SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplafian li gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t gld., za jeden mesec 1 gld 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol ie\a 6 gld., za četrt leta H gld., za jeden mesec 1 gld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo In ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenišklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefon - atev. 74. Štev. V Ljubljani, v soboto 26. marca 1898. Letnilc XXVI Državni zbor. D u n a j, 25. marca. Opozicija ali obstrukcija? Avstrija je znana kot dežela čudes in nepričakovanih dogodkov. V zbornici je mnogim, osobito galeriji naravnost dolg čas po lanskih predstavah volčje menažerije. Scbonerer kuha srd, ker opozicijske nemške stranke ne odobrujejo njegovih surovih vzklikov; Wolf je poparjen, ker več ne vlečejo njegove barlekinade. Celo vedno živahni in veseli G iickner letos ne vzbuja pozornosti. Tudi socijalni demokratje se ne upajo pričeti, ker bi sicer svojim volivcem ne mogli dokazovati, da druge stranke ničesa ne storč za delavsko ljudstvo. la vendar še ni jasno nad zbornico, ni Se določeno politično vreme prihodnjih dnij in mesecev. Ali prevlečejo obnebje megle in vodeni oblaki stvarne opozicije ali nastane zopet vihar divje obstrukcije z bliskom, točo iit strelo': Wolf stresa svojo grivo, zelena jeza razlita mu je po strastnem obrazu, nemiren lazi od klopi do klopi, da bi vzbudil otrpnele moči. Nervozen suče si brke ter prelistuje svoie zapisnike. Prsti ga srbč, duša mu je žejna nepokoja, hvale in slave. Srpe poglede meče na bivše svoje sobojevnike za zapuščeno mater Germanijo. Ne more se vzdržati. Aut — aut. Ali slavna zmaga na bojišču proti barbarom in državi ali častna smrt. V zbornici, javno pred svetom \Voif zakliče levičarjem, da so vladni strežaji. Isto ponavlja v svojem listu ter preti nemškim naprednjakom in ljudski stranki, da jih bode strla Demškega ljudstva nevolja in jeza, ako ne prično obstrukcije proti »državnim zločincem« in vladi. V včerajšnji seji je dr. S t e i n w e n d e r v imenu nemške ljudske stranke tolažil \Voifa, da ni še zaspala nemška zavest, da ni še zakopano orožje obstrukcije in da se bliža neizogibna katastrofa, ako vlada ne prekliče zadnjih jezikovnih naredeb za češko in Moravsko. Dr. Steimvender je v debati o vladni izjavi včeraj odkrito in brez ovinkov povedal vladi, da levica ne dovoli ne vojaških novincev, ne proračuna, ne ogersko nagodbe, sploh ničesa ne, česar potrebuje država, ako vlada ne prizna predpravic nemškega naroda. Vodja koroških Nemcev je stavil vladi ultimatum, da v 14 dijeh pove, kako hoče rešiti jezikovno vprašanje, aii pa se zopet prične divji ples v zbornici. To je dovolj jasno. Vsak dan se lahko prične glasovanje po imenih o glasovanju po imenih. Baznih predligov je predloženih že do 200; s temi more levica preprečiti nagodbo in proračuo, vlada in večina bi si ne mogli pomagati, državni stroj bi moral obstati. Ali bodo zmagale državne koristi ali slepa domišljavost? Ali bodo Nemci še v pravem času uvideli, da bode le Mažar imel koristi od narodnih bojev v Avstriji? O tem danes soditi, bi bilo prerauo. Baron Dipauli. Govor vodiielia kato'iSke ljudske stranke, ki je včeraj za Steinvvenderjem prišel na vrsto, je velikega pomena, dosegel je skoraj gotovo vrhunec v tej debati o vladni nejasni izjavi ter primoral vlado, da bode v nadaljni debati jasneje označila svoje stališče ter razvila program, ako ga sploh i m a. Samo pravičnost do vseh narodov, red in avtoriteta — to ni še program za bodočnost in ne more biti z ozirom na zmedene politične razmere in vsestranski propad produktivnih stanov. Opravičeno je torej baron Dipauli zahteval od nove vlade, naj pove, kako hoče izvrševati svoje posle in kje ima svojo večino. Nagodba z Ogersko je sicer nujna potreba, toda za krivično nagodbo vlada gotovo ne dobi večine, ker že danes je mažarski vpliv mnogo prevelik na škodo tostranski državni polovici. Glede jezikovnih naredeb izjavi Dipauli, da je bil in jo proti tema naredbama, ker sta bili izdani ob neugodnem času, ko se je nemški narod na Češkem vsled prodiranja slovanskega življa na političnem in gospodarskem polju moral bati za svojo bodočnost. Vendar pa jih vlada ni mogla LISTEK. Pomladni glasovi. V zadnji čas nastopati so začela pri nas v Avstriji ministerstva nekako z letnimi časi. Jesen vzela je Badenija, zima dala in pokopala je Gau-tseha in pomlad prinesla je Thuna. Ako pojde tako dalje, ni se bati, da ne bi prišli na vrsto vsi oni parlamentarci in izvenparlamentarci, kateri čutijo v sebi poklic do ministrovanja, kateri poklic je, kakor se obče zatrjuje, ne le prijeten, temuč tudi koristen, toda mora porabiti silno hitro telesne in duševne moči človeške, ker tako naglo pelje v penzijon. V ministerskem stanu pridobi si torej državljan v najkrajšem času, včasih v par mesecih, toliko zaslug za državo, da je vreden postati pritanejec moderne države, penzijonist. Novo ministerstvo pridobilo si je prvo zaslugo s programom, ki ga jc ministerski predsednik v ponedeljek naznanil državnemu zboru. Programi ministerstev so poleg smodnika, dinamita i. t. d. zelo nevarne reči. Primerjal bi jih tisti glasoviti zagrnjeni sajiški podobi, katere ni smel odgrniti zemljan, kajti kedor jo je odgrnil, da jo pogleda, padel je in ni vstal nikdar več. Razloček je samo ta, da pade, ako parlament odgrno ministerski program in ga pogledati skuša natančno, po navadi ministerstvo, ne pa zvedavi gledalec. Tako zagrnen, kakor jo program sedanjega ministerstva, pa še ni bil, kakor zagotavljajo vse stranke, z lepa kateri. Krčevito se trudijo stranke, da ga odgrnejo, in tako pozabile so stranko opozicije , kakor je videti, celo na obštrukcijo. Ta ugodni trenutek porabil je državni zbor, da je volil predsedstvo in začei delovanje, kar jc Scho-nererja in Wolfa tako osupnilo, da je prvi zbolel, drugi pa, kar je še veliko bolj čudno, obmolknil. Tako je opravičeno upanje, da bode redno deloval naš državni zbor, in uže so strahom po-prašujejo previdni gospodarji mej volilci, kako nagodbo bodo sklenili naši državni očetje z Ogrsko. in jih sedaj ne more preklicati, dokler nima nadomestila. Zato je govornik v imenu svoje stranke nasvetoval odsek, ki naj bi na podlagi raznih predlogov sostavil primeren jezikovni zakon. Nikakor pa ni mogla njegova stranka podpirati mi-nistorsko zatožbe, kajti vlada ni mogla dopuščati protiavstrijskih demonstracij. Da so Nemci v Avstriji zgubili svojo hegemonijo, k temu je več pripomogel n o m š k i liberalizem, kakor p a S 1 o v a n i sami. Da na češkem nedostajo nemških duhovnikov, to je krivda v prvi vrsti nemškega liberalizma, ki vsakega psuje kot brez-domovinca, kdor ž njim ne trobi v isti rog. (Živahno odobravanje.) Politični liberalizem jo nemštvu odtujil nemško-katoliško prebivalstvo v planinskih deželah. Avstrija ni no nemška, ne slovanska, temveč avstrijska država. Zgodovinske razmere in monarhija so združile različne narode v skupno državo. Ako z a n i-kate to zgodovinsko dejstvo, razrušite Avstrijo. V Avstriji je odločevala ustavovernastranka, in danes vsi poznamo njene napake in pregrehe. Da bi si ohranila svoje gospodarstvo, je p r i j e n j a 1 a mnogo Mažarom, dobro vedoč, da si politično svobodo morejo izkoristiti tudi Slovani. (Pritrjevanje na desnici. To naj si zapomnijo naši domači prijatelji nemškega veleposestva. Op. por.) Kdor hoče, da Avstrija prospeva, mora želeti spravo in mir mej narodi. In to je mogoče, ako se zahteve no pretiravajo. Sprava pa je potrebna tudi z ozirom na položaj trgovine, industrije in poljedelstva. Avstrija nima v Evropi v gospodarskem in trgovinskem oziru istega vpliva, ki bi ga mogla imeti. Torej pogumno na noge! Naredimo in sklenimo pošteno spravo, da moremo pospeševati tudi gospodarski razvoj. Se vedno velja pregovor: Primum vivere, deinde philosophare. (Živahna pohvala.) Dipauli je torej izjavil, da vstraja s svojo stranko pri desnici, pridržujoč si prosto roko v Poprašujejo sc, ali bodejo naši poslanci prijenljivi ministerstvu nasproti, ali neizprosni, trdi, možje jekleni. Tako prijenljivost je sicer ministerstvo pripravljeno poplačati, samo, da jo ministerstvo plačuje le z obljubami, ki so, kakor znano, po ceni, volilci jo morajo pa potem plačevati, žal, z denarjem. Tega blaga pa je v sedanjem času tako malo, dasi se vse peha za njim. Imenujejo ga sicer »ni-čemurni mamon«, toda častijo ga vsi in dandanes je zahteva časa: »Služi mamonu iz vsega srca, iz vse duše, z vsemi močmi in z vsem časom«. To je žalostna zapuščina gospodarskega liberalizma in njegovega gospodstva, katere zapuščine se sicer skušamo otresti, pa do danes, žal, zaman. Denar pa je, kakor Žid, ki nima domovine. Kaj njemu naša ljuba Avstrija in njene meje, le en skok in čeznjo jc. Zatorej naj bi skrbeli naši državni očetje, kedar bodejo sklepali nagodbo, da naučijo naš denar malo lokalnega patrijotizma, da nam ne uide brzih nog na Ogrsko. verskih in narodnih vprašanjih, in da želi rešitev jezikovnega vprašanja zakonitim potom. Kar se slednjega tiče, bilo bi res morda najbolje, da tudi desnica glasuje /.a stalni odsek, ki naj bi poskušal načrtati tak zakon na podlagi člena 19. drž. temelj, zakona. S tem bi desnica pokazala dobro voljo nasproti Nemcem. Danes niti ni govora o tem, ali sedanja zbornica v teh razmerah mora skleniti tak zakon. Znano je namreč, da Cehi in tudi Poljaki to pravico prisvajajo dež. zborom. Toda kaj naj porečemo Slovenci, liusini in tudi Čehi v Šleziji in Moravi. Ako v načrtu zakona ne bi narodne manjšine dobile povoljne varnosti za svoj obstanek, no, potem je večina vedno gotovo proti zakonu. Za nas vsaj slabše ne more biti v tem slučaju. U tem naj bi razmišljali merodajni krogi. Večerna seja Ob 5. uri se je seja nadaljevala, da je zbornica izvolila kvotno deputacijo in delegate. V kvotno deputacijo so bili izvoljeni: David vitez Abrahamovvicz, dr. Ebenhoch, dr. Foft, II. Janda, vitez .lauorski, dr. Menger, Fr. Povše, baron Schuegel, dr. Stein\vender in grot Karol Zedvvitz. V delegacijo so bili izvoljeni: Za Češko: Aeronthal, Janda, Kaftan, Kramar, Mettal, Nitsche, 1'acak, Pergelt, Schucker. Karol Zedvvitz; namestnika: Udrzal, Peschka. Za Dalmacijo: Dr. Bulat, namestnik Peric. Za Galicijo: David Abrahamovvicz, Barvinski, Chrzanovvski, Dzieduszvcki, Javvorski, Madevski, Rutovvski; namestnika Czecz in Levvicki. Za Niže-Avstriio: Axmann, Bielohlauek in Kienmann; namestnik Jax. Za Gor.-Avstrijo: Hajden, Zaunegger, namestnik Plass- Za Solnograško: Tusel, namestnik IIolzl. Za Štajersko: Stiirgh, Ilochenburger, namestnik \Volfthardt. Za Koroško : Tschernigg, namestnik Lemisch. Za Kranjsko: Pogačnik, nam. dr. Ferjančič. Ld. Bukovino: \Yassilko, namestnik Winnicki. Za Moravsko: Chiari, Stransky, Začek, Kiibeck; namestnika Gi'»tz in Vyhodil. Za Šlezijo • llaase, namestnik llofmann. Za Tirolsko so se zjedinili Italijani in nemški liberalci ter zmagali z jednim glasom. Izvoljena sta: Bozzanella in Grabmavr; namestnik Panizza. Za 1'redarc.lsko : Thurnher, namestnik Loser. Istra: Bartoli, namestnik Rizzi. Goriško: Verzegnassi, namestnik Zanetti. Trst: Angeli, namestnik Mauroner. Prihodnja seja v torek. Proti Wolfu sta se oglasila koncem seje poslanca K a i s c r v imenu nemške ljudske in dr. Pergelt v imenu napredne stranke, češ, da nemška opozicija ne ustreza vladi, ako voli v delegacijo. Posebno odločno je Wolfa med glasnim odobravanjem zavračal Pergelt. Wolf se je potuhnil pred njim, nekoliko ugovarjal, sploh pa stisnil rep. To pokoro \Volfu vsakdo privošči. Nansenovo potovanje na sever. (Govoril kanonik J. S u S n i k v »Katoliškem domu«.; (Dalje.) Ker ladjin tir ni bil obrnjen proti tečaju, temveč je kazalo, da se led premika preko tečaja proti zapadu, sc je jel Nansen resno baviti z mislijo, da bi ladijo zapustil in s psi in sanmi skušal prodirati naravnost proti severu. Da je bil ta načrt jako dr/ovit, se spozna iz tega. ker je moral ladijo stalno zapustiti in ni imel skoro nikakega upanja, da nazaj grede zopet nanjo naleti. Ako se ladija po istem tiru dalje premika, pride s početkom prihodnjega leta do 83° sev. širjave. Od tam je do severnega tečaja 420 morskih milj (780 km). Ako se preide na dan 16 km, tedaj se pride na severni tečaj v 50 dnevih. Ker ni upati, da se na povratku zopet snide z ladijo, mu bode treba kreniti ali na Fran Josipovo deželo ali pa v Spicberge, do prve je pot dolga 913 km, do Špicbergov 1000 km. Vse popotovanje bi toraj utegnilo trajati okoli 110 dni. Ako se živež in primerne ladjice naložijo na sani in se vprežejo vanje psi, bi se dalo to popotovanje izvršiti. V slučaji skrajne potrebe bi se preživelo tudi še s pasjim mesom. Dolga zimska noč, ka- liuzširjeuje volilne pravice. (Govoril posl. Kalan v deželnem zboru kranjskem.) (Po stenogratifinem zapisniku.) Visoki zbor! Stvar, o kateri razpravljamo v tako pozni uri je zelo važna in ravnotako, kakor se godi današnjemu predlogu, da pride šele ob 11. uri ponoči na vrsto, ravnotako se godi tudi s stvarjo samo, namreč z razširjenjem volilne pravice na tisto slojeve, ki so od te pravice dosedaj bili izključeni. Zato dovolite, da prav v kratkih potezah načrtam svoje stališče glede razširjenja volilne pravice in opozarjam na to, za kaj se bomo jaz in ožji moji somišljeniki za danes zadovoljili s takim malenkostnim rezultatom, kakor se nam žalibog kaže v sklepih večine odseka za volilno reformo. Letos ravno je preteklo 50 let, odkar obhajamo spomin, da so se tudi ljudstvu dale pravice govoriti o javnih zadevah države, ljudstvu, ki jo poprej izključeno bilo od te pravice, in ljudstvu, ki plačuje krvni in denarni davek in je zato opravičeno, da govori o javnih zadevah kot faktor, ki je po svojih bremenih tudi merodaven. Zato ste si, gospoda moja, ko ste brali dnevnega reda današnje seje točko b. »poročilo o preosnovi volilnega reda za deželni zbor Kranjski«, gotovo mislih, kdo ve s kako važnimi predlogi pride odsek za volilno reformo pred Vas, kdo ve, kako bistveno naj se premene določila obstoječega volilnega reda za deželni zbor in kdo ve, kako obširno se hoče postopati glede razširjenja volilne pravice na one slojeve prebivalstva, ki dosedaj niso imeli te pravice. l'a ako ste gospodje kaj takega pričakovali, ste se z menoj vred britko varali. Glede na pozni čas ne bom navajal vzrokov, ki govore za razširjenje volilne pravice. Ti vzroki so vsem častitim gospodom popolnoma dobro znani in ni jih treba navajati v današnjih časih, ko se demokratski duh vedno bolj poprijema vseh slojev. Kapitalistični liberalizem, ki je zadnja desetletja tudi v naši državi vsekal velikanske rane državnemu telesu, na katerih vsi naši stanovi krvavijo, je kriv nesrečnih socijalnih razmer današnjih, ki se kažejo v nezadovoljnosti raznih slojev in katere porabljajo zapeljivci v svojo brezvestno agitacijo in to je krivo, da se tako bujno razvija tista ideja, ki je Vam vsem dobro znana pod imenom socijalne demokracije. Jaz bi bil zadnji, gospoda moja, ki bi kar a priori hotel obsojati idejo socijalne demokracije. Mnogo je zdravega jedra v tem toku, mnogo ima ta tok opravičenih vzrokov, katerih pa so se po-prijeli brezvestni ljudje, da agitujejo za svoje namene, slepijo ljudstvo, mu delajo obljube, ki se nikdar ne bodo dale uresničiti, in razširjajo načela, s katerimi — to moram takoj in odločno izjaviti — se nikdar ne more sprijazniti pravi prijatelj ljudstva, ki ljudstvu resnico pove in pove tudi, koliko je mogoče doseči in v koliko je v interesu njegovem, da se doseže. Zato, gospoda moja, je tudi v pravih prijateljih ljudstva drug tera je imela zopet kmalu nastati, bi se porabila v potrebne priprave za tako popotovanje. Ze po leti so izdelali na ladiji več manjših čolnov — kajak — kakoršne rabijo Eskimi. Seveda so bili ti čolniči veliko lažji. Sestavljeno je bilo namreč ohrodje čolna iz bambusovih palic, katere so prav lahke in zelo trde, čez to ohrodje je bilo napeto platno od jader, katero je bilo s stearinom napojeno in toraj za vodo nepredorno. Tak čolnič za jednega človeka je bil le 3'7 m. dolg, 73 cm. širok in 35 cm. globok in tudi na površju ves zadelan. Na sredi je imel toliko luknje, da je človek vanjo sedel, ter si s kožuho-nino okrog pasu na gosto zabasal, da voda nikjer ni mogla v čoln. Enačili in nekoliko večjih kajakov za 2 osebi so imeli na ladiji že več izdelanih za slučaj, da bi se ladija v ledu ponesrečila in bi bilo potreba daleč po ledu peš popotovati in potem svoje popotovanje po morju nadaljevati proti domu. Med jednacimi pripravljanji je nastopila druga zimska noč na severu. Opravila, delo, zabava, dolg čas, mraz, vse je bilo isto, kot pretočeno zimo. Mnogo silnojše in nevarnejše pa je bilo gibanje in pritisek ledu. Sosebno okoli novega leta in prve dni januvarija 1895 so je pritisek ledu tok navstal, tok krščanske demokracije in ta tok je provzročil duhovni vladar katoliško cerkve papež Leo XIII., on, ki se z visokega prestola doli kot namestnik Boga samega zaveda, da je oče in pastir vseh slojev človeških, tudi zaniče-vanih in tlačenih slojev, ki morajo živeti brez političnih pravic. On zlasti se je potegnil zanje in v krasnih besedah v okrožnici delavskih stanov naznanil svetu dolžnosti in pravice delavcev in povdarjal posebno, da gredo gospodarske in politične pravice, kakor vsem stanovom, tudi nižjim, delavskim stanovom, (Klici na lovi : »Slava mu !«| in tako stojimo danes pred velikanskim vprašanjem, ki se ne razmotriva samo v naši zbornici, ampak, v vseh parlamentih celega sveta. Gospoda moja, že začetkom sem omenil, kaj je ta volilna reiorma, katero nam danes podaja odsek za volilno reformo. Reči moram, da tu v pravem pomenu besede pač ne more biti govora o volilni reformi, kajti kar visoka zbornica danes sklene, ne bo nobena preosnova volilnega reda, nobeno razširjenje volilne pravice, najmanj pa odstranjenje krivic, ki so na dnevnem redu v kronovini naši, ampak to je le majhna, neznatna sprememba načina volit-venega. Šlo se bo namreč samo za to, da na mesto indirektnih in javnih volitev vpeljemo direktne in tajne volitve, in to je pa tako malenkostna stvar, da zaradi tega pač ni bilo treba tolikega napora. Pa rekli nam bodete morda, zakaj nismo več zahtevali ? Mi smo nameravali in zahtevali v odseku najprej, da bi se v zakon sprejelo določilo glede splošnega volilnega razreda, ali precej smo se prepričali, da je stvar neizvedljiva, ker so zastopniki nemškega veleposestva izjavili, da nasprotujejo vsaki načelni spremembi obstoječega volilnega reda razun vpeljave direktnih in tajnih volitev, in tako smo bili stavljeni pred vprašanje, ali hočemo letos sploh kaj doseči ali nič. Mi smo hoteli po vzgledu drugih kronovin avstrijskih vpeljati splošni volilni razred, takozvano peto kurijo, v katerem bi bila zagotovljena volilna pravica vsem tistim 24 let starim avstrijskim državljanom, ki so samostojni in so doslej bili izključeni od volilne pravice, in sicer zagotovljena v tistih občinah, kjer stanujejo vsaj fi mesecev pred dnem, ko je razpisana volitev. To našo zahtevo smo potem v odseku omejili in rekli, da hočemo staviti resolucijo, v kateri naj bi se deželni zbor načelno izrekel za splošni volilni razred, ali reklo se nam je: Ako bi jo tudi stavili, ne bodete prodrli, in zastopniki veleposestva so zopet izjavili, da se posvetovanj o načelnih spremembah volilnega reda nečejo udeležiti, vsled česar je torej sploh sklepanje o volilni preosnovi popolnoma nemogoče. Vkljub temu moram pa vendar nekaj argumentov našteti, ki govorijo za to, da smo mi opravičeni kot zastopniki ljudstva gledati na to, da tudi oni slojevi pridejo do volilne pravice, ki so dosedaj bili brezpravni, in sicer zato, ker nas k temu sili že državni zakon in ker sta državni zbor in presvetli naš vladar sam spoznala, da je treba, ako hočemo ponavljal s tako silo, kakor še nikdar poprej. Led je jel pokati in velikanski ledeni hrbet se je jel približevati ladiji ter ji žugal pogin. Tedaj so jeli naši popotniki že pripravljati se na osodepolni trenutek, da bo treba ladijo ostaviti. Vsi čolniči so bili prirejeni. Vsakteri mož je imel pripravljeno vrečo z živežem in obleko, da jo v slučaju skrajne sile zanese v čoln in na led. Več pleha-stih posod s petrolejem je bilo pripravljenih, da jih vzamejo seboj. Mnogo živeža in druge priprave so raznesli na različna mesta na led, da bi bil vsaj jeden del rešen, ako se že drugo po-izgubi. Več dnij ni nikdo obleko odložil, vsak čas pripravljen na odhod. Ledeni breg se je nakopičil prav do ladije, da je vse lesovje in tramovje pokalo in škripalo in nakopičeni led se je od vrha vsipal na ladijo; ladija se je močno nagnila na stran. Ti grozni prizori so se ponavljali skozi 14 dnij, potem se je pa zopet led pomiril, najopas-nejše gruče ledu so odkopali in odsekali in krov zopet oprostili. Ladija je zopet mirno počivala med ledenimi skladi. Odslej ni bilo nobenih tako silnih pojavov groznih naravnih sil. Živež in drugo blago so zložili na ladijo nazaj, katora jim je bila zopet varno zavetje. (Dalje sledi. odstraniti nezadovoljnost v tistih slojih prebivalstva, ki so doslej prikrajšani bili glede volilne pravice, in ako hočemo nekoliko zajeziti tok socijalne demokracije, dati tudi zastopnikom teh slojev priliko, da v javnih zaBtopih, v državnem zboru in v deželnih zborih dvigajo svoj glas kot izvoljeni poslanci za pravice onih, ki jih pošljejo v te zastope. Torej to je prvi argument, ki govori za splošno volilno pravico tudi za deželne zbore, da Be tako odpravi anomalija, ki bi tukaj nastala s tem, da bi dotični slojevi imeli pač volilno pravico za državni zbor, za deželni zbor pa ne, in res so se glede na to razmerje razni deželni zbori avstrijski že pečali z vprašanjem splošne volilne pravice in sicer so bili ravno tisti zbori, katerim se očita reakcijonarstvo ali pa krščanski socijalizem, prvi, k£so vpeljali ta splošni volilni razred in s tem najprej ustregli željam ljudstva. Gospoda moja, za tak zakon bi se morali vsi centralisti ogrevati, ki želijo, da se vse javno življenje osredotoči v državnem zboru, in za tak bi se morali ogrevati avtonomisti, ki morajo stati na tem stališču, tla tisto, kar glede države, je tudi opravičeno glede posameznih kronovin, in ako vzamemo, kar se je govorilo in naglašalo v nekaterih deželnih zborih, zlasti v zadnjem času, da morebiti pridemo do časov, ko se zopet oživi oktoberska diploma, je mogoče, da bo potem popolnoma izključena peta kurija tudi od državno-zborskih volitev, ako bi namreč deželni zbori imeli pravico voliti državne poslance, in zato bi bilo prav, da bi tudi za ta slučaj deželni zbori skrbeli in tudi vpeljali splošni volilni razred. Dalje, gospoda moja, moram reči, da je popolnoma opravičena zahteva po splošnem volilnem razredu glede na splošno šolsko omiko. Čim bolj pa sc širi splošna omika, tembolj se ljudstvo zaveda svojih pravic in tembolj želi, da sme tudi govoriti v javnem življenju. In ljudstvo naše je razumno in ker nosi tudi teška bremena, je popolnoma opravičeno, ako se zaveda, da ima tudi nekaj pravic, in zato je prav, da se ljudski zastopniki na to ozirajo in po mogočnosti delajo na to, da se mu vrata v parlament odprejo. Dosedaj imajo volilno pravico le tisti, ki plačujejo gotovo svoto direktnega davka, in onim, ki volilne pravice nimajo, očita se, da je zato nimajo, ker direktnih davkov ne plačujejo. Gospoda moja, vprašam Vas pa, ali indirektni davki tako malo veljajo in ali ni ravno naša zbornica klasična priča temu, koliko da donašajo indirektni davki? In zato pa bi bilo popolnoma opravičeno, da bi tudi zastopniki teh slojev imeli svoj glas v tej zbornici. In ako tudi ne govorim o indirektnih davkih, kaj pa krvni davek? Ali ta davek nič ne velja, ki spravlja zdravje v nevarnost in ki zahteva lahko žrtev življenja? Ali ni morda ta najtežavnejši davek edino že zadosten, da smejo na tej podlagi brezpravni slojevi zahtevati, da so zastopani v vsakem parlamentu? To, gospoda moja, so poglavitne misli, ki so nas vodile — mislim, da ne more nikdo ugovarjati, da ne bi bile opravičene — ko smo v odseku zahtevali, da naj bi se, če je že nemogoče, takoj letos vsprejeti dotično določilo v zakon, vsaj v posebnem predlogu načelno izreklo za to, da se tudi za deželni zbor kranjski vpelje splošni volilni razred. Ali do takega sklepa, gospoda moja, ni prišlo in sicer zato ne, ker so se zastopniki nemškega veleposestva temu nasproti postavili in rekli, da ne privolijo v nobeno načelno spremembo volilnega reda. Gospoda moja, kdor ima take predpravice, temu je lahko odgovoriti ■/.aftscpa ... (Frenetično odobravanje in dolgotrajno ploskanje na levi in na galeriji. Deželnega glavarja namestnik pl. Liechten berg (pozvoni) : »Bei der niichsten Aeusserung der Zuhorerschaft lasse ich die Gallerie riiumen Posl. Kalan (nadaljuje): Ti gospodje lahko tako govorijo ; toda ne že toliko, ker imajo take pravice, ampak, ker imajo take predpravice, bili bi tembolj prvi poklicani privoščiti drugim, brez pravnim slojevem vsaj mrvico pravice. (Ponovljeno odobravanje na levi.) Iz tega ozira torej moram konštatirati, da vsled skrajno neumevnega stališča, katero so [z ozirom na ljudske pravice zastopali zastopniki nomškega veleposestva glede volilne reforme, nismo mogli priti do nobenega drugega sklepa, razun onega, katerega predlaga odsek za volilno reformo. Kaj torej hočemo storiti ? Jedino prav bi bilo, da bi mi, ker predloga v ničemer ne ugaja vitalnim in bistvenim potrebam delujočih stanov, jednostavno rekli, da odklonimo sploh ves zakon. Ker je pa konečno tudi vsaka drobtinica boljša, kakor nič, hočemo tudi mi biti za predlog, katerega je častiti gospod poročevalec stavil v imenu večine odseka za volilno reformo, veiuler pa moramo, gospčda moja, vso odgovornost za to, da se letos ne doseže nobena volilna reforma, prepustiti zastopnikom nemškega veleposestva, ki so bili načelno proti vsaki volilni reformi in so s tem pokazali, da ne stojijo v kontaktu z ljudstvom, da ne poznajo razmer in potreb ljudstva, da pa hočejo na vsak način vzdržati svojo privilegije in vkljub temu, da zastopajo neznatno število volilcev, obdržati v monopolu vse svojo krivične predpravice. Gospoda moja, pozna je ura in teško je govorniku vzdržavati pozornost, toda, gospoda moja, še veliko poznejša je ura, da se že jedenkrat ugodi zahtevi, katero opravičeno stavi na zakonodajnem zboru brezpravno ljudstvo, ki z nami vred teško dola, ki ima šo težavnejše dolžnosti, kakor mi, in zato, ako je tudi pozna ura, je še poznejši, je zadnji čas, da zastopniki ljudstva no preslišijo glasov dosedaj brezpravnih stanov, ki zahtevajo tudi zase pravico voliti in voljenim biti, glasov, ki se razlegajo od raznih stranij in hočejo, da se vsem onim, ki žrtvujejo delo svojih rok, svojo kri, svoje življenje za splošnost, d& tudi razmerno zastopstvo v zbornici. Zato pravim, dokler no boste v tem oziru ugodili opravičenim željam brezpravnega ljudstva, toliko časa ne spolnite svojo dolžnosti, kajti dolžnost Vaša je, ustreči zahtevi brezpravnih slojev, ki imajo, tako kakor drugi stanovi, pravico sedeti v zakonodavnem zboru. In zato moram jaz reči, akoravno se mi letos z ozirom na te razmere, v katerih živimo, pridružujemo predlogu častitega gospoda poročevalca, da to ni naša zadnja beseda, ampak lo najmini-malnejši začetek volilno reforme, kakor si jo mislimo, v prihodnjem letu pa bomo z vso odločnostjo zahtevali, da so delo resno prične in da res pride iz zbornice volilna reforma, ki bo res kaj pravice prinesla brezpravnemu ljudstvu. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi in na galeriji.) Puberki iz »Kmetskega Lista". Iz Celovca, dne 23. marca. Objavljali ste že razno »duhovitosti« najnovejše nemškutarske pokveke na slovenskem časnikarskem polju, imenovane »Kmetski List«. Označil se je tudi že namen, ki ga imajo nasprotniki z izdajo tega lista: S pomočjo slovenski pisanega a nemškega duha lista zatreti slovensko gibanje na Koroškem! Glavno orožje v tem jim je laž, nesramno obrekovanje in zavijanje, kakor dokazuje tudi najnovejša (3.) številka »Lisjaka«. Obilo smeha so provzročili citati iz prejšnjih številk; naj podam jih še nekoliko iz zadnje, ker ne škoduje človeku, da se — zlasti v sedanjih resnih in žalostnih časih — nekoliko posmeje! Tarča, v katero mečejo ostrupene pušice svoje, je »slovenska klerikalna« stranka in »Mir«. Ta je vzrok vsem mogočim homatijam, ta vzrok, da se kmetom tako slabo godi, zato — le po stranki in njenem glasilu. Cujmo: »Komaj da je »Kmetski list« še - le dvakrat izhajal (!), napadel ga je »Mir« — in drugi klerikalni listi — slovenski in nemški — ter ga raz-drahali — kakor — psi zajca. — Z različnimi psovkami so nas »častili« — in na zadnje na prav »bistroumno« — »Lisjaka« — imenovali. — Šjmo zadovoljni s tem naslovom; — po šegi »lisjaka« hočemo tedaj v njih »temne brloge« zlesti, tako dolgo da bode tudi tam jasno; naše nasprotnike bodemo izpodili in se vtem smislu prizadevali, da njim ne bode zanaprej mogoče, naše kmete s hinavskimi obeti nalagati.« To je pač grožnjat, — samo, da se je tisti, katerim je namenjena, nočejo bati! »K. L« na to našteva razne grehe, katere je po njegovi sodbi izvršila »klerikalna« stranka. Našli smo jih že stokrat po liberalnih listih; ravno tolikokrat so se vsa ta očitanja zavrnila, a našim poštenjakom je le dobro došlo to »mastno blago«, saj: »nichts ist so dum, dass es nicht finde sein Publicum«. To velja i o sledečih krepkih »schlagerjih« : »Da klerikalci resnico ne spoštujejo, kedar je bolje všečo za njih namene, je znano. Zatožu- jejo svoje politične nasprotnike na vse mogočo viže, skoz časnike, brezimentfne dopise na sod-nije in urade, ter druge zvijače. Saj imajo Jezuiti prebrisano geslo : »Namen posvečuje poni a go.« (!!) če se na to mero nasprotnik z bodi še tako grdimi, nesramnimi rečmi napada in preganja, ni greh, kajti namen je: »Naj pogine, ker naši moči nasprotuje.« A pod članek s tako vsebino drznil se je člankar zapisati znani stavek: »Diligite veritatem, filiam Dei!« Zlobnost navedenih laž i j je oči-vidna. — »Lisjak« sanjari celo, da so ga bojimo, naš »Mir« je prekrstil v »Prepir« ter prerokuje: »Moč klerikalna je v nevarnosti, oblast, ki jo skrivate pod lepo besedo »vera«, če ravno vi sami nemate prave pobožne vere. Klerikalci ste, bojite so resnice, mi pa Vam tega no zamerimo, saj se morete borevati (sic!) za telesno Vašo blagostanje!— Ljudstvo pa hočete šiloma poneumneti (!), da bi tako lahkejše vladali in se pri lakototrpe čem (!) kmetu mastili. Dobro vemo, da nas pričakujejo še težavo in preganjanje, a mi ne bodemo vpešali in se borevali zato, da se ljudstvo duševno povzdigne .... Mavho ste odprli vi koroški klerikalci po Koroškem kmetu, požrljivo (!) se že steguje Va$a roka, da pobaše kmeta vanjo, da bi ga potem pozobali v svoj neizmerni želodec. Čaj te! ne bo se dal — ne! Združil so bode tudi kmetski Btan ter se politično izobražil in iz-nebil so bode vašega jarma in kuratelja.« To je pač jasno povedano ; dostavljam le, da so malone vse te kolobocije izrastle izpod peresa nekega ponesrečenega študenta, sedaj »sodavvasser-fabrikanta« in — reservnega častnika! II koncu naj navedem le Se krepko izjavo: »Zunanja oblika pisave ni je za kmete mero-dajna, — prosti smo, in prosta nai bode naša pisava, — čislamo jedro pisavo (!) to jo — res nico. — To naj bode naše »odzdravljcnje« !« Punktum! Kdor ne verjame, da jim je samo za — resnico, kdo mu pomaga? Politični pregled. V Ljubljani, 2*5. marca. Volitev v kvotno deputacijo in delegacijo se je vršila v četrtek zvečer še dosti mirno in normalno brez običajnih mejklicev, katerih Schonererjancem včasih ni hotelo zmanjkati. Za vsako kronovino so bili izvoljeni isti kandidati, katere je predlagala skupina poslancev za tisto kronovino. Kranjska dežela je zastopana v delegaciji s poslancem Pogačnikom kot delegatom in dr. Ferjančičem kot namestnikom, v kvotni dc-putaciji pa po poslancu vodji Povšetu. Najvaž-nejo nalogo ima seveda kvotna deputacija, kajti določitev kvotnega razmerja mej Avstrijo in Ogersko za dobo desetih let gotovo ni majhna stvar. Vendar se je resno bati, da jo v avstrijski kvotni deputaciji mnogo premalo takih mož, ki bi vztrajali do skrajnosti in imeli pred očmi v prvi vrsti koristi tostranske polovice in potem celokupne države. Za koristi onostranske polovice se našim delegatom menda ne bo treba potegovati, ker so Mažari sami tako vneti zagovorniki svojih interesov, da jim ni lahko najti para. Občinske volitve na Dunaju. V četrtek je volil drugi razred. Pri teh dopolnilnih volitvah sta si stali nasproti zopet le dve stranki, kr-ščansko-socijalna in nemško-liberalna združena z nacijonalno. Vspeh volitve je bil skoro tak, kakor pri dopolnilni volitvi za prvi razred, antisemitje so si ohranili svoje dosedanje postojanke, vendar pa je nekaj prejšnjih volilcev te stranke volilo sedaj z židovsko liberalno kliko. Mej temi so bili v prvi vrsti profesorji in učitelji. Krščanski soci-jalci so zmagali s svojimi kandidati v okrajih Mariahilf in Ottakring, nasprotniki pa v prvem in devetem okraju ter na Wiednu. Naravnost smešno in zlobno je, ako bobnajo židovsko-liberalna glasila v svet, da se na židovsko-liberalni strani ni razvila prav nikaka agitacija, ko vendar vsakdo ve, da ta klika ne more obstati brez te vrste »dela«. Kako pa se je agitovalo, pojasnuje najbolj ogromno število listkov z napisi: »Kdor ne gre sedaj na volišče, je sokrivec antisemitov, pregreši se nad seboj in svojimi otroci.« Ni-li to smešno-predrzno ? Banffgjeva nevednost. Splošno je bilo sicer znano raznim političnim krogom, da se ogerski ministerski predsednik baron I3anffy ne nahaja na posebno visoki stopinji omiko in izobrazbe, saj jo znano, da mu celo v nemščini precej trda gre, kar seveda tudi sam ne taji, toda da bo zabredel tako daleč, kakor je v svojem go- voru v zadnji seji, to so pa gotovo ni sanjalo nikomur. Kakor znano, govoril je baron Banffy o pogubnosti socijalizma, kateremu je napovedal brezobzirni boj. Da bi zbranim poslanc em šo bolj živo predočil pogubnost socijalizma, dal si je napisati iz ScbaiTleja citat, katerega je mej govorom privlekel iz žepa, a prebral tako nesrečno, da se mu je smijala cela zbornica. Patetično in samozavestno je namreč v svojem naudušenju vprašal: »Kaj pa je socijalizem?« ter segel v žep in prebral naslednji odstavek : »Že Schiiffle pravi, da temelji socijalizem od abbe Hueta do svetega Simeona na zahtevi po odstranitvi zasebnega premoženja« — Pri besedah »svetega Simeona« je navstal mej poslanci nepopisen smeh. Poslanec Polonvi: »Kaj pravi? Sveti Simeon? To je dobro !« Splošna veselost v zbornici in na galeriji in klici: Živel sveti Simeon! — S čim so je vendar Banll'y tako osmešil ? Francosko ime grofa Saint-Simon je izgovoril tako nerodno, da ga je vsak razumil tako, kakor zgoraj navedeno, ali pa ga je v resnici imel za svetega Simeona, ki je umrl 1300 let pred Saint-Simonom. Toraj ni bilo dovolj, da je streljal veliko kozle pri razlaganju o bistvu socijalizma, marveč tudi to ni vedel, da je Saint-Simon Sentsimonski (kakor pri nas : Smarski, Šentjurski). Gotovo v vsaki državi bi bil ministerski predsednik tolike »izobrazbe« nemogoč, v ogerski poslanski zbornici pa potem, ko je srečno prišel na svetega Simeona kot prvega socijologa, udriha še ošabno po opoziciji ter pridiguje katoliški ljudski stranki o politični morali in političnem pomenu. Kdo se ne smeje! Naši vojaki na Kreti. Komaj se je dobro posuftilo črnilo na interpelaciji slovenskega štajerskega poslanca in Olana slovanske krščansko-na-rodne zvez«, viteza B e r k s a , komaj je preteklo 24 ur. odkar je interpeliral ta vrli zastopnik domobranskega minet a, že |e došlo sporočilo, da je zunanji minister grof Golubovski naznanil zastopnikom zunanjih velesil, da namerava avstro-ogerska vlada odzvati svoje čete, slovenske vojake, s Krete v domovino in sicar že v času do dne 15. aprila. Ostalo jih bo tam le toliko, kolikor jih bo neobhodno potrebno za varstvo ondotnega konzulati in avstrijskih podanikov. Ta stvar *e sicer ni rešila posebno naglo, ker merodajni krogi bi gotovo še dalje časa ne dospeli do prepričanja, da avstro-ogerske čete na Kreti prav za prav niso imele nikakega opravila, in je torej več ko vero-jetno, da jim je znana interpelacija posl. Berksa šele odprla oči. Poleg tega pa tudi še sedaj ni povsem pojasneno vprašanje, čemu so morali naši vojaki na turško zemljo. Naglaša se sicer, da so vojne čete varovale Krečane pred napadi in da je ta akcija onemogočila poskus grške vlade. Prvo je le deloma resnično, kajti tisti, ki so najbolj vznemirjali Krečane in jim škodili v vsakem oziru, so bili Turki, katere so združene velevlasti branile pred Grki, ki so skušali osvoboditi bedne krečan-ske sorojake. Tukaj ie bila torej korist zelo minimalna. Se bolj ničeva pa je trditev, da se je s pomočjo evropskega koncerta odvrnila nevarnost, ki je pretila turški posesti od strani Gtkov. Tako majhen narod naj bi ugonobil tolikoštevilno turško armado! Konečno se pa v oficijozni noti naglaša, da se Avstro Ogerska ne misli popolno odtegniti dosedanji akciji ter bode diplomatskih potom še vedno sodelovala pri nji, odtegniti hoče le male-rijelno podporo. V resnici pa stojč stvari precej drugače. Velesile, ki imajo v tem koncertu prvo besedo, posebno pa Nemčija, so se mnogo premalo brigale za uasvete naših zastopnikov in tako je Avstrc-Ogerska neredko kedaj ostala osamljena. Morda ravno vsled tega Krečani še sedaj nimajo veliko nade na avtonomijo in je še kdove kako daleč čas, ko bo imenovan ta ali oni izmej mnogih kandidatov guvernerjem na Kreti. Mi se torej nismo v resnici sami odtegnili temu delu, ampak bolje, izrinili so nas in tako odškodovali za precejšnje žrtve. Splošne volitve na Francoskem se vrše, kakor je sklenil ministerski svet v jedni zadnjih sej, dne 8. maja in s tem se pričenja prava vo-litvena borba mej raznimi francoskimi strankami. Borba se je vnela že pred nekaj tedni in se toraj sedaj le nadaljujejo priprave za odločilni trenotek. Vsaka stranka razvija po svojih agitatorjih svoj program ter nastavlja mreže, na katere se polagoma love volilci. Tudi ministerski predsednik je že poslal v svet nekaj programa svoje vlade, s katerim ob jednem pobija razne napade od strani nasprotnikov. »Naša politika«, pravi Meline, »je politika verskega miru in narodnih interesov; pobijamo radikalizem in socijalizem. To dela desnica; neizogibno je toraj in veseli nas, da moramo biti jedini z njo. Sicer nismo sklenili z desnico nikakega kompromisa, in ker smo dobri republikanci, bomo tudi skrbeli, da republiki no bomo škodili«. Kaj meni Meline prav za prav z besedo verski mir, ni dovolj jasno izraženo, toda izjava, da hoče on in njegova stranka pobijati socijalizem in radikalizem, je že toliko prikupljiva, da sme vlada računati vkljub strastni nasprotni agitaciji na veliko večino. Crispijeva afera je aicer, kakor smo poročali, rešena v parlamentu s tem, da mu je večiua izrazila »resno« grajo, nikakor pa nmo odstranjene škandalozne razmere, ki vladajo v »Iiahi uniti« posebno v višjih krogih. Te razmere so dosegle za Crispijevega gospodova sicer vrhunec, toda veliko bolje ni bilo pred njim in je morda še slabeje za njim. Osvetlili ko jih posebno povodom te razprave razni poslanci z veiepomeuljivion vzkliki. T»ko je vprašal jeden pos'ancwv »visoko« zbornico: »Kateri italijanski minister ni bil v kočljivi zvezi z raznimi bančnimi zavodi? Komur vest ničesar ne očita, naj vrže prvi kamen v Crispija!« Še bolj jasno se je izrazil mož, ki je v precej ozki dotiki z italijanskim dvorom. Vzkliknil je: »Kar je učinil Crispi, to dela vsak italijanski ministerski predsednik ali zunanji minister 1« Res krasne razmere! Taka je morala v italijanskih vojnih ia parlamentarnih krogih. Tedenski koledar. Nedelja, 27. marca: 5. postna, tiha, Janez Damas., evang.: Jezusa hočejo kamnati. Jan. 8 — Ponedeljek, 28. marca : Janei Ivapistr. — Torek, 29. marci: Avgusta d. — Sreda 30. marca: Jinez Klimak sp. — četrtek, dn6 31. marca: Modest šk , Balbina d. — Petek 1. aprila: Hugon Sk., 7 žalost M. D. — Sobota, 2 aprila: Frančišek Pavlj. — Solnce izide dne 30. marca ob 5. uri 47 min., zaide pa ob 6. uri 22 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 30. marca ob 8. uri 38 minut zjutraj. — Dan zraste v aprilu za 1 uro 30 minut. — M u s i c a sacra v nedeljo: v stolni cerkvi velika sv. maša ob 10. uri : Koralna maša, graduale in trac-lus zl. A. Foerster, ofT^rtorium zl dr. Fr. Witt. V mestni cerkvi sv. Jakoba velika sveta maša ob 9. uri: vokalna maša z!. Fr. Schopf, graduale Foersteriev, offerlorij Mittererjev. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. marca. (Konzistorlj v Rimu) je bil dne 24. t. m. Mej drugim je v tej seji papež potrdil imenovanje kneza in škola ljubljanskega, prevzv. g. dr. J Missio knezom in nadškofom ter metropolitom goriškim, posvečenega škola sarajevskega, mil. gosp. Ant. Jegliča, knezom in škofom ljubljanskim Prevzvišeni knez in nadškof dr. Missia bivajo se daj v Ljubljani, mil knez in škof dr. Jeglič pa v Lakromu. (Okrožnim zdravnikom v dr. Pavel Lučič, doslej obč. Dalmaciji. (skušnje za učiteljsko ljudske in meščanske šole se prično dne 2. maja t. 1. (III. koncert »Glasbene Matico«) bo v ne deljo, 3. aprila t. 1., ob 5. uri popoldne v Sokolovi dvorani »Narodnega doma«. Izvajal se bo I. S. Bachov »Pasijon po sv. Mateju«, čegar snov obsega cap. 26 in 27. evangelista Mateja križanje Kristovo. Za to veličastno snov vporabil je Bach velikansk glasben aparat — dva mešana zbora, dva orkestra, klavir, orgije. — Da se ustreže mnogim željam, bodo sedeži za ta koncert zopet numerirani. (Gledišče.) V četrtek se je zopet igrala znana priljubljena igra »Revček Andrejček« Naslovno vlogo je igral g. I4. B o r 8 t n i k, ki ga je intendanca brzojavno poklicala iz Zagreba. G Borštnik je svojo vlogo igral z znano dovršenostjo in je žel obilo ploskovite pohvale. Občinstvo podarilo mu je tudi jako lep velik venec. Tudi ostale igralce in igralke smemo pohvaliti, grajati pa moramo ne-brižnost in nehvaležnost ljubljanskega občinstva, Vipavi) je imenovan zdravnik v Boli v vsposobljenost) za v Ljubljani vsled koie je bilo gledišče vzlasti v j.arterju skoraj da prazno! (Krasni častni diplomi) izroči 27. marca »škofjeloška dekliška Marijina družba« preč. svojemu ustanovniku, g. zlatomašniku Jožefu Ker-čonu in za družbo velezaslužnemu bivšemu predniku, župniku Simonu Zupanu. (Duhovniške izpremeuibe v ljubljanski škofiji.) Župnija Logatec je podeljena č. gosp. Josipu L a v r i č u, župniku v Ambrusu. Za župnijo S v. Trojico pri Tržišču je prezentovan č. g. F r a n -čišek Perpar, župnik v Zagradcu. Premeščeni so č. gg. kapelani: Karol Č i k iz Kočevja v Šentjernej, Vaclav Vondrašek iz Šentjerneja v Dobrniče, Josip Eppich iz Dobrnič v Kočevje. (Duli. spremembe v lavant. škofiji.) Prestavljena sta gg. kapelana: Jakob Menhart iz Ormoža na Ptujsko goro in Fran Gartner iz Središča v Ormož. (Sv. misijon) vodijo č. 00. družbe Jezusove v krasni, lansko leto dozidani dvostolpi cerkvi pri Devici Mariji v Polji od tihe nedelje najbrže do vel. torka t. j. od 27. marca do 5. aprila. (V komisijo tretje volilne skupino za kranjski okraj za odmerjeuje ošabnega davka) priporoča več volilcev za uda g. Janeza B r 1 i c a, župnika v Mošnjah, za namestnika g. Tomaža Potočnika, župnika na Breznici. (Mrtvega so našli) včeraj zjutraj pisarja Lesarja in sicer pred barako na stavbišču tesarskega mojstra gosp. Pusta. Umrli se je prejšnji dan malo preveč napil in pozneje najbrže pri baraki zaspal za vedno. Star je bil 68 let. (Mojsterskl tečaji za krojače.) Po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva priredi c. kr. tehno-logiški obrtni muzej na Dunaji tudi 1. 1898 moj-sterske tečaje za krojače. Poučevalo se bode v jemanji mere, strokovnem risanji, napravljanji krojnih vzorcev, prikrojevanji, izdelovanji vzorcev, obrtnem knjigovodstvu in kalkulaciji. Tečaji trajajo po 6 tednov in so štiri ali petkrat v letu. Za vsprejom v tečaj morejo prositi krojaški mojstri in pomočniki, če jih priporoči občinski urad in zadruga ah kako strokovno društvo. Prednost imajo prositelji z že pridobljeno strokovno izurjenostjo, dalje mojstri pred pomočniki in med poslednjimi zopet taki, ki nameravajo svoj obrt v kratkem samostojno izvrševati. Sprejeti morejo biti konečno le taki prositelji, ki so že 24 let stari, a niso še prekoračili 45. leta in so vojaščine prosti. Ker se bo za sedaj poučevalo le v nemščini, je potrebno, da so obiskovalci nemščine toliko zmožni, da lahko predavanjem sledijo. Prošnje za vsprejem v tečaj je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. tehno-logiškega obrtnega muzeja (Dunaj lX/2, Wuhringer-strasse 59). V prošnji mora prositelj navesti starost in občevalni jezik, koliko časa jo že mojster ali pomočnik, potem v katero trgovsko in obrtniško zbornico je pristojen in slednjič za kraje, kjer ni železniške postaje, najbližjo železniško postajo. Dalje je pripomniti, če je prositelj obiskoval kako obrtno nadaljevalno ali strokovno šolo. Uč-nina znaša 25 gold., vpisnina 2 gold. Manj premožnim se omogoči obisk tečajev z oprostitvijo učnine in s podelitvijo ustanov. Prošnje za opro-ščenje učnine je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja. Prošnje za ustanove je nasloviti na c. kr. trgovinsko ministerstvo, a je iste vložiti pri imenovanem ravnateljstvu in se jim mora poleg gori omenjenega priporočila priložiti tudi ubožno spričevalo in domovinski list. Mojstri naj priložijo tudi obrtni list; vojaške prehodnice in delavske knjižice naj se ne prilagajo. Ustanove znašajo za obiskovalce stanujoče na Dunaji po 60 gld. za mojstre in 50 gld. za pomočnike; za vnanje obiskovalce pa po 90 gld. za mojstre in 70 gld. za pomočnike. Razun tega se vnanjim štipendistom povrne tudi vožnja v III. razredu osobnega vlaka na Dunaj in nazaj. Komur se podeli ustanova, ta jo ob enem oproščen tudi učnine. Vpisnino plača vsak obiskovalec. Prošnje na ravnateljstvo c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja so kolka proste, isto tako tudi prošnje na c. kr. trgovinsko ministerstvo, če jim je priloženo ubožno spričevalo. Prošnja za vsprejem v enega teh tečajev se bo po možnosti upoštevala; v jeden tečaj se more vsprejeti le 12 obiskovalcev. Razglasilo o teh tečajih jc vsakteremu na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Velik požar na Reki.) Sinoči, 24. t. m. nekaj pred deveto uro vnel se je 360 m. dolgi leseni magacin na kolodvoru. Pod streho je bilo 400 vagonov jute, lastnina ekskomptn« banke. Ogenj je bil strašen in nevarnost toliko večja, ker ne daleč bilo je tudi mnogo bencina spravljenega in druge nevarne tvarine. Na gašenje še misliti ni bilo mogoče, ampak edino na omejenje ognja, kar je srečno vspelo, ker je bilo ugodno vreme za to. Gorelo je celo noč. Prizor je bil strašen. Škoda znaša okoli milijon goldinarjev. Zavarovana je bila roba pri zavarovalnici »Assicurazioni generali« v Trstu. Pravijo, da jo zažgala okoli osme ure strela, — bliskalo in gromelo je res, — a da se je ogenj še-le čez pol ure pozneje razvil in planil ven z vso silo. (Samomor vednega kandidata.) Iz Kolina poročajo, da se je vstreiil ondi posestnik Karol Pa-torzka, ki je v zadnjih letih zapravil vse svoje veliko premoženje, ker so je vedno ponujal za poslanca. Skoro ga ni okraia na č^Skem, da bi on ne bil poskušal svoje sreče kot kandidat. Ta zabava pa je draga in zato je vidnemu kandidatu /manj ka!o denarja ter se je vstreiil vsled nevolje nad nehvaležnim svetom. * * * (Sejmi pO Slovenskem od 28. marca do dne 2. aprila.) Na Kranjskem: 28. v Zagorju, Dovskem, Rovtah, Zdenski Vasi, Kostanjevici in pri sv. Leni; 31. v Rovišah ; 1. v Loškem Potoku ; 2. na Rakeku. — Na Slov. Štajerskem: 28. v Bistrici, Spod. Kostrivnici, Sevnici in v Mambergu; 31. v Artičah; 1. v Arnužu, Ormožu, Braslovčah in Lembergu ; 2. v Straši in Dramlji pri Mar. Magd. — Na Koroškem: 28. v Velikovcu in Ukvah ; 31. v Gradišah ; 1. v llenvigi. — Na Primorskem: 28. v Ogleju; 31. v Gorici; 1 v Glemoni. Društva. (Slovenska predstava v Kranju) v prostorih narodne čitalnice. V nedeljo dne 2 7. marca na korist družbi sv. Urila in Metoda s sodelovanjem članov »Dramatičnega društva« v Ljubljani: »Igra Pike«. Šaloigra v jednem delu, svobodno po lrancoski poslovenil M. Vilhar. Režiser gosp. R. Ineman. Osebe: Baron Rocheterrier gospod Incmann. Žan, njegov sin, gosp. Lovšin. Mercier, trgovec, gospod Verovšek. Roza, njegova hči, gospica Slavčeva. — »Čitalnica pri hranjevki«. Burka v jednem dejanju. Poslovenil po Aleksander Bergenovi igri Josip N. Režiser g. 11. Ine-mann. Osebe: Gospa Korlula, branjevka in hišna oskrbnica, gospod Verovšek. Gospa Kosmačica, kupčevalka, gospod Lovšin. Gospiea Charlota, gospod Kranjec. Crescentija, hči gospe Korfule, gospica Slavčeva. Ostrovrhar, gospod Inemann. — Vstopnina: Sedeži prve do tretja vrste po 60 kr. Ostali sedeži po 40 kr. Stojišča po 30 kr. Dijaške vstopnice po 20 kr. — Preplačila na korist družbi sv. Cirila in Metoda se hvaležno sprejemajo. Začetek ob 8. uri zvečer. l>ar<*vš. Za Katoliški dom: G. Mih. Koželj, podbreški župnik, 5 gld. G. I. Ivanetič, vojaški kurat v Ljubljani, 2 gld. f g. prošt Peter Urh, 10 gld. G. prof. dr. Josip Marinko 5 gld. G. prof. dr. Franc Lampe 20 gld. Neimenovan 5 gld. G prof. Josip Klemenčič 20 gld. Neimenovani 6 gl 40 kr. G. župnik Ivan Mikš 2 gld. 60 kr. Neimenovan 1 gld. Za Je rano v o dijaško mizo: G. če-šarek, kaplan v Šmarju, 5 gld. — G. vojaški kurat I. Ivanetič 3 gld. — Prijatelj iz Bohinja 10 gld. — Dva neimenovana 2 gld. Z a k a t. polit, društvo: G. Češarek, kaplan v Šmarju, 2 gld. Za pripravniški dom: Preč. gg.: Fr. Bernik, kaplan, 4 K. Helena Bavdek, posestnica, 2 K. Ivan Lavrenčič, dekan, 14 K. 80 vin. Šim. Žužek, župnik 6 K. Fr. Boncelj, 3 K. Dr. Andrej Čebašek, prelat, dekan itd., 300 K. f Jos Nakus, župnik, po preč. g. dekanu Erjavcu 20 K. Fr. Gornik, dekan, 2 K. 80 vin. Gregor Šlibar, župnik, 2 K. Jan. Kalan, mestni kaplan, 8 K. Fr. Ferjančič. mestni kaplan, 2 K. Alojzij Stroj, ka- tehet, 2 K. Jak. Pavlovčič, žup. upr. 4 K. Neim. dobrotnik 25 K. »Od nekod« 100 K. Duhovnik v Ljubljani 400 K. Bulovec Mih., sem. podvodja 10 K. Celestina F., c. kr. prof. 2 K. Vesel Josip, o. kr. strok, učitelj 2 K. Smrekar Josip, kanonik, profesor 2 K. Nekateri starejši društveniki 16 K. Eržen Val., nunski spovednik 20 K. Neimenovan mestni kaplan 10 K. Podboj Ivan, župnik 4 K. Klemene Fr., župnik 10 K. Poč Martin, župnik 2 K. Zelnik Josip, župnik 2 K. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 2G. marca. Predsedstvo državnega zbora je v današnjem posvetovanju vsprejelo predlog zapisnikarja dr. Sto jan a, naj se uslužbencem v zbornici olajša delo ob nedeljah. Tudi glede ureditve razdeljevanja vstopnic se je predsedstvo posvetovalo ter je bil v ta namen izvoljen odbor, ki ima vrediti to zadevo; v ta odbor so izvoljeni posl. dr. Ferjančič, Pogačnik in grof V e 11 e r. Dunaj, 26. marca. V poljskem klubu je naznanil posl. Struczkiewicz, da je po posebnem odboru Poljakov stara poljska cerkev na Pienmvegu popolno prenovljena s stroški, ki so znašali nad 60 tisoč gld. ter da se z aprilom t. 1. prične redna služba božja s pridigami v poljskem jeziku. Klub je to vzel z zadovoljstvom v vednost. Budimpešta, 26. marca. Pravosodni minister je razposlal na poštne urade razglas. s katerim jih poživlja, da sumljive zavitke, pošiljatve s križnim ovitkom uradno odpirajo in pregledajo ter o tem poročajo državnemu pravdništvu. Lep napredek v svobodi v liberalni židovski ogerski državi! Pariz. 26. marca. Zunanji minister llo-notaux je izjavil, da bo Francija poskusila vse, da se ne vname vojska radi Kube, ker želi svetovnega miru. Rim. 26. marca. Bivši ministerski predsednik grof Badeni je bil včeraj pri italijanskem kralju vsprejet v avdijenciji. Berolin, 26. marca. Poslanska zbornica je s precejšnjo večino vsprejela nekaj prvih točk vladne predloge. Nasprotujejo ji sedaj najbolj Poljaki, socijalni demokratie, v katerih imenu je govoril vodja Bebel, in nekaj drugih manjših frakcij. Bebel je izjavil, naj Nemčija raje skrbi za svetovno razoroženje, kakor pa za pomnoženje vojne moči, s či-mur nalaga ostalim državam tudi nova bremena. Vkljub temu pa ne bo nikdar kos Angliji in Franciji. Kolonija, 26. marca. „Koln.. Volks-Zeitg." poroča, da je pred nekaj dnevi nadškofom izvoljeni fuldski škof Komp iz starostnih in zdravstvenih ozirov odklonil izvolitev. London, 26. marca. Iz Pekinga se poroča: Kitajska vlada je vsprejela vse ruske zahteve, ki so nastopne: Najem Port Arturja za dobo 25 let kot utrjeno morsko prista nišče. Najem Ta-Lieu Wansa kot odprto pristanišče in zadnja postaja transmandžurijske železnice za jednako dobo in s pravico svo jedobne utrditve. Pravico, da sme Rusija oba kraja zvezati z železnico. Sporočilo do stavlja, da so Kitajci s tem prav za prav za vedno odstopili svojo zemljo. Washington, 26. marca. Kapitan Mara je dospel včeraj tu sem s poročilom o nesreči na ladiji „Maine". Poročilo prejme takoj predsednik Mac Kinley, ki ga prebere v kabinetu, kateri predloži svoje poročilo kongresu prihodnji ponedeljek. Poslanik v Madridu je dobil nalog, naj o tem takoj obvesti španjsko vlado. Na vsek način pričakuje Mac Kinley pojasnila iz Madrida. Meteorologično poročilo. Vi&ina nad morjem 80tV2 m. p B Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 1 * -9 I5J -a * V) * :M[y zvečer 722 5 31 al, sever | oblačno 17 2 26 7 zjutraj 2. poool. 7i3 1 722 7 2 3 6 9 si. ssvzli. | dui 25 9. zvečer 722\> 81 si. j/,i»h. oblačno 16-4 1 26 7. zjutraj '2. popol. 719 9 720 6 5 9 7-8 si jzah. j de?, sr. jjzah. j del. jasno Srednja temperatura četrtka 3 3°, za 1-9° pod noriualoui. Srednja temperatura petka 5 4°, jednaka normalu. 230 t-1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tu?.no vest, da je naš ljubljeni brat, ozir. svak in stri.ic, gospod Edvard Lunaček c. in kr. topničarski stotnik na Dunaju po kratki mučni bolezni dri6 19. marca 1. 1. nenadoma preminol, in da je bil dn6 21. t. m. na dunajskem centralnem pokopališču z vojaškim obredom pokopan. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Na Dunaju, dne 21. marca 18S8. Žalujoči ostali. a » 0 21 6 •£ M = S 0 ~ rt m c M 'O-- al rs__ S* A ° tO T= 01 S o) 2 ^ -s <11 co > f[mmM\ Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru- deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam Maltonija Giessliilbler Risla voda. 1-13 V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajni nu-ah in trgovinah z jeatvinami in vinom. Prečastiti duhovščini in priporočam najboljše vrste slavnemu občinstvu žime za žimnice (modroce) po najnižji ceni. 226 4—1 Jakob Hajžclj izdelovatelj sit in žime za žimnice v Stranišču pri Kranju. JH5HS ESE5E5ES £ Uradne in trgovske K r ttrmo priporoča KAT. TISKARNA C| v Ljubljani. [}} na meseo lahko pošteno zasluzi sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Oesterreicher. Budapest VIII, Deutschegasse 8. 459 10-7 90 10-7 Važno naznanilo. V vsaki hiši naj bi imeli najboljše domače zdravilo dr. Rose-jev balzam za želodec in praško domače mazilo. Oboje je dohiti tudi v tukajšnjih lekarnah. Melusiiie- ustna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr. Jedina zaloga 166 (3> 2 lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek _ v Ljubljani, ResJJeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Telefona štev. ©8 je slav. občinstvu v poljubno porabo. Viurll mo : 23. marcija. Peter Cehin, umir. učitelj, 66 let, Emonska cesta 10, vodenica. 24. marcija. Alojzij Marolt, hlapec, 27 let. Poljanski trg 5, Anaemia acuta. — Martin Lesar, pisar, 68 let, Streliške ulice, je bil v baraki mrtev najden. V hiralnici: 23. marcija. Andrej Cvar, delavec, 45 let, Dementia para-litica. — Amalija Hofman, zasebnica, 35 let, Encefatitis. \ J. SOKUC v ljubi Jani, I*od Trančo 1 priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na dtželi izborno svojo zalogo IVAN KREGAR izdelovatelj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta 8, poleg Alojzijevišča priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje mon,šivane, ciborijev, ke-lihov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, krizen itd. iu 21 iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po n i z ki ceni. 0» 3 < S Freft. duhovščini vljudno priporočam svojo delavnico za slikarijo na steklu, slasti za izdelovanj« cerkvenih oken žametno slikarijo Ed. Stuhl t Gradcu. Ann*nstri(i* 35. Najboljša spri-Sala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. m H- pr ® C o » vr o . »a ■ g-t-, < « » s: 9 ~ ^ ... o 33 | • ~ s= Z. c O _ , -— S 5 1 3 » v s."2. S 5' ""o Zli*-" S*? ® ** _. • o s O C* - —. fš. N O o2".m ll °E. A g- f-fr ® » CC 25 • a e C" H i ' B g r* 00 D — 5T 5 ^ C0 o g c X ® K-"« O » c «> 1-1 ® n« ET. *Z O 2 CD ° § 2 D _ 5 < »ro. ~ n 0» Dg„c o _ Vi ^ • p -1 ? » . rt, M. N c r " r M O PTT » P « Gu % P (C ti _ O < P C f s» K S- O M U & <1 p p "O o "1 o o« S) 884 12-7 Ferdinand Prinnth, St. Ulrich, Groden, Tirolsko, zavod za cerkveno kiparstvo iz lesa, se priporoča preč. duhovščini za napravo podob svetnikov, Kristusa na križu, vzbuknjenih križevih potov, altarjev, božjih grobov itd. najfinejšega dela. Kipi svetnikov iz lesa, v oljnatih barvah, z zlatimi robovi v velikosti 80 100 120 140 160 180 200 cm stanejo gld. 22 33 48 65 82 107 140 Obširni ceniki zastonj in franko. Prodajale? vešč v prodaji specerije in manufakture se sprejme na deželi z mesečno plačo 50 pld. Kavcija po dogovoru. — Več o tem pove uredništvo »Slovenca.« Otvoritev gostilne. Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje naznanjava svojim če. gostom in Blavneuiu občinstvu sploh, da sva se s svojo gostilno preselila na Turjaški trg št. 1 v nnvn hišo .Katoliške družbe'. Točiva izvrstna ter pristna dolenjska, štajarska in lstrljanska vina, pa znano Kozlerjevo cesarsko pivo. Vsakčas postreževa z okusnimi, gorkimi in mrzlimi jedili. Na razpolago imava tudi snažno uravnane sdbe za prenočevanje. V mnogoštevilen obisk se priporočava 784 24-19 Andrej in Ana Zalar. HERBABN^ -jev podfosfornasto-kisli Najboljše sredstvo proti stenloam, bolham, kuhinjskemu mrčeaju, moljem, zajedalkam domačih iivallj. 216 4-4 i « i • uc Peg e • 286 10-1 odpravi v 7 dneh popolnoma 195 48-4 9 dr. Christoff-a izborni, neškodljivi g Ambra-creme g jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za q olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih ■ steklenicah po 80 novč. ima na prodaj « Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. ■•MMBMBMM i HSMMH Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi. pospešuje prebavljanje in redll-nost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kost«. 725 20-14 Cena steklenlol je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polsteklenic ni.) Prosimo, da se vedno ^JTTiiUT^^FKEl^ izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - železni sirup. Kot \± iareT^t^i znafc jZvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in 'fzžMjL Mi&if S> nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno >Mmmr»% znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. 239 6 Osrednje skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkelt" VII. 1, Kaiserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinah. ,Kacherltift' učinkuje čudovito! Usmrti *Y vsakovrstno golazen — ln ga radi tega milijoni odjemalcev zahtevajo. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2.Ime .Zaoherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Ivan Fabian, P. (irosel. F.dvard Iiajek, Karol J. Holzer, Ivan Jebačin, Jeglič cfeLeskorie, C. Karinger, Mihael Kastner, K liani & Murnik, J. Klauer, Adolf Kopriva, Josip Kordin, Anton Krisper, Karol Lapponi, Peter Lassnik, ' J. Lenček, Ivan Perdan, Karol Planinšek, J. 0. Riiger, A. Šarabon, Viktor Sehifler, Jakob Schober, Jakob Spoljarič, A. Staeul. Franc Stupica, M. E. Supan, Frane Terdina. Uradniško kon-sumno društvo Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Sodražici, Velikih Lašičab, Kočevju, Krškem, Hribu Fr. Kovač, Idriji. Kranju, Kostanjevici, Litiji, Mokronogu. Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, Travniku, v Tržiču, v Radovljici, Radečah, Zagorju, Žužemberku. Kamniku, Draai. Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Ložu, Kamniku, Vipavi. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdych. 220 15-1 Pritlično sadno drevje najboljših vrst, sposobno za obsaditev malih vrtov in golih sten na poslopjih , vzgojeno kot piramide, eno in več etažne palmete z rodnim lesom oddaja se iz drevesnice .M____ CflJULlUS NEHBA3NV Jos. Lenarčič-a na Vrhniki Tu je dobiti tudi jajca za valenje od Houdan, Plymouth Rocks in Italijank po 15 kr. komad. 228 3 — 1 Izurjene šivilje v ženskih vrhnih oblekah ter učenke vsprejme takoj in jih oskrbi s trajnim delom gospa Eliza Hitzl - Ilubcr 231 2 — 1 Francovo nabrežje 1. Natečaj 225 2-1 y za zgradbo nove župne cerkve v St. Jakobu ob Savi. Oddala se bodo posamno sledeča dela: zidarska, tesarska, kleparska, mizarska, ključarska, steklarska, pleskarska in lončarska. Ponudniki bodo morali vložiti 10% varščine do kolavdacije. Ponudbe se sprejemajo do 14. aprila t. 1. v župničšu v Št. Jakobu ob Savi, kjer so tudi potrebni načrti in proračuni na razpolago. Stavbni odbor v Jakobu ob Savi. Zarezano strešno opeko (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid in navadno opeko za zid ponujata po znatno znižanih cenah Knez & Supančič tovarna za opeko v Ljubljani. mAAAA^ .»'^vAV,^ A A A AAAA AA A A frosto?®ljaa javna draila bo v Kranji v ponedeljek, dne 4. aprila t. I. dopoludne ob II. uri pri c. kr okrajnem sodišču _ „Fidrove" hiše, v katerej je že mnogo let dobro obiskovana gostilna, in vsega zraven spadajočega posestva. 229 3—i V'/- v . J 227 1 FELIX TOMAN \ kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja Reseljeva cesta štev. 6. LJUBLJANA Reseljeva cesta štev. 6, priporoča svojo največjo zalogo 234 30—1 nadgrobnih spomenikov od raznovrstnih najtrpežnejšili marinorov, od granita in črnega sijenita. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo stavbene kamnoseško delo po najnižji ceni. Posebno priporoča se prečastiti duhovščini za izdelovanje različnih cerkvenih umetno-kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali pešCenika itd., za katera dela izgotovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte in proračune. Najcenejša zaloga vsakovrstnih ploše za pohištvo od tu- in inozemskih marmorov. n Gostilna m ** *3 51 4? y fc)~arcdnem domu v dalji' odda se ud I. junija 1898 pod jako ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe do 15. aprila 1898 na gostilničarski odsek v ,,Narodnem domu v Celji". 204 3 3 Alojzij \ ecaj | Liniment.Capsici compos. izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 6i preje Igriške ulice priporoča lopo svojo zalogo 15 raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujava, zelene bele. pri naročilih pit tu
  • V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Na vseh delih zavitka ___ je pristavljona postavno vpi-sana varstvena znamka'. fjT" Glavn* lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu" v Pragi, zaloga: Se vsak dan razpošilja. "^sJHi m V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih G. Piccoli. Ub. pl. Trnkoczy. M. Mardetschliiger. i. Mayer n vseh drugih lekarnah Avstro-Ogerske. 187 26—2 j Orožna tovarna Steyer ■■m |-..:'Jc\i.v. ■ O ' - ••«»-• '-■■ 'ir- : ■•■/i Samozastopnik za vso Kranjsko: ' FRAN KAISER Ljubljana, Solenburgove ulice 6 ■ ftoiO ustanovljena in novourejena ||oillil("l stavbinska in tunetalna steklarija tvrdke 503 28 Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta 9, poleg ,Figovca' se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat vdelanih s ka-tedralnim steklom ali s svincem obrabljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpreprostejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke, po dobe, okviri za podobe itd. Prevzema vsa stavbinska steklarska dela in popravila po najnižji ceni. Nova vozna šola: Marije Terezije cesta, j ,Waffen'-kolesa. ,Opel'- kolesa. | Dobra delavnica za poprave. Vsi pripadajoči predmeti. I Piecrajski izdelki I. vrste, , siMUit, iiiniim //////i Acssaateeit $$Ende ebraar und Mars. Ž Saatweitc Abstand de? Reihen, in der Reiho. BodcEftcscksiFenlieit: Tieflccker,* recbt nahrhaft und meht friucb gediingt. Ma uthner-j e vih slovitih zeliščnih in cvetličnih semen zaprti!, oblastvena zavarovanih zavojih s sodnijsko vpisano varstveno znamko „medved" se nahajajo koriiiHijska skladišča pri največ veletrgovinah s mešanim blagom v Avstriji. EW V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara. Kjer ni skladišča teh semen, se je obrniti naravnost do tvrdke. Kot sveža in pristna semena, tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta, Andrassystrasse 23.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mauthner. Pred ponarejanji se svari. Cus »sot^e: Koncem februvarija in marca Prostor posejatev: 25—30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrsti. Kakovost zemljo: Globoko zrahljana, redilna in ne na novo pognojena. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- lume, albe, koretelje. prte 'tri sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vs;' poprn-| vila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 81 52-9 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulice 4. K K ^ Veli Iva zaloga ^ | makulaturnega papirja 1 lepih nerazrezanih in nečitanih dunajskih časnikov dobiva se pri meni v vseh množinah od 25 kg. naprej. Cena za 100 kg. je 7 gld. 50 kr., pri večjih odvzetjih še nekoliko ceneji. 1 jjnii ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, zareza (Strangfalz - Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zarezno opeko. Stresna okna iz litega železa. Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). 193 5 Roman-cement, dovski Portland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete, p* IV a j 11 i ž je cene. 0 ^iirRopp-cva 1 H)iana -fiolesa $ presegajo vsa druga po trdnosti, ličnosti in lahkem teku! Leta 18f)S. razni modeli z mnogimi novostmi so videti pri zastopniku Janezu Jax-u 205 8,2 v Ijjub^jani, I>imajslia cesta št. 13. je najboljši in najčistejši primesek h kavi! Čestite gospodinje! 221 50—1 Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. Svetovni preflmet. f vseh Uriti sijajno nveflen. Sarg-ovo priznanoj neobhodno zobno čistilo AL0D0NT (zdravstveno preskusen). Jako praktičen na potovanjih. — Aromatično osvežujoč. — Dobi se povsod. Da je dobro prebavljanje najvažnejše, ako hočemo ostati zdravi in se dobro počutiti, je znano slednjemu, ali malo kdo pomisli, da je zato neobhodno treba dobrih, zdravih zob. Star pregovor pravi: »Dobro prežvečeno, je na pol prebavljeno«, in ta pregovor se ne more dovoljkrat ponavljati. Dvorni zobni zdravnik, cesarski svetnik E. M. T h o m a s na Dunaju, prof. dr. K o c h , in druge znanstvene avtoritete, naposled dr. W. D. M i 11 e r , profesor na zobozdravstvenem zavodu berolinskega vseučilišča v svojem delu : »Mikroorganismen der Mundhohle«, Leipzig, 1892, so spričevalno dokazali, da se neprestano in v neverjetni množini delajo škodljive' snovi v vlažnotopli ustni votlini in se torej od tega nastajajočim večkrat jako nevarnim boleznim moremo resno izogniti samo, če redno in vestno čistimo usta. Tesna zveza mej spridenimi usti in spridenim želodcem se je z novejšimi preiskavami zanesljivo konstatovala. Voda sama pa vendar ne odstrani .teli strupenih snovij. To se doseže samo, če se rabi najbolje zjutraj in zvečer kako varovalno skrbno pripravljeno in preskušeno zobno čistilo, za kakeršno se »Sargov Kalodont« občno priznava, ki se vedno bolj rabi, danes ga rabijo že milijoni, kar pač dokazuje, kake vrednosti je to sredstvo. Rousseau je rekel: »Ženska z lepimi zobmi ni nikoli grda«. Če skrbimo za zobe, se ne ohrani le lepota smehljajočih ust, temveč zagotovimo si, da ostanemo zdravi in se dobro počutimo do visoke starosti. Potrdila povedanega, priznanja in naročilna pisma iz najvišjih krogov so pridejana na vsakem kosu. 3t£~ Svari se pred po zavitku podobnimi, varljivimi, nič vrednimi ponaredbami. A 745 2—2 1 > u n a i s k a borz a. Dne 24. maroa. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za lOOm.nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 102 gld. 20 kr. 102 „ -- „ 122 102 121 99 922 364 120 58 11 9 45 5 70 , 20 „ 60 „ 45 „ 60 l 25 „ 70 „ 74 „ 52',,„ n 66 „ Dne 24. maroa. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1&60, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srfečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. bank« 4"/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 6°/„ . » » dolenjskih železnic 4°/0 163 gld. 25 kr. 160 „ 25 „ 194 „ - „ 99 141 130 109 112 99 99 223 185 126 99 70 50 50 50 10 50 60 50 Kreditne srečke, 100 gld..............204 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 168 „ - „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ 25 „ Hudolfove srečke, 10 gld.......28 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........83 „ — „ St. Genois srečke, 40 gld.......79 „ 75 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......59 „ — „ Ljubljanske srečke.........23 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 160 „ 50 „ AkcijeFerdinandove sev.želez., 1000 gl. st. v. 3450 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 423 „ 50 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 78 „ 50 „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 115 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....153 „ 10 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 182 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ 12 „ S 1. aprilom se prične novo celoletno \ vtotlt w>lin oznanilo žrebanja tu in inozemskih ^mm »11 ii i ■ ■ nr—m_ / / AV IcliUUlU loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih #| B | H f | | | ■■■ državnih in zasebnih obligacij. Naročnina od 1. aprila do konca dec. 1.1. je ? j za Avstro - Ogersko gld. 2-—. MERCUR XXXVI. leto. narocevanje : S 1. aprilom na novo vstopivši naročniki dobijo, dokler je še kaj zaloge, kot hrP7n1arni nrivr7Alr ,Finanzielles Jahrbuoh", ki UlCipidLlli pillliCIV obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. — Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji . Merour", Dunaj, I.. WoIlzelle 10.