovani prof. Vremšak! Hvala Vam za vse, kar ste s svojim glasbenim ustvarjanjem pustili Kamniku, slovenski glasbi, ponosni smo na človeka, ki se mu je življenjska in ustvarjalna pot mnogo prehitro končala. Župan TONE SMOLNIKAR znanstvenemu raziskovanju, ki bo razkrilo vso veličino umetniškega, pedagoškega in poustvarjalnega opusa Sama Vremšaka. Odhaja velik muzik, odhaja velik človek. JANI GOLOB predsednik Društva slovenskih skladateljev Zgodaj odhajajo letos selivke. Vse naše sanje z njimi gredo. Čaka nas dolga in mrzla zima. Nikomur med nami ne ho lahko.. ... ne bo lahko. V pesmi Toneta Kttntnerja, ki jo je za mešani zbor uglasbil skladatelj Samo Vremšak, je sporočilo tudi za nas, ki se poslavljamo od skladatelja, solopevca, dolgoletnega zborovodje in pevca Prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika. Tisto, kar smo preko trideset let spoznavali in doživljali ob svojem zborovodju in sopevcu, je lepo ubesedil glasbeni zgodovinar Primož Kuret, ki je zapisal, da zna Samo Vremšak svojim zborom vdihniti čisto glasbeno misel, ki je izrazno bogata, ob tem dojemljiva z.a poslušalce, pevcem pa ponuja veselje in užitek ob petju. Ob slovesu Sama Vremšaka se spominjamo tudi njegovega očeta Girila, ki je Liro vodil več kot štiri desetletja, in deda Alojzija, legendarnega ustanovitelja in prvega predsednika Lire. Omeniti velja Vremšakov dom, ki je kar pol stoletja dajal Liri toplo in varno zavetje. Samo je dosledno nadaljeval delo svojega očeta Cirila, ki je vodil Liro med obema vojnama in je v sodelovanju z zaslužnim predsednikom Lire dr. Albertom Čebuljcm ter drugimi Liraši uspel ohraniti Liro na poti, ki so jo začrtali ustanovitelji - gojiti, ohranjevati in spodbujati lepo slovensko petje. Zapisi o pivskih nastopih, tekmovanjih in turnejah pričajo o uspešnem delu zborovodje in zbora. V srcih tistih, ki ostajamo, živijo spomini na skupne pevske poti, na resne in vesele dogodke, ki ne bodo zbledeli. Dosledni in strogi zborovodja Samo Vremšak bo ostal v spominu tudi kot kronist in odličen pripovedovalec kamniških in drugih zgodb. Bil je duhovit, iskriv in tudi oster sogovornik z Liraši, ki so dobro obvladali tudi tak način komuniciranja. Zal ni bilo kamere, ki bi zabeležila Sama Vremšaka takrat, ko je imitiral in karikiral posebneže iz kamniškega in širšega slovenskega prostora. Naš zborovodja Samo Vremšak se je prepoznavno zapisal v 1 20-letno zgodovino Lire, kar njeno četrtino je sooblikoval in zaznamoval s svojo umetniško in osebnostno noto. S tem se je zapisal tudi v osemstoletno kamniško zgodovino in se pridružil velikim predhodnikom Janezu Krstniku Dolarju, Jakobu Zupanu in drugim. Postal je del plemenite tradicije starega mesta. Samo Vremšak je bil tudi mojster na kraljici instrumentov - or-glah, v cerkvah na Šutni, pri frančiškanih, pri Svetem Primožu in na kamniških Žalah. Kdo bi vedel, koliko zborov in solistov je spremljal z orglami? Zdaj pa ga je božja dekla smrt pridružila orglarskim prijateljem Avgustu Ccrcrju, Hubertu Bergantu, Jošku Pogačarju in drugim. Današnji in prihodnji pevci Lire se bodo s Samom Vrcmšakom srečevali na vajah, kjer je v pevski sobi urejena galerija fotografij, ki pričajo o I 20-letni zgodovini slovenske pesmi. Pod temi slikami, med katerimi so tudi markantni portreti Alojzija Vremšaka, Franceta Steleta, Cirila Vremšaka, Alberta Čebulja in Sama Vremšaka, se bodo pevci srečevali z njegovim bogatim opusom. Naj tudi sklenem misli s pesmijo Toneta Kuntnerja, ki jo je uglasbil Samo Vremšak. Že padajo lisi i. Selijo se ptice. /e oviralo bi sadje dozoreli. Dan je vse krajši. Joj, kako se mudi živeli. Izzvenela je pesem Sama Vremšaka Samo, počivaj v miru! JANEZ MAJCENOVIČ v imenu Prvega slovenskega pevskega društva Lira Zastalo je ustvarjalno pero slovenskega skladatelja in pedagoga, rednega profesorja nacionalne akademije za glasbo Sama Vremšaka. Zastal je tudi dirigentski zamah enega največjih slovenskih zborovodij in onemel je bariton, ki je oživil mnogo slovenskih in drugih samospevov. Spominjamo se njegovega polnega ustvarjalnega življenja, skromnega in ne dovolj priznanega umetnika. Njegova zborovska dela predstavljajo temelj slovenskega repertoarja večine slovenskih zborov, njegove orgelske fuge pričajo o trdnem kompozicijskem znanju in disciplinirani, a kljub temu izrazno bogati skladateljski tehniki, njegovi samospevi so dragocen prispevek v današnjem trenutku premalo upoštevani, a plemeniti glasbeni poetiki, njegove simfonije kažejo širok zamah kompozicijske zrelosti in polnokrvne invencije. Ta glasba ni umrljiva in njeno življenje se tu ne konča. Ostaja ne ločljiv del slovenske umetnosti, kulture in nenazadnje dokaz moči samonikle, klene in izrazno bogati- slovenske besede, ki polno zaživi v samospevu ali pesmi Sama Vremšaka. Njegova bogata glasbena dediščina še ni dovolj poučena in vabi k poglobljenemu in Krščanska kulturna zveza Celovec, koroški pevski zbori in zborovodje smo izjemno hvaležni prof. Samu Vrcmšaku za vso skrb in delo, ki ste ga posvetili naši koroški, predvsem ljudski pesmi. Vaše ime je gotovo najbolj povezano z, žal, prezgodaj umrlim Lajkom Milisavljevičem, s katerim sta bila sopotnika pri zborovskem in zbi-rateljskcm delu na Koroškem. Mnogo napevov, še zlasti tistih, povezanih z obredom Ziljske ohceti, ste priredili za ženski, moški in mešani zbor. Vsekakor sta z Lajkom Milisavljevičem resila pozabe vrsto naših ljudskih pesmi, predvsem z Zilje in Roža. Lajko jih je napisal, vi pa ste jih pripravili za koncertni oder Za orgle in glas ste priredili tudi božične pesmi, ki jih je ob spremljavi Andreja Feiniga izvajala naša rojakinja Bernarda Fink-Inz.ko v sveški cerkvi. Bili ste strokovni mentor in svetovalec glasbeniku Hanziju Artaču in mu pomagali pri izdaji njegovih zbirk. Nekaterim našim zborom ste pomagali kot vodja pevskih vaj in seminarjev. Za vse to delo se vam iz. srca zahvaljujem. Številne pesmi, ki ste jih priredili, bodo z našimi zbori živele naprej! NUŽEJ TOLMAIER predstavnik Krščanske kulturne zveze Celovec Peti in igrati hočem Gospodu (Ps 27,6) Mesto Kamnik se ponaša z bogato glasbeno tradicijo in med vidnimi glasbeniki, ki so tu delovali je tudi pokojni Samo Vremšak, skladatelj, pedagog, organist, dirigent, pevec in prijatelj. Ta lepota in harmonija glasbe, ki sta bili položeni v njegovo srce, sta izzveneli v njegovih številnih skladbah, zlasti, ko je zaigral orgle Kako nekaj lepega je, ko človek tudi brez besede prinaša upanje, mir, veselje in ljubezen tistim, s katerimi živi in vsem. Gospod Samo ni nikoli miroval, vedno je iskal nekaj novega. Živel je glasbo, ki je postala njegov način življenja. ('t je potreboval pomoč pri prevodih iz latinščine je vedno poklical in vpra šal za nasvet in nikoli ni pozabil za našo knjižnico prinesti izvodov svojih stvaritev. Od rane mladosti je bil povezan s frančiškanskim samostanom in tudi njegov zadnji koncert je bil v naši cerkvi v soboto, 8. maja 2004. To je bil stilni koncert ansambla slovenskih pevcev sakralne glasbe, ki je bil posvečen frančiškanu, p. Francetu Ačku ob njegovi 100-letnici rojstva ter 30-lctnici smrti. Za vse njegovo delo in poveza nosi s samostanom se Samu Vremšaku v imenu samostana iskreno zahvaljujem kot tudi v imenu Slovenske frančiškanske province sv. Križa. Najlepša pesem se ne konča tukaj na zemlji, ampak se na popoln na čin nadaljuje v nebesih. Petje in glasba je sposobnost tistega, ki ljubi. Če to vzamemo resno, jmtemje vsaka pesem izraz ljubezni. Ko se poje, se vnaprej okuša večno življenje pri liogu. Na. koncu bomo ljubili in hvalili in to brez konca. diil sem in bom, zato sem več od pozabljenja, neizmerno več od zanikanja, neskončno več od niča. Vse je večno, kar nastane, Nikoli ne bom prenehal biti. Nikoli. Amen« (E. Kocbek) mag. p. ROBERT BAHČIČ, OFM Žalna seja občinskega sveta ob smrti prof. Sama Vremšaka Ob smrti prof. Sama Vremšaka, častnega občana občine Kamnik, skladatelja, glasbenega pedagoga in dolgoletnega dirigenta Prvega slovenskega pevskega društva Lira se je v ponedeljek, 11. oktobra, na žalni seji sestal občinski svet občine Kamnik. Seje so se poleg pokojnikovih sorodnikov in članov občinskega sveta udeležili tudi častni občani občine Kamnik ter drugi javni in kulturni delavci. O pokojnikovem življenju, še posebej o njegovih prizadevanjih za razvoj glasbene kulture v Kamniku in v Sloveniji, je spregovoril župan Tone Smolnikar. Med drugim je poudaril, da je minilo komaj dobrega pol leta, ko je Samu Vremšaku ob občinskem prazniku občine Kamnik v kamniškem Domu kulture izročil listino o imenovanju za Častnega občana občine Kamnik, najvišje priznanje naše občine. Orisal je bogato življenjsko pot prof. Sama Vremšaka, na koncu pa se mu je zahvalil za vse, kar je s svojim glasbenim ustvarjanjem zapustil Kamniku in slovenski glasbi ter izrazil njegovim svojcem v imenu občine Kamnik iskreno so-žalje. F.S. Poleg župana Smolnikarja je svoj spomin na pokojnega Sama Vremšaka obudil tudi dr. Niko Sadnikar, častni občan občine Kamnik. (Foto: Vido Repanšek) Kamniški OBČAN SPOMINI SE ŽIVIJO 22. oktobra 2004 11 SPOMINI NA KAMNIŠKEGA MAESTRA Pred dvema tednoma se je končala življenjska f>ol velikega kamniškega skladatelja, solopevca, dirigenta in pedagoga, profesorja Sama Vremšaka. Verjetno ni Kamničana, ki ga ne bi poznal, če ne drugače, vsaj na videz. Vsak ima svojo zgodbo, povezano s kamniškim maestrom, mi pa smo prosili nekaj njegovih prijateljev, pevcev, učencev, sodelavcev in občudovalcev, da nam razgrnejo vtise in spomine, povezane s takim in drugačnim druženjem s prof. Samom Vremšakom. V osebnem spominu ostaja kot pedagog, ki mije osnovnošolcu začel odkrivati svet glasbe, me od študijskih let naprej V zborovskih vrstah vzpodbujal k sode/oranju kot izvrstni dirigent, se mi kot koncertnemu poslušalcu zmeraj bolj odkrit ri sno vanju in izvedbah preko sto koncertov v Kamniku, od retrospektive slovenskega samospeva, pa spominskih koncertov različnih tujih in domačih skladateljev do festivala Mnsica aelerita in koncertov njegove ga zbora Pevcev slovenske sakralne glasbe. Erodltski duh, umetniška veličina v krogih prijateljev, pa tudi inteligentni humor z (do vsega) kritično distanco. Naš Samo Vremšak nas s svojo dediščino še naprej vabi in vzpodbuja k srečevanja z glasbo, na katero smo Kamnitimi res lahko ponosni, /.glasbo, kije in naj bo še naprej predvsem umetnost Tone Ftičar Ker je bila moja stara mama pevka in je s prof Vremšakom pogosto sodelovala, sem o njem vedel fe veliko, še preden sem začel peti Pozne je sva se spoznala osebno in sem ponosen na to. Še posebno, ker mi je podaril tudi tri skladbe za tenor in klavir, ki jih je napisal njegov oče Ciril Ni dvoma, daje bil gospod 1 renišak odličen skladatelj. Morda za kani niškeZbore in umetnike celo prezahteven. Kljub velikemu številu glas benih zasedb jih je v Kamniku le malo, ki bi lahko izvedli njegove vokalne sli 'aritve. Velikost njegOl 'ih del bomo Šele Spoznat -ali v prihodnosti. Prvič sem se z njim in njegovim delom spoznal kot mlad fantič, ko smo s Cantemusom pripravljali neko njegovo skladbo, ki nam ni in ni šla in smo jo zaradi prezahtevnosti celo opustili. Pozneje, ko sem se z glasbo začel resneje spogledol 'ali, sem se uavdušct 'alpredi 'sem nad njegoi <>/ osmih zjutraj, ko seje z vlakom pripeljal v Ljubljano. Prav nikdar ni zamudil. Luka Einfalt Sama Vremšaka sem pogosto obiskoval, saj najino zuaiislvo iu sodelovanje sega v leto 1980) ko meje na prvi uri solfeggia na Akade miji za glasbo želel potopili'. Moral sem harmonizirali eno lestvico in ker sem obvladal, je bil led prebit. Po študija sva se srečevala v Društva slovenskih skladateljev, v tesnejši stik pa sva stopila, ko sem prevzel vodenje lire. Samo Vremšak je bil dober poznavalec zgodo vine glasbe, navsezadnje tudi navadne zgodovine, predvsem kamniške, ZOtO mi je veliko povedal, mi priskrbel marsikatero informacijo, ki semJo potreboval prisvojeni dela z zborom. Bilje izreden moi he sede. če je obljubil, tla jutri dobiš pošto, si jo res dobil naslednji dan. S Šamotom smo se vsi z veseljem srečevali in sodelovali, lansko leto smo imeli zadnji skupni koncert ob martinovanju s starejšo generacijo zbora Vodopivd liilo nam je v časi, da smo lahko zapeli, ko je Samo Vremšak. poslal častni občan Kamnika. Vsi smo ga imeli zelo radi, bilje z nami na koncertih in na naših družabnih srečanjih. Dr. Andrej Misson Proj. Sama Vremšaka vsi poznamo kot dobrega skladatelja, dirigenta, solopevca, če/iravsam menim, da je bil res dober dirigent, ven dar še boljši interpret. Imel je odlično intuicijo iu je misel pomen pes mi, kar je pozneje dobro in nazorno pokazal in razloi d zboru. Bilje SOlopevec nemirnega duha, do svojih pevcev zelo zahteven in neusmiljen. S prof l remšakom sem sodeloval pri tlveli zborih, jtri liri iu Pev tih slovenske sakralne glasbe. V spomin mi bo vedno vtisnjena njegova urejenost. V naše pevske mape nam je te na začetku pevske sezone po vrsti razporedil note. natančno je imel že izdelan program za letni koncert, od katerega nismo odstopili. Primož Kri Tunjiška skrivnost oziroma 12 let negotovosti Avstrijca Adalberta Haigla BERTLOVA POSLEDNJA MELODIJA Od junija leta 1945 do 1952 so v Tunjicah videvali skrivnostno žensko, gluhonemega moškega ... In leta 1952 je bilo obelodanjeno, da je to Avstrijec Adalbert Haigl, pobegli ujetnik nemške vojske. V Tunjicah je preživel 12 skrivnostnih let in tam so ga položili v prerani grob. Bil je priljubljen ljudski godec, pleskar, zidar... Moral bi se vrniti v domovino, a ni želel. cesarji, mu je ta pomignil v znak odobritve. Izza grma je bil pogled na gore se bolj vabeč in maloprej sklenjeno misel o pobegu je začel bliskovito udejanjati. Spustil seje v dir. Tekel je in tekel in srce mu je neizmerno utripalo v prsih. HropcČ se je priplazil do Vr-taškega potoka, si osvežil obraz, spil požirek čiste, osvežilne votle. Iz vejevja si je uredil skriva liŠCC, da bi v njem prebil dan. Izza listja je gletlal gore in načrtoval nadaljnji beg. In mislil je na dobre, razumevajoče ljudi. Skrbela ga je govorica, bremenila okupacijska preteklost, bal se je izdaje. Pobeg z junijske košnje Junija leta 1945 jc bilo Adal-bertu llaiglu 33 let. Nevešče si je zaletaval s koso v bujno travo na grajskem travniku na Križu pri Komendi. Bil je eden izmed nemških ujetnikov, eden izmed mnogih, ki ga je vojni stroj goltal v brezizhodnost, v uničevanje človeškega dostojanstva, svobode narodov. Bilo je konec morije in razpuščenc čete osovražene vojske so se valile čez. Balkan. Vsem je bil cilj domovina, domače mesto, vas, svojci... A se je obroč sklenil. V Sloveniji se je znašel Adalbert v ujet Pripovedovalci Bertlove usode (z leve): Ivan Nograšek, Valentin Zabavnik in Jože Nograšek. ništvu. In zdaj je kosil travo, se kradoma oziral proti kipeiim Kamniško Savinjskim Alpam. Slutil je, da je tam čez Avstrija. In tam jc njegov Gablitz, predmestje Dunaja. Pomislil je na čas, ko je za Kadio Dunaj igral na klarinet. In ob misli, tla je morda na pragu svobode, bi najraje zažvižgal svojo priljubljeno domačo melodijo. Prijatelji doma in sovojaki so mu ob tem početju včasih ploskali, saj je istočasno žvižgal visok in nizek ton. Adalbert je bil od nekdaj iznajdljiv, navihan, dopadljiv. S svojo majhno in čokato postavo je deloval domače. In ko je zaprosil stražarja, da ga pusti za trenutek za grm, ker mora opraviti kar počno celo Srečanje z Vrtačnikom Ponoči se je plazil v zavetju grmičevja in podnevi opazoval življenje na Vrtacnikovi domačiji v Komendski Dobravi, ki se mu je zdela dokaj varna ()če Vrtačnik si je dal opravka pri kozolcu, ko se mu je približal utrujen in zbegan neznanec. Nemo se mu je ponudil, da mu bo podajal seno. ki je bilo pripravljeno za sušenji v kozolcu. Oče Vrtačnik je bil bistre glave. Vedel je, kaj se po svetu dogaja in tividel, da ima pred seboj begunca iz. razpadle nemške vojske. Vrtačnik jc uvidcl begunčevo stisko, a se je bal skrivati pripadnika razpadle, osovražene vojske. Lahko bi ga kdo naznanil novi oblasti. V minulih časih na- ottoiier.nl loven lit AN ^^^\\ Ku,turni dom sobota, 23. oktober 10.00 CO J T Vrabič, J. Sitar. ZGODBA IZ MLINA i utkovno gledališče Jože Pengov, lutkovna predstava torek, 26. oktober 20 00 sreda, 27. oktober 20.00 četrtek, 28. oktober 20.00 petek, 29. oktober 20.00 Reginald Rose: DVANAJST JEZNIH MOŽ Mestno gled. ljubljansko kriminalka sobota, 30. oktober 20.00 Milan Grgič: LJUBO DOMA, KDOR GA IMA Moj teater, komedija sobota, 6. november 10.00 Klovnesa Mika-Maka: POJOČI CIRKUS Eva Š. Maurer, klovnovsko otroška predstava sobota, 10. november 20 00 KOMORNI ANSAMBEL GAUDEAMUS koncert klasične glasbe Vstopnic« «o v prodaji 14 dni pred prireditvami, ob delavnikih od 10:00 do 12:00 (v upravi, vhod i dvorišča) 16:00 do 18:00 (blagajna, glavni vhod z Ljubljanska) In uro pred predstavo tel 722 50 50 internet www.kd-domzale.si rodove preizkušnje pogosto ni vedel, kdo se s kom pajdaši. In vendar je neznancu omogočil zavetje za teden dni Narisal mu je zemljevid bližnje okolice, gora, mu celo začrtal možno smer prehoda čez vršace. Potem je odšel Adalbert v neznano bodočnost. A če hoče nekdo preko tukajšnjih gora, jih mora izredno dobro poznati. Tam, kjer bi bil prehod najbolj preprost je bil v tistih časih dobro zavarovan z jugoslovansko vojsko Znašel se je v vznožju Krvavca in pri neki hiši zaprosil za pomoč Dejstva kažejo na to, da je bil izdan Pozneje je dognal, da naj bi ga izdala neka ženska. Izsledila ga je udba. Bežal je a so za njim streljali (>dpeljali so ga v Cerklje in ga tam zaprli v neko klet, a je ponoči pobegnil. Minil je teden, ko se je šepaje vrnil v Koniendsko Dobravo Kmet je bil ob njegovi vrnitvi še bolj zaskrbljen. Bal se je za svojo družino, otroke... Prišleku je kljub temu ponudil hrano, mu obvezal rano in mu znova opisal pot čez gore. Adalbert je zatem taval po gozdovih. Minevali so dolgi, predolgi dnevi, noči ... In nekega dne se je znašel na Zadnjem robu, na obrobju Tunjic. Iz varnega zavetja je opazoval samotno Gmajnar-jevo domačijo. Dognal je, da tam živijo starejša oče in mati ter hčerki, ki sta približno njegovih let. Lačen, izjemno lačen je bil. Gnojna rana na nogi je skelela, noga je grobo zatekla Zatočišče pri Gmajnarju Odkrevsal je čez dol in breg proti Gmajnarjcvi domačiji. Ne-nadejano je med hojo srečal Golobov o Polono. Koroša so ji pravili domačini, ker je bila rojena na Koroškem. Bila je gluhonema. Zatem se je približal Gmajnarjcvi hčerki Johanci, ki je na neznanca opozorila očeta. Gmaj-nar se je znal z nemočnim, mladim moškim pogovoriti po nemško. To znanje je tudi njemu ostalo iz. prve svetov ne vojne. Adalbert je zdaj postal Gmajnarjev IU ril Rano na nogi mu je skrivoma ozdravil takratni cerkljanski zdravnik Bohinc Družina je prišleka sprejela za svojega V skednju so mu uredili skrivališče Tja se je zatekel ob prihodu sosedov, neznancev Vse od druge polovice leta 1945 do 1952 so se sosedje spraševali, kilo je tista ženska, ki jo videvajo delati na Gmajnarjevlh poljih, gobariti v okoliških gozdovih? In kdo je gluhonemi moški, ki Gniajnarjevim zida hišo skedenj, koplje vodnjak Sedem let so pri Gmajnarju skrivali Avstrijca. Gmajnarjev OČe in mati sta v tem času umr la. Hčerki Johanca in Micka pa sta kipeli v cvetu svojih najlepših let. In leta 1952 se |i Bertlu odvalil kamen od srca Oblast je zvedela zanj. Odpeljan je bil v Kamnik, zaslišali so ga in ga iz pustili, Na našem ozemlju ni storil nič slabega. Bil je presrečen. Hvaležen je naslednji dan odnesel vrečo jabolk iz Tunjic miličnikom v Kamnik. Ponj je prišla žena V Avstriji jc imel Beril ženo ()trok nista imela. Ljubezen se |i ohladila, ko mu je prišlo na ušesa, da se mu je žena ob koncu vojne spečala z ruskim oficir jem. Menda ga je sicer iskala preko Rdečega križa. V Ameriki je imel Bertl strica. Iz Tunjic mu je pisal, da naj sporoči bratu na Dunaj, kje zdaj živi. A ni želel, da za to izve žena. Po amnestiji pa je zanj vseeno izvedela. Pripotovala je v Kamnik in ga tri dni prepričevala naj se vrne. Želje ji ni uslišal. Po letu 1952 se je moral Bertl vsako leto odpraviti na avstrijski konzulat v Zagreb in zaprositi za podaljšanje bivanja v Sloveniji. Nekajkrat so mu prošnjo zavrni li in j{a napotili nazaj v domovino. Ze na vlaku je bil, a je vedno znova izskočil in se peš vračal v Tunjice. Nekaj let za Bertlom se je pri Gmajnarjevih znašel takrat 12-let-ni Janko Koželj. Oče mu je padel v partizanih. Pri hiši so živeli v M> žitju. Po tistem, ko so za skrivnostnega tujca že vsi vedeli, je »Gmajnarjev Nemec, kot so ga nekateri poimenovali, pridno lx lil hiše po Tunjicah in okolici In ker je bil tudi dober zidar je dobil zaposlitev v gradbenem podjetju v Kamniku. Zidal je in tlakoval tamkajšnjo Tunjiško cesto. Naučil se je svojevrstne, prikupne slovenske govorice. Vaš-čani so ga vzljubili. Že od mla dosti je lepo igral na klarinet in domiselno je žvižgal. Z vaškimi godci je igral na gostijah, veselicah... In veliko mladih Tunjiča-nov je naučil igrati na klarinet. Rad se je pošalil: »Naša Johanca k sedmi maši gre, jaz pa k Micki za peč...« In potem se je zgodilo Bertl nikakor ni mogel dobiti dovoljenja za nadaljnje bivanje v Sloveniji. Bilo je 24. januarja 1957. leta. Vlak, namenjen v Avstrijo je odpeljal z ljubljanske železniške postaje in Adalbert Ha-igel je izskočil. Skok se je ponesrečil. Jekleno kolesje vlaka je odzvanjalo Bertlu poslednjo, grobo, tragično melodijo. Spoštljivo so ga pokopali v Tunjicah v Gmajnarjev grob. Jokali so Johanca, Micka, brat z Dunaja in vaščani Tunjic. Rodovina je izumrla. Ostal je le spomin na razumevajoče ljudi. Osemnajst vaščanov Tu njic je padlo med drugo sv< MttIH ANTON •VTAUC HATtVt COLOI t VAN con IZ MAKI GMMAN JAMU CHKMAN "v, KOUKMK ftUtH lOlUJ rotruNAT KOltU i Al os II ' IU« •I LAM J ANI Z LANlitK JUMtl lANtSti; VAUNTIN MAltS HENRIK ..... NOCMUl J t« NT i ss mm Spominska plošča žrtvam druge svetovne vojne v Tunjicah priča, da je umrlo v partizanih IS vaščanov in prav toliko na nasprotni strani, kamor so bili proti svoji volji mobilizirani. I uto: Frariček Štelanee lOVOO vojno v partizanih in IS v nemški vojski. TO je bil čas izjemnih preizkušenj. V spomin na to obdobje so na tunjiški in pokopališču v letu strpnosti 1995 odkrili spominsko ploščo žrtvam druge svetovne vojne. In na njej so zapisane misli Antona Medveda: t Dobil je mit ho bil je mir. zvenijo naj glasovi, na dan pokopa po grobeh na onih svetomlrnih tleh, kjer snidemo se vsi rodovi.« O Bertlovi usodi so mi pripovedovali Ivan in Jože Nograšek ter predsednik krajevne skupnosti Tunjice Valentin Zabavnik franCek štefajsfx; 12 22. oktobra 2004 ŠPORT - PLANINSTVO Kamniški OBČAN USPEŠEN START CALCIT KAMNIKA Odbojkarji Calcit Kamnika so uspešno startali v novo sezono. Po porazu doma proti bledu s ,V2. so na vročem gostovanju v Novi gorici pri Prvačini zmagali s 3:1. Kamniške odbojkarje je na derbi proti Bledu kljub nogometni tekmi prišlo spodbujat preko 300 gledalcev, ki so imeli kaj videti. Kljub temu, da se je videlo, da sta imeli ekipi precej težav v pripravljalnem delu, pa sta ekipi prikazali atraktivno in požrtvovalno tekmo. Potem, ko domači trener Hribar že od začetka zaradi bolezni ne more računati na Perhaja, se je pred začetkom prvenstva huje poškodoval še Makovec, kar se je poznalo predvsem na sprejemu servisa. Klub temu pa so Kamničani povedli z 2:0, predvsem po zaslugi razpoloženih Turka in Kotnika. Na drugi strani gostujoči trener ni mogel računati na Pleska, pa tudi ostale okrepitve, Šmuc, Radovič in Paravan niso pokazali veliko. Zato pa so Kamničane v tretjem, četrtem in petem setu presenetili domači blejski igralci, Lakota, Flajs in Potočnik. V petem setu pa Prizor s tekme prvega kroga med Calcitom in Bledom. je tehtnico na gostujočo stran z neugodnimi servisi nagnil rezervist Pretnar. Pri Kamničanih gre poleg omenjenih pohvaliti še novi okrepitvi Mitroviča in Bezdro-ba. Kljub vsemu so bili Kamničani zadovoljni s osvojeno točko, saj bo vaj v prvem delu najbrž malo ekip, ki bo proti Bledu dosegla kaj več. V drugem krogu so Kamničani gostili na vročem terenu v Novi gorici pri novem prvoligašu Prvačini. Domači so v prvem setu dobesedno leteli in gladko premagali Kamničane. V drugem setu so Kamničani postavili stvari na pravo mesto in v tem in tretjem setu nadigrali domačo ekipo, v četrtem pa imeli precej sreče in se vrnili v Kamnik s polnim izkupičkom. V tretjem kolu igrajo Kamničani na domačem terenu proti Svitu. Tekma bo v soboto, 23.10., ob 20.00 uri. Odlično pa so v tretji ligi štartale igralke Broline Kamnika, ki so okrepljene z bosansko reprezentantko Amelo Barakovič, v prvem krogu v derbiju doma premagale drugo ekipo Vitala, v drugem krogu pa v gosteh manj kot v uri še Semič. Kamničanke v letošnji sezoni odkrito ciljajo na prvo mesto in hiter povratek v drugo ligo. Naslednjo tekmo bodo Kamničanke igrale v soboto 23.10., ob 17.30 z drugo ekipo Nove gorice. PLANINSKI KOTIČEK USPEŠEN ZAČETEK ALPINISTIČNE ŠOLE V letošnjo alpinistično šolo AO PD Kamnik se je prijavilo 14 kandidatov. Od tega se jih je 1 I udeležilo prve ture D čez Skok in Šraj pesek na Korošico, kjer so nekateri igrali tudi nogomet, nato so se vsi povzpeli se na Ojstrico in se čez Presedljaj vrnili v dolino. Druga tura naj bi bila že naslednjo nedeljo, vendar jo je preprečilo slabo vreme. Tudi predavanja so v polnem teku. Če bi se morda še kdo rad priključil, naj to stori čim prej, da ne bo preveč zamudil D ob torkih po 18.uri na PD Kamnik, Šutna 42. NOGOMET NA NAJVIŠJI RAVNI Tradicionalna, že šestindvajseta nogometna tekma na nadmorski višini 1800 metrov je bila v nedeljo, 3. oktobra, na Korošici. Pristnih Staji rk je bilo samo pet in pristni Štajerci samo trije. Zato so dobili v pomoč še eno Kranjico in dva Kranjca, vendar je bil končni rezultat, kljub močnemu odporu, 3 :1 za ekipo Kranjske. Zato pa so »poraženci« obljubili »revanš« prihodnje leto, na prvo nedeljo v oktobru. Sanjin Bezdrob, okrepitev kamniških odbojkarjev. Sicer pa so s treningi in tekmovanji začele tudi ostale kamniške ekipe. Tako sta prvo oviro uspeš no preskočili mladinski ekipi, uspešno pa tekmujeta tudi kadetski ekipi. Sicer pa v kamniškem klubu še naprej vpisujejo najmlajše igralce in igralke ( I. 90 in mlajši). Za informacije se lahko obrnete na tel.: 041/760-469 Aco. ■ Igra je bila dinamična. TRIŠPORTNI KOLESARSKI IZLET - ČETRTIČ Kr. Gora - Belopeška jezera - Mangartsko sedlo - Bovec - Vršič - Kr. Gora Glede na slabe vremenske pogoje v spomladanskem času, smo letošnji izlet prestavili na jesenski termin. V bistvu kolesarskega izleta konec maja sploh ni bilo mogoče realizirati, saj je bilo Mangartsko sedlo še zasneženo in neprevozno. Preko 50 kolesarjev se je tako v začetku septembra v složni skupini odpravilo iz Kranjske Gore proti Ratečam in takoj za mejo zavilo po krajevni poti proti Bclopeškim oz. Mangart-skim jezerom. Tam smo naredili skupinski posnetek z Man-gartskim sedlom v ozadju, kar je bil naš naslednji cilj. Dosegli 30 m ^^p^"1 VSE ZA DOM GRADNJO IN HOBI V naših prodajnih centrih in trgovinah vam nudimo: vse vrste gradbenega materiala od temeljev do strehe, ročno in elektro orodje, zidarsko orodje in opremo, barve, lake, betonsko in ostalo galanterijo za urejanje okolice, vijake in ostalo pritrdilno tehniko, vse za vodovod in centralno kurjavo, zaščito, keramiko, akustiko, belo tehniko..... smoga preko Trbiža, Rabeljske ga jezera in Predela. 12 kilometrski vzpon je bil kar zajeten obrok, vendar je prekrasen razgled nazaj na Delo peška jezera poplačal vložen trud. Na dolgem spustu z. 2000 m na 400 m nadmorske višine smo se pošteno spočili, da smo po dolini Trente vzeli zalet in neutrudno napadli Vršič s primorske strani. Čestitke na vrhu, zadnji tresoč spust v Kranjsko Goro, tam pa na zaslužene testenine v Po-rentov dom. Sebastjan Zamik prvi na Nanosu kamu i ca ii Sebastjan Zarnik (Klub gorskih tekačev Papež), novi državni prvak in pokalni zmagovalec v gorskih tekih, je minulo nedeljo na državnem prvenstvu gorskih tekačev v 7. teku na Nanos prekosil samega sebe. Z zadnjimi atomi moči je s časom 26.26, kije tudi novi rekord proge, prvi pritekel (bolje rečeno padel) v cilj, saj zahtevna proga 4,H kilometrov z višinsko razliko 650 metrov (tokrat še v vetru in dežju) zahteva izredno pripravljenost tekmovalcev. Sebastjanu iskrene čestitke! 115 dolžinskih kilometrov in 2500 višinskih metrov je bilo zadosten razlog, da smo se z veseljem vsedli na avtobus, ki nas je popeljal proti domu - z željo, da se drugo leto spet srečamo. MIRO Za nami je 12 kilometrski vzpon na Mangartsko sedlo! SIL EST NOVA poslovne storitve urejanje delovnih razmerij odškodninski zahtevki izdelava etažnih načrtov vpis v zemljiško knjigo druge poslovne storitve Steletova 8a, Kamnik, tel.: 01-83-10-960,041 706-099 faks: 01-83-10-965, e-mail: silvest@siol.net topcikcijci 15.10. do 6.11.2004 * PDOM PRODAJNA AKCIJA V TRGOVINAH 3 A IVI VABLJENI V TRZIN NOVO: BAN KOMAT - PRI RC JARŠE PRODAJNI CENTER JARŠE, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje, 01/729 88 00 TRGOVINA STRANJE, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, 01/832 70 30 topkcn tioci Pridobita si TOPKARTICO, ki vam prinaša POPUSTE In številna druga UGODNOSTI. sam toptcartica UGODNI KREDITI ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM d.o.o. A CITROEN AVTOMARKET IMA! NOVI C5 - NAPREDEK JE VIDEN TERENSKI C3 XTR - ZMORE VEČ! Že za 3.285.000 SIT T kVTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen.si/avtomarket-trzin/ Dnevi zatišja? A Dan odprtih vrat Šolskega centra J^-^h&*\ Rudolfa Maistra www.ctudentski-klub.com * » -».»"I I l_n -v » -w» Vedno pridejo trenutki v življenju, karieri, ljubezni ali študiju, ko se nam preprosto ne da. In si vzamemo kakšen dan prost, da si naberemo novih moči, energije in seveda tudi novih idej. Da pa nam ne bi kdo rekel, da lenarimo ali »zabušavamo«, si je primerno zato izbrati drugačen izraz - recimo zatišje. Prejšnji mesec smo pripravili ogromno dejavnosti za mesec oktober, o katerih sem pisal že zadnjič in seveda že v tem trenutku pripravljamo zanimive projekte za naslednji mesec, ki bo najbrž vremensko še bolj žalosten kot je oktober. A o vremenu smo letos govorili od pomladi, skozi poletje in čas je, da s tem prenehamo - vsaj do prvega snega, ko se bomo že ozirali po smučarski opremi. Na naši spletni strani www.studentski-klub.com ste tako prebrali vse , o potopisnih predavanjih - z mesecem novembrom se začenjajo ob devetnajsti uri, tudi o naših filmskih četrtkih in vsebini filmov veste prav-, zaprav vse. Veste tudi, da smo na Grad Zaprice povabili Slovenski kvartet tub, ki ga sestavljajo štirje zaljubljenci v klasično glasbo. Konec meseca, na Dan čarovnic, se bo pred domžalskim Študentskim klubom odvijal tradicionalni Kostanj party, kjer lahko pričakujete pečen kostanj, kuhano vino in glasbeno presenečenje. Lansko leto nas je skušal pregnati dež - ni ga bilo malo - ampak mu ni uspelo. Zabava z Lolito je bila enkratna. In letos ne bo nič slabše! Tudi priprave na Brucova-nje so že v polnem zamahu -pripravlja se program, zabavne igre, kakšen nenavaden napitek,-v goste pa bomo pripeljali tudi slovensko glasbeno atrakcijo, ki zadnje tedne navdušuje po celi Evropi. Še ena tistih zabav, ki jih v novembru ne gre zamuditi! In še pred Brucovanjem smo pripravili enkraten glasbeni dogodek, kjer bo igrala skupina, ki je pred kratkim napolnila Halo Tivoli, občinstvo bodo ogrevali mladi rockerji, ki so v Križankah igrali kot gostje Big Foot Mame in še mlada kamniško-domžalska skupina, pred katero je še svetla prihodnost. Vse to se bo dogajalo v Komendi, šestega novembra in za zdaj le toliko, več pa naslednjič! V teh odstavkih ste lahko začutili, da so naši dnevi zatišja pravzaprav dnevi zatišja pred nevihto in lahko ste prepričani, da bo konec tega meseca v Kranjski Gori zelo živahno, saj se bomo tam dobili tisti, ki skrbimo za nove projekte in iščemo sveže in zanimive ideje, da prav nobenemu članu Študentskega kluba Kamnik ne bi bilo dolgčas, kaj šele, da bi lahko »zabušavali«. Tako vas bomo tudi v naslednjih mesecih obveščali o novih projektih, kakšen projekt bomo zavili v tančico skrivnosti, če bomo želeli pripraviti presenečenje, seveda pa vam bomo tudi izčrpno poročali o naših preteklih dogodivščinah, da boste lahko vsi vedeli, kaj zamujate. Zato nikar ne zamudite vsega, kar smo napovedali v zgornjih vrsticah in vsega tistega, kar še pripravljamo za vas. Do naslednjič... Matic Slapšak, pr-kamnik@studentski-klub.com Tudi v letošnjem šolskem letu smo v Šolskem centru Rudolfa Maistra odprli vrata širši lokalni skupnosti / organizacijo dneva odprtih vrat v soboto, 25. septembra. Ta dan je bil namenjen dijakom, da so prikazali, kaj radi počnejo v svojem prostem času, ko se jim ni potrebno učili. Na različnih delavnicah so pokazali, da jih v prostem času veselijo različne športne aktivnosti, kar so uspeš no pokazali v tekmovanju košarkaških trojk, igranju odbojke, še predvsem vneti pa so bili dijaki v orientacijskem teku. Dekleta so pokazala svojo ustvarjalno žilico pri slikanju na steklo. Seveda lepota dekletom ni tuja, zato je bila (klavnica ličenja polno zasedena. saj znanja o pravilnem ličenju vedno pridejo prav. Fantje so nas prijetno presenetili, ko so spretno oblikovali zanimive cvetlične aranžmaje. Da ne bo pomote, tudi dekletom je šlo oblikovanje cvet ja dobro od rok. Posebej zanimivo je bilo Maistrovanje. Slišali in videli smo glasbene talente, ki jih skriva naša šola, in kam se dekleta in fantje usmerjajo v svojem prostem času. Za izvedbo plesne točke prav gotovo potrebujejo veliko časa in energije. Priljubljena je bila delavnica ustvarjanja grafitov, ki so popestrili stene naše šole. Skupina deklet je slikala na steklo, drugi pa so svojo domišljijo sproščali pri risanju karikatur. Računalniški navdušenci so se pomerili v računalniških igricah. ( e je bil Dan odprtih vrat namenjen sproščenemu prikazu dejavnosti, ki jih radi počnemo v prostem času, pa vas že sedaj vabimo, da se nam februarja pridruži te na informativnem dnevu, kjer vam bomo pokazali, kako poteka delo pri rednem pouku, krožkih in spremljevalnih dejavnostih naše šole. Ko zvonovi zapojo Marsikaj, kar so počeli naši dedje ali babice, ne najde več mesta med potomci. Ker hočemo biti moderni. Ker nas ne zanima. Ker nas ne naučijo. Ostajajo spomini in pripovedi starejših, kako je bilo včasih. ()b razlagi, kaj je to prilrkovanje, potrkavanje ali penkanje, kot je slišali pO različnih koncih Slovenije, ni težko najti koga, ki sploh ne ve, kaj to jc, Enostavno bi lahko rekli, da je tO ritmično udarjanje ob zvonove. Sliši se enostavno, v resnici teden otroka v kamniko Letošnje praznovanje Tedna otroka in Tedna prometne varnosti smo začeli ob dnevu starejših z delavnico - Babica pripoveduje, nadaljevali pa s praznova- njem ob dnevu živali. Narisali smo nekaj hišnih ljubljenčkov, obiskal pa nas je tudi KAN- kužek z mašnico, ki se nam je pridružil na izletu. Ob dnevu učiteljev so Mentorici Silva in I .sina sta otroke naučili izdelati punčko iz eunj-ltar-hiko naših babic in šatiiljn iz razglednic, za katero je potrebno nekaj šiviljske spretnosti otroci, ki so prišli na delavnico in igralnico, vsi po vrsti zagotavljali kako prijazne učitelje imajo. Naslednji dan so pohvalili urejenost igrišč, posebno tam, kjer so varovana, zaklenjena. Na dan, ki smo ga namenili staršem (za pogovor o malih in velikih problemih ), smo samevali, pa vam nič ne zamerimo, posebno, če ste dan preživeli lepo.V tem tednu smo rekli še kakšno o prometu in razdelili veliko vzgoj-no-preventivnega materiala - prispevek RK Kamnik.Ob tej priložnosti se moram zahvaliti kamniškim gasilcem, ki so za dva dopoldneva široko odprli vrata gasilnega doma in odgovarjali na vprašanja radovednežev. Zadnji dan v tednu smo odšli na skupni izlet v Samotni mlin. Vse dni smo se imeli lepo, zato tudi vas vabimo, da se nam kdaj pridružite. za Mladinski center Kamnik Helena pa je to umetnost, ki terja dar, učenje in potrpljenje-. Tako, kot povsod drugje, se tudi pri pritrkavanju vse bolj uveljavlja elektronsko pritrkavanje ali pritrkavanj s kasetami To je se toliko bolj očitno v mestih. Še ne dolgo časa nazaj je moral nekdo skrbeli za zvonove in zvoniti tako, da je vlekel za vrv. Danes pa zvon poganja clcktri-ka. Zvonenje ni isto kot pritrkavanje. Pri zvonenju zvon niha in z njim vred tudi »kembelj«, ki tolče ob stene zvona, pri pritrkavanju pa zvon miruje, pritrkovalec pa s »kembljem« udarja ob steno zvona Kljub napredku tehnologije, ki olajšuje delo, je še vedno najlepše poslušati ročno pritrkavanje. V Kamniku je malo mojstrov, ki so se kot otroci priučili teh veščin in jih občasno lahko srečamo ob večjih praznikih, še raje pa se umaknejo kam iz mesta, na primer k Svetemu Primožu, kot tla pritrkavanje v mestu ni zaželeno Veliko lažje je najti pritrkovalec, tudi mlade, če nas pot zanese na podeželje, ko lahko zvonovom prisluhnemo ob cerkvenih praznikih. To lepo in zelo edinstveno slovensko navado, saj pri drugih narodih takega načina pri-trkovanja skorajda ne srečamo, je v Kamnik pred štirimi leti s seboj z Dolenjske prinesel g. Tone Metelko, kateremu je pritrkovanje družinska tradicija. Okrog sebe je zbral nekaj fantov in jih učil osnov ritma in izvabljanja melodij s prepletanjem Zvokov. Pozneje so se jim pridružila še dekleta, tako da se lahko pohvalimo tudi z žensko pritrkovalsko zasedbo. Tokrat sem jih ujela na eni izmed rednih sredinih učnih večerov, sredi »trojke«, kot poimenujejo eno i/med melodij. »V začetku je bilo za vse nas težko. Večina nima nobene glasbene izobrazbe, morali smo se |>riučiti ritma, tako da sem bil presenečen, da Tone ni takoj obupal nad nami,« v smehu pove Aleš. »Prišli smo bolj iz radovednosti Šele pozneje sem izvedel, da je tudi moj stric vešč pritrkovanja. Precej kovanje je nastop. Mnogi morda niti ne slišijo razlik, vendar se srečujemo tudi z ljudmi, ki nam radi prisluhnejo, nas pohvalijo, nas naučijo česa novega...«, razmišlja Matej. Lani in letos so se fantje udeležili območnega srečanja pritrkovalcev, obakrat pa so se uvrstili na vseslovensko srečanje, ki je bilo letos konec avgusta v Mengšu Bili so eni izmed sedemnajstih nastopajočih skupin. »Kljub temu, da ni šlo za tekmo vanje, smo bili malo živčni. Skupaj se učimo, zato smo tudi dekleta po spremila fantovsko zasedbo na vsa srečanja,«, doda Natalija. ( oprav vadimo z udarjanjem po ceveh, prav nič ne spominjamo na The stroj... se je spremenilo od začetka. Prej nam je ob strani slal Tone-, zdaj pa smo samostojni, znamo se sami lo tili novih melodij, kaj dodamo, odvzamemo, ustvarimo čisto na no vo...«, pove Slavko. »Pritrkovanje je uspešno le v primeru, ko skupina deluje homogeno - nihče ne sme zamujali, prehitevali ali pozabiti udariti. Vsako pritr- Obljubljena ura hoje v eno stran se je raztegnila na štiri, ker je bilo na poti toooliko zanimivosti, med njimi tudi čebelnjak, ki sla nam ga prijazna čebelarja razkazala. »Kdo ve, morda bomo tudi dekleta drugo leto pripravljena na javne nastope, čeprav se že zdaj preizkušamo v zvonikih. Potrebovali bi steno dekle, zdaj, ko nam je Ana ušla,« povesta tudi Valerija in Lucija. Blaž pa zaključi: »Dekleta so začela pozneje kot mi, zato jim pomagamo, da bi nas v znanju dohitela Za nas je izziv naučiti se novih, čedalje težjih mekxlij. Vmes se velikokrat nasmejimo in smo postali prijetna družba.« Potem sem uživala v zvokih »trojke«, »petke«,čeprav vaje ne potekajo z udarjanjem po zvonovih, ampak po kovinskih ceveh. Andrej Štfrer v eni izmed svojih pesmi pomenljivo pravi: »Vem da je vse več lju di, ki ne slišijo zvonov, ki se v poznih urah sami z dela vračajo domov, ko zvonovi zapojo...«. Vsak lahko z veseljem prisluhne melodijam, ki jih pritrkovalci privablja jo iz zvonov, s ponosom na stare slovenske običaje in svoje korenine. »Fantovska pritrkovalska zasedba i. miniaturnimi zvonovi pri Sveti Trojici« I RSKATOMI C Iz septembrske črne kronike Narodnim nošam iz avtobusa pobrali denarnice in mobitele V septembru se je na območju Policijske postaje Kamnik zgodilo 71 prometnih nesreč, kar je za 4 nesreče manj kot lanskega septembra. Medtem, ko seje 56 prometnih nesreč končalo samo z razbito pločevino in drugo materialno škodo, pa so bili v 14 primerih poškodovani tudi udeleženci. Žal se je ena nesreča, podobno kot lani, končala z najhujšimi posledicami, smrtjo enega udeleženca. 10. septembra je voznik traktorja na cesti s Kranjskega raka proti Mali planini zapeljal s ceste in se po strmem pobočju večkrat prevrnil. Pri tem je voznik dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. 1. septembra je v Maistrovi ulici Pod skalco voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti povzročil prometno nesrečo, pri čemer je bilo huje ali laže poškodovanih vseh pet udeležencev Policisti PP Kamnik so meseca septembra zabeležili 77 kaznivih dejanj. Med njimi je bilo 26 vlomov, 6 tatvin avtomobilov itd. 4. septembra ponoči so štirje neznanci v Rozmanovi ulici pretepli občana in mu odvzeli denarnico z okrog 5000 SIT in dokumenti. 5. septembra so neznanci vlomili v hišo na Gozdu in s seboj odnesli TV sprejemnik, DVD sistem in nekaj orodja. Lastnika so oškodovali za okrog 300.000 SIT. Isti dan so vlomili tudi v OS Marije Vere na Duplici, ukradli LCD monitor in povzročili za okrog 200.000 SIT škode ter v delavnico v Podhruški, od koder so odnesli za okrog 250.000 SIT tehničnih predmetov. 12. septembra so neznanci iz avtobusa na Kajuhovi ulici 12 osebam, ki so prišle na obisk v Kamnik ob dnevih narodnih noš, ukradli denarnice z denarjem, dokumenti in mobilne telefone. Skupaj so bili oškodovani za okrog 300.000 SIT. 14. septembra je nekdo izpred podjetja Meso na Usnjarski ulici ukradel osebni avtomobil VW Bora U - LO -17U. Lastnik je bil oškodovan za okrog 3 milijone SIT. Zaradi kršitev javnega reda in miru so morali policisti v septembru intervenirati 34-krat, od tega 18-krat v zasebnih prostorih, 16-krat pa na javnih mestih. 12. septembra je pijan občan na Gozdu v stanovanju pretepel svojo izvenzakonsko partnerico. Ker se kljub opozorilom policistov ni pomiril, so ga peljali na Povšetovo v Ljubljano, kjer je postal do iztreznitve. Na Povšetovo so morali 14. septembra odpeljati tudi občana iz Špitaliča, ker je pretepal svoje starše in jih poškodoval, vendar po opozorilih policistov ni prenehal. 10. septembra pa je moral noč na Povšetovi preživeti tudi občan, ki je v času prireditve narodnih noš pijan razgrajal na Glavnem trgu, vendar se za opozorila policistov ni dosti menil. F. S. DOBRI USPEHI PRVEGA DELA ANKETE MED STAREJŠIMI OBČANI V Društvu upokojencev Kamnik smo se odločili, da se vključimo y projekt »Starejši za boljšo kakovost življenja doma«, ki ga izvaja iniciativna skupina ZDUS-a in Slovenske filantropije že nekaj let. Predmet projekta je izdelati bazo podatkov o potrebah starejših po pomoči na domu ter motivirati člane društev upokojencev za organizirano medsebojno pomoč. Na podlagi ankete bomo pridobili podatke o potrebi po pomoči sia-rejšim od 69 let, ki živijo doma, jih obvestili o različnih oblikah pomoči in spremljali učinkovitost te pomoči Cilj projekta je izboljšati pretok informacij o pomoči potrebnim med vladnim in nevladnim sektorjem ter s tem izboljšati medsebojno sodelovanje, popestriti dejavnost društva upokojencev s prostovoljnim zbiranjem podatkov, povečati obseg medsebojne pomoči starejšim na domu ter povečati nadzor nad porabo proračunskih sredstev. Vemo, da v domovih za starejše občane ni dovolj prostora za vse, zato moramo bolje |io-skrbeti za tiste, ki so doma in potrebujejo pomoč. Izvedba projekta. Za anketiranje starejših in organizacijo pomoči so najprimernejši starejši iz njihovega okolja. Starejši ljudje se zaradi naraščajočega nasilja in poplave prodaje na domu vedno težje odločajo odpreti neznancem. Prav zaradi tega smo izbrali ankctarke-prostovoljke med člani društva, ki so vaše vrstnice, |irijazne in pripravljene prisluhniti vašim težavam. Za svoje delo dobijo povrnjene samo Stroške. Delo bo obsežno, saj je v kamniški občini več kot 2.500 krajanov starih nad 69 let, trajalo bo kar dve leti. Z anketiranjem smo pričeli v KS Center in KS Šmarca. Ti podatki so že vpisani v bazo pri društvu. Podatki so zaupne narave in se hranijo tako kot zahteva pravilnik o varovanju za- ELITA NOGAVIČAR KAMNIK Kovinarska c. 36 St<^'/_ . (v Mercator centru) ^CUX\^J Tel.: 01/839 75 73 NOVA JESENSKO ZIMSKA KOLEKCIJA PO UGODNIH CENAH * ŽENSKE ZIMSKE JAKNE ŽE OD 16.990,00 SIT DAUE * VELIKA IZBIRA POSTEUNINE - GARNITURE ŽE OD 2.990 SIT I OB NAKUPU DOLOČENIH ARTIKLOV IZ TERMO VELURJA • DOBITE ANORAK ZASTONJ G NAJVEČJA IZBIRA NOGAVIC POLZELA KUPUJEM TAM, KJER UGODNOST IMAM - KARTICE UGODNOSTI, PLAČILO PREKO TRAJNEGA NALOGA BREZ OBRESTI EUROTAX +500.000 SIT S kar do 500.000 SIT popusta vam novi Chevrolet še nikoli ni bil tako blizu. Obiščite nas in izberite svojega-na voljo so vam Kalos, Tacuma, Evanda ali novi Lacetti v štiri in petvratni ali karavanski izvedbi. Vaš rabljeni avtomobil ocenimo po sistemu Eurotax in zraven dodamo kar do 500.000 SIT. 'Ponudba velja za omejeno količino vozil. Uvoznik, prodajalec in serviser AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale (na lokaciji Avtoservis Pižem s.p.) SERVIS-tel: 01/56 27 100 PRODAJA-brezplačna številka: 080 1239 ttpnih in osebnih podatkov ter o varovanju dokumentiranega gradiva. Sedaj poteka anketiranje v KS Zaprice, do konca leta bomo izvedli anketo še v KS Podgorje, Volčji Potok, Pe-rovo, Novi trg in Tunjice. S tem bo zajeta približno polovica krajanov. Vsi ostali pa bodo prišli na vrsto za anketiranje prihodnje leto. Z Oddelkom za družbene dejavnosti pri občini Kamnik dobro sodelujemo, saj nam posredujejo sezname, ravno tako smo preko javnega razpisa dobili odobrenih tudi nekaj sredstev za pokrivanje stroškov.Pridobljene podatke o potrebah po pomoči posredujemo občinskim institucijam, ki so za to pristojne. S ponovnim obiskom čez 6 ali 12 mesecev bomo ugotavljali, ali je krajan, ki je bil pomoči potreben, to tudi v resnici dobil, spremljali bomo kvaliteto in zadovoljstvo uporabnikov. Ker vemo, da je taka pomoč za marsikoga predraga, bomo skušali v okviru društva organizirati pomoč vrstnikov. Pokazala se je potreba po druženju, čiščenju stanovanja, prinašanju hrane, pripravi drv, pomoč pri obdelovanju zemlje ipd. Če ste mlajša upokojenka ali upokojenec in če imate čas ter ste pripravljeni po zmernih cenah ali kot prostovoljec nuditi pomoč svojim vrstnikom, ki tega ne zmorejo več, se oglasite na društvu, po telefonu ali osebno, da se bomo konkretneje pogovorili. Ni pomembno ali ste član društva ali ne. Anketarke s terena sporočajo, da so dobro sprejete, da zelo malo ljudi odkloni odgovore na vprašalnik. Ne sprašujemo nobenih skrivnosti, bistvo vprašanj je vaše zdravstveno stanje, kvaliteta bivanja, potreba po pomoči ter druženje in prosti čas. Veliko ljudi v starosti živi samih (samo v KS Kamnik Center 66), naj nc bodo osamljeni, pomagajmo jim, saj že samo urica klepeta na teden s svojim vrstnikom lahko zmanjša težo samote. Predlagamo, da se tisti, ki to še zmorete, vključite v skupine za samopomoč, ki delujejo v okviru Centra za socialno delo občine Kamnik. Želimo si, da naše delo ne bi bilo zaman. MARJANA BF.RI.EC, predsednica komisije z a socialne, stanovanjske in zdravstvene zadeve pri DU Kamnik Gostišče GTC 902 ČRNIVEC Tirosek. 73 Informacije po -ZT 03/83 94 ©02. 04 1 /689 865 ali osebno v gostišču ZA BOUŠO PRIHODNOST OGREVAJTE Z 0BN0VUIV0 ENERGIJO Slovenija uvaža kar tri četrtine energije, kot so tekoča goriva, zemeljski plin in druga sredstva, zato naša prihodnost temelji na uporabi obnovljivih virov energije. Star, domač, preizkušen, okolju prijazen in predvsem strateško pomemben vir energije je les. V Sloveniji je les narodno in energetsko bogastvo, saj je kar 54% skupne površine poraščene z gozdovi, zaloga lesne mase pa se z leta v leto povečuje. Ker pa je pri samem izkoristku potencialne energije pomembna predvsem naprava, v kateri les kurimo, je Viessmann na trgu postavil svojo novost - lesno uplinjevalni kotel, ki z odvzemom kisika les prežari in popolnoma uplini. Vroč lesni plin izgoreva čisto, z visokimi temperaturami in dosega kar 85% normiran izkoristek. Emisijske vrednosti pa so zelo nizke. Zgorevalni proces je reguliran preko elektronske regulacije kot-lovnega krogotoka, v kateri je integrirana signalizacija za potrebno nalaganje. Poleg tega v vaši kotlovnici ne pušča vonja po dimu, saj sta nalagalni prostor kotla in gorilni prostor plinotesno zaprta. Izkoristki novega kotla so tako visoki, da je potrebno pol manj lesa kot pri ogrevanju z drugimi kotli, zato je ogrevanje cenejše. Glede na večji akumulator kotla je običajno dovolj, da kotel naložimo le enkrat do dvakrat dnevno in s tem prihranimo na času. Članek je pripravilo podjetje I.S.P. d.o.o., Ljubljanska 45b, Kamnik. ISP d.o.o. Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si i ifjjj •'■C\l''i''ml'V.. ' :"\ix i. i-,. ■'\č.'StL^iii..i..\\___j i i-i-j .'itn. Kot pooblaščeni serviser in monter opreme vie|mann poleg dobave vseh vrst kotlov omogočamo našim strankam: -takojšnje posredovanje okvirnih ponudb - svetovanje in projektiranje, - izvedbe plinskih instalacij ZA IZVEDBO PLINSKE NAPELJAVE VAM POLEG VISOKE KAKOVOSTI NUDIMO NAJEM UGODNEGA KREDITA, POPUSTE TER VRSTO DRUGIH UGODNOSTI PRI NAS POSKRBIMO ZA VAS z VIESSMANNOM z roko v roki! Sobotni večeri pri nas so prijetni - ob dobri hrani, živi glasbi in plesu. To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Abrahamov ., Pri nas bo vesel in okusen tudi MARTINOV VIKEND od petka, 12. novembra, do nedelje, 14. novembra. Sprejemamo že rezervacije za decembrska srečanja, (ob petkih in sobotah ob živi glasbi), za prednovoletne zabave, SILVESTROVANJE, novoletni ples. Na voljo prenočišča. * Vabimo vas tudi na nedeljska in praznična kosila. ŽaU 10a, %amnik^ TeL: 01/831 70 45 l Vrh VvpVO: prenočišča Srečanja, obletnice, praznovanja do 40 oseb. ZAPOSLIM MONTERJA centralne kurjave ali vodovoda. Možna priućitev. Instalacije Podjed Borut s. p., Godic 81/a Tel.: 041/641-415. Nudimo PROSTO MESTO ZA UČNO DOBO MONTERJA strojnih inštalacij centralna kurjava - vodovod. Inštalacije Podjed Borut s. p. Godič 8i/a Tel.: 041/641-415. MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/ 322 571. Uležan hlevski gnoj z dostavo prodam. Tel.: 040/ 330-900,01/831-55-83. Nudim pomoč na kmetiji na podeželju v okolici Kamnika, v zameno za stanovanje ali sobo. Tel.: 031/292-788. AGROPROMET CERKLJE lil. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (kotuza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance JABOLKA za ozimnico in prešanje MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE SEMENSKE TRAVE PŠENICA ZA KRMO - UGODNA CENA VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, spile, kolofonija, začimbe) Oktobra bo naslednji Hvundai! Zanesljivo najbolj ugodna ponudba omejene serije -izjemni prihranki do 492,0(10 SIT. I Gatz. prihranek 180.000 SIT ♦ popust za paket opreme do 65.000 SIT prihranek 150.000 SIT + bonus' staro za novo do 130,000 SIT ♦ popust za paket opreme do 67.000 SIT ELANTRA prihranek 250.000 SIT ♦ bonus staro za novo 100.000 SIT MATRDC prihranek 250.000 SIT ♦ bonus staro za novo do 150.000 SIT + popust za paket opreme do 92.000 SIT Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo izjemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele. 81* nt«' Obrtniška ul. 8, Domžale tel.: 01/72 16 221 01/72 44 234 <&> HYUnORI STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. ZAHVALA V 89. letii življenja je tiho odšla od nas mama, bubica in prababica MARIJA KOTNIK iz Kamnika Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maSe ter Spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej smo hvaležni osebju Domu starejših občanov Kamnik za izkazano skrb in človeško toplino ter gospodu župniku za podeljene zakramente in opravljeno zadnje slovo. Žalujoči: vsi njeni September 2004 Kn smrtna .v solz/a sili v oko bolniku tiii trudno le iliče nevidnega angela pošlje nebo da r jadnjih va hipih obitee. M. Medved) ZAHVALA Zahrbtni bole/ni nas je v 76. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, lasi, bral. svak in slric IVAN URH iz Zg. Stranj Zahvala vsem, ki ste našega očeta obiskovali v času bolezni, njemu in nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili k večnemu počitku. Hvala za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu dr. Julija Polca Kamnik, dr. Ambroževi, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, dr. Krageljnu. Za lepo opravljeni pogrebni obred se zahvaljujemo g. župniku, pevcem, gasilcem Kamniška Bistrica in g. Krega i ju za zaigrano pesem slovesa. Žalujoči vsi njegovi Stranje, Kregarjevo,'('elje. oktober 2004 Cllcj, zemlja si je vzela kar je njena. A kai nt njeno nam ne man vzeti, in it> kar je neskončno dragoceno je večno in nikdar ne umije. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice TONČKE TISAJ (1933-2004) se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ji pomagali med njeno boleznijo, ji izkazovali spoštovanje, je pospremili na poslednjo pot, darovali sveče in cvetje, ki ga je imela nadvse rada. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami ter nam i/ra/ili sožalje. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Pogrešamo jo vsi njeni. Oktober 2004 zV vitimi, kako mi usihajo siti, te vidim, kako mi uhaja Čas, daje v mini Ut okoli mene : vsakim dnem bolj mraz. i Tone Kuhtner) ZAHVALA Tiho je zaspal naš SAMO VREMŠAK skladatelj Iskrena hvala vsem. ki sle ga pospremili na zadnji poti. podarili cvetje in svece, nam pa i/rekli sožalja. Hvala govornikom, pevcem Slovenskega komornega zbora. Slovenskega okteta in Lire ter patroma Robertu in Tadeju za opravljeno zadnje slovo. Hvala županu in Občinskemu svetu občine Kamnik, Akademiji za glasbo v Ljubljani in Društvu slovenskih skladateljev, ki sle počastili njegov spomin. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 2004 T LANEN CVET I tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, 1-660 KAPF C . PRODAJAMO IZDELKE LOVENSKIH PR0IZVAJACE mowiw((rr![5?,M.) BLISKE TRENIRKE 3.990, NOGAVICE. TERMO ( BOMBAŽNI MAJKE W pOtfUUJl I Umetne h 0D 3.990,-\.T90,- * BRISAČE, SERVIETI ^LOvipji POSKRBLJENO ZA PARKIRANJE, PESTRO PONUDBO IN NIZKE CENE MED DOBRIMI, i Odprlo: 91' - /0\ sobota od H1' - /.?''. m gmgjlin UUUU SVOJMHAR KUPOMVNtlJCIHtJiV TEHNIČNA TRGOVINA fmEfPINi Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 PESTRA PONUDBA! • BELA TEHNIKA GORENJE, B0SCH, ELECTR0LUX, ZANUSSI, BEKO • MALI GOSPODINJSKI APARATI r • REZERVNI DELI GORENJE • ELEKTRIČNO ORODJE VODOVODNE ARMATURE KOPALNIŠKA OPREMA •MATERIAL ZA CENTRALNO KURJAVO Veliki gospodinjski aparati Gorenje -GARANCIJA 5 LET TELEVIZORJI 1 • AVT0AKUSTIKA •GLASBENI STOLPI, RADIOKASETOFONI AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+3 DO I +24, do 12 mesecev obresti podarimo! it H ♦ Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam jI kompletne pogrebne storitve J t POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. »/25 Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 = 1 Odšla .si liha brez slovesa, mirna tpii in ('aka.f nas. Imela letka si iivljenje. nikali ree ne eaka le trpljenje. ZAHVALA V 60. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga hčerka, mami, stara mama, žena. sestra in teta STANKA DRČAR Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in našim sodelavcem za izrečena sožalja. pomoč, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem. Iz srca smo hvaležni Marti in sosedi Ančki za vso požrtvovalno pomoč in podporo naši Stanki v času njene težke bolezni ter osebju bolnice Golnik. Žalujoči: vsi njeni September 2004 Življenje eela si garat vse za dam si dal. Sledi ostale sa povsod od delu ivajih pralnih r, ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil dragi mož, oče. dedek, pradedek, brat in stric FRANCE NOSE iz Vrhpolj pri Kamniku Ko nam je bilo najtežje nismo bili sami. Žalost ste z nami delili dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci. Posebna zahvala osebju ZD Kamnik, gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, pevskemu zboru, govornikoma ter vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi Oktober 2004 Prodaja sadik sadnega drevja jablan, hrušk, breskev, sliv, marelic, visenj, češenj, kakijev, kivijev, ameriških borovnic, orehov, lesk, ribeza, nešpelj, kutin, aronije, just, malin, robid, kosmulj, kostanja VELE Trgovska družba d.d., Ljubljanska c. 64, 1230 Domžale v Sadni drevesnici Kamnik Ekslerjeva 8, Kamnik, tel: 01/830 96 40 Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 17. ure sobota: od 8. do 13. ure i X= 1.970.000 SIT www.peugeot.si Novi Peugeot 206 X • Design je omejena serija, ki je posebna zaradi povsem novih barvnih kombinacij na svojih sedežih. Izbirate lahko med limuzinsko in SW različico v petih različnih barvah karoserije, z motorji 1. 1, 1.4 in 1.4HDi. Posebna pa je tudi cena: serijska klima + izvenserijska notranjost = že za 1.970.000 SIT* ali 21.609 SIT*/mesec! Ponudba velja do razprodaje zalog. Preverite tudi ugodno ponudbo ostalih modelov 206. TO TA L 206 UŽITEK V DOVRŠENOSTI. unirin rmttn vofnt* 4,J-«U 1/100 km Enuuj* CO] 11 ] 104 ffrm Sl*» pj MmboMna man 7.1 X. Dob« vi ,w.„„>,.,i, , ,|.. EOM ii rjormita i« pripravljana i vHWonn|i mivonhi v ■br>|t l »70 000 VT 7nata* Lr-*u OŠi HM'.' i 11 I 1004 EOM M\ut.ur* nmUu, obraatna mm In zavarovanja anai Hl I BMlh Auttm ' . "t.r J, ■ (M It d ■ 1 . |. ,M| .11 n jmavtlntka 140, ■. i :M ■ i .1 i II vn.OO 1IT Rnlm RODEX d.o.o. ■ Rova, Rovska cesta 2, Radomlje - www. rodex.si 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 PRODAJA KUHINJ SVETOVNEGA PROIZVAJALCA NEIVFORM 10 % POPUST finesu peeci2wosT, \iaiuahm Mercator Dobra ideja! m V akciji od14.10. - 04.11.2004 *P Brez dvoma najboljša cena do -50%! Kozarci la sok Disco 33 cl 2 8 9 •za ^ kose Grenivke Jaffa cena za kg 189.- ercator prijetno s koristnim Ne spreglejte ugodne ponudbe ostalih izdelkov! k * 50.000 SIT Volja prr nihupt/ Irvnih delov kuhinj TMlU nad 500.000 3tT ' BELA TEHNIKA: đARISTON 'm Mercator Center Kamnik vabi v soboto, 23. oktobra, ob 10. uri na zabavno prireditev KOSTANJEV PIKNIK S PODOKNIČARJEM pečen kostanj, mošt ter Brigita in Boštjan - kraljica in kralj jodlanja. PRIREDITVE ZA OTROKE V NOVEMBRU VSAK PETEK OB 17. uri.