GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ M GLAS 'EPTEMBER 1982 ŠTEVILKA 9 LETO XVI IMP Glasnik izdaja delavski svet IMP — Industrijska montažna podjetja Ljubljana. Izhaja mesečno v 7.460 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Andrej Zadravec (predsednik), Miro Dražumerič (namestnik predsednika), Drago Goli,1 Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Aleksandra Kostanjevec, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Minih, Janez Rojic, Dragica Rudolf in Majda Slapar. Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9.1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. , Sil :etk ;lju‘ :m' še prt iprf Ml inf ate' n za' drd or' V prvem polletju smo spet povečali izvoz in bolje izkoristili delovni čas koordinacijski odbor sindikata SOZD IMP je 23. avgusta obravna-poročilo o poslovanju v letošnjem prvem polletju. Člani odbora so Motovili, da naši dosežki v nekaterih najpomembnejših točkah prese-orit Šajo republiško povprečje, torej smo lahko z njimi zadovoljni. Seveda sto Pa so gospodarske razmere težavne in zdaj ni čas, da bi počivali na lo-)v‘ orikah, pač pa je treba razmisliti, kako bi dobre trende zadržali do ah^onca leta in poslovne rezultate morda celo izboljšali, za kar so realne zmožnosti. ^v°dn° poročilo je dal Uroš V^rže, ki je najprej navedel ° t0^ke poslovanja IMP v tek bili * Dosegli smo razmeroma 11''Sodno rast celotnega prihodka ■;i dohodka, saj smo zabeležili ecje povečanje, kot je pov-n0J >rečje v republiki. * Ponovno — že tretje leto >sle 1 be1 nji' ov< :lj6 lise žel£ ;ži' ivlj« vem polletju. pa niti spregledati dejstva, da večina proizvodnih tozdov zaostaja za cilji svojih srednjeročnih planov, pa tudi izvoz storitev je bil precej manjši od načrtovanega. # Prvič po nekaj letih smo dosegli boljši izkoristek delovnega časa. PRIMERJAVA RASTI OSNOVNIH KATEGORIJ GOSPODARJENJA v 6 mesecih 1. 1982 glede na isto obdobje preteklega leta med IMP in gospodarstvom SRS. Priprave na 10. kongres ZSS .Od 11. do 13. oktobra bo v jiubljani deseti kongres Zveze "'hsikatov Slovenije. V IMP je ^ordinacija že najunijski seji m;ii "Prejela smernice za javno razpravo o kongresnih dokumen-*ih in tudi ustrezno dopolnila !*oj delovni program. Ko so dani koordinacije na zadnji seji *8. avgusta poročali o kongre-S|>ih razpravah, so ugotovili, da 80 osnovne organizacije delo ^stavile, kot je bilo dogovor lei>o, čeprav konec avgusta za' fadi dopustov še ni bilo mogoče 5trniti ugotovitev, ker razprave Se niso bile zaključene. Kljub ,Semu pa lahko rečemo, da , °do delegati iz naših vrst, ki so a* izvoljeni za kongres, dobro Oboroženi s stališči iz svojih /edin. Sredi septembra bo tudi v°ordinacijski odbor sindikata sozdu zbral pripombe na kon-6resna gradiva, da jih bo poslal r*Publiškemu sindikalnemu dboru delavcev gradbeništva. Več o pripravah na 10. kon-|.res Zveze sindikatov objav-ia*no na 2. strani. SRS % IMP % CELOTNI PRIHODEK 28 29 PORABLJENA SREDSTVA 30 32 DOHODEK 22 23 OSEBNI DOHODKI 31 26 IZVOZ 46 o9 UVOZ 34 41 16. oktobra — proslava petintridesetletnice IMP zapored — smo močno povečali izvoz ter izpolnili in presegli obveznosti, ki smo jih sprejeli v okviru SISEOT. Čeprav ravno pri izvozu dosegamo najboljše rezultate, pa so tudi na tem področju še slabosti. Ne moremo biti zadovoljni z regionalno usmerjenostjo izvoza, ne smemo Uredniški odbor Glasnika bo v petek, 17. septembra organiziral seminar za informiranje. Zbrali se bomo ob 9. uri v sejni sobi na Titovi 37, tretje nadstropje. Vsi, ki bi. bili pripravljeni sodelovati pri izdajanju našega Glasnika, pridružite se nam! • Delitev osebnih dohodkov je bila umirjena. V povprečju je IMP povečal maso osebnih dohodkov manj, kot bi jo po družbenem dogovoru smel glede na povečanje dohodka. • Nadaljevanje na 3. strani V soboto, 16. oktobra letos ob 10. uri bo v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slavnostna seja delavskega sveta SOZD IMP, kar bo osrednja prireditev ob petintridesetlet-nici IMP. Komisija, ki je pripravila program obeleževanje petintridesetletnice IMP, je predlagala, naj bo proslavljanje našega jubileja delovno, s čemer se je strinjal tudi delavski svet SOZD-a, ko je sprejel program prireditev in drugih akcij. Tako bo tudi slavnostna seja delavskega sveta 16. oktobra prerez našega dosedanjega dela in dogovor o skupnih akcijah v proizvodnji, ki morajo biti usmerjene predvsem v prizadevanje za kvalitetno rast, za izboljševanje programov, tehnološki razvoj, povečevanje storilnosti in ne nazadnje vse večji prodor na tuja tržišča. Zato bomo na slavnostno sejo povabili naše dolgoletne poslovne partnerje in se jim zahvalili za uspešno sodelovanje. Posebna priznanja bodo dobili trije delavci, ki so pri IMP že petintrideset let, to je od leta 1947, ko je bil ustanovljen. Toplovod. Na slavnostni seji delavskega sveta bodo podeljena tudi Priznanja SOZD-a IMP članom kolektiva za delovne dosežke in za aktivnost pri razvijanju samoupravnih odnosov. Na seji bo koordinacijski odbor sindikata SOZD-a IMP razvil svoj prapor. Organizacijski odbor za to slovesnost pripravlja tudi pester kulturni program. Posebej pa je zasnovan program raznih vzporednih akcij, ki bodo predstavile dosežke naših temeljnih in delovnih organizacij širši javnosti. Delovne organizacije tudi posebej pripravljajo Dneve IMP, ki jih uvajamo v jubilejnem letu kot priložnost za tovrstna srečanja in bogatitev medsebojnih odnosov. Iz teh programov naj posebej opozorimo na dan Panonijskih delavcev, ki bo 23. oktobra v Moravcih. Panonija namreč tudi slavi letos saj je bila ustanovljena leta 1947, torej isto leto kot Toplovod. Tudi Panonija pripravlja lep kulturni program, za katerega bodo nekaj točk prispevali kultumo-umetniške skupine — med njimi pevski zbor Štefan Kovač, recitatorska skupina iz Mure in morda še kdo. Delavci Promonta so že proslavili Dan IMP v soboto 4. septembra. V Zajčji dobravi se jih je zbralo okrog 320 iz vseh tozdov, od Montaže Koper, do ljubljanskih tozdov Ogrevanje-vo-dovod in klima Montaža ter delovne skupnosti skupnih služb. To je bilo prvo srečanje Pro-montovih delavcev, ki je bilo še posebej slovesno, saj letos praznujemo 35-Ietnico IMP. Slavnostni govor je prebral predsednik delavskega sveta Franc Pavlin, sicer pa je bil program bolj družabno rekreativen. Imeli so razna šaljiva športna srečanja — na primer vlečenje vrvi, tek z jajci, ples z balončki in podobno, pri čemer so se prav imenitno zabavali. Tudi za jedačo je bilo poskrbljeno. Začeli so z bogračem, nato pa spekli odojka in še na kile drugega mesa. O vzdušju priča že dejstvo, da so mnogi vztrajali v Zajčji dobravi tja do enajste zvečer in še dlje, Najpomembneje pa je, da je srečanje poteklo zares v pravem tovariškem vzdušju in je prispevalo k medsebojnemu spoznavanju članov kolektiva. Naj na koncu omenimo, da tudi v Livarju pripravljajo piknik na Krki, ki bo v soboto, 18. septembra s podobnim programom. V Emondu bodo Dan IMP proslavili kasneje, v novembru, skupaj s podelitvijo jubilejnih nagrad. L. J. 0d Nte e a' cC ‘•!j er'1 n" le h“ j IZ VSEBINE • Koordinacijski odbor sindikata v sozd IMP ttteni, da bo treba osnutek Samoupravnega spora-Zuma o skupnih osnovah za urejanje pravic in obveznosti delavcev pri investicijskih delih v tujini še precej spremeniti — tako da bo omogočal samoupravno odločanje o rezultatih dela in spodbujal k boljšemu delu, 1,6 pa administrativno omejeval osebne prejemke. str. 3 • Nekaj naših delovnih uspehov: Dela na novi grafični tovarni Aera Celje, novi sirarni KŽK v Kra-nJu in novi toplotni aparati. str. 4 in 5 • Predstavljamo vam tozda Inženirski biroji in ^rojektiva Maribor. str. 6 in 7 • Priprave na 4. kulturno srečanje gradbenih dedcev so v polnem teku. Žiriji za literarna in likovna dela sta opravili svojo nalogo. Poročata, da so dela, ki Sn,0 jih prej.eli na razpis, zelo dobra. str. 8 ® Planinci so bili na Triglavu in Marmeladi. str. 10 in 11 * 25. septembra bodo v Murski Soboti 2. športne ?MP str. 12 Julija je bil v Gornji Radgoni že dvajseti mednarodni kmetijsko-ži-vilski sejem, ki je imel letos geslo »Več hrane za doma in za izvoz. Med 750 razstavljale! iz vse Jugoslavije in enajstih tujih držav, so bili tudi IMP-jevi tozdi, ki proizvajajo kmetijske stroje in opremo za živilsko industrijo. Panonija in Blisk sta letos svoje stroje predstavila na skupnem razstavnem prostoru. Blisk je razstavil napajalnike, drobilce zrnja, transporter in mešalce gnojevke. Panonija je predstavila svoj celoten program, v katerem je letos nekaj novosti. Prvič so pokazali novi stroj za stiskanje sena, pa stroj za obdelavo tal in novo izvedbo kotla za žganjekuho z indirektnim gretjem, ki ga bodo uvažali v Avstriji. Seveda so pokazali tudi sejalne stroje prikolice, škropilnice in kosilnice, skratka vse izdelke iz svojega bogatega programa kmetijskih strojev. Na sejmu je bil tudi Dan Panonije, ki je privabil kar lepo število obiskovalcev. Kako tudi ne, saj so ljudje lahko kar na sejmu kupovali stroje, ki so jih že naslednji dan prevzeli v tovarni. Isti dan je bil tudi sestanek s poslovnimi partnerji. Predstavniki trgovin so si ogledali stroje — seveda so jih najbolj zanimale novosti — in se začeli dogovarjati o prodaji v prihodnjem letu. Imeli smo tudi srečo z vremenom, kije bilo tisti dan zares lepo. * Na slikah: Panonijin in Bliskov razstavni prostor na radgonskem sejmišču. (Foto: F. K.) Predkongresne razprave v Emondu Največ bo vredno, če bodo uredili medsebojne odnose Iz Emondovih vrst bosta na 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije dva delegata. Bežigrajski sindikati so izvolili Toneta Laha, v Slo-venjskih Konjicah pa Dominika Klineta. V Emondu so organizirali ne dobivajo pa povratnih infor- predkongresne razprave podobno kot v drugih organizacijah IMF. Mnenja in pripombe iz široke razprave v osnovnih organizacijah so povzeli na razširjenem sestanku konference, kjer so do-’ datno obravnavali tudi temi, ki ju je predlagal občinski koordinacijski odbor — to je prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo in samoupravno organiziranost delovne organizacije Emond. Oba delegata, ki sta bila prisotna na seji, sta tako dobila dovolj gradiva. Osnovne sindikalne organizacije pa so svoje pripombe seveda" poslale tudi neposredno občinskemu sindikatu. V tozdu Ten-energetika želijo sindikalnemu kongresu uspešno delo, so pa poslali več ostrih pripomb, ki se tičejo širših družbenih problemov. Tako med drugim pravijo, da se prevečkrat dogaja, da prihajajo v težave ravno tisti, ki se držijo stabilizacijskih dogovorov in izvajajo stabilizacijske ukrepe. V Jugoslaviji je čutiti borbo za ohranitev statusa nerazvitih, kar je pogosto izvir nacionalizma in šovinizma. Smo za to, da naj bo naša družba humana, so zapisali v tej osnovni organizaciji, ni pa prav, da smo humani do nehumanih. Zahtevajo, da se takoj neha plačevati nedelo in konča z lažno solidarnostjo — v vseh republikah. Osnovna organizacija v tozdu Ten-telekomunikacije je najprej opozorila, da bo sindikat lahko bolj učinkovot šele, ko bo imel kaj dejanskega vpliva na dogajanje, in to tudi zunaj delovne organizacije, na vseh ravneh do federacije. Konkretno menijo, da mora imeti delavec več vpliva pri vprašanjih, kot je politika cen,-politika naložb in podobno. Zdaj osnovne organizacije samo dobivajo navodila iz občine in višjih ravni, kaj naj delajo -— in to tudi bolj ali manj uspešno počno — macij o usodi njihovih pripomb in predlogov. Zavzeli so se, tudi za večjo osebno odgovornost in opozorili, da smo v družbi premalo dosledni pri izvajanju dogovorov, ljudje postajajo indiferentni, ker vidijo, da se nekaj dogovorimo, praksa pa gre drugo pot. Ugotavljajo pa tudi, da so predsedniki izvršnih odborov preveč obremenjeni in predlagajo, da bi jih s predpisi malce razbremenili rednih delovnih dolžnosti, da bi se lahko bolj posvetili sindikalnemu delovanju. V Dvigalu so meddrugim opozorili, da pri nagrajevanju po delu še niso ustrezno rešili vrednotenja proizvodnega dela, zaradi česar imajo precej kadrovskih težav. Nadalje ugotavljajo tudi, da sindikat nima dovolj besede pri odločanju, moti pa tudi neuresničevanje sklepov na vseh ravneh. Sindikalisti v delovni skupnosti pa so se bolj obrnili k problemu sindikalne dejavnosti in ugotovili, da v Emondu ni čutiti enotne sindikalne politike. To je bilo očitno na primer pri vprašanju reševanja težkih gospodarskih problemov, kot so bili v Dvigalu, pa tudi pri organiziranju skupnih služb. V Emondu čutijo težnje po trganju skupnih služb (računovodstvo, prodaja, razvoj), sindikat pa je to pasivno gledal. In tudi sicer je v sindikatu mrtvilo, saj se niso nekateri na začetku leta izvoljeni odbori in komisije doslej niti konstituirali. Kar se prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo tiče, so na osnovi polletnih podatkov ugotovili, da imajo kaj pokazati. Elektromontaža odlično posluje, tudi Ten-telekomunikacije in Iso sta dosegla dobre rezultate in povečala produktivnost. Tozd Ten-energetika je dosegel slabše poslovne rezultate, ker še naprej rastejo materialni stroški. V tozd Trata — avtomatika so izostanke z dela zfhanjšali kar za polovico Ljudje spoznavajo, da lahko le dobro delo prinese rezultate Kdor z dela neupravičeno ne izostaja, dokazuje svojo pripadnost dolžnosti, ki jo v družbi ima. Ker pa je delo nuja, ne pa neka prosta izbira, je vsako zboljšanje delovnega uspeha razveseljivo. V tozdu Avtomatika smo v polletnem poročilu opazili važen podatek, da so se neupravičeni izostanki z dela zmanjšali kar za polovico. V tem vidimo kar dober napredek glede delovne discipline. Če pa ocenjujemo ta dosežek je treba vprašati, zakaj tako izboljšanje. Ob tem moramo namreč vedeti, da je iz kolektiva odšlo nekaj takih, ki so jim bili izostanki že kar praksa, nekaj drugih pa je popravilo svoj odnos do dela. Pri tem ne moremo govoriti o kakih posebnih ukrepih v korist vestnosti pri delu. Pač pa je to nekako samoiniciativno zraslo med delavci, ki vedno bolj spoznavajo, da lahko kaj pričakujemo edino od dobrega dela, kjer ima predvsem osebni dohodek veliko vlogo. Ker pa izostanki z dela dosegajo še vedno nad 5 odstotkov v masi letnih delovnih ur bi še lahko govorili o številnih možnostih za zmanjšanje odsotnosti, pa čeprav bi se čisto približali Japoncem, kjer pravijo, da neopravičenih izostankov z dela skoraj ne poz- najo. Ce bi jih mi v tem primeru prehiteli, bi si ustvarili tako konkurenčnost, kot jo imajo oni s svojimi izdelki na svetovnem trgu. In Japonci bi verjetno ne bili jezni na našo delovno zavzetost. Seveda, ko govorimo o izostankih z dela, ne moremo mimo »bolniških«, o katerih nekateri mislijo, da so čisto normalen pojav in pravica prizadetih, da jih uživajo. Če na tem mestu prav presodimo, je res, da večkrat ni treba biti bolan, če se prav poskrbi za svoje zdravje in potrebe. Kako ostati zdrav, je dolga tema, vendar za svoje dobro počutje moramo poskrbeti sami, ali z primerno hrano, delom, rekreacijo, izogibanjem slabih okolij, nezdravega popivanja in kajenja. Vedeti pa je tudi treba, da za svoje zdravje lahko veliko storimo, če ga ne pokvarimo s kako poškodbo, ki je največkrat subjektivnega vzroka, pa se jo je torej mogoče izogniti. Vsak, kdor se dobro pozna, bo vedel, kaj vse lahko stori, da bo na delovnem mestu čimveč prisoten, zdrav, da ga okolje ne bo ogrožalo s kako poškodbo, da se bo tako približal čimbolj odsotnosti, ki bo samo zaradi praznika in dopusta. FRAN VODNIK Toda Iso dela z istimi materiali, kar najbrž kaže, da tozd Ten-energetika ni tako uspešno organiziran. Dvigalo ima izgubo, ki pa jo je od prvega četrtletja zmanjšalo za polovico. Stabilizacijski prispevek Emondovih tozdov torej ni majhen. Kaže se v višji storilnosti, pa tudi v izvozu. Trije tozdi so krepko presegli desetodstoten delež izvoza v realizaciji, pa tudi Dvigalo stalno zmanjšuje uvoz in povečuje izvoz. Glavne rezerve imajo še pri uporabi materiala, za kar bo treba zboljšati evidenco in zaostriti kontrolo. Sicer pa tečeta v Emondu dve pomembni akciji: O Oblikovanje novega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in oblikovanju osebnih dohodkov. Avgusta so obravnavali osnutek novega pravilnika o vrednotenju del in nalog in ga temeljito skritizirali. Če seštejemo vse pripombe, je videti, kot da so prav vsa dela prenizko ocenjena, nekateri pa se tudi pritožujejo, da so razponi med najnižje in najvišje ovrednotenimi deli previsoki. Direktor kadrovsko splošnega sektorja Boris Krist je priznal, da je bilo nekaj napak (npr. pri ocenjevanju del v delavnici tozda Ten-telekomunikacije, pa v tozdu Iso), nekaj pa je tudi pripomb, ki nasprotujejo izhodiščem, ker preveč favorizirajo le socialni izdih. Konferenca sindikata je sprejela usmeritev, da mora novi pravilnik doseči tri cilje: zagotoviti socialno varnost delavcem v najnižjih kategorijah, obenem pa višje ovrednotiti proizvodna ter kreativna dela. Komisija za osebne dohodke, ki mora prerešetati pripombe in do 17. septembra pripraviti prečiščen predlog, bo imela torej težko delo. O Druga aktivnost pa je na organizacijskem področju in sicer zadeva predvsem organiziranost skupnih služb. V Emondu lahko vidimo močne centrifugalne sile pn organiziranju skupnih služb. Tako tozdi ustanavaljajo svoje računovodske, kadrovsko splošne službe in so težnje po delitvi razvojnih in prodajnih služb. Tako se je delovna skupnost od leta 1978 zmanjšala iz 154 na 138 zaposlenih, zato pa se je v istem času močno povečalo število reži jce v v tozdih. Izgovor za to prakso je bil, da delovna skupnost svojega dela ne opravlja dovolj dobro in so torej tozdi prisiljeni ustanavljati svoje službe. Boriš Krist je povedal, da zato v delovni skupnosti delajo analizo svojega dela. Ugotovili so, da delovna skupnost ni tako slaba. Pokaži: Emondova prodaja, ki je bila tarča hudih kritik, je med najuspešnejšimi v sozdu (takoj za Panonijo), če gledamo po sklenjenih poslih. Elektromontaža je prevzela saldakonte v tozd, vendar ima zdaj več neplačane realizacije, kot prej, ko so to nalogo pravljali v delovni skupnosti. To je šele nekaj predhodnih ugotovitev, ki jih bodo seveda predložili širši kritiki, ko bo elaborat končan. Rok 15. september. S tem želijo spodbuditi širšo razpravo o samoupravni organiziranosti Emonda, da bi dosegli čim boljšo povezanost med tozdi, da bi organizirali skupne službe tam, kjer bodo najučinkovitejše in najcenejše in bi smotrno razdelili proizvodne programe. S tem naj bi tudi končno uredili odnose med tozdi in delovno skupnostjo v Emondu. »Žalostno je, da imamo v Emondu tako slabe odnose ravno zdaj, ko dosegamo precej dobre rezultate. Kaj bo šele potem, ko nam bo zares težko. In po vseh napovedih pričakujemo da bo leto 1983 težje, kot je letošnje,« je menil Boris Krist in vsi sindikalisti so se strinjali, da je resnično že skrajni čas za ureditev medsebojnih odnosov. LOJZE JAVORNIK Pred 10. kongresom Zveze sindikatov Slovenil ^Zp Glavna naloga je uveljavljanje samoupravljanja n Na zadnji seji koordinacijskega odbora sozd je v razpravi o p1 pravah na 10. kongres slovenskih skindikatov sodeloval tudi $č De| kretar republiškega odbora gradbenih delavcev Slovenije ŠteLitieriii Praznik, ki je opozoril na naslednja vprašanja: atiju < Težišče kongresne razprave mora biti posvečeno uveljavljanj stop i samoupravnih odnosov. To je trenutno še pose.bej nujna naloga tlan„, zaostrenih gospodarskih razmerah, ko z vso ostrino vladajo za ko *ohn ekonomike (ostreje, kot v prejšnjih obdobjih, ko smo jih s polit1'|>ob„( nimi odločitvami če sto omejevali), se hitro pojavi nevarnost, da' ^ nekateri zoževali samoupravno odločanje. Tu pa mora kongt1 ;ltle|.‘ uveljaviti vlogo sindikata pri utrjevanju samoupravnih odnose1 ^ Toda če govorimo o tej pomembni vlogi sindikata, ne moren1' Zll|^e mimo naslednjih dejstev: (ret O Sindikat je danes premalo zasidran med ljudmi. Če sindika'1 ^ ^ aktivisti nimajo neposrednih stikov s sodelavci, če ni izpostavlje11 linija odzivnosti na pobude delavcev, potem tudi samoupravne?' ^ II. V _ _ 1 - . 4 . W ., 4 n ■ L z v z . * . —z, ■ . z z, . z 1 z"X . J .,4, zel. - —^.z, z "X L I odločanja ne more biti. Zato je treba najprej pogledati, ali smosifj dikati primerno organizirani. Tu je prvo vprašanje, kako deluje]'4^ naše sindikalne skupine. Ali niso ponekod pretogo postavijeri ,^ tako da še vedno ne omogočajo vsem delavcem, da hi lahko sodG lovali pri odločanju. Zlasti gradbinci in monterji imamo tu veliki... '1 lavci težave, saj je mnogo naših sodelavcev na gradbiščih. Pogledati ramo, kakšno možnost imajo naši delavci na gradbiščih, da uV*klaiJ,{ ljavljajo svoja stališča. ;čudn O Drugič sindikat ne sme pozabiti na delegatske odnose U družbenopolitičnih skupnostih in sisih. Sredstva, ki jih združujer"'^0 za splošno in skupno porabo, pa za interesne skupnosti na gosPl'p|aiJ Z.U ,ip»oaiiva 111 oi\ujz»iv< pv/i us/v/, j-m-i 4-1* mvvi • ■ — c* 1 jj darskem področju, so zelo velika. Kdo pa ve, ali se ta sredstva tu1^... trošijo tako, kot je obljubljeno, ko sprejmemo samoupravne spr J razume? fda V/ O Posebej pa je Štefan Praznik opozoril na funkcijo skupn'^-služb. V okviru priprav na sindikalni kongres bi se morali dela^ 1 X!z,„; zinzlilz,!, „ c.lz,,nnih čln^koh czčirlr,!/ in rlnlmmih nroafl1!.. ..J člani sindikata — v skupnih Službah sozdov in delovnih orgaflčj. J zacij vprašati, v kolikšni meri je njihovo delo dejansko v funkcif^^ meljmh organizacij. _ 3q Predvsem pa naj bi v kongresnih razpravah povsod preverja'1^’.. kako deluje sindikat. Bistveno vprašanje ob tem je, kakšno ■ nost ima delavec, da preko svoje sindikalne organizacije mnenja, uveljavlja pobude in rešuje probleme, s katerimi se sre toVjj čuje pri delu in življenju. $(ra Kako bomo to ugotovili? Pogledali bi lahko, koliko točk je delavski svet obravnaval "V”' pobudo delavcev na zborih delavcev in sindikalnih skupin, kolik'^ pa na pobudo strokovnih služb ? Lahko bi preverili, kolikokrat J' ^ ; sindikat dal smernice za reševanje določenih problemov in kako»! 1 te smernice nastale — ali v strokovnih službah in je potem ost*’ sindikatu le vloga razlagalca drugje pripravljenih mnenj, ali so h' res izraz stališč članov sindikata? Fakturirana realizacija — julij 1982 ij Oprava o poenotenju osebnih prejemkov delavcev na gradbiščih v tujini Menimo, da bo treba v gradivu pf še marsikaj spremeniti 1delovno gradivo za Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in L . e|ilih ter pogojih uresničevanja pravic in obveznosti iz dela pri izva-a|)ju del v tujini ni primerno za javno obravnavo in bi bilo treba pri-, °P k reševanju tega vprašanja temeljito spremeniti. To je stališče tonov siitu"kalnega koordinacijskega odbora v IMF. Odbor je po-; r°bnejše pripombe poslal tudi Republiškemu komiteju za delo, ki je tobudnik te akcije. Pri i, so' Člani koordinacije res . niso ltleli podrobnejših analiz, kaj bi penila uveljavitev tega sporama, imeli pa so še nekaj kontnih podatkov, ki kažejo, da 1 nastale težave. . ^ Delovni enoti Irak so izra-Unali, da bi se osebni prejemki jej1 ?°nterjev zmanjšali za 20 do efli "Odstotkov, medtem ko bi 3d^Sebn> dohodki režijcev ostali ;likl| Pomenjeni. Že vodilni de-nto ,Vc' v Iraku so zapisali, da je jV( .!lnJe to nesprejemljivo in tudi anom koordinacije se je zdelo se1 udno, da bi v časih, ko toliko v°rimo o boljšem nagrajevale Ju Proizvodnega dela, manjšali tu% acč monterjem in favorizirali sp/ežljo. , ^adalje so v Iraku opozorili, pni8 ,zPeljati zahtevo.po zmanjša-aVške hen"*6' so stroški delavcev pri opravljanju del in nalog na služ-r;,hjC|rn Potovanju (dnevnice, prenočišča, prevoz), stroški pri upo- c]e| ?stnega vozila, stroški za ločeno življenje, stroški za prevoz prehln 2 dela, stroški za delo na terenu, selitveni stroški, stroški za y ri|no in stroški za izobraževanje delegate ^Pravilniku je določeno, da se višine povračil omenjenih stro-hig^toktojuje z ustreznim družbenim dogovorom na podlagi tri- !;Jftoh objav v Delavski enotnosti o porastu stroškov. Na podri ih J2.1 objav delavski sveti sprejmejo ustrezne sklepe o konkret-T ls,nah povračil. 1 Hrenci-; - je, Ganski dodatek za delo na terenu se DO Promont ne izplaču-ranti , e ta ne pride v poštev v primeru, ko so gradbišča organizi- prgj^Organizirana prehrana, prenočišče itd.). Tovrstne stroške Prel ,to delavci v obliki povračil stroškov za dela na terenu za Vr$tj C'Sca za delo na terenu in za dnevnico za delo na terenu. Obe De| P('Vračil sta prav tako usklajeni z objavo o višini stroškov v ^akor ' enotnosti. Tako višina povračila stroškov za prenočišče, °d od 1-Ur' v*š'na dnevnice za delo na terenu sta odvisne predvsem delaVc. enos*ioc* gradbišča od sedeža tozda oziroma prebivališča Judikilo, "ost; . °metnne izplačujejo na podlagi objav v Delavski enot-Prevo2 |er mer*to avtomobil srednjega razreda, ki naj bi letno ali pt)Zl. 15.000 kilometrov. V primeru vožnje na kratkih relacijah 0(ktotk Poteh se povračilo kilometrine ustrezno poviša (40- pravi koncept. Rudis je to pripravil v začetku letošnjega leta in sledilo je čiščenje delovnega gradiva, kar je vodil Republiški komite za delo.« Nato je Štefan Praznik spregovoril o ciljih te akcije: »Praksa kaže, da pri delih v tujini za zdaj premalo upoštevamo dejstvo, da mora biti pridobivanje in izvajanje teh del nujna dolgoročna usmeritev gradbenih in montažnih organizacij, saj to narekujejo gospodarske razmere v tujini. Mi pa smo na osnovi dosedanjih ugodnih pogodb bolj spodbujali težnjo po čim večjem zaslužku delavcev na gradbiščih v tujini. Dokaz, da je res tako, je tudi protislovje, ko delavci govorijo, kako težki so njihovi delovni pogoji, po drugi strani pa so proti omejevanju nadur, kar bi jim delovne pogoje zanesljivo olajšalo.« Praznik se je zavzel, da bi kot osnovo za razpravo o osebnih dohodkih v tujini pripravili analizo del v tujini in pri tem upoštevali, da je za IMP — kot tudi druge izvajalce — dolgoročna nujnost pridobivanje novih del in zato ne smejo prevladati kratkoročne koristi. »Konkretno je treba izračunati, koliko znesejo osebni prejemki in koliko ostane IMP-ju in to primerjati z gradbišči v tujini. Če boste ugotovili, da je razmerje na gradbiščih v tujini drugačno, morate seveda ukrepati. Če bo na projektih v tujini izguba, jo bomo morali plačevati delavci doma, tudi tisti, ki nikoli niso delali v tujini.« Ko pa je konkretneje spregovoril o delovnem gradivu za samoupravni sporazum se je Praznik strinjal, da še ni tak, kot bi želeli. Menil pa je, da zahteva po usklajevanju v vsej Jugoslaviji ni realna, ker bi to terjalo preveč časa. Komentiral je tudi pripombe na omejevanje nadur in menil, da Sporazum tega ne more rešiti. Če bodo zaradi omejevanja nadur res nastali tako težki problemi, je treba spremeniti zakone, ki to urejajo. Samoupravni sporazum pa ne more predpisovati določil, ki so v nasprotju z zakonom. Praznik se je tudi strinjal, da spisek del in nalog ni ustrezen niti za gradbeništvo in ga bo treba še temeljito prečistiti. In končno je spregovoril o uveljavljanju novih določil: »Delavcem, ki so pogodbe že podpisali, ne moremo spreminjati pogojev brez njihovega pristanka. Ze zato ne smemo preveč hiteti, ampak dati neposredno prizadetim kar največ besede pri oblikovanju tega sporazuma. Jasno je, da z novim Sporazumom nihče ne sme dobiti manj, zagotoviti pa moramo, da bo — dolgoročno gledano — delež osebnih dohodkov na gradbiščih v tujini v nekem normalnem razmerju, če ga primerjamo z vsemi stroški.« LOJZE JAVORNIK • Nadaljevanje s 1. strani Se pravi, da nismo izkoristili niti tistih mož- nosti, ki bi jih imeli glede na večji dohodek, čeprav uspešnim izvoznikom — kakršni smo — pa družbeni dogovor dovoljuje še večje ugodnosti. Masa osebnih dohodkov se je povečala za 26-odstotkov, ker pa se je število zaposlenih v Jugoslaviji zmanjšalo, je dohodek na zaposlenega večji za 29-odstotkov. S Izdvajanja iz dohodka za skupno in splošno porabo so rasla približno v sorazmerju z doseženim dohodkom — z razliko od prejšnjih let, ko so razni prispevki naraščali hitreje kot naš dohodek. So pa porasli prispevki, kijih plačujemo iz poslovnega sklada za razširjeno reprodukcijo interesnih skupnosti na področju infrastrukture. • In ne nazadnje — nekatere delovne organizacije ali tozdi, ki so lani imele precejšnje težave, so dosegle letos kar spodbudne rezultate. To velja za delovno organizacijo Iko (če odmislimo dejstvo, da dosti premalo izvažajo), Promont je presegel načrtovano rast, nadpovprečne rezultate je dosegla Elektromontaža (ki ji uspešnost sicer zmanjšuje neplačana realizacija), pa Montaža Maribor, Panonija (kljub velikim težavam z repromateria-li), IZIP in Livar (čeprav mu dohodek požirajo dražje surovine, saj je kljub polni zasedenosti dosegel slabše rezultate kot lani). TIO sicer ni dosegel kakšne posebne akumulacije, so pa polletni rezultati razveseljivi, če se spomnimo, kako mračna je bila videti situacija lani in še letošnjo pomlad. Slabe gospodarske rezultate pa so dosegli v Blisku, Elektro-kovinarju, Klimatu in Dvigalu. TOZD Dvigalo je imel ob polletju celo 4,7 milijona dinarjev knjigovodske izgube. Ob tem moramo dodati, da so v Dvigalu že po prvem kvartalu začeli izvajati konkreten Sanacijski program in izgubo že bistveno zmanjšali. Razveseljivo je, da se trend aktivnosti dvigala ob manjših stroških poslovanja, kar zbuja upe, da bo Dvigalo do konca leta izplavalo iz rdečih številk. Čeprav smo začeli z razveseljivimi značilnostmi polletnega gospodarjenja, pa to ne pomeni, da številke ne kažejo tudi nekaterih resnih slabosti. • Neplačana realizacija je-izredno visoka in sicer zlasti v montažnih tozdih, pa tudi v Temu — telekomunikacije, Klimatu in celotnem Izipu. Drži, da je v zadnjem času padla finačna disciplina po' vsej Jugoslaviji, vendar je očitno, da tudi naše finančne službe niso dovolj ažurne pri izterjavah, kajti neplačana realizacija je že skoraj dosegla dvajsetdnevno realizacijo celotnega IMP. To pa so tako veliki denarji, da se nad njimi velja zamisliti, že zlasti ker so banke povišale obresti na depozite in smo s tem ob dohodek. Pa tudi sicer bi bili naši poslovni rezultati še ugodnejši, če ne bi znašala neplačana realizacija kar dobro desetino celotnega prihodka. • Delež režijskih ur se je spet povečal in s tem, se je nadaljeval trend, ki ga opažamo že več kot pet let. Očitno smo z reorganizacijami, tudi najnovejšimi, še povečali režijske službe. Sicer se pa režija bohoti v vseh tozdih, pa tudi na gradbiščih v tujini so režijske ure nad planom. Razmerja postajajo že povsem nesprejemljiva, saj ima tozd Trata — črpalke le 36-odstotkov delavcev v proizvodnji, kar je tudi najslabše razmerje med vsemi tozdi IMP. Lahko si mislimo, da tozd, ki ima proizvodne ure tako obremenjene z režijskimi, ne more dosegati dobre akumulacije. • Že četrto leto pada količnik obračanja sredstev. Glavna krivca sta dva: visoke terjatve in zaloge. S kopičenjem zalog so si tozdi doslej ustvarjali inflacijske dobičke, saj vemo, kako se je re-promaterial zadnja leta dražil. Toda danes je situacija precej drugačna, pravi Korže. Obrestne mere na depozite so višje, po drugi strani pa imajo tozdi vse večje težave z likvidnostjo, krediti pa so zaradi obrestnih mer vse dražji. Torej kratkoročnih koristi na račun kopičenja re-promateriala ne odtehtajo več dolgoročne škode, ki jo ima celoten sozd zaradi manjšega potenciala likvidnega denarja. V razpravi so člani koordinacije opozorili predvsem na dolžnost sindikalnih organizacij v tistih tozdih, ki so dosegli v prvem polletju slabe rezultate, da morajo stalno spremljati gospodarjenje in da mora sindikat tudi sodelovati pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za boljše poslovanje. LOJZE JAVORNIK Pripombe k osnutku samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah pravic in obveznosti pri investicijskih delih v tujini Na svoji seji dne 23. 8.1982 je koordinacijski odbor ZSS SOZD IMP obravnaval navedeni Osnutek samoupravnega sporazuma, ki ga je pripravila delovna skupina pri Republiškem komiteju za delo. V razpravi so sodelovali delegati iz posameznih DO, ki so navajali stališča in sklepe iz svojih sindikalnih organizacij. Poleg tega so se delegati seznanili s stališči, oz. pripombami iz DE Irak. Koordinacijski odbor je sprejel sklep, da sporazum v sedanji obliki in vsebini ni sposoben za širšo javno obravnavo. Razlogi, ki so narekovali gornji sklep in so bili v razpravi izpostavljeni so naslednji: L Prejemki delavcev obračunani po novem bi bili približno za 20—40 % manjši od sedanjih. Predvsem bi to prizadelo proizvodne delavce — monterje, s čemer bi bilo popolnoma porušeno že sedaj občutljivo ravnotežje med proizvodnimi in režijskimi delavci in sicer v korist režijcev. Slednjim novi sporazum uzakonja 78 nadur mesečno, medtem ko se proizvodnim delavcem mesečno število nadur omejuje na 30. Za IMP taka drastična in neprete-htana sprememba ni sprejemljiva zaradi tega, ker bo bistveno vplivala na fluktuacijo delavcev in na njihov motiv za odhod v tujino, kar lahko ob dejstvu, da IMP dela 90% z lastnimi delavci, čemur je podrejen že način projektiranja, pogodbeni pogoji in organizacija dela, bistveno spremeni možnosti za izpolnitev pogodbenih obveznosti. Sedanji sistem nagrajevanja delavčev, kakršen pač je, je nastal v večletnem procesu, se vgradil v zavest delavcev in ga ni moč čez noč drastično spreminjati, brez večjih pretresov. 2. Sistem izračunavanja OD, čeprav enostaven, ni dovolj precizno izdelan. Za osnovo jemlje dve postavki (valutni tečaj, povprečni OD v gospodarstvu republike) na katere delavci, oz. OZD kot subjekti gospodarjenja nimajo neposrednega vpliva, kar zamegljuje njihovo ekonomsko odgovornost za uspeh projektov. Nepreciznost sistema omogoča najrazličnejše »prognoze« o višini bodočih OD delavcev, kar ustvarja dodatno negotovost pri posameznikih. 3. Tipična dela in naloge (priloga 1) so preveč gradbeniška in izhajajo iz organizacijskega sistema, ki je preveč obremenjen z režijskimi deli. Z vidika IMP, ki ima bistveno drugačno organizacijo dela, manj »režijsko«, je taka shema nesprejemljiva, kar pomeni potencialno nevarnost, da se v njej predvidena deld-uzakonijo in postanejo običajna. 4. Potrebno je preizkusiti, ali so posamezne panoge — gradbeništvo, montaža, instalaterstvo, pravilno medsebojno ovrednotene. V shemi niso upoštevana geološka in rudarska dela, ki so v tujini vrednostno močno zastopana. 5. Pri sedanjem dosegu in stanju del bi za IMP pomenilo zmanjšanje obsega nadurnega dela 30 %—40 % povečanje števila delavcev, kar poleg ostalih problemov pomeni dodatne stroške zaradi investicij v stanovanjske in druge objekte družbenega standarda na gradbiščih, dodatno režijsko delo — skratka zmanjšanje ekonomske uspešnosti in pričakovanega dobička. Poleg tega bi povečan odhod delavcev v tujino zahteval tudi večje zaposlovanje doma zaradi vzdrževanja določenega nivoja domače proizvodnje in montaže. V celoti bi šlo za dodatno neproduktivno zaposlovanje brez ekonomskega opravičila — s povdarjenimi negativnimi učinki doma in na tujem. 6. V osnutku sporazuma je vrsta določb (razporejanje delovnega časa, odmori, počitki...), ki so povzete iz zakona o delovnih razmerjih in že zato ne morejo biti predmet dogovarjanja in sporazumevanja. 7. Osnutek sporazuma uvaja vrsto sprememb v smislu linearnega izenačevanja pogojev dela za vse izvajalce v tujini, ne da bi upošteval specifike posameznih branž, ki so jih posamezne OZD ovrednotile in temu primerno, zasledujoč svoje poslovne cilje, sklenile ustrezne pogodbe, pri čemer pa iz vseh detajlov ni moč izluščiti kraktoročnih in dolgoročnih ciljev predlaganega sporazumevanja v obliki pozitivnih ekonomskih učinkov, ki bi odtehtali vse negativne posledice. Vrednotenje določb sporazuma po metodi cilj (ki je družbeno ovrednoten) — sredstva (ki jih je v danih pogojih moč in dopustno uporabiti), bi dalo pravi predmet sporazumevanja. 8. Trenutno stanje na gradbiščih v tujini (v Iraku — vojna, težki pogoji dela) in v TOZD doma, ne dopušča širše razprave o osnutku sporazuma v predloženi obliki — potrebne so bistvene spremembe in strokovna obdelava osnutka. Udeleženci v razpravi na koordinacijskem odboru so se strinjali se z naslednjim: 1. Poenotenje pogojev dela delavcev v tujini je potrebno zastaviti postopno — z družbenim dogovorom, kateremu bi posamezna OZD — tudi IMP prilagodile svoje lastne akte o pravicah in obveznostih delavcev na začasnem delu v tujini. Poenotenje pogojev dela je potrebno uveljavljati na jugoslovanskem nivoju, ker bo sicer zgrešilo svoj cilj. Doseženo bo morda poenotenje na enem ali nekaj gradbiščih, na vseh ostalih pa ne (IMP nastopa v Iraku s slovensko gradbeno grupacijo SCT — Gradis — Primorje — Konstruktor, le na enem projektu, z SCT še na štirih (4), na vseh ostalih pa z drugimi jugoslovanskimi izvajalci gradbenih del in tehnologije iz vseh republik, ki zaenkrat niso dali nobenih pobud po usklajevanju, čeprav predvsem delavci gradbenih podjetij delajo pod precej slabšimi pogoji od IMP). Enak pristop kot v gradbeništvu naj bi se uveljavljal tudi v drugih. gospodarskih dejavnostih. 2. Prek Republiškega komiteja za delo je potrebno posredovati pobudo za drugačno pravno ureditev nadurnega dela na projektih v tujini, ki bo bolj upoštevala interes izvajalcev del in družbeni interes po večji intenzivnosti in učinkovitosti dela na gradbiščih. 3. V sedanjem trenutku je edino smotrn in uresničljiv dogovor o ustreznem odstotku dinarskega izplačila.OD delavcev na začasnem delu v tujini, dogovor o ostalih pogojih dela — dodatki za nadurno, nočno, terensko delo, za posebne pogoje dela — ki mora zagotoviti vsaj minimah.’ socialne pogoje dela v tujini. Ravno na tem področju so med izvajalci del vtujini največje razlike — še posebej, če zadevo obravnavamo v jugoslovanskih okvirih. Ostala vsebina osnutka sporazuma (ne glede ali bo ostala kot vsebina sporazuma, ali družbenega dogovora) pa je lahko predmet postopnega uresničevanja na daljši rok. 4. Tak samoupravni sporazum, oz. dogovor mora zagotoviti možnost samoupravnega odločanja delavcev doma in na gradbiščih v tujini, ter njihove aktivne udeležbe že v procesu oblikovanja njegove vsebine. Sistem nagrajevanja ne sme izhajati iz administrativno določenih tarifnih postavk, temveč mora zagotoviti uresničevanje načel delitve po rezultatih dela. Ne strinjamo se s težnjo po administrativnem zmanjševanju* OD, oziroma osebnih prejemkov delavcev, smotrneje bi bilo posvetiti vso pozornost organizaciji dela in sistemu nagrajevanja, ki bo delavce motiviral k večji intenzivnosti in kvaliteti dela. Objekti, ki jih gradimo: Nova tovarna Aerovega tozda Grafika Klima Celje se specializira za industrijsko prezračevanje Desetega septembra so slovesno odprli novo tovarno Aerovega tozda Grafika ob Dečkovi ulici v Celju. Pri gradnji tega lepega objekta je sodelovala tudi Klima Celje in sicer je izvedla prezračevanje in klimatizacijo, pa tudi ogrevanje vključno s parno in toplotno podpostajo in vodovodno instalacijo. Monterji tozda Montažna proizvodnja so to delo opravili izredno hitro, saj je bila pogodba podpisana konec decembra lani, konec maja pa je bila montaža končana in sledi pač običajno nastajanje avtomatike in regulacije ter spuščanje posameznih strojev v obratovanje. Delo na novi tovarni tozda Grafika ni prvo, kjer je Klima Celje sodelovala z Aeront, saj je zadnja leta izvajala montažna dela na vseh objektih Aera na Celjskem območju. Aero ima namreč štiri proizvodne tozde: Kemija Celje, Kemija Šempeter, Grafika ter Tovarna celuloze in papirja Medvode. Peti A e rov tozd je Trženje, poleg tega imajo še delovno skupnost skupnih služb. V delovni organizaciji Aero je 2500 zaposlenih, tozd Grafika pa ima 500 delavcev. Proizvodni program tozda Grafika obsega obrazce in etikete. Delajo različne obrazce, velja pa omeniti, da so pred enajstimi leti kot prvi jugoslovanski proizvajalec začeli izdelovati neskončne obrazce, kakršni se uporabljajo v računalništvu. Danes je v Jugoslaviji že več proizvajalcev neskončnih obrazcev, toda Aero je še vedno največji, saj naredijo 35 dostotkov celokupne jugoslovanske proizvodnje. Razen tega so tudi največji Jugoslovanski proizvajalec samolepilnih etiket. Že to kaže, da je Aerova Grafika dokaj velika tovarna, z obrati, v katerih so praktično vse danes znane grafične tehnike: knjigotisk, offsetni tisk, sitotisk, flexobakrotisk in neskončni tisk. Nova tovarna je za Aero velika pridobitev, saj so v njej združili stroje, ki so jih imeli prej kar na treh obratih v Celju. Tako bodo seveda lahko proizvodnjo mnogo bolje organizirali. Inženiring na tem objektu je vodil Razvojni center Celje, ki je tudi izdelal večino projektov, gradbena dela je opravil velenjski Vegrad, elektroinstalacije Elektrosignal, medtem ko je strojno montažo izvajal Klimin tozd Montažna proizvodnja. V Klimi so tudi naredili del projektov (okrog 60 odstotkov). Vrednost del in opreme, ki jo v je dobavila Klima Celje, je bila 57,1 milijona dinarjev (od tega 55 milijonov za klimatizacijo). Dodatno so montirali še naprave za transport obrezlin na neskončnih trakovih, kar je bilo vredno še dva in pol milijona di- narjev. Delo na Aerovi Grafiki ima dve značilnosti: prvič je bilo delo izredno hitro opravljeno in drugič gre za industrijsko prezračevanje in klimatizacijo, za področje, /a katerega se Klima Celje še posebej specializira in se ravno s specializacijo uveljavlja na širšem jugoslovanskem tržišču. Prav gotovo je lep dosežek, da je Montažna proizvodnja tako zahteven objekt končala v šestih mesecih. To jim je uspelo, ker so se trudili, da bi kar največ dela opravili v delavnici. Tako so v zimskih mesecih naredili v delavnici celotne sklope obeh pod-postaj in klimatskih naprav, na objekt pa so jih prepeljali, čim je bil gradbeno dovolj izgotovljen. Delavniška priprava ni nič novega, toda Aerova Grafika je prvi objekt Klimine Montažne proizvodnje, kjer so delavniško pripravo zasnovali v zares velikem obsegu in jo tudi uspešno izpeljali. Res je tudi, da Montažna proizvodnja pred dograditvijo prizidka, ki je bil odprt jeseni 1980, niti ni imela dovolj prostora za delavniško pripravo. In tudi zdaj, ko imajo prizidek, je terjal tak pristop kar precej naporov. Uspelo nam je zaradi maksimalnega prizadevanja vseh služb, da smo pravočasno dobili vse materiale — črpalke, elektromotorje, izolacijske materiale, da o avtomatiki, ker je del uvožen niti ne govorimo, je povedal vodja sektorja montaže Viki Žgajner. Po drugi strani pa so tako pridobili precej časa. V delavnici so razmere za delo seveda dosti boljše kot na objektu, delavec ima pri roki razna orodja in tako seveda lahko, dosti več naredi, kot bi na gradbišču. In sploh, delo se je začelo pozimi, ko je bilo prehladno za uspešno varjenje. V delavnici pa so bili vsi zvari stoodstotni, se je pohvalil Viki Žgajner. Res pa je, da so imeli v tem primeru lažje delo, ker je Aerova Grafika blizu Kliminih delavnic. Če je objekt na drugem koncu države, je možnost za delavniško pripravo omejena že zaradi oddaljenosti gradbišča. Objekt je zanimiv, ker so doslej na podobnih objektih v Jugoslaviji vgrajevali precej uvozne opreme, to pa je prvi primer, da smo uporabili izključno domačo opremo razen manjšega dela avtomatike, pravi direktor Montažne proizvodnje Milan Cepetič. »Kolikor je bilo mogoče, Smo uporabili IMP-jevih proizvodov — največ seveda iz industrijske proizvodnje, pa iz TIO in Trate. V glavnem so bili to individualni izdelki — na primer železni grelci iz ovalnih cevi in rotacijski filtri.« Objekt Aerove Grafike je torej ena od etap v specializaciji celjske Klime. To je proces, ki ga načrtno izvajajo tako v montaži, kot v proizvodnji, kjer razvijajo nove izdelke. »Edini problem je avtomatika, ker potrebujemo avtomatiko, ki je pri nas še ne izdelujemo,« pravi Milan Lepetič. »Se pa dogovarjamo s Trato, da bi razvili tudi elemente, ki danes še manjkajo.« » Recesijo na področju investicijske gradnje smo začutili že pred nekaj leti in smo sprejeli nekaj pomembnih odločitev,« pravi vodja prodaje v Montažni proizvodnji Janez Leben. »Prva odločitev je bila o specializaciji za industrijsko klimatizacijo in prezračevanje (predvsem tekstilna, grafična, lesna industrija, itd). Druga odločitev je bila, da se odpremo v jugoslovanski prostor. V treh ali štirih letih smo dosegli pri tem dokajšnje uspehe, saj ustvarimo v Sloveniji le še 25 do 30 odstotkov pridelka, ostalo pa v drugih republikah. Vsi novi veliki objekti, ki jih je montažna proizvodnja dobila v zadnjem času, so v drugih republikah. Edina izjema je mlekarna Celje. Pri industrijskem prezračevanju in klimatizaciji razvijamo kompleten pristop — to je, da ponudimo tehnično rešitev, dobavimo opremo in izvajamo montažo. Kot se je izkazalo, je to edini način, da v sedanjem upadu novogradenj pridobivamo nove posle. Ker smo specializirani se namreč uveljavljamo tudi na ti- stih področjih, ker domačim monterjem manjka delo.« To kaže, da je Montažna proizvodnja dovolj dobro založena z delom. »Finančni podatki o sklenjenih pogodbah kažejo dobro izpolnjevanje plana, toda če upoštevamo, da bomo nekatera dela izvajali še v letu 1983 in 1984, še niso zasedene vse zmogljivosti do konca leta,« pravi Janez Leben. Toda, če bodo dela napredovala po načrtu in bomo podpisali še nekatere pogodbe, za katere smo dali ponudbe, bomo tudi povsem zasedli vse kapacitete.« Razveseljivo je tudi, da so zadovoljni tudi s sodelovanjem v sozdu pri pridobivanju novih poslov. »Po svoje je zanimivo, da ravno v času padajoče konjuk-ture čutimo vse več razumevanja v sozdu,« pravi Janez Leben. » Rezultat takšnih skupnih prizadevanj sta ponudbi za bolnišnico Igalo in za mlekarno Celje, ki je že podpisana. V obeh primerih je Inženiring dobro opravil svojo nalogo in je združil vse ponudbe monterjev v enoten nastop, ki nam je v primeru mlekarne Celje prinesel y pogodbo, vredno 153 milijone/ dinarjev —za vsa montažna dela IMP.« LOJZE JAVORNIK Aero Celje — zunanjost nove grafične tovarne. ,.P°dal ^enc c "»ZD 11 *tjen “taniz. >eh o <*s ni dohodi . Nemi >ite oaslui, valne s tkaj z Nd« ,lcnega Za dosi Vrhuns i y usti ■biro ;b' skrt °ciol( sPtetn s'edirr i°kolja V u Aero Celje — toplotna pod postaja. Novi toplotni aparati Aero Celje, tozd Grafika — pogled v obrat za proizvodnjo neskončnih obrazcev. Industrijski postopki terjajo včasih zelo visoke temperature—a tudi za to so rešitve za Zdaj, ko je prevladalo spoznanje, da je za ogrevanje stanovanjskih naselij, tovarn, trgovin in podobnih zgradb zaradi ekonomičnosti in varstva okolja najprimernejši centralni vir, po domače toplarna, seje prerinil v ospredje nov problem — to je vprašanje visokih temperatur. Toplarne običajno delajo le z optimalno dispečersko temperaturo, industrijski tehnološki postopki pa ponekod terjajo višje temperature. Stoječi električni kotel moči 37 kW z dvostopenjskim vklopom (moči 15 KW in 27 KW) za gretje vode na 140°C v » Pčelarski zadrugi«, Zagreb. S tem vprašanjem se že nekaj časa ukvarjamo tudi delavci konstrukcijskega biroja ljubljan- ' skega IMP, in to bolj ali manj uspešno. Razvili smo dve vrsti toplotnih aparatov, ki za osnovni vir energije uporabljata elektriko, za prenašalce toplote pa vodo oziroma termo olje. Spričo prenašalcev toplote smo tem kotlom dali tudi imena: vrelovodni in vrelooljni. Električni vrelovodni kotel IMP je namenjen za pregrevanje vode, in sicer nad 110 stopinj Celzija, ki jo potrebujejo predvsem v industriji. Pregrevanje vode je možno v akumulatorju ali pa indirektno v posebnih električnih pretočnih grelnikih, ki so ločeni od akumulatorja. Gre torej v bistvu za bojler, ki je opremljen z električnimi grelnimi elementi, termostati in omeje-valniki-temperaturne varovalke. Priključitev je na trofazno električno napeljavo 380 V s simetrično obremenitvijo posameznih faz. Moč teh kotlov oziroma bojlerjev je od treh kW naprej (do = 1000 kW). Konstrukcija kotlov upošteva poleg dolgoletnih lastnih izkušenj tudi najnovejša tovrstna dognanja drugod po svetu. Kotli, so elektrovarjeni po posebnem, tako imenovanem IMP postopku, kajti ta način varjenja je plod dolgoletnih izkušenj proizvodnje varjenih tlačnih posod. Delovanje tega kotla je brezšumno in ga praktično sploh ni potrebno vzdrževati. Pri vrelovodni h kotlih pa seveda ni pomemben samo postopek, kako so narejeni, temveč tudi material, ki mora prenesti visoke pritiske. Uporaba pare oziroma vode je navzgor namreč omejena z visokimi delovnimi tlaki; pri 170 stopinjah Celzija je tlak na primer 8 barov, pri tridesetih stopinjah več že 16 barov, pri 250 stopinjah 40, pri tristo stopinjah Celzija pa nič manj kot 88 barov. Stene posod, ogrevalnih plošč, cevovodi in armaturne plošče morajo te pritiske zdržati, zato seveda ni čudno, da so tovrstne posode sorazmerno drage. Velik napredek pa je bil dosežen, ko so strokovnjaki spoznali. da lahko vodo nadomestijo s tekočinami, ki imajo visoka vrelišča, kar z drugimi besedami pomeni, da je njihov delovni tlak v primerjavi z vodo nizek. In takšna tekočina je na primer tudi termo olje. Breztlačni termo — oljni sistemi (odprti torej), ki so zdaj že v uporabi, sploh niso nevarni, pri pravilni konstrukciji ter uporabi porabijo precej manj pogonske energije kot pa parni, pri čemer pa je tudi osnovna investicija v bistvu cenejša. Vrelooljni k/ so uporabni do 320 stopinj Cel p, ja, pri čemer se ne ustvarja m* j kršen nadpritisk. To torej p01^ ni, da v teh primerih ni tre^l p m trenji upoštevati strogih predpisov^ (i veljajo za vrelovodne kotle, t0~j£ v IMP delamo vrelooljne ko po enakem postopku in iz enak materialov kot vrelovodne, k 8 pomeni, da je njihovo vsebuj (olje) moč segreti brez nevari1 - - - - “ 4 | • arn<7 sti tudi do 400 ali celo več stopk Celzija. MARKO BREGA I Električni vrelooljni pretočni kotel moči 68 kW s šeststopenj- 3 vklopom, izdelan po predpisih Jugoregistra, za segrevanje dieselskega olja na 135° C v litostrojskem preizkuševališču ve dieselovih motorjev. n ' izmišljanja ob razmahu naše inventivne dejavnosti Kvalitetni premiki se običajno ne porajajo v obdobjih blagostanja, temveč v kriznih obdobjih w j . . ..... v . y. . • /-L-t trpnntnp \/ vc n Ir i lctvur i p In p m nrorpcii ~u:~i,*:. — „ — Podatek, da vsak rubelj, vložen na področje iznajditeljske in znan-j *6e dejavnosti v ZSSR omogoča povečanje dohodka za 1,45-krat, ZDA za 8-krat, govori o veliki praktični prednosti, pri nas pa kljub ^•tujemu opominu celo kopičimo nove nepravilnosti in slabosti pri ionizaciji in zaščiti izumiteljstva, kljub vedenju, da je komercialni ich odvisen zelo od inovacij. Za konkurenčnost tistega, ki v ta pro-ni vključen, je edina alternativa nizke plače, ali pa povečanje °hodka s podražitvami. • Nemčija ima danes brez posebne zakonodaje o novatorstvu 35.000 ?U[niteljev in 800.000 novatorjev. Samo eno farmacevtsko podjetje v aslu investira letno v razvoj 5-krat več, kot je vseh sredstev Raziskovane skupnosti Slovenije. Nemški koncern Bayer ima v prometu v "ekaj zadnjih letih za okoli 30 odstotkov udeležene proizvode, ki jih pa dal n a do trenutne realnosti. V vsakem ustvarjalnem procesu so stopnje razgrajevanja, najprej analiza in razstavljanje, nato sinteza in sestavljanje. Človek vedno išče prvine, da bi zmogel čim več sintez. Originalen duh v svoji ustvarjalnosti nehote uničuje povprečnost stanja okoli sebe. Ta destruktivnost je tista tragična laštnost, ki manjka živalim, in ki ji lahko rečemo veličina človeka. Večkrat si zastavimo vprašanje, kateri človek je bolj izviren, izkušen ali neizkušen. Gotovo je nekaj, več je izkušnje, manj je izvirnosti. Ko namreč izkustva ni dovolj, se iz samega subjekta iznikne prvina, ki je uvidevnost oz. njegova izvirnost. Je pa res lahko le začasna. Tudi neosebna situacija, torej biti v položaju razsodnika in ne učenca, je bolj sproščena in samostojna. Kdor nima v sebi izvirnega mišljenja, mu tudi bogata izkušnja ne pomaga. Zelo ganljivo je, kako lahko ena sama izkušnja ovira človeka pri rešitvi problema, kjer se zahteva nei- JN desetimi leti sploh še nismo poznali. Dejstvo je, da je čas roman- zhojena pot. Izkušnje človeka bogatijo, ga pa tudi priklenejo na izhodnega iznajditeljstva minil, saj iz švicarskega podatka vidimo, da je jene tirnice. Koliko primerov je, ko se ob novih in težjih nalogah lju- *a dosego in vpeljavo izuma v proizvodnjo potrebnih 48.000 ur dela d je ne znajdejo, ker jih skušajo reševati na stari način. Res pa je, da je ^hunskega strokovnjaka. ženske od teh tirnic teže odtrgati kot moške. Krivulja optimalne izvirka Amerik ance vemo, da zelo negujejo usmerjanje in vzgojo ljudi n osti bi po vsem tem imela optimum nekje pri srednji izkušnji. ^Ustvarjalno, tu še posebno iznajdljivo delo (patenti) in pri tem Torej, bolj je človek neodvisen od prejšnje izkušnje, tem več novih — objektivno nov — industriabilen. Nekaj drugega so koristni predlogi, ali tehnične izboljšave, ki jih je v zakonodaji prva uvedla ZSSR. Pri izboljšavah ni izključne pravice izkoriščanja. Proizvodna tajnost (know-how) je nek nadomestek patenta, ki tudi spada pod industrijsko lastnino, vendar se ne prijavlja zaradi želje po kontroli konkurence. Razviti svet zahteva ustvarjalne delavce in jim z vsemi sredstvi omogoča izraziti njihovo kreativnost, vendar detajlno analizira potrebe iz vseh mogočih vidikov. Težko si je namreč zamisliti, da bi izumitelj, ki dela v nekem tozdu, izumil nekaj pomembnega doma, izoliran od pripomočkov in kontaktov z ljudmi, brez delovnega vzdušja, ki so mu sproti spodžigali ustvarjalnost. Tak izum je lahko tudi ali gospodarsko ali tehnično zaostal, čeprav je z vidika patenta pri nas nov. Delovna organizacija mora ta vidik dobro pretresti. Če izumitelj ustvarja v tozdu in mu organizacija po treh mesecih na prijavo ne odgovori, ima pravico do patenta izključno izumitelj sam. Vendar se dogaja, da se običajno miselni procesi zaustavijo že v prvi tretjini življenjske poti posameznika in se le-ta preriva skozi življenje z dogmatizmi, ki jih je konformistično sprejemal kot dejstvo in edino • dl jdlllU, lu bC UUbvUllU lZ.lldJlUJt V V UC1U ) lil pil IV111 * *-• J' ,1 J' .........., r J J J ' ... i- uo^muuciiu, ni jm jv, vjvniui nvi uvjunu m v«inv/ P*oz. selekcijo talentov. Za vzgojni proces, ki zato mora teči, naj idej ima v raznih situacijah. Ce želimo v mladem človeku razvijati pGt jn zato tudi prezgodaj duhovno in miselno stara. Zato bi morale r'skrbeli prvenstveno učitelji, vzgojitelji in menažerji, vzporedno pa izvirnost in ustvarjalno mišljenje, ga je treba vzgajati k svobodnosti. delovne organizacije močno skrbeti za sprotno implementacijo znanja ‘ ''Vil l/l V Vilo l V vlil/ UV1 IVI JI, V Zv K, V II IVI 11 1II 111 V-Il UivV! J», ^ Vi j j j - j ’ - ,biologi, antropologi in kulturni zgodovinarji, ki naj bi proučevali Vendar svobodnost še ni sproščenost oziroma fleksibilnost. Kdor je Omembe, ki ustvarjalno osebo obdajajo. Slabost, k. jo pri tem za- * J"*'~ ,-onra,, 1 vpimo, je v preveč hladnem, skoraj laboratorijskem pojmovanju °kolja, brez ekološke in sociološke razširitve. * Ustvarjalnem procesu ločimo pet stopenj: ~~~ temeljna ekspresivna (izrazna) ustvarjalnost ~~ produktivna (proizvajalna) ustvarjalnost , ~~ inventivna (iznajdljiva) ustvarjalnost, kot višja stopnja z razo-evan.jem izvirnosti, fleksibilnosti in prožnostjo dojemanja novosti in enavadnih odnosov, žal pa novih idej ne prispeva ~~~ inovativna ustvarjalnost, ki že vodi do novih idej, vendar pa za-eva že močno abstraktno pojmovanje v ~~~ emergentivna (vrhunska) ustvarjalnost kot najvišja stopnja in sebuje zasnove popolnoma novih principov. Res pa je, da posamezne stopnje težko ločimo, nekateri viri npr. in-encijo smatrajo za kreacijo novega znanja in je ekonomsko nevtral-a> inovacijo pa kot gospodarsko uporabo tega znanja. Povsem ameriško' je tudi prek proizvodov priti do identifikacije ?Seb, ki so ustvarjalne. Namreč so osebe z visokim ustvarjalnim po-encialom, vendar ne producirajo ali nimajo možnosti producirati in *®!jO produkt ne more biti merilo ustvarjalnosti. Res je, da se je ustvarjalnost raziskovala izključno na zahodu in so- togega duha, se za novo rešitev ne odloči, pa čeprav jo že vidi in čeprav je zelo beseden. Besedna tekočnost namreč ne pomeni še umske prožnosti. Znano je, da so umsko podpovprečno nadarjeni, neprožni in neizvirni ljudje dostikrat jezikovno prožni in so prave raglje. Po vseh teh morda malo odmaknjenih navedbah, bi sklenili sestavek z mislijo, da o inventivni dejavnosti, omenjeni na začetku, ne bi smeli govoriti kot o neki posebni dejavnosti, temveč bolj kot o ustvarjalni sestavini vsakega dela, kot o njegovi najkvalitetnejši komponenti. Podjetje mora celoten proces optimizirati glede na stroške, čas in riziko. Z gospodarskega stališča je izum najvišja oblika ustvarjanja in mora biti: — tehnične narave sodelavcev, da ne bi v njih'ustvarjale frustracijo in odklon za promocijo duha in s tem njihovega dela. Kvalitativni premiki se običajno nikoli niso rojevali v obdobju blagostanja, temveč v kriznih obdobjih sistemskega modela. Znano pa je, da se vsak sistemski model izčrpava, in ko se zaradi vse večjih zahtev časa ne da več kvalitetno izrabiti, se mora spremeniti. Dovzetnost do takih sprememb pa je odvisna od stopnje zavesti posameznika, kakor tudi družbe oz. okolja. Izhajale bodo torej iz stopnje razvitosti zavesti in pravilnega vrednotenja izčrpanosti sistema. mag. ing. DRAGO GOLI (temeljni viri so na razpolago pri glavnem uredniku) Uspešno opravljeno delo v Kranju .'Cistične zemlje celo tematike niso poznale (manjkala jim je za-v°bna motivacija), vendar pa so bili ameriški raziskovalci pri tem pre-ec Pod vplivom porabniške miselnosti in interesov in brez analitična Pristopa k družbi. v dejavnik ustvarjalnosti je res posameznik v sodelovanju z družbo, endar pa je tucji družba, ki ga spodbuja. Frustriranost, neuspešnost, sl K0®3 nelojalnost ima lahko namreč vzrok v moči družbe in ne v ( abosti ustvarjalca, ki se kaže lahko v ideološkem pritisku, lahko le do J ,'lrrie kreativnosti, ko v odločilnih krogih v podjetjih mislijo, da jim je I j^ativen kader nepotreben in celo škodljiv, ali o ustvarjalnih pred-gjh odločajo zopet tisti, ki so že vnaprej proti vsaki taki spremembi. (J^rij kreativnosti se zaradi družbe ponavadi postavlja v naslednjih | R) Avtor, katerega delo ni objavljeno, je neuspešen. (■•) Avtor, ki delo objavi, je ustvarjalen. ^•) Avtor pod 2.), ki je mrtev, je mojster. ^•) Avtor, ki je tak umrl pred 35. letom, je genialen. v-lVričam so, kot je bilo že omenjeno, ustvarjalnost dolgo omeje-v 1 *e na reševanje problemov, vendar pa predstavlja videti problem ej.C *ot. ga rešiti. V tem je tudi težava, ko želimo konstruirati teste za Saktno kvantifikacijo ustvarjalnosti. Tudi emocionalni dejavniki so ■ °8ost0 zanemarjeni in poudarjene le razumske funkcije. Storilnost ra natnreč močno odvisna od motivacije, ta pa pripada emocijam a° toliko kot razumu. nii ?-ateri mešajo ustvarjalnost s produktivnostjo, vendar se pri zad-Pa ] r'va izrazito porabniška miselnost. Resnična blaginja človeštva tiv e raste s kvalitativnim izboljšanjem življenja, ki raste ob kvantita-Zvon®' ^ ustvarjalnostjo želimo temeljiteje poudariti novost proi-^~a> glede na staro stanje, ko tega še ni bilo. ^ elovanje človeka, z opredelitvijo ustvarjalnosti, je nazorno prika-0 na spodnji razpredelnici: delovanje Zgradili smo novo mlečno tovarno Pri gradnji KŽK Kranj — nove »mlečne« tovarne, ki so jo pred kratkim odprli, so montirali instalacije IMP-jevi tozdi Zastopstva, Ogrevanje vodovod in Klima montaža. Tozd Zastopstva je pri rekonstrukciji starega dela mlekarne montiral pasterizacijo mleka, jogurta, centralno postajo za kemično pranje tehnološke opreme, sprejem mleka, povezavo polnilnih strojev za mleko in jogurt in cisterno za pasterizirano mleko. V novem mlekamiškem objektu pa so Zastopstva montirala postajo za centralno kemično pranje, komplet linije za proizvodnjo sira trapist in gauda, ki se sestoji iz cistern za pasterizirano mleko, du-plikatorjev Kultur; predgrelca mleka, dveh sirnih kadi, predsti-skalnice za sir, stiskalnice za sir, solilnih bazenov in tunela za sušenje in plastificiranje sira, skladiščenje in hlajenje sirotka, ki gre v nadaljnjo predelavo. Vrednost del tozda Zastopstva, ki jih je začel marca lani in jih namerava končati letos septembra, pa znaša okoli 28 milijonov dinarjev. To je prva mlekarna v Jugoslaviji, ki jo je tozd sam spuščal v pogon na področju avtomatike. TOZD OV, ki je na objektu kranjske mlekarne začel z deli v zadnji, polovici avgusta 1980 in dela zaključil sredi letošnjega junija, je montiral centralno ogrevanje in vodovodne instalacije. Vrednost teh del je znašala 1.618.857 dinarjev. Prezračevalne naprave je montiral tozd Klima montaža, ki je delal na objektu od začetka januarja 1980 in dela zaključil konec lanskega leta z enoletno zamudo zaradi usklajevanj s tehnološkimi instalacijami. Vrednost teh del je znašala 1.060.000 dinarjev. M. P. Razvodi cevovodov v novi pasterizaefli. Tunelska sima stiskalnica. Pr°duktj ivno / ' ^arjalno , Solo^ktivno, Posnemanje) znanstveno (problemi odpiranje) neproduktivno (sprehod je delovanje brez učinka) umetniško (vzmeti upodabljanje) ustvarjalno teli nično (cilji reševanje) sti ’ede na vse navedeno, lahko ponovno ugotovimo, da ustvarjalno-OtjuV^ogoče skrčiti na reševanje problemov, kar je manj kreativno in iu n Cl n° od postavljanja problemov in da ni moč obiti emocionalnih ltara8°nskih dejavnikov, ki so pri razvoju ustvarjalne osebnosti celo Vadn °Čilni' Zanimivo je, da so ljudje, ki so ustvarili izvirno delo, nanju >°. stalno ustvarjalni že v vsakdanjem delu, mišljenju in govorje-Iži ^ Pravičeno sklepamo, da je v teh ljudeh stalna želja po izvirnosti. noVonOS? Pa izvorno ni sinonim ustvarjalnosti. Ustvarjalnost poudarja p0: st’ izvirnost pa osebo, o katerem delu govorimo. Skupno za oba ki maPa je to, da gre za nekaj novega, česar prej še ni bilo. Izvirnost, UStVae« Pretežno na proizvod sam, izkustveno laže preverimo kot je nek.a?nost> saj je zadnja lastnost. Težko je eksaktno določiti, kdaj nekojfi Ustvarjalno in le poustvarjalno, laže pa je ugotoviti, ali je Ijauj- - enkratno, brez prednikov, nekaj res novega, ne pa le ponav-BVjZe znanih rešitev. P°javi n°St *ahk° empirično določamo. Namreč, čim redkeje se nekaj (tudiha’ tem izvirnejše je, vendar mora biti prilagojeno stvarnosti !agodraSta noviteta je redka), kar je pa relativno, saj je skrajna prilil itl{jjP.Vost znak popolne nesamostojnosti, živalske determiniranosti no$ti V|dua*nc neinteligentnosti, skrajna neprilagodljivost pa suvere-*-ahkoSiirnOStoinosd" izvirnosti, ustvarjalnosti in revolucionarnosti. pra P® je skrajna prilagodljivost tudi znak fleksibilnosti duha. Cel0 n a ^virnost je vedno v nasprotju s stanjem okolja, nasprotuje edstavi o pravilnosti sodbe, ki jo družba daje in je nasilna, na- Parna razdelilna postaja v novi sirarni. PREDSTAVLJAMO VAM TOZDA INŽENIRSKI BIROJI IN PROJEKTIVA • PREDSTAVLJAMO VAM TOZDA INŽENIRSKI BIROJI IN PROJEKTIVA ^ Komunalna energetika Ljubljana — črpališče Center. Z ustanovitvijo dveh tozdov so uredili dohodkovne odnose in bolje organizirali delo S 1. januarjem se je tozd Inženirski biroji reorganiziral in nastala sta dva tozda: Inženirski biroji in Projektiva. V tem članku vam bomo predstavili delo in samoupravno organiziranost obeh novih mariborskih tozdov. V temeljni organizaciji združenega dela Inženirski biroji, ki se je lani reorganizirala iz TOZD V pogovoru so iz tozda Inženirski biroji sodelovali: Ervin Forstner, direktor tozda Inženirski biroji Jožica Flere, predsednica delavskega sveta Adi Smeh, predsednik sindikata in Milan Berlič, sekretar OOZK. proizvodnje in prodaje poslov-no-tehničnih storitev. Ti sektorji pokrivajo celotno dejavnost delovne organizacije. Medtem, ko prva dva sektorja zadovoljivo delata, nastopajo težave pri pridobivanju kadrov za sektor prodaja poslovno-tehničnih storitev. S tozdi ran jem so v TOZD Inženirski biroji hoteli približati samoupravljanje neposrednemu proizvajalcu. Inženirski biroji, je zaposlenih 35 delavcev. Direktor TOZD je Ervin Forstner. Reorganizacija je zahtevala spremembe v organiziranosti TOZD, ki je sedaj or ganiziran iz treh sektorjev in sicer iz prodaje montažne proizvodnje, prodaje industrijske Za letos v Inženirskih birojih načrtujejo, da bodo realizirali za 1.409.000 dinarjev pogodb. V polletju so uresničili planske naloge v vrednosti 672.000.000 dinarjev. Pri planu zaostajajo pri prodaji projektantskih uslug, kar je glede na trenutno stanje v naši družbi tudi razumljivo. Doma, v Mariboru proda TOZD 25 odstotkov zmogljivosti, kar je premalo, zato prodajajo tudi na ob- Ervin Forstner. Jožica Flere. moč ju Slovenije, Jugoslavije in pa v svetu. Konkurenco na tujem obvladuje s ponudbo kompletnih storitev in z večjo poslovnostjo. Ponudbe Inženirskih birojev odlikujejo dobra in hitra obdelava, tehnične rešitve ter ugled, ustvarjen skupaj z delovno organizacijo PMI Maribor. TOZD lahko prevzema kompletne posle »na ključ« od projektiranja do izvedbe vseh branž. Koordiniranje TOZD na gradbišču je pri takih poslih s samoupravnim sporazumom zaupano TOZD Inženirski biroji tako, da ima investitor opravka le z enim predstavnikom DO. Doslej je TOZD Inženirski biroji uspešno dokončal nekaj takih objektov, za katere je dobil od investitorjev pohvale, referenčne izjave in priznanja. Dohodkovni odnosi pri gradnji objektov Ti objekti pa so Toplarna Ljubljana, Tovarna sladkorja Adi Smeh. Ormož, Krka Ljutomer, Toplarna Maribor, Energana Varaždin in drugi. Pri teh objektih 'je TOZD začel uvajati dohodkovne odnose in si tudi na tem področju pridobil izkušnje za gradnjo objektov v prihodnje. Ker v Inženirskih birojih pričakujejo, da se bodo povečale zahteve po izvajanju investicijskih del v tujini, smatrajo, da bodo morali v ta namen načrtno šolati kadre za dela v tujini in nameniti več skrbi koncentraciji kadrov in znanja znotraj sistema 1MP. V delavskem svetu TOZD Inženirski biroji Maribor je 7 delegatov, ki so zastopani iz sindikalnih skupin in iz OOZK. Predsednica delavskega sveta je Jožica Flere. Delegati so vabljeni na seje pismeno, navadno 3 dni pred sejo. V izjemnih nujnih primerih skliče predsednik sejo en dan pej. Gradivo za seje pripravlja tajnik samoupravnih organov skupaj s strokovnimi službami delovne skupnosti DO PMI in ga dobijo delegati skupaj z va- Milan Berlič. bili. Gradivo razlagajo na sejah delavci strokovnih služb. Delavski svet je imel doslej 9 rednih sej. Udeležba na sejah je najmanj 90-odstotna. Doslej je delavski svet predvsem obravnaval samoupravne sporazume, pravilnike, planske V pogovoru so iz tozda Projektiva sodelovali: Minka Jurak, direktorica tozd Projektiva Janez Roš, predsednik delavskega sveta tozda Jože Hebar, član IO sindikata tozda in Ivan Pograjc, sekretar OOZK. dokumente, v zadnjem času pa spremembe planskih dokumentov TOZD itd. Aktivno se vključuje v kadrovanje zaradi poteka reelekcije za pridobitev direktorja TOZD in v kadrovanje kadrov za novi sektor poslovno tehnične storitve (direktor, prodajni inženirji) ter v reševanje stanovanjskih vprašanj. Delavski svet namerava čimprej rešiti kadrovanje direktorjev in organiziranje sektorja poslovno tehnične storitve. njega (v sisih, zboru združene# dela in v raznih komisijah). Z? radi preobilice zadolžitev ne mo rejo dovolj slediti družbenopohl tičnim dogajanjem, zato tudi r£" zultati njihovega družbenopol1'^« ličnega udejstvovanja niso tak1, kot bi lahko bili. Za pornem^ nejše zadeve in tiste, ki zanimaj0 rr°bl "h Tf)7 zboru delavcev dogovorili, da F ^ e~ bodo obravnavali na sestankih °nf članov sindikata, kjer bodo p°>A ^ šotni vsi člani. Tako bodo lahk° S ' strokovne službe DO PMI odgOTd3 vorile na vprašanja delavcev. ^ 3 Poleg znanih zadev, ki naj j% ^ obravnav^ rešuje sindikat, je med drugim samoupravne sP0'-fQ2 razume, trimesečne poslovne rc zultate. Veliko akcijo je vodij^.^C okoli usklajevanja pravilnikov nagrajevanju po delu na DO PMI. Reševal je stanovanj , ”8« .Učni ska vprašanja delavcev. Na P°i0v budo mariborskega mestnegah uuuu ničli iuvi sis.cgd ^ sindikalnega sveta je sindika^6 TOZD pripravil predlog stabili'Ld zacijskih ukrepov za obdobj6 1 1982-^1983. V okviru sindikat0, v TOZD delujejo tudi nekateteL f sekcije (športna, kulturna). _ L V prihodnje se bo sindikat akT Nekateri so preobremenjeni s funkcijami tivno vključil v reševanje blematike okoli nagrajevanj0^ V TOZD IB so vsi delavci (32) člani sindikata. Izvršni odbor ima 5 članov, njegov predsednik je Adi Smeh. Doslej je imel ta odbor 5 sej in 2-članska sestanka. Ker je v TOZD malo zaposlenih, je težava v tem, da je precej delavcev obremenjenih z več funkcijami v TOZD in zunaj delavcev po rezultatih dela. V10L namen bo sodeloval s strokovni'-j, mi službami v DS DO PMI pri *z' delavi normativov za ocenjeva' nje uspešnosti dela neproizvodjy^ nih delavcev. Osnovna organizacija ZK irtli 6 članov. Njen sekretar je Mik10 Berlič. Sestanki OO ZK so me' N sečni, po potrebi se člani sesta-pva jajo tudi pogosteje. Osnovna on Je 1 ganizacija ZK rešuje tekoč6 Prc Nekateri pomembnejši referenčni objekti, ki so jih projektirali in izvajali v IMF I^EDSTAVLJAMO VAM TOZDA INŽENIRSKI BIROJI IN PROJEKTIVA • PREDSTAVLJAMO VAM TOZDA INŽENIRSKI BIROJI IN PROJEKTIVA ib-- ajd Probleme TOZD, kadrovska, ni ij, Satiizaeijska vprašanja. V jih, UZD je organizirana akcijska konferenca ZK. ,n-?V ■ ^,Ks in ZKJ so člani OOZK d' rav.naval' predkongresna gra- Ivan Pograjc. "• zvezi z obema kongresoma '.n s*i;lePe obeh kongresov j®i.| 'n ZKJ. Rešuje tudi pro-val etT|e organiziranosti DO PMI, ,airski biroji specifičen rC'v , ZD, ki naj bi v PMI povezo-d',.', delo proizvodnih in montaž-v6Lki T.°.ZD- oozk se aktivno vn'ne Jueuje s problemi medseboj-nj't-.8a Povezovanja družbenopoli- lO', rtih Ortrani7anii na ravni Hf*- V^e organizacije. To se odraža vsem v osnovni dejavnosti s^Yn",acm v osnovni dejavnosti ili'L. ZD IB, kjer je mogoče opa-ijc J ozke tozdovske interese. at*LPrihodnje se bo OOZK pri-evala za pridobivanje novih L.an°v. Smernice v njeni nadalj-ik-I.J« aktivna bodo sklepi in staro-k obeh kongresov ZKS in ij3j|: I ■ Nadalje bo OOZK sprem-13 st k- ,uresničevanje sprejetega nl’|Q^zacijskega programa Se bolj $e uveljavljajo n3"8 tržiščih v tujini ab 1 t; ^ mariborskem tozdu Projek-r- i ^2 zaposlenih, od katerih ’ e le 5 režijskih delavcev, 57 pa lC ' ro*zvodnih, od teh jih je 10 v Iraku. Od 57 proizvodnih delavcev je 33 projektantov, ostali pa so risarji, kopirci in strojepiske. Direktorica tozda je Minka Jurak, diplomirana ekonomistka, ki je doslej opravljala delo direktorja plansko analitske organizacijske službe. Dejavnost tega tozda je kompletno projektiranje električnih in strojnih instalacij. V to dejavnost so letos vključili tudi gradbeno projektiranje. Kot posebnost projektiranja sta v tozdu dve projektantski skupini, ki se ukvarjata s projektiranjem naprav za kemično in biološko čiš-' čenje odpadnih vod. Po reorganizaciji je namesto dveh projektantskih skupin (strojne in elek-tro) nastalo 7 skupin in se to število glede na potrebe lahko še poveča. Novost reorganizacije je, da so vodje novih skupin proizvodni delavci (ne več režijski kot doslej).. S tozdiranjem so v obeh novih tozdih uredili dohodkovne odnose ter izboljšali organizacijo poslovanja in dela. V samoupravnih sporazumih o temeljih plana sozda IMP je tozd Projektiva določen za nosilca projektiranja energetskih objektov. Doslej so bili projektirani naslednji energetski objekti: Toplarna Ljubljana, Toplarna Maribor, Energana Varaždin. V Demokratični republiki Nemčiji je bilo projektiranih 9 kotlarn, od katerih je največja zadnja kotlarna v Kulkwitzu. Referenčni objekti pa so Krka Novo mesto, Krka Ljutomer, Lek Murska Sobota, Mura Murska Sobota, Tovarna sladkorja Ormož, Železarna Jesenice, Slovensko narodno gledališče Maribor, hotelski objekti Rogaška Slatina, Radin Radenci, Zvezni izvršni svet Beograd, Kreditna banka Maribor, Kreditna banka Koper in drugi. Kranjski51 skupini sta izdelali večje projekte čistilnih naprav kot so Delamaris Izola, Jub Dol pri Domžalah (tovarna barv in lakov), Oljarica Kranj, največji objekt pa bo Zvezda Zagreb (tovarna olja). Tozd se postopoma vključuje tudi v projektiranje objektov v Iraku. šati kvaliteto projektiranja. Poglobiti pa bo potrebno tudi odnose s tozdi v okviru PMI in s sozdom IMP (IB Maribor in Inženiring Ljubljana), ki pridobivajo dela tudi za tozd Projektiva. Delavski svet tozda ima 7 delegatov, njegov predsednik pa je Janez Roš. Doslej je imel delavski svet 11 rednih sej. Delegati so vabljeni na seje s pismenimi vabili najmanj 3 dni pred sejo. Gradiva za seje dobijo delegati skupaj z vabilom. Doslej je delavski svet reševal vse samoupravne zadeve ter je bil izvršni organ vseh komisij (komisije za medsebojna razmerja, stanovanjske komisije, samoupravne delavske kontrole, komisije za norme). Obravnaval je in dal v javno obravnavo ter sprejem vse osnovne samoupravne akte, ki so pogoj za registracijo tozda. Ostale' takoimenovane izvedbene akte bo delavski svet obravnaval in dal v sprejem v teku enega leta. Pri svojem delu se je delavski svet srečeval predvsem s problemi okoli notoranje organizacije v tozdu (formiranje projektantskih skupin). —■$ Upravna stavba PMI Maribor, kjer je tudi sedež tozda inženirski biroji in Projektiva. »Sindikat naredi vse, kar mora« Zboljšati kakovost projektiranja Predsednik sindikata v tozdu Projektiva je Zlatan Alagič, ki je na začasnem delu v Iraku, zato ho'rxrsnrrt Glede na recesijsko situacijo na področju investicij na doma-, čem trgu se bo tozd usmerjal v; projektiranje za potrebe tujih tržišč, skušal pa bo povečati krog investitorjev tudi na domačem trgu. V Projektivi se zavedajo, da bodo morali z dodatnim izobraževanjem delavcev projektantov (na 2. stopnji študija na tehničnih fakultetah) izbolj- sem se o delu sindikata'pogovar-jala s članom izvršnega odbora sindikata Jožetom Hebarjem. »Sindikat napravi vse kar mora«, je dejal Jože Hebar. Doslej je sindikat sodeloval v javnih obravnavah vseh samoupravnih aktov in jih potrdil. Sprejel je finančni plan sindikata in razporedil sredstva za športno dejavnost, za kulturno dejavnost, za družabna srečanja ter za nekatere solidarnostne akcije. Sprejel je tudi program dela za omenjene dejavnosti. Aktivno je vodil ak- cijo za tretji občinski samoprispevek. Razporedil je tudi delavce v počitniško prikolico v Medulinu. V tozdu Projektiva je 12 članov ZK. Sekretar osnovne organizacije ZK Ivan Pograjc sklicuje seje s pismenimi vabili, ki so jim priložena krajša, gradiva, obsežnejša gradiva razdeli članom po dogovoru in si jih podajajo, da se na ta način izognejo dragemu fotokopiranju. Člani OO ZK se sestajajo najmanj enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat. Osnovna organizacija ZK je organizirana v akcijski konferenci občine Tabor Maribor, kjer usklajujejo vse akcije in dejavnosti in dogovore prenašajo v OOZK. OOZK v Projektivi je obravnavala vse predkongresne dokumente in dala pripombe na predlog statuta ZK in resolucije za kongres ZKS. Pokongresne . aktivnosti OOZK v tozdu pa so vezane na gospodarske situacije — to je na uresničevanje stabilizacije in pospeševanje izvoza. V preteklem obdobju je OOZK aktivno sodelovala v procesu reorganizacije tozda Projektiva, spremljala poslovne rezultate tozda, obravnavala vsebino samoupravnih splošnih aktov, ki so bili doslej sprejeti ter reševala kadrovsko politiko vodstvenega kadra novega tozda. Vključevala se je tudi v izobraževalni proces s tem, da je vključila nekatere člane ZK v dopisno šolo marksizma v Ljubljani." V prihodnje bo osnovna organizacija ZK usklajevala svoj program dela z občinskim programom. MARIJA PRIMC i i r°a Nlaribo-Jug — kotlovnica Tovarna sladkorja Ormož — hlajenje centrifug. PRIPRAVE NA 4. KULTURNO SREČANJE GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE • PRIPRAVE NA 4. KULTURNO SREČANJE GRADBENIH DELA^ Ž Pesmi, ki odkrivajo avtentičen svet deiavca Žirije za 4. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije, ki ga bo organiziral IMP — delovna organizacija IZIP od 18. do 20. oktobra v Ljubljani, so končale svoje delo. Lahko rečemo, da so tako literarna kot likovna dela, ki jih je organizator prejel, prav dobra. Na literarnem večeru bodo sodelovali: Jure Drljepan, Rudi Robič, A. William Rogy, Andreja Malagaj, Božo Božič, Danica Pardo, Franc Drvenšek, Enes Kurtovič, Anita Ogulin, Stjepan Sabolek, Suad Čauševič, Dragutin Šmitran-Jordan, Božidar Bukal, Mirsak Sekič, Lju-binko Pajič, Miladin Macanovič, Anton Grandovec, Vitomir Dju-ričič, Krešo Giceli, Agan Abdič, Jože Vodušek in Milenko Nikič. Pisateljica Mira Mihelič, ki je na našo prošnjo opravila največ dela v literarni žiriji, ni skrivala svojega navdušenja nad pesmimi, ki jih je prebrala. »Povedati moram, da je bilo sodelovanje v tej žiriji zame svojevrstno doživetje,« je rekla. »Odprl se mi je povsem nov svet na področju poezije, pristen in avtentičen. Pesmim se vidi, da so jih pisali ljudje tako rekoč iz svojega znoja. Priznati moram tudi, da bo poslej moj odnos do delavcev iz drugih republik drugačen. Ko sem brala doživete izpovedi v njihovih pesmih, sem čutila, da se jim lahko drugače približam. Tako sem bila navdušena, da sem pesmi pokazala nekaterim znancem in prijateljem in vsi so bili presenečeni in očarani nad njimi.« Mira Mihelič je z% literarni večer od vsakega avtorja izbrala po eno pesem in tudi predlagala vrstni red nastopov na literarnem večeru, ki se bo začel z intimno izpovedno liriko in noto. Pravi pa, da ji ni bilo treba gledati skozi prste. Po njenih besedah ni avtorja, za katerega ne bi mogla izbrati dovolj kakovostnega dela. »Vsi so dobri,« je rekla, »nekateri pa prav izstopajo. Res mi je žal, da jih ne bomo mogli predstaviti z več pesmimi.« Ta omejitev je seveda zaradi časa, ker bi se sicer literarni večer preveč za-, vlekel, pa tudi v katalogu ni prostora, da bi pesnike predstavili z več kot enim delom. Od avtorjev, ki so nanjo naredili najmočnejši vtis, je Mira Mihelič omenila Vitomira Djuričiča in Jureta Drljepana. Nasploh pravi, da so ravno gradbinci — pesniki iz drugih republik poslali najbolj doživete pesmi in po izpovedni prepričljivosti prekosali slovenske avtorje. Pri tem pa moram povedati, da sem se z Miro Mihelič pogovarjal v ponedeljek, 5. septembra. Naslednji dan pa smd dobili prispevke še nekaterih avtorjev in tako smo jo v želji, da bi tudi zamudnikom omogočili sodelovanje, naprosili naj prebere ta dela in jih vključi v predstavitev na literarnem večeru in katalogu. »Zares želim, da bi ta dela prišla v širšo javnost, saj to zaslužijo,« je rekla Mira Mihelič. Morda bo tudi sama napisala kak m članek za katero izmed literarnih revija kot rečeno, pa o svojih vtisih ze pripoveduje znancem in prijateljem. Upamo, da bomo med kulturnim srečanjem uspeli navdušiti literarne kritike za širšo predstavitev te dejavnosti. Morda pa bi bil po četrtem srečanju, ko se bomo začeli pripravljati na peto, čas, da predstavimo nekoliko širši izbor najkvalitetnejših del v zborniku. Predlagali bomo republiškemu odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije, naj skuša uresničiti to zamisel. Verjetno bi bil zdaj pravi čas, saj bo 5. kulturno srečanje majhen jubilej in je primerno, da pokažemo sadove teh prireditev, ki dokazujejo da trud organizatorjev ni bil zaman. »V Slovenj Gradcu, kjer je Kograd organiziral prvo kulturno srečanje, smo bili samo štirje pesniki,« je povedal Rudi Robič, ki je tudi sodeloval v žiriji. Povabili smo ga, kot pesnika iz gradbinskih vrst, ki je tudi že uveljavljen, saj sta pri Cankarjevi založbi izšli dve zbirki njegovih pesmi — Prgišče pesmi (leta 1978) in Tema v svetlobi (leta 1982). Rudi Robič, gradbeni inženir, je bil zaposlen pri Pionirju, julija lani pa se je upokojil, sodeloval pa bo tudi na letošnjem srečanju. »Ustvarjanje je pač nuja. Pisati sem začel v partizanih,« pravi, »in potem sem nadaljeval, saj čutim v sebi vedno nekaj novega, kar moram izpovedati.« Taka priložnost bo tudi na našem literarnem večeru, kjer se bodo srečali avtorji, pa tudi Mira Mihelič je obljubila, da bo z veseljem prisostvovala in se udeležila pogovora z ustvarjalci. Mira Mihelič pripoveduje, da so jo literarna dela za 4. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije pj la< jetno presenetila. Na sliki so še Rudi Robič, France Mihelič in Janez Penca (predstavnik literarne kontih oj- v odboru za organizacijo 4. kulturnega srečanja). Slike — odprte v sodobnost in svet Od 93 poslanih likovnih del je žirija izbrala za razstavo 69 slik, za objavo v katalogu pa 25 slik. Pri fotografijah pa je bila kakovost del slabša, zato so za razstavo izbrali le 41 slik, od katerih jih bo 13 predstavljenih v kata-logu. Ze ti podatki kgžejo, da bo večina avtorjev zastopanih na razstavi s po več deli, ker je žirija ugotovila, da so poslana dela tako kakovostna, da zaslužijo predstavitev v javnosti. »Glede na kakovost uvrščenih del bo razstava na 4. srečanju pomembna prireditev amaterske kulture,« je dejal likovni kritik Peter Krečič. »Na razpis je prišlo lepo število dovolj kvalitetnih del in mislim, da smo člani žirije izbrali slike, ki bodo avtorje spodobno predstavile. Izločili smo nekaj del, ki so bila pod nivojem, toda ta so bila redka. Izločili smo tudi nekaj del, ki posamezne avtorje slabše predstavljajo, kot dela, ki smo jih odbrali. Avtorji naj torej ne mislijo, da so bila ta dela slaba, ker so bilalzločena.« Pri umetnosti se mi zdi pomembno dvoje, sem nato vprašal Petra Krečiča: Po eni strani znanje, ki ga je pokazal avtor in po drugi strani njegov odnos, do' obravnavanega problema, kot se kaže vdelu. Kako ocenjujete prispela dela glede na ti dve prvini? »Res je, znanje in kreativnost se v umetniškem delu prepletata in ti dve prvini sta bili podlaga pri delu žirije. Ugotovili smo, da so mnogi avtorji zelo vešči obrtne strani, nekateri pa so celo pravi virtuozi in poznajo finese tehnike. Smo pa ocenjevali tudi, kako je avtor sprejemal motiv. Zato smo dali prednost tistim delom, kjer je čutiti avtorjevo angažiranost, tudi če tehnično niso dovršena. Skušali smo se tudi izogniti slikam, ki želijo ugajati, in odbrali tiste avtorje, ki so hoteli povedati nekaj več. Slike kažejo, da avtorji iščejo vzore v profesionalni, umetnosti, v delih, ki so predstavljena na razstavah. Zame je zanimivo in pozitivno, da avtorji izščejo vzore v profesionalni umetnosti in ne pri naivcih. Pričakoval bi namreč, da se bodo spogledovali z naivci, ki so zelo popularni. Vendar ni tako. Avtorji, ki sodelujejo na tej razstavi, se zgledujejo predvsem pri modernem slovenskem in evropskem slikarstvu.« Se vam zdi to pozitivno ali negativno? »To zgledovanje je pozitivno, če ni kopiranje, ampak je izraz modernega doživljanja. Upam, da smo člani .žirije spregledali dela, kjer je bila to le poza. Za večino avtorjev pa se mi zdi, da njihova dela izražajo moderno senzibilnost, da imajo občutek za moderno likovno interpretacijo.« Kaj pa sodite o fotografskem delu razstave. Ali dejstvo, da ste izločili več fotografij kot slik, kaže strožji kriterij? Presenetilo me je, da je bila kvaliteta fotografij slabša, čeprav je fotografija tehnično lažji medij. Toda le manjši del fotografij je dosegel kakovostno raven slik. Zato smo tudi izločili več fotografij kot slik. Presenetilo me je tudi, da so bile mnoge fotografije tehnično slabo izdelane in da je bi! tudi motiv slabo izbran. Po drugi strani pa je med fotografijami nekaj izjemnih rešitev, ki bi se uveljavile tudi v ostrejši konkurenci, saj dosegajo vrhunsko kakovost.« Se vam ne zdi zanimivo, da se na slikah gradbeniška tematika ni pojavila, pri fotografijah pa je močno zastopanje? »Res je. Ena sama slika ima gradbeniško tematiko pri fotografiji pa je teh motivov mnogo več. Mislim, da je gradbeništvo zaradi dinamike, gibanja, struktur bližje fotografskemu mediju kot pa slikarstvu.« Ob koncu je Peter Krečič opozoril, da moramo seveda ta likovna in fotografska dela pravilno vrednotiti in postaviti te pohvalne ocene v realen okvir. »Ljubiteljsko ustvarjanje ne more biti reprezentančna umetnost. Teh del ne moremo postavljati ob bok visoki kulturi. Osebno mislim, da ni realna teza o amaterski umetnosti kot o nekakšni alternativi profesionalni umetnosti.« Kakšen je vaš odnos, do amaterske kulture? »Če govorimo o vsem spektru amaterske kulture, naj najprej omenim kolektivne dejavnosti — to so pevski zbori, gledališke in folklorne skupine, orkestri in podobno. Tu vidim kvaliteto v združevanju. Današnji način življenja ljudi ločuje. Delovni proces je razdrobljen,, v prostem časti pa človek ždi pred TV sprejemnikom v svoji sobi. To pa ni normalno človeško življenje. In kolektivno amatersko ustvarjanje ponuja ljudem možnost, da se zbližujejo. Likovna umetnost pa je individualno ustvarjanje. Človek, ki se amatersko ukvarja z njo, se srečuje z likovnimi problemi, kar ga usmerja v problematiko profesionalne kulture. Človek, ki skuša sam reševati podobne probleme, bo verjetno bolje razumel vrhunsko umetnost. S tem amatersko ustvarjanje nekako nadomešča šolo, ki bi morala dati človeku neka spoznanja o likovni umetnosti, slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi, pa vemo, da največkrat tega ne daje. Če je torej ljubiteljstvo prav usmerjeno — in tu bi moralo odločilno vlogo igrati mentorstvo, ki pa je pri nas preslabo razvito — je to ljubiteljsko ustvarjanje prava pot za dojemanje vrhunske umetnosti. Le v izjemnih primerih pa se zgodi, da posameznik sam doseže tudi vrhunsko kakovost. Toda odnosa med ljubiteljsko in vrhunsko umetnostjo ne smemo gledati kot tekmovanje, pomembno je tudi, da postajajo ljubiteljski ustvarjalci odjemalci vrhunske umetnosti.« Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev je v žirijo za likovna dela določil Marka Komana iz delovne organizacije SCT, ki je že zadnja tri leta sodeloval v pripravah na kulturna srečanja. Tudi on se je strinjal, da je kakovost slik dobra, višja kot doslej, kar je gotovo odraz stalnega dela na kulturnem področju. Ker smo pričakovali, da bo tudi na IV. srečanju, tako kot na prejšnjih, sodelovalo precej te, tografov, smo za žirijo pridojž Jako Bregarja. On je sicer zajjj j kot filmski amater in v dvanajst’ ^ letih posnel celo vrsto filmov> ja katerimi je sodeloval na festb® lih v Sloveniji in Jugoslaviji, jeP' ^ tudi zastopal Jugoslavijo " mednarodnem festivalu ama,č skega filma v Helsinkih. Fo,(; l grafiji se je bolj posvetil v za ^ njem času, ko so se filmi mo1-'1!1 ^ podražili, povrh vsega pa jih®, 5j dve leti naše trgovine sploh ^ prodajajo več. , O fotografijah, ki so prispf^ 5 na razpis IV. kulturnega srcC‘f a| n ja, je rekel: »Prišlo je veli*;. del, toda prevladovalo je dok mentaristično prikazovanje^ ^ predvsem s področja gradben1 n tva. Mene to načeloma ne rt0. saj je to tematika, ki se je $|) fotografi redko lotevajo, saj |3< SP majo pravih možnosti, kerj^ tu nimajo dostopa na grau^'- • med delom. Na žalost pa jo " ^ fotografij zgolj regi$I.|| S(, V ° s( k; večina cija in so avtorji vanje premalo svojega dela. Slik6 bile veliko bolj osebne, bolj ^ ^ torske, kot fotografije. To je', j’ veda splošna ocena, kajti F ^ drugi strani je tudi med foto? ^ fijami nekaj izjemno kvalit6tč del, ki kažejo smer, v kateri ^ j bi avtorji nadaljevali sV delo.« LOJZE JAVO iof d( rH11 d< M ijtffiTiiii,' ML.____________________ . Dva posnetka z žiriranja likovnih del. Člani žirije (z leve): Marko Rozman, Jaka Bregar in Peter Krečič. Na levi sliki je z njimi Albert Žvab, ki je v organizacijskem odboru vodil komisijo za likovna dela. i||8P A' ^g/ se je zdravstveno varstvo v naši ambulanti podražilo za sto odstotkov? Mislimo, da bi se morali dogovarjati, ne pa izsiljevati I» _ v »lovno je treba reči oziroma napisati besedo ali dve o delu in do- 3®! kisov zvezi z našo Obratno ambulanto v Ljubljani, Zagrebška ve j Morebiti se bodo komu zdeli članki na to temo prepogosti, pa gre za pomembno obliko uresničevanja našega zdravstve-$e“a varstva, Id zahteva dokajšnjo mero pozornosti. Prav je torej, da l ,v$aj občasno seznanimo z delom in rezultati obratne ambulante, j Jj** tudi s problematiko, ki spremlja njeno delo, zadeva pa nas. Prav “"Je je namen tega kratkega prispevka. ](]Vsem nam je dobro znana ^ iz katere so zrasle obratne jed*ante' ideia Je v osnovi fnata — nuditi zdravstveno s( rsivo aktivnemu delu prebival-j a tam, kjer to prebivalstvo •a in to tako, da bo to zdrav-(je.en° varstvo čim bolj koristilo e, u• 1 a korist pa je lahko razno-noa' krajši čakalni časi, priroč-p Povezanost zdravnika s po-2d ac'*° pacientov, sodelovanje j JVnika s kolektivom in uskla-ve anie ciljev in dela obeh, pre-ttivno zdravstvo, itd. Vse te Jdnostj je kolektiv IMP že fi |aJng pretehtal ter organizira! j^vno ,yj Jn° obratno ambulanto. V ^ ratni ambulanti delajo delavci ravstvenega doma Bežigrad, t .st°re, opremo in drobni ma-stv'a*Pa PrisPevamo mi. Z zdrav-bof0'01 d°mom nas veže že leta o j ai> manj nespremenjena ponj | a’ ki se je nekajkrat spremi-- a a Pretežno le zaradi cen stori- hi:' tev o", „ Nravstvenega doma. ‘Ilf ter»POminjali Pa se boste, da je v j5*1’ J Siasilu izšel o zadevi obratne ’Vl hulante leta 1980 članek, ki je ;'vS ^ a° kazal na zaplet v odnosih eP do IMP in Zdravstvenim ; Z;| rtll)rri Bežigrad. Takrat je šlo 1,6 pj.Poskus, da bi drastično dvig-o1. l 1 cene storitev v obratni am- °m Bežigrad. Takrat je šlo jaT li\ sk|*anl' na podlagi nekakšnih >C, liik°v Zdravstvene skupnosti h , s^nijana-Bežigrad. Domislili so ’ ko\, ki si lahko olajšali dohod- |jvne težave s tem, da bi naložili jfjenemu delu breme plačila 'C PplnfnA Vurotitzo \r nKrotni >1 P > £ 50?e i u aink ^lolne kurative v obratni i t sku^anti. Ker se iz omenjenih ’ p n J°v ni videlo, je šlo tedaj v " i P ri meru za cca 100% dvig v zdravstvenega varstva v obratni ambulanti. Uprli $n,0 Se temu poskusu. Poizkušali J sp., Pritegniti, čeprav brezu-[0 t Jn°’ nekatere občinske struk-"bi|£ in u, Storili smo precej korakov J hrUlVrepov> posledica vsega tega jjij stv^ Pa je bila, da je zdrav-, 5( kako1 t*0rn od svojib zahtev ne-'av‘ stij ,>>Začasno odstopil«. »Zača-J da Qst°p« je očitno prava bese-Za postopek v letu 1980. smo med drugim očitali t)1ilt das'"n Pogodbenim partnerjem, n>: ritve Fedaj f, ^šim e>e njihove usluge oziroma sto-/0j( dok- V naa' obratni ambulanti na . šaj0 I nizkem nivoju, da pa sku-sl' do svojega dohodka na ■'aljdJ Cudne načine. Pogodbeni * izVa- =°v°rni partnerji naj bi se o s Pa /Jjn Posla dogovarjali, ne m *Pre< aza*' možnosti za razna er|ečenja« in skušali obiti zahvale ]>oleči izgubi dragega ValjUjemndnjaFiŠerjaSeZah" ZVe JL!n osnovni organizaaji njja c s,ndikatov v DO Panogi, *n SVoJ'm sodelavcem za Spr an° sožalje in cvetje, ter PotiItlStV° na ujegovi zadnji BOJAN FIŠER dr J boleči izgubi našega Kof^ sina in brata Petra icm„rjn Se iskreno zahvalju-i S0ZB IMP, DO IZIP ciiamCtv temeljnim organiza-Ije i’ so nani izrekli soža-ter’ varovali vence in cvetje zadpjj Pospremili na njegovi KOŠIRJEVI nadonbu- ‘zgubi drage, ne-sC^stljrve mame Angele Vsem Se 'skrene zahvaljujem »IMP delavcem SOZD m°ntaža'°^d k,KL[MA izref ^7« Ljubljana za cvetj 2 sožalje in darovano valii,; Posebno pa se zah-sPrZm,. Vsem- ki ste jo Poti ljah na njeni zadnji ANTONSLOVŠA z družino v imenu vseh sorodnikov! pogodbo s posredovanjem višjih inštdnc. Danes, jjp dveh letih, se je izkazalo, da je bilo umikanje iz leta 1980 le taktična poteza. Pomladi nas je zdravstveni dom seznanil z vsebino Samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela za obdobje 1981—85. Gre za samoupravni sporazum med DO Zdravstveni dom in uporabniki (beri: Zdravstvenimi skupnostmi ljubljanskih občin). Samoupravni sporazum je sprejela tudi Zdravstvena skupnost Ljubljana-Bežigrad in sicer že decembra 1981, ne da bi se kateremu naših delegatov zdelo primerno in potrebno o zadevi seznaniti koga od t i. strokovnih služb. Izkazalo se je celo to, da celo vestni delegati niso vedeli, za kaj so glasovali. Strokovne službe niso mogle samostojno posredovati, ker zadeva do danes še ni bila nikjer objavljena, uporabniki oziroma njih strokovne službe pa ne prejemajo zapisnikov Skupščin SIS. V tem samoupravnem sporazumu stoji tudi besedilo 18. člena, ki ima na prvi pogled izredno nedolžno vsebino, ki pa -je očitno sprožila »vojno« med lastniki in uporabniki obratnih ambulant na eni in izvajalcem zdravstvenih storitev na drugi strani. Gre, preprosto povedano za to, da priznava zdravstveni dom imetnikom obratnih ambulant nek povprečni obseg zdravstvenega varstva na pacienta — karton v obratni ambulanti. Vse -kar je nad tem povprečnim obsegom mora uporabnik posebej plačati po višji ceni. Mimo tega pa mora še sam ugotavljati in zaračunavati svoji zdravstveni skupnosti tisti priznani obseg zdravstvenega varstva. Pri tem nam izvajalec izračunava »kvoto« na vsak obisk obratne ambulante in praktično na celotno kartoteko, ne glede na to, koliko delavcev s kartonom v obratni ambulanti dejansko poišče v letu pomoč v naši obratni ambulanti. Ko vse to seštejemo in ovrednotimo, pridemo do jasnega zaključka, da se bi naše zdravstveno varstvo v obratni ambulanti podražilo za cca 100 % ob dejstvu, da velik ali celo pretežni del preventive plačujemo še posebej. Mimo tega pa si bi morali omisliti kar majhen obračunski štab samo zato, da bi ugotavljali in »razrezovali«, kateremu TOZD' gre zaračunati posamezen faktor oziroma kateri faktor lahko določena TOZD-uporabnica refundira pri Zdravstveni skupnosti. Vse to pa je očitno predrago. Glede na določilo 21. in 48. člena zakona o zdravstvenem varstvu, mora izvajalec. zdravstvenega varstva urejati neposredno menjavo dela pogodbeno z uporabnikom. Glede na to določilo doslej zavračamo fakture z enormnimi zneski, ki nam jih Zdravstveni dom Ljubljana-Bežigrad vztrajno pošilja z utemeljitvijo, da gre za plačilo »po 18. členu« že omenjenega samoupravnega sporazuma. Pogodbe oziroma samoupravnega sporazuma z zdravstvenim domom nismo podpisali. Nerodno v vsej zadevi danes pa je dejstvo, da zdravstveno Varstvo potrebujemo ter da nam ga v zadnjem letu in pol, osebje zdravstvenega doma v naši obratni ambulanti nudi v dobri kvaliteti. S sedanjim zdravnikom smo v pretežni meri vsi zadovoljni, čeprav je nekaterim sodelavcem, ki so prepogosto bolni, stopil na prste. Ti zadnji ga nemara ne čislajo tolikanj. Tudi smo z novo ekipo dosegli bistveno boljši kontakt, kakor s poprejšnjo in rezultati so neizogibno pozitivni. Dilema je torej jasna — ali se nam »splača« za to ceno, ki jo sedaj in na tak način zahteva zdravstveni dom, obratno ambulanto obdržati ali ne? Odgovor na to vprašanje ni lahek, vsekakor pa bo prišel na vrsto šele tedaj, ko bomo izčrpali vsa zakonita sredstva za zaščito naših pravic in interesov. Nismo pripravljeni dvakrat plačati isto stvar. Verjetno pa tudi sedanji zdravnik ne bo več kar naprej pripravljen delati brez ustrezne stimulacije, kakor pa se dela recimo v ambulantah na zdravstvenem domu samem. Zdravnika dr. Antona Stebla ja v IMP-jevi obratni ambulanti smo povprašali ali dela več kot drugi zdravniki v splošnih ambulantah in ali je zato kaj stimuliran, pa nam je povedal, da je obratna ambulanta prednostna ambulanta IMP, v kateri delajo trije delavci Zdravstvenega doma Ljubljana tozd Bežigrad (zdravnik in sestri), ki se ukvarjajo s preventivnim in kurativnim zdravstvenim varstvom. V preventivo sodijo: zdravstveni pregledi pred nastopom službe, pred odhodom na začasno delo v tujino, obdobni zdravstveni pregledi, pregledi delavcev v kuhinjah IMP, zdravstveni pregledi učencev v gospodarstvu in kura-tivo: pregledi bolnih delavcev IMP. Delo je na obeh področjih timsko. V planu za lansko leto je bilo »normirano« vrednotenje dela 125.000 faktorjev (v letu), realiziranih pa je bilo 173.000 faktorjev, kar jeza 40-odstotkov več, kot je bilo planirano. To je tako, kot da bi ta tim pregledal oziroma postavil prvo diagnozo vsak dan 56 ljudem, medtem ko je plan v splošnem zdravstvenem varstvu okoli 125.000 do 130.000 faktorjev letno. V tej oceni niso všteti telefoni, dajanje informacij po telefonu, obiski na domu (ob prostih zdravnikovih sobotah), cela vrsta receptov, ki jih napiše zdravnik pacientom, ki hodijo h zdravnikom drugam in podobno. Za obratne ambulante na območju mesta Ljubljana je značilno, da so delavci teh ambulant posebej stimulirani tako na primer na izobrazbo v primerjavi z izobrazbo enake stopnje drugih delavcev v neki firmi (ta razlika je okoli 10 do 20 odstotkov v škodo zdravstvenih delavcev) kot tudi na' preseganje plana oziroma na količino opravljenega dela. Delavci IMP-jeve obratne ambulante pa za delo, ki ga v tej ambulanti opravljajo, niso posebej stimulirani. Osebne dohodke prejemajo pri Zdravstvenem domu Ljubljana Bežigrad. Kako so delavci pomagali turizmu Za nekatere mleka ne bi smelo zmanjkati Skrb za zdravje zaposlenih je družbena dolžnost, kajti od tega je odvisna "naša materialna in politična moč, s tem pa ugled po svetu. Zdaj v času naporov za stabilizacijo našega gospodarstva se moramo tudi marsičemu odpovedati, toda to naj bi bilo tudi časovno pogojeno, se pravi, da mora biti kako pomanjkanje , v nekem roku tudi odpravljeno. V skrbi za zdravje in dobro delovno počutje delavcev je bilo že marsikaj dobrega storjenega, čeprav še ne vse. Vendar, kar imamo je že veliko, če ne bi letos na to tudi kdaj pozabili. Vemo, da imajo delavci glede na pogoje dela (prah, plin, barvila itd.) pravico do mleka ali jogurta kot preventivnega sredstva zoper škodljivost za zdravje. Tako smo tam do junija nekako še v redu sprejemali, kar nam pripada, potem pa je mleka čisto zmanjkalo po tovarnah. Slišali pa smo v istem času, da je mleka zmanjkalo tudi v turističnih krajih ob morju, ter da bodo hitro poskrbeli, da bo oskrba spet urejena. Ob tej razlagi se je tudi nam nekako utrnila misel, kaj če ni preskrba z mlekom za delavce okrnjena zaradi turi- zma, v tej splošni potrebi za devizami tujih gostov, ki jim moraš res dati, kar potrebujejo. Gre za ugled in odplačevanje dolgov, pa za nakup surovin in repromateriala. Vendar pa ob tem ne bi smeli žrtvovati zdravje domačih delavcev, da bi ne dobili tistega, kar jim pripada, saj so oni v proizvodnji osnovna moč našega gospodarstva. Zato ob taki ugotovitvi ne moremo mimo dejstva, da je treba v prihodnje takšna pomanjkanja preprečiti z boljšo organizacijo proizvodnje in preskrbe, kajti po planinah vidimo še ogromno pašnikov kjer ni živine,, obenem pa imamo tudi brezposelne, ko bi mnogi v kmetijstvu lahko delali in ne bi tarnali, da nam recimo manjka mleka in ga zato ne dajejo tistim, ki jim je nekako »predpisano«. Prepričan sem, da bi se lahko pomanjkanje hitro odpravilo, predvsem pa bf morali vedeti, kdo naj mleko najprej dobi, za ostale sezonske potrebe pa je treba drugače poskrbeti. Mislimo pa, da je skrb za domače ljudi prva dolžnost, na njih namreč sloni bodočnost in zadovoljstvo v njej. FRAN VODNIK Obraz iz kolektiva: Zoran Barešič, varnostni inženir in nogometni sodnik »Tepen nisem bil nikoli« Tukaj v vročem Iraku nas je čedalje več, mnogo znanih in neznanih obrazov prihaja. Eden teh je tudi 35-letni varnostni inženir in hkrati nogometni sodnik Zoran Barešič iz EIMOND. Vprašali smo ga veliko stvari, najin pogovor je potekal takole: — Doma si iz Dalmacije, živiš pa že precej časa v Sloveniji. Kako je prišlo do tega in kako si sploh prišel k IMP? Vprašanje, na katerega ni tako enostavno odgovoriti. Res je, rojen sem v Dalmaciji na morju in tam so moji starši, toda v Sloveniji živim že petnajst let. Po končani gimnaziji sem hotel končati eno višjih tehniških šol. ker sem se s tem zadovoljeval in ker me je tehnika precej zanimala. Kersredišestdesetih letna Hrvaškem ni bilo nobene Višje tehniške šole, sem se pač vpisal na Mariborsko Višjo tehniško šolo, kjer sem tudi uspešno diplomiral. Službo sem iskal precej časa, več kot dve leti in ker je nisem dobil, sem odšel k vojakom. Po končani vojaščini sem poslal okrog petdeset prošenj po vsej Jugoslaviji, ker sem hote! končno začeti z delom, ne glede na to kje. Od teh petdeset prošenj sem dobil odgovor na osem od tega na šest iz Sloveni je. Povabili so me na razgovor v Iskro Pržan in Iskro Stegne v Ljubl jani. Odločil sem se za Pržansko Iskro iri — to je bila moja prva služba. No nisem dolgo zdržal. Iskra je takrat imela precej motenj v gospodarjenju in sem se odločil za spremembo. Javil sem se na razpis za varnostnega inženirja, ki ga je razpisala TOZD Elektromontaža. Ker sem izpolnjeval pogoje, sem bil sprejet. Zdaj sem že sedmo leto v IMP. — Ali je samo nelikvidnost Iskre Pržan bila odločilna za to, da si zdaj varnostni inženir? Nelikvidnost nikakor ni bila glavni razlog. toda službo sem hotel zamenjati čimprej. Poleg tega takoj po prihodu v IMP sem imel za 25 % večjo plačo kot v Iskri. Moram priznati, da sem si delo varnostnega inženirja v začetku predstavljal čisto drugače. Pričakoval sem več avtoritete in več resnosti na tem področju. Začetek je več ali manj povsod enak: spoznavaš stvari, ocenjuješ, tehtaš. Jaz sem moral po poskusni dobi opraviti tudi strokovni Republiški izpit iz varstva pri delu, kar je terjalo precej dodatnega študija. Šele na tem seminarju sem pravzaprav spoznal, kaj me čaka in kako bo moje delo potekalo. — Kje so dobre strani poklica varnostnega inženirja in kje vidiš pomanjkljivosti? Kar se dobrih strani tiče, jih ni ravno dosti. Meni osebno je všeč Zoran Barešič. samostojnost na tem delovnem mestu, torej občutek, da za to kar narediš in predlagaš, tudi odgovarjaš. Tudi kreativnosti ni za podcenjevati, saj je vedno kaj novega in interesantnega. O pomanjkljivostih pa ne bi hotel kaj preveč govoriti saj jih je na žalost preveč. — Kako je pa z varstvom pri delu tukaj v Iraku, kjer so delovni in življenjski pogoji drugačni? Jaz osebno sem z odnosom do varstva pri delu tukaj v Iraku zadovoljen, čeprav je pomanjkljivosti precej. Zelo težko je namreč delati po naših jugoslovanskih predpisih. Toda rezultati dela (tukaj mislim predvsem na nesreče pri delu) kažejo da — gre. V šestih mesecih smo namreč imeli samo osem nesreč pri delu, kar znaša komaj 1 % od povprečnega števila zaposlenih. Če računamo, da je delovni čas daljši kot doma, da so pogoji težji, da je število delovnih dni v tednu večje kot doma, potem lahko rečemo, da je situacija zadovoljiva. Sigurno je tudi to, da relativno malo nesreč pri delu ne pomeni, da je varstvo pri delu idealno urejeno. Problemi so, saj jih je tudi na vseh drugih področjih in v življenju nasploh precej. — Dotaknimo se malo tvojega hobija-nogometa. Vemo, da si aktiven slovenski republiški nogometni sodnik. Varstvo pri delu in nogomet! Res je. Nogomet in šport nasploh sta moje veselje. Še v gimnaziji sem bil zelo aktiven v več športih: nogomet, košarka odbojka, tenis, atletika toda v nobeni panogi nisem dosegel tistega kar sem pričakoval. Nekako mi je največ prinesel nogomet saj sem bil aktivni nogometaš mladinskega moštva NK »Šibenik«. Ker sem bil precej visok in precej suh, hranil sem se vedno po menzah, sem predvsem zaradi zdravja na priporočilo drugih nehal. Po prihodu v Slovenijo sem začel razmišljati o sojenju. Tako sem leta 1975 postal nogometni sodnik. — V času odhoda v Irak si bil na »A« listi slovenskih nogometnih sodnikov, torej glavni sodnik na republiških tekmah. Kaj pa sedaj? Na žalost tudi tukaj v sojenju trenutna situacija in čas, ki neusmiljeno gre naredita svoje. Zato kaj več v nogometni sodniški karieri ne morem pričakovati. Zdaj sem namreč brisan iz liste in vsaj eno leto se moram spet dokazovati. S sojenjem sem pravzaprav začel nekoliko pozno, toda kljub temu se lahko pohvalim, da sem zelo hitro prišel v sam vrh perspektivnih slovenskih nogometnih sodnikov in pred kratkim sem bil predviden celo, da bb delal izpit za zveznega nogometnega sodnika. Toda zaradi niza okoliščin o katerih raje ne bi govoril, se j c situacija obrnila in so sedaj zvezni sodniki iz Slovenije nekateri, ki tega sploh ne zaslužijo. — Kako se počutiš kot sodnik na tekmi? Kakšne vrline mora imeti dober sodnik in kdo je pravzaprav tvoj vzor? Sojenje nogometnih tekem ni tako preprosto kako se mogoče nekomurzdi. Tu moraš biti energičen, pravičen, pošten, imeti moraš zelo dobro kondicijo in občutek za igro, odlično poznati pravila in kar je najbolj važno misliti in odločati zelo hitro. Avtoriteta pride z izkušnjami, rekel bi, kar sama, ko dobiš sigurnost in ko igralci že vidijo, da znaš soditi. Jaz sem sodil precej tekem od rekreacijskih do prvoligaških in lahko rečem, da nisem nikoli imel takšnih pripomb na svoje sojenje kako so jih imeli drugi. Tepen nisem bil nikoli, prekinil tekmo zaradi izgredov tudi nikoli, a to sta že dva argumenta, ki dosti povesta. Celo kakšnih glasnih pritožb po tekmi ni bilo rii-koli slišati. Moram pa priznati, da me je ravno to gnalo naprej, ker sem se zavedal, da lahko uspem samo na račun kvalitete. Vzora v sojenju nimam, niti ne poskušam nikogar kopirati. Bil sem stranski sodnik Tavzesu. Ni-kiču, Nikoliču, Papecu in ostalim priznanim slovenskim nogometnim sodnikom, toda nikogar ne posnemam. Imam svoj stil. Če bi koga izdvojil od omenjenih potem je to vsekakor Nikič, ki ima precej izkušenj in ki zna soditi,' čeprav je od vseh sodnikov naših in tujih, ki sem jih sploh videl v živo ali pa na malih zaslonih name največji vtis pustil naš Edvard Šoštarič. — Ali bi bil sposoben soditi tudi tekme svetovnega nogometnega prvenstva? Zakaj ne! Moram pa priznati, da sem na prvi članski tekmi imel precej treme. Spominjam se bila je to tekma »Mladi šiškar« — »Krim« v Ljubljani in dobro sem jo speljal, kar mi je dalo še več poguma. Zdaj sem veliko bolj izkušen in mislim, da je tekme višjega ranga lažje soditi predvsem zato. ker igralci znajo in igrajo nogomet, v nižerazrednih tekmah pride do izraza vse: snaga in grobosti posebej. — Za konec pa eno neizogibno vprašanje: kako to, da si se odločil da greš v Irak? Enostaven odgovor: rabim denar. Sam sem namreč kupil stanovanje zahvaljujoč posojilu TOZD Elektromontaža, zdaj pa imam precej kreditov, pred kratkim sem se tudi oženil in tabim večje stanovanje. Mogoče se tudi odločim za graditev hiše, ker iz Ljubljane ne mislim nikamor. V Iraku ni ne vem kako prijetno, to je dejstvo in marsikdo se mora marsičemu odpovedati, če želi imeti boljši jutri, toda živeti se tukaj da, precej tega je spet lepo urejenega in življenje teče normalno naprej. Z sodniško kariero pa bom moral najbrž zaključiti, ker mislim ostati v Iraku vsaj eno leto a to je za nogometnega sodnika preveč. Ostane mi edino, da sodim in ne pozabim nogometno žogo na naših sindikalnih tekmah med mojimi sodelavci na Abu Ghraibu, kar je tudi po svoje užitek in veselje. Husein Talič Klima-montaža STRAN 10 IMF GLASNIK SEPTEMBER PLANINCI NE POČIVAJO • PLANINCI NE POČIVAJO • PLANINCI NE POČIVAJO • PLANINCI NE POČIVAJO • PLANINCI NE POČIVAJO S PLANlNc Tudi letos smo sli na Triglav Planinsko društvo IMP je letos organiziralo peti, lahko rečemo že tradicionalni, izlet na Triglav. V petek, 6. avgusta sta avtobusa DO Promont in DO IKO odpeljala 72 planincev izpred Titove 37 proti Vratom oziroma Rudnemu Polju. Smer si je lahko izbral vsakdo sam. Tako se je iz Rudnega Polja, mimo Velega Polja do Planike v petek znojilo štirideset naših planincev, iz Vrat do Staničeve koče pa 32. Zaradi obnovitvenih del na Kredarici so morali prespati v Staničevi koči. Vzpon na vrh je bil planiran za soboto zjutraj, nekateri so očaka »pohodili« že v petek popoldne. H ' EPiiSBfi® „„____________________ Še zadnji posneti v sobotnem jutru pred Planiko za zadnji del vzpona. Oblaki se v petek niso hoteli razpoditi, kljub temu se je skupinica naših planincev odločila, da se s Planike povzpne na vrh, kjer je nastal tae: »megleni« posnetek. Želja se je izpolnila, trud je bil poplačan. V soboto so ga »osvojili« še vsi ostali, nekateri pa v bolj muhastem vremerl Pot do vrha, sestop do koče na Doliču in potem preko Prehodavcev do koče pri Sedmerih jezerih je bila so botno »delo«, ki so ga najbolj počasni opravili do sredine popoldneva in tako niso ušli plohi, ki je preprečila, da slovesni krst ni mogel biti pred kočo, ampak v njeni jedilnici. Izvedba krsta je bila ob številnih firbcih, ^ s 25 novopečenimi planinci in premalo prostora v jedilnici lepo doživetje. Sodnik je bil sicer zelo strog in Na Planini Jezero gradijo člani Planinskega društva Integral novo kočo. ker je prejšnja pogorela. Na S j zelenci so jih dobili po zadnji plati, kajti rablji so neusmiljeno izvrševali njegove odločitve. Na fotografiji: bišče so pripeljali les za ostrešje. Naši planinci so organizirali enourno delovno akcijo, zavihali roka sodnik se pravkar odloča. ’’’ ■ ■ ■ ■ ■ pospravili vse krajnike v skladovnico. IfflllB.. Pred odhodom na Zadnji del poti preko Planine Vogar do Stare Fužine je nastal tale skupinski posnetek. Prihodnje leto bo na tem mestu zopet koča in ena najlepših poti od triglavskih jezer do doline bo še bolj obiskana. V Staro Vužino sta prišla avtobusa in proti Ljubljani odpejj3 planince. Organizatorji so se potrudili in šlo je brez večjih te^a'^>|j«lj znoj in strah, ker je nekatere nevihta ujela v steni, so bili P°z-j, \efl ostali pa bodo lepi spomini in nove želje za spoznavanjem no gora Nedelja, 7. avgust ob petih zjutraj. Večina ježe pripravljena del poti, ki je od koče pri sedmerih jezerih vodila pod Tičarico, Planine Ovčarja do Planine Jezero. PUNINCI NE POČIVAJO • PLANINCI NE POČIVAJO ® PLANINCI NE POČIVAJO • PLANINCI NE POČIVAJO • PLANINCI NE POČIVAJO • PLANINCI Vtisi z izleta na Marmelado: ko vidiš tuje gore, še bolj ceniš ! domače lepote |,„^ed planinci v IMF je bila že dlje časa prisotna želja obiskati !, dksno tujo gorsko skupino. Vendar želje so eno, realnost drugo. Na ^8skem občnem zboru, ob’ petletnici društva je bil predlog za inozem-0 visokogorsko turo vsesplošno podprt od vseh prisotnih. štev. Vse stroške v Italiji je plačal vsak udeleženec sam. Za prevoz pa smo prispevali vsak po 100.000 starih din. Menda po končanem obračunu dobimo še nekaj nazaj. Dan odhoda, 20. avgust 1982 se je vse bolj približeval. Vedno več je bilo dela z zbiranjem lir, opreme in drugih potrebnih stvari. Končno smo dočakali zaže-ljeni dan odhoda in ob pol štirih zjutraj začeli kapati skupaj. takrat se je začelo razmiš-J81’ kam, kdaj in kako. Bila sta J1 Predloga. Prvi za vzpon na °nte Roso z Italijanske strani, J"ugi za Marmelado. Komisija 'zlete, ki je bila na novo formi-j na’ se je odločila za Marmola-■ ■ Vodstvo in organizacijo . eta je prevzel tov. Klobučar, ki ? tam že bil in so mu bile ra-. ere poznane. Vodili so domači • aninski vodniki, ki so kljub _k Manjkanju izkušenj v ledeni-i em svetu delo dobro opravili. |pa Prevoz smo dobili avtobus od Vrroitl°nta, kar je tudi pocenilo SVs°zadevo. k: Naj takoj na začetku potola-J-® razne zapečkarje in morali-|D ’ k' jih je skrbelo, da ne bi za-T avili preveč.družbenih sred- Preko Lienza v Italijo Zborno mesto je pred upravo IMP na Titovi. Zgodaj zjutraj, še v temi se začnemo zbirati. Prihajamo posamezno, po dva, po trije otovorjeni z nahrbtniki. Že pogled na nas pove, da se odprav- Od strahu, do zmagoslavja rac i §e danes ne morem verjeti, j8 sem se v navezi IMP-jevih Planincev ter v spremstvu očeta in sestre povzpel na 3342 metrov visoki vrh — '/lannolado. Prekrasno je Mo, čeprav me je bilo kar Precej strah pred mogočno goro. Pod samim ledenikom sem Pryič dojel, kaj je to večni led, J se je ledena gmota grozeče belila pred nami. Oče mi je navezal dereze, e tiste prave alpinistične, aaiPak, kot je rekel, »kolcar-I e*- Sprva sem hodil kot po I aJcih. Neverjetno kako trd je ^ahko led sredi poletja. Noge 0 se mi kar tresle, ko sem po lavodilih očeta in vodnika 1 jjtarda zabijal dereze v trd Dolgo je trajal vzpon po i'yerP ledu. Kar hvaležen sem * °četu, da je vzel s seboj de-Ze> saj brez njih sploh ne bi ie l°®el takega vzpona. Ko se 1 ledenik prevesil v ravnejši iz 1 bdo nekoliko lažje. Kot p, ®tala smo pod sabo gledali j j °mite, jezero Fedaia, lju-st.e P°d nami so vse bolj po-c la‘i majhni kot mravlje. u nce je prijetno sijalo in t azan* ledenik se je kljub , atu, da je bil bolj siv kot bel, je3r 8vetil. Neverjetno se mi kr,, ,e*°’ da tako pogumno DrTac'mo čez ledeniške raz-(jnae’ katerim ni bilo videti bil^v rm°*ac*a je medtem do-Zač j P° in megla se je počasi le(je ..spuščati proti nam. Iz Prevar688 P°,etia smo se esih v pusto jesen, pa še P°l poti nismo bili. Poiavniadoma se Je Pred nami stena a skorai navpična Sledi* Sre^' smo *(tna^u za~ je a *’.da prva naveza, ki jo pr. °dil tovariš Robert že tr0v a8uJe prvih dvesto me-jan ' Naveza vodnika Mar-Za Se Je ravno pripravljala cj nr^e korake v steno. Fran-in’cp , rc* 'n m' trije z očetom Za s r° smo bili zadnja naveza'*3;0 Smo se hitro pripravili Se n. °P v steno. Pridružili so veze , Se ^kateri člani iz na-stenp °Variša Nandeta. Sredi lijaiui??0 sreeali skupino ita-Vsi _ *“ planincev, ki so se je /^strašeni vračali. Oče se krnal,J,lmi nekaJ Pogovarjal in je zeorn m bil° iasno-da se se ", °!)a nesreča. Kolena so šibila in komaj sem še dihal. Najraje bi videl, da bi me ata dal kar v nahrbtnik. Vendar stena na 3000 metrih ne pozna šale in smo se kar kmalu spet začeli vzpenjati. Po nekako sto metrih spet srečamo skupino italijanskih planincev s financarjem — alpinistom. Financar je očetu povedal, da do vrha ni več kot tristo metrov, da se moramo držati kamnite smeri in ne prečkati ledenika. Ko smo izstopili iz stene v ledeniški del, smo zelo jasno videli sled, kjer je nekaj časa počasi, potem pa vse hitreje drsel nesrečni avstrijski planinec. Padel je preko 800 metrov globoko. Naša prva skupina s tovarišem Robertom na čelu je vse to videla in je na prehodu iz stene obstala. Vzpon ni bil več težaven. Nenadoma smo v megli zagledali velik železen križ, ki je pomenil vrh Marmolade. Nisem mogel ne jesti ne piti, samo dregetal sem. Verjetno od strahu zaradi padca nesrečnega planinca. Še obvezno fotografiranje pred križem in lulanje v koči in že smo se pripravljali za spust. Megla je postajala vse gostejša. Spust je potekal po isti poti kot vzpon. Brez težav. Tudi sam sem postal bolj pogumen, saj mi je šlo kot po maslu. Pri tem je imel glavno besedo tovariš Franci, ki me je z vrvjo skrbno varoval. Sredi stene sem v razpoki zagledal drobno belo cvetico. Najraje bi jo utrgal, pa se mi je revica zasmilila. Saj je pri njej tako kratka pomlad in tako dolga zima. Zadnji metri spusta so bili še najbolj naporni, pa spet dereze in spust po, ledeniku. Proti koncu ledenika se je nebo povsem stemnilo in pričelo je snežiti kot sredi prave zime. Mokri, utrujeni in zelo, zelo srečni smo se vrnili v kočo. Uspel mi je prvi podvig nad 3000 metrov visoko goro. Zame in za mojo sestro je bil to več kot planinski krst. V enem dnevu sem doživel vse štiri letne čase, preživel strah in doživel občutek prelepega zmagoslavja, ko osvojiš tako mogočno goro, kot je Marmelada. Planinci IMP so se res odlično izkazali! TOMAŽ GROFF Ijamo v visoke hribe. Smo iz različnih tozdov. Nekateri se poznamo med seboj, najde pa se tudi nov obraz, ki ga vidiš prvič. Imamo tudi štiri goste iz škofjeloškega in dva iz kranjskega planinskega društva. Takoj ko pripelje avtobus se brez ceremonij vkrcamo in odpeljemo. Spotoma vstopijo še tisti, ki so čakali v Šentvidu, Jeprci in Kranju. Zdaj smo kompletni. Trideset nas je s šoferejem vred. Ravno prav za udobno vožnjo, brez gneče. Na meji nimamo problemov. Na vprašanje carinika, če imarho preveč denarja, se jih najmanj pet oglasi, da ga imamo premalo. Verjame nam in zapusti avtobus. Prvi postanek za »dušo privezat« je od Beljaka naprej. Lastnik gostilne je Slovenec. Ponuja nam golaž juho, pa se ne damo premotiti. Župa za zajtrk to nam ne paše. Smo bolj za gladko tekoče stvari. Pivo, kava pa kakšen »kapsel« vmes. Nadaljujemo po lepo urejeni Dravski dolini. Vreme se kisa in kmalu začne polahko deževati. V Lienzu se ustavimo za nakup opreme in kave. Za vsak slučaj, če bi bile trgovine v Italiji zaprte. Avstrijsko-italijansko mejo prestopimo pri Dabhiacu. Tutii tu gre gladko. Policaj žigosa potne liste, carinik pa nas preseneti z »na svidenje«. Južna Tirolska Čeprav smo v Italiji, imajo kraji čisto avstrijski pečat. Vsi napisi so dvojezični. Imena hotelov in lastnikov trgovin pričajo da je tukaj avstrijska manjšina skoraj v večini. Vzpenjamo se na prelaze in spuščamo v doline. Nič ni ravnega sveta. Kar tri prelaze okrog 2000 m prevozimo v nekaj urah. Naselja so si podobna. To so sami penzioni, velikih hotelov ni. Je pa vsaka hiša hotelček v malem. Tu ljudje živijo za turizem in od turizma. Že sedaj je tu-ristiv kot pri nas na morju, kaj šele pozimi, ko nastopi glavna sezona. Takrat se zavrtijo sedaj osamljene vlečnice in biti mora zares živahno. Južna Tirolska to je smučarski raj. Za pol Slovenije samih Kranjskih gor in Kr-vavcev. Vsi ti centri so med seboj povezani z žičniškimi sistemi, tako da omogočajo veliko gibljivost smučarjem in izbiro smučišč. Vreme je čemerno. Vidimo le naselja, travnata pobočja, gozdove in del skalnih velikanov, ki prehajajo v meglo. Vrhov ne vidimo. Še nekaj je tukaj, kar priča da so se za ta ozemlja vodile borbe. To so vojaška pokopališča, in kostnice iz L svetovne vojne. Tu je potekala ena izmed front, podobno kot pri nas soška fronta v Julijskih hribih. Takrat so Avstrijci izgubili te kraje in to izgubo še danes težko prenašajo. Bližamo se našemu »avtobusnemu« cilju. To je koča Etore Castiglioni v vznožju Marmolade 2044 m visoko. Veseli večer Močno dežuje, ko iz avtobusa tečemo v kočo. Veseli smo ker smo vsi dobili prenočišče. Razmestimo se po sobah. Jedilnica je prostorna in svetla. Lesena oprema in opaži ji dajejo prijetno domačnost. Servirajo nam večerjo. Najprej makarone. Ker mislimo da je to vse se nam zdi nekam malo. Potem pride na vrsto še ostalo vključno z breskvami. Prava počitniška večerja, po kateri se pijača prav prileže. Dobro vino nas razživi. Kmalu se oglasijo najboljši pevci, fušarji jim pa po svojih močeh pomagamo. Italijani z zanimanjem poslušajo in ploskajo. Potem se sko- Z izleta na Marmelado. rajžijo in zapojejo še oni. Seveda jih tudi mi nagradimo s ploskanjem. Na račun pridejo tudi tisti s polno malho vicev. Vse sorte jih slišimo. Od političnih, gospodarskih do takih s seksi vsebino. Starih in novih kakor za katerega. Naj za vzorec enega napišem še za bralce IMP glasnika: Kakšna je razlika med kravjim repom in zvestim možem? Odgovor: Nobene oba celo življenje po eni p...i (parceli) tolčeta. Med veselim pogovorom in petjem večer hitro mineva. Podaljšamo ga v eni izmed sob, v katero se nas nabaše precej čez deset. Zunaj grmi in se bliska. Upamo da se bo vreme čez noč zdivjalo. Res je tako in zjutraj nas pozdravi »šajba«. f Vzpon Po zajtrku se otovorjeni zgnetemo v avtobus, ki nas zapelje nekaj sto metrov naprej. Cesta pelje po vrhu pregrade akumulacijskega jezera. Prestopimo na žičnico, ki nas dvigne tristo višinskih metrov do začetka ledenika. Tu se začne resni del ture. Sonce sije. Mažemo se s kremo in navezujemo dereze. Pride do prvih zapletov. Nekateri nimajo derez in brez njih ni varno hoditi po ledeniku. Morajo ostati in se vrniti v dolino. Le Tine se ne more sprijazniti s tem. Želja priti na vrh je prevelika. Nekdo od organizatorjev mu je dereze obljubil in ne držal besede. Padejo očitki, ki grozijo pokvariti dobro razpoloženje. Situacijo reši naš predsednik in Tinetu odstopi svoje dereze. Oba sta zadovoljna. Eden, ker mu je pot na vrh omogočena, in drugi, ker je rešil pretečo zdraho. V navezah sopihamo po strmem in trdem ledeniku. Nekaterim nagajajo dereze, zato napredujemo počasi. Izogibamo se ledeniških razpok in se približujemo skalnemu delu poti. Ta odsek je zelo strm. Čez najtežji del je napeta zajla, ki olajšuje plezanje. Od nekod so se privlekle megle. Z lepim razgledom je konec. Robert s svojo navezo je pred nami. Že so dosegli vršni greben. Nekaj vpijejo, da je nekdo zdrsnil. Ko pridemo do njih res gledajo precej prestašeno. Nekaj metrov od njih je zdrsnil eden od Nemcev ki sta hodila nenaveza-na. Videli so kako je padel, kriknil in že je izginil v megli. Slučajno prideta z vrha dva Italijana, domačina, v uniformi. Sta od gorske reševalne službe. Po sledi zdrsa gresta do roba, kjer se začne skalni prepad. Pokrižata se in eden polglasno reče »Morto« »Siguro« vpraša nekdo od naših. »Sigurp« odvrne Italijan in pove da je v megli šeststo metrov ledene strmine. Svetuje nam, da gremo po levi strani grebena, kjer je pot lažja in manj izpostavljena. Navežeta prestrašenega ponesrečenčevega kolega in mu pomagata v dolino. Mi pa počasi in mnogo bolj previdno napredujemo proti vrhu. Kmalu ga dosežemo. Za večino udeležencev je to najvišja točka, ki so jo do zdaj dosegli. Zaradi megle ne vidimo drugega kot dvometrski križ, zmontiran iz cevi. Za glavni užitek — lep raz- " gled z vrha smo prikrajšani. To je razlog da se ne zadržujemo dolgo. Sestopimo po isti poti. Srečamo še zadnjo našo navezo, ki sopiha navzgor. Sestop po strmem skalnem žlejm je še bolj neroden kot vzpon. Prijetno pa je hoditi po ledeniku navzdol. Ni naporno, pa še led se je zmehčal, tako, da je hoja pravi užitek. Tudi megle ni več. Samo vrh je bil zavit v njo. Škoda. Na zgornji postaji žičnice spet začne deževati. Hitro se spaki-ramo v gondole. Ker so odprte in brez strehe nas ves čas vožnje pošteno namaka. Sobota je in v koči je precej novih planincev. Malo se moramo stisniti. Bolj hrupno je kot včeraj. Deloma tudi po naši zaslugi. Za seboj imamo uspešen vzpon. Vsi smo veseli, najbolj pa organizatorji in vodniki. Ž njih je padlo breme skrbi. Damo si duška. Kar prekratek je ta večer. Dekleta načnejo pometati in preselimo se v sobe, iz katerih je še pozno v noč slišati vesel pogovor. Povratek preko Gortine D’ Ampezzo Zadnji dan izleta imamo najboljše vreme. Po zajtrku zapustimo kočo. Do Arabbe nam je pot že znana, tu pa zavijemo proti Gortini d’Ampezzo. Še dva prelaza nas ločita od tega dvakratnega prizorišča zimskih olimpijskih iger. Smo v središču Dolomitov. Znano je, da so Dolomiti južni del vzhodnih alp imenovani po francoskem mineralogu Dolo-mieju.ki je leta 1870 opozoril da en del teh hribov sestoji iz dolomita, to je iz kalcijevega in magnezijevega karbonata, ki sta mu često primešana železo in mangan. Dolomiti malo spominjajo na stolpe iz ameriškega Monu-ment Valeya, le da je kamenina svetlejša in vznožje ni rjavo puš-1 čavsko, ampak zeleno, poraščeno s smrekami in macesni, v višjih legah na prelazih pa s travo. Prehodi iz teh zelenih podstavkov v prepadne, drzne skalne vrhove so zelo ostri. Stene teh hribov so strmejše kot v ostalih Alpah. Tudi pozimi so kopne, ker so prestrme, da bi se sneg prijel in obstal. Marmelada je najvišji vrh Dolomitov, vendar je njen videz drugačen. To je precej kopast vrh, tudi poleti vkovan v sneg in led. Po svojem videzu bi bolj spadala v Savojske ali Centralne Alpe. V Gortini se ne zadržujemo dolgo. Nadaljujemo proti Misu-rinskemu jezeru in naprej proti bireru Dolomitov, to so Tri Cine. Od Misurine do vznožja Cin pelje tudi edina cesta, kjer smo morali plačati cestnino. Na koncu ceste, blizu parkirišča je koča s samopostrežno restavracijo. Po toliko ovinkih že kar paše napolniti nastajajočo praznino v trebuhu. Posebno še, ker smo dobili finančne okrepitve. Modro vodstvo nam vrača višek denarja, kar je vsekakor lažje, kot če bi ga zmanjkalo in bi ga morali od nas finančno izsušenih dodatno zbrati. Kar moralo ti dvigne tak nepričakovan »dobiček«, kot trinajsta plača za novo leto. Nekateri gremo po stezi do koče Lavaredo in še naprej. Tu dobijo Tri Cine tisto značilno svetovno znano podobo. Vrh stene je 45 m izven vertikale, en sam ogromen previs. Visoko1 zgoraj opazujemo rdeče, plave ali rumene pikice. To so alpinisti, ki plezajo proti vrhu. Ob dveh se zberemo in se začnemo spuščati proti Auronzu. Sploh je vožnja po Dolomitih eno samo dviganje in spuščanje po serpentinastih cestah. Za šoferje avtobusov mora biti vožnja zelo utrudljiva. Piščanci v Carniji Proti Tolmezzu se pokrajina začne spreminjati. Nič več ni gorskih prelazov. Vozimo se po globokih dolinah. Reaiefstruge so skoraj stihe, vendar zelo široke, kar priča da je občasno veliko vode. Tudi arhitektura.se spreminja. Hiše so kamnite, podobno kot pri nas v soški dolini. Čuišfe* vpliv Primorja. V nekater^l^^-seljih so vidne še posledid^žf-tresa. V Carniji se ust|vimo.'Pri-lika je še za zadnje irakupe, pa tudi okrepčati se je treba. Kljub temu, da je nedelja, so vse trgovine, gostilne, bifeji in štanti odprti. Zapodimo se v bife, kjer pečejo piščance. Približno 80 se jih vrti naenkrat naokoli. So že lepo zapečeni in dišeči. Porcija je pol piščanca; Skoraj tretjino runde jih pospravimo in zalijemo s pivom. Sonce je že zašlo, ko se po kanalski dolini odpeljemo proti Trbižu. Dolina je ozka, na nekaterih krajih skoraj soteska. Polna je predorov in viaduktov za bodočo avtocesto. Ko bo vse to povezano bo nastal nov obvoz in marsikatera turistična deviza bo po tej cesti obšla Slovenijo. Po okrepčilu smo postali zelo^ živahni. Morebiti tudi zato, ker se je ohladilo in stemnilo. Noč ima svojo moč. Pred mikrofonom se menjavajo solo pevci, recitatorji in humoristi. Mimogrede smo pri Marinšku in naprej v Ljubljani pred našo plavo upravo. Še bomo šli Vsi udeleženci smo mnenja, da je bil izlet prijeten in je lepo uspel. Nekateri govorijo, da imamo doma dovolj lepih hribov in nam ni treba v inozemstvo. Vendar tisti ne gredo na izlet ne doma in ne na tuje. Čimveč drugih hribov vidiš, bolj ceniš naše domače in spoznaš, da so resnično lepi, čeprav ne tako visoki. Bili smo iz- različnih sredin, vendar na koncu smo bili že ena sama vesela družina. Morebiti so ravno zato, ker smo bili z vseh vetrov, odpadle tiste debate o tovarniških problemih, ki tako rade povzročajo zdrahe. Že na poti domov so padali predlogi, kam bomo šli prihodnje leto. Monte Rosa, Breithorn? Kdo ve. Upamo, da to niso bili samo predlogi, ampak, da se bo to tudi uresničilo. Ze doče je znana. čelja za v bo- ŠE BI ŠLI. TONE GRADIŠEK STRAN 12 IMP GLASNIK SEPTEMBERJ Kaj narediti, če dela en stroj za dva tozda? Lahko je ustanavljati tozde, težje je deliti premoženje Ko hočemo iz »objektivnih« razlogov razdeliti proizvodna sredstva, prostore in drugo imetje med dva tozda, ne moremo predvideti vsega, kaj se bo zgodilo pozneje. Kadrovsko delitev v tozdu bolj ali manj uspešno rešijo, v proizvodnji, za stroji, v skladiščih in še kje pa še dolgo časa ni vse tako, kot je bilo prej, ko je bila temeljna organizacija združenega dela še ena, torej nerazdeljena. Stroji, orodje in vse ostalo, kar spada zraven, se delijo na nove »lastnike«. Ker pa je proizvodnja takšna da en stroj lahko dela za dva tozda, nastane problem. Kako zdaj rešiti to vprašanje dela in plačila? • No, ker se pa stroji navadno ne dajo spraviti v omarico, so torej na razpolago medtem," ko je z orodjem drugače; tega daš lahko pod ključ in tako preprečiš onemu iz drugega tozda, da ne bo mogel normalno delati, pa še kaj takega bo zraven govoril, kar ni lepo slišati. V tem času, ko moramo dnevno skrbeti za čimbolj uspešno gospodarjenje vsepovsod, je tudi po tovarnah ključno vprašanje pozitivnih dosežkov. Ker pa ni niti dovolj prostorov niti denarja, da bi v vsakem novem tozdu kupovali tudi vse nove stroje, si obstoječe stroje delita dva, ali trije tozdi. Ob tem pa nemalokrat nastajajo dokaj zapleteni problemi, ki jih je treba hitro in tudi strokovno reševati. To pa že ni naloga za take, ki ne znajo uspešno in pravilno ukrepati v korist vseh prizadetih. Zavedati se je namreč treba, da tudi delavcu že zdavnaj ni vseeno, kako se bo kaj rešilo. On mora rešitev dobiti že predse, tako, da jo samo uresniči. Tarnanje nad čim, kar je lahko rešljivo, ali pa malo težje, ne spravlja v neraspoloženje samo prizadetega, ampak ima takoj ob sebi še druge, ki »zapravljajo« delovni čas z debato o nečem, kar je pomembno po krivdi nekoga delo preslabo pripr; v-ljeno, ali zanemarjeno, če ne pozabljeno. Da pa bi bilo pri premagovanju raznih ovir, težav in zavor, moramo v soglasju iskati poti zajiitre rešitve, kajti razni izgovori, kdo vse je česa kriv, nič ne pomagajo, če našega samoupravljan a ne tolmačimo tako, da vsi vse zmoremo v našo in skupno ko; FRAN VODNIK Šport tudi na počitnicah in nogometu Prijavljeni za tekmovanje: ŽENSKE: Ingrid .Kalan, Valentina Dermastija, Jana Dermastja, Marina Vrhovec in Danica Bele MOŠKI: Jože Peterlin, Milan Rogelj, Zvone Omahen, Marjan Strojan, Anton Muc, Sebastijan Muc, Adi Okoren, Marjan Dermastija st., Marjan Dermastija ml., Stane Vrhovec, Jože Okoren, Anton Kobal, Dušan Bele in Korinšek Marjan Zmagovalci: ŽENSKE: 1. Valentina Dermastija, 2. Ingrid Kalan, 3. Jana Dermastija MOŠKI: 1. Marjan Derma- Vabljeni na druge športne igre IMP! Dobimo se 25. septembra Priprave na 2. športne igre delovnih organizacij SOZD IMP so v teku. Ekipe delovnih organizacij se bodo pomerile v naslednjih disciplinah: moški: mali nogomet, odbojka, namizni tenis, kegljanje in streljanje z ZP, ter v letos novi disciplini rokometu; ženske ekipe pa v odbojki, kegljanju, namiznem tenisu in streljanju z ZP. V šahu lahko tekmuje moška ali mešana ekipa. discipline razen keg-j, se bodo organizirale na špoi.nih objektih v Murski Soboti. Kegljanje bo predvidoma v Ljutomeru na kegljišču v hotelu »Jeruzalem«, razen če bi se prijavilo tudi večje število ženskih ekip; potem bodo ženske tekmovale v Radencih, da bi tako tekmovanje prej končali. Vso organizacijo tekmovanja v kegljanju so predali v organi- zacijo in izvčdanje keglja-i »Ca bojka bo v telovadnici DO Mura za moške in v kolikor bo večje število ženskih ekip, v telovadnici- CPŠ za ženske. Sojenje je prevzelo športno društvo Mura. Namizni tenis bo v CPŠ v organizaciji namizno teniškega kluba. Mali nogomet bo na asfaltnih igriščih ob dijaškem domu in II. osnovni šoli. Tekmovanje bo izvajali Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov M. Sobota. škemu klubu »Carda« iz Murske Sobote. Tudi ostale discipline bodo izvajale posamezne telesno-kultume organizacije v Murski Soboti. Streljanje z ZP bo na občinskem strelišču v organizaciji Občinske strelske zveze Murska Sobota (Mladinska ulica). Rokomet bo v organizaciji Pomurske rokometne zveze na odprtem igrišču v DO »Mura«. Od- Ekipe bodo tekmovale za uvrstitve od prvega do 11 mesta posamezno. Vsako doseženo mesto v uvrstitvi bo prineslo od 10 do 100 točk za doseženo uvrstitev delovne organizacije. Delovna organizacija, ki bo zbrala največ točk bo prejela prehodni pokal. Zbor vseh ekip bo v soboto 25. septembra 1982 ob 7.30 pred dijaškim domom v Murski Soboti. Ob 8.00 uri bo slovesna otvoritev II. športnih iger in nato ob 8.30 pričetek tekmovanja po disciplinah. Za vse prijavljene udeležence tekmovanja bo organizirano kosilo v dijaškem domu od 12. do 14. ure po razporedu, ki bo objavljen na dan tekmovanja. Posamezne delovne organizacije morajo svoje ekipe prijaviti do vključno 10. septembra, na obrazcu, ki je bil priložen razpisu. Žrebanje posameznih ekip bo 15. septembra v Murski Soboti po seji Koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMP. O žrebanju bodo posamezne DO obveščene v pismeni obliki do 20. septembra. Poimenski seznam udeležencev je potrebno poslati do 15. septembra. Za oddaljene DO je omogočeno, da njihove ekipe prenočijo v Murski Soboti v Dijaškem domu. Stroške prenočevanja plačajo sami ali DO. V Murski Soboti pričakujejo polnoštevilno udeležbo ekip in športno igro. »ZA« Planinci vabijo na izlet v neznano! Kot vsako leto bodo JJ planinci tudi letos organi^1" L____ izlet v neznano. Letos b°. posebej slovesen, ker bodo' Q|/»-njem razvili tudi prapor F ninskega društva IMP. pričakujejo številno udel*1 na izletu, ki bo krenil na p° nedeljo, 17. oktobra ob izpred poslovne stavbe P na Titovi 37. Prispevek je J dinarjev, prijavite pa se I*11* pri poverjenikih. , Toliko so nam izdali prej, drugo pa ostaja nez»' ka, kot se za izlet v nei^r spodobi. Obljubljajo p»< bo pot zanimiva in prog'*’ pester kot vsako leto. Pred izletom v neznafl®j bosta še dva lepa planih 18. in 19. septembra vaj na Jalovec. Skupino bo v<^ yl Pico Hribar. ^7^ 26. septembra pa v o* orn, Pico Hribar in Robert K** lic izlet v Logarsko dol'11 V mej, dos, Pref načt ne s Bi radi dopisovali v Glasnik, pa ne veste kako? Prijavite se za novinarski tečaj! V Fiesi so tekmovali v namiznem tenisu V počitniškem domu IMP v Fiesi je bilo od 26.7. do 29.7.1982 organizirano tekriiovanje v namiznem tenisu. Med gosti, k ? so letovali v tem času je bilo veliko zanimanje, kar priča tudi precejš je število prijavljenih tekmovalk in tekmovalcev, ki jih je bilo ski ;o 19. Še ena zgodba o poti na Triglav P sila dol jer, ode V* jer l nas Ure Poi vile dn krc Krave so se obrnile, Sov hej naši vrli planinci j pa kar naprej do vrha hte slo in V tej številki Glasnika imamo zares precej člankov o podvigih11 planincev, toda teh vtisov ene od mlajših udeleženk pohoda tovo ne moremo vreči v koš! da stija st., 2. 1 išan Bele, 3. Zvone Omahen Upravnik dc;r je vsem zmagovalcem ob z a zučku podelil simbolične nagrade. Zaključek tekmovanja je popestril simpatičen nastop najmlajših dopustnikov pod vodstvom tov. Valentina Dermastija. Gostje so organizirali tudi tekmovanji v malem nogometu in dosegli naslednje rezultate, ko so 28. 7. stari premagali mlade s 5:2, nato pa so se 29. 7. pomerili še v košarki, ko so mladi premagali stare s 17:16. Pasji dnevi so bili letos zares vroči in tako so se nekateri Panonijini delavci navadili med malico posedati v prijetni senčici dreves okrog tovarne. V tem ni nič slabega. Tudi to ni nič narobe, če malicajo na prostem. Ni pa lepo, da puščajo za seboj prazne tetrapake in druge smeti. Prav čudno je, zakaj jih mečejo po travi, saj okrog tovarne ne manjka posod za odpadke. Nekega dne bo pod drevesi toliko smeti, da si bodo morali iskati seneb kje drugje. (Foto: F. K.) 30. 7. 1982 — Mali nogomet: IMP : PIRAN 4:1. Tudi letos je planinsko društvo IMP organiziralo pohod na Triglav. Letos smo pričeli pot s Pokljuke, čez Velo polje. Pot se je vila najprej skozi gozd. Parkrat sem se spotaknila ob korenine, zato sem že komaj čakala, da pridemo iz gozda. Dolgo res nismo hodili, ko so smreke in macesne zamenjali' pritlikavi bori. Steza je bila zelo ozka in skalnata. No, vsaj korenin ni bilo, sem si mislila. Naprej bo šlo brez težav. Pa ni šlo brez težav. Kar naenkrat so se pred nami znašle krave. Bilo jih je kakih dvajset. Steza je bila tu nekoliko položna, zato se je kolona krav pomikala kar hitro. Ko pa se je bilo treba povzpeti, se je ustavilo! Krave niso hotele naprej. No, če ne bo šlo naprej, bo šlo nazaj, smo si rekli. Pa ni šlo lahko nazaj. Krave je bilo treba obrniti. Kar pa na ozki stezi, ni bilo lahko. Končno so se krave le premaknile in se vrnile nazaj na pašnik. Na poti od Pokljuke do Vodnikove koče smo imeli tudi čistilno akcijo. Pot smo nadaljevali do Tam je bil krst tistih planin^ ^ KP‘i potekal po pravilih, kakor je tudi pj^^j T kc krstnem listu, ki ga je v s; n ec dobil. 6y Pri tem krstu je bilo n, d( Sodišče in rablji so bili čud' šemljeni, pri tem pa so se najbolj resne. Sodnik je 11 |j plašč kar navadno rjuho, z ^ buk pa gojzar. Porota pa J -oblečena še najbolj de!ov,^e predpasnikom. Dela pa je ,nj| kar veliko, saj je bilo _s° pod gojzar jem'zelo vroče, f žejen je bil kar naprej. ^ Tk sta imela namesto črnih kr' ^ koš za smeti na glavi. Obre čenja pa je potekal takoje^ Najprej je moral krsu boter postaviti na mizo h^ .j ^ lota. Nato je sodnik zasta ( čencu vprašanje, ki pa )e ,c ponavadi več odgovorov, f krščenec odgovoril ve 7ad' robe in jih dobil nekaj p° Plati- nadalJ Naslednje jutro smo n j Nekaj sto metrov naprej od Vodnikove koče smo na poti zagledali kozoroga. Ko smo se mu približali, se je urno umaknil na bližnjo skalo in nas od zgoraj opazoval. Bil je zelo lep. Do koče Planika, pa smo se potem pogovarjali le o kravah in kozorogu. Na Planiko smo prišli zelo zgodaj. Zato se je oče odločil, da gre še na Kredarico. Meni se sprva ni dalo, potem sem pa le šla. Pa se mi je lenoba obrestovala. Ravno pod kočo se je ulil dež. Brat in oče sta prišla v kočo še pred dežjem, jaz pa sem bila premočena do kože. Ko sem dobila žig in je dež ponehal, ter sem se nekoliko osušila smo se vrnili na Planiko. vali pot v dolino. Na P^^g zero smo se ustavili. 0g smo pri gradnji koče, ki J6^ 3 zero smo se ustavili.^1 pog1 rela. V Bohinju nas je č-tobus. In polni lepih vtn’“ |jaP se odpeljali nazaj v MOJCA URBA^ Nov uspeh PanoMj strelcev Hit$ Spet tri prva mesta Panonijini strelci so spet dva pokala. Najpt6-!^ streljanja Ko so požarni inšpektorji obiskali delovno organizacijo Panonija, tega bo že kmalu dva meseca, so nas opozorili, da je skladišče za barve in lake na prostem pretesno. Toda do danes se ni še nič spremenilo. Sodi z barvami so še vedno nakopičeni tja do ograje, vmes pa so tudi vnetljive tekočine. Morda odgovorni čakajo na mesec varstva pred požari, da bodo poskrbeli za primerno skladiščenje barv in vnetljivih tekočin? (Foto: F. K.) Zjutraj smo se povzepli na Triglav. Na vrhu je zelo pihalo in bilo je mraz, zato smo se kar hitro spustili s Triglava. Vračali smo se na Dolič. Potem pa preko Hribaric na Sedmera triglavska jezera. Pri največjem, četrtem jezeru smo se ustavili za pol ure. Tu smo se napili vode in odpočili. jili udeležili _ puško v organizaciji žine Brezovci pri Mursk Led P( Jože Kovačič je zmagal ^QSt samezmki, Panonija pa J jet gla tudi ekipno zmago-. pU;K movanju z malokalibn> v organizaciji strelske .^,-ul Mura pa je bil Jože ^jpa11 med 41 udeleženci, med pa je zmagala Panonija- p iSV*