SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema apravnlStvo in ekspedielja v mesec 1 gld. 40 kr. | „Katol. Tiskarni", Vodnikove ullee St. 2. „ , , „ Ia V administraciji prejeman velja: • Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. , Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za fietrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vefi na leto. I Vrednistvo je v SemenlSklh nllcah it. 2, I., 17. Posamne številke po 7 kr. | Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 131. V Ljubljani, v ponedeljek 10. junija 1895. Letnils XXIII Avstrijski katoliški shod. Dni 6. t. m. se je vršil na Dunaju vsled povabila komisarja splošnega avstrijskega katoliškega shoda grofa Sylva Tarouka, shod zaupnikov, pri katerem so bili navzoči zastopniki vseh političnih smerij avstrijskih katoličanov. Sledeči gospodje so se ga vdeležili: predsednik višjega deželnega sodišča grof Chorinski, baron Dipauli, grof Falkenhayn, dr. pl. Puchs, kanonik Klun, princ Liechtenstein, Opitz, državni poslanec P o v š e , prelat Schindler, grof Schonborn, princ Schwarzenberg, grof Sylva Taronka in baron Vittinghoff-Schell. Ta zaupni shod je soglasno sklenil po daljšem posvetovanju glede na premalo jasne politične razmere, dalje glede na to, da se bodo vršile letos v več deželah volitve v javne zbore, ki zahtevajo mnogostransko delovanje katoliških strank, priporočiti komisarju, da se letos ne vrši splošni avstrijski katoliški shod. Nasprotno se pa nujno priporoča, katoličanom vseh dežela, da pridno prirejajo deželne katoliške shode, kakor tudi katoliške društvene shode, ki so kakor navlašč priprava za poznejši splošni avstrijski katoliški shod — Na podlagi teh posvetovanj sporoča komisar grof Sylva-Tarouka katoliškim časnikom, da letos ne bo splošnega avstrijskega katoliškega shoda, pač pa se bodo zanj vršile potrebne priprave. Italije sreberna poroka. Pred volitvami so bili Crispi in njegovi ožji pristaši vedno na nogah, proslavljajoč razvoj in napredek cvetoče Italije pod vlado mogočnega Cri-spija ; celo Sonnino, minister državnega zaklada, je moral na povelje svojega načelnika na javni oder, da vlovi nekaj priprostih narodnih kalinov za vladne namene. Z nečuvenim pritiskom je vlada zmagala z veliko večino, kajti vladne jasli so bile polne lepih obljub. Toda po izjavah vladnih listov se je Crispi jako zmotil v nadi, da pritegne katolike v vladni tabor zmernih liberalcev, s katerimi je namerjal zmleti med dvema kamnoma rastoči radikalizem. Načelnik italijanskih katoliških društev je naravnost izjavil, da odločni katoliki tudi v tem oziru poslušajo opomine iz Vatikana, čegar glasilo, »Osserva-tore Romano", je pisal mej drugim pred volitvami: »Jeden sam mož (Crispi) je program, po katerem se bodo vršile volitve; ta mož prinese iz boja ali lavorove vence ali pšice, ali se utrdi na svojem mestu ali pa ga spodi. Tega malika treba ali kaditi ali raztrgati na kosce." »Vsa Italija, ki se protivi Vatikanu, je le imenom Italija. V bistvu svojem je Italija katoliška in po zgodovini papeška. Katoliki bi bili izdajalci svoje domovine in narodnosti, ko bi stopili v protinarodni boj, ki ga sedanja vlada vodi proti rimskemu papežu. V tem boju bi katoliki molči priznali položaj stvarij, ki je neznosen za cerkev in poguben za Italijo." Ker katolikov ni zapeljalo sirensko petje vladnih glasil, pride lisica, češ, da je grozdje prekislo. Tako je nedavno pisala »Italie" : Katolikov ne potrebujemo, ker njihovo število je itak neznatno. In to so oni katoliki, katere je vlada vabila in prosila v svoj tabor. Volitev se udeležuje, pravi dalje »Italie", 70 odstotkov vpisanih volilcev, če so volitve živahne, tudi 80 odstotkov, in ti so večinoma kato- liki, ker so krščeni in se imenujejo katolike. Torej, tako sklepa imenovani list, je med 100 katolikov 70 do 80, ki ne poslušajo papeža." »Osservatore Romano" odgovarja, da se dobra polovica vpisanih volilcev ne udeležuje volitev v parlament. »Papež se s svojim opominom obračajo le do pravih katoličanov; kdor ne posluša tega opomina, ostane sicer katolik po krstu in verskem iz-povedanju, toda pravi katolik on ni, ker ne posluša papeža. Crispi hoče letos slaviti »sreberno poroko Italije z Rimom" v spomin na nasilno združenje Rima z Italijo dne 20. septembra 1870; kot darilo je hotel Crispi svoji Italiji pokloniti zvezo katolikov z zmernimi liberalci. To se mu ni posrečilo, in kakor poročajo listi, izjalovile se mu bodo večinoma tudi vse nameravane slavnosti, ker razni odbori nimajo denarja. Mej drugim je vlada prirejala shod vseh italijanskih časnikarjev, ki naj bi poveličevali in proslavljali Italijo pod zaščitjem Crispijevim. Toda časnikarji iz severne Italije so že odpovedali soudeležbo. Isto so storila radikalna delavska društva v Florenciji, Alesandriji in Genovi. »Da odklanjamo udeležbo, zahteva cd nas sedanja beda in ker Rim ni prestolnica proste države, temveč sveto pribežališče političnih intrigantov, zvitih oderuhov, bankirjev in podkupljivih ministrov, ker je Rim Mekka ljudsko blagostanje izsesajoče birokracije." Ne vršili bi svoje naloge, pravijo dalje društva, ko bi se v sedanji bedi udeležili slavnosti, dočim prebivalstvo zdihuje pod bremenom davkov, dočim preti nevarnost v Afriki in pred vratmi Rima ljudje umirajo lakote. Celo prostozidarji niso jedini. Milanski tri-pični bratje so poslali odpoved velikemu mojstru Lemmiju v Rim, ker klečeplazi pred Crispijem, ki je zatajil načela italijanskega prostozidarstva. In to se dogaja sedaj, ko bi morali biti jedini vsi bratje, ki so pripravljali zjedinjeno Italijo. „Qui mange du pape, en meurt"; seveda se to ne godi tako hitro, kakor med kosilom in obedom. Vendar se gospoda ne vjema in pred velikim narodnim praznikom so »bratje" svojega botra posadili pred vrata ! Po potresu. Ob 8. uri 34 minut dopoludne je prestrašil danes Ljubljančane nenavadno močan, več sekund trajajoč potres. Bolj plašni ljudje so iz hiš in cerkva bežali na ulice. Tudi v šolah je bilo učiteljem težke ohraniti red in večinoma so takoj izpustili šolsko mladino iz šolskih razredov domov. — Gotovo nam bodo tudi prijatelji iz drugih krajev poročali, ako se je kaj sporočila vrednega pripetilo. Tatovi pri barakah. V soboto ponoči so zopet tatovi poskušali svojo srečo pri barakah na šem-peterskem nasipu. A to pot so odnesli še srečne svoje pete. V nedeljo ponoči pa se jim je slabše godilo. Policija si je ta večer hotela nekoliko natančneje ogledati ptičke, ki brez perot po strehah letajo in prebivalcem v barakah grozen strah napravljajo. Sinoči so prišli trije tatovi okolu polnoči ter dolgo časa ogledovali okolico in barake ali je vse mirno in varno. Proti jedni uri so pa začeli svoje delo, katero se jim je pa slabo sponeslo, ker so bili redarji tako nevljudni, da so jih mej njih opravilom motili in prijeli. Mej vjetimi je bil jeden mestni baraba in dva vojaka. Dunajski »Vaterland" omenja pohvalno sestavek o potresu objavljen v zadnji številki »Argo", katero izdaja prof. kustos Miillner ter povzame iz njega vse zanimivejše in važnejše podatke. Dunajsko gospodinjsko društvo je do sedaj ljubljanskim revežem poslalo že 11 zabojev obleke in perila, 1 zaboj vina in 154 gld. 50 kr. gotovine. Predsednica ljubljanskega podpornega društva, gospa baronica H e i n se je bivajoča na Dunaju, predsedništvu osebno zahvalila. Od D. M. v Polj u, dne 10. junija 1.1. Danes zjutraj ob 8. uri 40 minut bil je tukaj silno močan, valovit potres, trajajoč kake dve sekundi. Zdel se nam je jeden najmočnejših. Pretresel je najtrdnejša poslopja, da so se kar majala. Otroci v šoli, kjer je bil ravno pouk, so kar tulili. Nekaj jih je šiloma nšlo iz poslopja, druge je bila težava šiloma pridržati. Škode ni občutiti nobene. Iz H o m e a. Danes dne 10. junija ob 8. uri 35 minut se je pri nas potreslo dvakrat zaporedoma tako močno, da se je v cerkvi oddrobilo nekaj ometa, v mrtvašnici nekoliko odstopil strop, v župnišču omet po voglih in pod stropom se nekoliko obletel. Po vasi je opeka padala raz strehe. Ta potres — južnosevern in deloma navpične smeri — je od velikonočnega sem provzročil največ strahu. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Okrajui odbor v Slovenski Bistrici 300 gld. ; Tržaška hranilnica 250 gld. mestni urad v Karlinu uadaljno zbirko na 102 gld.; gospod Jan Vek, starosta „Besede" v Znojmu, zbirko 100 gid. 20 kr.; gospod Franc Lavrič, trgovec z lesom v Trstu 100 gld.; županstvo na St. Viški gori zbirko 93 gld.; županstvo v Oplotnici na Štajerskem zbirko 50 gld.; administracija časopisa »Reichspost" na Dunaju nadaljno zbirko 19 gl. 50 kr.; č. gospod Josip Kuča, župnik v Vitkovicah na Mo-ravskem, v cerkvi nabranih 17 gld.; županstvo v Nepomuku na Češkem 10 gld.; delavsko društvo v Bakru 10 gld.; gospod G. Niethammer, gostilničar v Reutlingenu 10 mark; gospa Antonija Funkl v Šumperku na Moravskem 4 gld. 40 kr.; gospa Berta Gripel v Šumperku 3 gld. 20 kr.; gospod I. Markert, župan v Zelle na Saksonskem 3 marke 50 pfenigov; gospa Edita Seidl v Šumperku 1 gld. 20 kr.; E. F. v Šumperku 20 kr. ; gospod Josip Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič 1 vrečo kruha. Izkaz milih darov, poslanih knezoškofijstvu ljubljanskemu o priliki po tresa za ponesrečence v prosto razpolago. Župnija Dobovec 33 kron 30 bel.; kurat Ivan Pfajfar v Harijah 20 kron; župljani v Poddragi 66 kron; župnija Mirna Peč 16 kron; duhovnija Suborija 44 kron; župnija Škocijan pri Turjaku 70 kron; župnija Lašiče 148 kron; kurat Josip Pekovec na Lomu 56 kron ; župnija Kočevje 20 kron; župni urad Fara pri Kostelu 36 kron; župnija Go-riče 100 kron; župnija Stari Trg pri Poljanah 72 kron 52 bel.; kurat Henrik Dejak na Vrhpolju pri Vipavi zbirko in darilo 48 kron; župnija Srednja Vas v Bohinju 280 kron; župni urad Zlatopolje 24 kron. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. XIX. izkaz. C. Schrader v Stolpu 4 80 mark = 2 gld. 84 kr.; C. Krebische, knjigarna v Aschsffeuburgu, 12 mark = 7 gld. 12 kr.; Karol Bohm v Laup-heimu 30 mark == 17 gld. 81 kr.; mestskd, r&da v Piešticich 25 gld.; predstavenstvo mčsta Bechyne 10 gld.; županski urad v Litmerici 140 gld.; Oton Jurij Miiler v Kemnici 5 mark = 2 gld. 97 kr.; občinski urad Reiterschlag na Češkem 25 gld.; friedlandska okrajna hranilnica v Raspenavi 5 gld.; Jurij Repassy v Eperies 5 gld.; Gustav Felix v So-lingu 10 gld.; obečni riida mosta Všetina 100 gld.; akcijska družba .Union" v Lincu 100 gld.; Fran-chini & Co. v Genovi 10 gld.; Wolf & sin 3 gld.; Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu zopet 500 gld.; Chancel, Pere & Fils v Marseilu 20 gld.; neimenovani iz Toplic 10 gld.; dr. Filip Steiner, škof v Stolnem Belgradu 20 gld.; T. Stern na Dunaju 3 gld.; opat v Zirecu na Ogerskem 25 gld.; Edvard List v Gradcu 25 gld.; J. Klimkowsky v Freiheitsau 2 gld.; oo. piaristi v Budimpešti 10 gld.; E. Lavrič, posestnica v Zobelsbergu, 50 gld.; Bruin 4 marke = 2 gld. 36 kr.; R. Wohlfahrt v Trstu 10 gld.; Skandalsky 5 gld.; E. Eberl 9 gld. 20 kr.; J. Morgenstern 3 gld.; Oton 1 gld.; John Tori, Windsted. Minn. 23 gld.; posojeni goldinar 1 gld.; neimenovani iz Prage 5 gld.; zbirka mestnega magistrata Schwaz na Tirolskem 139 gld.; hranilnično ravnateljstvo v Allensteigu 50 gld.; F. Gaspari v Schweidnici 5 mark = 2 gld. 96 kr.; okrajna hranilnica v Slov. Gradcu 300 gld.; Istvan Kaude v Vaczu 50 gld.; družba sv. Vincencija v Hustenu na Westfalskem 4 marke ■= 2 gld. 37 kr.; J. Eisler v Risicza 2 gld.; županstvo Unterpremstetten 50 gld.; obecui urad Bohušovice - Terezin 28 gld. 30 kr.; obec mesta Benešova 10 gld., skupaj 1822 gld. 93 kr., s že izkazano svoto 55.428 gld. 39 kr., skupna svota 57.251 gld. 32 kr. Nesloga y stranki prava. Iz Zagreba, 6. junija. Z velikim veseljem je pozdravil ves hrvatski narod pred dvema letoma zjedinjenje obeh naših opozicijonalnih strank. Ta radost pa ni dolgo trajala, kajti stranka prava se je čutila po tem zjedinjenju vezana na razne politične obzire ter je za to sklenjeno zvezo hitro razvrgia. S smrtjo nepo-zabljenega rodoljuba dr. Račkega se je povrnila stara nesloga mej obe stranki, ter je od tega časa neodvisna stranka ostala povsodi pasivna, stranka prava pa je razvijala nadalje svojo politiko, s katero pa tudi jeden del te stranke ni bil zadovoljen. 2e takrat, ko je dr. Frank prevzel neko odločneje mesto pri tej stranki ter začel borbo brez pravega povoda proti nekim članom, ki se niso slagali z njegovim ravnanjem, izstopil je najumneji član Erazmo Barčič iz kluba stranke prava. To je bilo za stranko slabo znamenje. Kasneje je zgubila .Hrvatska", organ omenjene stranke vhod v Bosno in Hercegovino, ker je vsprejemala ostre članke proti upravi v teh deželah. Ker je pa list vsled tega izgubil mnogo dohodkov, potrudil se je član te stranke Fran Fol-negovič v Bosno, da se prepriča sam o stanju v teh pokrajinah. Kmalu je pisala .Hrvatska" v drugem duhu o upravi omenjenih dežel, še celo hvalila jo je, da je bolja od hrvatske. List je tedaj v kratkem spremenil svoje nazore v tem vrlo važnem vprašanju, pa mnogim gotovo ni bilo to po volji. Čuditi se pa ni treba niti najmanje, če se godd pri tem listu take spremembe. Saj je še vsakemu znano, da je ravno vodja te stranke več let zistematično pisal proti Rusiji ter jo grdil, kjer se je le dalo. Kasneje je pa ni mogel dovolj nahvaliti kot najboljo državo mej vsemi evropskimi državami. Pred nedavnim pa je avstrijska vlada zabranila .Hrvatski" vhod v Istro in Dalmacijo in sploh v avstrijske dežele, ker je le preostro grajala upravo v deželah, kjer stanujejo Hrvati. To je dalo povod, da se je 29. maja zbralo veliko število članov stranke prava v klubsko sed-nico v Zagrebu. Razprave so bile burne, kakor se trdi in se more soditi tudi po tem, da je odstopi predsednik kluba cele stranke baron Jurij Rukavina ter se poslovil od vsakega političnega delovanja, a ravno tako je storil tudi dr. Frank kot predsednik kluba deželnih poslancev njegove stranke in ob jednem tudi kot glavni vodja lista .Hrvatske". Zakaj se je vse to zgodilo, nam tudi ni znano, ker so razprave bile tajne, a sam organ stranke o vsem molči. Dobro znamenje pa gotovo ni, če odstopa od vodstva stranke in sploh iz političnega življenja tako odličen in trezen mož, kakor je baron Rukavina. Morda je sprevidel, da se ne dado v tej stranki nič več voditi posli mirnim načinom, nego da hoče večina ostreje zahtevati pravice Hrvatske ter z dalmatinskimi svojimi privrženci solidarno ravnati v vseh vprašanjih. Morda so deloma provzročili ta razkol v stranki tudi gmotni odnošaji, kajti mnogi od ugled-nejih članov je trošil v politične svrhe morda več nego je mogel; a politika je požrešna ter le preveč žrtev zahteva. Pri velikih in bogatih narodih je to vprašanje brezpredmetno, pri malih pa ne, posebno pa še pri nas, ki smo razdeljeni na toliko strank. Nauk iz tega tedaj sledi, da se zjedinimo in ne cepimo duševno iu gmotno, ker tako slabimo sebe pa tudi narod. Krivo računa pa tudi oni del stranke, ki misli, da je mogoče kaj doseči le z ostrimi napadi proti obstoječemu zistemu. Na ta način ne dosežemo svojega cilja, pač pa z razumnim, mirnim ali neomah-Ijivim zahtevanjem vsega onega, kar nam po jasni postavi pripada. Položaj Hrvatske je dandanes tak, da ga bode morala država pri reševanju važnih vprašanj in sprememb na jugu v poštev jemati. S silo ne moremo nič storiti, pač pa smo dolžni s treznim zagovarjanjem naših pravic in našega položaja opozarjati merodajne kroge pri vsaki priložnosti, kjer je to umestno. Žalostno je bilo, kar je lani storil v delegacijah član narodne stranke Crnkovič, ko je javno zanikal hrvatsko pravo. Kazen zato ga je zadela celo od njegove lastne stranke ter ga letos tudi ni hotela izvoliti za člana v delegacije. Nadejamo se, da bode to črno pego izpral letos dalmatinski zastopnik Biankini in sicer v onem dubu, ki odgovarja diplomatiškemu razumevanju takih vprašanj. Tak trezen način razpravljanja narodnih zadev moral bi se povrniti tudi mej člane stranke prava, kajti tako se more narodu več pomoči, nego se je do sedaj storilo. Politični, pregled. V Ljubljani, 10. junija. Budgetni odsek je 8. junija nadaljeval svoje posvetovanje o državnem proračunu. Navzoč je bil tudi naučni minister dr. Madeyski. Na dnevnem redu je poglavje .visoke šole" in v zvezi 8 tem vladna predloga glede vseučilišč v Levovu in Gradcu. Poročevalec dr. Beer omenja potrebščine za nova zidanja in zboljšanje učiteljskih plač ter primerja jednake naprave v zunanjih državah. 2e dolgo časa se obetajo profesorjem vsakovrstna zboljšanja, toda do sedaj se v tem oziru ni nič zgodilo. Konečno omenja govornik tudi uradnikov pri biblijotekah, katerih položaj je veliko žalostneji, kakor drugih uradnikov istega razreda. Poslanec Herold vpraša, kaj je z novo zgradbo praškega vseučilišča. Jako žalostno je, da se v teku dveh let ni nič zgodilo. Dalje zahteva ustanovitev stolioe za higijeno na praškem vseučilišču. Poslanec Klun se pritožuje, da še ni na praškem vseučilišču učna stolica za slovenski in hrvatski jezik, ampak samo za slovansko biologijo. Na graškem vseučilišču je sedaj zasebni učitelj za slovenski jezik in slovstvo 8 posebnim ozirom na južnoslovanske jezike in njihovo slovstvo in temu bi se lahko izročila ta stroka. Govornik predlaga sledečo resolucijo: Vlada se pozivlje, da se brez odloga ustanovi na graškem vseučilišču oddelek za predavanje slovenskega jezika in Blovstva ter naj se zato stavi v proračun za leto 1896 dotični znesek. Poslanec dr. Nitsche podpira in potrjuje izjave poročevalca in poslanca Herolda gled6 praškega vseučilišča. Naučni minister odgovarja na vprašanje gledš vrejevanja učiteljskih plač, da je že v prošlem letu dal izdelati načrt zakona ter ga predložil finančnemu ministerstvu. V tem načrtu se je oziralo tudi na uradnike v biblijotekah, katerim so določene iste ugodnosti, kakor je uživajo drugi uradniki v tem razredu. Ta vravnava se bo pa izvršila o splošni vravnavi uradniških plač. Za sedaj so jim pa dovoljene draginjske doklade. Na besede poslanca Kluna odgovarja naučni minister, da se naučni gosposki ne more v tem oziru nič očitati, ker je skrbela za gojenje slovenskega jezika s tem, da je namestila za jedenkrat lektorja za to stroko. Poslanec Gregorčič priporoča predlog poslanca Kluna ter zahteva ■ od vlade, da se ustanovi na graškem ali kakem drugem, morda dunajskem vseučilišču slovensko predavanje ua juridičnem oddelku. Poslanec Klun je ministrovem in poročevalčevem po pojasnilu umaknil svojo resolucijo rekoč: Ker se je poročevalec blagohotno izjavil, da se sedanji lektor v Gradcu nastani kot izredni profesor za slovenski jezik in slovensko slovstvo, ker je toplo priporočal naučni upravi, naj se jednako ozira tudi na slovensko slovstvo in jezik na dunajskem vseučilišču, kjer je tudi mnogo slovenskih visokošolcev in ker je zagotovil, da bo to izjavo vsprejel tudi v poročilo in ker je tudi naučni minister poudarjal, da se bo blagohotno oziral na potrebe slovenskega prebivalstva, zato umaknem stavljeno resolucijo, ker mi ni bilo za obliko, marveč le za stvar. — Na to se je vspre-jela točka o vseučiliščih, jednako tudi vladne predloge glede vravnave vseučilišč v Levovu in Gradcu. — Koncem seje zahteva poslanec dr. Gregorčič, naj se že vendar predloži v goriškem deželnem zboru sklenjeni zakon, določujoč pravne razmere ljudskih učiteljev v najvišje potrdilo ter se pritožuje zaradi načina, kako se je neki veščak volil v mestni šolski svet goriški. Volilno gibanje na Dunaju za občinske volitve je že zelo živahno, vzlasti so antise-miti že v vseh okrajih na nogah ; povsod snujejo volilne odbore ter dan za dnevom sklicujejo volilne shode. Sijajno je pričel volilni boj dr. Lueger z vele-krasnim govorom v svojem volilnem okraju, ter brez-ozirno bičal podlo lopovstvo židovskih liberalcev. An-tiliberalci vseh strank delujejo v tej borbi vzajemno. „N. Fr. Presse" toži, da liberalci še vedno drže roke križema in vzlasti ji je hudo, ker vidi, da je skoro vsa izobražena mladina na strani antisemitov. Iz teh pojavov je spoznati, da si s svojim postopanjem ob županovi volitvi niso nič zboljšali svojega položaja, marveč da je tok antisemitski na Dunaju vedno silnejši ter se kakor v kristalu zbira in druži v osebi dr. Luegerja. Pastirski list kardinala-nadško/a. Za binkoštne praznike je izdal dunajski nadškof dr. Gruscha pastirski list, v katerem se mej drugim ozira na papeževo okrožnico, za zjedinjenje ločenih krščanskih bratov, spodbuja stariše in gospodarje, naj skrbe pri sebi izročeni mladini za versko vzgojo, povdarja potrebo tolikrat in tako opravičeno zahtevane verske šole ter se dotika konečno tudi socijalnega vprašanja, katero se bo ugodno rešilo, ako bode delo Bog blagoslavljal in ako bode vsakdo v tem oziru v zasebnem in javnem življenju storil svojo dolžnost. Papež Leo XIII. je vsprejel v posebni av-dijenci avstrijskega poslanika pri Vatikanu, grofa Bevertero, ki gre na odpust za nekaj tednov. Ob tej priliki je predstavil papežu poslaniškega tajnika, grofa Kozjebrodskoga, ki ga bo sedaj nadomestoval pri Vatikanu. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V seji 8. t. m. se je obravnavala tudi točka glede popolnitve stavbinskega urada. Mi z veseljem pozdravljamo dotični sklep občinskega sveta, kajti v sedanjem času, ko se bo stavbinsko delo tako ogromno nakopičilo, je treba izurjenih močij, ki bodo v prvi vrsti vsako stavbo nadzorovali. Dosedaj se nobeden ni brigal uradno, kako da se stavba izvršuje, stavbeni mojster je delal, in nihče ni skrbel za dotične hišne gospodarje, se li tudi stavba tako izvršuje, kakor to zahtevajo tehnični predpisi. Zato pa ne zadostuje samo ogled pri pričetku in po dovršenju stavbe, kar je veliko važneje, mej stavbenim delom je treba nadzorstva zakonite oblasti, in preverjeni smo, da dotična svota, ki se bo v ta namen izdala, ni proč vrženi denar, ako za to poklicani faktorji tudi vestno opravljajo svojo službo. V tej seji poročal je tudi gosp. župan o novem regulacijskem načrtu za naše mesto. Znano je, da se je pred več leti, če se ne motimo pred 8 leti, sklenilo narediti tak načrt, ki bi kazal, kako naj se Ljubljana razvija v bližnji bodočnosti. V to svrho se je stavila tudi svota 5000 gld. kot prvi obrok v proračun. A kakor večina predlogov, tako je tudi ostal ta predlog neizvršen in še le potres je omajal naš magistrat, da so se začeli zopet baviti 8 tem vprašanjem. Koliko časa in stroškov bi bilo prihranjenih, če bi se vedelo, kje bo tekla stavbena črta. Delo bi se lahko takoj pričelo. Zaradi tega je obč. svet. gosp. dr. V. G r e g o r i č opravičeno v tej seji ostro grajal tako malomarnost. Vprašal je, zakaj se ni izvršil sklep občinskega sveta in s kako pravico se je zavlačevala tako važna zadeva toliko let. Ničeven je ugovor župana, da je še bolje, da se ta načrt ni poprej izvršil, ker so nastale druge razmere po potresu. To pač ne velja, ker razmere se niso tako spremenile, da bi bilo dobilo mesto popolnoma drugo lice. Istina pa je, da se bodo sedaj ulice tako razširile, kakor se je že pred leti mislilo. Ali se morda ni mislilo na regulacijo Spi-talske ulice, ali ni bila morda že projektovana ulica za frančiškanskim samostanom, ali ni bila sv. Petra cesta preozka ? A sedaj se bodo še le zakonitim potom določevale stavbene črte, mej tem, ko bi bilo to že vse določeno, ako bi bil mestni magistrat storil svojo dolžuost. Ce je to pravi izgovor vsaki sklep zavlačevati, češ ne vemo, kaj se bo zgodilo, potem je pa bolje, ako se ne sklepa o nobeni stvari. Smejal bi se vsakdo, če bi kedo trdil, počakajmo s kako stavbo, morebiti pride potres in jo poruši, ali pa počakajmo z električno razsvetliavo, morebiti pride kaka elementarna sila in nam razdere vse žice. Če so se razmere morebiti po potresu nekoliko predru-gačile, vendar niso te spremembe tako bistvene, da bi bilo treba predrugačiti vse delo. Uvaževati je pa tudi treba, da bi bil ta načrt že plačan, in bi ne bilo treba sedaj, ko gre trda za denar, izdati 15—20.000 gld. Zanimivo je tudi poročilo o računskem zaključku mestnega vodovoda za 1894. leto in proračun za leto 1895. Gospod poročevalec omenja samo konečne številke, podrobnoslij ne podaja nobenih in za letošnje izredne razmere opravičuje ta nedostatek. Račun se mora predložiti koj po novem letu. Dotični urad je v resnici izdelal račune že meseca decembra iu predložil županu. A še le meseca aprila je dobilo ravnateljstvo mestnega vodovoda dotične akte v roke, in ker je bil mej tem potres, je še le junija meseca prišla ta zadeva v obč. svet. Obč. svetovalec dr. G r e g o r i č grajal je tudi tu, da se občinskemu svetu ne d& v roke autograiirani podrobni račun, da bi se zamogli prepričati o izdatkih in dohodkih, ker danes je le mogoče bona Ude na besedo g. poročevalca glasovati; zato izreka željo, da bi se v bodoče tako več ne postopalo. Našim bralcem je gotovo v spominu tisti oklic karteliranih stavbenih mojstrov, v katerem opravičujejo svoje postopanje s preobilnim delom. Mej temi je tudi mestni inženir podpisan, ki je ob jednem privatni stavbeni mojster. To je nekak unicum naših razmer, da se občinski uradnik v nasprotje postavi s koristmi prebivalstva. Občinskemu svetovalcu gosp. T r č k u pritrjamo, da se je postavil proti takemu postopan)u in da je stavil predlog, ali naj bo dotični gosp. inženir mestni uradnik, ali pa naj izstopi iz mestne službe, ter naj slobodno izvršuje svoj stavbinski obrt. Dotični predlog se je izročil ravnateljstvu mestnega vodovoda v poročanje. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. junija. (Letošnje procesije sv. R. Telesa v Ljubljani.) Zaradi potresnih nezgod se bodo letos vršile letošnje procesije sv. R. Telesa pri nekaterih župnijah v Ljubljani nekoliko drugače kakor druga leta. 1. Sv. R. Telesa praznik se vrše procesije v trnov-ski,šentpeterski in stolni cerkvi in sicer po nastopnem: Trnovska procesija se prične ob 5. uri zjutraj ter gre po navadnem redu skozi Trnovo in Krakovo, le namestu po križanskih ulicah gre sprevod naravnost po Cojzovi cesti. Blagoslovi se vrše na navadnih prostorih. Pri sv. P etru je začetek sprevoda ob tričetrt na šest zjutraj in se vrši po isti poti kakor druga leta, namreč iz cerkve svetega Petra na poljansko cesto, odtod čez Vodnikovo na St. Petersko cesto skozi Kravjo dolino proti kapelici na Friškovcu, odkoder se vrne v farno cerkev. V stolnici se prične procesija okoli tričetrt na 9. uri in sicer gre proti mestni hiši, kjer bo prvi blagoslov, vrne se mimo stolnice nazaj po Valvazor-jevem in cesarja Jožefa trgu, kjer se zavije za gradom po streliških ulicah, kjer bo pri otroški bolnici »Elizabetinum" drugi blagoslov; od tukaj gre proti poljanski cesti, kjer bo pred »Josephinum" tretji blagoslov, nato se nadaljuje sprevod po poljanski cesti nazaj na Valvazorjev trg, kjer je pred g. Perdana hišo zadnji blagoslov. 2. V nedeljo posv. R. Te- lesu se vršita procesiji v šentjakobski in frančiškanski cerkvi in sicer: St. Jakobska procesija prične se okoli 9. ure, ter gre po rožnih ulicah na Žabjak, kjer je 1. blagoslov, po zvezdarskih ulicah k znamenju Matere božje, kjer je na trgu 2. blagoslov; od tam na Stari trg, kjer bo pred sedanjo dr. Drčevo hišo tretji blagoslov in po sv. Florijana ulicah , kjer bo pred Florijansko cerkvijo četrti blagoslov. Procesija pri cerkvi oo. Frančiškanov se bode letos vršila na Rožniku, in sicer se prične ob 8. uri dopoludne. Prvi blagoslov bo pri križu pod cerkvijo, drugi pri kapelici lurške Matere božje pod Rožnikom, tretji pred streliščem in četrti v lopi pred cerkvijo na Rožniku. — Procesije se bodo vršile po teh naznanjenih potih le ob lepem vremenu. Ob neugodnem vremenu vrši se cerkveno opravilo v cerkvah. (Kat. shoda v Grahovem pri Cirknici) včeraj ni bilo, ker ga okr. glavarstvo zaradi formalnih pomanjkljivosti pri naznanitvi ni dovolilo. (Ljubljansko semenišče.) Bogoslovska predavanja za III. in IV. letnik so se danes v pondeljek zopet pričela. — Poprave v semenišču dobro napredujejo. (Z Dola,) dne 10. junija: Danes ob 8. uri 45 min. dopoludne bil je pri nas tako močan, kakih 20 sekund trajajoči potres, da takega ni bilo od Velike noči do danes in vsled katerega je farna cerkev še večje razpoke dobila. (P. Konstantin Luser), dosedaj lektor teologije in vikar v Kamniku, izvoljen je pri zadnji generalni kongregaciji generalnim definitorjem za šest let se sedežem v Rimu. (Iz Štange.) Pri nas imamo že tri tedne delavce in zidarje, ki popravljajo zvonik in cerkev poškodovano po potresu. Toliko se je naredilo, da se bo shod sv. Antona 16. t. m. lahko v redu vršil. Običajne procesije bodo v petek 14. t. m. Težav in dela pri popravljanju je veliko. Dolavcev - zidarjev manjka in so silno dragi. Včeraj je v Kačici zgorela hiša Adamova in vse, kar je bilo notri. Revščina je velika, ker je veliko otrok. Letina kaže slabo. (Iz Bele Cerkve.) Danes 7. t. m. okolu 4. ure popoldne prihrula je nevihta in začela je padati debela, robata toča, da je bilo naenkrat vse v ledu. Pod strešnimi kapi jo je bilo cele kupe. Naredila je preclj škode po vrtovih in sadežih, koliko v goricah, se danes še ne vi. Ena nesreča lovi letos drugo; usmiljeni Bog, kaj bo? (Nezgode.) Z Dolenjskega: 6. t. m. je bil hud naliv od Iga do Višnje gore, vmes je šla tudi toča vendar brez posebne škode. V petek 7. t. m. popoludne pa je toča močno pobila po Smihelski, deloma žužemberski fari. Žita niso še popolnoma uničena vsled toče, toda letošnji sneg jim je toliko škodil, da ne bomo skoraj nič pridelali. Gradenška in križka gora ste baje uničeni. Od Žužemberka pri Dvoru pol ure daleč še dežja niso imeli. Ne vemo kaj bo letos — Bog nas tepe se snegom, potresom, točo — država nas stiska z davki in nam draži železnico, gorje ti, ubogi kmet, gorje! (Iz Črnomlja) je šlo pred par tedni več mož in neka žena s sinom v Ameriko. Pretečeni teden jo je pa zopet popihalo nekaj mladih deklet in en mož. Ako vprašaš, zakaj gredo v Ameriko, pravijo dekleta, da jim je brat poslal karto in da potrebuje dlkle; če je to zmirom resnično, ne jamčim. Kaj pa pravi žena, katere mož je šel v Ameriko, ako jo prašaš, kaj bo zdaj sama s posestvom. „Sama s kopico otrok se bom pobijala, pa mož pravi, da ne more tu nič zaslužiti, dolga je pa preveč." Taka je torej beda na Belokranjskem, odkar je zlasti trtna uš napravila toliko škode. Poslanci ozrite se na Be-lokrajino in ji pomagajte na noge, drugače bode Belokranjcu — Amerika nova domovina. Tudi kos socijalnega prašanja. (Mesečni živinski semenj.) Prignali so 673 volov in konj, 210 krav in 48 telet. Kupčija je bila srednje živahna. Tirolci in Korošci so najbolj kupovali krave in teleti. Italijani so vzeli nekaj konj slabejše vrste. (Iz Koujic) se poroča 5. t. m.: Cesar je podelil tukajšnemu žendarmerijskemu vodji 271etnemu Ivauu G o r i u p u v priznanje izvanreduega zvestega službovanja in ker je 20. oktobra 1893 zasačil in ujel znanega roparja Obrovnika in pri tem stavil svoje življenje v nevarnost, srebrni zaslužni križ s krono. Dekoracija se je vršila danes posebno slavnostno. Po sv. maši je pripel pred cerkvijo stotnik srebrni križec odlikovancu na prsi. (Strela.) Iz Črnega Vrha nad Polh. Gradcem dne 8. junija: V četrtek dne 6. t. m. je tukajšnjega posestnika po domače Prosena zadela huda nesreča. Žena njegova je delala butarice dober streljaj od hiše. Ker je začel naletavati de?., šla je vedrit s svojimi tremi otroci pod bližnjo bukev. Nakrat se zabliska iu strela udari kakih dvajset korakov proč v zemljo in njen puh omami vse štiri, da nezavestni obleže. Mož, ki je nekoliko proč drva sekal, pribiti — dasiravno sam nekoliko omamljen — ter spravi otroke k zavednosti, žena pa je obležala mrtva. — Dež, ki smo ga tako težko pričakovali, namočil je danes žejno zemljo. Trave se nam še precej obeta, drevje pa stoji sicer zeleno, — a brez sadu. (Nesreča.) V premogokopu pri Medvodah se je 1. t. m. ponesrečil delavec Fr. Hafner iz Zapog. Zadela ga je ročica, katero je prehitro izpustil. Umrl je dne 4. t. m., zapustivši vdovo 8 tremi otroci. (Grozna smrt.) Iz Rečice pri Celju se nam poroča o strašni nesreči, ki se je pripetila Josipini Zavalovšek. V sušilnici, kjer je imela neko opravilo, se je vnelo predivo, ob jednem se pa vname tudi njena obleka. Vso opečeno so prenesli v sobo, kjer je kmalu na to umrla. (Amerikanski milijoni.) V začetku tega leta se je po galiških časopisih širila novica, da je po nekem v Gnatemali umrlem Jakobu Gostkowskem potegniti dedščino več milijonov, in da naj se tisti, ki se hočejo poganjati za to dedščino , obrnejo na neko imenovano odvetniško firmo v Chikagi. Vsled tega je dospelo na c. in kr. konzulat v Chikagi mnogo vprašanj, ki so mu dala povod, pozvedovati o rečeni dedščini. Na podstavi teh pozvedovanj je imenovani konzulat posvaril vsacega posameznega vprašalca, naj imenovani odvetniški firmi odreče vsako zahtevo po predplači, dokler se ni z vprašanjem v Guatemali sami zagotovil, če je tam res kaj dobiti navedene dedščine. Poslej se je o tej stvari pozvedovalo diplo-matičnim potem, in te pozvedbe so dognale, da razširjanje zgoraj omenjene novice po galiških listih, ki je izšlo očitno od imenovane odvetniške firme, je imelo samo ta namen, da bi na sleparski način izvabilo kaj predplačil. Z ozirom na ta slučaj se mora občinstvo na svojo korist na to vpozarjati, naj tudi v prihodnje proti takšnim novicam kaže največjo nezaupnost. (Policijska kronika.) Od 8. junija zjutraj do včeraj jutra aretovala je mestna policija 11 oseb, namreč: 10 zaradi kalen ja nočnega miru in razgrajanja in 1 zaradi hudodelstva goljufije. — Vinko Padar iz Ganič prišel je 8. t. m. ob polu 1. uri popoldne v družbi neke ženske h gospej trgovca Mir. Soss-a v prodajalnico in jo prosil, naj mu na hra-nilnično knjižico mestne hranilnice z vlogo 501 gld. posodi znesek 100 gld., rekoč, da je hranilnica zdaj zaprta, on pa da nujno potrebuje denar za kup vola. Gospa vroči mu znesek 100 gld. in obdrži knjižico. Ko jo zatem pokaže svojemu soprogu, je le-ta spoznal, da je ponarejena številka zneska o vloženem denarju, in gre ovadit stvar policiji. Le-ta je Vinc. Padarji prijela, ko se je baš z vlakom odpeljati hotel. Pri njem so dobili še 97 gld. 4 kr. denarja. Imel je pa pri sebi še neko drugo hranilnično knjižico o ponarejeni svoti 1020 gld. Vinc. Padar se je izročil deželnemu sodišču. — Tatvina se ni nobena ovadila. — Policijsko službo opravljalo je ta dau 90 mož. Društva. (Vodstvo družbe sv. Cirila in M e-t o d a) je imelo svojo 84. vodstveno sejo dne 15. maja 1895. Navzočni so bili: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, Anton Koblar, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Jos. Vošnjak (blagajnik) in Anton Zlogar (tajnik); izmej nadzorništva Ivan Vrhovnik. Po običajnem pozdravu |e prvomestnik miiujoč Ljubljano in nje velikonočno usodo naznanil, da je 15. aprila t. 1. umrl odbornik družbe sv. Cirila in Metoda Matej Močnik, upokojeni mestni učitelj, ki je bil ud vodstva od začetka naše družbe. Pokojnik je bil kremenit značaj. Bil je neom&hljivega krščanskega in neomajljivega narodnega prepričanja ; vernost in narodnost zedinjujoč Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, v soglasno celoto. V znak sožalja se navzoči odborniki dvignejo raz sedeže. Blagajnik naznanja, da se je družbino premoženje skrčilo na 7762 89 gld. — Po sprejetju raznih predlogov glede družbiuih šolskih zavodov iu po rešiltvi nekaterih proženj, zaključi prvomestnik sejo ob '6. uri zvečer. (Katol. polit, društvo v Konjicah) bo imelo v nedeljo 16. junija ob 3. uri popoldne izredni zbor, h kateremu so povabljeni droštveniki in prijatelji društva. Telegrami. Dunaj, 10. junija. Cesarica je odpotovala danes zjutraj v Monakovo. Dunaj, 10. junija. Poljski klub je sklenil, glasovati za budgetno točko celjskega gimnazija. Ako bi se pa zjedinile vdeležujoče stranke in bi glasovala vlada ž njim vred, potem nima poljski klub nikakega vzroka nasprotovati temu sporazumljenju. Dalje je sklenil poljski klnb, da bodo glasovali poljski klubovi člani za podrobno posvetovanje o načrtu pododseka za volilno preosnovo. Dalje bode stavil predloge, da se spremene določbe pododsekove, ki se ne ozirajo na avtonomno samostojnost posameznih dežel. Trst, 10. junija. Danes zjutraj ob 2. uri 50 min. je bil lahen sunek. Gradiška, 10. junija. Zjutraj ob 2. uri 23 minut je bil precej močen jedno sekundo trajajoč sunek. Dunaj, 9. junija. Danes se je zbralo okoli 4000 delavcev v gostilnah v Pratru. Posl. Pernerstorfer je hotel govoriti v gostilni „Tivoli", kjer je pa spraznila policija vse prostore. Delavci so se podali potem v drugo gostilno, kjer je govoril vkljub prepovedi delavski vodja Feigl. Tu so se pojavili veliki neredi, ter je morala policija zbo-rovalce razgnati. Več delavcev, mej njimi tudi Feigla so odvedli v zapor. Dunaj, 9. junija, Dopoludne se je vršil občni zbor zavarovalne družbe „Avstria". Posvetovanje se je burno vršilo. Predlog oskrbovalnega sveta, da se zmanjšajo dohodki zavarovancev za 20 odstotkov, dokler ni končana po vladi pričeta preiskava, se je sprejel s 456 proti 3 glasovom. Pri prihodnjem občnem zboru se bode konečno določilo na podlagi vladine preiskave. Vladni zastopnik tem provizoričnim sklepom ni nasprotoval, vendar se je izjavil, da bi moral ustaviti vse definitivne sklepe. Brno, 9. junija. Grof Belrupt, pomožni škof in kanonik olomuški, je umrl danes popoludne ob 2. uri. Opava, 9. junija. Vkarvinskem rudniku je nastala iz neznanega vzroka eksplozija. Šest hiš v bližini je poškodovanih. Lvov, 9. junija. Tajni svetnik dr. Smolka je došel včeraj po noči v Lvov. Rimini, 9. junija. Bolezen poslanca Fer-rarija se je shujšala in boje se, da umre. Pred bolnišnico je vedno polno občinstva, ki se zanj splošno zanima. Rimini, 10. junija. Poslanec Ferrari je danes zjutraj umrl. Petrograd, 9. junija. Danes je uradno objavljen carski ukaz, vsled katerega se stalno ustanovi poslaništvo pri Vatikanu. Umrli mo: 8. junija. Ivan Povše, mestni redar, 27 let, Hrenove ulice št. 5, krvavenje iz pljuč. V bolnifinici: 6. junija. Frančiška Makove, gostija, 47 let, emphysema pulm. • V h i r a 1 n i c i: 7. junija. Valentin Karpe, prosjak, 73 let, vsled raka. Tržne cene v Ljubljani dne 8. junija. gl- kr. gl- kr. Pšenica, m. st. . . 7 50 Špeh povojen, kgr. . — 64 Rež, „ . . . Ječmen, „ . . . 6 30 Surovo maslo, „ . — 80 6 40 Jajce, jedno . . . — 2 Ovc-i, „ . . . 7 20 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 6 80 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 — Telečje „ „ . — 64 Koruza, „ . . . 8 — Svinjsko „ „ . — 66 Krompir, „ . . . 2 40 Koštrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . Grah, „ . . . 11 — Piščanec .... — 50 10 — Golob..... — 20 Fižol, ., . . . 11 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „. . 1 60 Mast, „ . . Špeh svež, „ . . — 68 Drva trda, 4 kub. m. 7 — 5d „ mehka, 4 „ „ 4 80 Vremensko sporočilo. a M a Cas Stanje Veter Vreme o 5J B 0 s S « ^ a opazovanja zrakoraera v mm toplomera po Celzija 8 7. u zjut. 2. n. pop. 9 « ivm'. 733-7 733 3 733-9 15-1 22 2 16-8 si. szap. n brezv. dež oblačno n 13 8 dež 9 7. u zjut. 2. u. pop. 9 a. iveč. 734-6 734-5 734-6 13-8 20-2 17-4 si. zap. n n dež oblačno^ dež 1-1 dež Srednja temperatura obeh dni 18 0° in 17'1°, oziroma za 0-1 in 1-0° nad normalom. Filijala v Ljubljani zagrebškega podjetništva Pilar, Mally in Bauda, arhitekt, inženerji in stavbinski mojstri Tehniški biro: Trubarjevo ulice itev. 1, poleg sv. Jakoba mostn. Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop. Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov. Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 356 7 M m Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Kri čistilne krogljice so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedlj. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 5 kr. Dobiva se pri 569 29 Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6czy v Gradou. Tovarn«, cerkvene oprave. Premovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paratnentov, Dunaj » VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc lirlickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela masna obleka v najpravilnejši obliki. 12 24—10 s; b s Ccrkv e ni paramenti. Eksekutivne dražbe. Andr. Fliseka iz Zavinj (terjatev 100 gld.) posestvo (3240 gld.) dne 23. julija in 23. avgusta v Litiji. Jožefa B 1 a ž e k a (zapuščina) z Razdrtega zemljišče (1100 gld.) dne 26. junija in 27. julija v Senožečah. Ant. B a r t o 1 o iz Studenca zemljišče (2735 gld. 25 kr.) s pritiklinami dne 22. julija in 21. avgusta v Ložu. Vizitniče priporoča ll. aor ats" TEJS Cesarslo-iilie cerkvostavlieiiB srečke po 1 sli | Zadnji mesec. is 151 Glavni dobitek 30.000 vrednosti. Nipriporoča . C?. Msa^eir v Ljubljani. Carinthia-Lithon-vrelci 234 10—9 pri Železni Kaplji | dajejo izvrstno pijačo in odlično zdravilo proti vsem vrstam ka- ^ tara, kakor tudi proti boleznim na ledvicah in mehurji. Dobiva se ta izvrstna pijača pri lastniku v Železni Kaplji, dalje pri gg : Henriku pl. Mattoni na Dunaju, Alojziju Czernieli, agentu v Ljubljani in pri gg. trgovcih M. Kastner in P. Lassnik v Ljubljani, Fr. Dolenc v Kranji in Skofji Loki. A. Pinter v Kamniku, A. Pauser ml. v Ru-dolfovem, P. Petsche v Kočevji iu J. Pavser v Ribnici. Dunajska borza. Dn6 10. Jnnija. Skupni državni dolg v notah .... 8kupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4£, 200 kron Ogerska zlata renta ..... . Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ... London vista.......... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci ...... C. kr. cekini ......... 35 kr. . 101 30 „ . 122 90 „ . 101 55 „ . 123 50 „ . 99 1-5 „ . 1075 n . 408 75 „ . 121 45 „ . 59 40 „ 86 „ 63 „ 97'/,, n 67 „ Dne 8. Jnnija. 4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . , „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice b% . , , dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 162 25 196 — 99 35 148 — 131 50 109 10 111 25 99 25 100 — 224 — 171 50 132 75 99 — Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 60 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Gendis srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke . . . !.....23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 172 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3690 „ — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 566 „ — Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 112 „ 12 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 „ — Montanska družba avstr. plan.....98 „ 80 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 „ — Papirnih rubljev 100 ................130 „ 50 75 50 50 60 50 r Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. (j Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitku K » 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E B C II Wolizeili it. 10 Dunaj, RiriihilfiritrasiB 74 B 66 Sf Pojasnila TEXS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursmh vrednostih vseh špekulsoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popoini varnosti naloženih grlarnic. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.