ŠTEVILKA LETO Lili, 11. JUNIJ 2021 CENA 1.90 EUR STRAN 4 STRAN 5 Upokojevanje po ustaljenih tirnicah V naši dolini lani nekoliko več uživalcev pokojnin Uspešna predstavitev podjetja Podkrižnik na Beneškem salonu navtike MINI MARKETING d o o Stranice BENCINSKI SERVIS STRANICE NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 www.drazba-nazarje.si VIDOVA DOBRODELNOST ZA SMEH V OTROŠKIH OČEH STRAN 10 Praznovanje v občini Rečica ob Savinji v duhu sodelovanja STRAN 17 Oglasi Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 2 Vsebina Tretja stran Bolnišnica Topolšica Odprli posebno post-covid ambulanto.....................6 Gospodarstvo SAŠA regije V letu 2020 manj zaposlenih, več prihodkov, višja izguba...........7 Intervju Prevajalka Katja Šaponjic živi in dela v Belgiji............................8 Center Rinka Živa Erjavec vršilka dolžnosti direktorice zavoda......12 Solčava Miha Vršnik prevzel okrepčevalnico Rinka.....................12 PUP Saubermacher Epidemija poslabšala stanje glede ločevanja odpadkov..........14 Gimnazija Lava Nejc Funtek iz Luč bo tekmoval na mednarodni fizikalni olimpijadi............................15 90 let Marije Rupreht V življenju doživela marsikaj, danes pravi, da ji prav nič ne manjka.....................................19 Državno gasilsko tekmovanje Pionirke PGD Rečica ob Savinji postale državne prvakinje.........20 Namiznoteniški klub Savinja Z odličnimi igrami do naslova ekipnih državnih prvakov.............21 Kronika Ugotovljena identiteta utopljenca iz Savinje......................22 Občina Nazarje Hudo neurje povzročilo plazenje v dveh vaseh...................23 li lr*i i^r Kmalu na enega upokojenca le še en zaposleni Tridesetletnica samostojnosti Slovenije, ki je pred vrati, je dober razlog tudi za analizo, kaj se je v tem času dogajalo s populacijo in pokojninami. Pričakovana življenjska doba se je v treh desetletjih občutno podaljšala, kar lahko pripišemo zmanjšanju smrtnosti pri otrocih, napredku medicine, povečanju zavesti o zdravem življenjskem slogu, izboljšanju bivanjskih razmer in manj zdravju škodljivim delovnim mestom. Medtem ko je bila leta 1990 v Sloveniji pričakovana življenjska doba ob rojstvu za moške in ženske 73,1 leta, je bila leta 2020 že 81,4 leta, kar pomeni podaljšanje za 8,3 leta. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se sicer precej razlikuje glede na spol in je po zadnjih podatkih znašala za ženske v Sloveniji 84,5 leta, za moške pa 78,7 leta, kar je 5,8 leta v korist žensk. Podaljšanje življenjske dobe se vidno kaže v večjem številu prebivalcev Slovenije, ki so stari 60 in več let. Njihov delež se je po podatkih Statističnega urada RS od leta 1990, ko je bilo prebivalcev v tej starostni skupini 311 tisoč, povečal za 83 odstotkov. Danes imamo že 569 tisoč prebivalcev, starih 60 let in več. Na drugi strani je vse manj mlajših, čemur botruje upad rodnosti. Te spremembe starostne sestave imajo pomemben vpliv na javne pokojnine, saj imamo na eni strani vse več starejših, ki so upokojeni in zaradi podaljševanja življenjske dobe živijo dlje, na drugi strani pa imamo vse manjšo delovno aktivno populacijo, ki vplačuje tekoče prispevke v pokojninsko blagajno, na podlagi katerih se izplačujejo pokojnine trenutnim upokojencem. Neposredno po osamosvojitvi smo imeli v Sloveniji 765 tisoč zavarovancev pokojninske blagajne in 420 tisoč uživalcev pravic iz te blagajne, med katere štejemo prejemnike starostnih, invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin. Razmerje med zavarovanci in uživalci je bilo 1,8 : 1 kar pomeni, da sta bila na enega upokojenca skoraj dva plačnika. Razmerje se je vsa leta od začetka slabšalo in doseglo dno leta 2013, ko je znašalo 1,4 : 1. Od takrat se je malenkostno izboljšalo tudi zaradi tega, ker so med zavarovance vstopili študenti in dijaki s plačilom prispevkov od svojega dela, drugi del pa je prispevala pokojninska reforma. Ker se število upokojencev stalno povečuje, lahko realno pričakujemo, da bo v bližnji prihodnosti na enega upokojenca le še en zaposleni. In še podatek o višini pokojnin: ob osamosvojitvi je povprečna starostna pokojnina znašala 78 odstotkov povprečne neto plače, decembra lani le še 57 odstotkov povprečne neto plače. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 23, 11. junij 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjsl« novice št, 23,11. junij 2021 3 Tema tedna UPOKOJEVANJE SE NADALJUJE PO USTALJENIH TIRNICAH V Zgornji Savinjski dolini lani nekoliko več uživalcev pokojnin Kljub negotovemu letu 2020 na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) niso zaznali izrazitega odstopanja na področju zahtevkov za priznanje pokojnin. Kot po vsej Sloveniji je bilo tudi v Saša regiji zabeleženih več smrti uživalcev pokojnin kot prejšnja le- manj. Število starostnih upokojencev se je leta 2020 dvignilo v vseh zgornjesavinjskih občinah z izjemo nazarske, kjer jih je bilo nekoliko manj. V drugi največji skupini upokojencev, ki jo v naši dolini sestavljajo invalidsko upokojeni, se je v lanskem letu število teh v primerjavi z letom Kljub upadu prejemnikov pokojnin v obeh manjših skupinah je skupno število uživalcev pokojnin v lanskem letu na območju naše doline nekoliko naraslo. Decembra 2019 jih je bilo zabeleženih 4323, decembra lani pa 75 več (4398). UŽIVALCI POKOJNIN PO OBČINAH, 12/2020 OBČINA STAROSTNA IN DELNA POKOJNINA INVALIDSKA POKOJNINA DRUŽINSKA IN VDOVSKA POKOJNINA SKUPAJ Število Povprečna starost Povprečni znesek bruto pokojnine Število Povprečna starost Povprečni znesek bruto pokojnine Število Povprečna starost Povprečni znesek bruto pokojnine Število Povprečna starost Gornji Grad 615 71,9 651,53 109 69,6 586,43 99 77,8 489,70 823 72,3 Ljubno 502 70,5 665,75 90 71,1 567,65 69 74,2 442,11 661 71,0 Luče 280 71,1 609,84 46 66,2 530,20 66 72,0 432,30 392 70,1 Mozirje 861 71,3 742,88 144 69,4 610,79 116 73,1 577,67 1.121 71,3 Nazarje 468 71,0 683,70 105 69,5 575,07 62 70,6 503,84 635 70,7 Rečica 481 71,2 675,66 66 68,0 551,64 63 64,6 432,50 610 70,1 Solčava 119 71,3 650,20 15 70,4 520,73 22 75,1 424,51 156 71,8 Zgornja Savinjska dolina 3.326 71,2 668,51 575 61,5 563,22 497 507,4 410,04 4.398 61,03 Vir: ZPIZ ta. V Zgornji Savinjski dolini se je v nasprotju s Šaleško dolino število starostnih upokojencev in tudi skupno število uživalcev pokojnin v primerjavi z letom 2019 povečalo za 75 prejemnikov oziroma 1,7 odstotka. VEČ JIH OSTAJA NA DELU TUDI PO IZPOLNITVI POGOJEV Poleg nekoliko večjega uveljavljanja zahtevkov za priznanje pokojnin med Zgornjesavinjča-ni so na velenjski izpostavi Območne enote Zpiz Ravne na Koroškem na celotnem območju Sa- 75 več uživalcev pokojnin je bilo lani v naši dolini kot leta 2019. ša regije zaznali še nekoliko večje število oseb, ki so po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino ostali na delu polni delovni čas in uveljavili pravico do izplačila dela 40 odstotkov pokojnine. Več ljudi je tudi uveljavilo delno pokojnino. Nekaj posameznih upokojencev pa se je odločilo za ponovno zaposlitev oziroma so se drugače pokojninsko zavarovali. LANI V NAŠI DOLINI 1,7 ODSTOTKA VEČ UPOKOJENCEV Po podatkih Zpiza se je v primerjavi z letom 2019 v lanskem letu število starostnih upokojencev v Zgornji Savinjski dolini povečalo. Konec lanskega leta jih je bilo 3326, v letu 2019 pa 155 2019 nekoliko zmanjšalo. Konec leta 2020 je bilo manj invalidsko upokojenih v vseh občinah, razen v gornjegrajski (13 več) in mozirski, kjer je število ostalo enako (144) kot v 2019. V tretji (najmanjši) skupini uživalcev pokojnin so prejemniki družinske in vdovske pokojnine. Tudi v tej skupini se je število uživalcev pokojnin nekoliko zmanjšalo, in sicer iz 560 prejemnikov v 2019 na 497 prejemnikov v 2020. NOVOSTI PRINAŠAJO UPOKOJENCEM KORISTI Z letošnjim letom se je pričel uporabljati Zakon o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2H). Ta prinaša ugodnejšo odmero in vrednotenje pokojninske dobe tistim, ki so si to dobo dokupili do 31. 12. 2012 in imeli pri odmeri pokojnine zaradi dokupa odbitke ali so bili predčasno upokojeni (študij, JLA). 4 Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 Tema tedna, Aktualno Dokupljena doba se bo upoštevala kot delovna doba oziroma pokojninska doba brez dokupa. Nova pokojnina ali izplačilo zavarovancu pripada od začetka uporabe zakona, to pomeni od 3326 starostnih upokojencev je bilo lani v Zgornji Savinjski dolini. 1.1. 2021 in je preračunana po uradni dolžnosti, kar pomeni, da zahtevka oziroma vloge za novo odmero ni treba oddati. Zakon med drugim prinaša tudi izenačitev pravic t. i. drugih (individualnih) kmetov z združenimi kmeti, če so plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnov, ki so se štele za širši obseg pravic. KONEC MAJA IZPLAČANE VIŠJE NAJNIŽJE POKOJNINE Od 1. januarja dalje so pokojnine usklajene za 2,5 odstotka, januarja je bil izplačan tudi solidarnostni dodatek za upokojence po PKP7. Solidarnostni dodatek pripada tudi delovnim invalidom s pravico do skrajšanega delovnega časa, ki so bili na čakanju kadarkoli med 18. oktobrom 2020 in 31. marcem 2021. Upravičenci morajo za izplačilo sami vložiti zahtevek. S 1. majem se je začel uporabljati ZPIZ-2I, ki na novo določa višino najnižje pokojnine, zagotovljene pokojnine in tudi zagotovljen znesek invalidske pokojnine. S tem je bila konec maja 103.569 upravičencem izplačana višja pokojnina. Najnižja pokojnina po novem znaša 279,56 evra, zagotovljena pokojnina 620,00 evra, zagotovljen znesek invalidske pokojnine pa znaša 388,54 evra. Tatiana Golob PODKRIZNIK D.O.O. Uspešna predstavitev na Beneškem salonu navtike in zmaga na regati e-plovil V Benetkah je od 29. maja do 6. junija potekal Beneški salon navtike Salone Nautico Vene-zia, na katerem se je z blagovno znamko E'dyn predstavilo tudi podjetje Podkrižnik. Na njihovem razstavnem prostoru so si obiskovalci lahko ogledali novo serijo prenosnih motorjev ABSOLUTNA ZMAGA ZA E'DYN NA E-REGATTI Ekipa E'dyn je sodelovala tudi na tekmovanju E-regatta. Tridnevno tekmovanje plovil, opremljenih z električnim pogonom, je zajemalo vse ključne elemente plovbe - okretnost, porabo Ekipa E'dyn je zasluženo slavila na E-regatti - tridnevnem tekmovanju plovil, opremljenih z električnim pogonom. (Foto: arhiv podjetja Podkrižnik) e'dyn pod znamko Free time, v vodi pa so lahko preizkusili štiri plovila, opremljena s pogoni e'dyn, in se prepričali o njihovi kvaliteti in zanesljivosti. E'DYN 1120 »PARADNI KONJ« SEJEMSKE PREDSTAVITVE »Paradni konj« Podkrižnikove predstavitve na salonu je bil motor e'dyn 1120, ki bo v letošnjem letu dobil večjega »brata« 2040 z 20-25 kW moči. Po potrebi bo opremljen s sistemom Hydro Impulse, ki poveča moč za 20 odstotkov, izboljša okretnost, poveča doseg in zmanjša porabo baterije. energije, vzdržljivost, doseg in doseganje največje hitrosti. E'dyn 5,2 s pogonom 1120 je dosegel zmago v absolutni razvrstitvi in še dveh posamičnih kategorijah. INOVATIVNE TEHNIČNE REŠITVE ELEKTRIČNIH POGONOV Blagovna znamka E'dyn je okrajšava za ele-ktro-dinamično navtiko, pod katero v podjetju Podkrižnik proizvajajo inovativne tehnične rešitve električnih pogonov, ki jih odlikujejo zanesljivost, kakovost, moč, trajnost in vrhunski videz. Da bi to dosegli, so vsi izdelki E'dyn preizkušeni v laboratorijih, ki omogočajo sprotno po- sodabljanje in nadgradnjo produktov. V podjetju Podkrižnik svojo družbeno odgovornost jemljejo resno, zato se sistematično osredotočajo na zmanjševanje ogljičnega odtisa in uporabo recikliranih materialov. TUDI PONUDNIK ELEKTRIFIKACIJE BENETK Na Beneškem salonu navtike se je podjetje Podkrižnik skupaj s tamkajšnjim podjetjem E-concept predstavilo tudi kot ponudnik elektrifikacije vodnega prometa. V tem mestu imajo trenutno več kot 50 tisoč plovil, ki bodo v prihodnosti morala postati ekološko čista. Franci Kotnik OBČINA RECICA OB SAVINJI PRAZNUJE Srebrni grb občine Rudolfu Krsniku V juniju praznuje Občina Rečica ob Savinji. Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj bo potekala v četrtek, 17. junija, v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Županja Ana Rebernik bo na slavnostni seji podelila srebrni grb občine Rudolfu Krsniku za prizadevno delo v kraju in za zasluge v Združenju izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca. Zu-panjino priznanje bodo prejeli dr. Bojan Vršnak za izjemne dosežke na področju raziskovalnega dela, Društvo upokojencev Rečica ob Savinji za 70 let prizadevnega in zavzetega dela z ranljivimi skupinami, ekipa pionirk PGD Rečica ob Savinji za osvojitev naslova državnih prvakinj ter mladi za odlične dosežke v času šolanja na Osnovni šoli Rečica ob Savinji. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 5 Zdravstvo, Gospodarstvo BOLNIŠNICA TOPOLŠICA Za paciente, ki so preboleli covid-19, odprli posebno post-covid ambulanto Bolnišnica Topolšica je bila lani ena izmed covidnih bolnišnic. Tudi letos so bili na paciente s covi-dom-19 dobro pripravljeni, hkrati izvajajo redne programe. Delo poteka normalno, večjih čakalnih dob nimajo. Odprli so posebno post-co-vid ambulanto, kjer sprejemajo paciente, ki so preboleli covid-19, je povedala specialistka interne medicine v bolnišnici Andreja Pečnik. VSE AMBULANTE DELUJEJO V nasprotju z lansko pomladjo, ko so bile v prvem valu covida-19 ambulante zaprte, trenutno v Bolnišnici Topolšica redno delujejo vse ambulante in oddelek za sprejem pacientov. Bolniki so sprejeti v času, ki je za stopnjo nujnosti napotnice normalen. Opažajo, da bolniki prihajajo na preglede nekoliko kasneje, saj se težje odločijo za obisk osebnega zdravnika, v nekaterih primerih tudi težje pridejo do njega, manj jih je tudi napotenih na preiskave, so povedali v bolnišnici. POST-COVID AMBULANTA Od novembra lani opažajo več- je število pacientov, ki so preboleli covidno pljučnico, je omenila Peč-nikova. Le-te obravnavajo v dodatni, post-covid ambulanti. Nekateri pacienti, ki obiščejo ambulanto, potrebujejo le en obisk, nekate- ri več. Povečalo se je tudi število napotitev na račun covida v pul-mološko ambulanto. Na rentgenskih slikah se vidijo posledice co-vidne pljučnice, prizadetost pljuč ima zelo velik razpon, od majhnih sprememb do hude prizadetosti pljuč, tudi do 80 odstotkov. POSLEDICE COVIDNE PLJUČNICE Pečnikova je še dodala, da v primeru globinskega slikanja opažajo tudi pljučne embolije, ki mašijo pljučne žile. Covid namreč vpliva na nastanek krvnih strdkov, vse več bol- nikov je pri prebolevanju covida-19 hospitaliziranih zaradi pljučne embolije in tromboze. Ljudem priporočajo, da poiščejo pomoč, če so bili prej normalno zmogljivi, sedaj pa se zadihajo že ob manjšem naporu, če občutijo tiščanje v prsih, hitrejši srčni utrip ob manjših naporih. PRIPOROČAJO NOŠENJE MASK Kljub umirjanju covidne situacije v Bolnišnici Topolšica še naprej priporočajo nošenje mask, ne glede na to, ali so ljudje bolezen preboleli ali bili cepljeni. Virus bo tudi preko poletja prisoten v manjši količini, zaščitna maska pa ščiti pred delci, ki bi prišli iz okolja, in okolico zaščiti pred delci, ki jih ljudje trosijo. V zaprtih prostorih torej nošnja mask, doma pa naj bosta naša največja prijatelja voda in milo. OMEJITVE Z RAZLOGOM Ljudje, ki so preboleli covid-19, lahko po nekaj mesecih ponovno zbolijo, je še dodala Pečnikova in nadaljevala, da prav tako lahko zbolijo tisti, ki so se cepili, le da bo pri njih obolenje lažje, kajti hujših pljučnic pri cepljenih niso zasledili. V Bolnišnici Topolšica si želijo, da bi se ljudje držali omejitev, da s tem zatrejo nove izbruhe okužb. Tako, kot si želijo, da bi imeli hudih primerov prebolevanja covida čim manj. Štefka Sem V Bolnišnici Topolšica imajo veliko izkušenj s covidnimi bolniki. PANDEMIJA KORONAVIRUSA Delež pozitivnih na testiranju ostaja nespremenjen V preteklem tednu ni bilo kakšnih sprememb glede sproščanja ukrepov za preprečitev širjenja covida-19. Bistvenega sproščanja ukrepov strokovna skupina za co-vid-19 tudi še ne bo predlagala, tako naj bi bilo, dokler bo razglašena epidemija. Vlada je ta teden med drugimi zrahljala omejitve pri ponujanju nastanitev in pri zagotavljanju predpisanega prostora na stranko v trgovskih centrih. V nedeljo, 6. junija, je bilo na testiranju PCR okuženih 4,3 odstotka testiranih. V DOLINI STANJE NESPREMENJENO Iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje so sporočili, da je bilo v preteklih treh tednih stanje precej nespremenjeno, tako glede števila napotenih na testiranje kot deleža pozitivnih, ki je v povprečju petodsto-ten. V tem tednu so cepili več kot 600 kandidatov s prvim odmerkom, s tem so praktično zaključili cepljenje s prvim odmerkom z vsemi doslej naročenimi preko eZVEM. Zaradi sanacije vozišča bodo so od 7 do 30. junija občasne delne zapore državne ceste Luče-Sestre Logar. Sanacija vozišča se bo izvajala ob kabliranju Elektra Celje. BR Po podatkih Worldometra je doslej s covidom-19 umrlo preko 3,76 milijona ljudi, okužilo se jih je preko 174 milijonov. Največ umrlih imajo v ZDA (613 tisoč), Indiji (353 tisoč) in Braziliji (474 tisoč). V Sloveniji je od marca lani umrlo 4390 ljudi s covidom-19. Vse zainteresirane, ki so bili morda zaradi tehničnih ali drugih razlogov spregledani, prosijo, da pokličejo ali pišejo v nazar-ski cepilni center na (03) 83 92 491 ali na cepljenje.covid@zszd.si. Na lestvici cepljenih s prvim odmerkom smo pretekli teden že zdrsnili pod povprečje regije in države, največ cepljenih je v občinah Solčava in Mozirje. Štefka Sem V Zgornji Savinjski dolini je bilo v nedeljo, 6. junija, 14 skupno aktivno potrjenih okuženih oseb v 14 dneh. Po občinah: Mozirje 5, Rečica ob Savinji 4, Ljubno 3, Gornji Grad 2, Nazarje, Luče in Solčava 0. DELNA ZAPORA DRŽAVNE CESTE LUČE-SESTRE LOGAR Sanacija vozišča na treh odsekih 6 Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 Gospodarstvo, Iz občin RAZISKAVA TRUSTED BRAND 2021 - SLOVENIJA Med najbolj zaupanja vrednimi blagovnimi znamkami tudi Bosch Pod okriljem revije Reader's Digest Slovenija je že petnajsto leto potekala raziskava Trusted Brand 2021, v kateri so anketiranci vrednotili zaupanje v blagovne znamke. Med najbolj zaupanja vredne blagovne znamke se je uvrstil tudi Bosch. ZMAGOVALCI BODO PRIZNANJA PREJELI SEPTEMBRA Raziskava je potekala v skupno 32 kategorijah - od blagovnih znamk do zaupanja vrednih oseb- nosti. Najbolj zaupanja vredne blagovne znamke v Sloveniji so: gospodinjski aparati Bosch, čaji 1001 cvet, trgovina s čevlji Alpina, Alpsko mleko, kava Barcaffe, Delavska hranilnica, dnevna časopisa Delo in Večer, sokovi Fructal, ponudnik elektrike Gen-I, čokolada Go-renjka, okna Jelovica, sladoled Ježek, barve za dom Jupol/Jub, Laško pivo, protibolečinske tablete Lekadol, ležišče MebloJOGI, med in medeni izdelki Medex, negoval- na kozmetika Nivea, informativna oddaja Odmevi, bencinski servis OMV, kruh in pekovski izdelki Pekarne Pečjak, ustekleničena voda Radenska, turistična agencija Relax, smučišče Rogla, prodajalec živil Spar, TV Slovenija, Val 202, ponudnik mobilnih in internetnih sto- OBČINA SOLČAVA Na majski seji je solčavski občinski svet potrdil ceno storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Službo izvaja režijski obrat Občine Solčava, zaračunana cena 0,34 evra na kubični meter pa ostaja za tekoče leto nespremenjena. JAVNA VODOVODA SOLČAVA IN PLEST Zaračunana cena storitve ne odraža dejanskih stroškov izvajanja javne službe in je sofinancirana iz občinskega proračuna. Obči- ritev Telekom Slovenije, zdravilišče Terme Olimia Podčetrtek, avtomobili Volvo in Zavarovalnica Triglav. Zmagovalci raziskave bodo nagrajeni s posebnim priznanjem - plaketo Trusted Brand 2021 na prireditvi, ki bo septembra v Ljubljani. Nastasja Kotnik na razpolaga z dvema javnima vodovodoma, vodovod Solčava in vodovod Plest Logarska dolina. Vodovoda oskrbujeta 56 odstotkov prebivalcev občine in 12 gostinsko turističnih objektov, šolo in vrtec ter večje podjetje. Ostali prebivalci imajo pitno vodo zagotovljeno v okviru lastne oskrbe. Zaradi razpršene poseljenosti je v občini odstotek lastne oskrbe še vedno visok. Barbara Rozoničnik Anketiranci so na seznam najbolj zaupanja vrednih blagovnih znamk uvrstili tudi Bosch. (Foto: arhiv BSH Hišnih aparatov Nazarje) Cena oskrbe s pitno vodo ostaja enaka GOSPODARSTVO SASA REGIJE V LETU 2020 Manj zaposlenih, več prihodkov, višja izguba Gospodarske družbe in samostojni podjetniki v desetih občinah SAŠA regije so v letu 2020 zaposlovali skupaj 16.921 delavcev, kar je bilo 7,5 odstotka manj kot v letu 2019, ustvarili so skupno 3 milijarde in 56 milijonov evrov prihodkov, kar je bilo 10,7 odstotka več kot predlani, poslovno leto pa so sklenili z neto čisto izgubo v višini 253 milijonov evrov, medtem ko je leto prej neto čista izguba znašala 15 milijonov. REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB Gospodarske družbe so lani zaposlovale 15.449 delavcev, kar je bilo 7,7 odstotka manj kot v letu 2019. Ustvarile so 2,9 milijarde evrov prihodkov (+ 11,7 %), od tega 2,8 milijarde čistih prihodkov od prodaje (+ 14,5 %). Prihodki od prodaje na tujih trgih so znašali 1,2 mi- lijarde evrov oziroma 11,7 odstotka manj kot leto pred tem. Gospodarske družbe so v lanskem letu ustvarile 3,1 milijarde evrov odhodkov oziroma 19 odstotkov več kot predlani. Čisti dobiček je z 71 milijonov evrov v letu 2019 lani padel na 52 milijonov, na drugi strani pa se je čista izguba s 97 milijonov evrov povzpela na 316 milijonov. Rezultat je neto čista izguba v višini 264 milijonov evrov. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 41.326 evrov in je bila za 12 odstotkov višja kot leto prej, povprečna mesečna bruto plača pa je bila 1691 evrov, kar bilo 1,3 odstotka več kot leta 2019. REZULTATI POSLOVANJA SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV Število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih v SAŠA regiji se je v letu 2020 v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 4,9 odstotka in je znašalo 1472. Podjetniki so lani ustvarili 151 milijonov evrov prihodkov (- 5,1 %), od tega 142 milijonov čistih prihodkov od prodaje (9,1 %), od tega 25 milijonov na tujih trgih (+ 0,5 %). Samostojni podjetniki so lani ustvarili 140 milijonov odhodkov oziroma 5,2 odstotka manj kot leto prej. Podjetnikov dohodek je znašal 12,2 milijona evrov (- 0,6 %), skupni negativni poslovni izid pa 1,3 milijona evrov (+ 28,1 %). Neto rezultat poslovanja podjetnikov je tako znašal 10,9 milijona evrov in je bil za 3,2 odstotka nižji kot leta 2019. Neto dodana vrednost na zaposlenega (vključno z nosilci dejavnosti) je bila 16.829 evrov (+ 3,2 %), povprečna mesečna bruto pla- ča pa je znašala 1126 evrov oziroma 5,3 odstotka več kot prejšnje leto. PODROBNEJŠI REZULTATI POSLOVANJA KONEC JUNIJA Iz velenjske izpostave agencije AJPES so sporočili, da bodo podrobnejši rezultati poslovanja gospodarskih subjektov v SAŠA regiji znani konec junija. Takrat bo tu- Več kot 3 milijarde evrov prihodkov je prvič v zgodovini ustvarilo gospodarstvo SAŠA regije. di znano, v katerih panogah je nastalo največ izgube, ki je vplivala na celotni negativni rezultat regijskega gospodarstva, znani pa bodo tudi rezultati poslovanja zadrug, ki v tem kratkem pregledu niso zajeti. Franci Kotnik Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 7 Intervju Katja Šaponjic: »Najpomembneje je ohraniti odprtega duha, se česa naučiti.« Katja Šaponjic je mladost preživela v Zgornji Savinjski dolini, večino v Nazarjah. Na otroštvo v blokovskem naselju, polnim otroškega smeha, lumparij in srčnih sosedov, ima, kot pravi, zelo lepe spomine. V nazarski knjižnici je vzljubila knjige, kar jo je zaznamovalo za vedno. V svetu knjig se je vedno počutila dobro, zato ne preseneča njena izbira poklica. Danes živi in dela v belgijski prestolnici, prevaja iz francoščine v slovenščino, še posebej pri srcu so ji stripi in risoromani. - Kakšna sta bila vaša mladost in otroštvo v Zgornji Savinjski dolini? Kakšne spomine imate na te kraje in tiste čase? Spomini so lepi in vezani predvsem na Nazarje, Mozirje in Dol pri Gornjem Gradu. V času, ko sem obiskovala osnovno šolo, je naša družina živela v blokovskem stanovanju. Morda imam tudi zaradi tega na tisti čas tako lepe spomine: med bloki je bilo vedno veliko otrok, torej veliko igre, veliko lumparij (bolj manjših kot večjih), veliko druženja. Pa ljudje so se poznali med sabo in se obiskovali. Vedel si, kje kdo živi, če je zmanjkalo sladkorja, moke ali kakšno jajce, ni bil noben problem pozvoniti na vratih kakega soseda. Spomnim se vrtca in vzgojiteljice Ivane, ki je vodila pevski zbor, pa pred tem Marinke Na-potnik, izjemno tople in prijazne gospe, ki je vedno pazila nekaj otrok; spomnim se osnovne PREVAJALKA KATJA ŠAPONJIC ZIVI IN DELA V BELGIJI »Čupava kata, potica ali sarme v Bruslju nikoli nimajo istega okusa kot doma« šole v Nazarjah in vseh nastopov na proslavah v kulturnem domu, pa glasbene šole, kjer sem se naučila igrati na kitaro. In da ne pozabim na nazarsko knjižnico -majhen, a zame (in gotovo za marsikoga drugega) usoden prostor, kjer sem pri sedmih letih dobila svojo prvo knjižnično izkaznico iz papirja, v katero je gospa Vladka redoljubno vpisovala število izposojenih knjig in datume. Moja prva izposoja je štela sedem slikanic, od katerih se spomnim tiste rdeče o Pedenjpedu. Vse sem jih prebrala še isto popoldne, če me spomin ne vara. - Kako in zakaj ste se odločili za poklic, ki ga opravljate danes? Po poklicu sem prevajalka, diplomirala pa sem kot profesorica slovenščine in francoščine. Saj me je mikalo tudi poučevanje, a sem se prej znašla v svetu knjig. Moja prva zaposlitev je bila v knjigarni Vale-Novak v Ljubljani, še v tisti stari, na Wolfovi 8. Rada sem imela jezike in še kar dobro so mi šli, tako da se je prevajanje ponujalo nekako kar samo od sebe. Imela sem izjemno srečo, da sem v prvi prevod dobila pisateljico, ki je še vedno na seznamu mojih najljubših avtorjev in avtoric - Agoto Kristof. Potem so sledili drugi prevodi, literarni in za evropske institucije, in pot je bila začrtana. - Kaj je privedlo do vaše selitve v tujino? Zelo banalen razlog: služba. Evropska komisija v Luxembourgu je iskala prevajalce. Prijavila sem se in bila izbrana. Mikali so me tujina, drugi jeziki, drugi ljudje. Bila je priložnost, da si prevetrim duha. In tako sem spakirala - takrat še v kovček brez koleščkov in v velik pohodni-ški nahrbtnik. - Ste prejemnica Nodierjeve nagrade za prevode francoskih stripov. Kaj vam ta nagrada pomeni? Vsekakor jo jemljem kot priznanje. In to priznanje, ki mi je še posebej ljubo, ker nagrajuje prevajalsko delo, ki mi je še posebej pri srcu -prevajanje stripov in risoromanov. Francoski inštitut v Sloveniji se je lansko leto odločil to nagrado posvetiti ravno stripu in risoromanu, kar je izjemnega pomena, saj ta žanr postavlja ob bok »Naj opozorim samo na nekaj: ko so bile odprte samo trgovine z osnovnimi potrebščinami, so bile med njimi tudi knjigarne! Torej ne samo zemeljska, temveč tudi duhovna hrana.« leposlovju in drugi iz francoščine prevedeni literaturi. In ravno to je tisto, za kar si pri založbi Vi-geVageKnjige med drugim prizadevamo: bralce in bralke, predvsem ljubitelje leposlovja prepričati (saj bralci stripov in risoromanov so že tako »prepričani«), da gre za enakovreden žanr. Ravno zato smo si tudi izmislili besedo risoroman, ki ima svojo podstat v angleškem izrazu graphic novel: da bi opozorili na to, da gre za literarno zvrst, ki ni v ničemer manjvredna od beletri- Pri založbi VigeVageKnjige si med drugim prizadevajo bralce in bralke, predvsem ljubitelje leposlovja prepričati, da gre pri risoromanu za enakovreden žanr. 8 Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 Intervju Njeni spomini na mladost so lepi in vezani predvsem na Nazarje, Mozirje in Dol pri Gornjem Gradu. stike - kjer kraljuje ravno roman -, ki ima svoje izrazne zakonitosti in ki se jo je, tako kot leposlovje, treba naučiti brati. Izraz strip uporabljamo bolj za, kako naj rečem, enoznačne zgodbe, medtem ko risoro-man označuje bolj dela, kjer podo- »Francoski inštitut v Sloveniji se je lani odločil to nagrado posvetiti ravno stripu in risoromanu, kar je izjemnega pomena, saj ta žanr postavlja ob bok leposlovju in drugi iz francoščine prevedeni literaturi.« ba in beseda ustvarita še neko dodatno dimenzijo, kjer je, skratka, ena plus ena tri. - Nam lahko poveste kaj o vaši vlogi pri založbi VigeVageKnjige, o načinu dela, izboru avtorjev in zakaj odločitev za risoromane? VigeVageKnjige bodo letos praznovale osem let. Ustanovili smo jo v času gospodarske krize, ko je nekako vse imelo pridih brezizhodno-sti. Rekli smo si: dajmo poskusit kaj naredit. Družila nas je ljubezen do knjig na splošno, zbudilo pa se je tudi veliko zanimanje za stripovsko umetnost (s katero sem se zares srečala v Bruslju). Vprašali smo se, kaj lahko ponudimo bralcem in bralkam v slovenskem prostoru? In odločitev je padla: stripe in risoromane - sprva samo prevodne, zdaj pa ponujamo tudi že tri originalna slovenska dela. Moja vloga je že od samega začetka prevajalska in lektorska. Ker pa smo zelo majhna ekipa, se marsikdaj zgodi, da vsakdo dela vsega po malem. Vse, kar je treba storiti za to, da na koncu ponudimo dobro branje in kakovosten izdelek. O vseh stvareh se pogovorimo, jih predebatiramo; najbolj fino je, ko se lahko dobimo v živo, takrat smo najbolj plodoviti. Pa zmeraj se kaj dobrega poje. (nasmeh) Od samega začetka smo si želeli imeti svoj fizični prostor, kjer bi lahko bili v stiku z bralkami in bralci, no, in zdaj ga imamo: najdete nas na Runkovi 2 v Šiški v Lju- bljani. Drugače pa smo seveda na spletu - vigevageknjige.org. - Se vam je katero od del med prevajanjem še posebej vtisnilo v spomin? Čisto nazadnje Blast - prvi del tetrologije - Manuja Larceneta, pred njim pa delo istega avtorja: Brodeckovo poročilo. Obe deli sta odličen primer risoromana. »V Franciji, pa tudi v Belgiji je stripovski trg izjemno velik. Vsako leto izide nešteto naslovov. Ta žanr berejo vse generacije, od mladih do starih.« Drugače pa je vedno zelo luštno prevajati Ariola, otroško stripovsko serijo, ki se je že pošteno zakore-ninila. Vsak prevod, pa tudi vsaka lek-tura je svojevrsten izziv. In najpomembneje je ohraniti odprtega duha, se česa naučiti. Seveda pa so najslajši tisti trenutki, ko podoba in besedilo postaneta eno in tista nova dimenzija, o kateri sem govorila prej, postane tako rekoč fizični prostor. »Vprašali smo se, kaj lahko ponudimo bralcem in bralkam v slovenskem prostoru? In odločitev je padla: stripe in risoromane - sprva samo prevodne, zdaj pa ponujamo tudi že tri originalna slovenska dela.« - Kaj je po vašem mnenju razlog, da je strip v Franciji tako bran (na področju stripa je eden največjih svetovnih trgov) in zakaj v Sloveniji ne dosega takšne priljubljenosti? V Franciji, pa tudi v Belgiji je stripovski trg izjemno velik. Vsako leto izide nešteto naslovov. Ta žanr berejo vse generacije, od mladih do starih. Otroci torej že zrastejo z njim. Tradicija žanra je tam že zelo dolga, tako da je upati, da bo morda tudi pri nas enkrat tako. Seveda pa se to ne bo zgodilo samo od sebe. Strip je v Sloveniji še vedno podcenjena zvrst; za mnoge je to straniščno branje ali pa bližnjica, poenostavitev. Količina teksta se enači z ravnjo kakovosti. Torej: manj ko je teksta, manjša je vrednost. Ampak, kot rečeno, stripovska umetnost je svojstvena zvrst, ki ima svoj jezik, ki se ga ne da preprosto enačiti z leposlovjem. - Že nekaj časa živite v Bruslju. Kako tam izgleda življenje med pandemijo? Tudi tu seveda veljajo raznorazni ukrepi, ki jih ljudje poskušajo bolj ali manj upoštevati. To, kar mi je v primerjavi s Slovenijo najbolj padlo v oči, je nek vsesplošni občutek solidarnosti. Mislim, da je k temu veliko pripomoglo komuniciranje vlade, ki ni uporabljala »vojaškega di-skurza«. Naj opozorim samo na nekaj: ko so bile odprte samo trgovine z osnovnimi potrebščinami, so bile med njimi tudi knjigarne! Torej ne samo zemeljska, temveč tudi duhovna hrana. »Moja vloga je že od samega začetka prevajalska in lektorska. Ker pa smo zelo majhna ekipa, se marsikdaj zgodi, da vsakdo dela vsega po malem. Vse, kar je treba storiti za to, da na koncu ponudimo dobro branje in kakovosten izdelek.« - Se radi vračate domov? Kaj iz domačega kraja najbolj pogrešate? Seveda, rada. Ampak dopusta je vedno premalo. Če kaj pogrešam, so to predvsem ljudje - družina in tesni prijatelji in prijateljice, pa seveda založba. In jasno: čupava ka-ta, potica ali sarme nikoli nimajo istega okusa v Bruslju. Pogovarjala se je Nastasja Kotnik Katja Šaponjic (druga z desne) je prejemnica Nodierjeve nagrade za prevode francoskih stripov. Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 9 Iz občin OBČINA RECICA OB SAVINJI Praznovanje v duhu sodelovanja V občini Rečica ob Savinji pripravljajo vse potrebno za obeležitev občinskega praznika, ki ga praznujejo 17 junija. »Dogajanje bo bogato in zanimivo, zato vabim občanke in občane, da se pridružijo,« pravi županja Ana Nuša Rebernik. V rečiški občini je, podobno kot v drugih slovenskih občinah, zadnje leto minilo v znamenju koronavirusa. »Ta je udaril na polno in zares ohromil naša življenja. Nastali so zmeda, negodovanja, stalna spreminjajoča se navodila ravnanj za zaščito lastnega in zdravja drugih. Zahvaljujem se vsem, ki so ravnali preudarno in kljub vsej zmedi reagirali odgovorno.« KONCESIJA ZA OBČINSKE CESTE SE ŽE IZVAJA V rečiški občini med opravljenimi deli, ki najbolj izstopajo, na prvo mesto postavljajo koncesijo za občinske ceste. »V občini imamo približno 25 kilometrov lokalnih cest, 33 kilometrov javnih poti ter druge javne površine. V roku dob- »Poiščimo pozabljene vrednote, bodimo dobronamerni in strpni. In še enkrat in vedno: občina smo ljudje.« rih dveh let bo koncesionar, celjski VOC, obnovil okoli 13 kilometrov daljših dotrajanih cest in skrbel za redno vzdrževanje občinskih javnih cest ter drugih prometnih površin za dobo 15 let. Naložba je vredna več kot pet milijonov evrov, od tega je za 2,3 milijona evrov strošek investicij v obnovo cest, letni strošek občine pa bo približno 322 tisoč evrov za dobo 15 let odplačevanja,« pojasnjuje županja Rebernikova. Izvajanje del se je že pričelo na odseku Dol-Suha, vse do meje z občino Mozirje. Županja Ana Nuša Rebernik ŠE LETOS TUDI OBNOVA CESTE TRNOVEC-POBREŽJE 5e letos je predvidena tudi obnova pobreške ceste. Za ta odsek je že sklenjena večina predpogodb. Skladno s sklepom občinskega sveta je namreč predpogoj za izvajanje investicije brezplačni prenos lastništva obcestnih zemljišč na občino. Po zaključeni sanaciji cest se bodo izvedle odmere, nato pa se bodo sklenile pogodbe za prenos lastništva. Vse nastale stroške v zvezi z urejanjem lastništva nosi občina. TEŽKO PRIČAKOVANA GRADNJA KROŽIŠČA NA RENEKU »Spoštujem vse, ki so ta dejstva sprejeli z razumom, in se zahvaljujem vsem, ki niso imeli pomislekov,« pravi županja in napoveduje, Rečiška občina postaja priljubljena destinacija za ljubitelje adrenalinskih športov. da se bodo v primeru, če ne bi uredili potrebnih prenosov lastništev, posamezni odseki izločili iz predvidene sanacije. Seveda pa so v občini ponosni tudi na urejanje drugih cestnih odsekov, med njimi ureditev odseka na cesti v Spodnji Rečici. Na ureditev čaka še več odsekov, posebej težko pričakovana gradnja krožišča na Reneku. »MI SMO SVETLOBA« Med načrtovanimi naložbami županja omenja še gradnjo amfiteatra, s čimer bo zaključena obnova trškega jedra. Poleg tega občina sodeluje v projektu »Mi smo SVETloba«, preko katerega bodo zamenjali stara svetila in ponekod uredili prižigališča izven transformatorja. OBČANOM BODO OMOGOČILI DOSTOJNO PREŽIVLJANJE STAROSTI Na Rečici ob Savinji so pristopili h konzorciju Pametnih mest in skupnosti, kjer bodo v prihodnosti prejeli merilnike kakovosti zraka, ter h Konzorciju 17, kjer načrtujejo nakup zemljišča za postavitev objekta, ki bo občanom omogočil dostojno preživljanje starosti. Vzpostavljen je projekt Mreža brezplačnih Sklop prazničnih prireditev bodo na Rečici začeli s slavnostno sejo občinskega sveta, v nadaljevanju bodo svoje tradicionalne prireditve organizirala različna društva, dogajanje pa bodo zaokrožili 10. julija, ko pripravljajo prireditev Rečica praznuje. Dopoldanski del bo v znamenju 23. Prangerijade - srečanja slovenskih krajev s prangerjem, popoldne bodo društva in različne inštitucije predstavile svoje delo, načrtujejo pa še tekmovanje v kuhanju najboljšega »re-čiškega piskra«. Dogajanje bo obogateno s prodajnim sejmom. e-prevozov, so v zaključni fazi vzpostavitve lokalnih kolesarskih stez, načrtujejo tudi pohodne poti. S tem želijo razširiti ponudbo za sprostitev domačinom in spoznavanje našega lepega okolja za turiste ... »OBČINA SMO LJUDJE« Kot ocenjuje županja, je bilo in še bo veliko postorjenega. »Ponosni bodimo na naše lepo in dokaj neokrnjeno okolje, zato s ponosom in za-nesenjaško praznujmo, v prihodnosti še bolj sodelujmo, ne pozabimo na ljudi v stiski, ne pre-pirajmo se s sosedom . Poiščimo pozabljene vrednote, bodimo dobronamerni in strpni. In še enkrat in vedno: občina smo ljudje,« je svoje misli ob občinskem prazniku sklenila županja Ana Nuša Rebernik. US 10 Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 Oglasi PRODAJA KROV5KIH IN KLEPARSKIH IZDELKOV 041 350 659 - 03 5 261 Dodatni kleparski elementi - pritrdilni material - kleparsko orodje - korektorji in silikoni - dimniške kape - standardne in izdelava po meri Iz naše ponudbe: n loisiiM^jiSi^^iiilS IM Plastični in aluminij^ - mreža zaščitna - kapna rešetka - slemenski elementi - gre beneški elementi IN ŠE VELIKO VEČ ... Odpiralni cas: pon.-pet.: 7,00 - 15.00, sobota: 8 00 - 12.00. Nedelje in prazniki zaprto Trpi: . ■- ..v- ■ ■■ ■■■.. ■■■ -n viliilkj "-rn:-.ij AiJiiTi H.[i. Sv | nvrirm: 1313 Pn*Sgli; odat Spodnja Rečica 3a Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 11 Gospodarstvo, Organizacije, Iz občin, Oglasi CENTER RINKA Z NOVIM VODSTVOM KAVARNA IN SLADOLEDARNA MAGNUS V Živa Erjavec vršilka dolžnosti direktorice zavoda Solčavski občinski svetniki so na majski seji potrdili razrešitev Blanke Kovačič z mesta direktorice Centra Rinka, zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega. Na izpraznjeno mesto so s 4. junijem imenovali Živo Erjavec iz Solčave kot vršilko dolžnosti. Erjavčeva bo delo opravljala v obsegu petine rednega delovnega časa predvidoma do jeseni, ko bo objavljen razpis za direktorja zavoda. BERNARDA PRODNIK KOORDINATOR ZNAKA SLOVENIA GREEN Po odhodu Kovačičeve se je izpraznilo tudi mesto zelenega koordinatorja za znak Slovenia Green. Občinski svet je za koordinatorja zelene sheme slovenskega turizma, ki se vodi pod omenjeno znamko in združuje slovenske de-stinacije in turistične ponudnike, Gostom ponujajo nekaj novega, svežega in kvalitetnega Živa Erjavec je s 4. junijem prevzela mesto vršilke dolžnosti direktorice Centra Rinka. (foto: osebni arhiv) ki si prizadevajo za trajnostni razvoj turizma, imenoval Bernardo Prodnik. Barbara Rozoničnik V petek, 4. junija, so v gradu Vrbovec otvorili novo kavarno in sladoledarno Magnus in tako obogatili gostinsko ponudbo kraja. Otvoritveni trak je prerezal nazar-ski župan Matej Pečovnik, vodja lokala Anja Turk pa je ob tej priložnosti povedala, da je njihova želja, da gostom ponudijo nekaj novega, svežega in, najbolj pomembno, kvalitetnega. PONUJAJO IZBRANE ARTIKLE VIŠJE KVALITETE Oblikovni koncept kavarne Magnus temelji na oživitvi starega lesa. Vsa notranja oprema je iz 150 let starega lesa, ki so mu s predelavo vdahnili novo življenje. Njihova ponudba ni preširoka, a na račun tega poudarja kvaliteto. Sodelujejo z lokalnimi ponudniki in skrbno izbirajo artikle, ki jih uvrščajo v svojo ponudbo. Le-ta bazira na naravnih, ekoloških izdelkih, brez dodanega sladkorja. Pri njih najdete ve-ganske in naravne sladolede, pite, domače naravne sokove ter široko ponudbo žganih pijač višje kvalitete. Tekst in foto: Nastasja Kotnik Otvoritveni trak je prerezal nazarski župan Matej Pečovnik, vodja kavarne je Anja Turk (levo). SOLČAVA Miha Vršnik prevzel okrepčevalnico Rinka Gostinski del Centra Rinka s 1. junijem po daljšem premoru ponovno obratuje. Miha Vršnik je z Občino Solčava, ki upravlja s Centrom, sklenil pogodbo o najemu prostorov za gostinsko dejavnost za obdobje dveh let. PREUREJENI PROSTORI IN RAZŠIRJENA PONUDBA Nov najemnik je pred odprtjem prostore nekoliko preuredil, dodan je kavarniški del, ostaja pa prodajalna spominkov, izdelkov domače obrti in lokalnih kulinaričnih dobrot. V želji privabiti čim več domačih in tujih gostov v ponudbi še naprej ostajajo sladice, ob ponovnem odprtju pa so razširili ponudbo pijač. Barbara Rozoničnik 12 Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 Zgodovina in narodopisje Trgovci in obrtniki v Zgornji Savinjski dolini leta 1905 (2) PETER WEISS Iz knjige Trgovski in obrtniški kažipot za slovensko Štajarsko, ki jo je uredil Anton Ekar in je izšla leta 1905, je prepisan seznam trgovcev, obrtnikov, javnih ustanov in nosilcev drugih dejavnosti, ki so potekale v Zgornji Savinjski dolini pred približno 120 leti. Predstavljena sta že bila trg Gornji Grad in del kraja Bočna. (2) Bočna Kraj Bočna (nadaljevanje) Kovač: Anton Ogradi Ključavničar: Franc 2mavc Kolar: Franc Miklavc Kraj Šent Jošt Gostilna: Franc Remic Kraj Šent Florjan Čevljar: Anton Čeplak Tesar: Franc Potočnik Krojač: Anton Kranjc Kraj Šent Lenart Kovač: Jurij Rak Tesar: Franc Trbovšek Kraj Šmartno pri Gornjem Gradu Župnijski urad: Jakob Kitak, župnik Ljudska šola: Ivan Burdian, vodja Poštni urad: Martin Zidarn, pomožni ekspeditor Čevljar: Trgovci z mešanim blagom: Matevž Kopušar Marija Zagorc Krojač: Martin Blekač Srečko Trepl Gostilne: Franc Remic Kraj Sveti Frančišek Ksaverij Jožefa Remic Župnija: Jožefa Remic Gregor Duplink, župnik Jožef Remšak Cesarsko-kraljeva pošta: Kovač: Marija Moser Ivan Rosenstein Krajni šolski svet: Kolar: Ivan Štiglic, načelnik Franc Cigala Šola: Mizar: Josip Terčak, nadučitelj Janez Vodopivec Prostovoljna požarna bramba: Čevljar: Ivan Štiglic Jožef Skok Trgovine: Marija Moser (3) Kokarje Neža 2verko 11 vasi, 2489 hektarjev, 259 hiš; Liza Natlačen 1594 prebivalcev, 775 moških, 819 Gostilne: žensk, vsi Slovenci, vsi katoliki. - Marija Moser Na Gorici dvorazredna šola, ljud- Ivan Časl ska knjižnica, v Kokarjah poštni Franca Natlačen nabiralnik, pošta Rečica. Franc Rajter Anton Irmančnik Kraj Gorica Kovač: Nadučitelj: Josip Založnik Radoslav Knaflič Krojač: Čevljar: Franc Fludrnik Juro Čeplak Razglednica Gornjega Grada iz leta 1905 Kraj Kokarje Gostilničar, posestnik mlina in žage, lesni trgovec: Josip Praznik Gostilna: Josip Fricelj Kraj Pusto Polje Kramar: Ignac Cajnar Lesni trgovec: Franc Deleja Posestnik žage in lesni trgovec: Miha Cajnar Kraj Lačja vas Posestnik žage in lesni trgovec: Franjo Blatnik Čevljar: Ivan Bider Kovač: Inža Letojne Kraj Potok Kramar: Franjo Parkl Gostilničar: Anton Planovšek Kraj Trnovec Posestnik žage in lesni trgovec: Josip Deleja Gostilničar in krojač: Franjo Deleja Kraj Spodnje Pobrežje Posestnik mlina in žage in lesni trgovec: Franjo Petrin Gostilničar in mizar: Franjo Drozgo Posestnika žage in lesna trgovca: Anton Firšt Inža Milavc Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 13 Gospodarstvo, Organizacije ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Senzorika v gozdu z varovanci VDC Saša Ob tednu gozdov gozdarji praviloma pripravijo številne aktivnosti, namenjene tako otrokom kot odraslim. 2e lani zaradi epidemije covida-19 ni bilo ustaljenih dogodkov, tudi letos ni nič drugače. Ob tednu gozdov, ki je konec maja, so pretekla leta podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov. Lani so jih jeseni, tudi letos bodo nadaljevali s to prakso. OTVORILI PREUREJENO GOZDNO UČNO POT So pa pripravili otvoritev preurejene gozdne učne poti obogatene s senzoriko Tičjak in gostili varovance Varstveno delovnega centra Saša, enote Ježek Velenje, ki so jih popeljali na prijeten sprehod skozi gozd, je povedal vodja nazar-ske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije dr. Darij Krajčič. OBČUTIMO GOZD Za varovance VDC Velenje so gozdarji pripravili dogodek z imenom Občutimo gozd. Na sprehodu po gozdu so se posvetili predvsem senzoriki v njem. 2e pred tem so podoben dogodek pripravili za varovance VDC Saša, enote Vrba Mozirje, z njimi so šli v Blate. Za podobne aktivnosti so dobili tudi povpraševanje večjega VDC iz Ljubljane, je dodal Krajčič. Ta mesec bodo organizirali usposabljanje za varno delo z motorno žago za lastnike gozdov. Tekst in foto: Štefka Sem Darij Krajčič je izpostavil veliko zanimanje za senzorične pohode po gozdu. PUP SAUBERMACHER PREVERJA ODPADKE PO ZABOJNIKIH Epidemija poslabšala stanje glede ločevanja odpadkov Podjetje PUP Saubermacher v tem času opravlja pregled zabojnikov za mešane komunalne odpadke v Šaleški dolini, v občinah Zgornje Savinjske doline bodo preglede izvajali predvidoma jeseni. Sortirne analize so v letih 2019 in 2020 pokazale, da je v mešanih komunalnih odpadkih več kot 50 odstotkov embalaže, tekstila, bioloških in gradbenih odpadkov, ki sodijo na druga zbirna mesta. Z akcijo želijo ozavestiti in spodbuditi k bolj doslednemu ločevanju. Na terenu so skupaj z inšpekcijsko službo. Določen odstotek kršiteljev najdejo in oglobijo. EPIDEMIJA SE ODRAŽA TUDI PRI ODPADKIH Alenka Centrih Ocepek, vodja tehnološke priprave dela pri PUP Saubermacher, opaža, da se epidemija odraža tudi pri odpadkih. V črnih zabojnikih za mešane komunalne odpadke se v zadnjem času znajde več embalaže in kosovnih ter gradbenih odpadkov, ki tja ne sodijo. PRIPRAVA HRANE DOMA ALI DOSTAVA NA DOM Med epidemijo je veliko ljudi zaradi ustavitve javnega življenja ostalo doma, količina gospodinjskih odpadkov se je posledično povečala. Ljudje so hrano več pripravljali doma ali naročali hrano na dom, kar je povzročilo veliko odpadne embalaže. BIOLOŠKI ODPADKI SODIJO NA KOMPOSTNIK Gospodinjstva, ki so se zavezala za uporabo lastnega kompostnika in nimajo rjavega zabojnika, biološke odpadke večkrat napačno odlagajo v črne zabojnike. Biološke odpadke je potrebno kompostirati na lastnem kompostniku oziroma naročiti rjav zabojnik za biorazgradlji-ve odpadke. MASKE MED MEŠANE KOMUNALNE ODPADKE Epidemija je prinesla tudi nove odpadke, kamor sodijo higienske maske, rokavice za enkratno uporabo, razkužilni robčki in plastenke od razkužil. Gre za odpadke, ki jih je težko ali nemogoče reciklirati in se zbirajo v črnih zabojnikih med ostalimi komunalnimi odpadki. Omenjene higienske pripomočke je potrebno shraniti v zaprtih plastičnih vrečkah in med smeti odložiti šele po 72 urah. Zaščitne maske za enkratno uporabo so sestavljene iz več vrst plastike in jih je nemogoče reciklirati, poleg tega jih precej konča odvrženih v naravi. OZAVEŠČATI O POMENU LOČEVANJA ODPADKOV Z akcijo preverjanja odpadkov po zabojnikih želijo ljudi ozaveščati o pomenu ločevanja odpadkov in krepiti zavest o doprinosu v lastno ko- rist, korist ljudi okrog sebe in do okolja. Cene surovin za posamezen izdelek se dražijo, z ločevanjem odpadkov pa omogočimo njihovo predelavo. Okrog 50 odstotkov ustrezno ločene embalaže lahko uporabimo za nadaljnjo predelavo. V VEČSTANOVANJSKIH STAVBAH VEČ KRŠITELJEV Več kršiteljev je v večstanovanjskih stavbah in blokih, kjer je sledljivost slabša. V stanovanjskih hišah je povzročitelja lažje najti, zato je ločevanje bolj dosledno. Globa za neustrezno odlaganje je 200 evrov za fizično osebo. Večina kršitev prizna in prosi za izdajo opozorila, kar pa je odvisno od količine in vrste napačno odloženih odpadkov. Barbara Rozoničnik MOBILNO ZBIRANJE ELEKTRONSKIH NAPRAV IN DELITEV VREČ V Solčavi, Lučah in na Ljubnem ob Savinji je mobilno zbiranje nedelujočih in še delujočih elektronskih naprav že potekalo, kakor tudi delitev črnih vreč in vreč za mešano embalažo. Zbiranje elektronskih naprav in delitev vreč bo v juniju potekalo po naslednjem razporedu: • 11. junij: Smiklavž pri kulturnem domu (10-16h) • 14. junij; Gornji Grad, center parkirišče zadaj (10-16h) - samo delitev vreč • 15. junij: Gornji Grad, center parkirišče zadaj (10-16h) • 16. junij: Bočna pri kulturnem domu (10-16h) • 17 junij: Smartno ob Dreti pri trgovini (10-16h) • 18. junij: Lačja vas pri gasilskem domu (10-16h) • 21. junij: Nazarje pri gasilskem domu (10-16h) • 22. junij: Nazarje pri gasilnem domu (10-16h) - samo delitev vreč Brezplačno lahko oddate odpadno električno in elektronsko opremo: štedilnike, pralne stroje, hladilnike, računalnike, pečice, mikrovalovne pečice, el. igrače, el. orodje, televizorje, radie, monitorje, male aparate, sijalke in baterije. Oddate lahko tudi še delujoče aparate, ki jih bodo predali v ponovno uporabo. Dodatne informacije so dostopne na spletni strani podjetja PUP - Saubermacher d.o.o. 14 Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 Organizacije, Ljudje in dogodki DELAVNICE ZA LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE Nizanje idej za dopolnitev novih integralnih turističnih produktov Prihaja čas, ko bo našo dolino znova obiskalo več turistov. Ti pri nas iščejo pristna doživetja v naravi, želijo spoznavati našo kulturno dediščino in se ob tem tudi zabavati. O tem, kako zgor-njesavinjske zanimivosti spremeniti v nepozabna doživetja za obiskovalce, so lokalni turistični vodniki in informatorji skupaj iskali na delavnicah Interpretacija za lokalne turistične vodnike Zgornje Savinjske doline. Delavnice Usposabljanja za in-terpretativno vodenje so potekale v več srečanjih v drugi polovici maja v okviru operacije Vodilna destinacija Zgornja Savinjska dolina 2. UDELEŽENCI IZVEDELI VELIKO UPORABNEGA Srečanja so potekala v obliki predavanj in terenskega dela, na katerih so zbrani izvedeli veliko uporabnega. Glavne teme delavnic so obravnavale interpretacijo dediščine, načrtovanje in-terpretativnega vodenja, vodenje obiskovalcev v naravi in osnove gozdne pedagogike, zbrani so spoznavali tudi praktične vidike govorništva in javnega nastopanja, pogovarjali so se o različnih vlogah lokalnega turističnega vodnika. Delavnice so vsebovale tudi pripovedovanje zgodb in etno animacijo, praktične vaje pa so potekale na primerih iz lokalnega okolja. Delavnice iz prvega sklopa so vodili poznavalci doline, njene nesnovne dediščine in turistične ponudbe - Nejc Slapnik, Franci Podbrežnik in Marko Slapnik. Delavnice iz drugega sklopa (Iz)Gradnja doživetja dediščine je izvajala Janja Sivec, interpretatorka kulturne dediščine in trenerka za interpretacijo pri Interpret Europe. POVEZOVANJE TURISTIČNIH VODNIKOV IN PONUDNIKOV Naročnik delavnic je bila Razvojna agencija Sa-vinjsko-šaleške regije, izvajalec pa Poseben dan, zavod za pristna doživetja. Kot je povedal Marko Slapnik iz tega zavoda, je bil cilj skupinskega dela spoznavanje in povezovanje turističnih vodnikov in turističnih ponudnikov ter sodelovanje pri pripravi novih doživetij v povezavi z dediščino naše doline. Udeleženci so sodelovali tudi pri nizanju idej za dopolnitev novih integralnih turističnih produktov, ki nastajajo v okviru vodilne destinacije Zgornja Savinjska dolina. Operacijo sofinancira Evropska unija s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: Naložba v vašo prihodnost, izvaja pa se v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike za obdobje 20142020, prednostne naložbe 3.2 Razvoj turizma. Tatiana Golob Udeleženci delavnic so sodelovali tudi pri nizanju idej za dopolnitev novih integralnih turističnih produktov. (Foto: arhiv Zavoda Poseben dan) GIMNAZIJA LAVA Maturant iz Luč bo tekmoval na mednarodni fizikalni olimpijadi Maturanta celjske Gimnazije Lava Lev Podbregar s Polzele in Nejc Funtek iz Luč sta si priborila vstopnico na 51. mednarodno fizikalno olimpijado v Latviji. V olimpijski ekipi bodo barve Slovenije zastopali še trije dijaki iz Kranja, Ljubljane in Velenja. Olimpijada bo potekala od 17 do 25. julija. NEJC IN LEV SE NAVDUŠUJETA NAD FIZIKO Lev, navdušen nad kvantno mehaniko, ob razglasitvi rezultatov državnega in izbirnega tekmovanja spodbuja k učenju in razumevanju fizike: »Čim več ljudi se ukvarja s fiziko, hitreje se bodo nove stvari odkrivale, nepojasnjeni pojavi se Lev Podbregar s Polzele (levo) in Nejc Funtek iz Luč sta osredotočena na priprave na olimpijado. (Foto: Andraž Pušnik) bodo pojasnili, s tem bomo dobi- »Čar fizike je v tem, da si znaš li nove tehnologije in bo življenje pojasnit pojave, ki izgledajo na lažje.« prvi pogled težki, na koncu pa se izkaže, da se dajo razložiti in opisati z enačbami, eksperimenti pa se skladajo s teorijo,« je nad fiziko navdušen tudi na številnih drugih področjih uspešen Nejc. ČAKA JU PRAKTIČNI EKSPERIMENT Dijaka se v teh dneh intenzivno pripravljata na opravljanje mature, z mislimi pa sta osredotočena tudi na priprave na olimpija-do. Če je bil uvrstitveni del namenjen izkazovanju znanja iz teorije, ju namreč zdaj čaka praktični eksperiment. Pri tem jima pomagata mentorja mag. Vitomir Babič in Albin Pučnik. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 15 1 Ljudje in dogodki PREJELI SMO Aktivnosti Civilne zaščite in GD Mozirje ob agresiji na Republiko Slovenijo leta 1991 JLA Nedelja, 30. junija Ob 9:00 smo prejeli obvestilo, da proti Sloveniji letijo borbena letala JLA. Ker je bilo obvestilo posredovano tudi preko televizije in radia, so bili vsi vpoklicani pripadniki CZ, ki trenutno niso bili na dolžnosti, v zelo kratkem času na zbornem mestu. Člani gasilske enote GD Mozirje so takoj pričeli z evakuacijo opreme in goriva na rezervno lokacijo na kmetijo Kugovnik, kjer so opremo ustrezno shranili, rezervno gorivo pa skrili (vkopali in zamaskirali) v bližnjem gozdu. V ŠCZ KS Mozirje je prišla mlada domačinka Marlen Hren in se prostovoljno javila, da je pripravljena takoj pomagati, karkoli je potrebno. Bila je edina oseba, ki se je prostovoljno zglasila v štabu CZ v Mozirju, da je pripravljena pomagati. V ŠCZ KS Mozirje so občani zelo številčno sporočali svoje prošnje za zaščitne plinske maske. Zbrane potrebe po maskah smo posredovali OSCZ Občine Mozirje. V Sotesko smo dostavili bencin za cestno ba- Četrtek, 27. junija Zaradi agresije Jugoslovanske ljudske armade (JLA) na Republiko Slovenijo je bil ob 24.00 na zahtevo Občinskega štaba Civilne zaščite (OŠCZ) Občine Mozirje aktiviran štab Civilne zaščite (ŠCZ) Krajevne skupnosti (KS) Mozirje. OŠCZ Občine Mozirje je ŠCZ KS Mozirje seznanil s predvidenimi ukrepi in navodili o načinu delovanja enot CZ ter gasilcev. Po seznanitvi o trenutnih aktivnostih JLA je bil sprejet sklep, da se takoj aktivira ŠCZ KS Mozirje. Za zborno mesto za vpoklicane pripadnike CZ in delovanje ŠCZ KS Mozirje ter gasilske enote Gasilskega društva (GD) Mozirje so bili določeni prostori v gasilskem domu v Mozirju. Aktivirana je bila gasilska enota in enota za nudenje prve medicinske pomoči (PMP) CZ KS Mozirje ter gasilska enota GD Mozirje. Aktiviranih je bilo deset kurirjev ŠCZ KS Mozirje, ki so vpoklicanim izročali vpoklicne dokumente o takojšnem obveznem javljanju na zborno mesto. Po prihodu na zborno mesto so bili vpoklicani seznanjeni s trenutno situacijo v Republiki Sloveniji in z nalogami, ki jih bomo začeli takoj opravljati, ter načinom, kako jih bomo opravljali. Na zborno mesto je prišlo 33 pripadnikov gasilske enote in 10 pripadnic PMP CZ KS Mozirje ter 10 članov gasilske enote GD Mozirje. Pripadniki gasilske enote CZ KS Mozirje so bili razporejeni v tri skupine in so delovali v treh izmenah, vsaka izmena 8 ur v gasilskem domu, nato 16 ur v stalni pripravljenosti na domu. Prva izmena: 12 pripadnikov, druga izmena: 10 pripadnikov, tretja izmena: 11 pripadnikov. Člani gasilske enote GD Mozirje so delovali kot enota za alarmiranje prebivalstva s sireno v primeru zračnega napada ali drugega nevarnega delovanja JLA ter za takojšnje posredovanje ob požarih in drugih nesrečah, po potrebi skupaj z gasilsko enoto CZ KS Mozirje. Članice enote za PMP so bile razporejene v tri skupine in so delovale v treh izmenah. Petek, 28. junija V jutranjih urah so bila članom drugih enot CZ, ki niso bili vpoklicani, sporočena navodila o njihovem načinu delovanja. Obvezno so morali biti vsak trenutek dosegljivi in na vpoklic takoj odzivni. Vpoklicani pripadniki, ki trenutno niso bili na dolžnosti, bi se morali, v kolikor bi situacija zahtevala povečano aktivnost, takoj zglasiti na zbornem mestu v gasilskem domu. Rezervna lokacija enote gasilcev GD Mozirje je bila na kmetiji Antona Zunterja, p. d. Ku-govnika. Jože Zlatinšek (foto: Jože Miklavc) Vpoklicani so aktivno in odgovorno opravljali svoje naloge po navodilih nadrejenih organov, med drugim tudi pripravo terena za borbeno delovanja pripadnikov Teritorialne obrambe (TO) v naselju Soteska v bližini postavljene cestne barikade. Sobota, 29. junija Od trgovskega podjetja Savinja smo prejeli zahtevo, da je potrebno v roku dveh ur usposobiti zaklonišče v trgovskem centru Savinja Mozirje. Zaklonišče je bilo usposobljeno v dogovorjenem času. Za pomoč pri evakuaciji ljudi v zaklonišče so bili zadolženi vpoklicani pripadniki CZ KS Mozirje. Sklican je bil sestanek s prebivalci naselja Preseka, ki so bili pripadniki CZ KS Mozirje, na domačiji Ivana Acmana, kjer smo se dogovorili, da po potrebi postavijo cestno barikado na lokaciji Gorenjski klanec. V pomoč pri postavitvi bi jim bili delavci Mizarstva Kovač. Potreben material za postavitev barikade so morali pripraviti takoj. Za pomoč pri postavljanju barikad so bili določeni štirje pripadniki CZ s traktorji, opremljenimi z vitli in motornimi žagami. Štab CZ KS Mozirje je deloval v stalni pripravljenosti z zadolžitvijo, da neprekinjeno spremlja razmere in o zaznanih nevarnostih pravočasno obvešča prebivalstvo. Izvedene so bile vse priprave za morebitno evakuacijo ogroženega prebivalstva v bližini cestne barikade v naselju Soteska. rikado in izvedli evakuacijo ljudi iz treh hiš, ki so bile v bližini postavljene barikade in pripravljenih položajev TO za borbeno delovanje. Ponedeljek, 1. junija, in torek, 2. junija Izvajali smo tekoče naloge po navodilih nadrejenega štaba. Sreda, 3. junija OŠCZ Občine Mozirje je obvestil ŠCZ KS Mozirje o dogovoru z Občinskim odborom Rdečega križa Mozirje in Občinsko gasilsko zvezo (OGZ) Mozirje o usklajenem ukrepanju v primeru napada JLA na našem območju. Četrtek, 4. junija Izvajali smo naloge glede na aktualno stanje. Od Sekretariata za obrambo Občine Mozirje smo prejeli obvestilo, da bo zaščitne maske dobavila Mer-cator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje. Petek, 5. junija, in sobota, 6. junija Izvajanje nalog po prejetih zahtevah in potrebah glede na stanje. Nedelja, 7. julija Sekretariat za obrambo Občine Mozirje je obvestil ŠCZ KS Mozirje, da se je dogovoril z OGZ Mozirje, da bodo v primeru onesnaženosti oziroma zastrupitve vodnih virov oskrbo s pitno vodo zagotavljala gasilska društva s cisternami. Vpoklicani pripadniki enot CZ KS Mozirje so tega dne zaključili z delovanjem, za katerega so bili vpoklicani. Ponedeljek, 8. junija V ŠCZ KS Mozirje smo od OŠCZ Občine Mozirje \ prejeli navodila o ukrepih ob poslabšanju situa- / 16 Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 Ljudje in dogodki cije zaradi morebitne uporabe kemičnih in bioloških strupov. Torek, 9. junija Prejeli smo obvestilo, da so naročene zaščitne maske dobavljene in jih krajani KS Mozirje lahko prevzamejo v trgovini Kemozaščita M-ZKZ Mozirje na trgu v Mozirju. Prejeto obvestilo smo takoj posredovali vsem krajanom Mozirja, ki so izkazali povpraševanje za nakup mask. Gasilci GD Mozirje so nadaljevali z neprekinjenim 24-urnim dežurstvom za potrebe alarmiranja prebivalstva s sireno ob morebitni nevar- nosti zračnega napada JLA. 24-urno dežurstvo so opravljali vse do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, kar se je zgodilo 25. oktobra 1991. Gasilci so zaključili stalno dežurstvo dan za tem, 26. oktobra. Skupaj je od 27. junija do 7. julija 1991 aktivno delovalo 56 vpoklicanih pripadnic in pripadnikov CZ KS Mozirje ter 10 gasilcev GD Mozirje. Vsem sodelujočim pripadnicam in pripadnikom CZ KS Mozirje, prostovoljki in gasilcem GD Mozirje se zahvaljujem za hitro odzivnost in zelo odgovorno opravljanje nalog. Pripadnice in pri- padniki Civilne zaščite ter prostovoljne gasilke in gasilci Zgornje Savinjske in Zadrečke doline smo s svojim odgovornim delovanjem aktivno sodelovali pri obrambi naše domovine. Ob praznovanju 30. obletnice samostojne in neodvisne države Slovenije iskrene čestitke vsem pripadnicam in pripadnikom enot Civilne zaščite in prostovoljnih gasilskih enot v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini! Poveljnik štaba Civilne zaščite KS Mozirje leta 1991 Jože Zlatinšek DOBRODELNA AKCIJA RADIA 1 Deželaka junaka pospremili tudi Mozirjani in Rečičani V sredo, 2. junija, je priljubljeni moderator Radia 1 Miha Deželak pričel že sedmo tradicionalno dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za letovanje otrok, imenovano Deželak junak. V okviru četrte etape se je v soboto zapeljal skozi Mozirje, pot tega dne pa zaključil na Rečici ob Savinji. 660 evrov, ki so jih zbrali tekom dneva, so Deželaku predali mozirski prostovoljni gasilci. Desetdnevno avanturo, v kateri bo s posebnim prevoznim sredstvom prevozil domala vso Slovenijo, je začel v Planici, končal pa jo bo na Debelem rtiču, ki bo tudi letos s pomočjo zbranih sredstev gostil otroke, ki na morju še niso bili. GASILCI ZBRALI 660 EVROV V Soteski, ob vstopu v občino Mozirje, so ga ob cesti pričakali mnogi občani, prenekateri izmed njih mu je stisnil kakšen evro v šparovček Gasilci ne bi bili gasilci, če ne bi naredili gasilske fotografije, seveda skupaj z Deželakom junakom. na dvokolesu. Glavni sprejem v Mozirju so mu tudi letos pripravili prostovoljni gasilci z vodno zaveso. Ob glasnih zvokih siren z gasilskih vozil Rečičani so prišli množično izrazit podporo Mihu Deželaku in njegovi dobrodelni akciji. se je Deželak s spremstvom zapeljal na parkirišče pred gasilskim domom. Tu ga je čakala lepa množica ljudi in gasilski izziv. Mlada gasilca sta ga sprejela v tekmovalno ekipo, izziv pa so proti dekletom fantje gentlemansko izgubili. Gasilci so mu nato izročili kuverto s 660 evri, ki so jih zbrali tekom dneva. ZAKLJUČEK ETAPE PRIPRAVILI REČIČANI Deželak se je s spremstvom nato odpravil na Rečico ob Savinji. Najprej so ga tudi tu sprejeli prostovoljni gasilci z vodo in sirenami. Na trgu je bil ves dan postavljen kombi z mobilnim studiem Radia 1, ob katerem so se zbirali domačini, ki so pokazali, kako priljubljen je Deželak in kako dobrodelni so Rečičani. Ob zvokih dia-toničnih harmonik je več sto zbranih pridno polnilo stekleni šparovček Mihovega dvokolesa in z odprtimi srci darovalo za otroke, ki še nikoli niso letovali na morju. Zabava in fotografiranje z glavnim junakom sta se nato zavlekla globoko v topel sobotni večer. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 17 Ljudje in dogodki, Oglasi Kulturna društvo Godba Zgornje savinjske dofine PROMENADNI KONCERT MOZIRSKI GAJ - PARK CVETJA 19. 6, 2021 OB 11:00 OBČANI OBČINE MOZIRJE POi. URE PRED KONCERTOM PROST VSTOP V PARK GORNJI GRAD - PRIREDITVENI PROSTOR 20. G. 2021 OB 11:00 VSTOP PROST Dirigent Tomaž Podlesnik V nnmeru slabega vremena koncert odpade 9 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI MOZIRJE V LETU 2021 Obveščamo vas, da je bil na spletnem portalu Občine Mozirje objavljen »Javni razpis za sofinanciranje programov športa v letu 2021«. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletnem naslovu: www. mozirje.si, kjer jo lahko dvignete in pošljite ali osebno dostavite v zaprtih kuvertah na naslov: OBČINA MOZIRJE Šmihelska cesta 2 3330 Mozirje Najpozneje do ponedeljka, 28. 6. 2021, do 13. ure. Vse ostale informacije, Janez JANKO, 03 839 33 12, e-naslov janez.janko@mozirje.si ŽUPAN OBČINE MOZIRJE Ivan SUHOVERŠNIK UMRL JE FRANC SEVER - FRANTA Na Menini leta 1945 pred okupatorji rešil 500 soborcev Slovenski partizan, letalec, pisatelj in gospodarstvenik Franc Sever - Franta, prejemnik številnih visokih državnih priznanj, je umrl v 99. letu starosti. Znan je tudi kot poveljnik operativnega štaba 6. in 11. brigade, ki je 15. marca 1945 na Menini rešil svojih 500 bork in borcev iz obroča okupatorja. Po njegovi knjigi Past na Menini planini, ki govori o tem, so posneli film Preboj. Rojen je bil 21. marca 1923 v Šent Juriju pri Grosuplju. Pri osemnajstih se je leta 1941 pridružil partizanom in sodeloval v številnih bitkah. Bil je borec in kurir poveljnika partizanske vojske Franca Rozmana - Staneta. Pozneje je postal komisar in komandant brigad. Po vojni je končal visoke vojaške šole in bil komandant v vojnem letalstvu. Od leta 1967 je trinajst let vodil letališče Ljubljana - Pulj. Aerodroma Brnik se je pod njegovim vodstvom razvil v sodobno potniško in tovorno letališče. Bil je avtor več knjig (Brnik le- tališče ali lovišče, Past na Menini planini, Trenutki odločitev) in prejemnik več državnih odlikovanj. Pred dvema letoma je postal častni občan Ljubljane. Leta 2019 so posneli film Preboj, ki govori o njegovih spominih na boje na zasneženi Menini. Kot najmlajši partizanski komandant se je s svojimi borci po peturni bitki rešil potem, ko jih je obkolila okupatorska enota SS. IS, foto: RŠ 18 Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 Ljudje in dogodki 90 LET MARIJE RUPREHT IZ ZAVODIC V življenju doživela marsikaj, danes pravi, da ji prav nič ne manjka Med obema vojnama, leta 1931, je v Zavodi-cah pri Nazarjah luč sveta ugledala Marija Ru-preht, rojena Kramer. Njeno življenje je bilo prežeto z delom in skrbjo za družino, kot kuharica v osnovni šoli pa je poskrbela za malice več generacij nazarskih otrok. Čila devetdesetletnica bistrega duha in vedrega pogleda dneve preživlja v svojih hišici v Zavodicah, čas pa ji krajšajo dnevni obiski svojcev. FRANČIŠKANI SO JO NAUČILI BRATI IN PISATI Bila je prva od osmih Hrašunovih otrok, dva sta umrla kmalu po rojstvu. Življenje na manjši kmetiji je bilo skromno, zaznamovano s trdim delom. Marija je povedala, da so starši najboljši učitelji, ki te naučijo dela in življenja. Že ko ji je bilo pet let, je pasla krave. V Nazarjah je naredila tri razrede frančiškanske šole, kjer se je naučila brati in pisati. Med drugo svetovno vojno je obiskovala nemško šolo na Rečici ob Savinji, ob izteku vojne pa še nekaj malega partizanske šole. MED VOJNO PEŠ V RASTKE Kot najstarejši otrok pri hiši je bila mamina desna roka pri gospodinjskih opravilih in skrbi za mlajše brate in sestre, ki so prihajali drug za drugim. Marijina mama je bila s svojo izvorno družino v Rastkah na Ljubnem ob Savinji zelo povezana. Ko je bila na Ljubnem napovedana hajka, jo je zaskrbelo. Marijo je poslala pogledat, kako je s sorodniki. »Pot pod noge, brez malice, nisem imela občutka, kako dolgo že hodim in kako dolgo bo še pot trajala,« je povedala. Ko je prišla v Rastke, je vladal preplah. Pograbili so najnujnejše in skupaj z Marijo in nekaj živine pobegnili od doma ter nato tri dni preživeli na jasi v gozdu. Ko je nevarnost minila, se je Marija vrnila domov. Kaj so si medtem mislili doma, še danes ne ve. POMANJKANJE HRANE IN OBLAČIL Tiste čase, zlasti pa čas vojne, je zaznamovalo pomanjkanje hrane in oblačil. »Nosili smo povsem izrabljena oblačila. Mama mi je včasih dala kakšno krilo iz bolj debelega blaga za delo na njivi ali v gozdu,« se je spomnila težkih časov. Želela se je izšolati za kak poklic, pa ni bilo možnosti. Ko je bila stara 18 let, so jo vpoklicali v delovno brigado. Dva meseca je pomagala v gozdu pri sečnji, dnevni obrok je bil golaž in polenta. Nato se je za nekaj časa zaposlila na Glinu (Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje). ČASI NISO BILI ROŽNATI Leta 1953 se je poročila z Nazarčanom Davorinom Komarjem, zaposlenim na železnici. Stanovali so v Slovenj Gradcu in nato v Velenju, rodila sta se jima sin Davorin in hči Olga. Po moževi smrti leta 1961 se je tudi sama zaposlila na železnici, a za mater z dvema otokoma tudi potem časi niso bili rožnati. NAZAJ V ZAVODICE Leta 1970 je spoznala Ivana Ruprehta, ki je bil po poklicu šofer in za Marijo se je pričelo lepše življenje. Rodila se jima je hči Tatjana, leta 1973 pa so se vrnili v Zavodice in na Hrašunovi parceli pozidali hišo. Ivan je kot šofer kamiona prevozil celo Evropo, pot ga je zanesla tudi do Irana in Kuvajta, prigode s poti pa je rad delil z drugimi. Tudi doma se je lotil vsakega dela. »Dober mož je bil, nismo se prepirali in smo živeli v slogi, čeprav je tudi on imel hčer iz prejšnje zveze,« je povedala Marija. Po vrnitvi v domači kraj se je zaposlila v mo-zirskem hotelu Turist, zatem pa kot kuharica v nazarski šoli. Številni Nazarčani se je spominjajo kot dobre šolske kuharice. Tistim, ki so prihajali peš iz okoliških hribov, pa je v roko rada stisnila jabolko ali kos kruha. Tudi njen zet Aleš se je spominja iz šolskih dni, saj ga je vonj sveže pečenega peciva večkrat privabil v kuhinjo. ZVABILI SO JIH OBETI TUJINE Klena Zavodičanka ima danes pet vnukov in dva pravnuka, kar nekaj svojcev pa na drugem koncu sveta, v Avstraliji. Obeti boljšega življenja in ljubezen so tja zvabili Marijino sestro Jožico, brata Ivana, nečaka Braneta in kar je bilo najtežje, hčer Olgo. S hčerko Tatjano sta pred 24 leti odleteli čez morja in celine do oddaljene Avstralije, da vidita, kje živijo njuni dragi: »Želela sem si videti, kje živi moja hči, sama pa tam ne bi nikdar živela. V mesecu in pol smo si marsikaj ogledali in doživeli, najbolj vesela pa sem bila, ko sem v Frankfurtu presedla na Adrijino letalo.« Se pa vsake toliko časa v rodni kraj vrača hči Olga, na mamin jubilej pa zaradi omejitev ob epidemiji vendarle ni mogla priti. SREČNA V ZAVETJU SVOJEGA DOMA Marija je zelo navezana je na svoj dom, ki jo spominja na moža in njegovo delo. Se do nedavnega je sama obdelovala vrt in okolico hiše, ki je spomladi polna narcis, njenih najljubših rož. Sedaj, na jesen življenja, ji pri vseh opravilih priskoči na pomoč hči Tatjana z družino. Povedala je, da se tudi glede zdravja ne more pritoževati, najtežje pa je s križem in nogami, ki vedno manj ubogajo. Zelo se je razveselila praznovanja, ki so ji ga svojci pripravili ob častitljivem jubileju. Z obiskom so jo razveselili sokrajani, za kar jim je hvaležna, in jo spomnili na njihovo kartanje ob dolgih zimski večerih. Praznovali so tudi v krogu razširjene družine. Dejala je, da je bilo praznovanje tako lepo, da bi se kar potrudila in živela še 10 let, da bi učakala naslednjo okroglo obletnico. Barbara Rozoničnik Marija Rupreht kljub častitljivim letom še sama poskrbi zase, na pomoč pa ji rada priskočita tudi vnuka Eva in Žiga. (Foto: osebni arhiv) Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 19 Organizacije, Šport DRŽAVNO GASILSKO TEKMOVANJE V CELJU Pionirke PGD Rečica ob Savinji državne prvakinje V soboto in nedeljo je na državnem gasilskem tekmovanju v Celju nastopilo 1500 mladincev in mladink, pionirjev in pionirk v 146 ekipah ter 2500 članov, članic in veteranov v 247 tekmovalnih sestavih. Pionirke PGD Rečica ob Savinji so postale državne prvakinje. UVRSTITEV NA KVALIFIKACIJE ZA OLIMPIJADO Barve Gasilke zveze Zgornjesavinjske doline so branili rečiški gasilci, in sicer pionirke, člani B in veterani. Medtem ko so pionirke v svoji kategoriji postale državne prvakinje, so člani B zasedli 7. in veterani 21. mesto. Z doseženim rezultatom so se tako pionirke kot člani B uvrstili v kvalifikacije za gasilsko olimpijado, ki bo potekala naslednje leto v Celju. Tudi med sodniki, ki so pazili na pravilnost izvedenih vaj, so Re-čičani imeli svojega predstavnika, in sicer Cirila Turka. ZARADI PANDEMIJE ODLIČJA PO POŠTI Rečiške pionirke so odlično opravile vaji z vedrovko in razvrščanja ter tekle v štafeti na 400 metrov z ovirami. Uspeh so proslavile na svojstven način v domačem kraju in »okopa- le« svoji mentorici Katarino Blekač in Petro Goličnik. Zaradi epidemije in navodil NIJZ ter priporočil vlade bodo organizatorji odličja poslali po pošti. Pionirke PGD Rečica ob Savinji so zmago proslavile tako, da so »okopale« mentorici Katarino Blekač (levo) in Petro Goličnik. (Foto: arhiv društva) DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI Maja Mihalinec Zidar prvakinja v tekih na 100 in 200 metrov Na državnem prvenstvu v atletiki v Kranju je nekdanja Mozirjanka Maja Mihalinec Zidar zmagala v tekih na 100 in 200 m. Državna prvakinja tekmuje za Atletsko društvo Mass Ljubljana. IMA ŠE VELIKO REZERVE Na 100 metrov je slavila zmago z 11,67, a je v kvalifikacijah tekla še bolje (11,62). »S prvim tekom sem zadovoljna, ker je to izid, ki ga običajno dosegam na začetku sezone. Imam pa še veliko rezerve na startu, posebej v finalu sem imela tak občutek, ker sem slabo začela. Pozna se mi še utrujenost po bazičnih pripravah, a počasi prihajam zraven,« je dejala Maja Mihalinec Zidar. POTREBUJE ŠE NEKAJ TEKEM Na polstadionskem krogu je dosegla čas 23,92. Po osvojeni novi sprinterski kroni je povedala: »Pozna se mi, da še potrebujem visoko intenzivne treninge. Danes sem tehnično kar dobro odtekla, v drugem delu pa sem imela neaktivna stopala, kot da bi bila v izteku, in mi je na koncu začelo zmanjkovati. Potrebujem še nekaj tekem, da bom prišla do pravih občutkov in vzdržljivosti.« IS Maja Mihalinec Zidar: »Pozna se mi še utrujenost po bazičnih pripravah, a počasi prihajam zraven.« (Foto: osebni arhiv) OK KLS LJUBNO Ljubenke zaključile na petem mestu prvenstvene lestvice Članska odbojkarska ekipa KLS Ljubno je z gostovanjem v Vuzenici pri ekipi Svolley na zadnji prvenstveni tekmi 2. DOL za ženske - vzhod končala letošnjo tekmovalno sezono. Pri motivirani domači ekipi so doživele zaslužen poraz, saj proti borbenim gostiteljicam niso našle pravega recepta za boljši končni rezultat. PORAZ V VUZENICI Ekipi sta se v prvem setu do desete točke menjavali v vodstvu, nato so Ljubenke povedle s 16:13, kar ni bilo dovolj, saj so po minuti odmora domače odbojkarice zaigrale veliko bolje in zasluženo dobile set. Drugi set je bil izenačen, nobena ekipa si ni priigrala večje prednosti. Pri rezultatu 23:23 pa so igralke KLS naredile dve napaki in set je osvojila domača ekipa. V tretjem je vse od začetka na parketu prevladovala domača ekipa, ki je bila skozi celoten set v prednosti in brez večjih težav zaključila tekmo s končnim rezultatom 3:0 (25:19; 25:23; 25:19). ENA NAJUSPEŠNEJŠIH SEZON S to tekmo se je končala letošnja posebna sezona, ki je bila dodobra zaznamovana s epidemijo covida-19 in s tem povezanimi ukrepi. Navkljub temu je bila to ena najuspešnejših sezon za člansko ekipo KLS Ljubno, saj so lju-benske odbojkarice s sedmimi zmagami in štirimi porazi med dvanajstimi ekipami osvojile peto mesto na prvenstveni lestvici. Tekmovanje nadaljujejo ekipe male odbojke, starejše deklice in kadetinje. V mlajših kategorijah se bodo tekmovanja končala konec junija. Franjo Atelšek 20 Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 Šport NAMIZNOTENIŠKI KLUB SAVINJA Z odličnimi igrami do naslova ekipnih državnih prvakov Na državnem prvenstvu v namiznem tenisu za kadete je zmagala ekipa NTK Savinja 1. (Foto: arhiv kluba) V mesecu maju in juniju so na sporedu državna prvenstva v namiznem tenisu v vseh mlajših kategorijah. Pretekli vikend je v Novem mestu potekalo ekipno državno prvenstvo za kadete. Najboljši igralci in igralke do 15 let so branili barve svojih klubov v ekipah s po tremi posamezniki in rezervo. Zmagala je ekipa NTK Savinja. EKIPNO TEKMOVANJE IZVEDENO V DVEH DNEH Tudi v letošnji sezoni na prvenstvih zelo uspešno nastopajo mladi igralci Namiznoteniškega kluba Savinja, kluba, ki ima sedež v Lu-čah, deluje pa na celotnem območju od Luč do Celja. V letošnji skrajšani sezoni je bil sistem ekipnega tekmovanja spremenjen, saj se je celotno tekmovanje odvilo v dveh dneh. Med 29 najboljšimi ekipami v državi so nastopile kar štiri ekipe kadetov NTK Savinja, s čimer so bili daleč najštevilčnejša zasedba na državnem prvenstvu. DRŽAVNI PRVAK EKIPA NTK SAVINJA 1 Fantje so v predtekmova-nju prikazali zelo dobre predstave, saj se je v finalni del turnirja med osem najboljših ekip uspelo uvrstiti tako ekipi NTK Savinja 1 kot tudi ekipi NTK Savinja 4. Tako so Savinjčani poskrbeli za to, da se je prvič doslej na finalni turnir osem najboljših ekip v državi uvr- stila četrta ekipa določenega kluba. Ekipa NTK Savinja 1 v postavi Brin Vovk Petrovski, Brin Kun-stelj, Tomaž Pertovt in Gašper Čebela Srebočan je pokazala izjemno borbenost in osredotočenost ter po osmih ekipnih zma- gah zasluženo postala ekipni državni prvak. S tem so fantje ponovili uspeh starejših klubskih kolegov in še drugo leto zapored prinesli najbolj čislan pokal v mlajših kategorijah za najboljšo ekipo v Sloveniji domov. BORILI SO SE ZA VSAKO TOČKO Glavni trener NTK Savinja Jaka Golavšek: »Kapo dol vsem našim fantom! Od začetka do konca turnirja so se borili za vsako točko, vsak set in vsako zmago. Ze drugo sezono zapored smo imeli na ekipnem državnem prvenstvu obilo smole. Lansko sezono smo po poškodbi v odločilnih tekmah nastopili brez prvega igralca ekipe, letos pa je zaradi zdravstvenih težav celoten turnir izpustil drugi igralec prve ekipe. Tukaj je prišla do izraza številčnost klubskega podmladka, kjer je pred nastopom epidemije redno vadilo preko 300 mladih igralcev. Fantje, ki so tokrat dobili priložnost, so to odlično izkoristili in ob pravem času pokazali svoje najboljše igre.« LANSKI USPEH NI BIL NAKLJUČJE Predsednik NTK Savinja Patrik Rosc: »Ta naslov državnih prvakov s povsem spremenjeno ekipo je dokaz, da naš lanski uspeh ni bil samo naključje ene same uspešne generacije, ampak pokazatelj, da se v klubu dela sistematično in da ob takšnem nadaljevanju velike stvari še prihajajo. Ob tem, ko se je prvič v finale najboljših osmih ekip v državi uvrstila tudi četrta ekipa določenega kluba, ta državni naslov ni samo naslov štirih fantov, ki so tvorili našo zlato ekipo, ampak naslov celotnega kluba.« Benjamin Kanjir TEKME S PIŠTOLO DRULOV Grudnik najboljši tudi v skupni razvrstitvi Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo na strelišču v Zagradišču organiziralo tretjo tekmo z maloka-librsko pištolo drulov v tarčo 50 x 50 na 25 metrov po 5 nabojev za preizkus in 10 za oceno. Udeležba je bila na tej tekmi najboljša doslej in tudi rezultati so bili kot običajno zelo dobri. OBE ZLATI MEDALJI GRUDNIKU Zmagal je Jože Grudnik (93 krogov), drugi je bil Ivan Rihter (92) in tretji Janez Zeleznik (84). V razvrstitvi, v kateri šteje najboljša od treh Prejemniki medalj z leve: Negro Kočar, Tjaša Arnič, Jože Grudnik, Ivan Rihter in Leja Strnad (foto: arhiv SD Gornji Grad) tekem, je slavil Jože Grudnik (95) pred Negrom Kočarjem (92) in Ivanom Rihterjem (92). Ker sta imela drugo- in tretjeuvrščeni enaka rezultata, sta streljala še po en naboj. Več sreče je imel Kočar. BENDOVA PRVA MED ŽENSKAMI Med ženskami je bila prva Katarina Benda (79), druga Tjaša Ar-nič (74) in tretja Leja Strnad (63). 63 krogov je nastreljala tudi Glo-rija Požežnik, vendar je imela nižje zadetke. Janez Kolar Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 21 Kronika, Matična kronika, Oglasi fnedeca/ \ Zgornje Savinjske doline led ni k Savinjske novice nadaljuje i izbanjiK jtnunamtisecj Zgornje Savinjske t!■-1!:irn(r. Ob i onti iktijc boste "-d-:i vsemi imen i meseca bralci in bral te izbrali ime leta Zgornje iavhtfstafdn||re202I Kandidati r,.'. ime in ust ca maja ¿Ulii so (po abe ednem vrstnem reetu priimkov)! Vid Čcplak je d?veto£olec v Osnovni šoli Katarje, pripravljadobrodelno licitacijo športnih rekvizitov, katere celotni Izkupiček bo podaril v.A nadaljevanje projekta hrezpls : - - ■-. ■ i, -Mžtiprjah, ce pa ho ustvarjen presežek sredstev, ga bi.i razdelil med ostale šole v tlolink Ivan Copat ¡e predsednik Čebelarske druiltie janeža Goličnika Muzi rje, ki je za Si/oje doLgoleLno aktivno delo ¡n sodelovanje pri raz vojn slovenskega čebelarstva In kal ni in dniavni lavni $ strani Cebelaiij&e zveze Slovenije prejel odliko van]e Anton ;i Janše I. stopnje. Nina Friceij je študentk;! magistrskega Študija specialne m rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški I ^ ki 11 m 11 v Ljubljani, kjer je sode lova la v tin in, ki je ¡pripravil lahko berljivo Ustavo Republike Staven i je: Karmen Kovšnik je že deset let aktivna članica ekipe prv® pomoči Območnega združenja Rdeiega kr ¡ia Zgornje Savinjske doline' V fcisu isokegj števila obolelih zacnviilom-iy r v Splošni holitiiniei Celje kot prostovoljka pomagala pri apreinstvL pacientov. Med prispelimi glasovnicami 17 prejšnjega kroga ji- bil Sreb naklonjen I'ojt Kumprcj Ftr fj:j. Nagrajenk? prevzame nagrado v lajništ vii Savinjskih novic najkasneje tki četrtka, junija 202 k Izpolnite spodnjo glasovnico in jo do torka, ! junija 2021j poSIfite nii naslov; Savinjske novi«, Šmihebka cesto 2,3330 Mozirje. Med pravočasno prispelimi glasovnicami lioino i v.ž re bal! dobitni ka p ra k L i č rit nagrade Natisnjenih ali kopiranih gtasovnic ne upošteva mot Za ime meseca ^ GRAFIKA ^ maja 2021 glasujem za ACER Moje ime in priimek in naslov: t.* Te k/C SM: UGOTOVLJENA IDENTITETA UTOPLJENCA IZ SAVINJE Sanitarna obdukcija potrdila, da gre za pogrešanega Mozirjana Policisti Policijske postaje Mozirje so bili 19. maja obveščeni o pogrešanju 60-letnega občana iz Mozirja. Za njegovo izsleditev je bila 21. maja izvedena iskalna akcija, ki ni obrodila sadov. V iskalni akciji so sodelovali trije mozirski policisti, policist vodnik službenih psov s službenim psom, delavca generalne policijske uprave z dro-nom, šest gasilcev PGD Mozirje in štirje ribiči RD Mozirje. Pregledali so celotno območje reke Savinje na relaciji Nazarje-Letuš. Sledila je še ena iskalna akcija. 26. maja je bil opravljen pregled gozda v smeri naselja Brezje. Tudi brez uspeha. Ves čas so potekale tudi ostale aktivnosti s strani drugih policijskih postaj, pregledi zapornic na hidroelektrarnah na reki Savi in zapornic pri Laškem, saj je bil vodostaj Savinje zaradi obilnega dežja zelo visok. V nedeljo, 30. maja, pa je ribič v Letušu pregledoval obrežje Savinje. V vodi, v bližini zgornjega jeza, je opazil truplo in o tem obvestil svojega sina, ki je predsednik letu- ških prostovoljnih gasilcev. Slednji so imeli ravno v tem času v bližini kraja gasilske vaje, saj so se pripravljali na bližajoče se državno tekmovanje. Pohiteli so do jezu, predsednik pa je šel v vodo do trupla. Najprej je bil prepričan, da gre za lutko. Ko je prišel dovolj blizu, je ugotovil, da gre res za človeka, zato so o tem takoj obvestili policiste. Policisti so poklicali še dežurno zdravnico Zdravstvenega doma Žalec, ki je bila v tem času na ogledu nesreče s smrtnim izidom na Vranskem. Na pomoč so prišli tudi gasilci Poklicne gasilske enote Celje, ki so skupaj z domačimi gasilci izvlekli truplo na obrežje. Ko je prišla zdravnica, je za umrlega odredila sanitarno obdukcijo. Se prej so z identifikacijo oblačil poskusili ugotoviti, če gre za pogrešanega Mozirjana, a je bilo potrebno za nesporno ugotovitev opraviti še primerjavo DNK na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Slednja je pokazala, da je najdeno truplo pogrešani Maks Lesjak iz Mozirja. Benjamin Kanjir Matična kronika za februar, marec in april POROKE • Primož Kosmač in Lucija Pečnik, oba iz Mozirja • Robert Weiss iz Okonine in Mojca Predovnik iz Radegunde • Jernej Verbuč in Anja Turenšek, oba iz Brezove • Miha Kaker iz Nove Stifte in Tina Trbovšek iz Šenturske Gora SMRTI Jakob Resnik iz Podolševe, Sebastjan Gradišek iz Robanovega kota, Ivan Semprimožnik iz Vologa, Marija Kladnik iz Konjskega Vrha, Helena Zupanc iz Gornjega Grada, Stefan Farkaš iz Smartnega ob Dreti, Ciril Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji, Ivan Goličnik iz Lepe Njive, Albin Firšt iz Gornjega Grada, Renata Kuri iz Mozirja, Ivana Rajgel iz Tiroseka, Frančišek Praznik iz Do-bletine, Jože Klemenšek z Ljubnega ob Savinji, Stanislava Trap iz Mozirja, Stanislava Drev iz Belih Vod, Slavica Zunter iz Poljan, Terezija Matej iz Mozirja, Jaka Golob iz Krnice, Ivan Podkrižnik iz Primoža pri Ljubnem, Frančiška Zunter s Prihove. 22 Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 Kronika, Oglasi OBČINA NAZARJE Hudo neurje povzročilo plazenje v dveh vaseh V petek popoldan je močno neurje zajelo območje občin Nazarje, Kamnik, Domžale in Jesenice, voda je marsikje povzročila precejšnjo škodo. Na Upravo RS za zaščito in reševanje je okoli pol osme zvečer prišlo tudi obvestilo o plazu v vasi Potok v občini Nazarje, ki je ogrožal in že delno zasul stanovanjsko hišo. GASILCI NA POMOČ Z GRADBENO MEHANIZACIJO Na pomoč so se takoj odzvali gasilci PGD Gorica ob Dreti in vhod v stanovanje. Kot so sporočili iz Občine Nazarje, je močan naliv povzročil hudourniški tok ob omenjeni hiši, voda se je nato izlivala v bližnji Mostni graben. Pri tem se je odtrgal precejšen del nabrežine in delno zasul strugo. PLAZENJE BREŽINE TUDI V KOKARJAH Občina Nazarje je obvestila vse pristojne organe za pregled in nadaljnje saniranje tako plazu kot brežine Mostnega grabna. Pri tem Zaradi močnega neurja se je sprožil plaz ob stanovanjski hiši v vasi Potok in jo ogrozil (fotografija je bila posneta po odstranitvi velike zemeljske gmote). PGD Šmartno ob Dreti. Z gradbeno mehanizacijo so odstranili večjo gmoto zemlje in pomagali odstraniti plaz, ki je že dosegel so še sporočili, da je do plazenja prišlo tudi v bližini stanovanjske hiše v Kokarjah. Tekst in foto: TG IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • PREVRNILA SE JE S ŠTIRIKOLESNIKOM Krnica: 3. junija ob 14.50 je v Krnici prišlo do prometne nesreče, v kateri je voznica štirikolesnika zapeljala izven vozišča, se prevrnila po brežini in obležala okoli 10 metrov pod voziščem. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so kraj zavarovali, nudili pomoč zgor-njesavinjskim članom nujne medicinske pomoči pri oskrbi poško-dovanke, slednjo prenesli do reševalnega vozila in nato zavarovali kraj pristanka helikopterja SV z ekipo HNMP Maribor, ki jo je odpeljal v celjsko bolnišnico v nadaljnjo oskrbo. • POPOLDANSKO NEURJE POVZROČALO ŠKODO Potok: 4. junija je v popoldanskih urah območje občin Nazarje, Kamnik, Domžale in Jesenice zajelo močno neurje. Zaradi neurja so morali posredovati gasilci iz sedmih prostovoljnih gasilskih društev in dveh poklicnih enot. V naselju Potok v občini Nazarje je zemeljski plaz zasul del stanovanjske hiše. • NEURJE NAD ŠMARTNIM OB DRETI Šmartno ob Dreti: 5. junija popoldan se je neurje razbesnelo nad Šmartnim ob Dreti. Ob 16.29 je meteorna voda poplavila pritličje stanovanjske hiše. Gasilci PGD Šmartno ob Dreti so črpali vodo iz objekta in iznesli poplavljene predmete. Ob 17.53 je meteorna voda poplavila pritličje še ene stanovanjske hiše. Gasilci PGD Šmartno ob Dreti so preusmerili tok meteorne vode od hiše in posesali vodo v hiši. Ob 1754 je meteorna voda poplavila klet stanovanjske hiše. Gasilci PGD Šmartno ob Dreti so izčrpali meteorno vodo iz objekta in preusmerili tok meteorne vode od hiše. Ob 1757 je poplavilo nogometno igrišče in dva objekta športnega društva. Gasilci PGD Šmartno ob Dreti so črpali vodo iz objektov in sprali igrišče. Pogrebna služba - cvetličarna MOMNA N Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 GSM: 041 672 115 tVwWJTw runa E-mail: infoiSimararta.ji Aleksander Steljluv