Iskati vedno nove oblike drnštrenega dela Poglavitna značilnost nedavnega občnega zbora delavskoprosvetnega društva Svobode Celje je bila ne­ mara v tem, da je objektivno in konstruktivno razčlenil bogato dru­ štveno dejavnost, pokazal na njene konkretne uspehe in pomanjkljivosti, hkrati s tem pa tudi nakazal per­ spektive bodočega razvoja. Društvo je v razdobju od zadnje­ ga občnega zbora prehodilo uspešno pot tako v pogledu aktivnosti član­ stva kakor kvalitete opravljenega dela. Predvsem jé svojo idejno vse­ binsko pripadnost afirmiralo na naj­ različnejših proslavah in samostoj­ nih prireditvah. Društvu je uspelo vključiti v svoje vrste lepo število pionirjev in mladincev, da pa ne bi ostalo samo pri tem, bo poskrbelo še za njih duhovno vzgojo. Eno izmed bistvenih vprašanj, ki jih bo celjska Svoboda reševala, j« vprašanje, kako ustvariti čim tes­ nejši stik med člani ter kako prila­ goditi dejavnost potrebam časa in razvoju komune. Svoboda bi morala postati tista sila. ki bi te potrebe sama nakazovala, je bilo rečeno na ebčnem zboru, pri tem pa bi jo mo­ rala voditi sproščenost in ljubezen io nesebičnega dela. Iskati vedno nove oblike društvenega dela in skr­ beti za zdravo kuturno umetniško izživljanje občanov — to naj bi bil poglavitni smisel in cilj delavsko prosvetnega druš'va. Do njegove uresničitve pa bodo prav gotovo pri­ pomogli dostojni prostori, ki jih je siruštvo dobilo z razumevanjem po- ! tičnih forumov, zlasti pa celjske • beine. V preteklem obdobju je celjska Svoboda vključevala v svoj krog mnoge sekcije, ki so vse po svojih možnostih prispevale k splošnemu ugledu društva. Zlasti velja omeniti prizadevnost delavskega odra, ki je izvedel kar 58 predstav, razen tega pa z uspehom sodeloval tako na okrajni dramski reviji v Storah ka­ kor na republiški reviji v Kopru. Pri tem je toliko spodbudnejša in upo­ števanja vredna okoliščina, da gre za amatersko sekcijo, katere člane — tako igralce kot režiserje — vodi pri njihovem delu izključno ljube­ zen do gledališkega udejstvovanja. Ker pa ustvarjeni dohodki nikakor ne dosegajo izdatkov, s katerimi je to delo povezano, je upravni odbor celjske Svobode priporočil, naj bi občinski ljudski odbor zagotovil v svojem proračunu delavskemu odru vsaj minimalna materialna sredstva. Prav tako velja omeniti uspešno delo posameznih pevskih zborov, ne glede na to, da so se tudi tu po­ nekod javljale težave, ki so delo za­ virale, da ni moglo biti še uspešnej­ še. To velja predvsem za ženski pevski zbor, ki je trenutno brez di­ rigenta in za moški pevski zbor, ki ima težave s pomanjkanjem pevcev. Med člene v verigi kulturnopro- svetnega gibanja celjske Svobode moremo naposled prišteti še sekcijo zabavne glasbe, ki je v nastajanju, mladinsko kino sekcijo, katere nalo­ ga je, nuditi mladini zdravo, vzgoj­ no, poučno in zabavno izživljanje, nadalje knjižnico v Gaberju, har­ monikarje in tamburaše itd. Da bi celjska Svoboda manifesti­ rala dejavnost vseh sekcij, je uprav­ ni odbor spreje' sklep, naj bi v tej sezoni izvedli skupno revijo. Ena poglavitnih gibalnih sil prihodnje sezone pa bo vsekakor v pripravah na proslavo 20-letnice naše ljudske revolucije, kakor tudi na mladinski pevski festival, katerega pobudnik je bila prav celjska Svoboda. s JOI-IC VlUDlJSKt K.r. do 18. ure, ob sobotah pa samo od t. do 13. ure. Akvareli iz Egipta RAZSTAVA FRANCETA SLANE IN DORE PLESTENJAKOVE ,V .C£UIL_ ...... ^ .-^ .. . . Slovenski slikar France Slana in slikarka Dora Plestenjakova sta le­ tos spomladi odpotovala in potehi dva meseca bivala v Egptu. Tja ju je zvabila I. nagrada za slikarstvo, ki je bila dodeljena Slani na II. me­ diteranskem bienalu v Aleksandriji. Za oba slikarja v tem primeru ni bi­ lo večjih težav. Problemi nastajajo, kadar potujeta brez nagrad. Bivanje v Egiptu je Slani in Ple- stenjakovi omogočilo, da sta ustva­ rila ciklus lepih akvarelov, ki sta jih prvič razstavila v Celju. Na razstavi so se vrstili akvareli kot strani v čudoviti knjigi vtisov in spominov, ki so bili zabeleženi v svojstveni, melodično obarvani go­ vorici akvarelnih barv. Povedali nam niso le, da so v Afriki zanimivi kraji, da je tam svojstvena arhitek­ tura, da so tam prijetne noči in da je bilo silno vroče, kajti na čisto ne­ opazen način so nam posredovali pravo umetniško doživetje. Zato je prineslo prvo srečanje s Slano in Plestenjakovo Celjanom na tej razstavi dosti več kot samo pri­ jetno presenečenje. Afriški akvareli Franceta Slane (18 po številu) so nudili vsakomur dovolj gradiva, da je lahko prece­ nil rezultate njegovega dosedanjega prizadevanja na področju te slikar­ ske tehnike. Pri Slani gre za dolgo­ letno delo, za iskreno in pošteno ustvarjanje od vsega začetka dalje. Akvarel je namreč Slani že dolgo pri srcu m se ga prav rad poslužu­ je zlasti še, če se hoče kot slikar sproščeno razživeti v prijetni barvni harmoniji, zračnosti, lahkotnosti in liričnem razpoloženju. V svojih afriških akvarelih se je Slana pokazal kot mojster, ki zna poleg vsega s posluhom tenkočutne­ ga opazovalca in svojo lastno ču­ stveno zavzetostjo posredovati raz­ položenja, ki so lastna le umetniku, ki zna odkriti na vsakem kontinentu nekaj novega in zanimivega, zlasti še, če gre za razmerje do narave. Tako je bilo videti pri vsakem listu toliko enotnosti, pa čeprav je šlo za časovno ali kako drugače menjajoče se občutke. Nil z ribiči, hišami, v jutranji svetlobi ali Nil i rokavom. Kairo ponoči, s parkom in ljudmi. Bejrut, Luxor. Latakia in kamnolom Moka- tai: neposredni, zračni in sveži Sia­ novi akvareli. Dobro interpretirani puščava, peščena voda in temno ne­ bo. Za Slano spomiini, za nas nov svet in nove umetnine. Dora Plestenjakova, mlada slikar­ ka iz Škofje Loke je svoje piramide, pristanišča, sfirigo in poglede na mesta barvno in tektonsko dobro postavila. To niso nervozno skicira­ ni motivi s potovanj, brez povezu- jcčega osnovnega tona, атрак so uglašena ustvarjalna dejanja — prepričljive umetnine s krepko for­ mo in lastnim temperamentom. Razstava 34 akvarelov, ki sta jo pripravila France Slana in Dora Plestenjakova, je zdaj mimo. Sli­ karja sta umetnine odnesla iz Celja. Pokazala jih bosta še drugje in si­ cer le onim, ki imajo likovne ustva­ ritve in svet ob Nilu radi. Mi pa že­ limo, da bi nas še tako razveselila z v^jo tli manjšo razstavo kakor tokrat. M .M. Ob 90^1einici Jožeta Pečnik^ Krepka osebnost je že po videzu, ko ga z veseljem srečujemo, kajti Jožetu Pečniku tudi 90 let starosti ne more do živega, saj še v novem­ bru ni vajen obleči plašč. Se do la­ ni je bil vesten blagajnik SZDL III. četrti in malo prej je opravljal še več drugih funkcij, kajti ni mu da­ no, da bi hotel počivati. Naš dragi jubilant se je rodil 23. novembra 1870 (je torej starejši od Pariške komune) v Gornji Sušici pri Bizeljskem. Tu se je pričel šola­ ti, kar je nadaljeval v Brežicah in na meščanski šoli v Krškem. Na mariborsko učiteljišče je prišel 1887 in pod ravnateljem pedagogom Schreinerjem maturiral 1891. Uči­ teljsko službo je nastopil v Breži­ cah, odšel za 3 leta v Šentvid pri Planini, nakar se je vrnil na dvoje-_ žično osnovno šolo v Brežicah. Tu so ga kakor vse ostale zadnje uči­ telje Slovence nemškutarji ovajali, da pri pouku zanemarja nemščino. Leta 1896 je bil Pečnik premeščen v .Kapele tik Sotle, kjer ga je na enorazrednici čakalo 320 šoloobvez­ nih otrok! Zupan in predsednik kra­ jevnega šolskega sveta sta bila ne­ pismena. Toda kljub preobremenitvi z delom je odločno obnovil stara prizadevanja za zgraditev novega šolskega poslopja in zmagal. Leta 1900 je postal upravitelj štirirazred- nice v Kapelah s 4 učitelji. Veliko pozornosti je posvetil pouku go­ spodarstva in zadružništva ter je na šolskem vrtu pripravil sadno drevesnico. Ustanovil je Kmetijsko podružnico in Kmetijsko posojilni­ co, ki jo je vodil 35 let. Bil je med ustanovitelji Vinarske zadruge za okrožje Celje in Zadruge za rejo toplokrvnih konj za okraj Brežice. Po prvi svetovni vojni, med katero je kot član raznih komisij znal šči­ titi ljudske koristi, je sodeloval v, vodstvu Nabavljalne nameščenske j zadruge v Brežicah. Stal je vedno \ v' naprednih vrstah in se udejstvo-] val zlasti v Sokolu. S polnimi službenimi leti so Jo­ žeta Pečnika pozvali v pokoj. Ob slovesu mu je občina Kapele v pri- znanje zaslug med 32-letnim delom tam podelila 1928. leta častno ob- čanstvo. Odtlej je prebival v Doba­ vi in nato v Brežicah. Ko je njego­ va soproga učiteljica Mojca 1938. leta dosegla premestitev v Celje, ji je s hčerko sledil. Tudi iz Celja se je še vse do začetka okupacije vo­ zil v Kapele opravljat posojilniške posle. Aretaciji med okupacijo je ušel s preselitvijo v Ljubljano, kjer je ostal brez pokojnine in si je dobil nekaj priložnostnih zaposlitev. Po osvoboditvi se je z rodbino vrnil v Celje in tu kljub svojim 75 letom prevzel več funkcij tako v organi­ zaciji OF, zadružništvu in sindikatu upokojencev. Splošno spoštovani in priljubljeni slavijenec se lahko z veselim pono­ som razgleduje po svojem opravlje­ nem delu, ki je služilo koristim slo­ venskega ljudstva. Njegovo plodno dejavnost je znal oceniti tudi zbor aktivnih tovarišev letos, ob dnett prosvetnih delavcev, ko mu je ji«- klonil cvetja in umetniško sliko. Vi' soko cenjen je v celjskem kroik upokojenih prosvetarjev, na katav ga sestankih nikdar ne manjki Prav ti so mu te dni izročili posee-1 no diplomo z besedilom v verzih. Starosta celjskih prosvetnih it- lav cev Jože Pečnik naj nam še mnt- go let ostane zdrav! Njegov sveti vzgled nam bodi vzpodbuda na pot naprej! F. R. Šolstvo v Slovenskih Konjicah Člani občinskega komiteja ZKS v Slovenskili Konjicah so na zad­ nji seji obširno razpravljali o sta­ nju šolstva v občiini. Poudarili so, da mora školska reforma dobiti svoj obraz v vsebini in ne le na zunaj. Povsiod tam, kjer tega še niso storili, so še vedno v stari in ne v vsebinsko novi šoli. 2e številka, da v letošnjem šol­ skem letu manjka okoli 25 učnih moči, pove, da skoraj na vsaki šoli manjkata dva učitelja. Ob koncu lanskega šolskega leta so bili objavljeni razpisi za prosta učna mesta, toda na šolo je zelo težko dobiti učitelja, če ta že vna­ prej ve, da ne bo dobil stanova­ nja. Za samskega se tu in tam s ležavo dobi kakšna soba, za uči­ telje z družinami pa je dosti težje. V Slovenskih Konjicah bodo ne­ kaj stanovanj zanje odstopili v novem bloku, ki ga gradi občina; v Zrečah, bočah, Vitanju in mor­ da še kje pa jih bo treba zgraditi. Kljub temu, da morajo zaradi pomanjkanja prosvetnih delavcev mnogi učitelji na šolah poučevati več razredov ali več ur, kot je predvideno, je njihovo plačilo niz­ ko in komaj doseže plačo delav­ ca v industriji. Zato je svet za prosveto in šolstvo pred kratkim izdelal poseben predlog, na pod­ lagi katerega bi to nadoknadili s sredstvi, ki ostanejo v proraču­ nu od osebnih dohodkov manjka­ jočih učnih moči. S šolskimi prostori so na naj­ slabšem v Zrečah in Konjicah, deloma tudi v Ločah in v neka­ terih dnjgih krajih. V načrtu je nova šola v Zrečah, za tem pa , bodo na vrst)o prišle Konjice, kjer j si bodo začasno pomagali z nekaj j učilnicami v mladinskem domu. Na seji so govorili tudi o delu šolskih odborov, ki so izvoljeni pri vseh šolah v občini. Menili so, da bo treba aktivizirati za reše­ vanje številnih nalog v šolstvu \ tudi te odbore in da bi na konfe- * rencah šolskih upraviteljev sode­ lovali tudi predsedniki šolskih od­ borov. Šolska vodsitva naj bi za sodelovanje prosila tudi gospodar­ ske in druge organizacije, ki bodo šolam brez dvoma priskočile na pomoč v okviru možnosti. i S. MI H ALKO V — A. HI EN G Robinzoni in dekleti V prospektu SLG v Celju piše med drugim: naša želja — prinesti gledalcem malo vedrine, malo son­ ca, košček poletja in rahel dih vetra, ki veje iz morja in še upanje — da bi publiki ugajali. Več kot deset uspelih predstav v skoraj razprodani hiši, z občin­ stvom, ki glasno komentira, se sme­ je in navdušeno ploska mladim igralcem, je vsekakor dovolj. Zelja je uresničena in celjski gledališki ansambel je s Hiengovo počitniško komedijo »Robinzoni in dekleti« dal svojemu občinstvu živahen, lahkot­ no igriv in pester splet taborniških dogodivščin treh Robinzonovih »po­ tomcev«, ki so s svojimi preprostimi norčijami, razposajenostjo in idilič­ nim sanjarjenjem publiko pritegnili, ji ugajali in jo razvedrili. Andrej Hieng je svoje »Robinzo­ ne« povzel po počitniški komediji sovjetskega dramatika Sergeja Mi- halkova »Skoraj divjaki«. V tujo vsebinsko zasnovo je vsadil naše ljudi, izoblikoval naše okolje in ji dal pridih naše sodobnosti, seda­ njosti. Trije študenti, »resni« samci in navidezni zakrknjena, romantič­ ni sanjači in kričavi naivneži, isto­ časno pa ob prvi priložnosti do ušes zaljubljeni in iskreno čuteči ter do­ brodušni fantje, so na samotnem bregu ob Jadranskem morju doži­ veli svoje, morda v življenju naj­ lepše in naj prisrčne jše počitnice. V njihovo samoto, nered in dolgočas­ je je prisijal droben žarek ljubezni, ki sta ga prinesli Vera in Marina. V njuni bližini so trije Robinzoni kljub prepirom, grožnjam in »sovra­ štvu« spet začutili, kako lepo je lahko življenje. Čustva mladih lju­ di so bila močnejša od neštetih ob­ ljub in zakletev samoti; ljubezen, čista, preprosta in iskrena je vzbr- stela tam, kjer je še do nedavnega tlela zakrknjenost, moška nečimer- nost in samoljubje. Sicer komedija nima večjih umet­ niških pretenzij, saj tako tudi ni bila zasnovana. Njen namen: ustre­ či gledalcem, ki si želijo predvsem nekaj nepretenciozne odrske zabave je povsem dosežen. To dokazujejo številne predstave, polna dvorana in nasmejani obrazi gledalcev. Kot si je avtor komedijo ob pisanju za­ mislil, tako jo je prenesel tudi na odrske deske: preprosto, živo in vedro. Pestra scena arch. Svete Jo- vanoviča je mladim igralcem dala nešteto možnosti za resnično doži­ veto in prisrčno interpretacijo. Igralski kvintet: Jože — Jože Pri­ slov, Roman — Sandi Krošl, Janez — Volodja Peer, Vera — Breda Go- stičeva in Marina — Maja Druško- vičeva je bil posrečeno izbran, če­ prav ni povsem zadovoljil stilu igre. Med njimi je bil najboljši Volodja Peer, med njim in Bredo Gostičevo. ki se ni mogla povsem približati počitniškemu vzdušju in se povsem sprostiti, so zazvzeli solidno sredi­ no drugi trije igralci. Sicer pa je važno predvsem to. da se gledalci v dvorani dobro počutijo, da se pri­ jetno zabavajo in da bodo še in §e polnili celjsko gledališko hišo. i. B. »Robinzon« med svojimi Robinzoni in dekletoma Pred premiero mladinske igre To nedeljo bo SLG v Celju pri­ čelo uprizarjati moderno pravljično igro Lepota in zver (napisal Anglež N. S. Gray po francoski ljudski pravljici, v slovenskem prevodu Za- lika in zver). Namenjena je naj­ mlajšim, doraščajočim in odraslim, za katere je za vsak primer po­ stavljena zunaj abonmaja. To pa nikakor ni pravljica v običajnem smislu. V njej ni dobrih in hudob­ nih princesk, ljudožerskih zmajev in dobrih vil. Vsi so dobri in nekateri imajo napake. Pravljica je v tem: lepo je dobro in dobro je lepo, pa naj je človekova zunanjost taka ali taka. Vsebina na kratko: Dobri, betežni Hoknspokai naleti na hudobnega princa — tako vsaj misli, da je hudoben, ko pred njim robanti, grozi in se napihuje. Da bi se ga rešil, ga iz vzgojnih namenov kratkomalo začara v zakleti grad. Potem pa na smolo pozabi nanj za celih pet stoletij. Princ, ki je bil surov zgolj zato, ker je bil osamljen in lapnščen, brez staršev, se medtem i ie večji osamljenosti spremeni v pr«» cato zver. Celo Hokuspokus sam, ki M ta zadeva nakoplje precej nevšečnosti U glavo, ga ne zna odčarati. Edino dekli« Lepota ga s svojo predanostjo, z notra­ njo lepoto in ljubeznijo odreši, da po­ stane spet človek. Postane to, kar U lahko bil že od vsega početka. In ••• zadnje nas čarovnik še neprisiljeno po*- nči, da je bolje, če se ne vtikamo v ži> ljenje drugih ljudi, dokler ne vemo o njih. In običajno res ne vemo. Igro je zrežiral Juro Kislinger, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Vera Perova kot Lepota, Janez Ef' žen kot Princ, Hokuspokus bo Zlaf ko Sugman, Miki-Zmaj pa Slavki Belak. Sceno je zasnoval Sveta Jr vanovič, kostume Alenka Bertl-Sar- ševa. Pravljica bo vsekakor privlačni tudi za odrasle, ki so jim lepe stva­ ri blizu. Z duhovitim dialogom, s čisto zgodbo jih bo gotovo ogrela SLG se bo z njo namenilo na go­ stovanje po podeželju. ž Kritična ocena dela Prosvetna društva in Svobde v laški občini so na občnih zborih kri­ tično ocenila dosedanjo kulturno- prosvetno dejavnost. V vseh pro­ svetnih društvih primanjkuje v knjižnicah novih knjig. Društvene knjižnice nimajo lastnih sredstev, dotacij ni, in tako njihovo poslan­ stvo počasi peša, ker ne nudijo bral­ cem knjižnih novitet. Velika je tudi potreba po stalnih prostorih za kulturno-prosvetno iz­ življanje. V Laškem so dani pogoji za ustanovitev kulturnega kluba. Prostori, kjer bi naj bil klub, so že na razpolago. Vanje se je že prese­ lila knjižnica, le žal, da je zmanj- MOJI ZAJČKI Ze dolgo, dolgo redim zajčke. Z njimi se veselim, žalosten sem, kadar menim, da so oni žalostni, igram se z njimi — no, dobri prijatelji smo. Bil sem pa tudi že v zelo resnih skrbeh zaradi njih. Tako-le se je zgodilo: Kot vsako jutro, sem tudi takrat naj­ prej šel krmit zajčke. Ko pa sem pri­ šel do hlevčka, sem s strahom opazil, da je nekdo odtrgal desko na vhodu. Menil sem, da mi je moje zajčke nekdo ukra­ del. Toda kmalu sem spoznal, da nj bilo tako. v blatu okoli hlevčka sem ugledal sledove velikega psa. Ta pes je moral utrgati desko in ugonobiti moje zajčke. Res je bilo tako. Vse premražene in mo­ kre od rose sem našel svoje zajčke v grmovju. Toda treh od njih nisem mogel zbuditi k življenju . . . Zdaj pa mi je očka napravil nov hlev­ ček v svinjaku, lepo zavarovan je, zata upam, da bodo vsi moji zajčki lepa do­ rasli. Viktor Reberšak, Prožinska vas, Štore kalo denarja za dokončno oprema prostorov. Nujno bi bilo potrebna obnoviti tudi oder in streho na do­ mu TD Partizan v Laškem. Svobodi Rudnika Laško bo koristila za klub­ sko življenje ravnokar zgrajena učilnico v Hudi jami, v Sedražu p» nameravajo dozidati šolo in taka urediti prepotrebno dvorano. ANEKDOTA Pokojni zaslužni pedagoški delt- vec in celjski okrajni šolski nadzof' nik Ljudevit Cernej (oče našeg* ambasadorja v Parizu dr. Darka i* v Rawensbrücku umrle pesnice pro[ Anice) je v letih do 1919 bil noi' učitelj v Grižah pri Celju. Nekd je njegovo šolo obiskal deželni šoi' ski nadzornik iz Gradca, seveda Sf mec. Potem ko si je ogledal potei pouka v polnih razredih, je hot^ videti še šolsko mladinsko knjižna co. Cernej ga je vodil k omari f zbornici in jo odprl. Toda omara bila docela prazna! »Hočete me imeti za norca?« /' vzrojil strogi nadzornik. »Saj tu i^* vidim nobenih knjig! Omara je vefi' dar prazna!« »Oprostite!« se je nasmehnil nad' učitelj. »Veste, knjižnica pač slUf svojemu namenu, zato so vse knj'' ge v rokah otrok in še dosti p^^ malo jih je!« »A tako,« je zamomljal blamira gospod in omari pokazal hrbet.