Zadnje desetletje je na Hrvaškem zaznamovala vrsta sprememb (političnih, demokratičnih, gospodarskih ipd.), ki so se odrazile tudi v (srednje)šolskem sistemu. Opaziti je, da današnje hrvaško srednje šolstvo teži k ciljem, ki so usmerjeni h humanistični ter demokratično-pluralistični vzgoji in izobraževanju mladega človeka. Narejeno je tudi nekaj (praktičnih) korakov: od sprememb v šolski zakonodaji do razbremenitve učnih načrtov. Še vedno pa ne obstaja teoretično domišljen model nove hrvaške šole, s katerim bi se vključila v evropski šolski sistem. Obstajajo samo deklarativne opredelitve za nacionalno hrvaško šolo evropske usmeritve. Zato je nemogoče govoriti o kakšnih pomembnejših sistemskih določilih hrvaške srednješolske vzgoje in izobraževanja ter s tem tudi pouka književnosti; zato se bomo ustavili pri tistih dejavnikih, ki so del praktičnega udejanjanja koncepta novega šolstva, torej pri učnih načrtih in berilih/učbenikih (za gimnazije).

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-3QLBYAW7

COBISSID

14180194

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Benjak, Mirjana (2000). Pouk književnosti v hrvaški gimnaziji. Jezik in slovstvo, letnik 46, številka 1/2, str. 19-28. URN:NBN:SI:doc-3QLBYAW7 from http://www.dlib.si

MLA:

Benjak, Mirjana. "Pouk književnosti v hrvaški gimnaziji." Jezik in slovstvo letnik 46. številka 1/2 (2000) str. 19-28.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3QLBYAW7>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)