GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC R. O. V r ____________________________________________________________________________________/ LETO yaC\\ ŠTEVILKA 11 NOVEMBER 1991 POŠTNINA PLAČANA 20 let Sumo vrat Tovarna pohištva Prevalje praznuje 20. obletnico proizvodnje vratnih kril. Ponosni smo, da obletnica sovpada z dokončno osamosvojitvijo in suverenostjo Republike Slovenije. Prav tako smo ponosni na trud in odrekanja v teh letih in na dosežene zastavljene cilje. Delavcem, ki so sodelovali v teh prizadevanjih, izrekamo veliko spoštovanje in zahvalo, saj so v tej tovarni marsikatero noč bučali stroji in gorele luči. Začetki lesarstva segajo v leto 1922, ko je bila na tej lokaciji postavljena žaga, kateri se je leta 1954 pridružila tudi mizarska delavnica — nastal je obrat lesno predelovalno podjetje KZ Prevalje. S 1. 1. 1961 je tedanje podjetje postalo obrat Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec. Pred dvajsetimi leti pa so zgradili no- vo tovarno za izdelavo furniranih, povr-šinsko-dokončno obdelanih vratnih kril. Takrat so vrata dobila ime SUMO in so še danes ponos naše tovarne. V prostorih, ki so bili namenjeni proizvodnji 80.000 kom. letno, smo do danes naredili 200.000 vrat, kar nas uvršča v sam vrh proizvajalcev vrat. V dvajsetih letih smo predvsem investirali v stroje in nekaj malega v objekte. Tovarna je bila rekonstruirana leta 1980 za vrednost 6.462.000 DEM in leta 1985 za vrednost 2.726.000 DEM. V zadnjih letih smo nenehno skrbeli za tehnološki razvoj in razvoj izdelkov. To dokazujejo mednarodne nagrade in visoka rast deleža rustikalnih vrat. Pri vseh analizah, ki smo jih opravili in v gospodarskem in političnem trenutku, v katerem živimo, se nam zastavlja vprašanje, kako naprej. Našo prihodnost vidimo še naprej v skupni Lesni Slovenj Gradec, kajti le na teh temeljih lahko gradimo prihodnost. a) Vsekakor je naš največji kapital znanje in izkušnje naših delavcev. Dolgoletna tradicija pri izdelavi vrat, zelo dobra starostna, kvalifikacijska struktura delavcev in njihova pripadnost zagotavlja lepšo prihodnost. Tu bomo naredili vse za nenehno izpopolnjevanje vodilnih in še izboljšali kvalifikacijsko strukturo. Naš moto je, da ne bomo odpuščali delavcev, ampak bomo več in bolje naredili. b) Tržišče je osnovno kazalo uspešnosti podjetja. Že tradicionalno tržišče v Nemčiji, velike možnosti izvoza v Avstrijo in Italijo in tržišča v Srbiji in na Hrvaškem kažejo, da imamo na tem področju velike možnosti. c) V naši tovarni so nujna tehnološka vlaganja, zato nam je jasen cilj, da moramo usposobiti proizvodnjo gladkih vrat. Takrat bomo lahko ustvarjali akumulacijo doma in na tujem. Ta tehnologija bo potrebovala malo zaposlenih. Vzporedno pa bomo imeli tovarno rustikalnih, visoko kvalitetnih vrat, ki bodo potrebovala vrhunske designe in visoko kvalificirane in strokovne mizarje. d) S strokovnim marketinškim pristopom bomo iskali nove trge, nove materiale, itd. e) Razvijali bomo kooperacije in iskali nove poti. f) Takoj bomo privatizirali tiste dejavnosti, ki so za nas spremljajoče. g) Obvladovati moramo stroške vseh vrst. Uresničevanje zgoraj navedenih ciljev bi bila hitrejša pot v Evropo, to pa je edino zagotovilo za stabilno poslovanje in socialno varnost. Sanacijo bremena zadolženosti in uresničitev navedenih ciljev vidimo v sovlaganju tujega partnerja. Na tem področju potekajo razgovori in obstajajo realne možnosti za intenziven tehnološki razvoj, za velike tržne potenciale in hitrejši prehod na poslovanje po zahodnem vzoru. 20 l£T PRoiZVi SU TOVARNE Na proslavi ob 20-letnici proizvodnje sumo vrat je imel osrednji govor direktor družbe TP Prevalje Dušan DRETNIK, dipl. ing. GOSPODARJENJE NAŠI IZDELKI Prvo furnirano vratno krilo je bilo izdelano oktobra 1971 leta, prvo stilno vratno krilo pa 1979 leta. Do 1. 10. 1991 smo izdelali skupaj 3.200.000 vratnih kril, s katerimi bi lahko pokrili 6 metrov široko cesto od Raven do Skopja ali, če upoštevamo predpostavko, da v enem stanovanju živi povprečno štiričlanska družina, opremili z našimi vrati stanovanja za vse slovenske državljane. Lesna TP Prevalje ima v svojem proizvodnem programu izredirt) širok asortiman vratnih kril: od enostavnih furniranih, površinsko neobdelanih, furniranih v hrastovem furnirju (lakirane, lužene), v mahagoniju do stilnih vratnih kril v različnih izvedbah. Tako smo tudi cenovno dostopni izredno širokemu krogu potencialnih kupcev. Za dokompletacijo tem vratnim krilom pa s pomočjo kooperantov izdelujemo in prodajamo masivne smrekove podboje, slepe podboje in rešetke za odprtinska vratna krila. Od skupne količine smo na jugoslovanskem trgu v dvajsetih letih prodali 60 % vratnih kril in 40 % v Nemčijo in Avstrijo. Seveda je prodaja vratnih kril v izvoz postopoma naraščala od 10 % leta 1981 do 47 % v devetmesečju letošnjga leta. Delež izvoza strmo narašča v zadnjih mesecih, saj je v mesecu oktobru znašal že 60 %. Zaradi znane politične situacije pa se bo do konca leta še povečal. Zanimiva je tudi struktura vratnih kril znotraj skupne količine. Že vsa leta si prizadevamo povečati proizvodnjo in prodajo visokokvalitetnih stilnih vratnih kril, kar lahko nazorno pokažejo podatki za obdobje 1989—1990. Tako je delež stilnih vratnih kril v celotni finančni realizaciji znašal 12 %, leta 1990 pa 23 %. Tudi ta delež bomo v prihodnje še povečali, saj želimo z našim znanjem in tradicijo ob istih materialnih stroških z več vloženega dela ponuditi trgu še več visokokvalitetnih izdelkov modernega designa. POSLOVANJE V TP PREVALJE Na proslavi je spregovoriI tudi ravenski župan Matic TASIČ DOMAČI TRG IZVOZ SKUPAJ gladka vratna krila 67.000 48.000 115.000 stilna vratpa krila 10.000 18.000 28.000 77.000 53% 66.000 47% Prodajne poti Večino naših proizvodov plasiramo na tržišče preko naših prodajnih podjetij Lesna Trade in Trgovina inženiring, nekaj malega pa prodamo tudi sami. Kadri Trenutno je v Lesni Tovarni pohištva Prevalje zaposlenih 236 delavcev. Proizvodnja vrat seje gibala od 2,1—2,4 mio letno. Delež Lesne v proizvodnji in prodaji vratnih kril in podbojev je bil v letu 1987 naslednji: Delež Lesne (v %)_____________________ vratna krila podboji a) v proizvodnji — v Sloveniji 26 23 — v Jugoslaviji 11 7 b) v prodaji — v Sloveniji 15 14 — v Jugoslaviji 6 5 V devetmesečju smo dosegli 96 % količinskega plana proizvodnje (72% letnega plana) in 101% količinskega plana prodaje (75,75 % letnega plana). Delež Lesne v izvozu stavbnega pohištva iz Jugoslavije je v letu 1989 znašal 29 %, samo pri vratih pa okoli 50 %. Zaslužnim delavcem, podjetjem in upokojencem so podelili priznanja. Na fotografiji: upokojenka ga. Lipovšek prejema priznanje Bolj kot količina in deleži je pomemben kakovostni in oblikovalni razvoj, saj vrata oblikujejo izgled prostora. Na raznih specializiranih sejmih in razstavah v Evropi vidimo vso bogastvo oblikovnih možnosti. V Lesni skušamo slediti sodobnim trendom v konstrukciji, oblikovanju, fizikalnih lastnosti in varnosti vrat. Po količini smo med večjimi proizvajalci in med vodilnimi po tržni poziciji. Vodilno tržno pozicijo si utrjujemo z bogatim programom in organiziranim tržnim nastopom. Lesna je na specializiranem sejmu AMBIENTA v Zagrebu trikrat zapored v letih 1989, 1990, 1991 prejela najvišje strokovno priznanje MOBIL OPTIMUM. Največje priznanje pa so številni zadovoljni kupci. Z vrati si je Lesna odprla vrata na tržišča Evrope tudi za druge programe — masivne elemente za HOBBY program, iverne plošče in elemente, omare. Dušan DRETNIK Jožica Slatinšek Duro HARAMIJA V TP PAMEČE SE PRIZADEVANJA ODRAŽAJO V DOBRIH REZULTATIH Polletje in tretji kvartal leta 91 sta za nami in to je čas, ko ugotavljamo dosežene rezultate. Kljub težki gospodarski in politični situaciji v republiki so rezultati poslovanja v TP Pameče dobri. K temu je močno pripomogla preusmertitev prodaje gotovih izdelkov na zunanje tržišče. Prav je, da se ozremo nazaj do samega začetka leta 1991, ko smo si zastavili plan dela za letošnje leto. Načrtovana je bila 7,4% večja proizvodnja od dosežene v letu 1990, ob 10% zmanjšanju števila zaposlenih in prehodu na enoizmensko delo. Po prvih štirih mesecih leta se kažejo pozitivni rezultati reorganizacije in sicer 7 % večjo produktivnost v primerjavi s prvimi štirimi meseci leta 1990. V mesecu maju seje začel povečevati obseg naročil in to je narekovalo, da smo sprva le del, kasneje pa kompletno proizvodnjo pognali v dve izmeni. Da uspeh vloženega truda celotnega kolektiva ni izostal, kaže povzetek polletnih rezultatov v naslednji tabeli in diagramu. 30.6.1991 30.6.1991 ODHODKI MIO DIN % PRIHODKI MIO DIN % A.Posl. odhodki 103,8 84 A.Posl. prihodki 113,7 90 B.Odhodki financ. 10,0 8 B.Prihodki financ 3 C.Izredni odhodki 8,8 8 C. Izredni prihodk 9,2 7 ODHODKI SKUPAJ D.OSTANEK 122,6 3,5 100 PRIHODKI SKUPAJ D.IZGUBA 126,1 1 100 ODHODKI PRIHODKI (////\ POSLOVNI ODHODKI 1 111 I 1 I 1 ODHODKI FINANCIRANJA 1 I IZREDNI ODHODKI ^N>$l POSLOVNI PRIHODKI j-fl | [ 111| PRIHODKI od financiranj IZREDNI PRIHODKI Ob vsem tem je treba povedati, da je bilo v prvem polletju ustvarjeno 45 % celotnih prihodkov s prodajo na tujem trgu. Kljub vojni v poletnih mesecih, ki je vsakodnevno terjala izostanek večjega števila zaposlenih, je delo v TP Pameče teklo dalje. Naročila zunanjega trga so se povečevala in da ves vloženi trud za izpolnitev zastavljenih ciljev ni bil zaman, kažeta naslednja tabela in diagram, ki nam daje primerjavo izvoza še za leta nazaj. Delež izvoza za 9. mesecev je tako znašal že 60 % celotnih prihodkov TP Pameče. Proslave ob 20-letnici S V MO vrat v Družbenem domu na Prevaljah se je udeležila večina zaposlenih TP Prevalje Izdelek Enota mere Planirana količina Dosežena količina 30.9.91 Index PODBOJ IZVOZ kom 90.000 78.286 116 D. T. kom 50.000 30.271 8 0,7 OBLOGE m2 370.000 187.819 70,6 PL. ELEMENTI 1. T. m2 30.000 17.593 78,2 PL. ELEMENTI IZVOZ m2 90.000 109.629 162. A Da se večina podjetij v tem času ubada z velikimi problemi sestavljanja seznamov čakajočih, ni nič novega. Za TP Pameče pa lahko povemo ravno nasprotno, da nam do danes še ni bilo treba sestavljati nobenih seznamov, oziroma smo v tem času močnega naraščanja izvoza zaposlovali dodatno tudi manjše število ljudi iz drugih družb Lesne. Asta Mikec-Malek VREDNOSTNI PREGLED IZVOZA OD LETA 1988 do 30. 9. 1991 V USD 4.000.000 Z/ V/ J.500.000 % V/ //, 'A 7 7 7 3.000.000 7 7 // // 7 7 7 7 2.500.000 A 7 7 7 7 7/ 77 7 \ \ s s Z/, // 2.000.000 V/ /// 7 s v/, 7 7 7 7 7 \S 7 Z/, 7 7 7 1.500.000 /A 7 7 7 7 7 7 7 7 V, 7"\ // 7 7 7 7 7 1.000.000 /// V/, // // // // V/ 'sN \N 7 7 7 7 7 7 500.000 7 7 7 7 7 // 7 7 7 // 7 7 7 7 7 & £ 7 7 7 7 7 7 1988 1989 1990 30.6.91 30.9.91 Program je povezoval Mitja Šipek. Goste je posebej navdušil, ko je zaigraI del monodrame Svetneči Gašper Na proslavi so sodelovali pevci okteta LESNA in vokalno instrumentalna skupina STRUNE IZPOD PECE REZULTATI POSLOVANJA V 9. MESECIH V GOZDARSTVU V družbenem sektorju je proizvodnja potekala v skladu s planom. Zadovoljni smo tudi z odkupom od kmetov v zasebnem sektorju, ki je v skladu s situacijo neurejene zakonodaje. Če presojamo rezultate poslovanja glede na plačilno sposobnost naše lesne industrije in glede na nekontrolirano inflacijo vhodnih elementov, skoraj ne morejo biti drugačni kot negativni. Zaradi zoženega obsega poslovanja se srečujemo tudi s prevelikim številom zaposlenih, ki jih pa ne moremo pravilno razporejat, ker ne poznamo bodoče zakonodaje in možnosti zaposlitve v bodoče. Prejšnji del dohodka smo izgubljali s podaljševanjem plačilnih rokov in neplačevanjem obresti za zamujene roke. V letošnjem letu sicer prejemamo sredstva iz proračuna za javno službo, za gojenje in za vzdrževanje gozd-nokamionskih cest, vendar ta sredstva v celoti ne zadoščajo za izvajanje teh dejavnosti v ZS. V________________________________________________________ Zaradi omejitve investicijskih vlaganj v gozdarstvu smo v gradbeni dejavnosti opravili izredno malo del v okviru podjetja, dela smo iskali na razpisih v Koroški krajini. Tu pa smo se srečevali z izredno veliko konkurenco. Velikokrat izklicna cena ni pokrivala vseh stroškov in zato v tej dejavnosti ugotavljamo precejšnji negativni rezultat. Pri prevozništvu smo se tudi srečevali z veliko konkurenco privatnih prevoznikov, na kar nismo bili pripravljeni in so bila v določenih obdobjih naša transportna sredstva nepopolnoma izkoriščena. Pri novi proizvodnji pa smo imeli zaradi zaostrenih pogojev na področju investicijskih vlaganj izredno slabo proizvodnjo. Za uspešnejše poslovanje do konca leta smo na kolegiju direktorjev sprejeli program ukrepov, vendar zaradi pretežno zunanjih vplivov, na katere ne moremo vplivati, ne moremo pričakovati bistveno boljšega rezultata ob koncu leta. Ekonomsko finančni sektor Prispevek k teoriji gojenja gozdov Konec meseca septembra nas je obiskala skupina dvajsetih vrhunskih gozdarskih strokovnjakov iz Švice in Slovenije. Pod vodstvom prof. dr. Dušana Mlinška iz gozdarske fakultete v Ljubljani so v skupini iz Slovenije sodelovali profesorji gozdarske fakultete iz Ljubljane, profesorji gozdarske fakultete iz Ziiricha in strokovnjaki gozdarske operative iz Slovenije in Švice. Delo skupine je potekalo na območju GG Slovenj Gradec, GG Novo mesto, GG Kočevje in GG Postojna v obliki tako imenovane »gozdne delavnice« (Workshops), kar pomeni, da so bili vsi prikazi, razprave, ugotovitve in zaključki opravljeni in sprejeti na izbranih objektih oz. gozdnih sestojih na terenu. Študijsko posvetovanje je potekalo pod naslovom: »Bodoči razvoj ideje prebiranja (prebiralnega gozda) in z njo povezanih sonaravnih gozdnogojitvenih obratov v Evropi« (»Die zukiinftige Entvvicklung der Plenter-vvaldidee und mit ihr vervvandten naturnahen waldbaulichen Arten in Europa«). Pri tem so bile teoretično in praktično obravnavane predvsem sledeče teme in strokovna področja: — oplemenitena ideja prebiranja in prebiralnega gozda — skupinsko postopno gospodarjenje in »površinsko razmišljanje« — siromašenje naravnih populacij — premene — meje svobodnega gojenja gozdov — gozdnogojitveno načrtovanje in gozdni posestnik ter njegove potrebe — sajenje kot pomoč pri obnovi — nega gozdov in njen razvoj. Namen strokovnega posvetovanja je bil prispevati k razvoju teorije sodobnega gospodarjenja z gozdovi in gojenja gozdov. V našem območju je skupina delala 24. septembra v Črni na območju Bistre, Oro-žije in Ludranskega vrha, naslednji dan pa v Radljah na območju Pohorja in Orlice ter v gozdu vzornega gozdnega posestnika Sger-ma. V Črni smo obravnavali: — premeno shematično gospodarjenih gozdov v bogato strukturirane mnogonamen-ske gozdove, — velikopovršinske premene in prestrukturiranje, izvajane v zadnjih 40. letih, — umiranje gozdov zaradi onesnaženega zraka; v Radljah pa: — gospodarjenje v privatnem gozdu po sonaravnih principih in ekonomski pritisk na gozd, — svobodno tehniko gojenja gozdov, — nego gozda kot fundament pri gospodarjenju z gozdom in pri negi kulturne krajine, Slovenija in Švica sta danes v evropskem strokovnem vrhu pri sonaravnem, okolju prijaznem, na moderni ekologiji temelječem gospodarjenju z gozdovi. Obe državi imata z zakonom prepovedane goloseke. Morda že veste, da je Švica prva, že davnega leta 1902, prepovedala golosek, Slovenija pa kot druga evropska država leta 1945. Danes so gozdovi obeh držav eni najboljših v Evropi. Ta posvet uglednih gozdarjev na najvišji strokovni ravni pomeni prispevek k razvoju gozdarske znanosti, ki je tesno povezana z operativo in ni le sama sebi namen. Kljub težkim časom in najrazličnejšim pritiskom kmečke stranke, ki jim je gozdarstvo neupravičeno izpostavljeno, nadaljujemo z razvojem stroke na najvišji znanstveni ravni in z vsemi razpoložljivimi močmi. Hubert Dolinšek, dipl. ing. gozd. LETNI ZBOR »PRO SILVA EVROPA« V GRČIJI Pro Silva (evropsko združenje za sonaravno gospodarjenje z gozdovi) je imela v začetku oktobra v Grčiji svoj redni letni zbor. Pod vodstvom predsednika Pro Silve Brica de Turckheima iz Francije je letošnje zasedanje pripravil prof. dr. Spiros Dafis s sodelvci gozdarske fakultete v Solunu. Letošnjo skupino so sestavljali predstavniki Pro Silve desetih držav Evrope. Med študijskim potovanjem po gozdovih Grčije na območju Halkidike, Trakije in Grške Makedonije je trikrat zasedal izvršilni odbor organizacije, dvakrat pa se je cela skupina sešla na plenarnem zasedanju. Izvršilni odbor je pregledal delo v preteklem letu in pripravil program dela za prihodnje obdobje. Sklenjeno je bilo še, da bo prihodnji zbor Pro Silve v začetku julija 1991 na Slovaškem. Od 21. do 23. junija 1993 pa bo kongres Pro Silve v Franciji. Priprave na ta kongres že tečejo. Pri pregledu dosedanjih aktivnosti je bilo ugotovljeno, da so skupine Pro Silve po posameznih državah članicah aktivne. Pro Silva vključuje že posameznike in organizacije iz 16 držav Evrope. Na plenarnem zasedanju je bilo med ostalim ugotovljeno, da je treba še aktivneje pridobivati nove somišljenike in širiti idejo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Mnogi so že prepričani, da je sonaravno gospodarjenje ekološko in ekonomsko dobro, vendar ne vedo, kako pričeti s takim delom v lastnem gozdu. Zato jim mora Pro Silva pokazati na konkretnih primerih, kako ravnati. V ta na- men že teče v okviru Pro Silve akcija vzpostavitve mreže vzornih objektov in gozdnih obratov, kjer se že dalj časa sonaravno gospodari, oz. kjer želijo delati po sonaravnih načelih, pa ne vedo, kako. Tudi v Sloveniji pripravljamo pod vodstvom prof. dr. Dušana Mlinška mrežo vzornih objektov in gozdnih uprav. Organizirali in prirejali bomo seminarje in »gozdne učne delavnice«, kjer bodo zainteresirani strokovnjaki študirali slovensko pot sonaravnega gospodarjenja z mnogonamenskimi gozdovi. Ta projekt bo prevzela evropska gospodarska skupnost v svoj program in ga tudi finansirala. Zakaj je Pro Silva tako pomembna? V svetovnem merilu propade letno 10- do 20-kratna površina slovenskih gozdov. Vse več imamo opraviti tudi z degradiranimi gozdnimi ekosistemi. Nikoli ne bo dovolj denarja za njihovo umetno obnovo, zato moramo iskati druge učinkovite poti gospodarjenja za ohranjene in še bolj za degradirane gozdove. Vse, kar smo videli in slišali, je obogatilo naše znanje, bogatejši smo tudi za mnoga spoznanja. Predvsem pa smo vedno znova ugotavljali, da sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki ga propagira in širi Pro Silva, ne dopušča dela s šablonami in vnaprej pripravljenimi modeli, temveč zahteva prilagajanje vsakemu ekosistemu posebej. Za tako delo pa so potrebni usposobljeni gozdarski strokovnjaki in predvsem znanje, manj pa velika investicijska sredstva. Hubert Dolinšek, dipl. inž. gozd. r ČASTNO PRIZNANJE Na letošnjem 40. mednarodnem gozdarskem in lesnem sejmu in 23. mednarodnem gozdarskem simpoziju v Celovcu je predsedstvo te prireditve podelilo častno priznanje našemu direktorju Hubertu DOLINŠKU. Priznanje je prejel za sodelovanje pri razvoju in mednarodnem priznanju sejma in za posebno strokovno podporo ter sodelovanje pri pripravi in organizaciji mednarodnih gozdarskih simpozijev. Na teh prireditvah vsako leto sodelujejo z referati strokovnjaki iz Avstrije, Nemčije, Italije, Slovenije, Švice, občasno pa še iz drugih evropskih držav in iz FAO organizacije združenih narodov. G. Dolinšek je sodeloval z večimi referati, lansko leto pa je organiziral terenski del gozdarskega simpozija v našem območju. Tega se je udeležilo skoraj 300 gozdarskih strokovnjakov iz desetih evropskih držav. Ta obisk je imel velik pozitivni odmev v evropski strokovni gozdarski javnosti. Pokazali smo rezultate 40-letnega intenzivnega strokovnega dela, ki smo ga razvijali skupaj z gozdarsko fakulteto in inštitutom. Ob tej priložnosti smo skupaj z urednikom gozdarske strokovne revije Osterreichische Forstzeitung obširno predstavili razvoj in dosežke slovenskega gozdarstva in gozdarstva v našem območju. G. Dolinšku so priznanje podelili deželni glavar g. Zernato, predsednik sejemske družbe g. Dermuth in direktor sejma g. Pavlik na svečanem sprejemu udeležencev 23. mednarodnega simpozija in visokih funkcionarjev gospodarstva in politike avstrijske Koroške. V___________________________________J ZOPET ZAKON O GOZDOVIH Razprave o novem Zakonu o gozdovih, ki bi bil prilagojen današnjim razmeram, trajajo že od lanske pomladi. Kmalu po volitvah je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. OSTERC imenoval strokovno komisijo, ki je pripravila najprej teze za novi zakon, nato dopolnila sedaj obstoječ zakon, kasneje pa pripravila osnutek novega zakona o gozdovih. O tem osnutku je razpravljala slovenska skupščina v začetku marca. Poslanci so dali veliko pripomb in sklenili, da je na osnovi le-teh potrebno pripraviti nov osnutek zakona. Ta je bil pripravljen in vlada ga je ponovno predložila parlamentu konec oktobra. Pri sprejemanju osnutka se je zopet zapletlo, tako da ni mogoče z gotovostjo reči, kdaj bo ta osnutek sprejet, kdaj bo preoblikovan v predlog zakona in kdaj bo nato sprejet nov zakon o gozdovih. V razpravah so bili doseženi sporazumi o mnogih odprtih vprašanjih, tako da je sedanji osnutek zakona o gozdovih še sprejemljiva varianta, ki omogoča strokovno gospodarjenje z gozdovi na sonaravnih načelih. Ta osnutek ohranja strokovno delo do vključno označevanja drevja za posek v vseh gozdovih, ne glede na lastništvo. Velika napaka sedanjega osnutka je ločevanje gospodarjenja v državnih gozdovih na načrtovanje in nadzor in na izvajanje vseh predvidenih del. Ta dvojnost bo povzročila škodo, saj bo to vzpodbujalo gonjo za profitom na račun in škodo gozda. Pri sedanji rešitvi je predvidena državna uprava za gozdove (zavod), ki bo centralizirana v Ljubljani, po območjih pa bo imela svoje izpostave, te pa bodo imele uprave in revirje. Vsa opravila te uprave se bodo finansirala iz proračuna republike. Velika nevarnost obstaja, da bodo sčasoma krčili število strokovnega kadra do te mere, da ne bo več obvladal vsega strokovnega dela in da se bodo strokovnjaki ukvarjali le še z nadzorom. Če bodo revirji v našem območju presegli 1.800 ha, bodo postali neobvladljivi. Za kvalitetno strokovno službo, za katero se v vseh gozdovih zavzemam (ne glede na lastništvo), bi morali nameniti 1/10 vrednosti prodanega lesa. Načrtno strokovno delo na sonaravnih temeljih bi lastnikom omogočilo in zagotovilo traj- nost gospodarjenja, trajno izboljšanje vseh gozdov in trajni dohodek iz gozda, skladno s proizvodno zmogljivostjo naših gozdov. Istočasno pa bi bile zagotovljene vse posredne koristi gozdov, ki jih uživamo vsi, ne samo lastniki. Za izvajanje vseh načrtovanih del v državnih gozdovih bo po sedanjem osnutku zakona imelo prednost gozdno gospodarstvo samo do konca 1993. leta. Potem pa bodo dela lahko opravljali tudi drugi za to usposobljeni, ki bodo pri prevzemu del konkurenčnejši. Temu ne nasprotujemo, zavzemamo se le za kvaliteto in strokovnost opravljanja del. Pri tem je pomembno tudi vprašanje vračanja državnih gozdov nekdanjim lastnikom. Koliko in kateri gozdovi bodo vrnjeni, danes še ne vemo, zato tudi težko načrtujemo, kakšen obseg bo imelo izvajalsko gozdno gospodarstvo. Vse to je odvisno od zakonov, ki jih bo v bližnji prihodnosti sprejel naš parlament. S sedanjim osnutkom zakona nismo v celoti zadovoljni niti gozdarji niti predstavniki kmečke stranke. Ti namreč še vedno zahtevajo odpravo odkazila v zasebnih gozdovih in ukinitev prednosti izvajanja del v kmečkih gozdovih. V razpravi smo izraz »odkazilo drevja za posek« zamenjali z vsebinsko bogatejšim »označevanjem drevja za posek«, ki mu je osnova gojitveni načrt. Z najrazličnejšimi podtikanji želijo nasprotniki strokovno neoporečno delo v gozdovih odkazilo ali označevanje drevja za posek razvrednotiti in ga prikazati kot ukrep, naperjen proti lastniku. Našli so nov izraz in pravijo: »Štempljali« nam pa ne bodo.« Gozdarji seveda soglašamo, da se odpravi »štemplja-nje«, nikakor pa ne smemo v zakonu odpraviti gojitveno načrtovanje in označevanje drevja za posek kot izvedbo tega načrta v gozdu. Lastnik gozda, ki želi trajno dobro gospodariti in trajno koristiti optimalni dohodek, ki ga je njegov gozd zmožen dajati, se takega strokovnega dela v svojem gozdu ne bo branil. S posebnim zadovoljstvom moram ugotoviti, da velika večina naših gozdnih posestnikov še vedno išče revirnega gozdarja, da opravi strokovni izbor in označitev drevja za posek — v njihovo korist in v dobro gozda. Hubert Dolinšek VoDIdAMJE MA IZ SKUPŠČINE SLOVENIJE Pa smo tam! Tam, kjer smo bili pred mesecem dni. Lastninska zakonodaja, zakon o zadrugah in gozdovih še vedno niso zagledali belega dne. Žolčne razprave, očitki, sumničenja, sprenevedanja, kreganje, nagajanje in namerno zavlačevanje, vse te čedne lastnosti so zelo obogatile delo v Skupščini. Zakon o zadrugah samo zaradi X. poglavja še vedno tiči v predalu. Še bolj zadaj caplja Zakon o gozdovih. Kot je znano, je IS dal že spomladi predlog zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o gozdovih. Ta predlog je Skupščina obravnavala 7. marca, zavrnila ga je z utemeljitvijo, da spremembe in dopolnitve obstoječega zakona o gozdovih niso takšne, kot si to želijo kmetje — gozdni posestniki. Sprejet je bil sklep, da mora IS predložiti nov osnutek zakona. To je IS storil šele septembra. SKZ — LS in njen IO kakor tudi večina kmetov se tudi s tem ne strinja, ker v bistvu ne prinaša sprememb, ki si jih želimo kmetje. To je sporni 13. člen, ki še nadalje določa odkazilo drevja za posek. Predlagane so tudi previsoke kazni za prekrške, vse drugo bi bilo za kmete sprejemljivo. Omenjeni osnutek je bil predlagan na dnevni red Skupščine za 31. sejo. Na predlog SKZ — LS sta DPZ in ZO umaknila z dnevnega reda, v ZZD pa tega nismo uspeli zato, ker tam nismo v manjšini samo kmetje, ampak tudi DEMOS. Na naslednji seji sem sodeloval pri usklajevalni komisiji za dnevni red. Po burni razpravi je bil sprejet sklep, da naj ZZD obravnava Zakon o gozdovih, IS pa ima nalogo, da v najkrajšem času pripravi nov predlog zakona s tezami, ki bodo sprejemljive za vse. Večina v ZZD je tudi tokrat trmasto vztrajala pri svoji odločitvi in trditvi, da mora biti zakon čimprej sprejet. To so utemeljevali s tem, da se dela v gozdovih velika škoda. Zanimivo pri tem je to, da tako stališče zastopajo prav tisti, ki zagovarjajo sprejetje lastninskih zakonov iz razloga, da morajo biti tako važni zakoni temeljito obravnavani in dodelani. Na 32. seji dne 23. in 24. 10. je ZZD obravnaval Zakon o gozdovih na dnevnem redu, do razprave pa ni prišlo zaradi pozne večerne ure. Večina je menila, da za tako važna zakona, kot sta Zakon o gozdovih in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je še tudi čakal na obravnavo, ne smemo biti utrujeni. Omenjena razprava bo tekla na nadaljevanju te seje 30. oktobra. Ker se bo Zakon o gozdovih obravnaval samo v našem zboru, bodo sledila še usklajevanja, najbrž še tudi skupna seja vseh treh zborov. Tam bo odločala večina, lahko pa zakon pade v vodo in bo odložen za določen čas. Prosto prodajo lesa bomo zanesljivo dosegli, vse drugo je vprašljivo, saj kar se tiče lastninskih pravic! S to izredno kočljivo problematiko povezuje SKZ — LS neučinkovitost resorja za kmetijstvo, zato predlaga kadrovske spremembe. Sprejeli smo spremembo zakona o upravnih taksah. Zato bo možna izdaja slovenskih potnih listov. Sprememba zakona o državljanstvu Slovenije pa onemogoča pridobitev državljanstva tistim osebam, ki so ob agresiji na Slovenijo sodelovali z okupatorjem. Še bomo trgali hlače v skupščinskih klopeh, če pa bomo tudi učinkoviti, tega ne vem. Ajnžik POGODBA O ZAPOSLITVI Po večmesečnih pripravah in usklajevanjih lahko končno rečemo, da so pogodbe o zaposlitvi za vse zaposlene v GG pripravljene. Spomnim naj vas samo, da smo prav zaradi tega spreminjali pravilnik o osebnih dohodkih, pred tem pa še pravilnik o delovnih razmerjih ter s tem ustvarili pravno podlago za te pogodbe. Največ časa in naporov pa je vzelo usklajevanje oz. iskanje simbioze našega obstoječega sistema OD in zahtev po določenem izhodiščnem osebnem dohodku za posamezen tarifni razred, ki jih predpisuje kolektivna pogodba. Mislim, da smo to rešitev našli. Pravna narava pogodbe o zaposlitvi Sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni samo zakonska obveza, ampak je logično nadaljevanje sklenjenih kolektivnih pogodb (splošne in za panogo gozdarstva). Pravno gledano je sklenitev pogodbe o zaposlitvi konstitutivni element nastanka delovnega razmerja. Enako velja tudi v našem primeru, ko imamo sicer delovno razmerje že sklenjeno, saj zakon pravi, da delavcu, ki v roku 30 dni od dneva predložitve ne podpiše pogodbe, preneha delovno razmerje, razen če je pred tem že zahteval presojo zakonitosti pogodbe pri sodišču združenega dela. Razen tega ima zakon še nekaj varoval že obstoječega delovnega razmerja. Tako pravi, da s pogodbo o zaposlitvi delovnega razmerja za nedoločen čas ne smemo spreminjati v delovno razmerje za določen čas; nadalje se s to pogodbo delavca ne sme premeščati na drugo delovno mesto, razen če je pred tem dobil ustrezen sklep o razporeditvi; in osnovni osebni dohodek po tej pogodbi ne sme biti manjši, kot ga je delavec imel pred razvrščanjem v tarifni razred. Na kratko rečeno, s pogodbo o zaposlitvi urejata pogodbeni stranki — delavec in delodajalec medsebojne pravice in obveznosti iz delovnega razmerja Pogodba vsebuje vse kar je posebnega oz. specifičnega za posameznega delavca in njegovo delovno razmerje. Za vse, kar v pogodbi ni opredeljeno, se pa neposredno uporabljajo zakoni, kolektivne pogodbe in splošni akti. Vsebina pogodbe o zaposlitvi V uvodnem delu so osebni podatki o delavcu in formalni podatki o delodajalcu organizaciji. Sledi ugotovitev, daje delavec v delovnem razmerju za nedoločen oz. določen čas ter opredelitev delovnega mesta, kamor je razporejen, ter opis strokovne izobrazbe, ki se za to delovno mesto zahteva. Poudarjam, da se vpiše zahtevana, ne pa dejanska izobrazba. V nadaljevanju je določena tedenska delovna obveznost v urah. Spomnim naj, da je že od začetka leta 1991 polna tedenska delovna obveznost 40 ur. Tretja točka pogodbe se nanaša na letni dopust. V pogodbi je navedeno število dni letnega dopusta po kriterijih iz pravilnika. V vseh primerih spremenjenih okoliščin ali sklepov organov upravljanja, ki se nanašajo na število dni LD, se le-ta ustrezno uskladi s tem, ko okoliščino javite kadrovski službi in ni potrebno podpisovati aneksov k tej pogodbi. Za delavca zelo pomembna točka V. pove, v kateri tarifni razred je delavec razvrščen, v katero grupo znotraj tarifnega razreda ter kakšen izhodiščni bruto DO mu pripada. Določa tudi dodatek za delovno dobo, morebitne druge dodatke ter OD po učinku. Med ostalimi določbami o varstvu pri delu ter o izobraževanju, je še posebej važna opredelitev konkurenčne klavzule. Ta delavcu v času trajanja delovnega razmerja prepoveduje, da bi se ukvarjal z dejavnostjo, za katero je registriran delodajalec. Po prenehanju delovnega razmerja (po lastni želji ali krivdi) pa mu prepoveduje, da bi ustanavljal podjetje oz. se zaposlil pri delodajalcu, kjer bi lahko uporabljal pridobljeno znanje in zveze ter s tem konkuriral bivšemu delodajalcu. Pogodba bo vsebovala pravni pouk, kjer bo delavec poučen, da se lahko v roku 15 dni od vročitve pogodbe pritoži na sodišče združenega dela. Če ne izrabi pravnega varstva, pogodbe pa ne podpiše v 30-dnevnem roku, je posledica prenehanje delovnega razmerja. S podpisovanjem pogodb o zaposlitvi bodo prenehali veljati prejšnji sklepi o razporeditvi. Pa še nasvet: če se boste znašli pred kakršnimkoli vprašanjem ali nejasnostjo v zvezi s pogodbo, se obrnite na svojo kadrovsko službo oz. direktorja. Rešujmo problem najprej v hiši, šele potem iščimo pravico zunaj! Franica PORI Pas, s katerim zmanjšamo poškodbe na gozdnem drevju, bi mora! postati sestavni del opreme vsakega gozdarskega traktorja. Pas je domač izdelek. Vse informacije dobite v gozdarskem sektorju v Slovenj Gradcu. Foto: A, Klemenšek SLOVENSKI VRH NA LUDRANSKEM VRHU O zgodovinskem dogodku na Ludran-skem vrhu, v nedeljo, 11. avgusta letos, so naši mediji že poročali. Čeprav je že vse časovno nekoliko odmaknjeno, bi našim bralcem povedal še nekaj svojih spominov. Koroški turistični teden, ki ga prireja tamkajšnje turistično društvo, je že tradicionalen. Ker je bil vsako leto enak program, smo že dolgo pogrešali nekaj novega, svežega, kar bi pritegnilo. To se je letos organizatorjem posrečilo v polni meri. Ob osamosvajanju Slovenije na veliko poudarjamo lipo kot simbol slovenstva, v naši občini pa imamo najstarejšo lipo na Slovenskem, se je zelo izvirna točka programa ponudila kar sama od sebe. Samo zgrabiti jo je bilo treba, to so organizatorji tudi storili. V okviru kor. turističnega tedna so organizirali množičen shod pod lipo, z bogatim kulturnim programom. Ne vem, komu se je utrnila zelo posrečena zamisel: povabiti tudi slovenski vrh, da to zanimivo lipo vidi, da čuje kako znamo Korošci zapeti, da zarajajo pod lipo in jo tudi objamejo! Ta dan bi Nojevsko lipo krstili za mater vseh lip! Vse se je odvijalo po načrtu. Vladni možje so se razen nekaj opravičljivih primerov odzvali vabilu, nekateri celo z družinami. Ta dan ni odpovedalo niti vreme. Ludranski vrh je samo za malo časa zavila megla, kot da bi bila radovedna, kaj se tam dogaja. Zbrali smo se pred hotelom v Črni, po prigrizku za vabljene goste smo se odpeljali na cilj. Nojevska lipa je imela tolikšen obisk kot še nikoli. Vojska Turkov, ki so to lipo vsadili, je bila takrat gotovo manjša. Politiki ta dan niso preveč politizirali, malo predolg je bil samo predsednik slovenske Skupščine, predsednik vlade pa je bil zelo kratek, raje je nategoval mehe na veliko začudenje in veselje navzočih. Poleg harmonikarjev koroških gozdarjev, so nastopili domala vsi pevski zbori v občini, med njimi dva, ki sta tudi zanimiva: Šentnevski pavri in Zdovčeve dečve. Nojevske lipe ne bi mogel nihče bolje predstaviti, kot je to strokovno in šega-vo storil dipl. ing. gozd. Andrej Šertelj. Za vabljene goste je bilo pripravljeno še eno presenečenje. Južina je bila pripravljena pri sosedu Vesevku, nekaj streljajev nižje. Ta pavrnija leži na strmem bregu vzhodnega dela Ludranskega vrha. Dve Ko smo prišli na Veserkovo dvorišče, sem rekel: »Gospod predsednik! Pri tej hiši vladata tak red in čistoča, da lahko sprejmejo vsak obisk, ne da bi se za to posebej pripravili in pol stoletji stara hiša nima prostora za tako veliko družbo, zato so bile mize pogrnjene na prostorni parni. Ima pa ta hiša neko drugo posebnost, ki je ne najdeš zlepa: izredno čistočo in red! Sem čovek, ki ne rine rad tja, kjer je velika gneča. Na zborovanjih, sejmih, promocijah in birmah me ne vidite zlepa. Tega velikega zborovanja pa nisem maral zamuditi. Kako tudi bi ga, saj sem zaradi funkcije, ki jo trenutno še imam, bil celo med častnimi gosti! Če vam zaupam še to, da je pri obeh hišah, pri Najevniku in pri Vesevku, ki sta bili ta dan v ospredju pozornosti, celo moja žlahta, se ne boste čudili, če nisem ostal doma in morda raje pasel krave. Toda svoje krave na paši sem ta dan vseeno videl. Kar mimogrede. Minister za informacije, g. J. Kacin, je dopotoval s helikopterjem, saj je imel vmes še delovni obisk v Murski Soboti. Pri mizi sem mu rekel v šali, naj me popelje s helikopterjem, da vidim kako se pasejo krave. Rekel ni nič, toda željo mi je izpolnil. Da odpade očitek o nepotrebnem zapravljanju državnega denarja, povem še to, da mi želje ni izpolnil s posebnim, temveč s priložnostnim poletom. Še isti dan sta namreč pred- sednik vlade in minister za kulturo odpotovala v Avstrijo. Na mejni prehod Vič je njiju ponesel helikopter, obenem pa sem opravil svoj izvidniški let. Ko sem se vrnil k mizi, sem zbrani družbi razložil, kako velik čut ima živina, saj so mi krave mahale z repom. Nisem govoril o nobenem davku, kot me je to obdolžil nek naš lokalni časopis! Pred slovesom častnih gostov se mi je zdelo primerno, da sem jih pozdravil in se jim zahvalil za obisk v imenu vseh poslancev iz naše regije. Naš kraj sem jim predstavil samo v nekaj stavkih: V našem kraju sta se končali obe svetovni vojni: prva in druga! Tudi v zadnji vojni smo se Korošci dobro odrezali! Imamo najstarejšo lipo v Sloveniji. Legenda pravi, da so jo vsadili Turki, da so s tem označili kraj, kjer so zakopali zaklad. Ta zaklad je zlato konjsko sedlo in zlat jedilni pribor. Za koliko ljudi, tega nisem vedel povedati. To je legenda. Stvarnost je pa taka: Korošci tega zaklada nismo iskali nikoli in ga tudi ne bomo. Naj mirno leži tam, kjer je že pol tisočletja! Toda lipo, simbol slovenstva, bomo branili tudi pred sodobnimi Turki!!! Ajnžik Na klopi pred hišo: predsednik vlade se pogovarja z gospodarjem Kadrovske vesti — socialna problematika — rekreacija : ■'n NASI JUBILANTI Meseca oktobra in novembra praznujejo 10 let dela Milan ŽAŽE, Gozdarstvo Črna Danilo URAN, Gozdarstvo Radlje Irena MARIN^TOK Ravne Filip PRIKERZNIK, TIS Pameče Edi SIDAR, TIS Pameče Boris RAZGORŠEK, TIS Pameče Milan PODSTENŠEK, TIS Pameče Janez OČKO, Gradnje 20 let dela Branko NAVODNIK, Gozdarstvo Slovenj Gradec Mirko MAUC, Gozdarstvo Črna Alojz KLEMENŠEK, DSSS Pavlina AREH, DSSS Franc GROBELNIK, TIS Pameče Slavko APAT, TIS Pameče 30 let dela Franc OGRIS, GO Mislinja Franc KRAJNC, GO Slovenj Gradec Francka MERKAČ, DSSS Jože POGOREVC, CLS Otiški vrh Ivan KRENKER, TIS Pameče Janko SKOBIR, Gradnje v_____________________________________J Pri Ottorih na Vratih nad Muto imajo na kmetiji traktor. Tam, kjer pa s traktorji ne morejo opraviti del, pa pride prav konjska vprega. Na sliki sin Ivan Koboit. NOVE CENE V HOTELIH BERNARDIN Od 11. 10. 1991 veljajo v hotelih Bernardin nove cene. Tako stane polni penzion 640,00 SLT in turistična taksa za osebe nad 7 let 17,00 SLT. Koriščenje polpenziona pa stane 352,00 SLT in turistična taksa 17,00 SLT. Stroške do nadaljnjega poravnajte v recepciji hotela. Marijana LAHOVNIK C N ODKUP STANOVANJA ALI NAJEMNA POGODBA? Skupščina Republike Slovenije je sprejela nov stanovanjski zakon, ki je začel veljati 19. oktobra 1991. Zakon prinaša številne novosti. Najpomembnejša novost je odkup stanovanja pod različnimi pogoji ali pa sklenitev nove najemne pogodbe. Vsi delavci, ki bi želeli stanovanje odkupiti, sporočite to v kadrovsko splošni sektor Marijani Lahovnik ali Franici Pori, kjer boste dobili tudi vsa pojasnila in na željo izračune variantnega odkupa. Tisti delavci oz. imetniki stanovanjske pravice, ki stanovanja ne boste odkupili, boste najkasneje v roku šestih mesecev od sprejetja Zakona sklenili z lastniki stanovanj najemno pogodbo za nedoločen čas. Marijana LAHOVNIK J r SREČANJE UPOKOJENCEV V petek, 4. oktobra 1991, je bilo v dvorani Doma krajanov na Selah pravo nepozabno srečanje upokojencev Kmetijske zadruge, bivše TOZD-Ledina in bivših skupnih služb Koroške kmetijske zadruge Slovenj Gradec. Dobro organizirano in veselo srečanje so pripravili upokojenci: Stane Jeseničnik, Slavko Slemnik in Martin Vižintin. Ti trije so dali pobudo za srečanje, razposlali pismena vabila vsem upokojencem in organizirali srečanje. Obiskali in naprosili so za pomoč sponzorje: Koroško zadružno hranilnico Slovenj Gradec, »Mesnino«, Otiški vrh, »Namo«, Slovenj Gradec in Kmetijsko zadrugo »Ledina« Slovenj Gradec, poiskali prostor za srečanje na Selah in naprosili strežno osebje, med katerim seje najbolj izkazala Nada Bošnik. Njihova zasluga je tudi ta, da so poskrbeli za harmonikarja. Miha Kovnik je neumorno igral in zabaval udeležence ves čas, dokler je trajalo srečanje. Mislim, da lahko izrazim zadovoljstvo v imenu vseh 24 udeležencev, izmed 32 povabljenih. Bilo je veselo, enkratno. Vsi, ki smo bili tam, smo čutili nekakšno tiho priznanje za naše minulo delo. Prav je, da se organizatorjem, strežnemu osebju, muzikantu in še posebno sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k srečanju, kar najtopleje zahvalim. Lepo bi bilo, če bi postala takšna srečanja tradicionalna in pogostejša. Želimo, da bi se pri tem združili vsi upokojenci bivše Koroške kmetijske zadruge, tudi upokojenci kmetijske zadruge »Trata« Prevalje, kmetijska zadruga »Odor« Dravograd in Mesnine Otiški vrh. Takih srečanj si še želimo. Rok GORENŠEK KADROVSKE VESTI ODŠLI: v mesecu avgustu in septembru 1991 Priimek in ime, datum odhoda, dela, ki jih je opravljal, DO v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO MISLINJA Založnik Zdravko, 13. 9. 1991, gozdni delavec-sekač, umrl TOZD GOZDARSTVO ČRNA Kos Rudolf, 31. 8. 1991, izv. sekaških in gojitvenih del, sporazumno prenehanje Čofati Kristijan, 30. 8. 1991, izv. sekaških in gojitvenih del, disc. ukrep TOK GOZDARSTVO RAVNE Lagoja Filip, 26. 6. 1991, skupinovodja, upokojitev TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Apat Slavko, 28. 8. 1991, ključavničar, sam. obrtnik Štalekar Ivan, 28. 8. 1991, upravljanje vozila, Sovič Marija, 28. 8. 1991, izv. tajniških nalog, Slemenik Franc, 28 8. 1991, razporejanje prevozov not. prevoza, Pogorevc Stanko, 31.8. 1991, upravljanje kamiona s hid. dvig., sam obrtnik, Beliš Vlado, 31. 8. 1991, upravljanje kamiona, sam. obrtnik, Naglič Franc, 30. 9. 1991, upravljanje kamiona s hid. dvig., sam. obrtnik. TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Čamdič Fahrudin, 22. 7. 1991, gradbeni delavec, DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SLOVENJ GRADEC Jakopec Romana, 23. 9. 1991, ekon. teh.-pripravnica, določen čas TOK GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Smonkar Avgust, 31. 7. 1991, gozd. delavec-sekač, upokojitev Število zaposlenih v mesecu septembru (stanje 30. 9. 1991) TOZD M ž SKUPAJ Gozdarstvo Mislinja 43 5 48 Gozdarstvo Slovenj Gradec 38 1 39 Gozdarstvo Črna 98 7 105 Gozdarstvo Radlje 75 8 83 TOK Gozdarstvo Slovenj Gradec 29 2 31 TOK Gozdarstvo Dravograd 10 2 12 TOK Gozdarstvo Ravne 18 5 23 TOK Gozdarstvo Radlje 16 4 20 CLS Otiški vrh 34 3 37 TIS Pameče 87 12 99 Gradnje Slovenj Gradec 38 6 44 Taksacija 16 5 21 DSSS 15 44 59 skupaj: 517 104 621 Darja GROS f REKREACIJSKO JAHANJE PRI OR TERJU Franc Pogorevc, p.d. Orter iz Brd pri Slovenj Gradcu obvešča vse ljubitelje jahalnega športa, da lahko s 1. novembrom jahajo v naravi, kjer ima urejene jahalne steze. Jahanje organizira pod nadzorstvom, zato je ta šport primeren tudi za otroke. Če bi jahače zeblo, se bodo lahko ogreli na topli krušni peči, s toplim čajem in zajetno kmečko malico. Za vse informacije pa lahko pokličete tudi na telefon (0602) 53-473. RJurač/ V ŠERBELOVEMU VANČU V SLOVO Mnogo prezgodaj in vse prehitro je moral umreti Ivan Lampret — Serbelov Vanč iz Mislinjske Dobrave. Odšel je za vedno, odšel sredi jeseni, ne da bi končal setev na svojih poljih. Tretjega maja letos je dopolnil 60 let in pred seboj je imel še veliko želja, načrtov in ciljev, ki jih je želel uresničiti. Zdaj se je končalo njegovo in naše upanje, da bo premagal bolezen in se vrnil na svoj »grunt«, kjer je vse življenje pridno in sodobno gospodaril. Toda kruta in neizprosna smrt je opravila svoje. Ko je pokojnemu Vanču na Šer-belovi kmetiji pred več kot 60 leti stekla zibel, je biHrojček. Sestri sta stari sedem dni, umrli. Mlada leta je Vanč preživljal v številni Šerbelo-vi družini med brati in sestrami, potem pa je prevzel kmetijo, na kateri je vse do svoje prerane smrti dobro gospodaril. Leta 1957. seje poročil z Golobovo Marico iz Šmiklavža. Na Šerbelovi kmetiji sta si uredila lepo zakonsko ognjišče. Najhuje pa je gotovo bilo za Vanča 3. septembra 1975, ko mu je v gospodarsko poslopje udarila strela in ga s stroji vred popolnoma uničila. Ker je bil dober sosed, so mu pri gradnji novega hleva pomagali sosedje in drugi, da je na kmetiji lahko spet pridno gospodaril naprej. Vanča bomo ohranili v najlepšem spominu. F. Jurač Maks se je rodil 16. 2. 1918 v Li-beliški gori p. d. pri Tičlerju v kmečki družini kot drugi otrok. V drugem mesecu starosti mu je za črnimi kozami umrla mati. Med drugo svetovno vojno je bil v domačem kraju izdan, aretiran ter z drugimi odpeljan tja, v koncentracijsko taborišče Dachau. Tam je trpel dve leti, proti koncu vojne, ko so zavezniki bombandirali taborišče sta s prijateljem uspela pobegniti. Leta 1946 se je poročil s sosedovo hčerko Mališnikovo Rozalijo. V zakonu se jima je rodilo 14 otrok. Maks je najprej služboval kot logar v domačem kraju, nato kot merilec na žagi Veržun v Dravogradu, ob združitvi lesne industrije nadaljeval z delom na Žagi Otiški vrh in to vse do upokojitve 15. 3. 1978. V tem času je opravljal razna dela in naloge v žagalnici, odpremi žaganega lesa, nazadnje kot čuvaj obrata. Delo, trpljenje in skrbi so pustili svoje posledice, tako daje leta 1972 postal zaradi posledic bolezni invalid III. kategorije. Maks je aktivno deloval v organih upravljanja na Žagi, v gasilskem društvu Žage, bil član gasilskega društva Libeliče ter lovskega društva Libeliče. Hvaležni smo mu za vso njegovo delo, prizadevanje in tovarištvo. V naših srcih ostaja lep in trajen spomin. Počiva naj mirno v slovenski zemlji! sodelavci Žage Otiški vrh Zelo poučno! Jesen nas je uvila že v svoj tesni objem. Listje na drevju je skoraj že odpadlo in pričeli so se jesenski mrzli večeri in jutra. Siva megla je večerom in jutru tesen sopotnik. Kmetje še vedno opravljajo jesenska dela, pogovor med njimi pa vedno steče o letini, ki je bila ali ni bila uspešna. Za krompir že nekaj let nazaj nimajo pohvalnih besed. Včasih ga je kmet na veliko prodajal, ker mu ga je zemlja tudi toliko obrodila, kakšna tri leta nazaj je pa krompir vedno slabši. Ker je pač krompir najvažnejša hrana v naši prehrani, me je le zanimalo, če ve, kaj je vzrok, da je krompir iz leta v leto slabši. Ker poznam veliko kmetov, sem marsikoga tudi vprašal, če ve odgovor. Razlage so bile različne. Eni pravijo, če je krompir prehitro pobran iz zemlje in takoj vskladiščen, se ga takoj prime gniloba. Drugi trdijo, da je že od semenskega krompirja odvisna rast in seveda končni pridelek. Eni seveda tudi glede vremena vedo veliko povedati, nekateri pa krivijo tudi pripravo zemljišča. Verjel sem vsem, ki so mi pripovedovali svoje izkušnje glede sajenja krompirja, zado- voljen pa še nisem bil z odgovori. Zato sem se podal na naše lepo zeleno Pohorje, da tam od kakšnega res starega kmeta izvem, kaj on misli o tej zadevi. Prav na Gradišče sem se podal in našel ostarelega kmeta, korenjaka kot mu tudi pravijo. Po krajšem pogovoru iz vsakdanjega življenja sem le prišel na temo glede krompirja. Kaj sem od njega slišal, mi bo še dolgo ostalo v spominu. On pravi tako-1 le: »Uspešna rast krompirja je odvisna od veliko stvari, ki se pa danes verjetno velikokje pozabljajo. Najprej je treba izbrati pravo zemljišče. Mora biti na sončni strani in po možnosti mora vsebovati toliko vlage, kolikor je krompir za svojo rast potrebuje. Veliko je seveda odvisno tudi od vremena. Gnojilo, ki se zemlji mora dodati, naj bi bil le hlevski gnoj. Umetni gnoj le pospeši rast, ampak tudi škoduje pridelku. Vsak kmet mora dobro vedeti, kdaj je krompir dozorel in kako ga bo skladiščil.« Toliko mi je povedal on. Morda je kaj tudi izpustil, toda jaz se v celoti strinjam z njim. Zlatko Škrubej [CLEScevjd We:7 RAZMIŠLJANJE OB DNEVU MRTVIH Na svetu je vse razporejeno v nek določen tir. Vse se odvija v času, ki je nam darovan. Enim je odmerjeno lepo življenje, drugi pa imajo na poteh več trnja kot cvetja. Pa vendar bo za slehernega nekoč prišel čuden čas! Nekoč boš ostal sam. Naša pomladna leta nam bodo odcvetela. Poletje in zlata jesen bosta mimo. To je prispodoba našega življenja. Vse mineva, nas pušča v negotovosti. Podobni smo mesecu novembru, ko padajo kaplje z orumenelega listja. Tako bo nekoč vsakemu izmed nas usahnilo naše življenje. Pustili bomo vse, na kar smo v življenju bili še tako navezani. Sodoben avto, ki nas prevaža iz kraja v kraj, bo v garaži ostal zaklenjen, nedotaknjen, vse do časa, ko ga bo tuja roka odklenila. Hiša, obleke, vse naše dobrine, pridobljene na kakršen koli način, bodo ostale našim zanamcem. Verjetno bodo rekli: »Ja, naš ata, ded, brat, je pa nam lepo doto zapustil!« Čudno, nekoč vse to naša lastnina sedaj postane pa nekomu to dota! Kje je tu zakon resnice? Ob razmišljanju o poslednjih stvareh pride človek do spozna- ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, orne in sestre FANIKE TISNIKAR Karlove mame iz Završ 44 pri Mislinji *> j.BssMJP lBF'*1 / , se vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti ter ji darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše najlepše zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala govorniku Marjanu Križaju za ganljivo izrečene besede slovesa, šentiljskim pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku Francu Gornjaku za pogrebni obred. Žalujoči: otroci: Branko, Dragica, Alenka, Vlado z družinami in Jožica ter bratje in sestre. nja, da za tem stoji vsem verujočim nevidni znanec, katerega pogled nas vedno in povsod spremlja. Vse na svetu, kar je ustvarjeno, nosi v sebi dvojno obličje. Poglejte: zemlja je tako groba in zbita, a roža tako nežna. Tu spoznamo, da življenje kroži tako silno, tako brezčasno, tako brezkrajevno. In nad vsem tem lebdi nek duh. Neznano, nevidno obličje pa zre na vse to in po teh vidnih, ustvarjenih rečeh nam postaja življenje vse bolj znano. Se pravi, da veliki krik odmeva skozi stvarstvo! Vse govori o resnici, dobroti, lepoti. Le kot krik slišimo popolno sinfonijo memento mori! To je ta resnična melodija, ko jo pojo vsi narodi sveta, vsak na svoj način. To je melodija domotožja, spominov, smrti... Ta melodija nikoli ne utihne, pojavlja se sedaj pri tem, drugič njen glas zadoni tam, kjer bi jo najmanj pričakovali. To je smrt. Ta melodija odmeva naprej in nas utiša. To me- ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče in brat IVAN LAMPRET Šerbelov oče iz Mislinjske Dobrave Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Zdravilišču Topolšica, zdravnikom in strežnemu osebju bolnice za pljučne bolezni v Ljubljani, zdravnikom in strežnemu osebju zlasti pa sestri Zvonki Podjavoršek na internem oddelku slovenjegraške bolnišnice. Hvala gasilskemu društvu Turiška vas, pevkam društva upokojencev Šmartno za zapete žalostinke, govornikoma Franetu Jehartu in Avgustu Holcu za poslovilne besede ter g. župniku Vladu Bizantu za pogrebni obred. Žalujoči: žena Marica, otroci Marija, Jožica in Ivo z družinami, brat Peter ter sestre Marija, Betka, Terezija, Fanika in Štefka. Ilodijo lahko sprejemamo kot svojo doto, to je Itisto hrepenenje v nas, ki bo nekoč nas utišajo! Ves čas si postavlja človek vprašanje po nečem neskončnem. Zvezdnata noč nas spominja, če se ozremo v nebo, da tam vse poteka po svojih tirih, vse ima svoj smisel. In v tem človek lahko spozna svojega stvarnika — Boga! On je neizčrpen v svoji volji. On nam je dal obljubo in s tem tudi srečo! On lahko kot cilj vseh stvari postavi le sebe v neskončno polnosti vse obsegajoči ljubezni. V njem se ničesar ne izgubi, vse pa najde. Nič ne propade, le oživi. Kar so tukaj na zemlji le sanje, postane v njem resničnost. Zato ob dnevu naših rajnih ne bodimo sentimentalni, temveč le razmislimo, da ura življenja naglo teče. Ne vemo, kdaj se bo kazalec ustavil pri nas. Viktor LEVOVNIK Foto F. Jurač Dobra dva meseca sta minila od takrat, ko smo se množično zbrali pod Najevsko lipo, zdaj smo se pod Najevsko streho, da smo se za vedno poslovili od dolgoletne gospodinje pri tej znani hiši: Francke Osojnik — Najevske mame. Francka je bila predzadnja izmed štirih deklet. Ker je brata — gospodarja že v mladih letih pobrala huda bolezen, je naneslo tako, da je prevzela grunt. Z možem nista gospodarila dolgo, saj je ravno takrat prihrumela vojna tudi v naše kraje. Po vojni se je Francka vrnila na pogorišče sama. Moža ji je vzela revolucija, niti ni vedela za njegov grob. Kdo ne bi obupal na njenem mestu? Brez strehe nad glavo, brez ZAHVALA ognjišča, brez živine, orodja, skratka brez vsega! Toda grunt ima korenine do pekla. Izneveriti se mu ne smeš. Tega ni storila Francka. Streho nad glavo in ognjišče je dobila v bajti pri dobrem sosedu. Pomagali so ji pri obnovi domačije. Še več. Sosedov sin ji je ponudil roko, ustvarila sta si družino. Pridno sta jima pomagala doraš-čajoča otroka: sin in hčerka. Vse se je utekalo v pravi tir, toda gospodar je zbolel in ni več ozdravel! Najstarejša lipa na slovenskem, ki že dolga stoletja bdi nad Najevsko hišo, je preživela veliko gospodarjev in gospodinj. Zdaj se je morala posloviti od gospodinje, ki je bila pri tej hiši od rojstva do 82. leta starosti. Pri slavju na Ludranskem vrhu smo se dogovorili, da se tam vidimo vsako leto enkrat. Toda Najevske mame ne bo več z nami. Imamo jo v lepem spominu in ji želimo, da v miru počiva! Ajnžik PRI IVANU V GABERKAH Pot nas je peljala preko Razbora, doli k lepo urejeni Rde-čnikovi kmetiji in dalje, po vijugasti cesti v Velunjo. Cesta se nekaj časa vije tik ob potoku Velunja, ki tako mirno žubori doli proti Gaberkam. Nihče si ne bi mislil, da se včasih tudi z vsem besom razlije preko njiv in travnikov. Ko se pripelješ v Gaberke, te tik ob cesti pozdravi prijazna Zajčeva gostilna. Pravijo, da Bog moli iz vsake gostilne roko ven in še res je tako. Vstopili smo, prijazni gostilničar Ivan Kotnik nas je z veseljem sprejel. Pridna njegova žena se je kaj hitro zasukala in že smo se pogovarjali. Zakaj tudi ne, saj je Ivan pristen Razborčan. Pripovedoval je, koliko je moral varčevati, da si je lahko kupil to Zajčevo gostilno: »Vrsto let sem bil zaposlen v zdravilišču Topolšica kot snažilec. Poprijeti sem moral za vsako delo, a zaslužek pa je bil prej skromen, kot dober. Varčeval sem vse skozi, ker sem si želel ustvariti sariTtoplo ognjišče. Uspelo mi je, dobil sem pridno ženko, ki mi je vedno stala ob strani in pomagala, da sva si uredila to, kar sedaj imava. Ivan pa ni samo priden gostilničar, ampak tudi lovec. Koliko trofej visi v njegovi posebni sobi! Saj ni čudno, tudi oče je bil strasten lovec, tu v Razboru. Varmoška domačija je zelo udobna in lepo urejena. Ivan je podedoval lepe lastnosti po očetu. Štefka MELANŠEK ALI JE RES BILO TREBA TE VOJNE, TEGA SOVRAŠTVA? Tiho, neopazno je prišla jesen, z njo tista tihota, ki nas večkrat spominja na besede: »Res, nekoč je vsega konec!« Ali ni to čudno. Govorili smo s človekom, ga ljubili, doživljali z njim. tegobe ali veselje življenja; nas je osrečeval! Pa naenkrat smrt pretrga našo vez in nek čuden občutek nas prevzema, ko gledamo bitje, ki smo ga ljubili, ki je bilo popolnoma naše, a sedaj ni več naše. Vse to je storila naša sestra smrt. Tako se pred menoj vrstijo dnevi, ki so posebno za nas Slovence bili strašni, ker je bila vojna. Porušeni domovi, ugasla mlada življenja, sveži grobovi, boleč spomin! In ta strašna vojna se nadaljuje pri sosedih Hrvatih. Porušena mesta, razdejane vasi, nepokopana trupla, poklani ljudje, uničena polja, živina tava iz kraja v kraj. In tisti jok iz srca, ki se ga ne da potešiti! Zakaj vse to, se sprašujem? Zakaj kri, klanje, smrt? Le kje je tisti človek, ki vse to želi? Kje so srca vodilnih, ki v to pristajajo? Ali res ni več v človeku srca? Ali bodo še zacvetela mesta, ki so sedaj sama razvalina? In tisto lepo polje, Banat, Srem in naša pomurska polja? Bodo še cvetela ali pa bo povsod zijala kruta smrt? Ali bomo res morali letošnji dan mrtvih občutiti, tako boleče? Koliko leži mladih fantov, ki jim ne bomo mogli prižgati sveče v spomin! Ko so ti mladi fantje pred časom odhajali od doma k vojakom, so bili mirni, brez žalosti in brez skrbi, kakor da se odpravljajo na izlet. Za čas so pozabili na domove, starše, dekleta, ki jih čakajo. Glede premoženja so bili brez skrbi. Niso pomišljali, kam potujejo, le k vojakom je treba! Vsem je v srcih bilo le eno: nekoč nazaj domov, na rodni kraj! A prišlo je kot vihar ta strašna morija, celo mori brat brata. Tako je bilo veliko mladih, še skoraj z otroškim obrazom, poslanih v smrt, v temo in negotovost. Več kot 40 let smo bili prijatelji, skupno smo kovali, skupno gradili a sedaj se morajo zaradi fanatikov medsebojno moriti. Ne napada nas zunanji sovražnik. Nismo več ljudje, ker se ne poznamo, pozabili smo, da smo vsi obsojeni na isto pot... Doživljamo tragedijo in grozote. Preklinjamo Boga, zakaj vse to dopusti, zakaj ne poseže vmes. Vsi tudi pozabljamo, da je Bog vsakemu podaril svobodno voljo, da se lahko svobodno odloča za zlo ali dobro. Vsak človek ima razum, vsak se lahko zaveda grozot, ki jih povzroča ljudska mržnja. Kaj bo nekoč vzklilo iz tega kameni-tega cveta, ki ga sadimo iz dneva v dan. Vse bo postala puščava, povsod smrtna groza. Se zavedamo koliko solz pretakajo hrvaške in srbske matere, ko jim gine cvet, ki so ga nekoč nosile pod srcem. In tisti, ki ste letovali ob morju, poznate prekrasna jutra in mirno morje, ki se blesti. Kaj mislite, kaj je s tistimi mesti Dalmacije? Grozi jim smrt! Zamrla je pesem »Plovit ču ja morem«. Zamrl je smeh pevcev Dalmatincev, ki so v nočeh, ko je luna srebrila morski val tako čudovito prepevali! Kje je vse to? Zato se spomnimo tudi ob letošnjem dnevu mrtvih na vse to. Naj nam bo vse bolj blizu, bolj živo. Spomnimo se tudi partizanskih grobov, ki jih je že zdavnaj zarasel mah. Spomnimo se tudi vseh v Kočevskem rogu. Da, veliko je teh, ki so morali umreti. Zakaj vse to? Smo res postali tako drugačni? Ali nočemo sprejeti sprave, miru, medsebojnega zaupanja? Zakaj noče človek sočloveku darovati srce? Viktor LEVOVNIK (AVGUŠTIN RAŠČAN — HOTULJSKI ŽUPNIK Šest let je že župnik v Kotljah, vendar je med ljudmi še zmeraj »ta novi«. To je zato, ker »stari«, upokojeni hotuljski župnik, g. Ludvik Lajnšček živi in prebiva v domu upokojencev v Crnečah pri Dravogradu. Tudi »ta novi« hotuljski župnik prihaja tako kot »ta stari«, iz Prekmurja, iz ene najlepših slovenskih pokrajin. Za razliko od g. Lajnščka, ki seje rodil na ravenskem, seje novi gospod Gusti rodil na dolinskem delu Prekmurja, tam, kjer so položne doline in nizke lendavske vzpetine z žlahtno vinsko kapljico. Tudi ob Gustijevem rojstvu so se po prastari, slovenski šegi zbrale rojenice in mu prerokovale : »Študjran mož boš! Inženir, župnik boš postal! Zuljave roke boš imel, četudi ne boš kmetoval. Iz kraja v kraj te bo vodila službena pot, dokler ne prideš v Kotlje na Koroško pod Uršljo goro. Tam boš uredil »farovške ruševine«, cerkev in faro. Postal boš Hotuljc in ostal tam za zmerom! Veliko dela boš imel! Dolgo bo trajalo, da ga boš opravil! Toda zmaga bo tvoja! Vse, česarkoli se boš lotil, karkoli boš sklenil, pri vsem boš uspel, vse boš napravil!« Avguštin Raščan, »Gusti«, se je rodil 20. julija 1951 v družini treh bratov in ene sestre v Turnišču v Prekmurju. Kotlje, ki so leta 1985 potrebovale župnika, so si hodili ogledovat mnogi duhovniki. Nobeden pa se zanje ni odločil, ker so bile znane kot revna fara, kjer župnik le s težavo živi in mora delati, da se preživi. Gusti je Kotlje videl že leta 1963, ko je kot navdušen planinec šel na Uršljo goro. Zato leta 1985, ko seje dokončno odločil za službovanje v Kotljah, tudi ni bil preveč presenečen in razočaran nad krajem in razmerami, ki jih je našel. Tudi planin in gora je bil vajen, saj je bil pred tem že 20-krat na Triglavu. Sedaj je Gusti, kot našega hotuljskega župnika že tudi kličemo, opravil v Kotljah ze ogromno dela in vpeljal vrsto novosti. »Ko sem prišel v Kotlje sem vedel, da ne bo lahko, da me čaka obilica dela in težav. Razen tega je tu mnogo priseljencev, kar še dodatno Cotlje~sem videl, zmanjkalo. Zato sem se ga takoj lotil z name- Argustin Raščan nom, da ga strokovno in temeljito opravim. Seveda dela ne opravljam sam in tudi ne s svojimi sredstvi. Opravljam ga s pomočjo fa-ranov-darovalcev, ki prispevajo za cerkev in tistih, ki aktivno ali kako drugače pomagajo. Njim gre največja zahvala za dosedanje, koli-kortoliko uspešno napredovanje del. Najprej smo se lotili in obnovili električno instalacijo v cerkvi in župnišču. Sledila je akcija za pokritje farne cerkve z bakreno pločevino. Vmes je bilo treba kake štiri leta skrbeti tudi za starega župnika in mežnarico Justo. Ustanovili smo mešani, cerkveni, hotuljski pevski zbor in dobili dobro in uspešno pevovodjo. Zbor ima sedaj lepe uspehe tudi izven cerkve. Moj drugi poklic, elektroinženir za jaki tok, mi mea izvrševanjem obnovitelnih del pride kar prav. Sicer pa moram povedati, da sem večkrat med delom tudi arhitekt, zidarski mojster, inštalater in še več takšnih opravkov bi lahko naštel. Med prvimi deli, ki sem jih opravil, je bila preureditev zvonjenja na elektriko. To smo morali storiti, ker preprosto nismo imeli več koga, ki bi zvonil. Potem so prišle na vrsto orgle. Popolnoma smo jih obnovili. Oprema cerkve, oltarji, beljenje cerkve in sedaj še centralno ogrevanje cerkve. Dela na cerkvi pa še niso zaključena. Še precej bo treba storiti, da bo vse tako, kot mora biti. In sedaj: Župnišče, mogočna, impozantna, srednjeveška stavba, ki bo okras Kotelj, ko bo ob novljena in od zunaj in znotraj urejena. Najprej je bilo treba napraviti drenažo. Na površini 17 x 18 m je bilo treba položiti tlake, preurediti prostore, napraviti nova okna, vsa stara okna pa obnoviti, zgraditi stanišča, kopalnico, instalacije. Sedaj je spodnja etaža župnišča že skoraj gotova. Dela se nadaljujejo zgoraj. Lotili smo se tudi popolne obnove podružnične cerkve sv. Mohorja. Cerkev bo dobila nove omete, novo streho in vse kar bo potrebno! Vse to ne bo šlo kar čez noč. Upam pa, da nam bo z našim znanjem, trudom in delom ter s pomočjo faranov sčasoma vendarle uspelo. Drugo leto bomo Hotuljci praznovali 625 letnico hotuljske fare. Tedaj bomo v posebni brošuri, ki jo bomo izdali, več povedali o zanimivi zgodovini naše fare in o vsem, kar se sedaj dogaja,« je zaključil najin razgovor Gusti. Sicer pa je naš hotuljski župnik »Gusti« možakar in pol. Ne toliko po postavi, čeprav ga košata, temna brada, dela strogega in skrivnostnega; v njem se skriva zlato srce. Gusti je v življenju pravi realist, po znanju in razgledanosti, pravi svetovljan. Nič mu ni tuje. Povsod, v vsaki situaciji se znajde in doseže, kar se je namenil. Pozna vso našo Slovenijo in daleč čez meje. Premnogi ga poznajo in čislajo. Zaradi svoje odkritosti in odprtosti je zelo priljubljen in spoštovan med Hotuljci, svojimi farani. Posebno radi ga imajo otroci! S tem zapiskom sem želel prispevati, da bi našega Gustija spoznali tudi tisti, ki ga doslej še niso spoznali, so pa o njem tu in tam že kaj slišali. Našemu Gustiju, hotuljskemu gospodu, želimo mnogo sreče in uspehov pri njegovem nesebičnem prizadevanju za blagor naše fare! Želimo, da tak, prijazen, odprt in dostopen za probleme in težave ljudi, ostane za zmeraj med nami v Kotljah in s tem postane naš, pravi Korošec! Rok GORENŠEK MARIBOR d.d. Vse vrste zavarovanj pod najugodnejšimi pogoji lahko sklenete v naših predstavništvih: — v Dravogradu, Trg 4. julija 44, (telefon 83-071); — v Radljah, Mariborska c. 1, (telefon 71-942); — v Ravnah na Kor., Prežihova 24 (telefon 21-236) in — v Slovenj Gradcu, na avtobusni postaji Pohorska c. 15, (telefon 41-591). Seveda pa so vam na voljo tudi naši terenski predstavniki, ki vas bodo obiskali na domu in ki jih gotovo že dobro poznate. TRGOVINA, PROIZVODNJA INŽENIRING p.o. BC^itak ANTON TREBEČ ing. ' m 62382 MISLINJA, MISLINJA 104 C TEL.: 0602 55-157 TELEFAKS: 0602 55-157 INŽENIRING — svetovanje in projektiranje — opremljanje kompleksnih objektov — izvajanje elektro-instalacij, klimatskih naprav, centralnih kurjav, plinskih naprav in ključavničarskih del. PROIZVODNJA — izdelki iz plastike — kovinski izdelki — izdelava fitingov in spojnih elementov iz bakra, medenine in rostfreia — proizvodnja vseh vrst vijakov — ključavničarski izdelki po naročilu — proizvodnja ulitkov iz zamaka in Al zlitin — oprema za laboratorije in zahtevne objekte. TRGOVINA Prodajni center Mislinja: — diskont — barve, laki — šport — trgovina za male živali in pse — prodajalna za pripomočke za invalide ELEKTROTEHNA — PRODAJNI CENTER KONIK — TEHNIČNI DISKONT Troblje 1, SLOVENJ GRADEC • elektro material • vodovodni material • toplovodni material • električno orodje • gospodinjski aparati • bela tehnika • ležaji • akustika • svetila V mesecu novembru AKCIJSKA PRODAJA satelitskih anten BUSH in peči za centralno ogrevanje (možnost plačila na 6 obrokov). — DISKONTNE CENE — UGODNI PRODAJNI POGOJI — VELIK PARKIRNI PROSTOR KUPUJTE NAJCENEJE — KUPUJTE V PRODAJNEM CENTRU KONIK TASKI čistilni servis BRILJANT 9 Slovenj Gradec SE PRIPOROČA ZA OBISK V SVOJIH GOSTINSKIH ENOTAH: — RESTAVRACIJA HOTELA KOMPAS — RESTAVRACIJA HOTELA POHORJE — PIZZERIA — GOSTILNA DOM 62380 Slovenj Gradec, Glavni trg 43 Telefon uprava: 0602/41-208 Telefon direktor: 0602/41-039 Telefax: 0602/43-179, telefon hc: 0602/42-295 Vse storitve opravljamo s stroji in čistili priznanega švicarskega proizvajalca TASKI. — dnevno čiščenje poslovnih prostorov — zaključno čiščenje v gradbeništvu — čiščenje in zaščita vseh vrst talnih oblog, itisonov, tapiso-nov, kamnov, PVC itd. — čiščenje stekla, fasad in strešnih kupol — čiščenje oblazinjenega pohištva — kristalizacija kamna — najsodobnejša zaščita — vzdrževanje in zaščita lesenih talnih oblog — vroče voskanje parketa. 62380 SLOVENJ GRADEC, Tomšičeva 3, tel.: (0602) 42-833, fax: (0602) 42-733 PRALNICA OLGA URŠIČ Vorančev trg 4 62380 SLOVENJ GRADEC Sprejemam v pranje vse vrste perila, ki se lahko pere v pralnem stroju. Peremo tudi delovne obleke in jih na vašo željo tudi pošljemo. Peremo pregrinjala — velika in mala —, pralne preproge in zavese. Se priporočam OLGA URŠIČ Kolinska PE SLOVENJ GRADEC KOLINSKA PE SLOVENJ GRADEC nudi v poslovalnicah MOJ MARKET - MOJ BISTRO MARKET BELLEVUE LEGEN pester izbor prehrambenega blaga. dp. avtoservis slovenj gradeč VAM NUDI: VSE AVTOREMONTNE STORITVE — GARANCIJSKE SERVISE ZASTAVA IN ŠKODA — TEHNIČNE PREGLEDE — PRODAJO REZERVNIH DELOV — PRODAJO OSEBNIH AVTOMOBILOV »ŠKODA« — SE PRIPOROČAMO 62380 Slovenj Gradec, Kidričeva 4, telefon (0602) 41-002, 41-491, fax (0602) 41-489, ŽR: 51840-601-13747 mladinska knjiga trgovina d d ljubi jan a, titova 3 Papirnica in birotehnika Slovenj Gradec, Glavni trg 18 NAŠA PONUDBA — VAŠE ZADOVOLJSTVO MLADINSKA KNJIGA SLOVENJ GRADEC IN RAVNE NA KOROŠKEM Iz svojega širokega prodajnega izbora vam nudimo: — računalniško in birotehnično opremo — potrošni pisarniški material — strokovne, poljudnoznanstvene in leposlovne knjige — izbran darilni program za vas, vaše prijatelje in poslovne partnerje — v galeriji lahko izberete dela naših priznanih slikarjev. OBIŠČITE NAS MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA TEL..0602 43-391 BIROTEHNIKA 42- 071 PAPIRNICA 43- 740 KNJIGARNA RAVNE NA KOROŠKEM (0602) 22-791 J's Sr uuum PE SLOVENJ GRADEC Podgorska 2, 62380 Slovenj Gradec Telefon 0602/42-161 Dir. 41-563 Telex 332S0 Fax 0602/42-109 NAMA PE Slovenj Gradec vabi v prenovljene prostore: — dodatnih 369 m’ prodajnih površin — ves program tehničnega blaga: orodje, okovje, inštalacije, akustika, bela tehnika, čistila, posoda ter vse ostalo za gospodinjstvo — živila: vso pakirano prehrambeno blago, vse vrste pijač. Prehrambeno blago po posebno ugodnih cenah, pestra izbira, na nižje cene pa še dodatni popust od 5 do 10%. VABI NAMA, NAKUPOVALNO SREDIŠČE KDOR IŠČE, TA NAJDE... Razširili in prenovili smo tudi prodajne površine SALON POHIŠTVA na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu; — prodaja s popusti, dostava, krediti.. . MENS d.o.o. Šolska ulica 5 62380 SLOVENJ GRADEC tel.: (0602) 43-752 tovarniška trgovina RAŠICA Na pokopališču r Šentflorjanu r Doliču so krajani zgradili noro mrliško režico. V gradnjo mrliške režice je bilo oprarljenih preko 1600 prosto-roljnih delovnih ur. Foto F. Jurač Glasilo VIHARNIK izdaja delovna organizacija Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. Ureja uredniški odbor: Ida ROBNIK, Andrej SERTEL, Hedvika JANŠE, Vida VRHNJAK, Danilo RANČ, Gorazd MLINŠEK. Glavni urednik: Andrej ŠERTEL, odgovorna urednica: Ida ROBNIK, lektorica: Majda KLEMENŠEK, tehnični urednik: Bruno ŽNIDERŠIČ. Naklada: 5600 izvodov. Tisk: GZP MARIBORSKI TISK Maribor, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor 1991 NA PAŠKEM KOZJAKU JE BILO VESELO Tudi letos so tamkajšnji krajani priprarili uspelo prirediter PAŠKI KOZJAK POJE IN IGRA. Na prireditvi, na kateri so nastopali pevci in godci, so prikazali tudi stare kmečke običaje, ki še niso šli r pozabo. F. J. ZDRAVILNO TOTROVO OLJE PLANINSKO ZNAMENJE NA ČRNEM VRHU Župnijski urad Šentilj pod Turjakom in Planinsko društvo Mislinja sta na najvišji točki Črnega vrha na Pohorju postavila planinsko znamenje v obliki treh križev, ki sestavljajo enakostranični trikotnik. Znamenje je izdelal iz železa domačin dr. Alojz POGOREVC, sicer kirurg v slovenjegraški bolnišnici. Ob otvoritvi je znamenje blagoslovil mariborski škof dr. Franc KRAMBERGER. F. Jurač PODGORŠKI AJDOVCj Le kdo teh veselih muzikantov ne bi vzljubil? GROBELNIK FRANC - bas, vokal PUŠNIK FRANC - klaviature, vokal SMRTNIK MIRAN - kitara, vokal PAVLIČ MAKS - bobni, vokal 4 o * NARODNO - ZABAVNI ANSAMBEL Precej let je tega, kar sem slišal globoko modrost: »Srečen je tisti, ki uživa v lepoti narave, četudi je zašel.« Nasmehnil sem se. Še le pozneje se mi je razodela globoka misel teh besed. Res čudna so ta naša pota življenja! Včasih je treba mnogo let, da spoznaš neki ideal, da spoznaš ljudi, ki snujejo isto misel kot ti sam. Tak naj bo uvodni rek srečanja z Ajdovci iz Podgorja. Naše srečanje se je takole pričelo: ob poroki moje druge hčerke Hermine so nas ravno ti godci razveseljevali, zabavali, igrali pa tako vneto, da še ne pomnim drugih ansamblov. Z vodjo ansambla, gospodom Francom Pušnikom, ki je glava ansambla sva tudi spoznala, da oba piševa. In tako se je pričelo! Napisal sem jim že nekaj besedil in jih še nameravam, če mi bo seveda zdravje bolj naklonjeno. Prvo besedilo sem posvetil mojemu vnučku Klemnu in je zelo čustveno uglasbena. Kako so pa se fantje spoznali in pričeli sodelovati, mi je pripovedoval g. Franci Pušnik. Ob nekem občnem zboru so igrali, se pač kar iz vseh vetrov srečali in prvi zid je bil pribit. Spočetka smo bili samo trije, a pozneje se jim je pridružil Maks Pavlič, bobnar in tudi dober pevec. Fantje tako nadaljujejo. Imeli so koncert za prizadete, pomagajo povsod, igrajo na gostijah, raznih veselicah in njihov namen je razveseljevati Slovence. Zahvalim se jim tudi na letošnjem srečanju v gostilni Bočinek. Prijaznost tamkajšnjih ljudi se ne da primerjati z ničemer. Tam srečaš res prave ljudi. Spoznajte bralci Viharnika te vesele muzikante in jih še vi povabite ob prilikah, da vam zapojejo in zaigrajo! Viktor LEVOVNIK Brajelora kmetija na Kozjem vrhu V Brajelova kmetija na Kozjem vrhu nad Dravogradom je lepa in napredna. Glavni dohodek kmetije je les in živinoreja. Čeprav je kmetija v veliki strmini imajo na kmetiji kmetijske stroje, ki jim vsakodnevno kmečko delo olajšajo. Gospodinja Marija Pešel nam je pripovedovala, da na kmetiji že preko 20 let predelujejo toter. To je rastlina, iz katere prešajo olje, olje pa imajo izredno zdravilno moč za razne bolezni, katere so že nekoč rade zdravile naše babice. Sicer pa Marija Pešel pravi: »Že kar tradicija je, da pri nas sejemo toter. Sejemo ga meseca maja v čisto in preležano zemljo, da ga nam ni treba pleti. Ko jeseni toter dozori, ga previdno požanjemo, da sem nam ne razsuje in ga zložimo v kope. Ko se zrno posuši, ga zmlatimo. Pozimi, ko pa je čas, pa ga pre-šamo kar doma na prešo, s katero prešamo sadje, le da imamo zato posebno napravo.« Pravijo, da je olje izredno zdravilno. »Totrovo olje ima izredno zdravnilno moč. Za njim je veliko povpraševanje. Bolniki, ki imajo na želodcu rano, so si rane ozdravili brez operacije. Pomaga pa seveda tudi drugim boleznim, zato je olje tako cenjeno.« In koliko ga boste letos naprešali? »Tudi letos ga bo veliko. Vendar že sedaj je za olje veliko povpraševanje in vse kaže, da ga bo še vse premalo,« pravi Marija Pešel. F. Jurač Marija Peče!j: »Verujem v zdravilno moč to-trorega olja...«