Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 1 Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 2 Oglasi Občina Mozirje na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS,št. 22/98) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Ob- čini Mozirje (Ur.l. RS št.: 7/04 in 24/06) objavlja javni razpis za sofinanciranje programov športa v letu 2018 v Občini Mozirje 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: - Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovosten šport, v skupni vrednosti 16.400 € - Športna rekreacija v skupni vrednosti 5.000 € - Šport invalidov in starejših v skupni vrednosti 600 € 2. Na razpis za sofinanciranje programov lahko kandidirajo športna društva, zveza športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirana za opravljanje dejavnosti na področju športa, zavodi s področja športa, vzgo- je in izobraževanja in izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Mozirje in pretežno delujejo na območju ob- čine Mozirje, - da so registrirani za izvajanje športne dejavnosti, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organiza- cijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih dejavnosti, - da imajo vsaj že eno leto pred prijavo na razpis organizirano redno vadbo odgovarjajočega števila članov, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini (velja le za športna društva in zveze), - da redno letno dostavljajo občini in zvezi podatke o članstvu, poroči- la o realizaciji programov, plan aktivnosti, poročila o doseženih rezultatih in finančno realizacijo. 3. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naroč- nika, ki jih po objavi razpisa interesenti lahko dvignejo na sedežu Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje v času uradnih ur. Obrazci so do- stopni tudi na spletni strani občine Mozirje, na spletnem naslovu www. mozirje.si, v rubriki oglasna deska, javni razpisi. Gospodarske družbe, za- sebniki in druge ustanove, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, ter ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v špor- tu, morajo ob prijavi na razpis priložiti potrdilo o registraciji za opravljanje dejavnosti športa. 4. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi Pravilnika za vred- notenje športnih programov v občini Mozirje in Pogojev, meril in normati- vov za vrednotenje športnih programov v občini Mozirje. 5. Prijave z razpisno dokumentacijo pošljite ali dostavite obvezno v za- prti kuverti na naslov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje s pripisom »Javni razpis – Šport 2018 – Ne odpiraj« in navedbo društva, ki je vlogo oddalo. Rok za prijavo na javni razpis – šport 2018 je sreda 9. 5. 2018 do 16. ure oziroma so prijave lahko oddane na pošto do konca prej- šnjega dne 8. 5. 2018. 6. Odpiranje prijav ne bo javno. Prejete vloge bo obdelala in ocenila ko- misija, predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih prora- čunskih sredstev za šport bo potrdil župan Občine Mozirje. Sklep o dodeli- tvi finančnih sredstev bodo prijavljeni izvajalci prejeli v roku 30 dni po po- teku razpisnega roka. Na sklep o dodelitvi sredstev so možne le pisne pri- tožbe s strani predsednika društva ali direktorja zavoda oziroma organi- zacije. 7 . Podrobne informacije lahko dobite na Občini Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje, Janez Janko, tel. 03 839 33 12, e-naslov: janez.janko@mozirje.si. Občina Mozirje Tema tedna: Je mobilnost nujnost ali luksus? .......................... 4 Občina Mozirje: V knjižnici želijo urediti čitalnico in večnamenski prostor ........................ 5 Občina Solčava: Krajinski park Logarska dolina že drugo leto upravlja režijski obrat .................. 8 Svirel 2018: Štiri zlate, pet srebrnih in bronasto priznanje za učence GŠ Nazarje ......................... 15 Rokometni klub Nazarje: Mladinska ekipa pometa s konkurenco ....... 20 Gašper Glušič: Plavanje kot vir zadovoljstva in samozavesti .................................. 21 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 15, 13. april 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Mobilnost danes, jutri, pojutrišnjem Danes se nam zdi povsem samoumevno, da se takrat, ko imamo potrebo ali željo, peljemo v služ- bo, v šolo, po opravkih ali pa na izlet – skratka, da smo mobilni. Prav tako samoumevno se nam zdi, da nam vse materialne dobrine dostavijo, če že ne na dom, pa vsaj v neposredno bližino, kjer op- ravljamo nakupe. Da ta sistem deluje, potrebujemo promet, s tuj- ko ga imenujemo transport, oseb in tovora, ki po- teka po kopnem, vodi in zraku. Zanj potrebujemo naprave in objekte, ki jih imenujemo prometna infrastruktura: omrežje cest in železniških prog, morskih, rečnih in zračnih poti, letališča, pristani- šča in skladiščne objekte. Zaradi obsega in ume- stitve v prostor promet močno zaznamuje videz naselij in pokrajin. V zadnjih desetletjih so se način življenja in po- tovalne navade pri nas močno spremenili: ljud- je in blago potujemo pogosteje, dlje in na druga- čen način. Hoja in kolesarjenje sta se, razen v stro- gih mestnih središčih, obdržala le še kot rekreativ- ni dejavnosti, osebni avtomobil pa je postal nuj- nost in statusni simbol obenem. Z njim je tesno po- vezan tudi mirujoči promet, to so parkirišča, ki jih ni nikoli dovolj. Omenjene spremembe potovalnih navad in po- sledično močan porast prevoza po cestah ima- jo številne negativne posledice za kakovost na- šega življenjskega okolja: pospešeno trošenje ne- obnovljivih fosilnih virov energije, kar vodi v pove- čane izpuste toplogrednih plinov in globalno se- grevanje, več hrupa, zastoji v prometu, ki pome- nijo ogromno izgubljenih delovnih ur in proste- ga časa, poslabšanje kakovosti zraka v mestih in vzdolž cest, naraščanje števila bolezni dihal, več stresa za voznike in potnike, več prometnih nesreč in škod, krčenje kmetijskih površin in življenjske- ga prostora za rastlinske in živalske vrste in še bi lahko naštevali. Rešitev iz nastale situacije ni enostavna, kaže pa se v obliki trajnostnega prometa, ki ga je potrebno vzpostaviti na meddržavni, državni, lokalni in oseb- ni ravni. V tem kontekstu je treba ustrezno urediti in spodbujati javni promet, ki mora postati časovno in finančno konkurenčen osebnemu prometu. Tran- sport blaga je treba istočasno v čim večji meri preu- smeriti na železnico, ki mora postati časovno in ce- novno konkurenčna cestnemu transportu. Treba je pospešiti razvoj alternativnih po- gonskih virov, na osebni ravni pa je potrebno, da posamezniki in družba kot celota delujemo v sme- ri, da bomo sčasoma zmanjšali potrebo po prevo- zu oseb in blaga. Najmanj, kar lahko naredimo na tem področju že danes, je, da kupujemo slovenske ali vsaj evropske izdelke ter se prehranjujemo se- zonsko. Ker mobilnost neposredno vpliva na kako- vost življenja vseh nas, bomo v Savinjskih novicah tej tematiki v prihodnje posvetili več pozornosti. (ŠMS) (IS) (BK) Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa Javni prevoz ali avtomobil? Mnogi meščani si lahko privoščijo, da nimajo avtomobila, saj imajo vse na dosegu roke in ustrezno delujoč javni pro- met. Na podeželju praviloma brez avta na gre, saj je osnovno prevozno sredstvo za vožnjo v službo, k zdravniku in po števil- nih opravkih. Bi lahko vsaj kdaj avto zamenjali za alternativ- ni prevoz? Zvonko Krumpačnik, Ljubno ob Savinji Osebni avto uporabljam vsak dan, za vožnjo v službo, predvsem pa v »glasbene namene«. Z njim se vozim na vaje, nastope, servise opreme. Najbolj se počutim varnega v svojem avtu, zato javnih pre- vozov ne uporabljam, niti ne razmišljam o njihovi uporabi. Zame osebno je vožnja z osebnim avto- mobilom nuja, na pot se nikoli ne odpravim »brez veze«. Zavedam se namreč, kako visoki so stroški goriva in vzdrževanja. Da bi omilili stroške, se v ansamblu poslužujemo skupnih prevozov, ko se odpravimo na »špil«. Podražitve goriva bi zame imele grozne posledice. A tedaj upam, da bi se lahko posluževal alternativnih goriv. Lidija Petrovič, Varpolje Najpogosteje avtomobil uporabljam za služ- bene namene. Ne znam si predstavljati, kako bi zgledala uporaba javnega prevoza za vse dejav- nosti, ki jih opravljam – nabava materiala, obisk strank in dobaviteljev, dostava izdelkov na različ- ne naslove. Za vse to je javni prevoz neuporaben. Ko pa se odpravim po osebnih opravkih, ki so v bližini doma, se odpravim peš ali s kolesom. Drastična podražitev goriv bi zame pomenila tudi podražitev storitev in dejavnosti, ki jih opravljam. Patrik Rosc, Mozirje Osebni avto je zame nuja. Uporabljam ga predvsem za službene namene, saj se moja de- javnost odvija v različnih krajih naše doline in širše. Pogosto moram biti na določenem kraju v času, ko ni možnosti javnih prevoznih sredstev. Sicer pa se tudi na zasebno pot, predvsem v Ve- lenje, podam z avtomobilom, ker sem se že ma- lo razvadil. Na opravke v domačem kraju pa se pogosto podam peš. Če bi se bencin drastično podražil, bi se verjetno malo manj vozil ozi- roma bi razmislil, preden bi se podal na pot. Da bi vožnjo z avtomo- bilom opustil oziroma zmanjšal na minimum, bi se morala spremeni- ti narava mojega dela. Sandi Lugarič, Rečica ob Savinji Živim na podeželju in avto je zame prevozno sredstvo tako za službo kot za pot po opravkih ali k zdravniku. Že sedaj dobro premislim, kako bom uporabljal avtomobil, saj so stroški goriva zelo vi- soki. Težko rečem, kaj bi se moralo spremeniti, da bi še bolj omejil njegovo uporabo. Če bi se gorivo drastično podražilo, bi verjetno avto uporabil le v zelo nujnih primerih. Monika Robnik, Raduha Avto je nuja, saj živim v kraju, kjer ni možnos- ti javnih prevoznih sredstev. Avtobusna posta- ja je od kraja bivanja oddaljena skoraj štiri kilo- metre, tako da rabim avto za prevoz otrok v vrtec in službo ter seveda po vseh drugih opravkih. Če bi se cena bencina drastično dvignila, bi verjetno omejila vožnjo z avtomobilom do prve možne av- tobusne postaje in bi potem pot nadaljevala z avtobusom. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo MOBILNOST DANES, JUTRI, POJUTRIŠNJEM Je mobilnost nujnost ali luksuz? Prevoz je neločljiv sestavni del našega življenja. Povsem samou- mevno se nam zdi, da se vsak dan peljemo v službo, v šolo, po naku- pih, da se vsaj enkrat letno pelje- mo na dopust …, da smo torej mo- bilni. Prav tako se nam zdi povsem običajno, da si jemo pomaranče iz Izraela in banane iz Južne Amerike, oblečemo majico, ki je bila sešita na Kitajskem, in uporabljamo TV- -sprejemnik, ki je bil izdelan v Juž- ni Koreji ... Tudi odpadki, ki jih vsak dan ustvarjamo, končajo daleč stran od naših domov. Takšen način življe- nja vodi v niz ekoloških, zdravstve- nih in ostalih problemov, zato je bi- la na nivoju Evropske unije spreje- ta odločitev, da je treba oblikova- ti ukrepe, ki bodo prevoz oziroma promet usmerili v trajnostni razvoj. VPLIV PROMETNE INFRASTRUKTURE NA OKOLJE Promet in zanj potrebna infra- struktura imata velik vpliv na raz- mestitev prebivalstva in gospo- darskih dejavnosti v pokrajini, vpli- vata na oskrbo prebivalstva in hi- trejši pretok blaga ter ljudi, istoča- sno pa je promet eden od največ- jih onesnaževalcev okolja. Promet onesnažuje ozračje z izpušnimi pli- ni in trdimi delci, hrupom, svetlob- nim onesnaževanjem, izpusti teko- čin (olja, goriva, odpadnih in hla- dilnih voda) in odpadnimi materia- li (gume, plastični in kovinski deli). Posledice se odražajo na zdravju ljudi, onesnaževanju tal, uničeva- nju rastlinstva, onesnaženju vod- nih virov … PROMET VIR ČETRTINE IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV Promet je na območju Evrop- ske unije vir četrtine izpustov to- plogrednih plinov in je v Evropi edi- na pomembnejša gospodarska pa- noga, pri kateri so se izpusti toplo- grednih plinov od leta 1990 pove- čali. Promet največ prispeva k iz- pustom dušikovih oksidov, ki so škodljivi za zdravje ljudi in okolje, in je eden od virov čezmernega hrupa. LJUDJE IN BLAGO POTUJEMO VSE POGOSTEJE V zadnjih desetletjih so se način življenja in potovalne navade moč- no spremenili: ljudje in blago potu- jemo pogosteje in dlje. Hoja in ko- lesarjenje sta večinoma le še kot rekreativni dejavnosti, osebni av- tomobil pa je postal nujnost in sta- tusni simbol obenem. Z uporabo avtomobila je tesno povezan tudi Po ocenah evropske komisije se bo do leta 2050 obseg po- tniškega prometa v primerjavi z letom 2013 povečal za več kot 50, obseg tovornega pa za več kot 80 odstotkov. Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 5 Tema tedna, Aktualno mirujoči promet, torej parkirni pro- stori, ki jih še posebej v mestih kro- nično primanjkuje. POVPRAŠEVANJE PO PREVOZIH BO ŠE NARAŠČALO Danes je povpraševanje po pre- vozih v Evropi občutno večje kot ob prelomu tisočletja in bo pred- vidoma še naprej raslo. Po oce- nah evropske komisije se bo do le- ta 2050 obseg potniškega prome- ta v primerjavi z letom 2013 pove- čal za več kot 50, obseg tovornega pa za več kot 80 odstotkov. KAKO ZMANJŠATI NEGATIVNE VPLIVE PROMETA Za zmanjšanje negativnih pro- metnih vplivov se izvajajo različne aktivnosti. Izboljšuje se čiščenje iz- pušnih plinov (katalizatorji, filtri tr- dih delcev), povečuje se učinkovi- tost motorjev, v kasneje uporab- ljivo električno energijo se spre- minja zaviralna energija, pametni avtomobili določajo vožnjo z naj- manjšo porabo goriva, proizvajajo se vse bolj kakovostna goriva, vse več je hibridnih in električnih vozil, za motorni promet zapirajo središ- ča mest, spodbuja se uporaba jav- nega prometa in koles ... JE MOBILNOST NUJNOST ALI LUKSUZ? Potrebo po mobilnosti je mogo- če oceniti na več načinov. Prvič: ali je potovanje nujno ali gre le za raz- vedrilo? Drugič: ali je mogoče po- tovati na okolju prijaznejši način, denimo z vlakom namesto z leta- lom, ali z javnim prevozom names- to z osebnim avtomobilom? In tret- jič: ali je ta način prevoza mogo- če izboljšati? Vsekakor so ljudje, ki živijo v mestih, manj odvisni od osebnih avtomobilov kot ljudje, ki živijo na podeželju. NEPOTREBNIM POTOVANJEM BI SE MORALI IZOGIBATI Evropska unija svojo prometno politiko gradi na naslednjih nače- lih: nepotrebnim potovanjem bi se morali izogibati, uporabljati bi mo- rali okolju prijazne načine prevo- za, uvajati tehnološke izboljšave in skrbneje načrtovati. Ukrepi, s kate- rimi poskuša EU zmanjšati nega- tivne vplive prometnega sektorja, kot na primer davki na gorivo, ce- stnine in druge dajatve, temeljijo na načelu »uporabnik/onesnaže- valec plača«. A dejstvo je, da dajatve, ki jih uporabniki trenutno plačujemo za prometne storitve, v celoti ne pokrijejo škode, povzročene oko- lju in zdravju ljudi. Cene ogljika, svetovne cene nafte in cene oseb- nih vozil so prenizke, da bi upo- rabnikom dale jasen signal. Poleg tega signal, ki ga uporabniki do- bivajo prek cen, popačijo prome- Promet je v Evropi edina pomembnejša gospodarska panoga, pri kateri so se izpusti toplogrednih plinov od leta 1990 povečali. Parkirišče pod slapom Rinka v Logarski dolini na vrhuncu turistične sezone. (Foto: Igor Solar) Vsekakor so ljudje, ki živijo v mestih, manj odvisni od osebnih avtomobilov kot ljudje, ki živijo na podeželju. Ukrepi, s katerimi poskuša EU zmanjšati negativne vplive prometnega sektorja, temeljijo na načelu »uporabnik/one- snaževalec plača«. tne subvencije, ki so oblikovane tako, da spodbujajo izbiro čistej- ših oblik prevoza, na primer sub- vencije za uporabo sredstev jav- nega prevoza. POTREBUJEMO OKOLJU PRIJAZNEJŠI IN PAMETNEJŠI PROMET Sedanja kombinacija načinov prevoza in goriv ni trajnostna. Pot- rebujemo okolju prijaznejši in pa- metnejši promet, ki bo zadovo- ljil naše potrebe po mobilnosti in hkrati prinesel čistejši zrak, manj prometnih nesreč, manj prome- tnih zastojev in manj obremeni- tev s hrupom. Prinesel naj bi tu- di več aktivnih oblik mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje, kar bi zmanjšalo obseg zdravstvenih te- žav, zlasti srčno-žilnih bolezni in debelosti. Seveda je za razogljičenje evropskega prometnega sistema potreben čas. Doseči ga bo mo- goče s kombinacijo različnih ukre- pov, ki vključujejo ustrezno urba- nistično načrtovanje, tehnološke izboljšave, rabo alternativnih go- riv, močnejše cenovne signale in strožja pravila. Temu cilju name- rava EU, kot je pred nedavnim na okrogli mizi o tretji razvojni osi v Velenju napovedala evropska ko- misarka Violeta Bulc, prilagoditi in- vesticije v infrastrukturo in ukrepe svojih politik. Franci Kotnik Ker mobilnost neposredno vpliva na kakovost življenja lju- di in konkurenčnost poslovnega okolja, bomo v Savinjskih novicah tej tematiki v prihodnje posvetili več pozornosti. INOVATOR SREČKO PISNIK Z zlato medaljo z največjega sejma inovacij v Moskvi Srečko Pisnik (levo) je za nov ergonomski izdelek iz programa za aktivno sedenje prejel zlato medaljo. Srečko Pisnik s Krope je lani je- seni prejel povabilo na sejem ino- vacij v Moskvo, kamor so ga zara- di prikazanih izdelkov na sejmu v Makedoniji povabili predstavni- ki mednarodne organizacije ino- vatorjev Archimedes. Iz Moskve se po uspešni predstavitvi izdel- kov Easebelt – živeti in delati v ob- jemu udobja, vrača s tremi prizna- nji mednarodnega združenja ino- vatorjev. Za nov ergonomski izde- lek iz programa za aktivno sedenje, blazino, pa je prejel zlato medaljo. Več o novem Pisnikovem medna- rodnem uspehu v eni naslednjih številk. ŠMS Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 6 Iz občin, Organizacije, Objave Savinjske novice in referendum V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi kate- rih bodo Savinjske novice spremlja- le referendumsko kampanjo, s kate- rimi bo zagotovljena enakopravnost političnih strank in drugih organiza- torjev kampanje za referendum, ki bo v nedeljo, 13. maja 2018. To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predreferendumskih aktivnosti, o katerih bomo poro- čali z vestmi, poročili in članki. Sa- vinjske novice v času pred referen- dumi ne bodo namenile posebne- ga prostora za predstavitev stali- šč političnih strank in drugih or- ganizacij ter posameznikov, bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku ogla- ševanja. V času do referenduma Savinj- ske novice izidejo še štirikrat: 20. in 26. aprila ter 4. in 11. maja 2018. Vsem organizatorjem referendum- ske kampanje, ki bodo za ome- njene številke pravočasno dosta- vili gradivo za objavo, bodo zago- tovljeni enaki pogoji. Propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil. Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč in drugih ura- dnih dokumentov ne bomo objav- ljali, razen v obliki plačanih ogla- sov. Pri morebitni objavi si prid- ružujemo pravico krajšanja, pov- zemanja ter redakcijske obdela- ve. Prav tako bomo v času pred re- ferendumskim dnevom selektiv- ni pri objavljanju prispevkov v ru- briki Pisma bralcev, saj želimo pre- prečiti izrabljanje te rubrike za in- terese posameznih organizacij in posameznikov. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik OBČINA MOZIRJE V knjižnici želijo urediti čitalnico in večnamenski prostor, na občini razmišljajo tudi o dozidavi stavbe Direktorica knjižnice Petra Širko Poljanšek je svetnikom predstavila projekt ureditve večnamenskega prostora in čitalnice v knjižnici Mozirje. (Foto: ŠMS) Mozirski svetniki so v zadnjem obdobju nemalokrat razpravljali o nakupu prostorov za knjižnico. Za- radi pomanjkanja sredstev temu niso naklonjeni, so pa na zadnji seji potrdili predlog Osrednje knji- žnice Mozirje in občine za ureditev večnamenskega prostora in čital- nice v knjižnici. Za sredstva so se občina in knjižnica z Lokalno ak- cijsko skupino (LAS) Zgornje Sa- vinjske in Šaleške doline prijavili na razpis. Projekt je vreden 35 ti- soč evrov, od tega bodo, če bo pro- jekt na razpisu izbran, prejeli 23 ti- soč evrov nepovratnih sredstev, 12 tisočakov bo delež občine. KNJIŽNICA – SRCE LOKALNE SKUPNOSTI Razpis je objavilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no. V okviru operacije Knjižnica – srce lokalne skupnosti bi pridobi- li sredstva za ureditev večnamen- skega prostora in čitalnice v skup- ni velikosti dobrih sto kvadratih metrov ter za nakup informacijsko- -komunikacijske opreme, je pove- dala direktorica knjižnice Petra Šir- ko Poljanšek. Novi prostori bodo razbremeni- li prostorsko stisko v sedanjih pro- storih knjižnice in omogočili izved- bo dejavnosti za različne ciljne sku- pine. To bodo uporabniki v tretjem življenjskem obdobju, uporabni- ki s posebnimi potrebami in otro- ci. V prostoru ob galeriji bodo uredi- li večnamenski prostor, v manjšem prostoru ob galeriji pa bo čitalnica. NADGRADNJA OBSTOJEČIH IN NOVIH STORITEV Po besedah direktorice je pro- storska stiska v knjižnici velika. Pomanjkanje je zaznati v čitalni- ci, utesnjenost se kaže pri izvedbi ur pravljic, saj starši nimajo pros- tora, kjer bi čakali otroke. Poleg te- ga jih tare pomanjkanje informa- cijsko-komunikacijske opreme, saj si uporabniki želijo nadgradnjo ob- stoječih in uvajanje novih storitev. Z ureditvijo dveh prostorov bi lahko začeli z izobraževanji – ra- čunalniško opismenjevanje ljudi v tretjem življenjskem obdobju, izpo- sojo in uporabo elektronskih knjig in podobno, veliko pozornosti bo- do lahko namenili ranljivim skupi- nam in še okrepili sodelovanje z Varstveno delovnim centrom SA- ŠA, enoto Vrba iz Nazarij. Za opre- mo, ki je upravičen strošek projek- ta, so že pridobili ponudbe. SVETNIKI ZADOVOLJNI S PROJEKTOM Svetniki so pohvalili trud knji- žnice in občine, da pridobita kar 85 odstotkov sredstev preko pro- jekta, kajti vlaganja v prostore ne bodo velika, pridobitev pa bo po- membna. Župan Ivan Suhoveršnik jih je seznanil tudi z načrti o širitvi knjižnice na obstoječi lokaciji. De- jal je, da so se glede tega že obrni- li na Zavod za varstvo kulturne de- diščine Slovenije, ki mora dati do- voljenje za dozidavo. Predvsem si želijo povečavo zaradi prostorov za Godbo Zgornje Savinjske doline, ki sedaj deluje v premajhnih. NAČRTUJEJO POVEČANJE SEDANJIH PROSTOROV Direktor občinske uprave mag. Ivo Glušič je potrdil, da so pred- stavnikom zavoda svoje želje že predstavili. Načrte jim morajo pre- dložiti še v papirni obliki. Je pa do- dal, da ob ogledu na lokaciji niso prejeli ne pozitivnega ne negativ- nega mnenja. Predlog občine oziroma idejna zasnova je takšna, da bi se prostori knjižnice povečali na obstoječe par- kirišče ob knjižnici na vseh nivojih. Tako bi pridobili po 200 kvadratnih metrov na vsakem nivoju, prostori pa bi bili namenjeni mladinskemu oddelku, godbi ter muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani in osebni zbir- ki Aleksandra Videčnika. ŠMS Svetniki so pohvalili trud knjižnice in občine, da pridobita kar 85 odstotkov sredstev preko projekta, kajti vlaganja v prostore ne bo- do velika, pridobitev pa bo pomembna. V okviru operacije Knjižnica – srce lokalne skupnosti bi pridobili sredstva za ureditev večnamenskega prostora in čitalnice v skup- ni velikosti dobrih sto kvadratih metrov ter za nakup informacij- sko-komunikacijske opreme Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 7 Politika, Iz občin OBČINA LJUBNO Rekonstrukcija ceste in nov vodovod Prejšnji teden je potekel rok za pri- javo na javni razpis za obnovo vodo- voda in modernizacijo občinske ces- te Ljubno ob Savinji-Rastke na de- lu od Tostovršnika do lovskega do- ma. Na javni razpis so se prijavila štiri zainteresirana podjetja. Komisija bo ime izbranega najugodnejšega po- nudnika objavila v kratkem. POL KILOMETRA PRENOVE CESTE Občina Ljubno je v letošnjem proračunu zagotovila sredstva za prenovo nekaj več kot pol kilome- tra dolgega odseka dotrajane ces- te iz trga proti Rastkam. Ob tem bo- do na tej relaciji položili tudi 2,5 ki- lometra novega vodovoda. Raču- najo, da bodo omenjena dela sta- la skupaj z DDV-jem nekaj več kot 130 tisoč evrov. TRI TEDNE ZA KONČANJE DEL Predvideno je, da bi se s preno- vo začelo okoli 20. aprila, trajala pa naj bi tri tedne. V tem času bo pro- met na omenjenem delu ceste ne- koliko oviran, potekal bo izmenič- no dvosmerno po eni polovici ces- te. Popolna zapora ni predvidena. PRENOVE TUDI V RADMIRJU Na občini so pripravili dokumen- tacijo za obsežno prenovo ces- te in nekaterih komunalnih vodov v Radmirju. Po besedah direktorja občinske uprave Radenka Tešano- vića bo občina v prihodnjem tednu objavila javni razpis za del, ki ga bo investirala. Del prenove bo plačala država, saj gre v Radmirju za regi- onalno cesto. Marija Lebar OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Lani začete preglede nadzorni odbor zaključil letos V lanskem letu je imel rečiš- ki nadzorni odbor občine eno re- dno sejo, drugo, predvideno za le- to 2017, pa so nadzorniki opravili v letošnjem februarju, saj do konca lanskega leta niso dokončali zače- tega pregleda Javnega vzgojno-iz- obraževalnega zavoda (JVIZ) Ob- čine Mozirje, organizacijske enote vrtec. Tega so opravili v letošnjem januarju. Kot je na seji občinske- ga sveta povedal predsednik od- bora Jože Časl, bo vsebina omenje- nega pregleda zajeta v poročilu za leto 2018. ODBOR ZA PREDLOŽENE DOKUMENTE PODAL POZITIVNO MNENJE Na lanski seji, ki je bila maja, so nadzorniki pregledali zaključni ra- čun JVIZ OE Vrtec in OE Osnovna šola Rečica ob Savinji za leto 2016. Prav tako so preverili zaključni ra- čun Občine Rečica ob Savinji. Kot je zapisano v poročilu nadzornega odbora, po pregledu izkazov in pri- loženih poročil, niso ugotovili no- benih nepravilnosti. Odbor je za vse predložene dokumente oziro- ma zaključne račune podal pozitiv- no mnenje. POTRDILI NOV POSLOVNIK Na tej seji so člani odbora obrav- navali še novi poslovnik nadzorne- ga odbora, ki so ga morali pripravi- ti na podlagi pripomb ministrstva za javno upravo. Dotedanji namreč ni bil več v skladu z veljavno zako- nodajo. Na seji so sprejeli sklep, da se novi poslovnik potrdi. Marija Lebar DESUS – OBMOČNI ODBOR ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE (ZSD) Popestriti nameravajo delovanje občinskih odborov Miran Uratnik (desno) je povedal, da v Lučah in Solčavi še nimajo ustanovljenih občinskih odborov. (Foto: Marija Lebar) Člani zgornjesavinjskega obmo- čnega odbora Demokratične stran- ke upokojencev Slovenije so se ne- davno zbrali na 17. redni skupšči- ni, ki so jo izvedli v Nazarjah. Ker je letošnje leto volilno, so ob tem predstavili kandidaturo njihove članice mag. Margarete Atelšek za poslanko v državnem zboru. AKTIVNOSTI V SOZVOČJU S STRANKINIM PROGRAMOM Predsednik izvršnega odbora Miran Uratnik je v poročilu za le- to 2017 predstavil dejavnosti, ki so jih izvedli v podporo aktivnostim stranke na državnem nivoju. Ome- nil je, da ima zgornjesavinjski od- bor kar nekaj članov v vodstvenih organih stranke, da pa se bi dalo na lokalnem nivoju narediti več. »Delo v območnem odboru in občinski odborih DeSUS ZSD je bi- lo podrejeno sprejetemu progra- mu dela in aktualnim dogajanjem v stranki, lokalni skupnosti in državi. Število članov smo uspe- li le neznatno povečati. Prav tako imamo v dolini še vedno dve si- vi lisi, to sta Luče in Solčava, kjer nimamo ustanovljenih občinskih odborov.« PRIORITETA – SKRB ZA DOSTOJNO ŽIVLJENJE Uratnik je v načrtu dela pouda- ril: »Tudi letos bomo svoje aktivno- sti prioritetno usmerjali v podpo- ro ohranjanja pridobljenih pravic upokojencev, usklajevanju pokoj- nin, ohranjanju ustrezne ponudbe javnega zdravstva in socialnega varstva za vse državljane«. V delovni načrt za letos so za- pisali, da bodo poskušali poveča- ti število članstva in si bodo priza- devali za razvoj in izboljšanje zdra- vstvene oskrbe na območju Zgor- nje Savinjske doline. Podprli bo- do kandidatko za volitve v državni zbor in ji nudili vso pomoč za čim boljši rezultat na volitvah. Vključili se bodo tudi v lokalne volitve, jese- ni pa za člane načrtujejo enodnev- ni izlet. Marija Lebar Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 8 Iz občin, Oglasi OBČINA SOLČAVA Krajinski park Logarska dolina že drugo leto upravlja režijski obrat Upravljanje Krajinskega par- ka Logarska dolina je lani prev- zel režijski obrat solčavske obči- ne. S tem je prevzel tudi pobira- nje vstopnine, kar bodo začeli z 20. aprilom. Po ugodnih cenah bo mo- goče kupiti letne nalepke za vstop v zavarovano območje parka. VSTOPNINA PORABLJENA ZA VZDRŽEVANJE PARKA S plačilom vstopnine je obi- skovalcu omogočeno parkiranje za čas bivanja v Logarski dolini, ogled naravnih in kulturnih zna- menitosti, uporaba rekreacijskih površin ter gibanje po urjenih po- teh v neokrnjeni naravi. Sredstva iz vstopnine so name- njena za delovanje parka, vzdrže- vanje javnih površin in poti, ko- munalno infrastrukturo, varovanje naravnih in kulturnih vrednot ter promocijo krajinskega parka. Del sredstev so lani namenili za ure- ditev tekaških prog in sankališča. ONEMOGOČEN DOSTOP DO NEKATERIH ZNAMENITOSTI Občina je v celoti prevzela od- govornost za upravljanje in razvoj tega zavarovanega območja in, kot pravi županja Katarina Prelesnik, jih tukaj letos čaka ogromno dela. Od konca aprila do konca oktobra 2017 je v dolino vstopilo 20.091 avtomobilov, 207 avtobusov, 740 kombijev, 1.417 motorjev. V teh po- datkih niso upoštevana vozila, ki so v dolino vstopila pred 8. uro, vozila z letnimi nalepkami ter vozila, ki so imela na podlagi vlog tu- rističnih ponudnikov brezplačen vstop v krajinski park. »Decembrski vetrolom v dolini je podrl številna drevesa ter povzročil veliko škodo v naravi, na turistični infrastrukturi, pešpoteh … in spre- menil krajinsko podobo alpskega bisera. Kljub temu da odprava pos- ledic naravne nesreče aktivno po- teka, obiskovalcem v letu 2018 žal ne bomo mogli zagotoviti dostopa do vseh naravnih in kulturnih zna- menitosti. Prav tako bo zaenkrat odprt le del pešpoti po Logarski dolini, in sicer od TIC-a pri hote- lu Plesnik do Doma planincev ter pešpot do slapa Rinka. Vse infor- macije glede odprtih delov pešpoti bodo na razpolago v TIC-u Rinka in TIC-u Logarska dolina.« PRENOVA PRAVNEGA REDA IN TEMATSKIH PEŠPOTI Kot še pravi Prelesnikova, so skupaj s pristojnimi institucijami, lastniki zemljišč in turističnimi po- nudniki pričeli s postopki celovite prenove pravnega režima upravlja- nja krajinskega parka. Aktivno so se lotili tudi možnosti ureditve par- kirišč in projekta celovite obnove tematske pešpoti Pot po Logarski, ki bo predvidoma zaključen v le- tu 2019. »Tako občina kot tudi prebivalci oziroma turistični ponudniki v Lo- garski dolini se bomo trudili, da bodo obiskovalci čim manj čutili posledice naravne nesreče. Želimo si, da bodo s svojim obiskom pod- prli domačine v krajinskem parku ter da bodo tudi sami del zgodbe pri ohranjanju območja varovane- ga naravnega okolja. Logarska do- lina je bila in bo turistični biser ne samo Solčavskega, ampak celot- ne Zgornje Savinjske doline in tu- di Slovenije.« Marija Lebar Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 9 Organizacije, Oglasi DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Pokleko zamenjal Kolenc Novoizvoljeni predsednik Živko Kolenc je obljubil, da bo poskrbel, da bodo zastavljene naloge opravljene. Rečiški upokojenci so na obč- nem zboru izvolili novo vodstvo. Dosedanjega dolgoletnega pred- sednika Hermana Pokleko je za- menjal Živko Kolenc. OBISKALI KAR OSEM 90-LETNIKOV V poročilu je nekdanji predse- dnik Pokleka izpostavil, da so pred- stavniki društva obiskali kar osem jubilantov, ki so lani dopolnili de- vet desetletij. Sicer pa so redno obiskovali bolne in starejše. Aktiv- ni so bili tudi prostovoljci v projek- tu Starejši za višjo kakovost življe- nja doma. ŠTEVILNE AKTIVNOSTI ČLANOV Za sprostitev so poskrbeli z or- ganizacijo letovanja v Izoli, obi- skom term, izletom po Goričkem in martinovanjem. Ob veliki noči so vezilje, ki so sekcija društva, raz- stavljale svoje izdelke v Medgen borzi na Rečici. V času občinskega praznika so v sklopu razstav Od li- pe do prangerja pripravile razsta- vo vezenin v rečiški osnovni šoli. Njihove vezene in kvačkane jasli- ce je bilo moč videti tudi sredi de- cembra na razstavi v Zavodu Stani- slava v Gornjem Gradu. Sredi avgu- sta pa so v Varpoljah pripravili tur- nir v balinanju za Pepijev memori- al in piknik. KOLENC OBLJUBIL, DA BODO REALIZIRALI PLAN Tudi plan dela, ki so ga predsta- vili ob koncu, je smelo začrtan. Za njegovo realizacijo v letošnjem le- tu bo poskrbel novoizvoljeni pred- sednik Kolenc. Ta se je zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo poskr- bel, da bodo zastavljene naloge opravljene. Tekst in foto: Marija Šukalo OCENJEVANJE TOLKCA Skoraj polovica vzorcev z zlatim priznanjem Mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je sku- paj s Sadjarskim društvom Fran- ca Praprotnika Mozirje v prostorih gostišča Prodnik v Juvanju pripra- vila ocenjevanje lanskega tolkca. Ob tem so organizirali tudi strokov- no predavanje. UMNO KLETARJENJE ZA VISOKO KAKOVOST O kletarjenju in negi te nekaj ča- sa pozabljene, pa vse bolj cenjene sadne alkoholne pijače, ki se zlas- ti prileže k zgornjesavinjskim su- homesnatim dobrotam, je zbranim spregovorila mag. Tadeja Plevnik Vodovnik s Kmetijsko gozdarske- ga zavoda Maribor. Predavateljica je specialistka za vinarstvo in pri- delavo sadjevca. Z mozirsko sve- tovalno službo in tukajšnjim sad- jarskim društvom je že lani sode- lovala pri ocenjevanju tolkca in bi- šo letino je zdesetkalo še zelo ne- ugodno vreme. Tako je svoje vzor- ce na ocenjevanje prineslo le dva- najst pridelovalcev. Med njimi je bilo največ jabolčnih, pa tudi nekaj mešanih in hruševih tolkcev. En vzorec je bil zaradi prenizke stopnje alkohola izločen, kar pet tolkcev pa je bilo ocenjenih s toč- kami od 18 do 20, kar pomeni zla- to. Srebro so si prislužili štirje vzor- ci, dva pa sta bila bronasta. PRIHODNJE LETO TUDI KIS? Eden izmed pridelovalcev je pri- nesel tudi vzorec jabolčnega kisa. Tega je komisija ocenjevala izven konkurence, a po besedah Plev- nik Vodovnikove bi si prav gotovo zaslužil zlato medaljo. Ob tem se je med organizatorji in prisotnimi pri- delovalci porodila zamisel, da bi prihodnje leto ocenjevanje razširili tudi na sadne kise. Marija Lebar la tudi članica ocenjevalne komisi- je. V predavanju je izpostavila na- pake, ki vplivajo na kakovost tolkca in ki se jim je mogoče s pravilnim kletarjenjem in donegovanjem iz- ogniti ter tako dobiti visoko kako- vosten tolkec. IZJEMNA KAKOVOST PRINEŠENIH VZORCEV Lansko že tako količinsko manj- Strokovna ocenjevalna komisija iz leta v leto zaznava dvig kakovosti prinešenih vzorcev tolkca. (Foto: Alojz Plaznik) Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 10 Organizacije OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZGORNJE- SAVINJSKO-ZADREČKE DOLINE Maks Slatinšek ostaja na čelu veteranov Mesto predsednika je bilo še en mandat zaupano Maksu Slatinšku. Člani Območnega združenja ve- teranov vojne za Slovenijo Zgor- njesavinjsko-Zadrečke doline so se na rednem občnem zboru sez- nanili z delom v preteklem letu ter si zadali plane za letošnje. Najza- služnejšim članom so podelili pri- znanja in medalje. Opravili so vo- litve v vodstvene organe, mesto predsednika pa je bilo še en man- dat zaupano Maksu Slatinšku. ZA NJIMI JE USPEŠNO LETO Slatinšek je predstavil številne lanske aktivnostih, ki so se jih člani udeležili oziroma pripravili. Odpra- vili so se na pohod do kmetije Bor- sečnik, kjer je bila med vojno taj- na lokacija orožja. Organizirali so pohod na Pavličevo sedlo, v Gor- njem Gradu strelsko tekmovanje in sodelovali na športnih priredi- tvah drugih veteranskih združenj. V Nazarjah so pripravili veteranski večer z glavno gostjo ministrico za obrambo Andrejo Katič, v Mozirju slovesnost ob dnevu suverenosti in v Solčavi ob dnevu samostojno- sti in enotnosti. Šli so na ekskurzi- jo v Prekmurje, učence zgornjesa- vinjskih osnovnih šol pa so odpe- ljali na ogled kadetnice v Mariboru ter jim pripravili predavanje na te- mo osamosvojitvene vojne. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE V okviru izvidniškega pohoda na mejni prehod Pavličevo sedlo bo- do letos odkrili spominsko ploščo. Njihova želja je, da uspejo poleg strelske formirati še kakšno novo športno ekipo in v svoje vrste pri- dobiti še kakšnega člana več. Tekst in foto: Primož Vajdl ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE Gračnerju zaupan že sedmi mandat Predsednik Anton Gračner je predstavil delo v preteklem letu in podal plane za letošnje. Za predsednika Zgornjesavinj- skega medobčinska društva inva- lidov Mozirje so člani društva po- novno izvolili Antona Gračnerja, ki to funkcijo neprekinjeno opravlja že 24 let. Izvolili so še nove člane izvršnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. BOGAT SOCIALNI PROGRAM Delovanje društva bazira na iz- vajanju socialnega programa. Ta- ko so lani organizirali osem kopal- nih izletov po slovenskih termah ter letovanje v Izoli. Odpravili so se na izlet v Prekmurje in na sloven- sko obalo. Udeležili so se srečanja v Logarski dolini in na Kopah, mar- tinovali pa so v Benediktu. Uspešni so bili v streljanju, pika- du, šahu in kegljanju. Ženska po- pulacija je šivala in kvačkala na delavnicah, pevski zbor je v sode- lovanju z upokojenci nastopal na številnih pevskih revijah. Za božič- no-novoletne praznike so članom, starejšim od osemdeset let, posla- li čestitke, redno pa so obiskovali bolne in težke invalide. LETOŠNJI PROGRAM DELA PODOBEN LANSKEMU Tudi letos se bodo kopali v ter- mah in letovali v Izoli, šli na izlete, verjetno tudi v Avstrijo. Udeležili se bodo športnih tekmovanj, pevskih revij in rokodelskih delavnic, sre- čanj invalidov na Boču in Kopah, v Šmartnem ob Paki pa se bodo sre- čali tudi s tamkajšnjimi invalidi. Tekst in foto: Primož Vajdl ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KO MOZIRJE Izrazili željo po samostojnem društvu Olga Fajmut Kladnik je predstavila dnevni red občnega zbora mozirske borčevske organizacije. Mozirska krajevna organizaci- ja Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline je na občnem zboru pregledala delo in si zastavila smernice za prihod- nje. V odsotnosti predsednice Sta- nislave Borovšak je njeno poroči- lo o delu predstavila tajnica Mile- na Benetek. SKRBIJO ZA STARE IN ONEMOGLE Iz poročila je razvidno, da v or- ganizaciji skrbijo za stare in one- mogle ter jih obiščejo tako v njiho- vem domačem okolju kot domovih starejših in bolnišnicah. Z manjšo pozornostjo jih tudi obdarijo. PRIPRAVILI PROSLAVO IN SPOMINSKO SLOVESNOST Urejevalci krajevne organizacije so vse leto ustrezno skrbeli za ure- jenost grobov in grobišč v mozirski občini. Člani so se udeležili proslav in spominskih slovesnosti, poveza- nih z narodnoosvobodilno borbo in drugo svetovno vojno. Tako so bili na Osankarici, Poljani, v Letušu, To- polšici, na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli, Menini, Čreti in v Sta- rem Piskru v Celju. Ob dnevu upo- ra so pripravili proslavo, ob dnevu spomina na mrtve pa spominsko slovesnost. MOŽNA ODCEPITEV ORGANIZACIJE OD MATIČNEGA ZDRUŽENJA Tudi letošnje leto bodo delali po zastavljenem planu dela. Obravna- vali so pobudo o odcepitvi krajev- ne organizacije od matičnega zdru- ženja. Prepričani so namreč, da je njihova krajevna organizacija dovolj velika, da bi lahko samostojno od- ločala o vseh pomembnih nalogah. Marija Šukalo, fotodokumentacija MB Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 11 Organizacije, Ljudje in dogodki V ODDAJI SLOVENSKI POZDRAV REDNO PREPEVAJO SESTAVI IZ NAŠE DOLINE Sestre Lamprečnik in sestre Čerček v polfinalni krog tekmovanja Priljubljena narodnozabavna od- daja Slovenski pozdrav skorajda ne mine brez pevskih sestavov iz naše doline. V rubriki Družina poje so po- novno nastopile sestre Lamprečnik iz Spodnjih Kraš in se z venčkom lju- bezenskih pesmi uvrstile v polfinal- ni krog tekmovanja. Sestre Čerček iz Solčave so se prav tako uvrstile v polfinale, in to z venčkom pesmi, ki so ga pripravile same. Sestre Lamprečnik so v razgle- dnici domačega kraja predstavile več kot 300 let staro Vorhovo ka- ščo s polno opremljeno lesarsko delavnico in kar sedem prikupnih alpak, ki prebivajo v bližini njihove- ga doma. Za športni predah poskr- bijo otroci in mladina, ki igrajo no- gomet ter namizni tenis, malo sta- rejši vaščani pa ob 1. maju priredijo ocenjevanje suhomesnatih izdel- kov in kresovanje. Sestre Čerček pa so se v Centru Rinka v domačih narodnih nošah sprehodile po stalni razstavi z nas- lovom Solčavsko – sprehod v naro- čje Alp in v pristnem solčavskem narečju predstavile naravne, kul- turne ter kulinarične značilnos- ti kraja. Barbara Rozoničnik LOVSKA DRUŽINA DRETA NAZARJE Dobro delo odraža vse manj škod na kmetijskih zemljiščih Kot je dejal starešina Milan Cajner, so uspešno opravili načrtovana dela po letnem lovskem načrtu. Na redni letni skupščini so se v prostorih svojega lovskega do- ma v Lačji vasi zbrali nazarski lov- ci. Starešina Lovske družine Dre- ta Nazarje Milan Cajner je podal poročilo o delu v preteklem letu, v njem pa izpostavil številne ure prostovoljnega dela, s katerim skrbijo za ravnotežje v loviščih in ohranjanje narave. USPEŠNO OPRAVILI NAČRTOVANA DELA Glavna skrb lovcev je bila izva- janje nalog na področju sonarav- nega in trajnostnega upravlja- nja z divjadjo. Kot je dejal Caj- ner, so uspešno opravili načrto- vana dela po letnem lovskem na- črtu za njihovo lovišče, prav tako višču želim izpostaviti izvedbo ukrepov pri vzdrževanju posebnih pašnih površin za pašo divjadi ter redno vzdrževanje pašnih ograj, namenjenih preprečevanju škod na kmetijskih zemljiščih od divjih prašičev. Zelo pomembno je bilo tudi vzdrževanje in redno zalaga- nje krmišč, solnic, vzdrževanje ka- lov in kaluž ter gozdnih stez. Veli- ko večjo pozornost kot običajno smo lani namenjali preprečevalne- mu krmljenju divjih prašičev, s ka- terim smo želeli in tudi uspeli zadr- žati divje prašiče v gozdovih, daleč proč od kmetijskih površin,« je de- jal Milan Cajner. S tem in pa povečanim odvze- mom so preprečili škode na kme- tijskih površinah, čeprav se je za- voljo ugodne zime 2016/17 in bo- gate ponudbe naravne hrane sko- kovito povečalo število divjih pra- šičev. NAJVEČJI NASPROTNIK DIVJADI JE NEMIR Še vedno pa sta največja nasprotnika divjadi nemir, ki ga v gozdove vnaša sodoben človek z vrsto aktivnosti, in potepuški psi. Prosto živeče živali so po minuli zi- mi izčrpane in ranljive za vsakršno vznemirjanje. Lovci zato pozivajo lastnike psov in pohodnike, da so v tem času zadržani, da imajo pse pod kontrolo in da ne vznemirjajo divjadi ter ptic. Tekst in foto: Benjamin Kanjir pa uspešno realizirali načrtovani odvzem divjadi. »V okviru opravljenih del v lo- LOVSKA DRUŽINA GORNJI GRAD Ludvik Miklavc ostaja starešina gornjegrajskih lovcev Zbrani na občnem zboru Lovske družine Gornji Grad so prisluhnili številnim poročilom vodilnih. Glav- ni dogodek preteklega leta je bi- la obeležitev sedmih desetletij nji- hovega delovanja. Ob koncu zbora so opravili volitve članov upravne- ga in nadzornega odbora. Na čelu gornjegrajskih lovcev ostaja Lud- vik Miklavc. DEJAVNOSTI USMERJENE V PRAZNOVANJE OBLETNICE Kot so v svojem poročilu povedali starešina Miklavc in referenti za po- samezna področja, so lovci uspeš- no realizirali zastavljene cilje. Sko- zi celotno lansko leto so izvajali ak- tivnosti, povezane s 70-letnico de- lovanja, vrhunec pa je bila slove- snost v septembru, ko so dobili nov društveni prapor, predstavili knji- žno publikacijo in slovesno otvorili razstavo v kulturnem domu. Poleg naštetega so prenavlja- li in skrbeli za lovski dom v Zag- radišču, lovske koče, steze, opa- zovalnice ter krmišča za živali. Or- ganizirali so strelsko tekmovanje za njihove člane in veterane ter se udeležili treh skupnih lovov z ne- katerimi družinami. V koči na Me- nini so pripravili lovsko razstavo. Uspešno so realizirali načrt glede odvzema živali. Na svojih šestih revirjih so opravili preko dva tisoč ur, ki so posledica samega lova in ostalih s tem povezanih dejavno- sti. Izvedli so še tečaj za vodnike psov ter poskrbeli za cepljenje in preizkus naravnih zasnov za lov- ske pse. POUDAREK BO NA VZDRŽEVANJU OBJEKTOV V letošnjem letu bodo gornje- grajski lovci še naprej skrbeli za vzdrževanje objektov, ki so v nji- hovi lasti. V zimskih mesecih bo- do krmili živali ter sanirali ško- de na kmetijskih zemljiščih, ki bo- do povzročene iz strani divjih živa- li. Planirajo, da bodo opravili 2.400 delovnih ur, ki pa se lahko v prime- ru škod še povečajo. Tekst in foto: Primož Vajdl Starešina Ludvik Miklavc se je zahvalil za izkazano zaupanje. Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 12 Organizacije ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Letos ocenjevanje v okviru rečiškega občinskega praznika Po besedah Rudija Krsnika postaja izpolnjevanje zahtev certifikacijskega organa iz leta v leto bolj zahtevno. Osrednja prireditev Združenja iz- delovalcev zgornjesavinjskega že- lodca je bila v preteklem letu po be- sedah predsednika Rudija Krsni- ka tradicionalno ocenjevanje te su- homesnate specialitete. Na njem so pregledali in ocenili skoraj trideset vzorcev. Povprečna ocena izdelka je bila 17 ,38. V uradni certifikaciji so sodelo- vali trije izdelovalci, ki so uspeli pri- dobiti certifikat z nazivom »zgor- njesavinjski želodec z geografsko označbo«. A po Krsnikovem mne- nju postaja izpolnjevanje zahtev certifikacijskega organa iz leta v leto bolj zahtevno, zato tudi inte- resa za vključitev novih izdeloval- cev ni. Vse leto so skrbeli za promocijo izdelka. Z lastnim znanjem so obli- kovali inovativno embalažo. V Mo- zirskem gaju je razstava o tradici- ji izdelave te mesnine že stalnica. Za izobraževanje članov so ma- ja poskrbeli s seminarjem. Na njem so se seznanili z ugotovitvami oce- njevalne komisije in napakami, ki se porajajo od izdelave preko suše- nja in zorenja. Novembra so prip- ravili učno delavnico pod naslo- vom Skrivnosti izdelave kvalitetne- ga želodca in spoznavali postopke izdelave. tiskalnik ter arhivsko omaro. Za potrebe prikaza tradicije so izdelali plastični pano »Zgodba zgornjesa- vinjskega želodca«. Tudi v letošnjem letu bodo njiho- ve aktivnosti usmerjenje v tradici- onalno ocenjevanje želodca. Tega bodo izvedli v okviru praznovanja občinskega praznika prvo junijsko soboto. Kot novost njihovih aktiv- nosti pa je sodelovanje v projektu Festival domačih okusov in tradici- je. Skozi njega bodo ob pomoči re- čiškega turističnega društva pro- movirali domači in zgornjesavinj- ski želodec. Tekst in foto: Marija Šukalo KULTURNO DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE GAL Izjemni rezultati v okviru različnih projektov Nekdanja podpredsednica Blanka Božič je povedala, da je društvo zastavljene cilje lani uspešno realiziralo. V Kulturnem društvu likovnih ustvarjalcev Gal so imenovali novo podpredsednico. Blanko Božič je zamenjala Kelly Lazar, ta bo prev- zela naloge predsednice Branke Ermenc, ko bo službeno odsotna. Božičeva je na občnem zboru po- vedala, da je društvo zastavljene cilje lani uspešno realiziralo. Druženje in ustvarjanje je pote- kalo skozi vse leto, tudi v času, ko so bili brez društvenih prostorov. Te so slavnostno odprli lani mar- ca nad Medgen borzo na Rečici ob Savinji in tako pridobili prostor za ustvarjanje in razstavljanje svo- jih del. Za dvig kvalitete dela so prip- ravili pet delavnic, ki sta jih vodi- la akvaristka Milica Zupan in aka- demski kipar Zoran Poznič. Na tek- movalnem področju se lahko po- hvalijo z izjemnimi rezultati v okvi- ru projekta Zlata paleta. Pripravili so osem skupinskih razstav, štirje člani so imeli samostojne predsta- vitve svojega dela. Te so pripravi- li v centru starejših v Gornjem Gra- du. Društvene razstave so organi- zirali na lokalni in širši regijski rav- ni ter sodelovali na dobrodelni raz- stavi Umetniki za Karitas. Tudi v letošnjem letu bodo sku- šali biti kar se da ustvarjalni. Svoje znanje bodo pridobivali na delavni- cah in se udeleževali različnih raz- stav tekmovalnega značaja. Tekst in foto: Marija Šukalo KULTURNO DRUŠTVO SV. MARTINA MARIJA NAZARET Lani razširili dejavnost s klekljarsko skupino Predsednica Irena Vačovnik je povzela delovanje društva v minulem letu. Pevski zbor odraslih pevcev je le ena od sekcij, ki delujejo v okvi- ru nazarskega društva Sv. Martina. Sicer pod njihovim okriljem deluje še otroški pevski zbor, pevska sku- pina Sončnice, od lanskega leta pa tudi klekljarska skupina. O svojem razgibanem delu so članice in čla- ni, vseh je 47, spregovorili na ne- davnem občnem zboru. Predsednica društva Irena Va- čovnik je povzela delovanje v mi- nulem letu. Pevski zbor se te- densko dobiva na vajah, s petjem sodeluje pri mašah in na pevskih prireditvah. Njihova stalnica so obiski in nastopi v vseh bližnjih do- movih za starejše, kjer jesen živ- ljenja preživljajo nazarski občani. Pevci sodelujejo na prireditvah v domačem kraju, med drugim v Bo- hačevem toplarju ter pri martino- vanju. Radi se podajo tudi na raz- lične pohode. Tudi otroški pevski zbor ima re- dne tedenske vaje. »Letno imajo še dva vikenda intenzivnih pevskih vaj – pevski vikend. Pojejo in so- delujejo pri oblikovanju maš, ude- ležujejo pa se tudi raznih srečanj pevskih skupin,« je povedala Va- čovnikova. V lanskem letu so se društvu pridružile klekljarice, ki so se do te- daj dobivale kot neformalna sku- pina. Razen v poletnih mesecih se srečujejo vsakih štirinajst dni v do- mu kulture v Nazarjah, kjer ustvar- jajo nove čipkarske umetnine. Obi- skuje jih mentorica iz Žirov, same pa gredo pogledat in poiskat kako novo zamisel na različne razstave. V Preboldu so lani razstavljale tu- di same. Marija Lebar, foto: Jože Miklavc Združenje je od preteklega le- ta bogatejše tudi za nekaj opre- me. Pridobili so nov računalnik in Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Planinsko slavje v Lučah Objavljamo zadnji del govo- ra predsednika SPD Celje Duša- na Gradišnika na slovesnosti ob 90-letnici prvega množičnega zbo- ra slovenskih planincev v Lučah leta 1984. PLANINSKI DELAVCI TUDI NAČRTOVALCI RAZVOJA »Že v prvem letu svojega obsto- ja je Savinjska podružnica nadela- la ali popravila več kot 10 potov - od nekdanje zasilne poti iz Luč v Solčavo, se pravi od Kozje brvi na desnem bregu Savinje pred Iglo (zaradi izrednega pogleda na Iglo bi jo kazalo obnoviti) do poti sko- zi Turski žleb in poti od Kocbekove koče na Ojstrico. Planinski delavci Jožefinske davčne spremembe tega razdobja pa si niso le prizade- vali, da bi bil naš gorski svet nje- govim ljubiteljem čimbolj dosto- pen, temveč so že tedaj načrtovali izgradnjo Gornje Savinjske doline. Načrt je ostal osnova in tudi program do današnjih dni: uredi- tev cestnih zvez (Luče-Logarska, Logarska-Pastirkovo sedlo, Pod- volovljek-Kamnik), pridobitev po- šte in telefona, izdelani so bili celo podrobni načrti za železniško pro- go Rečica ob Paki-Mozirje-Radmir- je-Gornji Grad. Ustanovljena je bi- la zadruga Rinka z namenom, da bi v Logarski dolini zgradili hotel, kar pa je zavrla prepočasna grad- nja ceste Ljubno-Luče-Solčava-Lo- garska. NAJZASLUŽNEJŠI ZA USPEH SAVINJSKE PODRUŽNICE Savinjska podružnica SPD nave- denih uspehov ne bi mogla dose- či brez sodelovanja marljivih do- mačinov. Najzaslužnejši med nji- mi so bili: - Anton Pustoslemšek iz Luč, sprva učitelj, nato občinski tajnik, pozneje tudi poštar; - Jakob Planinšek, ki je imel gostilno v Mežniji; sobo in sobno opravo v Planici, kjer je najprej ži- vel, je prepustil v uporabo SPD, postavil je prvo Frischaufovo kočo na Korošici; - Anton Herle iz Solčave, po do- mače Vitežič, je bil vsestranski pla- ninski in turistični delavec, pravi steber SPD v Solčavi, - Kristijan Germel, po domače Šturm, je bil med drugim blagajnik pri gradnji pota skozi Turski žleb in na Skuto, kot gostilničar je vne- to zbiral prostovoljne prispevke in izplačeval delavce. Tem požrtvovalnim sodelavcem SPD se pridružujejo še: - Jurij Planinšek iz Luč, vodil je gradnjo Kocbekove koče in kape- lice zraven koče ter mnogo let os- krboval Kocbekovo kočo, nadelal je tudi pota po skupini Ojstrice in Ra- duhe, - avtorizirana vodnika Anton Planinšek in njegov sin Jakob; - Franc Dežman, po domače Suhe, je vodil povečavo koče na Korošici in bil mnogo let njen oskr- bnik, nadelal je tudi novo pot na Planjavo, pot, ki se imenuje Dež- manova pot. Med drugimi avtoriziranimi vod- niki ne smemo pozabiti Blaža Pla- znika in Martina Ošepa, Matevža Matijevca, posebej pa še Fortu- nata Herleta iz Solčave, prizadev- nega sodelavca pri nadelavi potov in gradnjah koč, večletnega oskrb- nika na Okrešlju, pozneje pa oskr- bnika Piskernikovega zavetišča v Logarski dolini. Nazadnje, če naštejem samo najzaslužnejše iz prve dobe Savinj- ske podružnice, naj omenim še Lo- renca Potočnika, ki je vodil turiste na plezalnih turah Savinjskih Alp. Tudi kasneje skoraj ni bilo hiše v Lučah, ki bi ne dala sotrudnika pri izvajanju načrtov Savinjske podru- žnice, zavedajoč se, da se z odpi- ranjem planinskega sveta v edin- stveno Logarsko dolino obetajo le- pši in boljši časi tudi človeku, ki tod živi in dela.« Davki so v preteklosti, posebno pa v času fevdalne gosposke, najbolj bremenili revne ljudi. Znani so nemi- ri, ki so jih povzročili davki, ali - ka- kor so jim pravili naši predniki - »da- če«. Cesarica Marija Terezija je neko- liko omilila krutost pobiranja davkov, ni pa spremenila načina določanja višine oziroma ni preprečila samovo- lje tistih, ki so davke določali. DAVČNA REFORMA CESARJA JOŽEFA II. Cesar Jožef II., najstarejši sin Marije Terezije, se je lotil davčne reforme in z odredbo 20. oktobra 1785 zapovedal, da se mora davek odmeriti enako ne glede na pore- klo posestnika. Izdana so bila po- sebna navodila, po katerih se je moralo izmeriti in popisati vsa ro- dovitna zemljišča ter določiti pri- delek na posameznih površinah. STROG NADZOR OCENJEVANJA Delo so vodile graščine in kra- jevna oblastva. Da ne bi prišlo do nepravilnosti, so deželne ob- lasti strogo nadzirale delo sku- pin za ocenjevanje. V teh skupi- nah so bili poleg oblastnih pred- stavnikov še zastopniki sosesk, kjer se je popis opravljal. Lastni- ki zemljišč so iz svojih vrst izvoli- li šest »zaupnih mož«, zato da bi potekali postopki nepristransko in pošteno. OBSEŽNO DELO Strokovnjaki so predstavljali tako imenovano podkomisijo, v kateri so bili okrožni komisar, ekonom in inže- nir. Vsak lastnik zemljišča je povedal pridelek na določeni njivi ali travniku, ta podatek so strokovnjaki preverili in ga dokončno ugotovili ter vpisali. Delo je bilo obsežno, cesarski odlok pa je veleval, da mora biti gotovo do konca leta 1785. Komisije so tako hi- tele od graščine do graščine in delale neumorno od jutra do mraka. ZA VSAKO GOLJUFIJO VISOKA GLOBA Pomembno vlogo je imel župan kraja, v katerem je delala komisija, ta je namreč sprejemal ocene pridel- ka s strani kmetov. Ker so slednji po- dajali omenjene ocene pred »uradno osebo«, je morebitno krivo pričanje pomenilo kaznivo dejanje. Prej za- molčana zemljišča so se ob tej priliki popisala, za zamolčanje predvidene kazni pa se niso izvajale, ker je bil te- meljni namen opraviti celovit popis. Za vsako goljufijo, ki jo je kdo prija- vil in je bila dokazana, je bila izrečena visoka globa. Vplačan denar je dobil za nagrado prijavitelj prekrška. Nadaljevanje prihodnjič. Družina Pfeifer v Mozirju je leta 1913 prejela tole fotografijo s posvetilom, da gre za skupino »Milvauških Mozerjanov«. Gre torej za naše izseljence v ZDA. Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 14 Kultura ZLATA PALETA 2018 – OSNOVNE TEHNIKE IN GRAFIKA Ermenčevi in Božičevi priznanje Zveza likovnih društev Sloveni- je je v sodelovanju z Društvom re- virskih likovnikov Trbovlje pripravi- la tematsko razstavo Osnovne teh- nike in grafika. Omenjena razsta- va je bila odprta predzadnjo sobo- to v marcu v Trbovljah in je prva iz sklopa razstav v okviru Zlate pale- te 2018. Strokovna komisija je pregleda- la nekaj več kot 220 prispelih slik in na razstavo uvrstila 37 osnovnih tehnik ter 23 grafik. Te so ustvari- li umetniki iz 14 likovnih društev, med njimi Kulturno društvo likov- nih ustvarjalcev Gal z Rečice ob Savinji. Med devetimi poslanimi deli zgornjesavinjskih likovnikov je komisija na razstavo uvrstila akva- rel Okoli otoka Blanke Božič in ko- lagrafijo Trijambornica Branke Er- menc. Za omenjeni deli sta ustvar- jalki prejeli priznanje. Marija Šukalo KULTURNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI Načrtujejo sodelovanje z literati naše doline Predsednica Nataša Bele je povedala, da imajo letošnji koledar nastopov že oblikovan. Ljudska pesem, zvok harmoni- ke in poezija so zaznamovali uvod v občni zbor šmarskih kulturnikov. Po besedah predsednice društva Lipa Nataše Bele, ki je podala po- ročilo o delu, so bile njihove lanske aktivnosti usmerjenje v obeležitev desetletnice delovanja in ustvar- janja ljudskih pevk. Jubilej so pra- znovale v okviru občinskega pra- znika, na koncert pa so povabile številne glasbene prijatelje. V DESETLETJU NASTOPILE VEČ KOT ŠTIRISTOKRAT Pevke so v desetih letih delova- nja opravile več kot štiristo nasto- pov po Sloveniji in tako sklepale prijateljstva in znanstva. Z ljudsko pesmijo so razveseljevale ljudi po domovih starejših, se udeleževale srečanj ljudskih godcev in pevcev ter bogatile prireditve, dobrodelne koncerte in praznovanja ter gosto- vale v televizijskih oddajah. PREJEMNICE TREH PRIZNANJ V preteklem letu so za svoje aktivno udejstvovanje na podro- čju ljubiteljske dejavnosti preje- le tri priznanja. Srebrne Marovto- ve značke jim je podelil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, jubilejno priznanje so prejele od mozirske izpostave tega sklada in brona- sti grb Občine Nazarje. Poleg trde- ga dela in nastopov, teh je bilo lani skoraj trideset, so si vzele čas tu- di za druženje in se podale na ek- skurzijo na Celjski grad in Celjsko kočo. MALO DRUGAČNO VESELO POPOLDNE Za letošnje leto imajo koledar nastopov že oblikovan. V sodelova- nju s Kulturnim društvom Slap bo- do jeseni pripravili malo drugačno Veselo popoldne. K ljudski pesmi bodo dodali poezijo in prozo litera- tov naše doline. Tekst in foto: Marija Šukalo MOJCA BITENC S TRETJO NAGRADO IZ SALZBURGA Žirijo prepričala z dobrim glasom in simpatično karizmo V konkurenci nekaj manj kot sto pevcev je Mojca Bitenc (levo) žirijo navdušila s svojim glasom in prepričljivostjo ter odnesla domov tretjo nagrado. Sopranistka Mojca Bitenc iz Zgornjih Pobrežij se je udeležila mednarodnega Mozartovega tek- movanja za mlade operne pevce v avstrijskem Salzburgu. V konku- renci nekaj manj kot sto pevcev z vseh vetrov je žirijo navdušila s svojim glasom in prepričljivostjo ter odnesla domov tretjo nagrado. Njena tiha želja pa je, da bi lahko v dolini nastopila s simfoničnim or- kestrom, z nekaj solisti na koncer- tu z opernimi arijami. Prijava na tekmovanje, ki za pevce poteka vsaka štiri leta, je morala vsebovati zvočni posne- tek in življenjepis. Tekmovalna ži- rija je skrbno pretehtala prijave in okoli 90 mladih pevcev povabila v Salzburg. Pomerili so se v treh kro- gih, vsak nov pa je bil zahtevnejši od prejšnjega. V drugega se je uvr- stilo 15 pevcev, v finalnega pa le še šest. Mojca je bila ob tem, da je prišla do finalnega kroga, zelo pre- senečena, saj ob svoji skromnosti ne hlepi za priznanji. V finalu je moral vsak pevec od- peti tri Mozartove samospeve ob spremljavi klavirja in eno njegovo arijo ob spremljavi simfoničnega orkestra. Mojca se je na odru zelo dobro počutila in verjela vase. Od- lično je pela in žirijo prepričala, kot so zapisali, s svetlo arijo, dobrim glasom in simpatično karizmo. In vse to Mojca zna in ima, kar je po- kazala in dokazala tudi že na mno- gih koncertih širom Zgornje Sa- vinjske doline. POLETI BO NASTOPILA V BIZETOVI CARMEN, ŽELI SI KONCERT V DOLINI Seveda vsak dan vadi petje, se uči tekste, spoznava bodoče vloge in podobno. Preden stopi na oder, se mora natanko spoznati z vlogo oziroma osebo, ki jo bo nato odigra- la. Če je opera napisana po knjižni predlogi, jo prebere, da spozna like in čas, v katerem se zgodba odvija. Trenutno je pred njo še nekaj koncertov, poleti pa bo nastopila v Bizetovi Carmen. Vlogo Micaele bo pela in igrala na znamenitem odru na jezeru na festivalu Bregenzer Festspiele. »Glede koncerta zaenkrat obstaja samo želja, da bi enkrat v Zgornjo Savinjsko dolino pripelja- la simfonični orkester in bi skupaj z nekaj solisti priredili koncert z opernimi arijami, dueti ... Če bo to drugo leto, še ne vem, ker je to kar velik organizacijski in finančni za- logaj, sigurno pa bi si želela, da se to zgodi enkrat v bližnji prihodno- sti, da bi bilo tudi tistim, ki nikoli ne gredo v opero ali na koncerte s kla- sično glasbo, v našem domačem kraju predstavljena tudi ta zvrst,« nam je zaupala naša izvrstna so- pranistka. Benjamin Kanjir, foto: Universität Mozarteum Salzburg, Christian Schneider Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 15 Kultura 47. DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV TEMSIG 2018 Uspešni tudi učenci Glasbene šole Nazarje Zveza slovenskih glasbenih šol in komisija Temsig sta organizira- li državno tekmovanje mladih glas- benikov, ki med drugim skrbi za povezovanje in kakovostno rast ter razvoj slovenske glasbene kulture. Nastopili so tudi učenci Glasbene šole Nazarje. Ana Mavrič je v disciplini orgle (kategorija 1. C), osvojila srebrno plaketo. Njena mentorica je Bar- bara DeCosta. Tina Jernejc je v di- sciplini harfa (1. C) z mentorico Teo Plesničar osvojila bronasto plake- to. Tekmovanja sta se udeležila tu- di Nuša Bider in Matic Tevž, ki sta v disciplini solfeggio (1. C) prejela priznanje za udeležbo. Njuna men- torica je Katarina Drobež. Barbara Rozoničnik PIHALNI KVINTET SLOWIND V GLASBENI ŠOLI NAZARJE Kvintet spodbuja mlade slovenske skladatelje Pihalni kvintet Slowind deluje že 22 let, poleg klasičnega repertoarja pa rad posega tudi po delih mlajših, še neuveljavljenih slovenskih skladateljev. Glasbena šola Nazarje s pestrim naborom gostujočih posamezni- kov in skupin redno skrbi, da tudi v naše kraje prihajajo znana ime- na različnih glasbenih področij. Pi- halni kvintet Slowind je poslušal- ce navdušil predvsem z izvajanjem del klasičnih avtorjev, pa tudi mlaj- ših slovenskih skladateljev. REDEN GOST POMEMBNEJŠIH PRIZORIŠČ SODOBNE GLASBE Kvintet je bil ustanovljen pred 22 leti, izvaja dela standardne- ga repertoarja za ta sestav, hkra- ti v slovenskem prostoru velja za najaktivnejšega izvajalca sodob- nih del, od klasikov avantgarde do mlajših, še ne uveljavljenih, a obe- tavnih avtorjev. Radi se odzovejo vabilu za izva- janje novitet na različnih evropskih odrih. Redno gostujejo na najpo- membnejših prizoriščih sodobne glasbe, samo v jubilejnem 20. le- tu obstoja so nastopili na treh kon- certih v Parizu, sedmih v ZDA in treh na Danskem. PRIREJAJO GLASBENA FESTIVALA Na domačem prizorišču je kvin- tet še okrepil svojo dejavnost in v pomladanskem času pričel prire- jati krajši glasbeni festival Slowin- dova pomlad, jesen pa ostaja na- menjena Festivalu Slowind, ki bo letos že dvajseti po vrsti. Festival- ski spored redno snema in prena- ša Radio Slovenija, posnetke kon- certov pa predvajajo tudi tuje radij- ske postaje. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik UČENCI GLASBENE ŠOLE NAZARJE NA TEKMOVANJU SVIREL 2018 Štiri zlata, pet srebrnih in bronasto priznanje Učenci Glasbene šole Nazarje so ponovno zelo uspešno nastopili na enem večjih mednarodnih glasbenih tekmovanj za Srednjo Evropo, Svirel 2018. (Foto: Barbara Rozoničnik) Jubilejno 10. mednarodno glas- beno tekmovanje Svirél, na kate- rem sodeluje več tisoč mladih so- listov in komornih skupin, se je od 12. marca do 8. aprila odvijalo v Go- riških Brdih in Novi Gorici. Tekmo- vanja so se udeležili tudi učen- ci Glasbene šole Nazarje, ki so bi- li ponovno uspešni, saj so osvojili kar štiri zlata, pet srebrnih in bro- nasto priznanje. VIOLINISTKE POLONA, NUŠA IN JASNA Polona Kerznar, Nuša Bider in Jasna Purnat so tekmovale v disci- plini violina solo. Polona je v kate- gorija junior prejela zlato, Nuša v kategoriji intermediate srebrno in Jasna v isti kategoriji bronasto pri- znanje. Njihova mentorica je Teo- dora Garkova, korepetitorka pa Mi- lanka Črešnik. V DISCIPLINI FLAVTA NASTOPILE LARA, DAŠA IN TARA Flavtistka Lara Slapnik je osvoji- la zlato priznanje in 1. mesto v ka- tegoriji beginner. Daša Urlep (ele- mentary) in Tara Nadlučnik (juni- or) sta prejeli srebrno priznanje. Larina in Tarina mentorica je Ka- rin Garb, Dašin mentor Jernej Ma- rinšek, korepetitor vseh pa Toni Acman. HORNIST TIBOR, BARITONISTKA KAJA IN PIANISTKA PIJA Hornist Tibor Krefl Cemič (juni- or) je prejel srebrno, baritonistka Kaja Čopar (superior) pa zlato pri- znanje. Njun mentor je Stefan Gar- kov, na klavirju ju je spremljala Mi- lanka Črešnik. Ob koncu tekmoval- nega sporeda je pianistka Pija Li- pnik z mentorjem Tonijem Acma- nom osvojila srebrno priznanje v kategoriji elementary. ZLATO TRIU DAVIZA Zala Paulina Brišnik, Vita Purnat in Daša Urlep, članice Tria DaViZa, so na dosegle zlato priznanje in 3. mesto v disciplini komorne skupi- ne s pihali, trobili in tolkali, katego- rija elementary. Njihova mentorica je Karin Garb. Mednarodno glasbeno tekmova- nje za soliste in komorne skupine fe- stival Svirél je v desetih letih posta- lo eno večjih mednarodnih glasbe- nih tekmovanj v Srednji Evropi, na katerem gostijo več kot tisoč mladih obetavnih glasbenikov iz 23 držav sveta. V močni konkurenci so učenci Glasbene šole Nazarje osvojili viso- ko bero priznanj in ostalih naslovov. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 16 Kultura V FAŠUNOVI HIŠI PREDSTAVILI PROJEKT OSMIH GLASBENIH ŠOL Koncert učencev harmonike: Živali iz Vidine slikanice Obiskovalci so napolnili Fašunovo hišo na Ljubnem ob Savinji. Skladbice za harmoniko iz zbirke Živali iz Vidine slikanice so odigrali učenci osmih v projektu sodelujočih glasbenih šol. V skupnem projektu osmih glasbenih šol sa- vinjsko-koroškega območja ter Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana je nastala zanimiva zbirka skladbic pod naslovom Živali iz Vidine sli- kanice avtorja Vitje Avsca. Od sredine marca do sredine aprila potekajo koncerti po krajih regije, na katerih učenci predstavljajo skladbice nove originalne literature za harmoniko. Zbirka je bi- la nedavno prestavljena tudi v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji. KONCERT NA KONSERVATORIJU IN SNEMANJE ZA RTV SLOVENIJA Predstavitev je potekala v organizaciji To- maža Gučka. Poskrbel je tudi za pripravo točke, ki jo je odigrala učenka harmonike iz Glasbe- vili tudi na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, skladbice pa posneli v studiu RTV Slo- venija. VITJA AVSEC ... je harmonikar in skladatelj. Ukvarja se s komorno, orkestralno, gledališko in zborovsko glasbo, občasno pa pri različnih projektih sode- luje kot harmonikar ali pianist-improvizator. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN KLIPE KLOPE Nagajivi Erazem in spevoigra o mali Luni Ljubenski igralci so odigrali zgodbo o Erazmu, dečku brez staršev, ki odrašča v neprijazni sirotišnici pod budnim očesom gospe Jastreb, in potepuhu Oskarju. Na območnem srečanju otro- ških gledaliških skupin sta se v dvorani kulturnega doma na Ljub- nem ob Savinji predstavili doma- ča otroška gledališka skupina s predstavo Erazem in potepuh ter otroška gledališka skupina OŠ Re- čica ob Savinji s predstavo Mala in velika Luna. Udeležence srečanja je v imenu mozirske območne iz- postave Javnega sklada RS za kul- turne dejavnosti pozdravila Tatjana Vidmar. Sklad in OŠ Ljubno sta bi- la organizatorja srečanja, ki ga je spremljal regijski selektor, igralec Damjan Trbovc. ZGODBI O ERAZMU Ljubenski igralci so odigrali zgodbo o Erazmu, dečku brez star- šev, ki odrašča v neprijazni siroti- šnici pod budnim očesom gospe Jastreb, in potepuhu Oskarju. Era- zem in potepuh pisateljice Astrid ski domačnosti, da neke noči po- begne iz sirotišnice in na poti sre- ča dobrosrčnega Oskarja. Na poti doživita vrsto napetih in nevarnih dogodivščin, še posebno, ker po- beglega dečka marsikdo išče. Rež- iserka predstave je Monika Repše. MALA IN VELIKA LUNA Kot vsak otrok tudi Luna hrepeni po tem, da bi čim prej odrasla. Za- ljubi se v Sonce in mu zavida nje- govo velikost in svetlobno moč. A ko odraste v polno Luno, presene- čena spozna, da odraslost prinaša dolžnosti, takšna pa je bila vsebi- na spevoigre o Mali in veliki Luni, zgodbi Borisa A. Novaka, ki so jo odigrali rečiški šolarji pod režiser- sko taktirko Zvonke Kladnik. Tekst in fotografija: ŠMS Lindgren je ena najbolj branih knjig mladinske književnosti. De- ček tako zelo hrepeni po družin- ne šole Nazarje Špela Bider. Med nastopajoči- mi so bili še učenci ostalih sodelujočih glasbe- nih šol, vse skladbice sta z ugankami pospre- mili učenki OŠ Rečica ob Savinji Hajdi Sevčni- kar in Špela Bider. Projekt bodo na povabilo skladatelja predsta- Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 17 Organizacije TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Pobudi za nove prireditve in pomlajevanje društva Po besedah predsednice Vanje Hofbauer si že vrsto let prizadevajo pripraviti prireditve, ki bodo pritegnile ljudi od blizu in daleč V nazarskem turističnem dru- štvu, ki ga že več kot dve desetle- tji vodi Vanja Hofbauer, so prepri- čani, da prostovoljno delo za druž- bo pripomore k boljšemu in kvali- tetnejšemu življenju v domačem okolju. Že vrsto let si zato priza- devajo pripraviti prireditve, ki bo- do pritegnile ljudi od blizu in daleč. Ob tem se Hofbauerjeva zaveda, da organizacija dogodkov in urejanje kraja ne bi bila mogoča, če člani ne bi delali z roko v roki. IZBIRNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO ŽE 25 LET Člani turističnega društva so bi- li lani v pomoč pri izvedbi Lončar- skega praznika v Kokarjah in Sre- dnjeveške gostije v Nazarjah. Nji- hova osrednja prireditev pa je že dve desetletji in pol izbirno tek- movanje za zlato harmoniko, ki so se je udeležili številni harmonikar- ji. V sodelovanju z občino, krajev- no skupnostjo in društvi so organi- zirali očiščevalno akcijo. Podali so se na strokovno ekskurzijo v Istro, kjer so si ogledali nekaj primerov dobrih praks. AKTIVNI TUDI ZA OTROKE Za najmlajše in osnovnošolce so na pustno nedeljo pripravili otro- ško maškarado. Organizirali so ve- likonočne in božične delavnice ter teden aktivnih počitnic ob anima- torkah in pedagoških delavkah, le- to pa zaključili z Miklavževim živž- avom. ŽUPANOVI POBUDI Po mnenju župana Mateja Pe- čovnika, ki je tudi član društva, bi morali razmišljati o organizaciji no- vih prireditev in dogodkov ter z nji- mi privabljati ljudi tako iz domače občine kot tudi iz doline. Prav ta- ko je prepričan, da bi morali v dru- štvo privabiti mlajše, ki bodo prev- zeli naloge in poskrbeli za razvoj društva. Tekst in foto: Marija Šukalo DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC KALIN MOZIRJE Ustanovnim članom predali zahvalne listine Dušan Praznik: »Velik zalogaj bo prenova strehe in popestritev razstave v Ljubotovem domu.« Štiri desetletja je minilo od usta- novitve društva Kalin, ki ima se- dež v Mozirju, člane pa tudi iz osta- lih krajev Zgornje Savinjske doli- ne in od drugod. Te obletnice so se spomnili na nedavnem občnem zboru ter štirim ustanovnim čla- nom, ki še dejavno delujejo v dru- štvu, predali zahvalne listine. Začr- tali so si delo za letos in zadovolji- vo ocenili lanske aktivnosti. NAGRAJENI GOJITELJ Predsednik Dušan Praznik je kot prvo omenil vsakoletno čiščenje v Mozirskem gaju in pripravo vo- ljere za vselitev ptic, ki jih imajo člani pozimi doma. Tudi sicer tes- no sodelujejo z Ekološko hortikul- turnim društvom Mozirski gaj, saj ima društvo Kalin v parku cvetja svoj objekt, tako imenovani Ljubo- tov dom. Temu so lani posvetili pre- cej pozornosti in med drugim za- menjali dotrajane strešnike. Pripravili so strokovno ekskurzi- jo in ogled razstave ter ocenjeva- nja ptic v Novi Gorici. Njihov član Damjan Kos se je s svojimi ptica- mi uspešno udeležil razstave v Ve- lenju in kasneje državnega tekmo- vanja v Medvodah, kjer je dosegel prvo in tretje mesto. PRIPRAVE NA SEZONO V GAJU IN NA SADJARSKO RAZSTAVO Tudi v teh dneh bodo naselili vo- ljero v Mozirskem gaju in z razsta- vljenimi pticami popestrili dogaja- nje. Prisotni na občnem zboru so menili, da bi bilo potrebno razsta- vo v Ljubotovem domu dopolniti z dodatnimi vsebinami. Prav tako se kaže potreba po celotni preno- vi strehe, kar pa je za društvo z 19 člani prehud finančni zalogaj, zato bodo iskali dodatne finančne vire. Tudi tokrat si bodo na strokovni ek- skurziji ogledali razstavo ptic, sami pa bodo sodelovali tako na razsta- vah v Gaju kot tudi na letošnji sad- jarski razstavi v Mozirju. Tekst in foto: Marija Lebar PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Pred njimi bogat plan dela Predsednica Slavica Suhovršnik je prejela podporo za vodenja društva v naslednjih dveh letih. Gornjegrajsko planinsko dru- štvo je eno najštevilčnejših dru- štev v občini. Poleg planincev se v sekciji Podmeninski gadje zdru- žujejo še starodobni smučarji, mo- čan pa je tudi podmladek. Planin- ski krožek obiskuje 38 šolarjev iz Gornjega Grada in Bočne. Nekate- ri člani društva so tudi jamarji, ki svoja odkritja radi delijo z ostalimi. POLNI NAČRTOV Organizacija pohodov in tabo- rov, izletov, smučarskih tekmovanj, potopisnih večerov ter skrb za objekte, to le del plana, ki ga je po- dala predsednica Slavica Suhovr- šnik, ki je na volilnem občnem zbo- ru ponovno prejela podporo za vo- denja društva v naslednjih dveh le- tih. Najpomembnejša naloga, ki jih letos čaka, je ureditev pitne vode v Domu na Menini. ZA DOM PRIDOBILI ŠE EN CERTIFIKAT Veliko dogajanja v preteklem le- tu je bilo vezano na to planino in tamkajšnji dom, katerega lastniki so, je povedala Suhovršnikova. La- ni so uspeli pridobiti certifikat Oko- lju prijazna planinska koča. Tradicionalna dogodka sta pos- tala Noč in Dan Menine, izdali so novo zloženko za predstavitev in promocijo Menine. Lani so obno- vili bivak na Kalu, urejali planinske poti, veliko časa namenili mladi- ni, aktiven je gorniški odsek, vod- niki. Podmeninski gadje so uspeš- no izpeljali tekmovanje starodob- nih smučarje v Bočni in se podali na tekme na druga prizorišča. Tekst in foto: ŠMS Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 18 Nasveti, Informacije 5. Mišice in kosti Prekomerno sedenje in pomanj- kanje telesne aktivnosti povzro- čata, da telesne mišice postanejo šibke in mlačne. Najbolj prizade- te so trebušne in zadnjične mišice. Posledica sedenja je tudi nastanek osteoporoze. Tudi kosti sčasoma izgubijo moč in postanejo bolj po- rozne in krhke. V reviji ABC zdravje sem zasledil zapis, da znanstveniki še niso ugo- tovili vseh vzrokov za nastanek bo- lečin kot posledico sedenja, ven- dar sem prepričan, da sem sam na dobri poti. Nikjer še namreč nisem zasledil, da bi se proizvajalci in znanstveniki posvetili razbremeni- tvi hrbtenice – medvretenčnih bla- zin med sedenjem, to, kar razvijam sam, in dosegli aktivno sedenje, ki bo omogočalo opravljanje osnov- nih funkcij hrbtenice in ostalih or- ganov telesa. Pomemben je na- mreč način delovanja – ohranjanje medvretenčnih blazin, ki so mor- da zaradi obremenitev »šibki člen« hrbtenice. 6. Prebavni sistem Študije iz leta 2011 so pokaza- le, da le en dan sedenja vodi do zmanjšane porabe inzulina s celi- cami. Posledica tega je, da se lah- ko razvije sladkorna bolezen. Dolgotrajno sedenje vpliva tudi na delovanje trebušne slinavke – pankreasa, ki sprošča količino in- zulina, potrebnega za preoblikova- nje ogljikovih hidratov v glukozo. Sedeči življenjski slog lahko povzroči tudi druge neprijetne bo- lezni, kot je kronično zaprtje in v nekaterih primerih hemoroide. 7 . Staranje Telomeri (bistveni del človeš- kih celic, ki vplivajo na to, kako se naše celice starajo) – so na kon- cih kromosomov, ki jih ščitijo pred kakršno koli škodo. Med postop- kom staranja postajajo vedno kraj- ši. Dokazano je, da neaktivni – se- deči življenjski slog povzroči, da hitreje postanejo krajši, kar bistve- no pospeši proces staranja. Med- tem ko imamo med sedenjem ob- čutek udobnega počutja, se ne za- vedamo, da nas lahko vsaka ura pri tem stane dve uri življenja. 8. Mentalna stiska in tesnoba Sedeči življenjski slog lahko ze- lo negativno vpliva na duševno zdravje. Odsotnost telesne aktiv- nosti vodi v razvoj depresije in tes- nobe. Naši stoli postanejo otok izo- lacije in osamljenosti. Po raziska- vah stalno sedenje povzroča po- manjkanje endorfinov. Redna vadba lahko močno iz- boljša vaše razpoloženje in spro- sti telo. Prav tako lahko izboljša sa- mozavest. Poleg tega telesna de- javnost vpliva na proizvodnjo sero- tonina, kar pomaga zmanjšati ne- ravnovesje, ki bi lahko privedlo do depresije, težav s spominom in po- manjkanja apetita. 9. nespečnost Pomanjkanje gibanja vpliva na kakovost spanca. Telo interpreti- ra konstantno sedenje kot poči- tek, četudi je vaša duševna aktiv- nost na vrhu. Torej, če ste »počiva- li« ves dan, se vaše telo odloči, da nimate več potrebe po spanju in času sprostitve. Redna vadba vam pomaga znebiti se nespečnosti in izboljšati kakovost spanja. 10. Težave v spolnem življenju Moški z neaktivnim življenjskim slogom imajo večjo verjetnost, da trpijo zaradi erektilne disfunkci- je (impotence), težav s prostato in hormonskega neravnovesja. Ko človek preživi več ur zapored v sedečem položaju, se krvni obtok v majhni medenici upočasni, poja- vi se lahko vnetje in razvoj bolj res- nih bolezni. Kaj lahko naredimo? Človeško telo je narejeno za gi- banje. Če sedimo, si čim bolj po- gosto vzamemo premor za giba- nje in po možnosti sprehode. Pro- tistresno se zazrite nekam v dalja- vo, da si spočijete tudi oči, roke pa imejte sproščeno spuščene ob te- lesu, da se izognete sindromu kar- palnega kanala (utesnitev živca v zapestju). In še en obremenjen or- gan v vašem telesu vam bo hvale- žen za pet minut sprostitve: vratna vretenca. Nekatera podjetja si na razne na- čine prizadevajo, da bi svoje delav- ce motivirale, da bi bili bolj aktivni, vendar je le-teh še veliko premalo. Znanstveniki in zdravniki dajejo naslednja priporočila: Hodite po- gosteje na dolge sprehode. Čim manj uporabljajte prevoz z avto- mobili in javne prevoze. Stopite do sodelavcev, namesto da jih pok- ličete po telefonu. Sestanke, kle- pet in pitje kavice opravljajte stoje. Po kosilu pojdite na sprehod. Upo- rabljajte stopnice namesto dviga- la. Večkrat se odmaknite od dela in naredite preproste raztezne vaje. Pri razvoju svoje zamisli blazine za aktivno sedenje EASEBelt MM me je vodilo predvsem to, da telo podzavestno in v povezavi z diha- njem ohranja gibanje medeničnih mišic, posledično hrbtenice, ki je razbremenjena s pomočjo pasu EA- SEBelt, in tako zmanjšamo vpliv na- vedenih 10 točk tistim, ki so prisilje- ni sedeti na delovnih mestih. SREČKO PISNIK, zasebni raziskovalec in inovator Kaj vse povzroča več kot osemurno sedenje na dan (2) MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Miha Mazzini: Zelena pošast V slikanici z naslovom Zelena pošast Miha Mazzini na enostaven način s pomočjo družinske zgodbi- ce razloži zavist, ki je med Slovenci predobro poznana. Zelena pošast torej ni pravljično bitje, ki bi žive- lo za devetimi gorami, ampak živi zelo blizu nas ali celo v nas. To ob- čuti deklica Lucija, ko učiteljica za najlepšo risbico izbere Alenkino in ne njene. Sčasoma pride do pre- senetljivega spoznanja, da za za- vistjo ne boleha sama, ampak tudi njeni prijatelji in celo starši. Ob zaključku avtor pokaže tudi rešitev, kako premagati zeleno po- šast, kar je zagotovo dobrodošlo. Problematiko dodatno osvetlijo in konkretizirajo ilustracije Tanje Ko- madina, ki domiselno stopnjuje ko- ličino zelene barve okoli zavistnih osebkov. Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 19 Šport GOLTE Celjani dobili 83. smučarski dvoboj Celje - Zagreb V nedeljo, 8. aprila, se je na Golteh pomerilo okoli 200 smučarjev v 19-ih kategorijah na 83. tradicionalnem dvoboju Celjanov in Zagrebča- nov. Savinjčani so zmagali z rezultatom 12:7 . Smučarski dvoboj Celje - Zagreb s prekinit- vijo med vojno poteka že od leta 1935. Lani so zmagali Zagrebčani, tokrat pa so se bolje odrezali celjski smučarji. Tekmovanje so or- ganizirali Športno društvo Snežak, Smučar- sko društvo Unior Celje in Zagrebački skijaš- ki savez. IS DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V KOŠARKI Lučke košarkarice in košarkarji v državnem polfinalu Mlajši dečki iz Luč so se uvrstili v državni polfinale regij, med 24 najboljših ekip v državi, kar je doslej največji šolski uspeh, kar se tiče fantovske košarke v tem kraju. Mlajšim deklicam lučke osnovne šole se je pod vodstvom športnega pedagoga Rajka Rudnika že četrtič uspelo uvrstiti v državni polfinale, med devet najboljših ekip. Državno prvenstvo osnovnih šol v košarki za mlajše dečke in deklice, imenovano 52. Košar- karski superšolar, se počasi preveša v zaključ- no fazo. Odmeven uspeh je tudi letos uspel eki- pi mlajših učenk, presenetili pa so mlajši dečki z Osnovne šole Blaža Arniča Luče z uvrstitvijo v polfinale regij. DEKLICE ŽE SEDMO LETO PO VRSTI MED NAJBOLJŠIMI Zadnjih sedem let se z lepimi uspehi na tem tekmovanju lahko pohvalijo mlajše učenke luč- ke osnovne šole, ki se pod vodstvom športnega pedagoga Rajka Rudnika redno uvrščajo v četr- tfinalni del tekmovanja, prejšnji teden pa se jim je že četrtič uspelo uvrstit še v državni polfinale, to je med devet najboljših ekip v državi. Na četrtfinalnem tekmovanju v Celju so z od- lično igro in po napetem srečanju najprej pre- magale ekipo gostiteljice tekmovanja OŠ Frana Kranjca Celje z rezultatom 19:14. V drugem sre- čanju so se pomerile z najboljšo ekipo maribor- skega območja, OŠ Franca Lešnika Vuka iz Sliv- nice, ter jo brez večjih težav premagale z rezul- tatom 29:18. S tem dosežkom so se uvrstile med tri najboljše ekipe v vzhodnem delu Slovenije, kar je res izjemen uspeh. Polfinale se bo odvijal v Murski Soboti, kjer bosta poleg Lučank nastopili še dve odlični eki- pi; domačinke ter močna ekipa iz Slovenskih Konjic, ki so večkratne državne prvakinje v tem tekmovanju. TOKRAT MED NAJBOLJŠIMI TUDI DEČKI Za zelo veliko presenečenje pa so poskrbe- li mlajši dečki iz Luč, ki so se uvrstili v držav- ni polfinale regij, med 24 najboljših ekip v drža- vi, kar je doslej največji šolski uspeh, kar se ti- če fantovske košarke v Lučah. Že zmaga proti OŠ Šoštanj na področnem tekmovanju, ki jim je omogočila nastop na državnem četrtfinalu, je bila prvovrstno presenečenje, kaj šele uvrstitev v drugi krog državnega tekmovanja. Četrtfinalni pokal regij je potekal v Šentilju pri Mariboru, kjer so si Lučani z zmago nad eki- po OŠ Prežihovega Voranca z Raven na Koro- škem priigrali nastop v polfinalu in s tem pre- segli vsa pričakovanja. Polfinale bo potekal v Miklavžu na Dravskem polju, kjer se bodo po- leg domače ekipe pomerili še z ekipo OŠ Slo- venska Bistrica. NA ŠOLI PONOSNI NA DOSEŽKE SVOJIH ŠPORTNIKOV Športni pedagog Rajko Rudnik je ob tem po- vedal: »Lahko rečem, da sem izredno ponosen na dekleta in fante, ker se jim je uspelo uvrsti- ti med najboljše ekipe v državi, in to ob dejstvu, da s tekmovanjem na prvi stopnji prične več kot 260 šol iz cele Slovenije. Prepričan sem, da smo edina šola v polfina- lu, ki v ekipi nima niti enega učenca ali učenke, ki bi košarko treniral v kakšnem klubu, kar da- je tem rezultatom še večji pomen. Na šoli ima- mo trenutno 155 učenk in učencev in premago- vati šole s 400, 500 ali več učenci, ki imajo po- leg tega skoraj vse igralce iz košarkarskih klu- bov, potem lahko rečem, da je že vse skupaj na meji mogočega. Toda s pravim pristopom in og- romno dobre volje ter ljubezni do športa, so tudi takšni rezultati mogoči. Ne glede na rezultate na polfinalnih turnirjih si fantje in dekleta že sedaj zaslužijo iskrene če- stitke in vse pohvale za to, kar jim je v tem šol- skem letu uspelo osvojiti na športnem podro- čju.« Marija Lebar, fotodokumentacija OŠ Blaža Arniča Luče Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 20 Šport ROKOMETNI KLUB NAZARJE Rokometašice mladinske ekipe pometajo s konkurenco Mladinke RK Nazarje loči samo še ena zmaga za uvrstitev med prve tri mladinske ekipe v državi. V svoji tekmovalni skupini mla- dinke vzhod so članice mladin- ske ekipe RK Nazarje zasedle prvo mesto in se s tem uvrstile v drugi del tekmovanja za borbo od 1. do 6. mesta v državi. V nedeljo so odigrale prvo tek- mo drugega dela v gosteh pro- ti ekipi ŽRK Mlinotest Ajdovščina, kjer so dosegle ponovno zmago z rezultatom 24:28 (13:12). S tem jih loči samo še ena zmaga za uvrsti- tev med prve tri mladinske ekipe v državi. POHOD NA OJSTRI VRH Pot primerna za vse generacije S starta pred grušoveljskim gasilskim domom so se proti Ojstremu vrhu podali ljubitelji pohodništva različnih generacij Na velikonočni ponedeljek že več kot desetletje združijo moči člani Prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje in Planinske- ga društva Rečica ob Savinji ter se podajo na Ojstri vrh. Rekrea- tivno druženje pripravljajo v spo- min na Franca Ropa – Mokričeve- ga, dolgoletnega člana obeh or- ganizacij. Sončno vreme je priva- bilo prenekaterega ljubitelja po- hodništva. Pot so pričeli pred grušoveljskim gasilskim domom in se podali proti cerkvi v Šentjanžu. Pohod so nada- ljevali preko Jermančnika in Negoj- nice do Ojstrega vrha. Po besedah vodje poti Olge Berložnik je bila pot primerna za vse generacije. Poči- tek in hrana iz nahrbtnika ter pri- jateljsko pomenkovanje so botro- vali prijetnemu druženju udeležen- cev na vrhu. Tekst in foto: Marija Šukalo GORSKO KOLESARSTVO Monika Hrastnik evropska prvakinja v spustu Monika Hrastnik je že na prvi tekmi v sezoni, na evropskem prvenstvu v gorsko kolesarskem spustu osvojila zmago in naslov evropske prvakinje. Na evropskem prvenstvu v gor- sko kolesarskem spustu na Portu- galskem je Monika Hrastnik z Le- pe Njive osvojila naslov evropske prvakinje. Na progo se je po naj- boljših rezultatih treninga poda- la s številko ena kot najboljša na mednarodni lestvici in številka ena jo je spremljala vse do konca tek- movanja. FENOMENALEN ZAČETEK SEZONE »Sezona se je začela veliko bo- lje, kot sem pričakovala. Občutki, ko v cilju z najboljšim časom ča- kaš tekmice, so neverjetni. Še po- sebej če za tabo nastopi nekda- nja svetovna prvakinja in še ved- no vodiš,« je že z letališča v Benet- je vsak dan deževalo. »Proga je bi- la dolga in hitra, na njej pa so se zaradi dežja naredili kanali in veli- ke luknje. Pred finalno vožnjo so se razmere zelo poslabšale, saj je po- novno začelo deževati. Za prvo dir- ko v sezoni je bila proga res težka, sotekmovalke pa veliko bolj natre- nirane kot jaz,« je vtise s portugal- ske Louse sklenila Hrastnikova. SOTEKMOVALCI VESELI MEDALJE Na Portugalskem je bila sku- paj s še tremi slovenskimi gorski- mi kolesarji: Špelo Horvat, Mira- nom Vauhom in Janom Cimperma- nom. Preostali niso posegli po me- daljah, so se pa zato toliko bolj ve- selili Monikine. ŠMS Rokometašice čaka nova pre- izkušnja že to nedeljo ob 13. uri v Športni dvorani Nazarje, kjer se bodo pomerile proti ekipi ŽRK Izo- la. Zaželeni so navijači v čim več- jem številu, saj bo pomoč s tribun dekletom pomagala doseči naslov državnih prvakinj. Rebeka Kotnik kah za Savinjske novice povedala Monika. Prva tekma, zmaga in na- slov evropske prvakinje so odlične motivacije za nadaljevanje sezone. DEŽ KROJIL RAZMERE NA PROGI Vožnja ji je uspela, kot si je žele- la, od sebe je dala maksimum, pro- ga pa se je stalno spreminjala, saj Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 21 Šport invalidov PARASTRELEC FRANČEK GORAZD TIRŠEK Zmaga in drugo mesto ter le ščepec za svetovnim rekordom V Združenih arabskih emira- tih se je s prvo tekmo svetovnega pokala začela pomembna sezona za parastrelce, saj se na majskem svetovnem prvenstvu začnejo zbi- rati kvote za nastop na paraolim- pijskih igrah v Tokiu leta 2020. Se- zono je odlično začel Franček Go- razd Tiršek, ki je na dveh tekmah v streljanju z zračno puško osvojil prvo in drugo mesto. Prvič pa se je brez predhodnih treningov pome- ril tudi v streljanju z malokalibrsko puško. ZA SVETOVNI REKORD JE MALO ZMANJKALO »Na enem najlepših strelišč na svetu v Al Ainu je bila konku- renca zelo močna. Nastopa v mo- ji paradni disciplini – z zračno pu- ško, sta bila zelo dobra. V discipli- ni R4 stoje sem v kvalifikacijah os- vojil prvo mesto z odličnim rezulta- tom. V finalu pa sem pristal na dru- gem mestu in za 0,4 za novim sve- tovnim rekordom. Na drugi tekmi v disciplini R5 le- že se je zgodba ponovila. Odličen sem bil v kvalifikacijah, na koncu pa kljub prepričljivi zmagi z veliko prednostjo ostal 0,5 za novim sve- tovnim rekordom,« je dogajanje na tekmovanju opisal Tiršek. Nastopil je še na tekmi z malo- kalibrsko puško leže, saj je bila to njegova velika želja že dolgo ča- sa, cilj pa mu je bil osvojiti normo za nastop na svetovnem prvenstvu maja v Južni Koreji. TEKMOVAL BO TUDI Z MALOKALIBRSKO PUŠKO Treningov streljanja z maloka- librsko puško ni imel, saj pri nas ni strelišča za to disciplino, nizke zunanje temperature pa mu tudi niso omogočale zunanjih trenin- gov. Kljub temu je po dveh trenin- gih pred tekmo normo dosegel in bo tudi v tej disciplini nastopil na svetovnem prvenstvu, disciplina pa je postala tudi olimpijska. Na svetovnem prvenstvu si želi čim boljše nastope v vseh disciplinah in da bi mu bila tudi sreča z dese- tinkami, zaradi katerih je že mar- sikdaj pristal na drugem mestu, naklonjena. VRHUNEC SEZONE SVETOVNO PRVENSTVO Poleg tega, da bo nastopil na svetovnem prvenstvu, kjer je kon- kurenca najhujša, se bo jeseni udeležil še tekem svetovnega po- kala v Franciji in evropskega pr- venstva, ki bi moralo biti že lani v Beogradu, a se je zapletlo z orga- nizacijo in termin še vedno ni po- trjen. »Sezona bo dolga, pomembna in naporna, zato je pomembno tudi, da sem maksimalno prip- ravljen. Rezultati so konstan- tno dobri, zdravje pa mi zahva- ljujoč fizioterapijam dobro slu- ži,« je pred največjim letošnjim tekmovanjem svoje misli skle- nil Tiršek. ŠMS GAŠPER GLUŠIČ IZ LOK PRI MOZIRJU Plavanje kot vir zadovoljstva in samozavesti Gašper Glušič si z veseljem nadene zasluženo osvojene medalje. Gašper Glušič bi lahko bil s svojo življenjsko energijo in nasmehom na obrazu popolnoma običajen pe- tošolec. A ni, saj se je rodil z okvaro na hrbtenjači in je zato gibalno ovi- ran. Kljub tem, da je že vse življenje na invalidskem vozičku, se ukvarja s športom in tekmovanji. TERAPIJE LE ENKRAT, VČASIH DVAKRAT NA MESEC Gašper potrebuje stalno razgi- bavanje, kar pa mu terapije ne nu- dijo. Kljub dejstvu da je na vozičku in lahko hodi z berglami le kakšno uro na dan, pride na vrsto na te- rapijo le enkrat, včasih dvakrat na mesec. To pomeni, da je potrebno veliko delati doma ali pa plačeva- ti privatne terapije. Mama Sabina si je želela, da bi razgibavanje oziroma šport pos- tal del Gašperjevega vsakdana, za- to je sedla pred računalnik in zače- la iskati po spletu kaj primernega. Našla je skupino Delfinčki, ki delu- je v okviru Plavalnega kluba Vele- nje. Z Gašperjem sta odšla tja in od tistega dne je plavanje del njego- vega življenja. SEDAJ OSVAJA MEDALJE IN PRIZNANJA Gašper je odšel tja, da bi se na- učil plavati. Trenerji in prostovolj- ci, ki vodijo skupino, pa so videli v njem precej več potenciala. Začel je redno trenirati in odtlej je v ba- zenu vsaj trikrat tedensko, odhaja pa tudi na tekmovanja. Prvega se je udeležil v Zagrebu, kjer je dobil kategorizacijo glede na svoje gibalne ovire. Nato je bil na tekmovanjih v Brestanici, Lju- bljani, Radovljici, Velenju, Maribo- ru in prejšnji mesec v Zadru, kjer je sodeloval na odprtem regional- nem prvenstvu za invalidne osebe. Domov se je vrnil z medaljo, ki jo je dodal na polico k drugim osvo- jenim medaljam in priznanjem. Ju- nija pa odhaja za pet dni v Brno na Češko. Gašperjev vsakodnevni slogan Kar me ovira, me motivira, ga že- ne naprej, da ne obupa v preiz- kušnjah. Odkar se redno ukvarja s športom, je veliko bolj samozave- sten in zadovoljen. Med Delfinč- ki se dobro počuti, saj mu je všeč medsebojno sodelovanje in vzduš- je v skupini. »S svojo voljo in pozi- tivno energijo je velikokrat motiva- cija za celo družino,« pa doda ma- ma Sabina. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Do novega svetovnega rekorda je Frančka Gorazda Tirška ločilo le malo. (Foto: ŠMS) Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 22 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Tako nenadoma si vzel slovo, zdaj solzno naše je oko. Hvala za vse lepe skupne dni, v spominih naših živ boš vedno ti! Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob zadnjem slovesu našega dragega Ivana RIGELNIKA z Ljubnega ob Savinji 9. 10. 1930 - 26. 3. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih sta- li ob strani. Še posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice Topolši- ca, sosedom, lovcem in rogistom. Zahvaljujemo se tudi g. Pušenjaku za lepo opravljen obred, pevcem ter govornikoma. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v le- pem spominu. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, brata, starega ata in pradedka Antona PLANINŠKA iz Krnice 9 v Lučah 2. 10. 1927 - 31. 3. 2018 se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, molitve, podarje- ne cvetje, sveče in maše. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času bolez- ni. Posebna hvala osebju zdravstvenega doma Luče, reševalcem reše- valne službe Mozirje, posebej še patronažni sestri Verici. Hvala gospodu Vikiju Košcu za opravljen obred, Žlebnikovi Jožici za besede slovesa, pevcem in praporščakom. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi • V TRGOVINO PO DENAR IN CIGARETE Bočna: 4. aprila so bili policisti obveščeni o vlomu v trgovino v Bočni. Neznani storilec je vlomil skozi zadnja vrata, iz notranjosti pa odnesel cigarete in menjalni denar. • SMUČAR SI JE ZLOMIL GLEŽENJ Golte: 7 . aprila je na smučišču Golte smučar padel in se poško- doval. Poškodovani je zdravniško pomoč iskal v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, kjer so ugotovili zlom gležnja. • TATOVI ŽLEBOV NA DELU Bočna: 7. aprila so neznani storilci s stanovanjske hiše ukrad- li 25 metrov pločevinastih žlebov. Lastnike so oškodovali za oko- li 250 evrov. • SMUČAR PREBIL OGRAJO IN TRČIL V STEBER Golte: 8. aprila dopoldan je smučar pri smučanju na smu- čišču Golte prebil varovalno ograjo in trčil v oblazinjen ste- ber žičnice. Reševalci na smučišču so poškodovanega na kra- ju oskrbeli in ga prepeljali do mesta pristanka helikopterja, od koder sta ga v Splošno bolnišnico Celje prepeljala s helikop- terjem posadka helikopterja Slovenske vojske in dežurna eki- pa HNMP Brnik. Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 23 Zahvale www.savinjske.com To, kar si ostal. To, kar boš vedno. Zazrt v nebo. Ohranjen v svetlobi. (R. Krstič) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, ata, dedija in tasta Franca MOLIČNIKA 1931 - 2018 z Rečice ob Savinji se iskreno zahvaljujemo Vam, ki ste bili z nami ob njegovem slove- su, in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Tvoja roža je odcvetela in tvoj dih je zdaj zaspal. Ljubezen pa bo večno živela in nekoč bom znova s teboj vstal. ZAHVALA ob izgubi drage žene, mame in babice Fanike PUNČUH iz Mozirja 1942 - 2018 Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami pospremili našo drago ženo, mamo in babico na zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom in pri- jateljem, ki ste pomagali ob slovesu drage Fanike. Hvala za vsa izreče- na sožalja, lepe besede, podarjeno cvetje, sveče ter za vse svete ma- še, ki ste jih darovali. Iskrena hvala hematološkemu oddelku bolnišnice Celje za vso pri- jaznost, strokovno obravnavo ter trud pri zdravljenju njene dolgole- tne bolezni. Zahvaljujemo se dr. Karmen Fürst ter patronažni sestri Sonji. Hvala duhovnikom g. Sandiju Korenu, g. Janku Strašku ter g. Ja- nezu Turineku za lep pogreb. Zahvaljujemo se pevcem, pogrebni služ- bi Morana ter govorniku Romanu Čretniku. Žalujoči mož Franc, sin Franci ter hčeri Darja in Alenka z družinami Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a, ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Fanike FUŽIR s Ceste na Lepo Njivo 19 14. 2. 1921 – 5. 4. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hva- la Benu Kanjirju za vse dobro, kar je naredil za našo mamo. Prav ta- ko se zahvaljujemo dr. Karmen Fürst, dr. Pečnikovi in patronažnim sestram. Še posebej lepo se zahvaljujemo negovalkama Daliborki in Danici. Hvala pevcem in pogrebni službi Morana. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni V SPOMIN 9. aprila mineva 19 let, odkar nas je zapustil naš dragi Cena FUŽIR s Ceste na Lepo Njivo 19 2. 2. 1921 – 9. 4. 1999 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 24 Za razvedrilo GLAVOBOLI ZARADI ZDRAVSTVA Gornjegrajski župan Stanko Ogradi na sestanku glede zgornje- savinjskega zdravstva: »Bolj ko poslušam direktorico zdravstvene- ga doma, bolj se bojim, da bo našim občinam zmanjkalo denarja za sanacijo po neurjih, ker ga bo treba vlagati v zdravstvo.« Solčavska županja Katarina Prelesnik: »Tule padajo taki zneski, da me kar glava boli. A ’maš kak aspirin?« Stanko: »Ne, mi ga proračun ne dopušča. Vprašajva mozirskega župana zanj.« Katarina: »Ah, pusti, Ivo si ga kupuje na hrvaškem, ker je Slove- nija zanj predraga.« REGRATA VRH KOŠA, POSLEDICE PA HUDE »Polona, kaj delaš?« je na prireditvi ljudskih godcev Bela nede- lja na Ljubnem Polono Rihter povprašal dežurni šaljivec Miran Že- rovnik. Polona: »Regrat ti pucam. Sem bila v farovški Ameriki. Zgleda so fajn gnojili. Ga je bilo toliko, da sem ga z motiko kopala pa v košu pri- nesla. Da boš zdravo jedel.« Miran: »A to si bila ti? Jaz sem pa mislil, da so bile divje svinje. Ko je bilo vse razrito, sem pa škodo prijavil. No, saj, če bodo kaj dali, bo tako komaj za olje. Odškodnine so male, olje pa drago.« PRED TEŽKO IZBIRO Marijan Denša na občnem zboru nazarskih planincev: »Le kaj naj izberem, da z izborom ne pridem v javnost in da bi me ne obe- lodanili s statusom vodopivca ali oranžado ljubca? Naj počakam, da fotografinja sfleša tole sceno in potem tvegam? Naj nekdo priž- ge temo, da bo odločitev lažja. Če si bom vzel kaj na slepo, vsaj ne bom odgovoren. O, ko bi bil tu vsaj kak tonik šveps. Ko sem nazad- nje vprašal zanj, so mi pojasnili, da to ni šnops.« (Foto: ŠMS) (Foto: ŠMS) (Foto: TG) Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 25 Petek, 13. april ob 18.30. Kulturna dvorana Luče Pogovor patra dr. Karla Gržana z Antonom Komatom o njegovi novi knjigi Zemlja, voda, seme ob 19.00. Dom kulture Nazarje Koncert uspešnic Franka Sinatre v izvedbi učencev in učiteljev Glasbene šole Nazarje ob 19.00. OŠ Gornji Grad Predavanje Bolečine v hrbtenici – naš vsakdan ali težava, ki jo lahko odpravimo Sobota, 14. april ob 8.30. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Delavnica izdelave filcanih copat ob 9.00. Pred občinsko stavbo v Lučah Čistilna akcija ob 9.00. Pred gasilskim domom na Rečici ob Savinji Čistilna akcija ob 12.00. Domačija Vrlovčnik, Matkov kot Festival odprtih hiš Slovenije ob 14.00. Hotel Plesnik v Logarski dolini Festival odprtih hiš Slovenije ob 18.00. Kulturni dom Bočna Revija odraslih pevskih zborov Pa se sliš' KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 16. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Napovednik Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. Napovednik dogodkov Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 26 Sobota, 14. april ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje : AKK Branik Maribor (člani) ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Komedija Tvoj bodoči bivši mož (Vid Valič) ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Diagnoza: fotr! ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Pogovor Berta Savodnika s pripovednikom in prevajalcem Andrejem Arkom Nedelja, 15. april ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma – RK Nazarje : ŽRK Izola (mladinke) ob 17 .00. Gornjegrajska katedrala Koncert Ženskega komornega zbora Čarnice ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Diagnoza: fotr! Torek, 17 . april ob 10.00. Šolski sadni vrt v Mozirju Delavnica Cepljenje sadnega drevja ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Žirafe ne znajo plesati ob 17 .30. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Uporaba konoplje v vsakodnevnem življenju – da ali ne? ob 18.00. Galerija Mozirje Literarni večer s pisateljem Mihom Mazzinijem in zaključna prireditev 13. bralne značke za odrasle Sreda, 18. april ob 17 .00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic v sodelovanju z Zavodom PET in terapevtsko psičko Senno ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 19. april ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Čas je za igro! ob 18.30 uri. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Gomoljnice, ki niso krompir Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kva- litetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdela- va dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja či- stilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, iz- delava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasi- pni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam pujske od 30 do 60 kg; gsm 041/445-315. Prodam telico, staro en teden, kri- žano; gsm 041/318-442. Prodam bikca simentalca, starega 4 mesece; gsm 031/408-467 . Prodam pujske za nadaljno re- jo ali zakol, od 25 do 40 kg; gsm 041/783-100. Krško poljske pujske, od 30 do 50 kg, kastrirane in cepljene, Novak, Ljubno; gsm 041/783-548. Prodam sivo rjavo telico, brejo 8 mesecev, in teličko čb, staro 10 dni; gsm 031/266-738. Prodam 14 dni staro teličko čb pa- sme, in brejo telico rh pasme, 9 mesecev; gsm 041/519-507 . Prodam bikca rj, starega 10 dni; gsm 031/805-832. Prodam 7 dni starega bikca, mesne pasme (črni angus); gsm 041/942- 169. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, do- pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Otroško posteljo kinderpet – 140 x 70, bukev – masiva, z vzmetni- co, lepo ohranjeno, 30 eur; gsm 031/582-897 . Prodam čebelje družine; gsm 041/793-520. Prodam tračno žago za razrez hlo- dovine, menjam za bukova drva; gsm 070/300-375. Prodam kiper prikolico tehnos- troj 3 t, cisterno creina 2.700 l, ro- tacijsko k. sip 165; gsm 041/614- 818. Prodam hrušev hlod; gsm 031/467- 3 0 7. Po nizki ceni prodam skoraj nov kr- zneni plašč; gsm 031/812-491. Ugodno prodam cepilnik za drva in vodovodne alkaten cevi; gsm 041/437-712. Verige za traktor 14.9 – 28, enkrat rabljene; gsm 041/727-861. Prodam silažne bale, bale sena; gsm 031/706-192. Prodam eno klaftro suhih merskih drv – bukev in hrast; gsm 031/229- 154. Prodam kolo ktm, tip 17, rabljeno eno sezono; gsm 051/213-122. Prodam deske, late in reme za ostrešja; gsm 031/716-809. Cisterno za vodo 1.000 lit., očišče- no, pvc, v kovinskem ogrodju pro- dam; gsm 041/637-526. Prodam dobro uležan, kvaliteten hlevski gnoj; gsm 040/185-169. Prodam vrtno garnituro, novo; gsm 031/800-852. Prodam kosilnico bucher; gsm 031/228-217 . DRUGO – PODARIM Podarim rabljeno sedežno garnitu- ro s foteljem; gsm 031/393-483. DRUGO – KUPIM Kupim traktor univerzal, zetor, štore in ostale traktorje; gsm 030/419-790. Kupim bukovo hlodovina za drva. Plačilo takoj; gsm 040/430-080. VOZILA – PRODAM Ugodno prodamo mazdo 6, limuzi- no, 2009, 120.000 km, dizel, Klara; gsm 051/358-038. NEPREMIČNINE Oddam popolnoma opremljeno stanovanje; gsm 031/296-365. Oddam 2-sobno stanovanje na Re- čici ob Savinji, renovirano in opre- mljeno; gsm 040/727-552. Prodam del hiše s posebnim vho- dom v Ljubiji–Kolovrat, primerno tudi za vikend; gsm 070/731-286. OSEBNI STIKI Želim si vsestranske ljubezni, za- kona, z dekletom, do 45 let; gsm 031/807-376. Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 27 Oglasi Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08, 87/11 in 27/17) in 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14) objavlja Občina Gornji Grad naslednjo PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM Na osnovi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v le- tu 2018 je Občina Gornji Grad na spletni strani občine in v časopisu Savinj- ske novice dne, 23. 2. 2018 objavila javni poziv za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. LISTA A Lista A je oblikovana na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju nepro- fitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14) in je namenjena za oddajo stanovanj v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo varščine. 1. TAJNŠEK Viktor 170 točk Prednostna lista se uporablja do izvedbe novega razpisa. Gornji Grad, 3. 4. 2018 Številka: 352-0001/2018-3 Župan Občine Gornji Grad: Stanko OGRADI, l.r. OBČINA MOZIRJE OBČINSKA UPRAVA Šmihelska cesta 2, 3330 MOZIRJE tel: (03) 839-33-00, faks: (03) 839-33-05 JAVNI RAZPIS Obveščamo vas, da je bil na spletnem portalu Občine Mozirje, ob- javljen: 1. Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih in invalidskih organizacij ter njihovih programov in projektov v letu 2018 Razpisna dokumentacija je na spletnem naslovu: www.mozirje.si, kjer jo lahko dvignete, ter jo pošljite ali osebno dostavite v zaprtih kuvertah na naslov: OBČINA MOZIRJE Šmihelska cesta 2 3330 Mozirje najpozneje do 26. 4. 2018, in sicer do 13. ure. Vse ostale informacije lahko dobite na telefonu 83 93 306, Ivo Glušič. Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan Savinjske novice št. 15, 13. april 2018 28 Ljudje in dogodki, Oglasi