248. številka. Ljubljana, vtorek 28. oktobra. XII. leto, 1879. LOV E H S KI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljku in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v s tr o - og e r s k e deželo za celo loto lt> #ld., za pol l« ta H gl.y sa četri leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 jrld. BO kr., za en mesec 1 ffld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. ca četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje risi ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 'J gld. 60 kr., po pošti prejemati za četrt leta li gld. — Za oznanila so plačuje od čotimtopne petit vrato 6 kr., če Be oznanilo enkrat tiska, 5 kr., ce se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole irank-.rati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 3 „glodališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodnoj tiskarni" v Koluianovej hiši. Nespravljivi. Človek 86 spravi s človekom, družina z družino, narod z narodom, ako Bta si bila prej tudi Hiurtua sovražnika, kadar pridejo okolnosti, katere silijo sovražne dubove k združenju za kulturne namene ali za boj proti skupnemu vragu. Se ve, da je uprava le tedaj mogoča, ako si stojita sovražnika nasproti, ki sta drug od druzega neodvisna; v nasprotnem slučaji gospodovalen zatiranega primora, da proti svojej volji vojuje zanj. Na.-a ustava izreka, da bo vsi avstrijski narodi jednakopravni, v narodnostnem oziru tedaj drug od druzega neodvisni. Vriva se tedaj misel, da bi bila sprava mej temi narodi prav lehko mogoča, če je te sprave potreba, da se zadostuje zahtevam pravičnosti, ter premagati skušu skupni sovražnik : gospodarstvena propast ljudstva. A to mj tako. jNemsai državni poslanci o Bpravi nebčejo ničesa vedeti. Proti spravljivim načrtom odgovora na prestolni govor, katere je avtonomistična stranka za podlago posvetovanj v državnem zboru sprejela, vložili so kakor znano v obeb zbornicah protinačrte. Duh, ki veje iz teb protinaCrtov pa* je tak, da zavrača vsako spravo s slovanskimi narodi, zalrjajoč, da s pripoznanjem ravnopravnosti vseh avstrijskih narodov po ustavi je dovršen državnopravni razvitek avstrijske države, ter da nobene dopolnitve ustavuih zakonov treba nij, ker so itak uže vsi stopili v življenje, da bi pa pre-naredba teh zakonov državo škodovala. S tem so Nemci izrekoma in slovesno izjavili svoje mnenje, da slučaja za spni v o uij danega, ker imujo uže vsi narodi jednake pravice. Vsak pa dobro vo — Nemec tako Dober lek. Spomin Iz nedavnega le času. BpUMU Dum, G radi mir. Smešno-žalostna je dogodba, katero hočem zapisati. Dolgočasno sva pohajala moj prijatelj in jaz po malem kolovoznem potu. Molčala sva, ker pol ure poprej sem ga bil razžalil tako ze!6. da me je hotel popustiti in vpisati v številce svojih sovražnikov, ali da bolj primerno govorim, svojih nasprotnikov. lUzodel mi je navadno skrivnost mladih ljudij, da je zaljubljen in sicer zaljubljen v pošteno kmetsku dekle, hčer premožnega kmeta na kunci vasi; nu, in jaz, jaz se nijsem mogel vzdržati smeha, temveč prav glasno sem se posmijal, ko mi je pripovedoval takole nekako: „Nikdar nijsem mislil, da cveto tukaj na dobro kakor trpeči Slovan, — da poslednje nij res, da so ravno Nemci gospodarji, ki so imeli v zadnjej perijodi izpeljavo zakonov iz-ključijivo v svojej roči, navlašč zabranili dejansko izpeljavo te ravnopravnosti. Da tedaj ti Nemci zoper svoje boljše vedenje to v adresah trdijo, iz tega sledi dvoj«: Prvo, da ae Btavijo na sHlišče gospodujočega naroda, ki s podvrženimi ne pozna sprave, ampak samo pokorščino, in drugo, da Bvetlemu vladarju, do katerega se adrese obračajo, dati hočejo vedoma na neresnico oprte slabe svete. S tacimi nasprotniki je boj sila težaven, tem težavnejši, ker so ti na-protniki močni in mogočni in predrzni dovelj, da izključevaje vse druge narode, sami sebe imenujejo jedin steber državne moči. Posebno ta poslednja trditev je dokazilua dovelj, da hočejo biti brezobzirni tudi v prihodnie, kakor so bili v preteklosti. M roliubivo pogajanje z njimi bode tedaj brez vsega dvoma brezuspešno. Ko pa se do tega prepričanja pride, treba tudi pri-poznati, da je brezobzirnosti treba z jednako brezobzirnostjo nusproti stopiti, ter dejansko ravnopravnost vseh narodov proti volji teh ne spravljivih gospodarjev izpeljati. Težko dovedeni ugodni moment treba je odločno izkor.stiti, in hitro dokazati Nemcem, da bodo z izpeljavo ravnopravnosti končani dolgotrajni državnopravni boji, kateri bo izpolnili vso ustavno dobo do sedaj, boji, katerih je bila le nemška brezobzirnost kriva, boji, kateri so zavirali razvitek države na vse strani. Treba jim je dokazati, da je hudobno, od bijati spravo s tem, da se na državnopravne brezvspešne boje sklicujejo, ko so take boje skozi IG let prouzročevali sami. Treba jim je dokazati, da bode izvršitev ravnopravnosti prav velik uspeli imela: zadovoljnost Blovan- deželi tako lepa dekleta, da imajo tako lepa lica". (Mimogrede naj povem, da je bil ta moj prijatelj v letih, v katerih človek rad nori.) Tu je začel popisavati svojo izvoljeno, Slami-čevo Rezko, in jo primerjati Heleni, Aspaziji, in — ne vem več komu! nTo ti povem", dejal je, „da naredim iz nje najboljšo Slovenko, ako me usliši in se uda meni. Prijatelj, povej mi, ali ne bodem srečen V Slovensko pesnico bom iz nje naredil in oba bodeva pela pašni, lepe pesni in vence sonetno o gortčej ljube/ui, kipeč —u Tukaj mu jaz prestrižem govor so svojim grohotom, ker ta moj prijatelj Bojan (oprostite, da vam resnico povem) zdel se mi je v teh trenotkih velik — tepec 1 Oudil sem Be, kako more on kaj takega govoriti. Verižil je sicer tudi prej pesni, ali bil je sploh vendar pameten, soliden človek in — dobra duša. Kolikor vem, nij bil poprej nikdar zaljubljen, j kar pri mladem človeku tudi nekaj velja. Tako skih narodov brez oškodovanja nemškega \ elementa. Kdor se spoznanju te resnice ustavlja, njemu mora biti vse kaj druzega pri srci nego velikost Avstrije, nij ga tedaj treba prijemati I rokavicami, kadar bo posvetuje splošna korist, kajti v tem slučaji bode on, brezobziren kakor je, brez rokavic prijel Slovanstvo za vrat, ter jc postavil na zrj.k, ne brigaj« č se za njegove Želje. Žalibog, da je za to še dosti močan. Adresni načrt izdelan po grofa Ilohenvvartu in sprejet od večine adresnega odbora iz zbornice poslancev se glasi: Vače c. kr. apost. veličanstvo! Naj milosti vej Si gospodar! Zvesto pokorna zbernica poslancev državnega zbora, pozvana od Vašega veličanstva, da izvršuje svoje ustavno delovanje, priznava za svojo prvo, radostno čuteuo dolžnost, da Vašemu veličanstvu svoja čutja nepremične /.vesto t i in udauosti najspoštljivejše izjavlja. K temu jo sili tembolj, ker more a tem izraziti močan odmev, katerega so na "le v vseh srcih usvišajoče besede, s katerimi je Vase veličanstvo zdanju sesijo otvorilo. V tem duhu, kakor se jc Vaše veličanstvo radostno spominjalo, da so se zdaj po-slatin vseh k teu.u pozvanih kronovin in dežel brez razločka pk mena in jezika in ne opu-BtiVŠi svoje [»ravno preverjenje sešli k skupnemu ustavnemu delovanju, pozdravlja tudi zvesto podložna zbornica v tem poroštvo gotove nadeje, ka se bode z božjo pripomočjo posrečilo doseči občno spravo in sjiorazumljenje in tako zvezo uže stoletja pod slavnim žezlom Vašega veličanstva in Vaših presvitlih prade • dov bratski združenih narodov na ustavnej podlogi še za daljnja stoletja okrepiti, da bode Avstrija, /.vesta v svojem zgodovinskem poznanji, rešila oni nalog, katerega je Vaše veličanstvo tako uzvišeno označiti izvolilo. je bilo mogoče, da sva postala dobra prijatelja. Jaz sem ga celo na svoj dom povabi v tiho vas, kjer se godi ta pri povest. Čudili se bo-te monla, kako neki je bilo mogoče, da je pesni skladal, da-si nij bil zaljubljen. Jaz tega ne vem; pa kot vesten pripovedovalec vam ne smem zamolčati, kar boste morda sami slutili, da te njegove ,.pesni" tudi mjso bile dosti prida! Menda mi ne boste mogli reči, da sem nenatančen, če zraven tega še dodani, da je bil on tako „nadepolen" , kakršni pri nas Slovencih nijso prav redki! „Ne bodi nespameten!" dejal bciu mu, ko sem se nehal smijati. „Županov Miha bi te grdo pogledal, ako bi zvedel, da za njegovo laziš." Tedaj pa se je začel jeziti, da sem pro-zajičen človek in se smejem njegovej iskrenej ljubezni, ki je vendar tako vzvišena in sveta reč! In pustil sem ga pri miru, posmijal bo in Ojačeni po tej veselej nadeji, lotili Be bo-demo važnih nalog, ki nas čakajo. Na zakonove načrte, katere bode vlada Va gega veličanstva o brambovstvu carevine predložila, bodemo vbo svojo pozornost obrnili in se trudili rešiti težavno nalogo, da se, varovale kolikor mogoče davkoplačevalce, domovin-akej obrambi ohrani ona sila in izobrazba, ki carevini zagotavlja možnost, vstopiti z vso težo Bvoje veljave, kjerkoli bi bili njeni iateresi v opasno ti Oboljlanje stanja onih, ki so postali invalidni pri obrambi domo/in • iu njenih interesov; skrb /a rodbiae, ki so vsled teg* začasno ali pa za zmirom zgubile svojega rejnika, je dolž oBt pravic« in hvaležuosti, katero bodemo veselo izvršili kikor bodo dopuščala denarna Bredstva. A velika bremena, ki državnemu zakladu zbog potrebne Bkrbi za brambovstvo na vseh njegovih merih vzraščajo, pritiskajo močuo na VBe strani plačujo'e prebivalstvo tembolj, ker se tudi vsi diugi državni trojki neprenehom vekšajo. Ona se bolo z naznanjenim uveje-njem uže v brambenem zakonu omenjene vojaške takse nekoliko olajšala ali prenašati jih ljeno upanje v ugodno urejenje prometnih in trgovinskih razmer z nemško državo obistini, in s tem odstrani skrb, da bi bo z nova naša produkcija oškodovala. Ooliubljena nam je cela vrsta predlog, ki svedočijo prizadevanje Vašega veličanstva vlade, da bode zopet tako nujno potrebni ozir jeman na poljedeljstvo in mali obrt, katera sta te v poslednjej dobi tako malo v pnftt v jemala, in torej mislimo, ka ae smemo po vs^j pravici nadeiati, da se bode ta zahvalno nri-znaua skrb prej ko mogoče popolno izrazila v temeljitejšem in sistematišk^m delovanji. Ne manjšo skrbnost kakor interesi domačega izdelka zahtevajo t njim v mnogih od-nošajih tesno zvezani interesi trgovinski in jirometni. V tem obziru nam naznanjenim predlogam, mej katerimi zavzimajo odlično mesto 6ae, ki se tičejo sprejema novih pokrajin v colnn zvezo, razsoja naših železn'c, bodemo posvetili 610 vso pozorno it, katero zahteva velika važnost stvari. A tudi na tem polji treba obsežaih naredeb, in zaupuo pričakujemo, da se bode še na dalje trudila vlada Vašega veličanstva trgovini osigurati za vse razmere potrebna jirometna pota, da pak bode moč vzlic temu le tedaj, ako se ta^o bole tuli nadalje z odočno in dosleino, na nupio in neizogibno potrebno uredbe državnoga pro.lu'tcijske razmere notranjih dežela ozira- gosjiodarstva uže enkrat rjsno loti in jo strogo dosledno izvele. O 1 Vašega veličanstva omenjeno namero, da bi se s cenej :o upravo moglo prištediti, moremo le veselo pozdravit'. Primerna decentralizacija uprave in ob jednem pozvanja krepkih avtonomnih organov k njenim nalogom ne bode Bamo državnemu zaklanu b'tstveno kori- j Btilo tak lje prebivalstva iz svojeg* vida, bodd mogla jim gotoveje, hitreje, in popolneje ustrezati, nego zdaj, in katera bode vsled tega v višjej meri umivala zaupanje prebivalstva. Ako se bjde nadalje z davkovsko ref jrmo, naslanja jočo se na prava načela in nikakor ne eksperimentujočo, omogočilo pravičnejše jočo se trgovinsko in železniško politiko, ii naposled s kolikor mogoče hitrim ustanovljen jem valute odstranila obžalovanja vredno ne gotovost in vedno nestalnost poslednjega časa, katera ne ovirata samo bogatejšega razcveta trgovine, ampak pod katerima tudi produkcija jako občutno trpi Najtoplejšo zahvalo dolžni smo Vašemu ilo, nego dalo tuii možnost, da sa utvari veličanstvu za najmilo-dive še zagotovlienje. ka u rava, katera, po/.najoča potrebe in ž:- da se bode vlada nepres naložili dogodjaji v onem delu Evrope. Primerno in smotra si svesto urejen:e uorave v Bosni in Hercegovini bnde gotovo bit^tveno na to uplivalo in se bodemo z dotičnimi predlogami bavili z naiveflio skrbnostjo. Akopmm je krog naših nalog tolik, ipak uiamo s požrtvovanjem in modrim uoorablje-njem časa rešiti jih tako, da bode mocroče zagotoviti redno razvrstitev ss'i ustavnim zastopništvom, katera j" bila v poslednjih let h mnogotero motljpna ali na dosežena le z nezadostnim oimeri^njem ča^a deželnim zb^r^m. Silni« važnosti onk i« za blaeo^t posam-nih dežela in niih Hknnne zveze to, da morejo deželni zbori, v prvei vrsti pozvani za obrambo n zastopanje nravic in interesov kraljevin in dežela dosneti v vsacem oziru do neoviranega razvoja svojega delovanja. Avstrije visoki, zgodovinski poklic je baS izrečen v cesarskih besedah, da je ona za-vetie pravicam svoiih deželi in narodov v v niihovej nerazru'nej enotnej zvezi. Pri izpolnjevanji testa poklica bodo vsi narodne navdušeno sodelavali in s zvesto ljubeznijo in nepremično udanostjo gledajo na Vašega veličanstva posrečeno osobo kot tega poklica nnivišjega vAruha kot varuha pravici in pravej svobodi. B^g ohrani, Bog obvari in blagoslovi Vaše veličanstvo. V sobotnem listu smo poročali no dunajskih novinah od četrtka, da se bode po sklenrj adresnega odbora adresni načrt še le potem prijavil, kadnr bod*« predložei zbornici poslancev. Baš rine 23. t. m p« je grof C 1 a m - M a r-t i n i c v adre^nem odboru Rtavil predlog, ki ie bil potrien, da naj se odborov načrt takoj priobči, ker je odbor a svojimi obravnavami pri kraji in torej nij uzroka, zakaj bi se na^rt So skrival. V petek je bil 'odborov načrt t. j. načrt odbnrove večine in ob jednem proti-načrt manjš'ne uže n'itisii°n v dunajskih lis'ih, ki so stano trudila jednako skrbno negovati ne samo gmotnih nego tud duševne interese vseh narodov te državna po lovice. Vestno izpolnjevanje določeb državnih Osnovnih zakonov o ravnopravnosti vseh narodov bode najgotovejše sredstvo, da se ustavi I pa se ve da p išli nam v roko stoprav ob času, zagotovi jednako veselo priznanje vseh naro razdel|enje bremeu in s tem ojačenje davkov-1 dov, in mi smo vselej in radostno pripravljeni so ske moči, potem bode tudi trajno konec ne- de av .ti v to svrho, da se zacelijo rane, ka presta nemu uporabijo vanju državnega kredita za tekoče potrebščiue, ki nns je v poslednjih Šestih letih tako neizmerno občutno preobloždo. Ker ga bode vodilo to pre-'erjenje, bode državui zbor skrajno skrbno posvetoval vse dotičue predloge in državne proračune vestno pretresaval. V najožjej zvezi b tem in ne menj važne bo naloge, ki Čakajo rešitve na gospodarstve-nem polji. Gospodarstvena in obrtna produkcija je zbog velikanskega preobrata vseh prometnih razmer, kateri sledi iz vedne^a napredovanja občilnih sred.-te v, v resnih nevarnostih, ki se pa se pomnožuje o vsled varstvenih naredeb, ki so se pred kratkim zoper jednake opasnosti pripravile v druzih državah. Z veliko radostjo bodemo tedaj pozdravili, ako se zopet oživ- tere je usekala najbližja nam prošlost. Rtfirmi na polji civilnega postopnika in materijalnega kazenskega prava je zagotovljeno naše marljivo sodelovanje. Oboljšanje stanja nižjega duhovenstva odgovarja nujnej potrebi in bode vsaj prvi korak do tega, da se od prebivalstva, oBobito onega ubožnejših dežela, odvrne preteke osiro-tenje njegovih cerkva. Z velikim zadovoljstvom nas navdaja trajnost dobrih razmer Vašega veličanstva z vsemi druzimi vlastmi. Naj bi bilo mirno dovršenje v berlinskem dogovoru določenega vmarširanja v sandžak Novoi)azarski novo poroštvo go tovemn in trajnemu miru in tako pokazala se možno it, da se z neprestanim gojenjem naših gosjio larstvenih zvez z iztokom doseže neko hko olškoduine za velike žrtve, katere so nam ko ie bil uže g^t.ov list, /a Roboto. Politični TMsgled, IVotrtanfe «l<*£el«t. V T.; ubijani 27. oktobra. &t*&avni zbor je imel minoli petek svojo 7. seio. Na vrsti ro bile še zmirom skoraj zgolj formalnosti in priprave za bodoče delovanje. Dižavnomu zboru Re je predložilo 5 vladnih predlog Izmej poslancev je Lien-bacher stavil fitiri pred'oge, vse dotikajoče se kazenskega prava. Predlogi pa, ki so se V prejšniej seji stavili, so se prvikrat prečitMi. Promber je utemeljeval svoj predlog o osnovanji služhene pragmatike, dr. Fanderlik svoj predlog o ndnravljenii časopisnega koleka, in upanje je, da bode zborn;ca sjirejela njegov predlog, kar bode našemu časop5siu in čitajočemu občinstvu od zdatne koristi Oba ta predloga se bosta oddala posebnim odse- dolgočasno sva stopala po kolovoznem potu in molčala .... O ikar Bem ga razjezil, hodil je rad sam po domačih lokah in gozdih! Pa Čemu vam to pr povedujem, saj jih poznate, kaki so ti ljudje v svojej „nesrečiH 1 Štirinajst dnij nijsem več besedice črhnil o njegovej ljubezni in ves ta čas mi tudi on nij govoril o njej, niti o Bvojih pesnih in bodočih poetični izdelkih, b kater.mi je imel navado muc ti me. Vsak dan popoludne sva redno zahajala v Martinjakovo krčmo in mlada Maitiuakovka je z bistrim očesom zapazila, da mojemu prijatelju nekaj manjka . . . Ne dolgo po tem grem jaz doli po trav ni m. na sprehod. Oj, ti travniki, kako so lepi! Prijetna vonjava sušečega se sena mi ji udarjala na nos. L udje bo je spravljali v ko pice, ker nebo se je bilo pooblačilo. Ležem v seno in črez nekaj časa Blišim, ravno ko od ganjam z roko Bitnega komarja in premišlju em njegovo življenje, slišim, pravim, precej | torej bramor mu je ppšel v srce in mu je J Lila-en smeh, ki je prihajal izza bližnjega grmovja. „Čakaj cu, še enkrat preberi tisto stvar", reče precej debel možki glas, ki je prihajal županovemu Mihajlu iz grla, kakor sem precej izpoznal. Preneumna je lu odvrne drug bolj zveneč glas, last SlamiČeve l! z.Ue. »Pač, prosim te, preberi se enkrat „Nu, naj bo!tt In takoj začne Rezka čitati neko pesen, katera je bila kolikor sem mogel iz verzov gloje! Ha, ha, čuden svetnik ta Človek!" In smejal Be ie, da je krepko odmeval glas od bližnjega rebra „Mislil Hem prej, da je pameten, ker je iz mesta; potem sem menil, da je hudoben in mi napotje dela, sedaj pa vidim, da je neumen. Zato pa ga hočemo na smešen način ozdraviti; veš kaj, v korito pri stuienci ga bodemo vrnli!" Potem še nekaj pošepeta in otide na drug travnik, kjer so ga še čakale grablje. Tudi jaz se tdio spravim proti domu, da bi poiBka' s\o ega prijatelja in ga reMl nepri-razsoditi, sonet. Govorila je o njenih očeh Itakovane kopel ji Pa sam Bog ve, kam ga je modrih očeh, rudečih licih, prav kakor 111 k bil bes skni? Z.stoni ie bilo vse iskanie. rudečih, in o mateii Slavi. V tretjej kitici Ves večer sem letal okolo in deževati je menda pride še Amor zraven. „Kaj pravi: AmorV povpraša Miha. „Kaj je to Amor Va „Bog ve!tt odvrne Rezka. uže začelo. Naposled veB ujiehan pribežim ravno pred viharjem v Martinjakovo krčmo. Nijsem dolgo čakal, in glej, prikaže se tudi moj prijateli, moker do kože, kar cedilo se „Aba, zdaj vem, morda hoče reči bramor; je od njega. kom. Poslanec Steudel je predlagal, da bi imel k Rejam brambenega odseka vsak poslanec Bloboden pristop, a zbornica je zavrgla njegov predlog, celo precej ustavovercev je glasovalo proti njemu. Naposled se je stavilo Se več interpelacij in odgovarjalo se na interpelacije stavljene v prejšnjih s<-jah. Jutri, ttr.rek je osma seja državnega zbora; na dnevnem redu bodo zopet zgoli volitve posamnih od sekov za razne predloge. V f/ttspoftskej zbornici se je pričela denes adresna debata. Govorilo se je preje o nekakem kompromisu, da bi manjšina nazaj vzela svojo adreso. Manjšina je baje s tem zadovoljna, samo da se v adresi večine nekateri stavki prenarede. Tnanje driavr. Vzadnjič smo poročali, da so Arnavti napadli 24. t. m. rfiior/orffro mejno stiažo Boj je trajal do polunoči, izid še zdaj nij znan. a javlja se, da je črnogorska vlada odposlala iz zadnie vojne znanega Mirka Miljanova z dvema bataljonoma, da naredi mir. Črnogorci v svojej dobrorlu5nosti so preveč verovali turškej vladi v Stamhulu. za to Be jim zdaj drugače vrača. Naibolj jušno dokazuje, da Turčija nij mislila Crnogorcem nikdar z lepa odstopiti Plave in Gusinja, to, da je turška ponndila zdajv Crnogorcem drugo ozemlie, za to naj bi pa Črnogorci pustili Turkom okraja Plavo in GuBinje. vV*\#£ o-turška me na komisija je imela minolega petka v Carigradu zopet sejo. Poročati je o izidu te seje toliko, kakor doso vedno iz vseh tacih sej, namreč — nič. Gršk odposlanci so dali turškim, turški grškim nekake spomence, kako da si Grki in Turk Želo meio ostvariti, pa bo Re razšli. Iz Panza se poroča, da je rttstei car jevič naslednik se soprogo prišel dno 24 t. m v Cannes, kjer biva uže nekaj čaBa soproga ruskega cara. V IfMttnchemti'H je markiz II a rt i n g ton ostro grajal /, govorom pri nekem shodu dne 25. t. m. politiko zdanje angleške vlade Dejal je, da je politika Salishurvjeva nemoralna, liberalna vlada da ne bode politike zdaniih koserviitivcev popolnem preobrnila, al ona bode z zvezami neodvisnost in mir Evropi zagotoviti skušala O Avstriji, ki je zasedla bivše turško ozemlje na Bilkanu, je dejal Ilartington, da bodo posledice tega zasedanju pretile njenemu obstanku, kar bode Bismark gotovo rad videl. Na Mš'stiem nahaja angleška „svobodno stnau brezobzirnost odpor, na kakršnega An gleži še ni'slili nijso; fenijanci (pristaši one Btranke na Irskem, ki nehče ničesa slišati o združenji Irske z Angleško) se pogumneje dvigajo in so baje popolnem organizovani. Na Irsko Be uvaža na tisoče pušk in prodaje kar po slepe] ceni. Feuiški agitatorji ne dopuščalo najemnikom plačevati najemščine in jim prete se smrtjo, ako bodo plačevali svo'im gospodarjem najemščino. Dvema najemnikoma, ki sta naieraščino odrajtala, so zažgali žitne hrambe. To je pa Še le početek dogodjajev, ki bodo nad Anglijo z elementarno silo doma prihrumeli. Kakor Brno uŽe v svojem Casrt izrekli mnenje, da Angleži z vzetjem Knhttln, glavnpga mesta afganistanskega, nijso tudi še premagali naroda afganistanskega, to naše mnenje se čedalje bolj potriuie. Noveiša poročila z afganistanskega bojišča namreč pravijo, da rod Gbdzajev Čaka Angleže, ki so se napotili proti Šutargardanskej BOteski; isto tako se domači afganistanski rodovi zbiraio mej Kurdom, Kabulom, Džagdalakom. V kakšnih nepovoljnih razmerah bo Angleži v Afga nistanu, kaže posebno ta-le telegram: Guver verner Kelat-i-Gilzajsk, ki je bil zmirom Angležem prijazen, ie naenkrat odpravil se z vso vojno družino iz Kandahara, in ne ve se kam. Posamne frakcije v pV*tf#Jlr6fM deželnem zboru so tako le sestavljene: 106 je konservativcev, 0!) nacvjonalno-libeitil^ev, 96 v cent-u, 52 svobodnih konservaticev, 34 nanrednjakov, 18 Poljakov. 22 poslancev ne spada k nobad-nej frakciji in 6 stolov je še nezaseden'h Dopisi. ■ z Itn n jtt IiiUo 21. oktobra. [Izv dopis.] Dn6 12. t. m. smo imeli tu veliko sTo vesnost, vršilo se je namreč posvečevanje nove srbske cerkve po vladiki (biskupu) ta Sarajeva Uže v Boboto je ljudstvo trumoma prihajalo iz vseh krajev, tako da nijso imeli kje prenoviti in so si morali ležišče pod milim ne. bom napr;svit;, kar pa tukrij n'j nič nenavad nega. Da bi slovesnost bolj povikšali in ži veji vtis na navzočno množico napravili, je naš poveljnik foni. Stubenrauch določil, da se je tudi 1 batalijon vojakov v paradi udeležil slav nosti. To*no ob 11. uri dopoudne je naznanjalo streljauje pušk, kateremu je grmenje tr^h topov prav krepko odgovarjalo, začetek slovesnosti. V cerkvi so bile navzoČne vse vojaške višje osobo, in kar je moje Rtrmenje prouzročilo, pridružilo se je tudi nekaj turčinov, katerim je pa gotovo pogosto zvonienje preglavico delalo. Mej obredom se je iz kora precej dobro in krepko pet;e v srbščini razlegalo; karakteristično jc, da je vedno biBVup sam naznanjal, katere pesni naj se pojo. Po končanem opravilu se je še le začelo pravo g'banje in kretanje. Bošnjaki in Bošnjakinje od veselja pijani, nijso znali, kako bi bolje svojo radost razodevali. Kni so plesali narodno kolo, drugi na plfialke piskali, tretji na gajde (dudelsak) škripali in druge burke uganjali. Slutdi je bilo, da se ogromna množica ne bo hitro raz- „Kod pa te nosi?" povprašam ga ne prav prijazno. „Tiho!" zakomanduje resno, česar nijsem od njega pričakoval. Začel sem slutiti, da je nevarnost, o ka terej sem hotel ž njim govoriti, uže raznesla se nad njegovo glavo. Začela sva piti in pila sva — moško. Moja slutnja se je bila uresničila; kajti prijatelj je klel včasi prav robato; ušla mu je marsikaka beseda o surovosti našega naroda; naposled pa mi razodene vso stvar in obljubi nikdar več zaljubiti se in nikdar nobeue pesni več ne zapeti, ker mu je dosedanji trud tako Blab Kad obrodil. Pri sosedujej mizi poselo je bdo nekoliko vaščauov po stoleh in začeli so mej soboj pogovore. M dva omolkneva in poslušava. „Veste kaj; sam Slamič mi je pravil, da Rezke nikdar ne bo dal županovemu; premalo imenja je in preveč dolga!" „Tudi jaz sem slišal takisto! Ne dA mu je in ne da, in če se dekle samo in M ha fentata od žalosti!" Ko prijatelj to sliši, zakrohoče se tako, da ga vsi kmetie pogledajo. Meneč pa, da imava svoje pogovore, modrujejo naprej. Prijatelju pa se je razvedrilo lice in veselo sva pila dalje do polunoči. Tedaj pa se vzdigneva in greva skozi vas. Pred Slamičevo hišo pa on zavrišče, ka kor najkrepkejši kmetski fant, in s tem je izvriskal iz sebe vso svojo nespametno ljubezen Pesni j sedaj več ne dela, postal je prav pameten mož; in če se kaj zaljubi, ne pošilja svojej dragej več sonetov, nego stvar bolj pre ineteno onegavi. Še sedaj reče komu, kateri kako neumno na dan prinese: „Tebe bi treba bilo v korito deti, da si svojo nesjiumet iz pereš; povem ti, da je to — dober lek za jednake bolezni!" kropila in res Se drugi dan opoludne sem videl mnogo romarjev aknp čepe" se razgovariati. D* se je ženski snol po svojej fantastičnoj obleki oblikoval, je čisto naravno. I/mej mnogovrstne oprave Rpomn'm samo neke fesu polobne kape, ki ro bile popolnoma iz Rrebrnega denarja in drugih bliš'Včih tvarin sestavljene in Bošnja-kinjnm prav dobro pristuiejo. Opazujoč vse to, mora vsak nepristransko misleč človek pritrditi, da Re tako iz srca in naravno more le ljudstvo veselit', ki je zdihovalo mnoga leta v teških Rpnnth in ga je zdaj hipoma rešila roka in oprostila hudega jarma. Z-venje je tu zdaj precej živahno, kmetic pridno svoje jesenske pridelke Rpravlja, trgovec se trudi svoje zaloge s potrebnimi rečmi za zimo bogato preskrbeti in celo mej vojaki je opaziti nekaka nenavadna razburjenost, kajti pripravljamo se za dolgi pot proti Novemu pazaru. Od domačega našega polka se bodemo kmalu poslovili. Tuli moj polk zapusti prihodnji mesec Btnjaluko, pa nss čaka manj prijetna osoda, kakor srečne Kuhoovce. Premeščeni bodemo v Čainico, Fočo in Gorazdo; v prvo mesto pride štab in tudi jaz, v zadnji mesti pa bataljon. NaS pot poide črez Jajce, Travnik, Sarajevo in potrebovili bomo do tja 22 dni; zdaj mislim, da ae bode moje strastno veselje do potovanj vsaj nekoliko uleglo. Nekako teško zapuščam Btnjaluko, ker je uže tu človek skoraj popolnoma ločen od sveta, kaj neki bo Pe le v dalnjej Čijnici; nasproti pa če moram ravno tu v Bosni ostati črez zimo, rad spremenim svrjo stacijo. Pot črez Jajce, kier se nahaia RlovoSi vodopad, in dalje črez Travnik do Sarajeva si predstavljam prav romantičen, Bog daj, da bi bdo le lepo vreme. Ix llltttr«' poleg Vrhnike, 22. okt. Izv. dop.l Nij ca človeka na Vrhniki, v Bistri in v Borovnici, da bi pomnil tako sijajen pogreb, kakršnega so gledali omenjeni kraji minolo nedeljo, ko smo pokopali Ano VrbiC-evo, rojeno Rusovo. Kakov pogreb je bil to! Dne 19. t. m. ob treh popoludne mrgolelo je vse polno ljudstva v Bistri pri Vrbičevej hiši, kjer so vzdignili truplo rajnee, ter je položili na voz; ko so vrli pevci končali ž&lostmko, jel se je pomikati Dobrletov voz, in pred njim njegovi služabniki noseči križ in sveče vse v nadepšem redu. Za mrtvaškim vozom pa je sledilo nad trideset kočij 8 pogrebci različnih Btanov. Udeležila ro se tega pogreba gospoda, Vrhnike, iz Bistre, Borovnica, Ljubljane, Logatca in iz druzih krajev, ter b tem pokazali svoja sočutja narodnjaku, soprogu pokojne Ane, g. Josipu Vrbiču. Lepo je bilo videti vozove, ki so ro počasi bližali prijaznej Borovnici, kjer so pokojno položili v hladni grob; ob cestah pa je bilo polno radovednih ljudij, posebno otrok, ki še nikdar nijso videli ta-cega pogrt ba, ki si ga bodo gotovo mnogo časa ohranili v živem spominu. Na pokopališči je bila slovesna tišina, ko so vrli pevci zapeli nagrobnico: „Blagor mu, ki se spočije". Bralo se je marsikomu na obrazu, da mu je minljivost sveta, minljivost bogatstva in kratka zemeljska sreča stopila pred oči. Komu tak prizor ne pretrese Brca V I/.vratno in ginljivo so res peli nagrobnico borovniški pevci, a pomočjo dveh gospodov iz Ljubljane in priljubljenega tenorista g. Lenarčiča z Vrhnike. Naša fara lolgo ne bode pozabila te lepe svečanosti. Domaće stvari — (O Dramatičnega društva) občnem zboru denes uže ne moremo poročati obširneje, ker nij prostora. Omenjamo samo, da udeležitev ntj bila preobilna — vzlic vaemu prigovarjanju. V drnštveni odbor ho bili jedno-glasno i-voljeni ptr acclauiationoui ti gospodje : Josip Jurčič za prvosudmka in dr. Jos j> Staro /u blagajnika, za Odbornik« pa : Peter Grasaelli, Ivan Hribar, Anton J e loven ik, prof, Fran Leveč, Ivan M urnik, prof. M. k u 1' i i l- i 111 L , 1 rau Potočnik, Vojttli Vale ntu, prof. Matej Voduauk in dr. \ a itn t m /uruik. — (Sokolski večer) v nedeljo večer je čitalnično goHtilno napolnil do zadnjega prostora. Akoprain je bila vsled tega vručiua iu koliko na.ilr. :ia, h« je ocmduo veudar jako dobro zabavalo muogočisuluo društvo. Naši vrli pevci uo svoj nalog reševali /. vsestransko pobvaio, kakor po navadi, najbolj je pa ljudi po konci .spravil g. I1. Kajzelj 10 svojimi kupleti, kuture zna piovajati, da mu ga nij z lepo para; občinstvu jib mj bilo nikoli dosti in meuda bi jih bilo poslušalo do polunoči. Vuakako so za večino Ijudij kupleti krat.to-faiu.ej a zabava nego — loterija, bolj kratkočasim nego leta je celo še marsikaj druzega. Sicer pa so bili tudi a to točko programa zadovoljni — tisti, ki so ku| dobili. Uodba su je obnesla dosti dobro iu za to prejela obilo priznanja. Postrežba jo bila tudi dobra, kolikor je to t.ploli moguću ob tolikej guječi. — ((j o v u j a kuga.) Upali smo, da ju ta pošast uzo ukročena vsaj toliko, da hu ne sin dalje, pa žali menda še nij u stavljena. Iz Metlike se nam piše: (ioveju kuga utepla se je po blagu kupljenem 12. septembra v Karlovcu od nekega gospodarja iz SisJjavic ob enem v Drugunjo vas iu na lUdovico, od tod pa zatrosila bu po živinskem nia/.ai n v Metliko, kjer je uže 7 glav palo in toliko se jib po tolklo. Dozdaj okuženi kraji so razen zaprte Metlike: Kadovica, Ilereča vas, hule, Skram-lovtc i Dragunja vas. Dr. Koli je uže odšel. Okrujni glavar m zdravniki imajo dovelj posla. Ob enem poročajo iz Istre, da je kuga prika zala se v Jelšauah volovskega okraja. Itog dal, da se Hkoro posreči zadušiti jo; za Istro, ki ju toliko trpelo vsled raznih nun, bila bi grozna nesreča, če bi še izgubila svojo govejo živino, ki je ima itak malo. — („V icuiic",) zagrebšk lepozuausk list je prinesel v svojem predzadnjem bioju dobro izvršeno sliko ljubljanske mestno hiše, „magistrata", ter spremlja to sliko s sledečim kratkim opusom: „Nova „večuica" je biU zidana 1. 1 IHl.'na deuašujeiii glavnem trgu v gotiškem stilu. Tudi ta je bila poru.šeua 1. 1717., na njeno uierito pak so postavili uovo v iveku, ki še dandeues stoji. Sredi trga vidi se vodnjak, katerega je nartdil od kranjskega in genoveškega mramorja Mletčamn Fraucesco Kobba." Na dalje opisuje „Vienacu Btoluo ljubljansko cerkev, potem B biskupski dvor" in druge hiše v ujegovej okolici. — (Mag dale nar i c e) v Zagrebu so si sezidale precej lep sumoHtuu na Josijiovci kraj Tuškauca na dva uadslrojija h cerkvico v sredini. Tudi so uže kupile giaščiuo Vruuvac. — (nlleur> 1> u in b a ru,) angleški roman, napunila ga M ihh Iv I', rad don. Hrvatski prevod od Mihajla Mi jatova. II Zn-grehu 1879. K ajlgotiskarski zavoii G. Albnt lita, 223 strauij v Huuui. (lena I goldinar. Hrvatski prevod tega romana smo bas dobili v rone in ga prečitali površno. 1'uhrvacun je dobro, za to ga jinporočamo vaeni olikamm Slovencem. Ka/Jir vesti. * (Ruski skladatelj) J. (Vjkovskij je dovršil novo opero rJoanua d' Au" ter se bode igrala prvič v Marjuiakem gledališči v Tetrogrinu. * (Obsojen) na pet mestCOf ujoče je bil 22. daš t. m. v Pragi advokut dr. U.tiard Nevečeiel zaradi hudodelstva obrekovanja, ker je bil dva si dna pristava v pritožbi na VlAje deželno sodišče dolžil, da sta svojo uraduo oblast zlorabila iu na škodo doklorjeviui kli jentom preuarejala zapisnike. * (Koparsk napad na železnici.) Ala na Tirolskem je poslednja avstrijsuu po-htaja na Venetsko držeče železnice, ki kmalu potem preskoci meje naše carevine. Za to popotnik) v Ali prestopijo v druge vozove. Tako so bnduu trije potuiki presodil ae v vagou, ki je šel na Vlanko; bila slu dva Amerikanca, mož iu žena, pa neki ntapobtansk inženir. Z njuni akiipaj V jeoiiem kiijieju sta bila Se dva možka, na vide^ viasku Heljaka, ki stu u/.e pred iijima zasela avoja proatora. Mej vožnjo ata tu dva, jeuvii oboiožeu s pistoio, diugi z bodulom, naenkrat (danila na one tri poluo tovariše in denarno od njih zabtevalu. Neapu-bianei- je bil precej pri volji Jima dati svoje novcu, Amerikanca stu se pa ustavljala iu bra ■iilii. 1'ohobuo hrabro se ju dr/ala gospa; tistemu Vlahu, ki jo lijo bici u u ruhu val i, spro žila se ju moj bojem pištola, pa su nikomur nij n u /.godilo, luženii je ves čas tresoč ae v kotu čejiel, ne da bi poinug.il. Napoalud sta Amerikauca oiiumogla iu V lalia jima jiubr.ua denar m zlutuino, potem pa skmuknilu 11 voza iu zunaj na stopnici čukula. Ko ju vlak zacoi bolj počasi vo/.iu, sta su spustila na tla iu c ti kb.. V naglici sta v vozu pozabila duuar pOgUmnsga Noapobtuua, tuko da sta na škod. Iu A nar. Kancu j gospa je tudi nt koliko ranjena na roki. 1.listnim iiictlui-i \ it. (?) poštenih ni doljuhov v Olji. Koliko jc \ redno jmslciijc rodolju bov i.V), ki Hvojili imen ne povedo V! l'a /,akaj po udarjate bal svoje poitonjoV Ali Vas jo uis kdo doliil, da Hte kradli V (i. .1. DrobniČ v Bodrsilsi« Opravnlitvo nam Jo reklo, da hi veljal nad« VaAoga „poalaiioga" il g). 40 kr. V deželnej bolnici: oktobra: Helena Tekava«, goataAka, 60 let. — Jntiez Omak, goatac, M let, /.a tubcrkulo/.o. — .Jane/. Ko>.elj, delavce, 88 let. 88, Oktobra: Matija Silnrnik, delavec, To let. .' I. oktobri: Kana Prebil, goslača hči, 6 mes.: /a drisko. * ***«'*. 88. oktobra i PH > Leogvel tal Onrskegn. - Laieardo r/. Zadra Mul liol/.er il Kočevja. — DsUtflpb i/. Bitki i. M u i uo r i/. Dunaja, l'n nmi«li Pollak iz Dunaja. — BsrtneUI i/, (irailca. — Allinann, K.n iz, l _ — Kreditno akcijo ... . 2»«7 r»0 London . , . .111) „ Mi Napoi. , , y % jji«/, t*, kr cekini . , 5 B fH I >i /.avno marko f>7 |jf> kr. Za napravo živih mej ae dobivajo dokler no poide zaloga, — v ho jintun 187Đ in do štiriletna drcvOHca, katera ho v/.iaHtla r/. Hcinen, ter imajo krepke korenine, in nic-er (daai ne veino, koliko jih Inate) ho BlOgO kiljdti: akacijo (Bobinio pteudo aoatia) in Kristusovo troje (Uio-altsobla triaoanthos), Rodur leti lavedetl cono, naj omenJajoS] koliko In katerih vrat treba, vpraša v pismu poti naslovom i E. 0.— v Št. Vidi polog LJubljano. Toota Št. Vid. i »M t ;i) Zahvala. DniHtvo „Narodna šola" v Ljubljani poslalo je iiafiej Aoli /.a male krajcarje obilo Holakega blaga v vrednosti do ssdom goldinarjev. Podpisani i/.reka h tem v iiiienn ohilarovanih revnih lolariov SrČDO zahvalo. Naj i>i |iae to druitVO, ki dela H tako tako blagim namenom lito celih H let, imelo obilo podpornikov Is vseb stanov, posebno mej uodtoOstvom« V Preserji dne 90. oktobra 1870. .1 u raj K e lok, učitelj. Popravek zastran ponudbe v zakon. (6oi_9) Tlita nljmlna o.soba, ki jo odgovorila na |»t»-ninllio v /olioii, iia/.nanjeiio v „Slovenakeni Na rodu", naj blagovoli sledečo iifVo porabiti: i<>. Nni» ML. O. p o »te roatante rsiibroNimi, kajti drugače hc pismo no dobi od poite. BreČnol t )«.v(u v iAjiia^slJsassl. 2.1. oktobra: Marija pl. Lnšan, BOprogS rudni IkOffS Ujiravitelja, -II let, na Marija Tcrc/.ijo cesti Al.. U', VSlOd nntvice na ■roi. 'JI. oktobra: Matiju Smolnikar, hlapec, tO let, na »v. Petra centi it Ml. - GustSV Slavlk pl. Nor- denbiiM, Ingenieur, 80 let, v PloriJanskoJ ulici it 87, /.a tiihcrluilo/.o. Učiteljske službe. U ovom Akotakom kotaru hu ilpralfljene Blodeče uoitodiks ilnibei i iicit.ija u. vrste na ledoorsirednlol n Materiji »a HiovmiHkitu učnim lesi komi '2 Učitelja 111. vrale na jodnora/.iednici u Tu- i. r« Ii na alovenikim učnim joiikomi y. Učitelja lil. vi-Hto na jcdiioia/rodnici u K u-kaven «a Invamkiiii iicniin Jeslkom. S.i osinu ■luibaml hu Hakiipljoni ihdiodci uto- inoijeni lemsljskim sakonom is litru od novem« bra 1874 br. ;»o, odnosno od 10, deoembrs 1878, Oni, koji trsio za podeljonjo jedno ili drugo ovih hIu/.Ii.iI. prositi iinnln rodno dokiiment iranc niolbonure, ako ho jurvo u Hlu/.hi, (ragom predjio-Htavljene obllSti, ako joitO no sln/.o, ravnim |iiiteiu naplaljo «lo iSO. novembra t. «. na ovo c. k. kotarsko iaolsko vjude odpremltd (4ti2—;t) C. k. kotarsko školsko vjeć«. Voloika. dno 10, oktobra iM7it. — Scliiffer & Stedry v Ljubljani, ćlo-v-ossiio. ccata loolorj kolodvora 3-u.im.o ioloznlco, jnoiljijala salonsk premog1 za kurjavo v sobi in kuhinji, ob Jodnom tndi tovarnišk premog zu vsako potrebo po iiajnizjili cenah. \arnrlic |Q M|»r«'J«'llia j<»: v magazinu za premog na dovosnej cesti poleg kolodvora jut. železnico, pri J. E. Bučarjevih naslednikih pri Iranriškanskcm mostu in pri Kari S. Till-u pod Trančo st. 2. (508—8) L.uuicij in uieumk Makoo Ar mi C. Lastnina iu tisk „Narodnu tiakaruu".