e? u Leto 81«, štev. 63 nosTnni» pavsanrana« V Unftljam, sreoa dne 16. marca I92f. Posamezna štev. 1 K Izhaja O5» 4 zjutraj. Stane celoletno «. 180 S »esečno....... 15. ca zased, ozemlje = 300 , ca inozemstvo .. 41* Oglasi za vsate mm TiSne stolpca (33 mm) . 2 S «all oglasi do 30 mm ntolpca (58 mm) . i , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. l/redntitvo: MIkloSičeva cesta St 16)1 Telefon it 72. (Joravništvo: Sodna nlica it& Telefon it 88. BaSnn kr. poŠt CA. urada iter. 1L8£& Ljubljana, 15. marca. V Beogradu sc je razbil zemlio-radnički klub. S tem je zaključena interese utna faza v našem najnovejšem političnem življenju. V Srbiji, Bosni in Sloveniji so se pred volitvami pojavile pod preccj demagoš-kimi gesli stranke -'čiste kmetsko politike. Ideologi novega pokreta so skušali gibanju dati značaj agrarnega pokreta. naperjenega proti dozdev ni brezbrižnosti meščanskih strank napram jugoslovenskemu kmetu. To <;c ni povsem posrečilo. Zlasti demokratska stranka je z vso svojo dosedanjo preteklostjo in csobito kot nc-Mteljica agramo-reformnega programa dokazala, da se dobro zaveda velikega pomena zadovoljnega in zdravega kmetskega stanu v Jugoslaviji in akeravno je odklenila demagog:-|o z razrednim odnosno stanovskim aslopsivom ter pogumno zastopala manj popularno geslo gospodarske in socialne solidarnosti stanov, je velik del jugoslovenskih kmetov v zdravem presojevanju položaja njej predvsem izkazal svoje zaupanje in demokrati sc smejo s svojimi skoraj 300 mandati z večjo pravico imenovati zastopnike jugoalovenskega. kmeta, nego katerakoli druga stranka. '-Čisti agrarci-> so pod raznimi frneni izvojevali nad 30 mandatov. V konstituanti so ustanovili svoj ze-mljoradnički klub. Kmalu se je pokazalo, da med njimi ni programatič-r-e, še manj pa taktične iednoinosti. intelektualna avtoriteta posl. Avra-moviča in Jovanoviča jc sicer dolgo odvračate izbruh formalne krize, Ini je pa megla preprečiti. Pri predložitvi zemljoradničkega ustavnega načrta ie izbila povrh izvestna r.cresncst v pogledih na naše državno vprašanje in zemljoradnički klub jt mnogo izgubil na svojem ugledu. Nastop Radičevih odposlancev v zemljorad-ničkern klubu ic potrdil domnevanje, da sc skriva v klubu mnogo naivnosti, pokazalo r-c je pa tudi kmalu, da so preko posl. Komadiniča posegali v politiko Avramovičevih poljedelcev iatrigantski prsti gospoda Pro-tiča. Ko t naitreznejši element v klubu so se končno izkazali slovenski samostojni kmetje. Oni so v pravem trenutku znali pcvdsriti one točke klubovega programa, ki postavljajo remljoradnike, zlasti v vprašanju je-dir.shene države v eno vrsto z uni-iaristično koalicijo ter so imeli tudi dovolj politične modrosti in raora-ličnega poguma, da so postali vztrajni zagovornici aktivnega in pozitivnega sodelovanja Zemljoradničkega kluba pri ustavetvomem delu. Medtem, ko so njihovi srbijanski tovariši iz bojazni, da se kot stranka s vstopom v vlado kompromitirajo in deloma zaradi osebnih nasprotstev glavnih voditeljev zlasti napram Nikoli Pašiču tiščali klub v ozadje in izmišljali vedno nove zapreke za vstop v vlado, so slovenski samostojne?! kmalu spoznali opasnost take taktike. Videli so, da je negativna politika Zemljoradničkega kluba vsak dan dvigala ceno muslimanom, glav-rim nasprotnikom radikalne agrarne reforme, t:r so že čutili, da se tudi l lerikalci z vso vnemo skušajo ©koristiti — r.a njihove stroške. Spozna-so pa tudi, da ie patrijotična dolžnost vseh unitarističnih strank, da združijo svoje sile v svrho čim sko-raisnje dovršile ustave in prevzame- _ •to za to veliko delo tudi odgovor-1 nest. v enem delu zemljoradničkega i kiuba ni bilo dovoljne resnobe za vse | i.2 velike probleme, čim se jc sed,:i! pojavil Radič zopet na obzorju ter j v naštudirani prostedušnosti del iz- j javit'", da vprašanje državne oblike i zanj ni glavno, temveč da mu gre i predvsem za «kmeiski socialni ing->, rpodarski program , že so gospodi i Komadiniči začeli špekulirati, ali bi | ce nc d.?lo zasukati krmilo kluba v : azdor med zemljoradniki NARODNI SOCIJALCI V AGRARNEM KLUBU IN VLADNI VEČINI? BEOGRAD, 15. marca. (Izv.) Da- doviča in Spaha, ki prevzameta porineš dopoldne je prišlo do razpada felj za šume in rude ter zdravstvo, zemljoradničkega kluba. Slovenski Br. Spaho je do sedaj predstavljal v člani'klaba so namreč naznanili svoj klubu strujo, ki je bila za sporazum izotop in nameravajo baje z obema z Narodnim klubom, Karamehmedo-aarodnc-sociaiističnima slovenskima vič pa strujo, ki je bila takoj za poslancema ustanoviti svoj klafc. S vstop stranke v vlado. Tako glede tem pa proces v zemljoradničkem Me- odkupnine za kmetska selišča in gle-bu še ni dovršen, ker so tndi neka- de begluka, osnova za sporazum že teri člani iz Eosne in Srbije nezado- dognana. voljni z dosedanjo taktiko posl. Av- Beograd, 15. marca. (Izv.) Prego- ramoviča. Ti nameravajo šc počakali vori z muslimani so končno zaklju- rezultat pogajanj z vlado in mnsli- čeni. — mani, na kar najbrže tudi oni izsto- Beograd, 15. marca. (Iz-/.) Današ- pjjo iz kluba. Neposreden vzrok za njo sejo ustavnega odbora je otvo- izstop slovenskih članov iz kluba je ril predsednik dr.Ninčič ob pol 10. bila vest, da so se nekateri člani, med uri in jo v svrho nadaljevanja poga- njimi tudi klubov tajnik, skušali po- janj med strankami glede socijalno- gajati z Radičem, Danes popoldne gospodarskega oddelka takoj zopet bedo slovenski člani klabovemu pred- prekinil. Demokrati in radikalci so sedsiva tadi pismeno naznanili vzrc- imeli nato skupno sejo, na kateri pa kc i: r i d Mihajla prvorojenega sinu pokornega princa Mirka. Kraljica Milena je prevzela začasno regcnco. Naslovila ic na črnogorsko ljudstvo proglas, v katerem izjavlja, da bo branila črnogorske pravice in naznani;:. da si jc izbrala za svoje letovišče Snu Rcrno. Knez Miliajlo jc 13 let star in sc nahaja v nekem penzijona-tu na Angleškem. Kranjske; drugi predlog pa zahteva tri volilna okrožja, in sicer Trst z okolico, Istra z otoki in Gorica, Gradiška s Kranjsko. V zadnjem času se je pojavil tudi predlog, da naj sc goriško volilno okrožje združi z Vi-demskim pod naslovom ilirsko-fur-lansko volilno okrožje. TaSaat $aša umorjen Berlin, 15. marca. (Izv.) Danes je na Giarlottcnstrasse ustrelil neki neznanec moža, ki sc ic sprehajal po ulici. Identiteta umorjenega se ni mogia takoj degnati; par slučajno navzočih Turkov pa je ugotovilo, da je umorjeni bivši turški veliki vezir Talaat-paša. Morilec jc armenski dijak Teili-rian, vzrok maščevanje za grozodejstva v Armeniji, katerih provzročitelj ie bil poleg Lnver paše Talaat paša. Množica jc atentatorja hotela Iiačati. Helsingfors, 15. marca. Kako razpoloženje vlada danes v Rusiji dokazuje dejstvo, da so pri volitvah v delavski svet v Petrogradu dobili boljševiški kandidati 5, a menjševiki čez 500 glasov. — Več vojaških sov-jeiov je poslalo vladi rezolucijc, v katerih zahtevajo cdstop Trockega in Butvarina. Na seji sovjetske vlade je baje Lenjin izrazil željo, da odstopi, a so ga z ozirom na sedanji položaj pregovorili, da ostane še nadalje na vladi. Reva!, 15. marca. (Izv.) Ustaškc čete polkovnika Antonova stoje pred Moskvo. Vlada je poklicala rdečo gardo, ki je stala na rumunski meji v Ukrajino, kjer se nemiri vedno bolj širijo. Kronštatska vlada je odklonila predlog Zinovljeva za premirje. Terioki, 15. marca. (Izv.) Danes so prišli šiirje Letje iz Kronštata in prinesli poročilo, da je razpoloženje v Kronštatu dobro. Posadka je sklenila, da boj nadaljuje. Trockijeve čete pri Oranienbaumu in Sestorjeku sestoje v glavnem iz Kitajcev in Baskov. Pri zadnjem napadu na Kron-štat je bilo udeleženih 8000 do 10.000 mož, katerih 3000 pa je prebeglo k nasprotniku. London, 15. marca. «Times» javljajo iz Revala: Kronštatska posadka je dobila novo zavezniško poši-ljatev živil. Trocki jc stavil Finski ultimatmn, v katerem prepoveduje finski vladi vsako zvezo s Kronšta-tom in protestira proti nameri generala Mannerheima, ki je pripravljen, pridružiti se upornikom. Dne 12. t. j do m. je mornariška vlada v Kronštatu vzorna, prijela 50 boljševiških agitatorjev in jih dala postreliti. Kronštatski mornarji so zavzeli fort Oraniembaum, kjer so zajeli posadko od S00 mož, katere so vse pobili. KOPENHAGEN. 15. marca. Iz Hel- singsforsa poročaj: V noči od 12. do 13. t. m. so na obali postavljene bolj- ševiške baterije pričele streljati na Kronštat. Ob treh zjutraj so v Kronštatu odgovorili s topniškim ognjem. Boliševiki še dalje zbirajo svoje čete na jugu in jugozapadu od Petrogradu. Glavno mesto je obkoljeno od dvojnega kordona čet. Na drugi strani so antiboljševiški oddelki kapetana Or-lova, ki operirajo v krimskem gorovju, dne 5. marca napadli Jalto, kjer so ustrelili veliko število boljševikov. V nedeljo zjutraj sc je zopet pričel artiljerijski boj med Petrogradom in Kronštatom. Vojaški položaj jc nc-izpremenien. Za vesti, ki jih razširja sovjetska vlada, da sc položaj za boljševiškc čete ugodno izpreme-nil, ni podlage. Danes dospeli boljševiški listi priobčujejo govor, ki ga jc Ljcnin imel na zadnjem boljševiškeni kongresu v Moskvi. V tem govoru jc Ljenin izjavil, da ovira gospodarski polotn vlado, uveljavljati po svojih željah komunistična načela, in da sc po vsej Rusiji pojavlja gibanje proti diktaturi boljševizma. Končno je izjavil, da jc ruski vojak polagoma izgubil voljo do dela in da jc postal bandit. VARŠAVA. 15. marca. Iz Hilsings* iorsa poročajo, da oblegajo uporniki Proskurov. VARŠAVA, 15. marca. Po semkaj dospelih poročilih so sc mornarji la-deškega in pnješkega brodovja priključili revoluciji, ustanovili svoj komite in zasedli Šliselburg. Uporniki so zasedli Pctcrhof. ki tvori vhod v Petrograd. Priključila se jim je rdeča garnizija. broječa SQ00 mož. PARIZ, 15. marca. Po zadnjih vesteh razpolaga Kronštat z_ veliko množino municijc. Posadka šteje 30 40.000 mož, katerih morala je Mesto po obstreljevanju ni mnogo trpelo. PARIZ, 15. marca. Kakor poroča «Tcmps> iz Kavkaza, sc je tamkajšnja posadka uprla sovjetskemu režimu. Tudi kubanski in donski kozaki se gibljejo. Budjcnij ;c sovjetski vladi naznanil, da sveje konjenice, ki obstoji po večini iz kozakov, ne more vreči proti upornikom. smer, ki so jo pokazali bolgarski ze- j Slovenski kmetje odkrito izjavljajo mljoradniki. To je, kakor poročajo da so pripravljeni stopiti v vlado, iz Beograda, prignalo krizo do iz- i Pričakovati je, da sc bo to zgodilo bruha. Slovenski samostojneži so se v najkrajšem času. V tem slučaju bo-poslužili pooblastila, Sanega jim na'do poslali samostojni pač tudi svo-zadnjem strankinem zboru SKŠ in so jega zaupnika v ljubljansko deželno 7 • pride Velika Britanija po tej poti ♦ enem samem letu do vsote, ki bo enaka določenim letnim odplačilom, ki so bili predlagani v Parizu, od česar odpade na Anglijo 22 odstotkov. Llovd George jc načrt toplo priporočil, nakar ga je zbornica v drugem čitanju sprejela. Pariz, 15. marca. (Havas) Reparacijska komisija se jc danes sestaia, da pezeve Nemčijo k izvedbi člena 23>. versaiUeškc mirovne pogodbe, po katr-rem ima pred I. majem 1021. plačafi 20 milijard mark v zlatu. Razen tega bo komisija podvzela iste korake gled" člena 233., ki določa, da sc mora Nemčiji pred istim datumom naznaniti višina škode, ki jo rna po versalleški mirovni pogodbi povrniti. „Pctit Pari-sien" pripominja, da bo ta škoda vsekakor višja, kakor vsota, ki jo določa pariški dogovor. Beriin, 15. marca. Nemška vlada ie vložila na tajništvo zveze narodov pranja SOodstotne oddaje na cenc nem- test proti sankcijam, ki so jih uveljs-škega blaga. Po njegovem mnenju vili zavezniki. DUNAJ, 15. marca. (Izv.) Neka ententina misija na Danaja jc dobila vest, da bo vrhovni svet obnovil pogajanja z Nemčijo. Začeti se imajo 5. aprila v Pariza. Rim, 15. marca. (Iz-/.) Kakor poroča aznanili Zemljoradničkemu klulu:, da izstopajo. Storili so to teir lažje, ker notranja nesoglasja dosedai riso pripustila ustvaritve jednotne jugo-šiovenske zeraljoradničke stranke ter so naši kmeti z Zemljoradničkem klubu tvgrili do danes posebno grupo. Kriza pa grozi razjesti klub šc bolj. dali Bosanski zemljoradniki, ki so Avramoviču in Jovanoviču vlado. Naša brzojavka omenja, da se bo-deta novi parlamentarni organizaciji slovenskih kmetov pridružila tudi oba naša narodna socialista. To je vesela nota v resnih dogodkih. Patentirana zastopnika konzumentovv agrarnem klubu in zaprisežena opo-zicijonalca kot člana vladine pomo- Rim, 15. marca. Listi javljajo iz Aten, da je položaj od dne do doc obupnejši, vsled zaprtega zavezniškega kredita je kurz padel skoro za 50 odstotkov, a cene so poskočile za 100 do 150 odstotkov. Iz vseh mest prihajajo poročila o veiikih demonstracijah. Narod je napadel trgovine in jih razdejal. Vlada je popolnoma rnsndat, gledajo z nezaupanjem, kam konec narodno-socialne politike. Pri žnc skupine — to bi bil res dičen j brez moči, vojska je neorganizirana vodi kiubova olicijalna politika Ni izključeno, da pride tudi do njihovega zstopa in v tem do popolnega razpada kluba. znavamo pa, da bi nar.-soc. poslanca s takim korakom vsaj nekaj koristnega ttčinila: omogočila, da njihova glasova nc gresta povsem v izgubo. in brez vsake discipline. Na shodih se sprejemajo resolucije, v katerih se obtožuje vlado, da ie zakriviia katastrofo grškega naroda, da je izdala Smirno in Trakijo. j Varšava, 15. marca. (Brezžčno) Kakor poročajo časopisi, se mirovna pogodba ki se bo sklenila v Rigi, izreči din?ktno zvezi narodov v registracijo. Beograd, 15. marca. Centralna statistična uprava za ljudsko štetje bo v nekaterih dneh končala svoje delo. Ko bo zbran ves statistični materija), ee bo izdal poseben pregled o ljudskem štetju tudi za posamezne pokrajine. Beograd. 15. marca. V Beograd je crgau naše vlade pripeljal z Dunaja Tomo Hiebina. ki se je v Radičeve?« imenu pogajal s frankovskimi emigranti. Pravil je o lopovščinah teh ljudi, ki gredo samo za denarjem. Se o HOfarflafn. Na podlagi § 19. tisk. zak. Vas naproša podpisana notarska zbornica, da sprejmete z ozirom na članek: «Že o noi2r;jain», priobčen v Vašem listu z dne 10. marca 1921., št. 59, v •Vaš list in na tistem mestu, na katerem ste prijavili ia članek in z istimi črkami, s katerimi je bil natisnjen, nastopil uradni popravek: Ni res, da se notarska zbornica v Ljubljani ni zadržala popolnoma pasivno v vprašanju odstranitve da ni njenemu bivšemu predsedniku zategadelj dala ukora. Ni res, da se notarska zbornica ne ozira na emi-nentno narodne interese onkraj meje; pač pa je res, da notarska zbornica vo dno pravilno in po zakonitih predpisih postopa v svojem poslovanju. Ni res, da je notarska zbornica podelila subs:i;ucijsko mesto v Logatcu prosilcu proti načelom ob- mbnih društev in vsega naroda; bila zbornica vprašana za mnenje, ko so se odstranili nemški notarji'in hidi tedaj ne, ko je bil zopet vpo-sravljen na svoje prejšnje mesto neki nemški notar. Ni res, da je notarska zbornica preganjala povodom vprašanja odstranitve nemških notarjev, notarski naraščaj in da!a zategadelj ukor njenemu b?»'žemu predsedniku; res pa je, da notarska zbornica ni nikdar preganjala notarskega naraščaja in, nemških notarjev, res pa je, da ni re3 pa je, da je imenovalo notarskega namestnika v Logatcu edino pristojno oblastvo — deželno sodišče v Ljubljani. Res je nadalje, da se glede notarskega mesta v Logatcu ni dalo ničesar ukreniti, dokler ni bii od nas zaseden. Notarska zbornica v Ljubljani, dne 12. marca 1921. Mfidovernik, zbornični predsednik. rok za vfctganie oprijslčih prošenj do — 29. januarja leta 1921., torej samo 14dnevni rok. Poleg tega pa je bila ta okrožnica, ki je sicer datirana 15. januarja 1921., dostavljena županstvom morda ttipatam par dni pred 29. januarjem, večinoma pa šele po 29. januarja, torej po poteku opcijskega roka. Na ta način so skoraj vsi naši ljudje, ki bi bili morali dobiti volilno pravico na podlagi opcije fzgubiii volilno pravico, ker niso v pravem roku mogli vložiti dotičnih prošenj. V Trstu se je stvar pač res izvedla kak teden pred potekom roka in bi se bilo dalo še kaj napraviti, ali tu je zopet igrala veliko vlogo naša brezbrižnost Ker se zakon ni natančno proučil, se je dajalo napačna pojasnila o opcijskih prošnjah, češ, da se bo vpis takih volilnih upravičencev zahteval pozneje potom reklamacije. Sploh je treba pripomniti, da se glede vodstva našega političnega dru- ve, in Se tembolj, ker se z italijanske { rekla naša vojska, M Jo je Radič na- nacionalistične strani, posebno s strani fašistov, zagotavlja čisto javno, n. pr. v «PcpcIo d'Trieste», da Jugosloveni sploh ne smemo dobiti niti enega poslanca, da se nam mora onemogočiti parlamentarno zastopstvo, da se sploh prepreči naša udeležba pri volitvah ali pa še celo volitve sploh. Tako stoje torej stvari z našimi volitvami. Italijanski načrti so zelo prozorni — zato bi bilo z naše strani treba dvojne čuječnosti! Polit!® beležite pp Izjava posl. dr. Vošcjaka. Iz Beograda poročajo dne 14. marca: Danes popoldne je bil pred sejo konstituante sestanek zemljoradničkega kluba. V zasebnem pogovora je iz- javil dr. Vošjak, da so vesti, ki se širijo o njem, češ, da misli kot posla-štva pojavlja nezadovoljstvo. Pred- nee oditi v inozemstvo ali se oace- na Čudno se pri nas razvijajo-stvari. Kakor znano, je 14. januarja t. 1. stopil v veljavo posebni zakon o političnih volitvah v enoviti pokraji-oaii», odobren s kraljevim odlokom od 18. novembra leta 1920. Po tem zakonu bi se morale sedaj vršiti prvikrat volitve v italijanski državni zbor, in cd dneva uveljavljen ja zakona, t. j. od 14. januarja t. 1. tečejo ti i d i vsi roki tekom katerih se morajo izvršiti vse priprave za volitve. V zmisiu zakona veljajo za izvrševanje volilne pravice naslednji splošni pogoji: 1.) najkesneje dne 31, maja tistega Teta, v katerem se sestavijo, oziroma revidirajo volilni imeniki, dovršeno 21. leto starosti; 2.) Najmanj enoletno bivanje v občini, kjer volilec namerava izvrševati voiilno pravico. Ta rok se računa od časa, ko stopi v veljavo ta vo-iilni zakon; 3.) Dotična oseba ne sme biti izključena od volilne pravice v zmislu določil volilnega zakona. Osebe, ki so rojene znoraj novih meja italijanske kraljevine in so dobile domovinsko pravico v kaki občini anektiranega ozemlja pred 24. majem 1915. leta in sicer ne le na podlagi svoje službe, r-c se morale vpisati uradoma v volihe imenike, če že niso poslužile pravice opcije za kako drugo državo v zmislu 78. in BO. člena saintgermainsk* pogodbe. Osebe, ki so rojene znotraj novih meja italijanske kraljevine, a niso pristojne v kako občino anektiranega ozemlja, so morale optirati za Italjio, sko so hotele dobiti volilno pravico. Ravno tako so tudi osebe, ki niso rojene znotraj novih meja italijanske kraljevine, a so si pridobile domovinsko pravico v kaki občini anektiranega ozemlja pred 24. majem 1915. Hn, le potom opcije za Italijo mogle ■■ .........■■»■i. «11» 111111 i i muhi Trst, T4. marca, dobiti voiilno pravico, a to le tedaj, če imajo svoje bivališče najmanj 20 let v novih mejah kraljevine Italije (od dneva, ko ie stopil v veljavo volilni zakon), ali posedujejo kako nepremičnino, izvršujejo trgovino ali obrt ali rokodelstvo že najmanje deset let, ali pa če so toliko časa vpisane v kaki okrajni ali enakovredni bolniški blagajni v novih pokrajinah. Zakon sam določa, da se morajo take opcijske prošnje vložiti «tekorn euega meseca po uveijavljenju zako-na». A glej, že takoj tu, pri prvih m glavnih določbah se začenjajo oblastvene kršitve zakona. Dasi pravi zakon prav izrecno glede volilčeve starosti: «le quali hanno compiuto i! 21o anno di eta non piu tardi del 31 maggio delFarmo in cui ha luogo la compilazione o revisione delle liste» («ki so dovršile 21. leto starosti najpozneje 31. maja tistega leta, v "katerem se vrši sestava ali revizija imenikov»), je vendar tržaški civilni komisar i at doiočil s posebno okrožnico, poslano županstvu, da to ne velja 31. dan maja leta 1921., v katerem se vrši sestava volilnih imenikov, za rok, po katerem se računa volilna starost, temveč 31. dan maia leta 1920. Tako je cel letnik 192!. oropan volilne pravice. Ravnotako je bilo z opcijskimi prošnjami. — Zakon določa izrečno, kakor že zgoraj rečeno, da se morajo opcijske prošnje vložiti «entro un me-se daH' entratci in vigne del presente decreto-> («tekom enega meseca po uveijavljenju tega od!oka»). Zakonski načrt o novih, volitvah je stopil v veljavo dne 14. januarja leta 1921. in bi moral torej trajati rok za opcijske prošnje do dne 14. febrarja 1. 1921.; ali z isto že omenjeno okrožnico je določil generalni civilni komisarijat sednik dr.NVilfan sam vkljub svoje-!piti od kluba in pristopiti v demo-mu najresnejšemu nad vse zaslužne- j kratski kiub, vseskozi neresnične in mu prizadevanju ne more vsemu kaj, j tendencicrcae. Ostal je v zemljoradni-mnogi, ki bi bili poklicani, pa sc I čkem klubu, čeprav ima svoje poseb-medijo raje onkraj granic. de kedaj, i ne nazore, ker hoče, da se mora vla-potem potrebuje naš narod sedaj, di pomagati pri izdeiovanju ustave. delavnih, požrtvovalnih in treznih voditeljev*. Sicer ne bo dobro! V zmislu zgoraj omenjene okrožnice so morali žnpani do dne 14. februarja sestaviti volilne imenike, do 19. februarja bi bili morali biti volilni imeniki predloženi okrajni politični oblasti, do 6. marca bi bila Ker je konsekventoo zastopal to stališče, je glasoval v ustavnem odseku na korist vladi. Na podlagi te izjave dr. Vošniaka predsednik ni hotel, da se stavi to vprašanje na dnevni red klubove seje in tako se o tem niti ni govorilo. Zemljoradnički klub v celoti stoji na stališču, da vlada ni- morala politična oblast vrniti župa- j ma prav, ko muslimanom toliko po-nom overovljene imenike, 7. marca j pušča. Ce bi vlada še naprej tako pobi bih morali župani razpoložiii; puščala, bi bilo po mišljenju kluba •____'!. _______1__1 _»___• rr J * J _ ' k< T'drv imenike na vpogled skozi 5 dni, torej do dne 12. t. m., in obenem razglasiti Mdnevci rok za reklamacije, torej od 7. do 21. marca. Dne 25. marca morajo biti reklamacije s strani županov poslane politični oblasti, izključeno, da bi zemljoradniki vstopili v vlada + Spokomik Radič. Radikalna •' iSr.jo v ponedeljek, ki je bila tndi razprodana. Pri glavni skušnji so se pokaži-'.'! ?e nekateri nedostatki, ki so se včeraj dopoldne Se odpravili in tako se je i/vajala sinoči prva polovica pasijona s snlošniai priznanjem, ki jo tembolj opra-v: "no. ker je bilo delo naštudirano v r: -meroma kratkem času. dočim sicer traja priprava za tako delo po več mesecev. Z-!.Juga za to gre predvsem glav-j-r :nu dirigentu dr. Čerinu, ki se ni ustra-truda, da jc nam podal to veličastno Taehovo delo. Ker sta sodelovala ?e dT_a • 'Hicna naša cerkvena glasbenika p. Hu-golin Sattner in Stanko Premrl, da so med solisti in v zboru zastopane našo j .-jboljše pevske sile, in je bilo izvajanje .:•: -kovega pasijona v spretnih rokah, jo bil u^peh jako lep. Poslušalstvo sa je pre-preprosto vzneseni Bachovi glasbi, ki nas ja povzdignila v svoje nebeške r r-ro • irazujoča skrivnosti velike ljubezni in trpljenja in podajajoča v plastičnih izrazih dogodi} inozemskega sveta. Ostal jo -vsem prisotnim globok utis tega veli-festnega dela. — Konc?rt virtuozinje. V. torek dne £2. t. m. nastopi ?. tukaisnicm opernem večjih mesiih, kakor v Pragi, Karlovih vari h, Budjevicah, Zagrebu, Berlinu, Dra-ždanili, Briisu itd., so bili tako od strani kritike kakor tudi od strani umetnost ljubečega občinstva, kar najbolje sprejeti. Vsa kritika si je enoglasna v tem, da jc njeno itmevanje glasbe, kakor obvladanje inštrumenta nekaj, kar ie dano samo od naravo blagoslovljenim umetnikom. — Vspored, s katerim se slavna virtnozinja predstavi ljubljanskemu občinstvu, je kar najizbraneji in nam imena skladateljev kakor Smetana, Dvorak, Grieg, VVieniaff-ski. Sarasata itd., obetajo gotovo kar največji užitek. Natančni vspored objavimo pravoi-asno. Predprodaja vstopnic c-d četrtka dr.e 17. t. m. dalje pri blagajni opernega gledališča ob navadnih opernih cenah. — J. S. Bachov casijon po ev. Matevža se ponovi na splošno željo, in sicer na praznik sv. Jožefa dne 19. t. m. ob treh popoldne. Konec pasijona bo točno ob četrt na šest. in je tako tudi občinstvu z dežele prilika dana pasijonu prisostvovati. Vstopnice naj se naroče y Dolenčevi trafiki v Prešernovi nlicL k — Dniitvo s.inš. fil. fak. priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v četrtek dne 1". marca ob 8. uri zvečer. Predava g. v. učilišfr.i docent dr. Fr. Vcber: c Ver a in zhaneste, II. del: «Bistvo nara voslovnega in zgodovinskega sp.oznanja?.. — Dr. France Vebcn Uvod v filozofijo, Pota in cilji, 3. in 4. zt. Založila Tiskovna zadruga, Ljubljana 1921. 332 str. Cena mehko vezani knjigi 72 K, po pošti 3 K več. — Glavni namen, ki ga zaslednjo avtor s tem spisom, leži v točnem izkazu filozofije kot samostojne znanosti poleg drugih znanosti. Zato se ta o podpirala in pospeševala literatura in nmetnost kakor tudi zaslužni umetniki in pisatelji. — Ena univerza. Komisija, Iri je imela nalogo izdelati enoten zakon za vse naše univerze je dovršila svoje delo. Projekt, ki ga je izdelala, izraža princip narodnega in državnega edinstva. Ce postane ta projekt zakon, ne bomo imeli več tri, temveč samo en najvišji prosvetni zavod, ko jih pet delov v Zagrebu, Ljubljani. S ti bo tiči, Skoplju in Beogradu bi bilo spojenih v eno celino. Ta je zamišljena tako, da bi obstojal lektorski svet. ko-jega člani bi bili rektori, prorektorji vseb treh univerz in ta svet bi biia vrhovna oblast univerzitetskega življenja v dr- i žavi. Poedine fakultete bi imele svo.h; ' skupne falniltene svete. Kcdnim profe-: sorjero. izbranim v Ljobljani se priznava kvalifikacija za rednega profesorja v ZagTebu in v Beogradu in narobe. Ki dalje je predvideno enotno name ' r" . dela in izpito^- v vsakem pogledu. Vrt no je povdariti, da je na sejah»kcmisij? za izodnačenje univerzitetnega zakona vladala soglasnost. fi «SP0RT.->. it. šlevilka to lepe strovane revije prinaša slod"čo v?ei.;-o: 'Ženski šport: Oric-ntaeija: Glavna skap-šščini LNP: Šport v Afriki in pr?»I-->-l športnega gibanja. Prinaša tndi krasno ?!i!:c iz zim ko-sportnih dr.i v ' :z<,u. LžURkl sv ŽALNO SVEČANOST v spomin starosti Jugoslovanske sokolske zveze drju. Ivanu Orninu jc priredil na dan pokojnikovega pogreba beograjski Sokol. Starosta Momir Korunovič je v svojem g vora očrtal Oražna kot človeka, Soko-a in Jugoslovana. Žalna svečanost je Ir!a obiskana nad vse častno. sv «SOKOL* V ČRNOMLJU prire-ii dne 18. in 19. t. m. »Sokokko akademijo>, ki bo za Črnomelj osobita novost, tilasba, pelje in telovadba v lepi skupni cc!o*i bo nudila poseben duševni užitek. V Črnomlju in celi •okolici vlada za to akademij'« veliko zanimanje, čisti dobiček jc namenjen za zgradbo prepotrebnega nam • sokolskega doma. rr LJUBLJANSKI SOKOL naznanja j svojemu članstvu, da- se bodo savezno I iegiiimacije in znaki izdajali pričenši v ; sredo dne 16. marca od 5. do 7. ure zv -| čer v oaborc-vi sobi v Nar. domu. i'o j legitimacijo mora priti vsak osebno »:i mora priner-U t rli sliko (format 6>Z . J Broz rJik se Pdiipccij no bode izdaja, . Obenem se poravna lahko t-.; 'i članarin-) [Opozarja se pa, da imajo pravico do ' j gitimacij le oni, ki .-o že tri mesece ' j oziroma članice drnštva. i TAM PP^KO JE BEDA, TA I ! PRHKO TREBA POMOČI! — A?-I ; STE 2E ČLAN cJUGOSLOVEN-l SKE MATICE>? 1-1" za kuHnrno-stavbnega adjankta v X. činovnem razreda. ' REAKTIVIRAN PREDSEDNIK KASACIJSKEGA SODIŠČA. Mihajlo Jovanovič, predsednik kasacij-skega sodišča v pokoju, je reaktlvi-ran in postavljen zopet za predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu. * IZSTOP IZ DRŽAVNE SLUŽBE. Dr Josip M u 11 i h, referent četrtega razreda pri ministrstvu za prehrano in obnovo dežel, je podal ostavko na državno službo. * OKRAJNO GLAVARSTVO V LOGATCU. Deželna vlada jc sklenila. da ostane še naprej sedež okrajnega glavarstva v Logatcu. Za ta sklep je bil najjačjj razlog, da v Cerknici, kjer ie sedaj politična ekspozitura. ni primernih prostorov za uradno poslopje in stanovanja uradnikov. V olajšanje uradovanja ho logaško okrajno glavarstvo prirejalo v Ccrknici in v Ložu stalne uradne dneve. * NOVA POLITIČNA EKSPOZITURA. Deželna vlada jc sklenila predlagati ministrstvu za notranje zadeve. da se osnuje za rogaški sodni okraj v Rogaški Slatini samostojno politično ekspozituro. * OBČNI ZBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE JDS. v LAŠKEM se jc vršil M. t. m. ob veliki udeležbi (blizu 100 članov) v pivnici. Predsedni-.'• om jc izvoljen dr. Fr. Roš. Tajnik i ' rožne organizacije Spindlcr jc po-sočal o političnem položaju zlasti z ozirom na predstoječe občinske vo--•tve. Stranka nastopi na Laškem s s vojo samostojno kandidatno listo v vdni zavesti, da dobi večino. V oko-li/kih občinah bo podpirala narodne : vredne stranke. Z zbora so bile po-•ie brzojavke ministrom dr. Ku-! :-vci, Draškoviču in Pribičevičtt, ka-i h se izreka zaupnica in zahvala -iih odločni nastop za državne interese. * O ZATIRANJU KATOLIŠKE CERKVE V SLOVENIJI so se pritoževali klerikalci na nedeljskem s!'odn. Z czatiranjems hočejo raz-buriii neuko ljudstvo. V ilustracijo, kako izgleda takšno zatiranje, nam poročajo iz kamniškega okraja: V !;ašem okraju bo že kmalu več rc-(ovniških naselbin kot pa občin. ž'!asti v zadnjem času se naseljujejo ' 'no novi redovj. ki kupujejo in za Hkanske vsote spravijo v svoje roke posestvo za posestvom. Sredi-: čc vsega meništva je Kamnik, kjer je poleg frančiškanskega samostana tudi še naselbina usmiljenih sester, ?; ie svoj čas ubila kamniško lcto-*. iče s tem, da je po posredovanju i! v kana Lavrenčiča kupila edini hotel mestu. Lansko leto so se naselili v '.mnlku še usmiljeni bratje, katerim je prcskrbel ljubljanski Pollak kamniško zdravilišče. Namesto da bi pre-y'o zdravilišče v roke kaki dražbi, ki i.; z velikimi investicijami in novimi siavbami oživila kamniško letovišče, j c mrtva roka posegla tudi po tem posestvu in v njem najlepšo vilo iz-prcmenila v samostan. V Mekinjah so se pred 15 leti naselile uršiilinlce, ter ustanovile za ljubljanske uršulinlce letovišče. V Mengšu so nsrailjenke p.red kratkim kupile zopet veliko posestvo, a bližnje Groblje pri Domža : :'} so prešle v roke jezuitov. Iz tega v vidi, da mrtva roka preganja naše narodno gospodarstvo, nc pa da ne *• •■•n, kdo preganja katoliško cerkev. * NEUKO LJUDSTVO. Pred krat-k . - : ie pradni zdravnik v kamniškem ( -.raju cepil koze v občini, kjer so m:!o razširjene koze. Ko je hotel vcepiti zdravilni serum nekemu kmetu, ; : Ic-ta namesto odgovora na pri- : : zdravnikov pozdrav pograbil za ; nidro in jo zavihtel nad zdravnikom. . .' ou:i orožnik jc preprečil nesrečo tem, da je nastavil podivjanemu človeku samokres na prsi. Kmet jc nato obsipal zdravnika in orožnika z rn.jgršimi psovkami. (V dotični občini jo bilo pri zadnjih volitvah oddano največ glasov klerikalcem in ! omnaistom. Župan dotične občine je oblastem prikrival epidemijo!) * POSLANSKI POKLIC VENDAR i i k.ko lahka stvar, kakor so si mno- kandidati in nekateri izvoljeni i nastavljali. Do tega prepričanja vfv mo, ko čitamo interpelacijo vo-•-■ncka ene izmed naj;energičnejših in : !'arndov blagor nad vse požrtvo-strank, ki je (saj pred volitva-1 • eutiia v sebi naravnost nadzem-f rcralične in duševne sile. Žal narn ne uestaja prostora, da bi na-t..-:.!i imcrpclacijo v vsej njeni kra-®otl »5 čitatelji sc morajo za-( ..vokni. ie s citatom iz ničnega pe-i n. Naslovljena je interpelacija (narav no) na ministra saobračaja. :c Vprašam-torej gospoda ministra sa-r -neaja: l. Ali je voljan izposlovati pri ministrskem svetu cs oifo pred-I a da ustavotvorna skupščina iz-••.-k: [/. svoje srede lOčlensko komisijo. ki naj tekom 4 tednov preišče vzroke desolatnomu stanju naših železnic in predloži potem nstavotvorni: skupščini tozadevne prediogo v svr-Lo sanacije teh razmer?* To sc pravi v potti svojega obraza delat! za ozdravljenje naših železnic! Kak preklicani demokrat bi morda v svoji malomarnosti in brezbrižnosti krat-komalo stavil v skupščini predlog, da se priredi anketa. Seveda bi bil to le pesek v oči. kajti znano je, da demokrati tudi če kaj dobrega in koristnega storijo, nimajo pred očmi splošnega blagra. Zato so tudi pota, po katerih hodijo oni, že naprej, sumljiva. Poiskati novih, to je ena glavnih nalog in — bodimo pravični — tudi težkoč cčisto pravih* zastopnikov ljudstva. Gori citirana interpelacija gospoda poslanca je ena izmed originalnih solucij za najnovejšo parlamentarno tehniko in je tudi politično silno ženijalna. Kajti, čc bi gospod poslanec vložil predlog za anketo ali si sicer lomil glavo, kako sanirati «te razmere*, bi se mogel blamirati. S svojo sijajno interpelacijo pa je srečno odložil vso skrb na bedra vlade. Ce sc s ccl a';1, ko jc on izpregovoril tako modro besedo, naj vlada «cx offo» kaj napravi, nc bodo razmere izboljšale, so krivi seveda demokrati, če pa se v doglednem času uresniči eden ali drugi reorgani-J zatoričnih načrtov v ministrstvu sa-' obračaja, kdo jc to povzročil? Seveda }NT, poslanec Deržič! Tudi mi mislimo, da bo. kakor pričakuje poslanec Deržič, ustavotvorna skupščina o njegovi interpelaciji razpravljala in «eventual-no sklepala*, da se pozove viada, naj njo (ustavotvorno skupščino) pozove, da sestavi anketo... * ALI JE VOLITEV ZASTOPNIKOV UČITELJ ST V A NA VIŠJEM ŠOLSKEM SVETU TAJNA? Pišejo nam: Vodja ljudske šole na Viča g. Ivan Štrukelj, ki je obenem kandidat slomškarjev v zastopstvo učiteljska na višjem šolskem svetu, je pri razdeljevanju glasovnic ukrenil vse notrebno, da bi po oddaji izpolnjenih glasovnic lahko nedvomno dognal, kdo izmed učiteljev in učiteljic je volil proti njemu. G. vodja misli, da so učitelji tako otroško naivni, da niso spoznali pomena in namena stroge razdelitve glasovnic. Te namreč niso opremljene z imeni, pač pa imajo nekake številke. Vodja si "je natančno zabeležil številko in ime do-tičnega, ki je dobil glasovnico s to in to številko. Z razburjenostjo, ki je bila vsem sumljiva, je sledi! razdeljevanju glasovnic, da se je vršilo ^v istem redu, ki ga je sam določil. Čc bi se bile glasovnice jx>ijubno razdelile, bi naš vodja ne mogel dognati, kdo jc volil proti njemu. Dasi se glasovnice oddajajo v zalepljenih kuvertah, ni med viškimi učitelji in učiteljicami niti enega, ki bi ne sumil, da bo g. vodja zbrane kuverte odprl in se prepričal, kdo je njegov pristaš. Kako se po obstoječih šolskih predpisih vodja lahko maščuje o priliki kvalifikacije nad svojimi političnimi nasprotniki, ve vsak učitelj, ki pozna elastično razteznost določb šolskega pravilnika. K temu nravilni-ku si je treba misliti samo še vodjo Štruklja z njegovo strankarsko zagrizenostjo in dosledno maščevalnostjo in vsakdo si lahko predstavlja, kaka nevarnost preti svobodnim in tajnim volitvam. Vprašamo sedaj višji deželni šolski svet samo tole: Zakaj so glasovnice numerirane in kaj pomenijo številke na glasovnicah? V kako evidenco služijo in kako si predstavljajo gospodje tajno volitev, čo ie vsled števiik možna kontrola nad volilci? — G. vodji pa priporočamo, da naj kroti svojo maščevalnost in svojo strankarsko zagrizenost, ki jo daje pri vsaki priliki okusiti naprednim učiteljem. Učiteljstvo nabira materijal in-g. vodji se utegne zamajati stolček, na katerem misli, da tako trdno sedi. Obenem mu povemo na uho. da je pretežna večina viškega učiteljstva za napredno listo. To mu naj bo v zavest, da s svojim zahrbtnim ravnanjem ne pridobiva, ampak odbiia učiteljstvo. * cKAERNTNER VOLKSBLATT* Je te dni priobčil dopis iz Pariza, ki je povzročil med koroškimi nemškutarji velikansko razburjenje. Dopisnik naglasa namreč, da je Koroška južno Drave v veliki nevarnosti, ako že ne kontno izgubljena. Med našimi ljudmi jo imenovani dopis okrepil nado, da pride končno vendarle do zcdinierija z Jugoslavijo. * ITALIJANI ZAPUŠČAJO DALMACIJO. Iz Šibenika nam poročajo, da se italijanska mornarica pripravlja za odhod iz Dalmacije in da bo že tekom tega tedna končala evakuacijo. Mornarica zapusti Dalmacijo koncem tedna, vojska ra kopnem pa dne 25. marca. Potem ostanejo v Dalmaciji le še karabinijeri do izročitve našim oblastem. * ITALIJANSKI ODVETNIKI V SPLITU. Iz Splita poročajo 14. marca: Včeraj so naši odvetniki v Splitu vsi prisegli. Pet italijanskih odvetnikov pa ni priseglo m so poslali pismo, v katerem izjavljajo, da jim ' stirala v Beogradu zaraffilste stvari. Tudi komandant *PugIie» je v istem zmislu interveniral pri splitski pokrajinski vladi. * KUPČIJA KLERIKALCEV Z BARONOM TWIKLOM v Mariboru glede nakupa njegovega gradu se je ponesrečila. Baje se jim zdi cena previsoka, imajo pa tudi še druge pomisleke. * VLADIKA DOSITEJ V PRAGI. Kakor se poroča iz Beograda, je ni-ški viadika Dositej odpotoval v Prago, da se pogaja o fuzifi srbsko-pravoslavne cerkve s češko narodno cerkvijo, ki šteje sedaj približno 180 tisoč vernikov. * POSTNI PROMET NA PROGI LJCB-LJANA-EAKEK. Na progi Ljubljana-Ra-kek se vrši poštni promet začasno ob spremstvu uslužbenca poštnega urada Rakek. Vlak odhaja z Rakeka ob 14,14 ter prihaja v Ljubljano ob 16,05; iz Ljubljano odhaja ob 1&20 ter prihaja na Biir kek ob £0,23. Z omenjenima vlakoma so v poštni zvezi uradi Ljubljani 1 in 2 ter Preserje. Borovuioa, Spodnji Logatcc ter Rakek. Cerknica ima z Ljubljano dnevno dve poštni zvezi: eno preko Velikih Lašč. go preko Rakeka. * PRAVILNIK ZA' KOPALIŠČA. •s?, zadr.ii seji ministrskega sveta je minister za narodno zdravje predložil načrt pravilnika za ureditev kopališč. * IZ PREVALJ nam poročajo: Narodna Čitalnica je priredila v nedeljo igri »Sinov«* maščevanje* in «Branjsvfeva či-tanka», ki sle pcvzročili med številnim občinskem mnogo smeha in zabave. — Igralo se je v splt*šcjm dobro, zlasti ženske moči. rapallska pogodba daje pravico opcije za cr.o leto. V istem pismu jav- 4 PRVO POROTNO ZASEDANJE V CELJU se je končalo 14. t. m. Zadnja razprava se je vršila proti dr. Bratkoviču, solicitatorju Fr. Scm-ličn in gostilničarju Fricu Karn;čr.i-ku h Slovenjgradca. Pričela jc 13. t. m. in trajala tudi celo noč do 14. t. ra. ob 8. uri zjutraj. Obtoženi so bili raznih sleparij na škodo posestnika Fr. Pungerška iz Pameč. Zaslišanih je bilo nebroj prič, ki so pa, — kar !jie značilno — pri obravnavi povečini omilile svwe prvotne izjave in izpovedale za obtožence razbremenilno. Obtožcuci so bili po skoro 2-1 urni razpravi oproščeni, in sicer dr. Brat-kovič soglasno, ostala dva z večino glasov. * TRAGIČEN SLUČAJ PRED POGREBOM KRALJA NIKITE. Iz Anti-besa 53 pariškim listom poroča o tragičnem slučaju, ki se je pripetil pred pogrebom bivšega kralja Nikite. Ko je v salonn vite Les Liserons ležal bivši kralj na mrtvaškem odru, njegovi hčeri princesa Ksenija in velika leneginia Nikolajevna pa klečali poleg njega, zaslišal se je iz sosedne sobe obupen krik. Princesi sta Intcli tja in našli sobarico Devnl vso v plamenu. V sobi je bila eksplodirala svetilka s špiritom in goreča tekočina je oblila obleko nesrečnice. Princesama se je posrečilo pogasiti ogenj ter rešiti sobarici življenje. * DRAM. PODSEKCIJA *PREPO RODA* izreka tem potom vsem gg. darovalcem, zlasti pa g. županu doktorju Tavčarju, za prispevke naj-iskrenejšo zahvalo. — Odbor. 5 FINGIRAN ROPARSKI NAPAD. Pred kratkim smo prejeli in objavili poročilo, da je bil v gozdu tik Slovenske Bistrice nek Irrcšnjar pri belem dnevu napaden in orepan in da je zbiazne! vsled prestarega strahu in vsled bolesti nad svojo izgubo, ker ga je napadalcc baje oropal za 30 tisoč kron. Kakor se nam sedaj iz Slov. Bistrice poroča, je bil omenjeni roparski napad fingiran. Na sejem dne 24. februarja je pač prišel krošnjar Alojzij Mastek iz Ljubljane v Slovensko Bistrico, kjer 'je na sejmu svoje blago kmalu razprodal. Potem pa je šel na orožniško postajo ter tamkaj naznanil, da je bil oropan Orožniki so o zadevi poizvedovali. Pojavili so se razni sumljivi momenti. Konstatiralo se je. da je imel Mastek 19.000 kron zašitih v spodnjih hlačah. Bil je izročen sodišču, kjer pa je začel simulirati blaznost, vsled česar je bil izročen opazovalnici deželne bolnice v Ljubljani. Zdi se, da jc mladi krošnjar s fingiranim roparskim napadom le nameraval oslepa-riti onega, ki mu blago zaupal. Poizvedbe se nadaljujejo. * POŽAR je nastal predsmočiijim v Derevdovi hiši na Emor.ski cesti, katerega so takoj pogasili in škoda je neznatna. POSKUŠEN SAMOMOR. Iz Ma- ribora nam javljajo: poneueijek popoldne se je 321etna zascbnica An tonija Poskuschil. stanujoča v Ciril Metodovi ulici 24, ustrelila v prsi. Krogla je obtičala tik pod srcem. Nesrcčuico so takoj prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Vzrok poskušenega samomora je baje odpoved stanovanja. * Opozarjamo na dar.aS.nji oglas liajo, da ie iialiianska vlada protc- domače tvruke 3. Potočnik. Ad 516 Belokrajica. Projekti ivez Ljubljane s Snšakom in s Splitom so dali v zadnjih tednih povod, mnogim člankom v gospodarskih in političnih listih naše zemlje. Pri čitanju teh člankov se cam je zdelo, da se hrvatski gospodarski krogi veliko bolj zavzemajo za belokranjsko traso, slovenski, pri katerih menda tudi še še ni padla odločitev, pa so nagibajo na strm kočevske zveze. Eni in drugi so navedli dobre in slabe strani posameznih prog, vsi in ž njimi beograjska vlada so edini v tem, da je neobhodno potrebna zgraditev, vsaj ece izmed projektiranih tras. V zvezi s to diskusijo naj rečemo psr besedi o Belikrajini, ozemlja, obkroženem od Gorjancev in kočevske-čmomeljskih gor od severno in zapadne m od Kolpo od iužne in vzhodne strani. Omejili se bomo na par zanimivih podatkov, ki nam jih je da! na razpolago g. P. Lovšin, nad-učitelj na Vinici. V Belikrajini nc nahajamo niti na gospodarskem, niti na soci-jalnem in knltcmo-političnem polju med mestom in mestom, med vasjo in vasjo posebnih razlik. Vse belokranjske občine veljajo že od nekdaj — lahko rečemo od Marije Terezije časov — kot najizdat-nejaa vrela rekmtaeije ameriških izseljencev. Tako se je n. pr. is viniške obline izselila pred vojno povprečno na leto ena desetina prebivalstva, od katerega so je pozneje vrnil* polovica domov. ,V isti občini je bilo pri ljudskem štetju 1. 1910. 200 duš manj kakor pred 10 leti. Ljhdje so se izseljevali vsled obubožanja. S svojim zaslužkom v Ameriki sa skušali plačevati dolgove, popravljati hiše in gosito-darska poslopja. Navedeni vzrok izselitve potrjujejo izkazi kmetskih posojilnic. Številke dokazujejo neugodni finančni položaj prebivalstva. Tako se je v zgoraj omenjeni občini, ki meri okrog 6423 ha in ima okrog 3000 prebivalcev, nah&ialo pred vojno v tamošnji posojilnici v letih 1910—1913 110.000 K vlog in C0.000 K dolga. Vložkov pri drugih zavodih se je cenilo na okroglo 300.090 K in dolga 260.000 K. Pri tem je nekaj trgovcev ostalo nevštetih. Koncem leta 1918. so iznašali vložki 251.1S7 K in 10C0 K dolga. V Mi občini jc bilo žigosanega denarja približno 1,517.000 K. Co računamo, da je vrednost krone padla po najnovejšem curiškem tečaju (4 cent.) na eno pet-indvajsetino vrednosti, je stanj9 vložkov po odbitih dolgovih .vendar po svoji notranjosti 4krat manjše od salda nicč vložki in dolgovi 1. 1913. Na izvoz večjih množin poljedelskih pridelkov ni misliti, ker je zemlja premalo rodovitna, da bi omogočila nadprodukciio. Kako se bo tobačna kultma obnesla, bo pokazala bližnja bodočnost. Zemlje ima lonet pre malo. Obdeluje jo primitivno, brez strojev. Industrije jo malo. V zadnjem času smo culi o ustanovitvi žag v Črnomlja, o rudo- in premogokopih. Ena sama industrijska panoga nima takih naravnih predpogojev, da bi zaposlovala vse moči, ki so r.a razpolago. Industrijalno pa se Belakrajina mora razviti, Eicer lx> ostala tudi v naprej pokrajina izseljencev. Kadi tega bo treba buditi interes v rrvi vTsti za zadružno domačo industrijo. Izdelovanje igrač in okraskov (mesto norimber-ških v Ljubljani), velikonočnih pisanic, številnih artiklov iz tekstilne 'oranže, ki so jih bližnji in daljni ljubitelji domače umetnosti že imeli priliko občudovati, lesna industrija, rudokopi in premogo-kopi, nekatere poljedelske industrije itd. bi prišle mogoče v poštev. Nočemo for-sirati že' v naprej nobene industrijske panege, ker vemo, da je njena eksistenčna možnost odvkma od njene rentabili-tste. Vendar je treba povdariti, da se tudi Belakrajina, eden izmed siromašnih delov naše domovine, more ekonomsko razviti. samo če se poklicani faktorji ne bo jijo ohilcga truda, ki jih čaka pri vrgoji zaostalega naroda samega. Po tem in takem ozemlju naj bi torej stekla nova proga, ako se vlada odloči za belokranjsko zvezo Ljubljana—Split. Da bi pripomogla nova železnica v visoki meri zboljšanju položaja našega Belo-kranjca, je samoobsebi umevno. Jagoslovenske banke, in dr. Ferhres, predsednik Zemaljske banke v Zagrebu. = Zadruga za gradnjo uradniških hiš. V Splitu se je ustanovila zadruga za gradnjo uradniških stanovanj. Zadruga r4eje do sedaj že okoli 660 članov ra pričakuje izdatno podpore s strani vlade. = Proračun trgovsko-obrtne zbornice. Potrebščine za prihodnje poslovno leto trgovsko-obrtne zbornice značajo skupno 1,865,050 K, dohodki pa 1.812.352 K, deficit maša torej 52.798 K. Trgovsko obrtna zbornica bo pobirala 90 odst. doklade od občne pridobnine, oziroma od pridobnme javnemu polaganju računov zavezanih podjetij. V slučaju zvišanih dr žavnih davčnih postavk se odstotek do-klad avtomatično zniža. Borza 15. marša. 565 900 9200 442 635 1500 1400 1170 740 640 398 1810 710 690 282 blagA 97r. 1375 560 915 9250 445 660 1185 74f> 6200 64 5 400 716 286 Zagreb, devize: Berlin 232 do 232^V>, Milan 540 do 541, London 568 do 574. Ne-vrvork ček 144.50 do 145, Pariz 1020 do 1030. Praga 192 do 195, Švica 2425 do 2450, Dunaj 21 do 21,10, Budimpešta 35.25 do 35,75. Valut«: dolar 141 do 141,50. avstrijske krone 21 do 22, levi 1C0, rnblji 68 do 73, češke krone 1P0 d« 182, franki 1060, napoleondori 488 do 491, marke 236 do 227, leji 195 do 197, son vereign 582 do 585, italijanske lire 53! do 5o5, turške zlate Mre 540. Blagovna borza: Pšenica 75 kg 3 odst. defekt na franko sremska postaja 1010. oves franko vagon Virovitica 369 do 36?. oves franko vagon Zagreb 390, koruza franko vagon Zagreb 460 do 465, fnmko Prem 405, sol nemška 550, bukovo oglie franko vagon Gorski kotar 15.000 do 17.000. ' " denar Banka za Prirnorje s > 965 Hrvatska eskomptna banka ; 1370 Juftoslavenska banka . . • Ljnblianska kreditna banka « Pra.štediona ..«■»> Reeka ptička banka i > > Slovenska eskomptna banka Rksploatacila drva » • ■ s Ctitman c i e i i i ■ i Slavonia : . » » s » » » Srpska banka" , . « t « » Dubrovačko pnrobrodno dr. Narodna banka s . « • ■ Trsovsko-obrtna banka "« > Jadranska banka . . . i • Narodna šurnska industrija i Ciorani.t .... i • i t Banka Brod na Savi i . > Dnnaj, devize: Zagreb 485 do 489, Beograd 1930 do 1950. Berlin 10J7 do 310;;, Budimpešta 166 do 168, Bukarešta 927 50 do 9o7"50, London 2730 do 2750, Milan 2555 do 2575, Newyork 6S9 do 693, Pariz 4830 do 4870, Cnrih 11625 do 11675. -— Valute: dolar 680 do 684, marte 1097 do 1103, fnnti 2720 do 2740, fnmr. franki 4790 do 4S30, dinarji 1905 do 1925, švic, franki 1158750 do 1163T50, čehosi. krone 898 do 904, ogrske krone 164"ž5 do I6C'75. Avstr. kronska renta • ■ > ■ majska renta i a ■ • » Ogrska kronska renfa i . » . V. avstrijsko vojno posojilo * > Turške srečke .:»..,» Avstr. kred. zav. za trs. in ind. Anglobanka . s , . . » » t Bankverein i > t ■ ■ t f « Landerbank .-..:» 4 v i Avstro-Ogrska banka : . > ^ Bosanska zemaliska banka . i Živuoster.ska banka i > t • Državne železnice . t E > ■ Lombarde . s s i » » • » Alpine-Montan . . Praška "elezna industrija > Trboveljska premosokopna . t r.cjkam. papirnica . -. . s s K^anjskn železna industrija . . Zenica-železo . s » . . i . Praga, (levi z c: Berlin 123*25, Curih 130350 do 1306:50, Milan SSO'50 do 2 51 "75 do 52'75, Budimpešta 18'12 do 19'12. — Valute: dolar 75 do 76, dinarji 199?50 do 201'50, funti 298'50 do 300*50. frane. fnnki 53T50 do 540:50, liro 127T50 do 279"50, švic. franki 1298'50 do i 1301:50. j Cnrih', devize: Berlin 9'325. New- Pariz 4065, ranešta JM4 99<76 99-75 25o"— 79.25 4400.— !380-— 1522'— 1276»— 2890.— 5420 — 1750.— S750-— r.960-— ."940— S9S0-— 14700-— 5550-— . 1CS00 — . 9850.— 12t"75 do = Kmetskini posestnikom. Ivakor la; tako razpolaga tudi letos Državna po- j York 589'50. I/ondon 2217'50, sredovalnica za delo z večjim številom I Milan 2165, Praga 7"70, Budi kmetskih delavcev in poslov. Letos tudi preskrbljeno vse potrebno, da pri dejo isti k n?,m v čim največjem številu. Vsi, ki bi potrebovali takih poljskih delavnih moči. naj se obrnejo ti: I no ali p;a meno na eno izmed podružnic Državne posredovalnice de.lo, ki so nahajajo v Ljubljani, Mariboru in Ptuju. — Naselitev dons!;:ti korakov v Makedoniji. Ideja naselitve donskih kozakov v Makedoniji je definiiivno opuščena. Izkazalo se jc nnnr^č, da bi bili stroški q j Zagreb 4'—, Bukarešta 7'90, Varšava 0 70.' Dunaj 1'40. avstrijske krone 0'875. Berlin, devize: Italija 130"75 eo 133'25. Pariz 43T55 do 438'45, Švica 1071*10 do 1073*60,. Dunaj 14'48 do 1 <'52. Praga 81*93 do 82'15, Budimpešta 15*33 do 15*37. preveliki. — Pe kri vanje železniških' vozov. Zelcr. niška direkcij.i v Subctiei je izdali odredbo. da se vagoni z žitom ne smejo več pokrivati z deskami, ampak s plahtami. V trgovskih krogih vlada radi tega eli'-:o razburjenje, ker zaprtih vagonov ni uovoij. plahte pa so predrage. = člaai finančnega sveta U Hrvatske, finančni svet so poklicani iz Hrvatska Vrban -avc a novca a vela. dr. Dušan Plavčič. predsednik Vremensko poročilo. I.latlinna S0G m nad moridm D a .i 53 gsg; S£ « C^c 2 a ! p Ž t o c > , r,*. Vetrovi Ne.Vi T. nr. 7*5-0 t5. marc I S. cr. : 21. eri: 7iS-: 00 12-2; C-8 | brez vetra j a?no i i. I Srednja vjerait-rra terap «Ne vidim, da bi kaj manjkalo,» sem reke! tako navdušeno, da se je Kenycn na glar nasmejal. «Mar zijajo Angleži tudi v svoje rojakinje ter jih ocenjujejo po javnih prostorih kakor vidva? Ali pa je to šega, privzeta v korist Italijanov ?» To nesramno vprašanje je izrekel nekdo tik poleg mene. Iikratu sva se obrnila obadva ter ugledala ravno za r.ami velikega človeka kakih trideset let. Poteze so mu bile pravilne, njih uiisek pa ni bi! prijeten. Na prvi' pogled si čuti!, da mu košate brke zakrivajo porogljiva usta in da sc liste črne oči in obrvi kaj hitro ornra-če z mrkim srdom. Izraz njegovega Koman. To sem zapazil, ko so se za hip najine oči srečale. 1 emne, prekrasne oči so biie to, a v njih je bil nek sanjski, razmišlien pogled — pogled, kakor da bi spregledal človeka pa gledal, kaj je za gledečim predmetom. Ta pogled je naredil čuden vtis jasne, ker pa so se najine oči srečale samo za irenoiek, skoraj da nisem mogel reči, ali je bii utisek prijeten ali neprijeten. Dekle in spremljevalka eta* postali Kenyonom pred njima iz cerkve. Zunaj sva se sporazumno u-staviia. Siccr je bilo morda robato, vendar sva obadva želela videti odhajati dekle, ki je naju niena zunanjost tolikanj zanimala. Prišeaši skozi cerkvena vrata sem opazil nekega človeka, ki ie stal blizu stopnic — človeka srednjih let in bc'jše zunanjosti. Imel je okroglaste rame in je nosil očala. Če bi me količkaj zanimalo, da bi določil njegov stan v življenju, bi sodil, da je bil učenega poklica. Glede njegove narodnosti ni bilo mogoče, da i>i se motil; bil je Italijan do kosti. Očividno je na nekoga čakal; ko pa je prišlo dekle z starko iz cerkve, je stopil naprej ter jih ogovoril. Rezek odgovor mi je bil na jeziku, pa Kenvon, ki je bii mlad, neskončno iznajdljiv in jako zmožen reči in storiti pravo na pravem mestu, me je prehitel. Privzdignil je klobuk, se priklonil tako, da je bilo nemogoče reči, kje sc je končevala prošnja za opro-ščenje ter pričenjal zasmeh. «Signore,» je rekel, «Auglež potuje po vaši lepi deželi, da vidi in hvali vse, kar je lepega v naravi in umetnosti. Če vas naša hvala žali, prosimo oproščenja.» Možak je grdo pogledal ne vedeč, ali se je moj prijatelj šali! ali je govoril resno. cče sva kaj žalega storila, prosim, ali je signorc tako prijazen, tli sporoči našo prošnjo za oproščenje obema damama? Morda jc njegova žena ali celo hčer?» Ker je bil možak žc mlaj. je bilo zadnje vprašanje sarkastično. «Ne eno ne drugo ni,» jc bleknil. Kenyon se je priklonil. «Ej, toraj prijatelj, dovolite, da čestitam signoru radi tega in da mu obenem čestitam na znanju našega jezika.» Človek je bi! v vedno večji zadregi; Kenjon je govoril tako "prijazno in naravno. «Mnogo let sem preživel na Angleškem^ je rekel na kratko. «Mnogo let! Tega bi si skoraj ne bi mislil, ker se signore še ni priučil one angleške posebnosti, ki jc mnogo bolj važna kakor jezik ali i:ag!as.» Kenyon je prenehal pa pogledal človeku v obraz tako nedolžno in Starka je na glas vzkliknila cd za- obraza je bil ošabno "aroganten, prav j čudenja. Prijela ga je za roko in mu posebne zlovoljen. Da je bil tujec, se je lahko videlo, in to vzlic njegovi jo poljubila. Dekle pa je povsem apatično stalo poleg. Bilo je jasno, da azaaEB^Bnam jsajMManmnBB popolni angleščini. vprašujoče, da mu je oni res padel v past. «Prosim, kaj pa je to?» je vprašal. «Vsskdo sc brigaj za svoje lastne stvari,» je odgovoril Kenvon nakrat-ko in ostro ter mu pokazal hrbet, ka- privlačnost ali očaranje. kor da bi bil razgovor pri kraju. Neznancev obraz je zardel v togo-to. Ker sem se bal, da ne bi napadel prijatelja, sem pazil nanj, vendar se je premisli!. Zaklel je, sc obrnil, in s tem je biia stvar pri kraju. Med tem razgovorom sc je stara Italijanka poslovila pri prijatelju, ki je govorila z njim, se vrnila k mlademu dekletu, in nato sta odšli svojo pot. Naš zlobr.i Italijan pa ie po svojem porazu stopil k človeku, ki se je bil razgovarjai s staro služabnico, ga prijel za roko ter odšel z njim v drugo smer. Kmalu sta bila nama izpred oči. Kcnyon ni nasvetoval, da bi sledila pn i dvojici, mene pa je bilo sram vzeti kaj tr.kega v misel, tudi ako bi si bil želel. Vseeno pa moram priznati, da se mi je porajal sklep, da drugi dan zopet obiščem cerkev San Giovanni. Vendar je nisem več videl. Kolikokrat sem se še podal k tisti cerkvi, si ne upam povedati. Niti na lepo dekle niti na njeno spremljevalko nisem več naletel ves čas, kar sem še ostal v Turinu. Najinega drzovitega prijatelja sva pač še nekterikrat srečala na ulici; počastil je naju z mrkim pogledom, za katerega se pa kaipak-da nikdo r.i zmenil; a onega zalega dekleta z bledim obrazom in čudnimi črnimi očmi pa nisva več uzrla. Abotno je bilo reči, da sem se zaljubil v žensko, ki sem jo videl samo nekoliko minut, ki nisem nikoli govoril ž njo, ki nisem poznal niti njenega imena, niti doma, niti domovine. Priznati pa moram, kar se tiče zunanjosti, da sem se bolj zanimal za to dekie kakor za vse ostale, kar sem jih videl, čeravno je bila v resnici lepa, si vseeno skoraj da nisem mogel tolmačiti, kako to, da sem čutil to Vi* ■» «vr> (Dalje.) DRAGO BESELJASC An OBČni in inlormačnS zavod, Ljubljana, Cankarjevo naiir. d. Prodaja in nakup posestev,! posojila, trgovske izravnave, ameriške zadsvs. Gospodarska! pisarna dr. IV. GERKE, Ljub- i Ijana, Miklošičeva cesta št. 6,i 47 telefon 37. £87 12-111 Oeisrtrržšes i za ociema in umetna iticjana Irovicska dela, umetno ia stavbno ključavničarstvo (Treibziselcur), prevzema vse v to stroko spadajoča predmete ia poprovih. 70 Priporoča sc 435 3-2 j Evs.n Posiikvar, Ljufe-^srsa Kcnjužka aiica št. S. za dva koDja, popolnoma M prenovljen, ali zamenjam istega za manjšega. Slomškova, ulica. 21, dvorišče. 513 2—2 Ob!, koness. zaved za pakončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska u!ica št. 39. 415 52—19 E*!3Fi5fn rn »iara, ta&i p okvar j ona fH&PjG 3b evoliolesa, šivalni, pisalni ia razni stroji. F. EATJ3E., Ljubljana, Stari trg 28. -'74 12-8 $?!wn izbrano, naravno, bela ali rdeče, nove klSJlž ali stare, po vrlo nizki ceni na malo ali veliko, pošilja v poslanih sodih Cijjlar, trgovina vina, Siv.bica, Hrvatsko. Zagorjo. 823 JO—ic ffoia?idS* priJp« ia polten, se sprej-«ne v krojaško obrt. 507 ZZeurih FiUer, Prečna uiiea 4. 3-2 "^H^n^nFT Popolnoma novih gramo-UiiUjil fonskih plošč, ki igrajo brez igle in imajo naraven glas proti onimi z iglo igrajočimi. Plošče so svetovnoznano franc tvrdke Pathč. — Kaslov pri upravi ..Jutra", Sodna ulica 6. 503 3—3 prostorno,, elegantno opremljeno, z električno razsvetljavo, no možnosti v sredini mesta, s postrežbo io io foicoj lioncni mM Ponudba pod Banani r&vna-75 t-cij" poštno ležeče. 522 It/68 521 mzaisKo poojerje 2-1 ^ D strojaiaa obratom v letovišči v J Sloveniji išče družbenika v svrbo jj razširjenja podjetja. Prednost sa tlajo ;1 interessntom, ki imajo zveze z Balkanom. || Ponudbe pod „150,OCO:i ca Anor.čni 'j zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana. !! najfinejše .,Heriaos" dokler traja zaloga, ]p3P©cics.j£3, MILKA KOSOVA ifeesgei. 3-2 Istotam se dobi tudi najlepši izbor najnovejših form dainskih slamnikov. Mestni stavbenik Ljubljana, 8!on?škova 19 \ Telefon 52 7 472 4 j se priporoča za vsa grad- jj bena dela, za napravo na- f - - črtov in proračunov. - - Kdor hočs kaj prodati | ECdar hoče kai kupiti | Kdor iščo službe itd. f — Jrsseriraj v „Jutra" g pod ugodnimi pogoji naproiaj. Več so poizve v pisarni Poalesalk & Co. Ljubljana, Snafljova ulica §t. 4, so rajlopšs In najnovejše lllgf^ velikonočne razglednice. Dobivajo se P3 vse papirnih tr^ovinaii in pri zalcžnišlvu M. TSSSIK, 515 iii® zfflp Mm i liii i liliii RnsssasaassEzscssnEEnsszicsn ^ Olja, lahko, za vretena; t3 oljo za trausmisije; HJ olje, strojno za poljedelske stroje; j? olje, strojno za težke stroje; <» olje za avtomobile, lahko; ra olja „ „ , izredno težko; olje za ciliudrc; oljo proti prahu. 67 104—C0 Glavna zalega: a n » K H H SI e n ■ « _ iii č, Mm a ZsoKI, d. zo.z. 1 prej A. Zankisinovi. izvrstnih tovarn po naj s obilnejših in nizkih cenah. Haročajte in širite sledeče TI Š Anatala Fraass - Debalja,k: Picgvinski otok. Roman. Cena Iroš. 42 K, [» y po polti pripor. 2 K 40 v več. S M D0Si0jevakij-I=ev3tik: Bosi. Roman t IV. delih. Brol 26 K, vez. 50 K, S u po pešti pripor. 4 K G0 v več. 5 0 G-oaceart-PastTiškin: Dekle Eliza. Roman. Bro5. 10 K, ve:. 16 K, po pošti 1 K 80 v več. Garvantss-Sorli: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 10 K, po pošti 1 K 80 v več. Shakespeare-Simančio: Son kresno noči.' Broš. 22 K, vez. 28 K, po poiti 1 K 80 v več. i jj Anto DcbolTak: Solncoia senco. Broš. 10 Iv, vez. 15 IC, po pošti 1 K 80 v več. H H Stritar j avaT antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 li, po pošti 1 (] 2 K 60 v več. (j fJ Josipa Juroioa zbrani spisi. Druga izlaji. Urodil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. N ^ " broš. 20 K, po pošti 3 K več, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 2 K G0 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: i I •fpseTs-i«™^ ssb^rsga u Saj ubijam Socisia »lica (3. -IIKsf i? J.-' '—I i j 1—i kupujte no¥e knjige Tiskovne zadruge s Dr. Fajgel, Tik za fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorir-i }X) izbruha vojno med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 3G K, po pošti 2 K več. A. Kov.lčan. Vclsja. Drama. Broš. 28 K, vez. 3G K, po pošti K 1-S0 reč. Pr. Veber, Uvod r filozofijo. Pota in cilji, 3. — i. zrezek. Cena 72 K. p o pošti 3 K več. Knjigo se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna u!. 6. nt>-'jwj -b-K* ivkh-^ m 99 0 LsubSiaf 21 101-C0 s o. taanaisha sesfa št © ima v skladišča in oddaja po najnižjih cenah: fo? Pšenično tr.oko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenične otrobe, lil pšsnično moko ra krmo, prose-io kašo. jsšprcnj, sSadicsr beli suhi q kristal,.........-------!— Al moške, deško in žensko, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter raz- uj 9 lične dru^o bisgo. Gddaia se Io v večjih množinah. Točna postrežba. ©feleiiep povrinito zrn ^omiatfne toalete dame. ©felaS«, moderniziranje l€©stsJsi^ou u ©sstsššs Lsstna nalffineišesa feisga in iamic iU&Bh&sr} sa ©fese&e. asradniitv« obleke na ©br©&s©§ Cene delta sa snošis® ofeEslss zemke kositrne SSO K.