^ _____________ T suodrnj« »ni Hettdaja. PROSVETA _ glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški ti) «prarni*k1 prostori: BMT S. Uwndale Avs. Office o f Publicetton: M§7 South Leerndoie Aro. Tolepkotte. Eockorell 4904 L. ^YKA*XXXL liztA 16.00 *t ch^ muofa. ATJd',.1™'£!CHICAGO, ILU ČETRTEK. 15. DECEMBRA (DBC. 15). 1938 Subecription *J.00 Yeerly STEV.—NUMHKR 245 Accfpunce for aeibng »t .pecial r»U of po.ugo prorided for in sectloa 1103, Act of Oct S. 191T, »«thorirod on Jone 14. 1011. predsednik angleške vlade osvrkal nemške nacije Chamberlain izjavil pred člani organizacije zunanjih žurnalistov in državniki, da te bo Velika Britanija ie nadalje oboroževala. Nemški diplomatje bojkotirali prireditev v znak protesta proti premierjevi kritiki na-cijskega časopisja l^ndon, 14. dec. — Premier fevilie Chamberlain, čigar poli-t^ "pomirjenja. diktatorjev" dobiva brce, kar potrjujejo zad-iji dogodki v Tuniaiji in Meme-Jje v svojem govoru na banketi 600 zunanjih žurnalistov in diplomatov več držav dejal, da k» Velika Britanija še nadalje jgila svojo oboroženo silo. Poučeval je tudi angleško-ameri-gi trgovinski pakt, ki je bil podpisan 17. novembra. Rekel je, da je ta več kot trgovinski jikt — nekakšna zveza med Veliko Britanijo in Združenimi dr-bvami. Banket je kazila nenavzočnost ■emških diplomatov. Nemški poslanik Herbert von Dirksen, iottfried Aschmann, šef de-pvtmenta nacijskega zunanjega iska, uradniki nemškega posla-aitva in vsi poročevalci nem-fcih listov so bojkotirali prireditev, da tako demonstrirajo »j protest proti Chamberlai-u govoru, v katerem je ipiazil nacijske časopise zara-i napadov na bivšega premier-i Baldwina. Nemški diplomatje in reporter j i so dobili že prej roke kopije premierjevega go-in potem na ukaz iz Berli-ki je prišel od Hitlerja, na-luiii. da s« ne bodo udeležili keta. To je bil nov udareč1 ftambcrlainovi zunanji politi- Chamberlain je v govoru poučeval uspehe svoje politike v ■iajih dvanajstih mesecih. Ti •pdii »e po njegovem mnenju ttujejo v sklenitvi pogodb z Italijo, Nemčijo in Zdru-•imi državami ter v mona-*»kem sporazumu, ki je rezul-W v razkosanju češke repub- Premier je govoril kot dikta-* Poudarjal je, da on sam zaključke. S ponosom je •"«1. da je monakovski do-Preprečil vojno v Evropi « je to njegova zasluga. « «JnoAajih med Anglijo in ie Chamberlain dejal, bili še nikdar prej tako ■Celjski kakor so zdaj. Zve-\m ^žavama je tako tesna, •m preko običajnih legalnih ■J«J. "ker U bazira na so-no8tl kupnih interesov." ^amberlain je dalje rekel, da * razburja zaradi sistemov vl^nih oblik. "Očita-™ •« tem, ko agitiram za JJ^um z diktatorskimi drža-H; Mvojo naklonjenost Zlm fH«izmu in nacizmu," je "Ako iz *** JO, da hočem, da Anglija P{fitka razpustila "tonazonike lože V^va, Poljnka, 14. dec. -L naznanila raz- ^framazonakih lož. sJ, {* policijski pre- ^ 'rHnednik Poljake je v dekret, ki pre-^ Pr<>*tozidarstvo v dr °žigotal strpno« komunistom dc-u . "n-s, načelnik kongres-kl P^kuje ne-ZZr*- ^fvnoati. je sinoči r U, f J"' r»di« dejal, da je sta-Hr"7ln,t» delavskega de-•'iTnm komunistom F tkalcem, ki niso It Kompanija se mora pogajati z unijo Delavski odbor odredil razpust kompanijske unije Chicago, 14. dec. — Firma Western Felt Works mora priznati tekstilno unijo kot predstavnico vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih in podpisati pogodbo z njo. Tako se glasi odlok federalnega delavskega odbora, ki je s svojo akcijo vzdržal postopanje in ugotovitve Johna A. Lappa, ki je v zadnjem marcu vodil zaslišanje. Lapp je dobil dokaze, da je kompanija kršila Wagnerjev zakon. Odlok dalje govori, da mora kompanija takoj razpustiti "neodvisno" unijo, grupo, ki jo ona dominira. Cez 500 delavcev pri tej kompaniji je zastavkalo v juniju preteklega leta za priznanje unije, 40-urni delovni teden in zvišanje plače. Henry Fau-rot, podpredsednik kompanije, je izjavil, da so se uradniki takrat pogajali z reprezentanti u-toda do dogovora ni prišlo. Leonard C. Bajork, pokrajinski direktor delavskega odbora, je po končanju stavke obdolžil firmo ustrahovanja delavcev, da je ustanovila kompanij-sko unijo in da se ni hotela pogajati z reprezentanti tekstilne unije. Kompanija ni hotela tudi ponovno uppsliti 80 delavcev, katere je odpustila zaradi unlj-skih aktivnosti. Vsem tem mora na podlagi odloka delavskega odbora plačati mezdo za ves čas, ko so bili brez zaslužka, poleg tega pa mora obljubiti, da ne bo zapostavljala unionistov. Vsak dogovor med kompanijo in unijo mora biti uključen v podpisani pogodbi. Zmaga avtnih delavcev v Flintu Delovni teden skrajšan na 32 ur Flint, Mich., 14. dec. — Uradniki tovarn, v katerih izdelujejo avtomobile znamke Buick in Chevrolet, so naznanili skrajšanje delovnega tedna na 32 ur. Uklonili so se uniji avtnih delavcev, ki je zapretila s piketira njem tovarn, če bi odklonili zahtevo. Krajevne unije avtnih delavcev so se zadnji teden izrekle za skrajšanje delovnega tedna, da Uko omogočijo uposlitev 6000 delavcem, ki so bili brez dela. Starostne pravice teh delavcev so bile v nevarnosti, zato so unije zapretile s piketiranjem. Homer Martin, predsednik u-nije združenih avtnih delavcev, je včeraj izjavil, da zahteva glede skrajšanja delovnegs tedns v vseh avtnih tovarnah ne bo izzvala "divjih" stavk. državljani, narodni škandal. Je zil se je na delavsko tajnico in druge uradnike, ker nočejo deponirati Warryja Bridgena. voditelja unij CIO na zapadu. in druge zunanje delavske agitatorje. Dim je ie sahteval. da kongres obtoži delavsko tajnico zasadi zanemarjen j* dolžnosti Domače vesti Slovenski radioprogram Kemmerer, Wyo. — V nede-jo, dne 11. decembra, popoldne je več mladih Slovencev iz okolice Kemmererja pelo in igralo na postaji v Ročk Springsu, Wyo. >aai so prvič nastopili v radio-programu, so se dobro postavili. 2elja tukajšnjih Slovencev je. da bi še nastopili na radiopostaji. Nesreča pri delu v Akronu Akron, O. — Dne 9. t. m. se je Jakob Medved, član društva 70 SNPJ, ponesrečil pri delu. Zlomilo mu je nogo in nahaja se v bolnišnici St. Thomas. To e že tretja nesreča naših ljudi Akronu v tem letu. Frank Košir je umrl za poškodbami in njegov sin ei je tudi zlomil nogo. Iz Clevelanda Cleveland. — Iz stare domovine sta se zadnje dni priselila rank Gartroža, ki je prišel k svoji materi Uršuli Gartroži in Amalija Durn, ki je prišla k sestri, ženi Louisa Mrmolje. Tekstilna unija izstopila iz CIO Konvencija bo odločila o bodoči priključitvi Wa*hington, D. C., 14. dec. — Francis J. Oorman, predsednik unije združenih tekstilnih de-avcev, je obvestil 700 krajevnih unij, ki imajo okrog 400,000 Članov, o izstopu iz Kongresa industrijskih organizacij. Unija bo v kratkem sklicala konvtnci-o, ki ima odločiti glede bodoče priključitve. Gormanovo naznanilo je nov udarec Lewisovi organizaciji CIO. Pred nekaj tedni je izsto-pila iz CIO oblačilna unija International Ladiea Garment VVorkers, katere predsednik je David Dubinsky. Ta ima 260,-000 članov. Dubinsky je takrat izjavil, da ostane njegova organizacija samostojna. Unija združenih tekstilnih de-avcev je bila izključena iz Ameriške delavske federacije zadnjo pomlad poleg šestih drugih unij CIO. Gorman je dejal, da Je njegova krajevna unija v Pro-videncu že dobila čarter od ADF, kar pomeni, da je tudi on član ADF. Spor mt?(i tekstilno unijo in CIO je povzročil odlok vrhovnega sodišča v Providencu, ki je razveljavilo |*>godbo med organizacijama. Gorman Je dejal, da bo unija akušala dobiti pol milijona dolarjev iz blagajne CIO, ki predstavlja članarino, katero so plačali člani. Diskuzija o lastninskih pravicah Obsodba zunanje propagande na pan-ameriski konferenci Uma, Pem, 14. doc. — Nekateri vodilni ddegitje na pan-ameriški konferenci, ki ae vrši v tem mestu, so naznanili, da bo konferenci pradloAena resolucija, zahtevajoča upottevanje lastninskih pravic tujtev v ameriških džavah. Resolucija bo nedvomno izzvala vr<^čo diskusijo, ker se direktno nanaša na Mehiko, ki je zasegla lastnino ameriških. angleških i? drugih oljnih kompanij, Mehiška delegacija vodi boj proti sprejetju resolucije in namerava staviti predlog, da države latinske Amerike odklonijo protekcijo tujcem, ki imajo v teh državah investiran kapital. O predlogu mehilfe delegacije bo razpravljal odbor za mednarodno pravo. Haitski delegat Dante* Belle-garde, član mirovnega odseka, je v svojem govoru ožigosal zunanjo propagando v ameriških republikah in ver«ke persekuci-je. Njegovo obsodbo je podprl Juan J. Remos, kubanski zunanji miniater. Remos je pobijal fašiatične očitke, da Združene države vodijo "dolarsko diplomacijo". Dejal je, da je wash-ingtonska vlada mogočna zaščit-nica suverenitete latinskih držav. Tokio, 14. dec. ^ Japonsko časopisje kritizira Igro ameriške delegacije na panamerišk! konferenci. Združenim državam očita, da hočejo rasiiriti svoj vpliv na vse ameriške države, dočim pobijajo stične japonske napore v Aziji. "Vsaka država naj naj prej pomete svojo hišo, potem naj šele očita napake drugim," pravi tokijski list Asahi, Prijateljstvo med Češko in Nemčijo Premier naznanil novo zunanjo politiko Praga, 14. dec. — Češki pre mier Rudolf Beran je včeraj rekel v parlamentu, da morajo od-nošaji med Češko in Nemčijo sloneti na prijateljstvu. Narod nos t, ne mednarodnost mora od ločati v bodoči zunanji politiki. Premier je apeliral na Nem čijo, naj upošteva psihologične učinke izgube velikega kosa češkega teritorija. Monakovska konferenca, kateri je sledila aneksija Sudetske, je odgovor na za revizijo Češke zunanje politike. "Ekonomsko in kulturno življenje moramo izključiti iz politike," Je rekel Beran. "Češka republika se ne bo več udajala iluzijam in njena zunanja poli tika mora sloneti na konkretnih dejstvih." Premier je dal razumeli, da bo njegova vlada odločno |>otii jala opozicijo, ki bi akušala ovl rati izvajanje njegovega progra ma. Napol uradni krogi so že izjavili, da bo Beran skušal dobi RUSKI DELAVCI SO LENUHI. PRAVI PRAVDA Komunistični list pripo* roia vsi jo disciplino CRITIKA "NEZNOSNEGA LIBERALIZMA" Moakva, 14. dec. — Pravda, glasilo komunistične stranke, pijte o potrebi večje discipline mad ruskimi delavci, zaeno pa biča eksekutivne uradnike, ki preveč kažejo svoj "neznoani liberalizem". Nekateri izmed teh uradnikov, ki so bili nedavno sami de-avci, ne nastopajo dovolj energično proti lenuhom in postopa-(iem, pravi Pravda. "Mnogi delavci pozabljajo, da ta Sovjetska unija edina država, ti je uveljavila sedemurnJk," pi-e komunistični Ust. "To je najkrajši delovnik na svetu In d* avci bi morali vedeti, da morajo porabiti 420 minut na dan tako, da bodo producirali največ, kar morejo. Zdi se pa, da hofojo de-avci delati manj in prejemati višje mezde." Pravda se pritožuje, da je bilo 10,461 delovnih dni izgubljenih samo v neki jeklarni v Moskvi drugem četrtletju tega leta, ker so delavci neupravičeno o-stali doma. V tretjem četrtletju je bilo iz istih vzrokov izgubljenih 19,880 delovnih dni. "Ti lenuhi, postopal in kršilci delavske discipline izkoriščajo malomarnost nekaterih ekaeku-tivnih uradnikov," grmi top "Čimprej se bodo ti Izneblll svojega neznosnega liberalisms tem bolje bo sa industrije. Urad niki morajo odločno nastopit proti onim, ki so odgovorni za desorganizirano produkcijo." Slične očitke vsebuje članek dveh "stahanovskih" delavcev ki trdita, da v veliko Stalinovo avtno tovarno v Moskvi ne pri* haja na delo povprečno sto de lavcev na dan. Drugi prihajajo prepozno in to Je vzrok, da produkcija zaostaja. Ekonomika akcija POLICIJSKI ,r.(i Japonski LOVNAZAROT- S^iS«.. IflKEVMEMELU .Washlngton, D. C. 14. dec.- Avtoritsts prspoosdals Obe, ameriška in agleška vlada, 7 . ■ ■ politične »hode •ta se odločili aa ekonomsko akcijo proti Japonski, da se tako maščujeta nad japonskimi impe-rialiati, ki skušajo uničiti amerl-Iko in angleško trgovino na Kitajskem. To dejstvo je glavni vzrok odpoklica Nelsona T. Johnson a, a-meriškega poslanika na Kitajskem. Poslanik je bil pozvan v VVashington k posvetovanju. Jo- Memel, Utva, 14. dec. — Na poziv Utvinske vlade jhagpemška policija v Memelu aretirala fteat Litvincev na obtožbo protivlad-ne zarote. Skovali so zaroto s na- seph P. Kennedy, poslanik v Lon-1 , ,frm0l^avli°l,vl,AdcH donu, je bil tudi pozvan domovJ^"-^ T^u tttri On bo predsedniku Rooseveltu Nemšto avtorl- poročal o rezultatu svojih raago- ^^melu na teritoriju, ki vorov z reprezentanti angleške LUvadoWU odN«« U# 1. vlade, ki so ae larskll za akupnll1924' nl,° hoUl<5 l,rodltl Mrot- Ruska ipiona aretirana v C ali for ni ji Angele«, Cal., 14, dee. — Vladni agentje ho aretirali dva Rusa na obtožbo špionaže v prid Sovjetski uniji. To sta Mfhal Gorin, uradnik v sovjetskem tu rističnem uradu, In Hafis Sallč, bivši policaj in naturallziran dr žavljan. Oba ata bila pridržana pod kavcijo $26,000 In bosta kmalu postavljena pred federal no veleporoto. ti diktatorsko oblast. Dva zakonska načrta sta bila že pred ložena parlamentu v sprejetje Kden daje predsedniku repuhll ke In vladi veliko oblast glede revizije češke ustave z dekret Pravkar objavljeno cenzusno poročilo ksže, da se na Češkem in v MoraviJI nahaja 101,907 beguncev. Ti so prišli Iz krajev ki so Jih zasedle Nemčija, Polj ska In Madžarska. BERLIN IZZIVA ANGLIJO angleško-amerlškl nastop proti aponskl. Ekonomska akcija proti Japonski bo zavaela obliko višjih carinskih pristojbin na uvoz ja ponskega blaga v Združene dr *ve. Motnost je tudi popolna ustavitev uvosa japonskega bla P Konflikt med velesilami na sa padu in Japonsko Izvira iz ja nikov lltvinski policiji. Jetniki so zanikali, da »o skovali zaroto proti lltvinski vladi. Proti nji so se poslužlll le legalnih metod. Vsi so bili odvedeni v zapor, kjer bodo čakali na obravnavo. Politični shodi in demonstracije so bile na memelskem teritoriju prepovedane. Pri nedeljskih parlamentarnih volitvah v ponske invazije Kitajske. Ja.Mem*luso nemški nadji izvoje-ponski ni bilo firiznano niti pra-M veliko zmago. vo bojevnlštva, a/kljub temu o-vira trgovske ln(fndustrljske ak tlvnostl tujcev\pa Kitajskem, Tokijska vlada se^Ourtl* u preklic pogodbe devetorice, poli ;!ke "odprtih vrat" na Kitajskem, Prizadete države Je opozorila, da ima ona pravico v določanju obsega sunanje trgovine na Kitajskem, Več lltvinskih uradnikov, ki so bili pozvani iz Memela v Kovno, glavno mesto Litve, Je bilo aretiranih, ko so dospeli v prestolnico včeraj zjutraj. Uraidno poročilo pravi, da je bilo aretiranih devet promlnentnih politikov, dočim se vest Is drugega vira glasi, da Je Število aretlran-oev večje. Med aretiranimi sta Anglija in Amerika sta že vlo- hlr, Leonas Hiatria, bivši premier, lili oster protest v Toklju proti in dr. Prana Diellninkaitec, u- kršenju pogodbe devetorice, k) poleg politike "odprtih vrat" garantira tudi teritorialno fnteg ralnost Kitajske. rednJk uradnega lista. Oba sta voditelja Utvinske klerikalne stranke. Neki visok lltvinski uradnik Je dejal, da Hitlerjevi agentje v poljski Galiciji podžigajo med Ukrajinci revolto proti Poljski. Slednja ima svoje agente v Litvi, ki hočejo provociratl konflikt med Litvo in Nemčijo. Berlin, 14. dec. — List Boer-senzeltung, glasilo nemškega zunanjega urada, Je posvaril Anglijo in Francijo, naj držita roke proč od Memela. To Je bil odgovor ns njun poziv, naj Berlin rešpektlra sedanji štatua me- reok upira le skoroh^«^ ? J^-1,™ J« v provinci Hunan, | berllnakl Ust povedal Angliji In Kitajci poročajo o uspehih Reokuplrali so ozemlje v provinci Hunan AanghaJ, 14. dec. — Vest ti kitajskih virov pravi, da so kitajske čete vse ozemlje ki Je prišlo pod japonsko kon lrolo po okupaciji Jočova v novembru. Kitajska protlofenzlva je bila uspešna. Več mest in vasi vzhodno od Jočova so kitaj ske čete zasedle v zadnijh dneh. Kitajske vojaške kolone še vedno le nekaj milj oddaljene od Tung čenga, strataglčnega mesta v provinci Hupeh. Kitajska poročila javljajo u Npehe tudi na osemlju, ki leži severno od Hankova, bivšega glavnega meata. To ozemlje je zdaj baza kitajskih militaristič nih operacij proti Japoncem. Tri važna mesta vzhodno od proge Pekilig-Hankov železnk*e so pod kitajsko kontrolo. J«|Kin Franciji, naj se ne vmešavata v zadeve, ki se tičejo le Nemčije lin LUve, Fašisti odobravajo ftjsse vojasKf aoionu »o v«»u- J ■•• prodirajo naprej in fco i^ StallSC€ Antltie ftir.i mih rtrfflftlUn« nd Tunu-1 Pozdravili so izjavo angleikega premier ja Kim, 14. dm . — Virginio Uay-[ da, urednik Mussolinljevega U-sta II Giornale DMtalia, Je pozdravil deklaracijo predsednika snglašktt vlado Chamberlairia, da Anglija nima nobene pogodbe s J Francijo, da (»omaga alednji v ske čete so'se po bitki s Kitajci slučaju, da Italija nspade Fran umaknile v Anlo, alo milj sever-nozapadno od Hankova. Mesta, ki so jih Kitajci ponovno zasedli, so lx>šen, Hinjang in Ku-ših. Hongkong. 14. dec. — Kitaj-ake čete ae bližajo Kantonu, glavnemu m«stu Južne Kitajske, katerega ao Japonci ok upiral I pred nekaj tedni. Gen*rsl Kai-šek, vrhovni poveljnik kltajake djo. Gayda pravi, da že Iz tega razloga Ih morala Francija pristati na italijanske teritorialne aahteve. Drugi vodilni italijanski faši« sti so tudi posdravili Chamber-lainovo izjavo. Tolmačijo Jo kot priznanje s strani Velike Britanije, da so Italijanske zahteve glede delitve kontn4e s Francijo v Tuniaiji, frsncoskl Somaliji in armade, Je poslal nove čete na Sueškega prrkopa upravičene, fronto pri Kantonu, kjer se pri- Tank 14. dec. — Francoeka pravljajo ne efenilvo, , | policij« pravi, da je AntonJo la Ro«a, italijanski fašist, prisnal, R^aulaciim nroti M* i*4 "»"'tU "i v P®*^« nmHKi/ff Italijanskega konzula v Tunisu s Zidom V Kumuntn I namenom, da provoclra koitfllkt BukarešU, 14. dec.—Premier med Francijo in Italijo. Italijan- Miron CrUtea Je sklical Izredni skl fašisti so hotHI imdtaknltl U članov avojega kabineta, da čin Frsncinom, da bi tako opra- sprejmejo regulacije glede kon- vičlli nadaljnje protlfrancoske troliranja Židov In njihovih ak- demonstrac ije v koloniji v aever- tivnosti. I ni Afriki, PROSVETA PROSVETA the enlightfcnment CI.AS! 10 IN LASTNIMA SLOVENSKI NASODNS CObrOKNB JBONOTB On.. •( mmi ****** kr UM Blm~mm NmUmmmi m ZSrutmmm 4H*v« (Urim Ckimšm) to M mm Um MM m hA.. M to - »ml tatt. »l.M M UUt teUli M CfctoOS* £ Ctoara 91M » M W » »oi tatti h Immm*« ^BI^HPOO. (Mi tor tfc. U.iUrf SMM> (Mto Cfc«S») tm4 C+mm4m U— V* 1-» <*!«•«• mm4 CUrnm 11M trn*** moomtrtm M M V* t CM« OfJMOV fo T •» l-I*« M ccm.»urii tod »H*»licit*i mrOdm »U1 «wt M rKimA 0tW ■jjžsčv m m •torto«, pl«/t. »mm, Ml. Vili M «MarM4 to *M*r omb wSm M«oto|MiiilM kr mmtl-mddrmmmd m4 tmmpmd NuUf m f m, ktr Im M* i PROSVETA H(7 U S«. AtC. ChUM*. or TRK »ri)E«Atte rtfess « okle*.Ju »• (Julr Mm, bmU^u pom«nl, M »•«■ to Fon»*29. Henderson Je rekel, da gospodarski sistem fcdruienlh drtav je zdaj na potu razpad s In Amertka mora gledati realistično na to dejstvo, kajti opraviti Ima "r ogromnim kompleksom ekonomskega organizma." Henderson Jt» tudi navedel vzroke, zakaj je ameriški privatni kapitalizem prenehal rasti_ med drugim Je navedel izginotje "frontlrjev". Izravnavanje prebivalstva, propadanje goapo-darske konkurence, naraščanje vlog v hranil-nlcah In padec investicij Itd. — obenem pa Je ■Varilno poudaril, da to ni "začasen pojav," temveč Je nekaj t raj neg« in veliko bolj rssne-ga kot si marsikdo domišlja. Caa je fte bil, da ao res ljudje na ndmvornfh mestih začeli spoznavati to ranico, namreč da J Glasovi Razmere in zahvala . mriWM*, Pa. — Ce bi mogel kdo pogruntati, kako bi bilo mogoče depresijo odpraviti, bi mn bil marsikdo hvaležen. Jaz bi mu že bila. Premogovnik W**tland so zApfll 14. foarc* in gfc odprli prve dni oktobra. Na 2. decembra so pi že zojiet cHHfcvfli 500 rudarjev, med njimi tudi moja jva. Kakor da bi biH že obogate- Nekateri ne varujejo v presenečenje. Takih misli šefa bila nekoč tudi jaz, dokler me niso naši prijatelji in prijateljice presenetile, £a niso nič kričali: "Surprize". Bilo je takole: Moja hči je rekla, da se bo omožila na zahvalni dan, kakor sem se ja* pred 26 leti. Njfene prijatelj fce so priredile tako zvano "shower party" na 11. novembra. Tako se nas je mnogo zbralo v dvorani, mladih in starrih. Hči je dobila mnogo lepih daril, da kaj takega nismo nikdar pričaka prašička, o katerem pa ne veni,'ali je moj prijatelj aii sovražnik. Ce mi je kaj podoben ali ne, to prepuščam mojim na-i sprotnikom. Tudi ArMjrja Božiča, zidarja št. 812, vabim, n«iT napravi svojo sodbo. On je zopet protestiral proti mojemu dopisovanju pri elevelandski federaciji SNPJ. Oh, uboga federacija, koliko protestov dobiš proti temu dopisniku! Predsednik Zrnel mi je rekel, da so bili zadovoljni s slikami. Hotel me je tudi nagraditi, ker šehi se potrudil in uredil vse po-trAno za predvajanje slik. Ampak jaz bom nagrade sprejemal šele po smrti, kakor tudi meda-N Ije. Veže me pa itak bratska dolžnost, da kaj Btorim za "blagor našega naroda." In ako pridem včasih med druga društva, spo-tnam več švojih bratov in sester. Poslovil sem se od West-tfatkčanov in nazaj domov na vfchod. V nedeljo, 11. decembra, pa zopet na letno sejo, kjer smo volil uradnike za leto 1&89. Pri čeli smo ob devetih in končali točno ob dvanajstih. In zopet me je ženska pohvalila, da sem okej predsednik In da zato rada pride na seje. Oh, te ženske! Nq vem, ali Imajo one mene rade ali jaz nje. Ampak ko pridem domov, potem šele izvem, kdo me ima rad, posebno vsakega pol meseca. Naš društveni odbor za bodoče leto je: Dopisnik je ali bo predsednik, John Sorc podpredsednik, Joseph Dam tajnik, John Kos blagajnik, Lbuis Dugar zapisnikar, Jeo Pugelj predsed ni k nadzornega odbora, Frances BostiČ in John Prudičh nadzor nika, John Kobal bolniški nadzornik. To so uradniki društva V boj št. 68. Popoldne oziroma zvečer smo pa gledali igro "Za narodov bla gor," ki pa se je zavlekla ko ja-ra kača. Odbor, ki je aranžiral program, bi moral malo prera-nati, ko je dal na program pev-sJ^b fbore. Ce bi bil to storil, bi lahko vedel, da se bo predolgo vleklo. Udelefba je bila povolj na in Cankarjeva ustanova je gotovo zadovoljna. Po igri so predstavniki " na-tega-za-blagor-naroda" v metropoli imeli svojo napredno narodno mizo, kjer so ponovno rešeta li naše narodne probleme. Dopisnik seveda ni bil povaibljen k narodovi —• ali narodni — mizi. Menda so se bali, da bi ie preveč dolgočasil pri reletanju dolgočasnih problemov. On je rajši Lam, kjer zabava druge, ali se oa z njimi zabava. Saj zato so pa tabave. Spuščati se v debate z iredniki in upravitelji naših me-tropolakih listov bi bilo strašno nesmiselno ca navadnega dopisnika. TI narodovi predstavniki bi ga lahko položili v koš, kot delajo z raznimi dopisi. Jn to bi bil konec njegove kariere. Dopisnik je bil previden In se u-maknil od za-blagor-narodove mite. Dobro je pa le, da pride včasih v Itike z raznimi metropol-tati!. Dva sta me gledala, ali sem ali nisem, oziroma ali ju poznam •li ne. Potem me eden pokllfte irt po glasu ga spoznam. Bogatel, it Oirtrda in tudi Selak in pa liary. Tudi oni v Olrardu bodo enkrat kazali slike SNPJ In ti te me fte povabili. No. Če me še ostali, le lahko zgodi, da pridem takrat tja. Kaj bo pa na božični večer dne tS. decembra? Veselica so- (Dalj* na t. »trasi) ČETRTEK, 16. DEtpmim> I 0 socialistični morali Hendrik de Man (Nadaljevanje.) Kar je potrebno za zdravo človeško tivlieni* se imenuje komfort. Ta, pravi pomen bS Je udomačen seveda samo še v Franci,i in a gHji, odkoder je prišel ta izraz v dru^ ^ V našem jeziku pomeni samo še tujko ki razumejo in ki so je deležni samo še " Ugjie. Pri nas razlagajo to besedo kot udi ;nos*: nehote si navaden čloVek predstavlja 1 jTu ? razko*»° opremljeno stanovanj Udobno brezdelno živjjenje^ Vendar pomeni komfort v pravem pomenu besede tople volnene nogavice pozimi, dočim so samo na videz preračunane svilene nogavice luksus; komfor ten je stol, na katerem lahko sediš, luksurio' zen je naslanjač z dragoceno prevleko in i, d£!avo. IZ* Luksus (luxuria) pomeni bujnost, razuzda nošt, s^jaj. V življenju se seveda menja pomen besede luksus. Kava, čaj, sladkor .so bili n. pr. nekoč luksus, iz Indije uvožen bombaž je bil pred časom prav tako luksus, danes pa navadna delavka rajši nosi obleko iz dru^a blaga kakor iz bombaža. Seveda ljudje iz raz ličnih družabnih plasti različno pojmujejo luksus. Bogati dami se zdi n. pr. luksus. če hoče reven delavec iti na koncert ali v gledali-šče; dotičnemu revnemu delavcu se pa morda zdi luksus, če dam jaz nekaj frankov za lep šop rož, ki jih postavim na mizo v sobi. Vendar so to osebna, čuvstvena pojmovanja, ker je neko splošno naziranje o tem, kaj je luksus Ce kupim na primer več kruha, kakor ga b* mo doma snedli, je potrata, vendar ni luksus. Torej množina porabljenega nam ne razloži luksusa. Niti po višini dohodkov ne moremo določati razkošja. Kajti pri vsakem dogodku gre za to, kako ga porabiš z ozirom na določen Življenjski način. Nekdo n. pr. z manjSi-mi dohodki izda mnogo več za luksus kakor za komfort, dočim bo drugi z višjimi dohodki iz-dal več za komfort kakor za luksus. Ureditev dohodkov torej ne rešuje luksusa, kakor so zgrešili svoj namen vsi zakoni proti luksusu ki so jih izdajali od klasičnega starega veka sem. Zato socializem upravičeno poskuša, da pride razkošju na drug način do živega, namreč s tem, da hoče odpraviti red, ki sloni na razrednih nasprotjih, red, v katerem zavisi človekov ugled od posesti, ne od človekovih kreposti. S tem seveda ni rečeno, da bi stremeli po redu, v katerem ne bi bilo nobene neenakosti. Nasprotno: ravno tisti socialistični misleci kakor John Ruskin, ki kritizirajo kapitalizem najbolj zaradi njegove razkošnosti, poudarjajo najmočneje svojo vero, da bo v socialistični družbi za vse ljudi mnogo več priložnosti kakor v današnji, da bodo zadovoljevali različne kulturne potrebe, o katerih danes mnogi menijo, da so odveč. Vprašanje razkošja moramo torej v vrsti postaviti kot vprašanje življenjskega načina, življenjskega sloga. To je samo posredno vprašanje dohodkov, v kolikor zavisi od dohodkov življenje človeka. Odločitev o napačnih in pravih vrednotah, o komfortu in luksusu, o združljivosti in nezdružljivosti določenih življenjskih načinov s socialno vestjo je dane« le vedno osebna odločitev, vpraSanje osebne vesti, takta in okusa. Do neke stopnje bo ostala ta presoja tudi v socialističnem družabnem redu. Vsakdo mora sam sebe presojati, primerjati vsako svoje dejanje, svoje dnem življenje s socialno vestjo. Samo s tako vijo bomo dosegli trajno skladnost razumske sodbe in Čustvenih najgibov. Najvažnejša osnova pri tem je, da nikdar ne izgubimo čustva socialne odgovornosti, da pri vsaki posamezni . vidimo svoj odnos do socialne celote. Sel«1 tako fetalno zvezo osebnosti do socialnosti je mogoča vsgojfi, oblikovanje osebnosti. Osebi ni to, kar ostane na njej, če odštejemo vse njene odnose do družbe, temveč človeka moramo presojati po tem, kakšna je njegova podoba, ako upoštevamo vse njegove odnošaje vrednot odpove nižjim. (Dalja jutrM_____ (Dalje (s prrt kolone.) Je ameriški kapitalizem doigral vinsko vlogo in zdaj prehaja v proce* raza ^ Ta razkroj je bil marsikomu očitenJ* 1930. Razume se, da ameriški kajnuM« * splošno - morda se tu in tam dol,, u ^ ne bodo priznali tega dejstva. ToH*> Da. od leta 1980 se Amerik« jshaj« nomsko v prehodni dobi. v ^ P^* ^ dedje privatnega kapitalizma K«rn "» ^ ha pripelje - v kakšen ^onom^. r , Jadra Amerika. Je odvisno od z- * Isobrazbe ameriškega delovnega Ij^*. Ko je Šla v nedeljo 27. novembra zvečer v hlev, da bi pomolzla krave, je počil strel in Marija se je zgrudila ranjena in nezavestna ob hlevskem pragu. Ko so domači prihiteli na pomoč, so našli rej en kg, nezavestno, storilca pa nikjer. Dekle so naglo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, vendar pa je bila vsa nega zaman : rana je bila smrtonosna fn dekle je že čez nekaj ur umrlo. Dejanja so takoj osumili 25-» letnega hlapca Klavžarja, ki je bil po rodtf iz Mrčnih sel nad Se-novim pri Rajhenburgu. Ta je služil pri Cerinovih in bil zelo delaven in priden. Zagledal pa se je v rejenko Marijo in tudi ona ga je rada videla. Ko pa je to opazila teta, je začela pritiskati na rejenko, naj pusti Klavžarja. Marija se je nazadnje u-dala temu prigovarjanju in pred kakšnimi 14 dnevi povedala Klavžarju, da je doneč med njima, teta pa je Klavžarju še odpovedala službo, da ne bo skuŠ« njave. Fant je nato Šel služit k nekemu posestniku v Kleče. Po Marijinem umoru so fanta iskali, a ga niso našli. Šele zjutraj so ga našli mrtvega za Vidmarjevo tovarno v Savljah: ustrelil se je bil najbrže kmalu potem, ko je ubil svoje dekle. Se en uboj — v Prekmurju.— V Bakovcih v Prekmurju je pred nekaj dnevi posestnik Leopold Tratnjak s kolom do smrti pobil svojega soseda Antona Buze-tija, očeta sedmerih otrok. Oba sta bila tudi tesarja in potegovala sta se oba za gradnjo občinskega mosta. Buzeti je bil nižji ponudnik in dobil je delo. To je Tratnjaka silno razjezilo in ob prvi priliki je Buzetija u-bil. Buzeti je zapustil vdovo s sedmimi otroki od 4 do 18 let, Tratnjak pa je moral v ječo in pustiti doma ženo in dva malo-letna otroka. Elektrika v Črnomlju. — Kranjske deželne elektrarne so sklenile te dni pogodbo s karlov-ško električno centralo za elektrifikacijo Črnomlja in njegove okolice. Dela so bila Že končann in je torej črnomaljska okolica priključena na električno progo Ozalj-Metlika. Prihodnje lete) mislijo to omrežje podaljšati do Kočevja, tako da bo tudi Kočevje dobivalo elektriko iz Karlov-ca. To je prvo dejanje skupnega delovanja električnih central o-beh sosednih banovin. Vesti iz Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s I. atraaU cialističnega kluba št. 49 v Slov. delavskem domu, Water- loo rd. Vabimo vse od blisu in daleč. To vam bo fina zabava. K ran k iiarblč. <18. Kapital in drlo Sharon, Pa. — Delavske razmere so še vedno pod ničlo in< plače slabe v naši dolini. Pride pa človek, ki pravi: poglejte kakšne plače ima delavstvo v naših krajih. To vse se lepo sliši, a slišimo tudi delavčev glas, ki pravi: poglejte, kakšne cene plačujem za svoje ftlvljenske potrebščine. Ali je delavstvo kaj na boljšem z višjimi plačami? Nasprotno: celo na slabšem je. Pravijo: delo je drago danes. Res, na videz se zdi človeku nenavadno drago. Ce pa oblečemo delavsko kolo in skušamo živeti, se kmalu prepričamo, da je v najboljšem slučaju komaj za sproti. Primerjaj danes vrednost dolar-ja z njegovo vrednostjo pred 80 leti. To se pravi, Če si imel pred 30 leti en dolar, si lahko kupil zanj približno toliko, ko danes s petimi dolarji. Delavec išče izhoda iz teh razmer. Tako ne more in ne sme iti dalje. Zato se pojavljajo tisti značilni pojavi na nebu, ki kriče za pravilnejšim razmerjem. Največji znak nezdravih in krivičnih razmer v Človeški družbi je brezposelnost. Kakor je kapital nastal vsled izkoriščanja delavatva, tako je nastala brezposelnost vsled kapitala. Nenaravno spačeno dete se je porodilo iz nenaravnega očeta. Ali si morete misliti zdravo drevo, ki bi ustavilo svoje delo? Korenine bi omrtvele, ker bi ne bilo hrane; perje bi prenehalo dihati, ker bi ne bilo iraka. To vendar ne pomeni raivoj zdravega življenja, marveč r#zpad mrtvega. Človek dela zato, da more živeti. Mi nismo tukaj, da delamo, ampak delamo, da moremo biti tukaj. Delo j« pogoj aa naše šiv-ljenje. In vendar imamo braapo-selnost, prisiljeno brezposelnost. Kako je prišlo do tega? Nekdo se je okoristil z delom drugih, nabral zaloge, katerih so ustvarili več kot se jih rabi za vsakdanje življenje in sdaj čaka, da se jih iinebi. Med tem pa morajo počivati v brezdelju tisti, ki so jih napravili. Kapital Je izkoristil delavstvo, da je produclra-io več kot rabi človeška družba, oziroma več kot si jih more nabaviti s svojo kupno silo. Ce bi torej delal vsak toliko, kolikor bi bilo potrebno, bi gotovo ne bilo breadelja. A kakšen sistem Imamo dsnes? Delavske mase se mučijo od zore do mraka, od nežne mladosti do časa, ko jih vrifejo kot nerabne na cesto. Današnji delavec ne dela za* se. Kar prejme, so samo suhi mrvice. On dela za druge. Ali vidite, koliko ljudi živi v brezdelju? Ali opazujete, koliko jih žl-vi v razkošju? Kdo Jim daje sredstva drugi kot delavec?! Kapital je sin dela. Kapital ima potem še številne otroke, ki pa so tako nezdravi kot J# njih oče. Enemu otroku kapitala pravimo brezdelje, drugemu izkoriščanje, Tri kitajske gledališke Igralke, ki so prišle v Ameriko, da sodelujejo pri »hiranju sklada obraaibo Kitajske pred Japonci. / HUMOR Menda ho dovolj Milena kupuje knjigo. Zelo je izbirčna. Že vso zalogo knjig Je prebrskala, naposled pa zdolgočaseno meni: "Ali nimate morda. kaj — bolj globokega?" Obupani prodajalec: "O seveda . Priporočil vam bi roman Julesa Verna: 'Trideset milj pod morsko gladino'" tretjemu beda, četrtemu igno-ranča — pa kdo bi naštel vse. Pojdite med delavstvo, pa jih boste videli vse po vrsti. Mi moremo pomiriti delavstvo in svetovno rasburkanost le na ta način, da pride tudi delavstvo do svojih pravic. To moremo storiti le na ta način, če ravnamo s kapitalizmom tako kot s prostitucijo: odkažimo mu delokrog, torbo na gobec, da ne bo žrl sadu drugih. Operirati ga je treba tako, kot so na Franco-akem operirali mule, da niso I-meli glasu. 6 tem preprečimo laži, ki slepe javnost. Delavsko vprašanje je danes svetovna rana. S tem, da deva-mo krpe na rano, je ne ozdravimo. 8 tem, 4£ ustrahujemo bolnika, ne opravimo nič. Vsaka bolezen Ima svoje vzroke, katere je treba preštudirati. Kadar od- Skvimo vzroke, ligine tudi zlo. bomo bolno telo razburjali s sramotenjem, zmerjanjem, zapori in silo, bo rana še večja. Simpatije in pravice je treba, pa bo kmalu zasijalo solnce svetovnega miru na vse Človeštvo. Jack Yert, m. Dober odgovor "Ti si tako neumen, da ne veš, koliko Je dvakrat dve!" "Da, ne vem tega! Ako pridem Še tebe zraven, dobim prav 40 r Zadošča mu "AH poznate film '2*lje lepe ftenake' T" "Filma no, pač pa ftelje." Premislil ae Je Pravijo, da je Nasredin, turški Pavliha, nekoč sanjal, da mu Je njegov sosed dal devet novcev, "Daj mi Š« desetega", Je poprosil Nasredin. Ker se Je sosed upiral, sta se stepla. V tem se Je Nasredin zbudili odprl je oči in videl, da Ima prazno prgišče. Hitro Je spet aaprl oči in dejal : "Sprijazni se sosed, saj sem zadovoljen tudi z devetimi nov- SADAB MHtoto SMMV • MS knli KADAR •«• M«M|Mit v Mil ksli KARTE M Oblete Potnlhl ■ aašlsi poar«dovan|aM pote- |s|e aa|a«n*j« la aadovoljiM. Donarao pošiljha IsvrlaJoMo tslas Is aaaaaljlvo po dsovaoai horss. V JUGOSLAVIJO v ITALIJO IM IN« ,,,,, II.M IM Ur .,,... Hit »M " ...... 4.M M* " ...... IIM l|l M i H i» i t»l® IM H Htm NiM •N » ...... II.M IM« M......It M IM« "...... IM« MM "......III.I« MM N ......i* •• MM «......|«TM SLOVENIC PUBMBHING (XX (Gla» Naroda—Travat lama) II« Waot II st Naw Tovfc. M. T Izmenjava vojnih ujetnikov v Španiji Hendaye, Francija, 14. dec.— Sem doapelo poročilo ae glasi, da so se lojalisti in fašisti, ki so zavojevani v španski civilni vojni, sporazumeli glede masne izmenjave vojnih ujetnikov, V BurgosU, kjer Je sedež fašističnega režima, Je bilo naznanjeno, da bodo rebeli zamenjali 77 Angležev in 33 Kanadčanov, ki so bili ujeti, ko so se borili na strani lojallstov, za enako število fašističnih ujetnikov. Nasnanilo in uhvila Žsloatnvga srra naisssJaM talsu vant, da J* p« ve#lelnl balvani preminula moj« ljubi)**« *»pr«fi Is asti SLOVKN8KA NARODNA fOUPOB* NA JEDNOTA i sdaj« svoj« publikacij« ls š« pooob-no UM Proovoto ss koristi, ter P* (r«bno agitacijo svojih drsštor b flaaotva ta ss propogsado ovojih I* doj. Nikakor »a ae aa propagia* drugih podpornih orgaolsaHJ. Vsaka organizacija Imb obUoJse i»«k glasilu. Torej sgftaierffal dopisi fc aaraanlla dragih podporalh orgaals*. HI hi ollh droftov mImm liMHlh FRANCES FIRM ob SMrtl »Iara 4« lot. Rojano Jo MIs v vaal Pranorja pri Vrhnthl. Naj* toplajlo aa sahvalJujaM v««m. hI bo mI v MAhlh srak nudili toialbe Is ki as apr»Mill pokujnUro ss sj«si aodnjl poli. Upa hvalo aa podorjaaa vose«i Mr. in Mra. Rudolf 1'runone (»Mira), Kudjr, Msry In Krasto« 1'rooosc (Ml.), Mr«. Mai^r Hlsnk In drullna. društvo št. 17 MN4M, Mra. Anton Vortulk, Mina IMorr. Vouvan, *lnn«m Uk«l« 7114 U. M. W. of A., Mra. Uoldl« l.ipovšok, NrlnkMan rv»tll#arnl. lakrosa hvala tsdl aadruls«MU pogr«bs«Mu snvodu sa dobro sr«J«nl pogr«b. Tebi drag« aoprnga in Mati, pa A«IImo, potiva) v Mira In lahha naj TI hod« bm«rlftba gruda, talujo#l oatoll: Rok HlrM. Boprogi Kr«o#««, Mor?, ll*l»n, hf«rk«i M«ry l'ro««ne, «o«tra. KronUnac, Kan«««. Zitf/f nm »mmjo vzeti imetja e teboj Berlin, 14. dec. — Hitlerjev ekonomski mlniater Je objavil nov dekret, ki prepoveduje Židom vzeti imetjo a seboj, ko ne izselijo iz Nemčije. H seboj lahko vzamejo le osebne stvari, ampak tudi za to morajo dobiti jm>-nebno dovoljenje od nacijnkih avtoritet. Hmolka Neki dramatik, čigar dela so imela zelo malo uspeha, ae Je nekoč zabavaj z nemškim pisateljem in gledališkim ravnateljem Heinrlchom Laubejem (IA06— 1KM4) Dramatik Je ponudil ravnatelju smotko. Laubo Jo je prižgal, potegnil nekaj dimov In jo odložil. "Zakaj pa no kadite?" ga Je vprašal dramatik. "Ali vam amo-tka ne diAl?" "Veste kaj," Je menil Leubo, "vaša amotka prav tako slabo vieče kskor vašo drame," d todatfta la............. IJI I udalko la............. Ml t todaikov Is............ M 4 tadolho Is............. Ml U ZdroA dršov« M R«oodo HM I todaikov la............ I* So Rvropo Jo............. H-St lapololU opodnjl bopoa, prllotf t« potrebo« vaoto doaorjo sH M«oy Ordor v ptoMa Is al aorollto Pr««v«t«, Rnt. ki Je vole lartnloa. Pojooollo»—VaoloJ kskor Mtvo koto* tok »lasov pr«ooha MM Aoo SNPJ, ali le - prosoll prol od drošia« la bo Bobhovol bom av«j Itat todalh, bodo moral tiatl «lss Is dotldoo drolino, ki Jo loho akopo« aaroloea so diMtalh Prooooto, U teko j nainanltl opmvslHoo Nato. In obMMM dopladstl dotMao onolo Nato Procroto Ako toga Sa atoro. todaj Mora sprorsištvo solšotl datum bo to vaoto ooroJoibo. IIY CIMIIMM SULt eUvfcarJe, Prizor pred lovarao v Denalna. Fraarija, Is katere je vojaštvo Izgnalo ČETRTEK, 15. I)Frruun; SIGRID UNDSKT: J E N N Y § ROMAN Z5 ROMAN Potiovmil Fran Albrecht Ona ee je veselo nasmehnila in ai pogladila krilo preko bokov, nato pa je prijela Heggena za rame: "Umakni se malo — jaz bom sedela pri ^ennjr." , _ . .... Bog nebeški, kako krasna je, je pomislil Helge. Njena obleka je bila avetlozelene barve* iz visoko prepasanega krila ae Ji je dvigalo bujno opraje kakor iz cvetlične čaie. Svilena bluza ae Ji je lesketala v gubah kakor iskreče se zlato; bila je globoko izrezana okrog oblega, motno rjavega vratu. Bila je zelo temna bru-netka; pod rjavim zvoncem plišastega klobuka ao ji padali majhni, ogljeno črni kodri na čiata, breakvasto rdeča lica. Obraz ji je bil kakor obraz mladih deklic, a košate trepalnice ao ji zakrivale globoke, sivorjave oči in ljubke, ame-joče se jamice so krasile njena lepa, temno-rdeča usta. Dasi je bila tudi gospodična Winge lepo dekle, je vendar zelo zaostajala za evojo prijateljico. Bila je prav tako plavka kot ona črnka: lasje, počesani nazaj z visokega belega čela, no se ji zlatožaredJcodrali izpod majhnega al> vega krznenega bartu; kota ji je bila anežno-bela in avetlordeč*J> Celo obrvi in trepalnice pod jeklenoaivimi očmi ao bile avetle — zlato-rjave. Njena nekoliko bleda ueta ao bila prevelika za ta ozki obraz s kratkim ravnim nosom in modrožilnatimi obokanimi senci; če ae je zasmejala, Je pokazala vrsto belih zob. Vae drugo na nji je bilo drobno, dolgi vitki vrat, lehtl, pokrite s finim, svetlim puhom, roke, ki " so bile dolge in koščene. Njena postava, dolga in potegnjena, kakor je bila, je bila videti skoraj deška — morala je biti še sila mlada. Imela je majhne bele zavihke na lehteh in okrog vratu na izrezku avoje avetlosive, svilene obleke, ki se ji je preko prsi in po bokih gubala v rahlih valovih — najbrže, da bi nekoliko zakrila njeno mršavo telo. Okrog vratu se ji je vila verižica iz majhnih motnordečih draguljev, ki so metali na kožo rožnatordeče svetle pičice. Helge Gram je skromno sedel na konec mize in poslušal, ko se je tuja druiba pomenkovala o neki gospe Soederblomovi, ki je bila bolna. Star Italijan z umazano belim predpasnikom nad debelim trebuhom je pristopil in Jih vprašal, kaj šele. "Rdeče, belo, kislo, sladko — kaj hočete piti, Gram?" se Je obrnil Heggen k njemu. "Kandidat Gram naj si naroči pol litra mojega rdečega vina," je rekla Jenny VVinge. "To -je eno najboljših v vsem Rimu in to nekaj pomeni, veste!" Kipar je porinil pred dami svojo cigaretno dozo. Gospodična Jahrmannova je segla vanjo in si zapalila. "Nikar no, Cesca," je prosila gospodična VVinge. "Zdaj pa nalašč," je rekla Cesca. "Saj mi ni nič bolje, tudi če se postim. In nocoj sem huda." "A počemu, draga mila gospodična?". "Krii božji. Recimo zato, ker nisem dobila korald." "Ali si jih potrebovala nocoj 7" je vprašal Heggen. "Ne, ampak odločila sem se na vse zadnje, da Jih kupim." "A davi ai se odločila za malahitiio verižico?" ae je zasmejal Heggen. "Ne, motiš se, dragi moj. Ampak to je rea Že od sile. Z Jenny sva samo zaradi teh korald tekli tja dol." "A tako si srečala naju. Drugače bi bili morali iti v Frascati, kar pa te je naenkrat prav tako razjezilo." "Ciato gotovo ne bi bila šla v Frascatti — to ti prisežem, Gunnar. In to bi bilo tudi veliko bolje zame. Ker zdaj bom kadila in pila in prekrokala vao noč, ko ate me že zvabili a seboj." "Mislil sum, da si sama predlagala to." "Malahltna verižica Je bila izredno krasna, ae mi zdi," je Ahlin zaokrenil pogovor. "In ailno poceni." "Ze, ampak malahit Je v Florenci veliko cenejši. Tu stane sedemlnštrideset Ur. V Florenci pa. kjer je kupila Jenny svoj cristallo roaao, bi jo lahko dobila za petintrideset. Jen-ny Je dala za evojo verižico samo osemnajst. A te koralde mi bo moral pustiti za devetdeset lir." "Jaz le ne razumem, kako moreš ahajati a svojim denarjem," je rekel Heggen in ae zasmejal. "Predvsem ne maram, da bi se še govorilo o tem," je dejala Cesca. "Sita aem tega prerekanja — jutri pojdem in si kupim koralde." "Pa ni devetdeeat lir grozno drago za take koralde?" se je osmelil Helge in vprašal "Lahko si mislite, da to niso kar navadne koralde," je odgovorila Ceaca zviška. "To so prave contadinske korale — debela verižica z zlato zaponko in dolgimi težkimi uhani." "Contadinske korale — ali je to kakšna posebna vrata?" "Ne, to so korale, kakršne nosijo contadine." "Jaz ne vem, kaj je to contadina," ae je plaho nasmehnil Helge. "Contadina je kmečko dekle. Kaj nista nikoli videli tistih verižic, ki jih nosijo, onih težkih, temnordečih brušenih korald? Moje so natančno take barve kot govedina in srednja ko-ralda je tako velika —." S palcem in kazalcem je začrtala krog jajčna velikosti. 'To mora biti prečudovito Helge je hlastno pograbil za nit pogovora. "Sicer ne vem, kaj ja to malahit ali crlstalla rossa — a po mojem mnenju bi vam morale take korale krasno priatojati." "No, ali sta čull? Ahlin — zmerom ste me hoteli zavesti v to, naj si kupim malahitno verižico. Heggen ima kravatno iglo iz malahita — prosim te, Gunnar, daj jo malo aem. In Jennyna biserna ogrlica je iz criatallo roaao — ne rossa — rdečega gorskega kristala, razumete?" Dala mu je iglo in biserno verižico. Verižica je bila še topla od njenega vratu. Helge je je opazoval nekaj časa. V vsakem dragulju so bile kakor majhne razpoke, ki so vsesa vale. luč. "A vi bi morali nositi korale, gospodična Jahrmannova. Veste, zdi se mi, da bi bili potem sami kot nekaka rimska cantadina." "Ali čujete?" Nalahno se je nasmehnila Helgeju in dobrovoljno zabrundala predse. "No, zdaj sami slišite." "Saj imate tudi Italijansko ime," je živo nadaljeval Helge. "Oh, to imam še od Italijanske rodbine, pri kateri sem stanovala lansko leto; spremenili so ml moje grdo ime, ki sem ga podedovala po svoji babici, in zdaj sem obdržala laiko." "Francesca," ja tiho rekel Ahlin. "Jaz ai vas lahko mislim samo kot Francesca — signorina Francesca." "Zakaj pa ne gospodična Jahrmannova? Skoda da se ne moremo pogovarjati po italijansko — saj ne razumete jezika." Obrnila se je k drugim. "Jenny in Gunnar, jutri si torej kupim korale." "Res, nekaj takega ai že rekla," je menil Heggen. "A dobila jih bom za devetdeset lir." "Saj, a treba je barantati," je rekel Helge izkušeno. "Bil sam danea popoldne v neki trgovini v bližini Petrove cerkve in aem kupil tole za svojo mater.k Oni Um je zahteval sedem lir, pa sem dobil za tri. Ali ae vam ne zdi poceni?" Postavil ja kipec na mizo. Francesca ga je z zaničevanjem ogledovala. "Taki atanejo na Ribjem trgu poldrugo liro. Lansko leto sem dva taka prinesla domov obema služkinjama." "Prodajalec ja trdil, da je antično," je negotovo pripomnil Helge. "To trdijo zmerom, če vidijo, da ljudje- ničesar ne razumejo o tem. In ne znajo jezika." "Torej vam ne ugaja?" je vprašal Helgo potrto in je spet zavil atvar v svoj rožnati papir. "Se vam zdi, da ne bi mogel podariti tega svoji materi?" "Meni se zdi oetudno," je rekla Frančiška. "Pa naj ne i>osnam okusa vaše matere." "Bogami, pa kaj naj počnem s to stvarjo?" je zavzdihnil Helge. "Kar mirne duše jo podarite materi," Je rekla Jenny VVinge. "Gotovo bo veaela, da ate ae je spomnili tukaj. In rasen tega — doma imajo ljudje veselje a takimi stvarmi. Mi tukaj, ml preveč vidimo." „ t Dalj« pribo&ji«.) I>r. Avg. Keiaman: Iz spominov na avstrijska sodišča (Nadaljevani«.) "Gospodje, ali ate ai rea kot sodniki popolnoma sigurni avoje zmaire, ali ai upate atoodatotno \seti na avojo veat usodo teh mladoletnih otrok? Kaj pa, če bi posojilo vendarle propadlo?" Kakor težki udarci kladiva ao padale njegove besede in ravno-tako učinkovale. Oba nemška sodnika ata kar prelivala v barve. povesila oči In nekaj Jecljala, končno »klepanje no preložili. M naslednji seji so odobrili le manjši znesek. Na* sodnik T. C. je odhajal od tiste seje v avojo sobo skromen, kot je prišel, kot da je ato-ri| le svojo samo ob sebi umlji-vo dolžnost. V mojih očeh pa je »rastel v ideal sodnika, ki ne vidi ničesar drugega kot pravico, vzvišen nad vsem, kar bi mu) moglo omajati njegovo prepričanje in ravno pot. Hruške Videl }ta sem sodno razpravo proti kmetu it Hoč. ki je bil obtožen. da je na trgu predrago prodajal hruške. Kmet Je gladko dokazal, da je prodajal hruške Vo liti ceni, kakor pred vojno, da torej ni dražil. Toda aodnik dr. M. na številki lft ae Je fte pred zaslišanjem odločil, da bo kmeta obsodil in mu je zato po igvedenem dokazu nedolžnoet napravil sledečo pridigo: 'To n prav. da Še vedno prodajate po ttsilh cenah. — Drugi morajo trpeti na fronti, vi pa morate aato prodajati hruške ceneje, da tudi nekaj trpite aa Avatro-Ogr-ako" in je kmeta obeodil v zapor in denarno kaaen. čeprav je do-»očal zakon kaznovanje le aa onega. ki Je izkoriščal stisko in navijal cene. , "Veteiadajalei" * ».Hkorakl jet nišnici VeČina sodnikov je bila med vojno v Mariboru Nemcev, ki ao le za aiio lomili alovenščino. ličili ao se slovenščine v kureih* ki jih je prirejalo deželno sodišča v Grazu. Poznali amo jih pod menom "kurzovci". Marsikateri Slovenec je bil po krivici obsojen ravno radi tega "kurzov-stva", kar so takšni sodniki neštetokrat ravno nasprotno razumeli, kar so priče povedale. Znane so bile "cvetke" ta nemške slovenščine, ko so "kurzovci" prestavljali ime reke Save v svinjo. V svoji notranjosti ao goji-i neprikrito sovraštvo do našega ljudatva. Posebno divji so >ili na pojave jugoslovanstva in težnje osamosvojitve Jugoslovanov iz nemškega ter habsburškega naailatva. Na sodišču so se vsako jutro zbirali po hodnikih in pred začetkom razprav prerešetavali situacijo na frontah, ter se veje-111 novih zmag. Verjeli so seve-a vsakemu poročilu, kako je avstro-ograka armada zajela tisoče in tiaoče Rusov ali Italijanov. Nekega dna sem slišal tro-ico takih sodnikov, kako so se zgražali nad zaprtimi jugoslovanskimi "izdajalci" in bili vsi srečni« da so (jih lahko hodili gledati, kako so morali ti "vele-zdajalci", ponižani in nadzorovani, marširatt na dvorišču sodne jetnišnice. Ze od meseca julija 1914 naprej je imela mariborska jetniš-nica pod Svojo streho vse polno takšnih veleizdajalcev. Najprej so pripeljali oroiniki \z Selnice takšnega izdajalca 20. julija £14, nekega Mihaela Vargo, ki ja bil 8. avg. lftU tudi obsojen radi žaljen j a veličanstva avstrijskega oeaarja. Kmalu za tem je akšne valeizdajalce dobavlala etnišnici žandarmerija iz Ruš, Jtudencev, Hoč, Sv. Petra, Laj-tersberga, Tezna, a tudi mestni svet v Mariboru je zelo skrbel, da ni zmanjkalo slovenskih vele-i zdajalcev. Tudi iz Ptuja so jih pošiljali in iz Gor. Radgone, od i Jv. Lenarta (koncipijenta dr. Jvana Leskovca). Meseca avgusta Mafriborčame: dr. Serneca, Antona Cveta, Ivana Kejžarja, Vincenca Kuneja in druge. Na vrsto s* prišle tudi ženske, 26. avgusta 1914 so aretirali učiteljico Justino Coretti. Potem ne-taj k metov t iz okolice. Vseh takt šnih upornikov, špionov, veleizdajalcev inžalilcev habsburškega veličanstva, ki so prenočevali samo 1. 1914 v mariborski jet-nišnici, je bilo okrog 70. Nekatere je polovila Vojaška patrulja po lokalih, druge so pripeljali semkaj že od deželnega sodišča z Graza. Večino aretirancev so obdržali tukaj le kratek čas, ker so morali Če* nekaj dni naprej k vojaškemu sodišču v Gradec. Nekateri pa so uilvali gostoljubje mariborske jetnišnice kot preiskovanci tudi po vse leto ali še dalje, med njimi nekaj Rušanov. Maščevanje Vele i/dajalci iz Dalmacije Ker so bili takrat naši zdrav domačini že večinoma na fronti in torej niso mogli doma grešit In priti v ječo, a drugi, ki ao bil obsojeni, so dobili odlok za na stop kazni po vrnitvi s fronte so bile cele mariborske jetnišnice prazne. Avstrijska justica je to priložnost izrabila za avoje nezveate in nezanesljive Dalma tince ter je 20. avg. 1914 pripe ljala v Maribor nič manje kot 85 takšnih valeiadajalcev, med njimi tudi 13 žansk. Pripeljal so jih iz Sibenika. Zadra in Splita, akoraj vae takratne vodilne hrvatake politika v Dalmaciji Obdolženi ao bili veleiadajatva ipionaže, rasftaljenja veličanstva eden celo uboja, eeve političnega, pa tudi samo prestopka (a 306 a. k. z., javnega zasmehovanja lastnine ali odobravanja nezakonitih dajanj, sa kar ja določal zakon najvišjo kasen sapor 6 mesecev. Pa ao reveži sedali v mariborski jetnišnlci tudi po no leto, na da bi Jim aodili. Dnn ge ao zopet čas več mesecev razpošiljali na vsa vetrove: k < želnemu sodišč* v^Gradec. okrožnemu sodišču ▼ Split, k vojaške^ mu domobranakemu poveljstvu v koncentracijsko taborišča Waidhofen n* ali pa so bil pod nadsoratvomvmjeni domov kot "politični aretiranci". Tud la znane trdnjava A rada v takratni Madžarski so jih pošilja 11 v Maribor In is rasnih vojaških poveljatav, slaati tudi is Ca-lovca. Med aretiranci ao bili znan javni in kulturni delavci, ki ao tudi pozneje v Jugoslaviji t*vie- Alekaander Engel Šofer avtomobila A-77879 je kletvico na ustih privozfl nazaj na svoje mesto. Po polurnem čakanju je peljal neko starejšo damo, ki je težko hodila, samo nekaj hiš daleč in zdaj lahko spet taka bogve koliko ur, da bo prišla vrsta nanj. Potegnil je iz tepa časopis in se takoj zatopil v športne novice; avtomatako je pomikal avto korak za korakom naprej, dokter ni bil naposled prvi v vrsti; za njim je pa atala te dolga vrsta avtomobilov. "Ce bo zdaj kdo prišel in se hotel peljati samo okrog ogla, naj se kar pripravi," je mrmral šofer. V istem trenutku so se odprla vratca avtomobila in neki goapod je hotel stopiti na stopnico. Šofer, ki je bil zatopljen v svoj časopis, je zaprl vrata in se pripravil, da bi ga odpeljal. "Schwarzenbergov trg, a hitro", je zaklical tujec. "Ne, to ne gre", se je branil šofer prijazno, a odločno; boste že oprostili, gospod, a že dobro uro čakam in zdaj naj bi pefljal samo pol kilometra daleč, saj potem delam v izgubo. Prosim, o-prostite in pojdite rajti k sosedu za menoj, morebiti vas bo on peljal. Prosim lepo." Gospod, očitno se mu je mu* dilo, je komaj polovico razumd, kar mu je šofer v naglici na-tvezil; zadovoljno ga ja motril, potlej ga je pa natančneje pogledal. "Hubert!" je smeje se vzklik nil, "za božjo voljo, kaj naj pa pomeni ta maškerada?" Šoferju je beseda zastala grhi. Preteklo je nekaj trenuti tov, preden se je znašel; potlej je pa dejal: "Nobena maškerada ni to, moj dragi Feliks, to je pač moj zadnji "prepad". Prepad, ki me loči od tebe ... Postal sem Šofer." Kako je vendar to mogoče? Najelegantnejši avtomobilist nekdaj, zdaj pa šofer taksija?" "Na psu sem, to že dolgo ni več skrivnost, ali pa samo ti te* ga še ne veš?" "Da, nekoč sem že nekaj podobnega slišal, a vsakršni senzacionalni novici vendar na verjamemo takoj. Sicer sem pa zdaj spoznal tvoj avto, saj si me pogosto peljal domov, če nisi ime ravno kakšnega bolj sladkega bremena." Sedel je poleg joter-ja. "Vozi in pripoveduj l" Hubert je malo pomislil, potlej je pa dejal: "Prijatelj, služba je sluiba; prvič med vožnjo ne smem govoriti, ker lahko pre-zrem kakšen znak in plačam potlej kazen, drugič pa moram, če imam v vozu kakšnega goeta, u-porabljati uro. Ta zabava gotovo ni toliko vredna." "Ali kot šofer taksija nisi naposled vendarle sam svoj gospod?" "Ne popolnoma. Se nimam lastnega dovoljenja in voaim pod tujim imenom, zato pa moram odstopiti nekaj od svojih dohod kov. To vendar razumeš?" "Da, toliko trgovca sam že. Potlej me pa pel j i do restavracije tam boš že lahko odstavil uro, ali ne?" "To že," je dejal šofer oklevajoče, "a v kakšen boljši lokal na morem iti s teboj v tej obleki, in kakor se spominjam, se ti je malo prej še zelo mudilo." "Včasih se Človeku res mudi a če na lepem pride vmes neka nepričakovanega, zgubi vse dru- mali važna meata: pisatelj Niko Bartulovič, ki je sedel tukaj od 20. avgusta 1914 do 6. julija 1916, ko so ga prepeljali v Gradec, dr. Andjelinovič Gregor, An drič Ivo (tukaj od 20. avg. 1914 do 8. marca 1916, nato oddan v S Mitično nadzorstvo), dr. Melko ingrija, dr. Mate Drinkovič dr. Ivan Karaman. dr. Vekoelav Skarfca. dr. Josip Smodlaka, dr Ivo Tartaglia. Don Ivo Griaogo-no, dr. Tresič-Pavičevič Anton od C. novembra 1914 do 6. jull ja 1916 (In nato oddan v Gradec) in Tartaglia Oakar in drugi. Za temi so pripeljali nove žrtv^ vseh političnih internlrancev je bilo is Dalmacije v letih 1914 in 1916 tukaj 106 Priseljeni sodniki so imeli avoje poeebno zadoščenje pri opazovanju te jugoelovanake Inteligence in se \eselili. kako bodo Jetniki kmalu prišli v roke av-atrijskemu sodišču; (DMJe prikedajtč.) go svojo važnost. V tem tre-nfitku si zame važen samo ti. Torej, odpelji že." Hubert je peljal svojega gosta v posebno sobo, kjer se je nekaj šoferjev širokoustilo pri golažu in počivalo v sladkem »rezdelju. Našla sta prazen prostorček. No, zdaj mi pa povej, kaj si počel s podedovanim denarjem, saj je bila dediščina po tvpjem očetu precejšnja?" Nimam dosti povedati. Bi)o je več vzrokov: kriza, slabo gospodarstvo, glavni vzrok je bila pa Silvija. In nekega dne sem stal pred svojimi upniki s čekovno knjižico, ki je imela samo še ovoj. Da, tudi čekovne knjižice majo svojo usodo ... Nič drugega mi niso pustili kakor avto, ter mi je moj zagovornik svetoval, naj ga zahtevam kot vir svojih dohodkov. Sofiranje je bilo že od nekdaj moja strast. Preje sem živel samo za svoj avto, zdaj pa živim samo od njega." Feliks se je prisiljeno nasmehnil, ni hotel pokazati svojemu prijatelju, kako mu gre njegova usoda do srca. "In Silvija, ki si zaradi nje prišel na psa?" "Z denarjem je tudi ona izginila s pozorišča. Bila mi je samo ako dolgo zvesta, ko moj denar. Zdi se, da je nekakšna skrivnostna zveza med ženskami in denarjem. Poročila se je baje z veleposestnikom Bibikovom; nov zakon iz koristoljubja; njen mož se ne ravna po zadnji modi in je tudi precej starejši od nje; v Rusiji ima pa posestva in rudnike! Krasno življenje ji bo pri voščil. Prejšnjo jeaen je kupil neko posestvo v Gumpoldskir-chenu; pogosto sem bil njegov gost. Zvedeli sem, da zdaj njegova žena fHrtai z nekim opernim pevcem. Nič čudnega, če je njen zakon tako enoličen. Zdaj sem pa končal, nočem zgubljati časa Kam naj te peljem? Na Schwar zenbergov trg?" "Ne, zdaj je že prepozno.' Prijatelj je povedal ulico in hišo in Hubert je po najkrajši pot zdrvel na cilj. Tam je uatavil uro in dejal s poslovnim glasom: "Dva šilinga in pol." Feliks mu je dal tri šijtfngs; Hubert jih je snveje se spravil r žep in se zahvalil: "Najlepša hvala." 'Kako, ali nič ne dobim na zaj?" je začudeno dejal prijatelj. 'Oprostite, mislil sem, da ste mi ostalo navrgli." "Nikdar se ne šali, saj ven dar ne sprejemaš napitnine?" "Kajpak jo sprejemam. To je moj najboljši zaslužek, od tega mi ni treba nič plačevati," se je nasmehnil. 'Telefoniraj mi, kadar boš prost", ga je prosil Feliks. Hubert mu je obljubil, potle, je pa obrnil avto, se peljal ns svoje mesto in se uvrstil v dolgo vrsto avtomobilov v vrsti in hi tro je prišel na vrsto. Eleganten mlad par se je pri bližal avtu. "Šofer, peljite naju na izlet v okolico", je dejal gospod. Hubert je skočil s službeno u služnostjo s sedeža in je postre-žljivo odprl vrata pri avtu. Ven dar enkrat dober zaslužek! ljubka, mlada dama je začela vi hati nosek ^ "Ne tega," je dejala, in zmrd nila rdeče namazane ustnice, on avto tam mi bolj ugaja. Hubert jo je vprašujoče pogle dal, glas se mu je zdel nekam znan. Bila je Silvija ... Kakšno naključje . . Hitro je potisnil čepico globoko na čelo da ga ne bi spoznala hi dejal v dunajskem narečju: "Gospodična, zakaj vam pa moj avto ni všeč, saj je že mnogo ljubkih damic sedelo v njem "Ta človek je nesramen, vzemi va drug avto." A pri tem nI računala s tova rlštvom šoferjev, kajti drugi šofer, ki se je nanj obrnila, ja sma jal s rameni In pokazal na Huberta pred seboj. Ceš da ne sme prej odpeljati ko Hubert. Razen tega. je dejal drugi Mar, da njegov avto ni daiaŠfn za dolge izlete. "Vetopi torej." je dejal mlad elegantni gospod nestrpno, "in ne zbujaj pozornosti, drugače te bo še kdo apoena!. V Gloggnitz? je zaklical Hubertu in je hitro zaloputnil vrata za seboj. Hubert je pognal avto a kar največjo brzino in je z zelo različnimi ob-tutki odpeljal mladi pariek. X avtu je sedela njegova U*J Ženska, ki je zaigral* nje^| življenje, in ki jo mora on J znatni šofer taksija, zdaj peli J na ljubimkanje ... "Cest la v J (to je življenje), je mrmral 1 Avto je pokvarjen, nezaaijj no ae trese," ae je začela onj ievati Silvija. "Ne bi smela vJ to avto." 'Temu ni kriv avto, temvl vegaste ulice, ki se po njih v| zimo ... na deželni cesti bo J boljše." Hubert je vozil čez di in »trn. Na lepem se je avl stresel; sunek, udarec, in mlaj zaljubljenca sta trčila drug J drugega; to je bilo nekakiJ maščevanje neznatnega šoferji Silvija se je naslonila v blazini Čudno! Zakaj neki ji misli uhJ ajo danes venomer k Hubert] saj ga je že davno pozabila, t] di čustva zastare . . . Morebil 40 ji blazinjaki znani; na las J x>dpbni onim v Hubertovem aJ tomobilu; in možic, ki je vij pri zadnjem okencu, je bil na J podoben možicu, ki mu ga je pJ darila za Božič. Možic — moži3 Da, prav tako je plesal, kakor j ona žvižgala — v reviji njened življenja. Zdrznila se je in stiJ nila v kot. "Zaprl bom okno," je uslužJ dejal njen spremljevalec in j dvignil okensko steklo. Nasmehnil se je. "Poglej ma lo sem, Silvija — tu v okenskea steklu je vtisnjeno tvoje ime, i sredini velikega srca." Mlada dama je malo pomislili Ni dvoma, sedi v avtu, ki je M nekoč Hubertova last! Nekoč k sta se ljubimkala, je z briljan tom urezal v steklo to srce ii vanj njeno ime, potlej ji je p podaril dragoceni prstan. Se zda nosi tisti prstan na roku Kmal nato ga je zapustila. Nagon moohrane! Kaj pa naj bi počel oba, razvajena, prevzetna ko ata bila in brez denarja? Cict brez denarja. Kaj -neki počn Hubert? Ob priložnosti bo ie po izvedela, kako mu gre. Na le pem je začela misliti na sladk urice, ki jih je bila že skors pozabila. "Danes se mi zdiš nekam ti ha," je dejal njen spremljev« lec. "Samo otožna sem, in na le pem se me je lotil glavobol." "Ali naj se vrneva?" "Ne, zunaj na svežem zraky bo kmalu odleglo." Mladenič se ji je nežno približal, a v istem trenutku se je avto tako močno stresel, da ju j< vrglo vsaksebi. Maščevanje ne znatnega šoferja: on je vladi nad avtom in nad njuno ljub« nijo. "Neprevidni teleban," je škrtal kavalir. . I "No, vidiš, ne bi se smela pe Ijati z njim." "Zdaj se ne da več pomapti Sicer pa zelo hitro vozi. Samo če trt ure imamo še do Badtia. Na lepem je avto zavil z tflav ne ceate in zmanjšal hitrost. "Kam za vraga naju p« J*IJ* te?" je zavpil gospod. A *ofer je ostal gluh, čeprav j en** gost še tako zabavljal. Pred vt likimi dvoriščnimi vrati je uit* Vil. "Tako, zdaj smo tu," je mrmral in odprl vrata. "Gotovo ste malo preglobok® pogledali v kozarec," *» hrulil, "peljati se hočeva vendir v Gloggnitz!" „ "Milostljiva je tam. kjer F njen dom," je odkrito dej£ H* bert, "infeaehočeiw£ " niti z menoj, vožnja ra« stane nič. Dobim trideset M* gov in nič napitnine. Zdaj šele je Silv^J J^ strahu spoznal, v ^ 0^ g. nekdanjega pnjst^. h ^ p. tudi veliko dvorišče, k » pred njim ustavdj. »»J Je last njenega moža' * Osramočena te brezj^ izginila skozi velika vrata v o« »V rvf»