IX. letnik
V Gorici, dno 15. maju 1901.
20. številka.
Izhaja vsaki četrtek ob II. uii dopoldne. Kokopisl st' ne vin-čajo. Nefraiiknvana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto I krone, za pol leta '2 kroni, /.a m a ii j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l'.r)(’
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. I lllarlja štev. 7.
Z urednik o m je mogoče govoiiti vsak dan od H 12 dopoldne v upravništveiii ■obt.
Naročnino in naznanila s p r e j e m a iipraviiištvo v Gorici, Semeniška ulica št Posamezne številke se prodajajo v toba-karnab v Šolski ulici, Nunski ulici in na Korenjskem bregu (Kivi Como) St. M po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če sc tiska enkrat M vin., dvakiat 12 vin , trikrat H) vin. Večkrat po pogodbi.
N a r o č ii i n o in oglase je plačati v Gorici.
<——*
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan llajl v Gorici.	Tiska	Var	o	tl	n	a	tiskarna4'	(odgov.	J.	Marušič)	v	Gorici.
Kvišku srca!
Kristus je Štirideseti dan po ustaje-nju resnično v nebesa šel. Sv. pismo pravi, da se je Kristus štirideseti dan prikazal apostolom, ko so bili zbrani v Jeruzalemu. Vzeti je hotel od njih slovo. Rekel jim je: „Prejeli boste moč sv. Duha, kateri bo v vas prišel in mi boste priče v Jeruzalemu in po vsi Judeji in Samariji in do kraja sveta-1.
Potem jih je peljal proti Melaniji na Oljsko goro in ji; svoje roke vzdignil ter jih blagoslovil. Ko se je lo zgodilo, se je vpričo njih vzdignil in oblak ga je vzel spred njih oči. Apostoli so gledali proti nebu ter zadnjič pozdravljali svojega dragega Zveličarja. Ko so še gledali za Njim, prikažeta se dva angelja v belih oblačilih, katera jim rečeta: ,,Možje galilejski, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, kateri je bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebo-4. Še enkrat so apostoli pokleknili, pomolili odhajajočega Jezusa ter poljubili zemljo kjer je stal. 1’otem so se vrnili v Jeruzalem.
Kristus je tedaj šel v nebesa in sedi na desnici Boga Očeta. Pregovor pravi: Kjer je vaš zaklad, tam je vaše srce. Naš pravi zaklad in edina ljubezen je Jezus Kristus, tedaj mora bili naše srce neprenehoma pri Njem v nebesih. Gor dvigajmo tedaj svoja srcu ! Sursum corda ! Ne iščimo več, kar je na zemlji ampak kar je v nebesih. Že je Jezus napravil v nebesih meslo tudi za nas. Gor se ozirajmo, kjer nam je že pripravljena sreča in brezmejno veselje ! Tako so imeli sv. apostoli po vnebohodu Gospodovem neprenehoma svoji* srce in svoje misli pri ljubem Jezusu. Posnemajmo jih! Imejmo vse dni svojega življenja vse svoje misli in želje na desnici Boga Očeta, kjer sedi Kristus, naš Zveličar, dokler se z Njim ne združimo v večnem kraljestvu.
Nesrečne malenkosti!
Naš list je ob vsaki priliki nagla-šal, da se bori le za načela, da ne služi malenkostnim spletkam ali pa osebnim
LISTKK
Gabrijel Garcia Moreno.
(Životopis katoliškega politiku.)
.	\	isoko	čislani	učenjaka.
ki nam preganja temo zmot, a bolj Je cenim poštenjaka, ki ve in bodi pravo pol.
S. Gregorčič.
(Dalje.)
V	pondeljek 18. januarja je imel biti Espinoza od revolucionarjev odstavljen. Moreno pa je sklenil, da prehiti predrzneže. V soboto /.večer skliče somišljenike, jim razloži načrt puntarjev, ter sklene: rAko mislite kaj ukreniti, ukrenite takoj. Ne jutri, ne potlej, ampak še nocoj. Zdaj je deseta. O polnoči se lotim pri vojakih. Z vojaštvom, ki ji? naših misli, prestrižemo puntarske nakane. tspinoza prisilimo v lastni hiši, da se odpove, in ljudstvo si prosto zbere novega predsednika generala Darkea".
Morenovemu prepričevanju se ni mogel nikdo ustavljati. On nakaže vsakemu svoje delo, sam pa gre v trdi noči
koristim. Dog nam je priča, da smo šli. v javnost iu celo v boj le kot pokorni slugi; krščanske ideje proti novodobnemu poganstvu liberalne ali narodno-napredne stranke. Nismo šli v boj na klic katerekoli stranke ali osebe, ampak na poziv Gospodov : Kdor me bo pred ljudmi spoznal, njega bom tudi jaz.
Kakor pa sami čutimo, želimo, da bi tu.ti naši prijatelji čutili t. j. da bi imeli v s e I e j pr e d o č m i ideje, za katere gre v lem boju med Kristusom in antikrislusom, kakor ga je svoje dni imenoval dr. Lueger. To prepričanje moru bili naša moč, ki nam dajaj stanovitnost iu veselje. Na tem prepričanju naj sloni sploh vse. kar počnemo v javnosti. Nočemo tožiti, da lega prepričanja med našimi prijatelji ni. ali zdi se nam pa vender, da ga nimajo vselej pred očmi, ker drugače bi jih ne mogle begati malenkosti, ki niso v nika-kem razmerju z veliko idejo naše otrauke.
Opozorimo naj na osebna navskrižja med poedinimi. Od prvega do zadnjega so vsa malenkostna, včasih otročja, ali vender so povsod in ločijo delavce našega taborja kakor visoke gore. Hadi ene osebne malenkosti se somišljeniki iu sobojevniki velike, krščanske ideje ne shaja jo ali vsa j ne iskreno. Kakor je v zraku polno nevidnih slvaric, ki pa velike organizme pogubljajo, tako je v naši jav nos ti vse polno malenkosti, ki zavirajo in slabijo našo vojsko in Bog ve, ali je ne pogubijo. Gospoda! Malenkostno mišljenje ni vredno zrelih mož, a tudi ni vredno svete stvari, katero zastopamo. Bodi torej osebnih malenkosti konec med nami in zavlada naj načelo in prepričanje, s prepričanjem |>a gorečnost in stanovitnost. Kdor se pa izgublja v malenkosti, vedi. da bo imel po vesti odgovornost veliko, ker v resnici v našem boju ne gre za osebne malenkosti ampak za veliko idejo krščansko proti paganski.
Politični pregled.
Politični položaj. — Kolikor se da sklepati iz poročil, ki nam dohajajo z Dunaja, je vendarle uade, da se stranke
pred vojašnico. Straža ga ustavi: ..Kdo je?" ..Garcia Moreno” odgovori.
To ime je bilo vojaku nulo. „Kaj pa hočete ob tej uri?" vpraša vojak nekoliko zmeden.
,Hočem rešiti vero in domovino. J Ti me poznaš. Pusti me, da vstopim". Vojaku se je dozdevalo, kaj bo, zato od veselja zakliče: ,.Živijo Garcia Moreno!" -- Ta klic je odmeval po stražnici in ..Živijo Garcia Moreno44 se je razlegalo po celej vojašnici. Vsi vojaki so se zbudili. ter ponavljali la klic. Ta klic je prišel tudi do ušes revolucionarjev, ki so brž spoznali, kaj da pomeni, ter so , še v noči zbežali. Espinoza se ni upal ugovarjati, ampak je mirno odložil predsednico. Tako jt* bilo v glavnem mestu vse lepo zagotovljeno. Na to Moreno brž zajaha konja, ter se poda v Uajakil. Ob 9. zvečer -0. jan. dospe tj e ter gre naravnost v topničarsko vojašnico. Dve uri potem pride tudi general Dorkea in vse je bilo gotovo. Tudi tukaj se ui slišalo druzega ko ..živijo G. M !" Potuhnjeni Irbinovci so še najbolj kričati.
v parlamentu sporazumejo in bodo naj-brže še v tem zasedanju vsprejete predloge glede investicij, glede kanalov in glede uravnave rek. V državnem zboru je zdaj na dnevnem redu drugo branje zakonskega načrta zadevajočega povišanje davščine n a “žganje.
Ko bode ta zakonski načrt vsprejet, pridejo naj hrže na vrsto investicije, ki so zaradi druge železniške zveze s Trstom za našo pokrajino posebno velikega pomena.
Državni zbor. — Poslanska zbornica je IH. t. m. zopet zborovala. Vlada je predložila zbornici proračunski pro-vizorij, katerega je zbornica odstopila brez prvega čilauja proračunskemu odseku. Na to je prišlo na dnevni red poročilo odseka za državno podporo po elementarnih nesrečah prizadetim pokrajinam. Govorilo je več poslancev. Predlogi odseka so bili konečno sprejeti iu zbornica je prešla potem k nadaljni razpravi zakonskega načrta o povišanju davka na žganje.
Ustaja v Barceloni. — V Barceloni na Španjskem je nastal upor proti tamošnjim oblastem. Nahujskana množica je napadla uradna poslopja, vsled česar je prišlo do krvavega boja, v katerem je padlo več oseb na obeh straneh. Vsled teh dogodkov je v Barceloni razglašeno obsedno stanje.
Razmere na Kitajskem.. — Iz
Kitajskega v zadnjem času ui nobenih zanimivih poročil, le to se čuje, da namerava grol \Valdersee v kratkem odpotovati nazaj na Nemško. Pooblaščenec kitajskega dvora je zastopnikom ve-levlasti prijavil, da namerava kitajska vlada odpreti svetovni trgovini in prometu ne le Mandžurijo, marveč tudi vse kitajske pokrajine, kar je baje zadovoljilo velevlasti v toliko, da prenehajo sovražnosti. Ta obljuba Kitajske pa je najbrže le pretveza v namen, da se iznebi neprijetnih jej tujih gostov, a potem bode zopet vse pri starem.
Garcia Moreno pa je mirno narekoval povelja, ter se veselil, da se mu je posrečila protirevolucija brez jed nega strela in brez kapljice krvi.
Začasni načelnik vlade Moreno se I je hotel umakniti, brž ko je vse potrebno vredil. Pa ljudstvo, vojaštvo in zastopstvo so bili drugih misli. Ekvadorju je bil potreben Garcia Moreno. On se je izgovarjal, da je prisegel Bogu in ljudstvu. da se umakne. Njegovi prijatelji so razpošiljali okrožnice, v katerih so pod-pisanci zahtevali Morena za predsednika. Moreno je te okrožnice prepovedal. Dokazovali so mu, da prisega, ki škoduje občnemu blagru, ne velja. Moreno pa je kljub vsemu prigovarjanju dal senatu svojo ostavko.
Dan volitve je napočil Volilci so šli najprej k sv. maši. Izid volitev je bil ta, da je Garcia Moreno dobil vse glase manj ednega. Moreno seje še vedno ustavljal. Zbor volilcev pa je sklenil, ne prositi ga več, ampak mu ukazati. Volilni načelnik se poda k Murenu ter
Novice.
Njega Eminenca kardinal je v
nedeljo posvetil v Plavah altar tamošnje cerkve. Ljudstvo ga je sprejelo z veliko slovesnostjo. V Gorico se je vrnil na Vrhovlje skozi Brda.
Procesije za sv. leto. — Druga procesija za sv. leto bode v Gorici prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. ob 5. uri popoldne. Verniki naj se zberejo na trgu pred cerkvijo na Placuti. Bed je isti, kakor zadnjič.
Prva procesija dne ?». t. m. je bila res sijajen pojav krščanskega življenja v Gorici. Udeležba je bila ogromna. Pričakujemo, da bo druga procesija v nedeljo še bolj veličastna. Kristjani, v nedeljo vsi k procesiji!
Procesija na Sv. Goro. — Po
nasvetu katoliškega delavskega Jdruštva v Gorici pojde procesija na Sv. Goro d n e 1 9. t. m. t. j. v nedeljo p rt/d B i n k o š t m i o 1) 4. u r i zjutraj iz c e r k v e s v. Ignacija. Procesijo bo vodil preč. g. kanonik Janez W o I f. V svetišču na Sv. Gori bo več sv. maš (ob 7., 8., 9. in 10. uri) in slov. govor, kateri je prevzel g. dr. .Jos. Pavlica. Njega e m i n e n c a je dovolil lej procesiji ugodnost, da velja za dve navadni procesiji glede na odpustke sv. leta. Do 11. ure bo vsa slavnost končana.
Duhovske vesti. — V pondeljek je prevzel preč. g. Iv. K o k o š a r župnijo sv. Ignacija v Gorici. .Bilo srečno!
Monsignor \V o 11, ki se je kot kanonik preselil k stolni cerkvi, je vodil župnijo sv. Ignacija dvajset let. Njegovo delovanje je bilo blagoslovljeno. Svojemu nasledniku je pustil lepo cerkev in vre-jeno službo božjo. Stolna cerkev se veseli, da je dobila v svojo sredo tako delavnega in požrtovalnega moža. Bog živi!
Iz Šebrelj dne 12. maja.
Ob. kak grenek, tužen je ločitve bridki čas.
Ob, kak milo resno poje strune zadnji glas!
Milotužni pomen te pesmi je prodrl v globino src Šebreljcev minulo nedeljo, ko se je od tukaj ločil velezaslužni
mu naroči, naj se podvrže volji naroda in naj priseže kot državni predsednik.
Moreno je moral ubogati. Sklenil pa je, da bo dal krščanskemu ljudstvu tudi krščansko ustavo.
Dne 30. jul. 1869. je predsednik v stolni cerkvi, vpričo vsega ljudstva prisegel, da bo vestno izpolnoval svojo dolžnost, pristavil pa je še: ..Ako bom držal besedo, bodi Bog moja pomoč iu moja hramba; ako ne, tedaj bodita Bog iu domovina moja sodnika*4.
Zdi se, da je slutil, da si je podpisal smrtno obsodbo, ko je dal narodu novo ustavo. Ta slutnja pa ni oplašila krščanskega junaka Gabrijela Garcia Morena.
V	novi ustavi, ki je bila izdelana na podlagi katoliške vere in nravnosti. s»e bili dve vrstici, ki ste razkačili Mo-renove sovražnike in jim <5 let potem stisnile morilno orožje v roko.
Te dve vr.'tici se glasite:
„ K d o r je ud od cerkve prepovedane družbe, izgubi državljanske p ra vice'4.
mož, naš dosedanji dušni pastir č. g. župnik J. Kokoš. r.
Tesno milo jo bilo pri srcu slehernemu, ko so se oglasili zvonovi ob 4. uri pop. iz stolpa farne cerkve v slovo odhajajočemu, katerega je spremljala ne-dogledna vrsta Šobr-djcev skozi vaško bujno spomladansko majnikovo cveluo polj.
Preokorno nam je pero, da bi tu naštevali na drobno Vaše nenadomestljive zasluge, g. župnik, ki ste jih žrtvovali svojemu poklicu s skoraj trinajstletnim službovanjem.
Kratko rečeno: ločili ste se od tukaj kot naš neumorno skrbni dušni pastir. Bili ste vedno slehernemu vzgleden svetovalec, bili sle nam uzoren učitelj v pravem pomenu besede, bili ste nam pravi pevovodja. Vaš blagodejni upliv v tej struki ostane v trajnem spominu pevskim zborom v cerkljanskem krogu. katere sle izhistrovali s posebnim uspehom.
Bridki, lužni Vaš sloves od luktlj žalosti širni cerkljanski krog, posebno pevske zbore : šebreljski, cerkljanski in Št. Viškogorski. Ločili ste se od nas osebno — a ne od src Šebreljcev, ki bijejo za Vas.
Iz tukajšnje osamljene planote ponavljamo in kličemo Vam iste mile besede. ki so se glasile konec pesmi
—	»Slovesa’4, katero so bili Vam zapeli, gotovo iz srca, združeni zgoraj imenovani pevski zbori v nedeljo 28. aprila na še-breljskih tleh :
V solzni, lužni lig dolini,
Z Bogom!
Z Bogom, kličemo Vam sini!!
Vaši hvaležni Šebreljci.
„Kedo je vrli mož?“ — Pri grozovitem požaru v Griesheimu na Nemškem zgodilo se je, kakor piše list „Germa-nia“, sledeče: „Bil sem v smitni nevarnosti. Dasi vodja veliko delavcev, bežim pri prvi eksploziji tovarne, kakor so me noge nesle. Mislil sem za gotovo, da bomo vsi mrtvi. Kar vpoči v drugo tako strašno in grozno, da je metalo kamnje, desko, železa itd. na vse strani in okolo moje glave. Letim proti vasi Nied; kar srečam mladega g. kaplana iz bližnje faro, ki dirja na vso moč proti požaru. „Nazaj, nazaj, gospod!u zaupijem: „Ste zgubljeni!11 „Nikakor, jaz moram tje, da podelim sv. zakramente ranjenim11.
Jaz obstojim, ko vidim gospoda kaplana hiteti v gotovo smrt. Kakor sem kasneje zvedel, ostal je živ in svojo težavno dolžnost zvesto dopolnil. To je vrli mož!
Št. Viškogorska planota. — Nesrečni sivolasi liberalizem, kateri je pred par leti privandral v našo deželo ter okužil goriški sveži zrak. ni prizanesel tudi našim hribovitim krajem. Žalostno je opazovati, kako se naši mladini vceplja protiverski duh. Komaj se mladenič oprosti materinega krila in šole — pa hajd v krčmo in fantovsko „društvo“, kjer se nesramno in pohujšljivo govori o č. duhovščini in veri, v katerih so vedno na razpolago nesramno-napredni listi,kateri zaničljivo in porogljivo pišejo o sv. zakramentih in o sv. veri, listi, ki vedno napovedujejo boj sv. kat. cerkvi, listi, ki na najpodlejši način sramotijo č. duhovščino in celo hierarhijo ter s tem uničujejo nravstveno življenje in javno moralo, listi, ki hočejo s pomočjo socijalne demokracije razdreti socijalni red in cerkveno avktoriteto (glej „Sočo“ št. 47.).
Zakleti sovražniki sv. cerkve se združujejo in željno pričakujejo podobnega leta 1793, da bi škofe in duhovnike preganjali in morili.
Ljudstvo hočejo odvrniti od duhovnikov, hočejo mu vzeti spoštovanje in zaupanje do njih, dobro vedoč, da ko vzamejo ljudstvu spoštovanje do duhovnikov, da je odvzeta tudi vera. Zato pa žveplo in strele nad duhovščino!
Kje so bili naprednjaki, koso edino duhovniki ljudstvo učili, dramili, zdramili in narod rešili? Ves pouk, vsa vzgoja je slonela na duhovniškem stanu. Šole so pričeli duhovniki; vse, kar smo jih imeli pred pol stoletjem, so bile zvezane s cerkvijo, sad duhovniškega truda in duhovniške ljubezni do naroda.
Duhovniki so skrbeli, da so se nadarjeni, pridni mladeniči učili po šolah in pomtgali so jim do boljšega kruha. Danes jim plačujejo.
Pred nedavnim se je nek visok slovenski politični uradnik izrazil: „Duhovnikom se imam zahvaliti, da sem da-nei to kar sem!“
Sv. cerkev je vedno skrbela in še skrbi za izobrazbo nižjega ljudstva. V tem zmislu deluje že 15 let pa-
pežki. nkademija v Rimu. Predavanja, ki jih ta akademija prireja, obsezajo vse stroke znanstva: zgodovino, higieno, geologijo, italijansko in inozemsko slovstvo, narodno gospodarstvo, teologijo itd. (Naprednjaki! Ali je sv. cerkev sovražnica napredku in omike?!) Zgodovina nam kaže, da Ona je staroklasiško umotvore rešila mej tihe samostanske zidove ter otela jih gotovega pogina, ko se j' povodenj ljudskega preseljevanja vlila čez Evropo. Ona je v srednjem veku edina gojila /vezdoznanslvo; ona je vže v prvi dobi osnovala razne nižje in višje šole; oil nje je dobila Evropa najvišja gojišča ved in umetnostij — vseučilišča. Papežem srednjega voka gre prva zasluga za obuditev klasiških študij; oni so z vseh strani sveta nabrali prvo, najobsežnejšo, neprecenljivo zbirko starih klasikov ; oni so vodili, podpirali, odlikovali prve umetnike.
Noter do ledenega morja so pošiljali iskat rokopisov in drugih starinskih reči: svojim odposlancem po knežjih dvorih so naročali, naj zraven političnih skrbi ne zahijo ob enem stikati po ostankih starih klasikov. Chateaubriand piše, da se Evropa zahvaljuje sveti Stolici za svojo omiko, za velik del svojih boljših postav, in skoraj za vse znanosti in umetnosti.
Bazvidno je iz tega, da sv. cerkev ni nasprotnica napredka in omike, pač pa napredne razdivjanosti.
In to komedijo z zadovoljstvom gledajo nekateri stariši, da se njih otroci naprednimi idejami nravstveno in moralno uničujejo. Koko na srce, prizadeti stariši! Ali Vam ne naklada zakrament sv. zakona dolžnost izrejati otroke v strahu božjem in skrbeti za njih časni in večni blagor?
Imenovanja. — Inženirji gg. Gusl. Se el iger, Ernest Dej a k in Rudolf Ma h n ič so imenovani višimi inženirji za Primorsko.
Izpiti vsposobljenja. Te dni so naslednji gospodje in gospodične naredili izpit usposobljenja za ljudske šole, namreč gospoda Ferjan Leopold in Salberger Mihael ter g.čne Božič Ljudmila, Kobau Amalija in Kos Marija in sicer razun zadnje s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Jelušič Henrik je napravil izpit iz italijanščine kot predmeta, Koršič Lavoslava pa z odliko izpit z nemškim učnim jezikom za ljudske šole.
O	»črnili oblakih na goriškem političnem obzorju4* piše goriški „Pic-colov“ dopisnik. Pravi namreč, da preti goriškim Italijanom „grozna nesreča-1, obstoječa v tem, da misli vlada ustanovili v Gorici slovensko možko učiteljišče.
Socijalni kurz. — Gospodom, ki se udeleže tridnevnega socijalnega kurza „Centralne Posojilnice11, naznanjamo, da se prične isti v torek dne 21. t. m., ter jih prosimo, naj se zberejo točno olj 8. uri zjutraj v prostorih „Cenlralne Posojilnice'1 v Gorici, od koder gredo skupno v učne prostore.
Smrtna kosa. — Znano rodoljubno rodbino našega veletržca g. Kavčiča na Komu je zadela velika nesreča. Vsled neke notranje bolezni se je morala gospa Pavla Kavčič rojena Mozetič podvreči operaciji, katero je izvršil dr. Šlajmer v Ljubljani, kamor se je bila ranjka podala pred nekaterimi dnevi. A po operaciji se je je lotila pljučnica, ki je pro-vzročila smrt blago gospe.
Truplo pokojnice so pripeljali v potek zvečer ob 61./* iz Ljubljane v Gorico.
V	soboto zjutraj ob 8. uri pa je bil lep sprevod s kolodvora v tukajšnjo stolno cerkev, kjer se je truplo ranjke blagoslovilo, ter od tam na pokopališče v Solkan, kjer so jo položili k večnemu počitku. Naj blaga pokojnica počiva v miru! Nesrečni rodoljubni rodbini naše odkrito sožalje!
Lep izgled namestništvenega svetnika t Sc.hvvarza. — Poročali smo že zadnjič, kako je pod Križem pri Trstu vlak povozil svetnika Schvvarza. Časopisi poročajo o tem dogodku tudi še to-le: Kom.ij so ubogega svetnika Schvvarza dvignili na pol mrtvega z železniškega tira ter ga položili v poseben železniški voz, že je prosil, naj mu pokličejo duhovnika. Njegovi spremljevalci so na postaji v Grljanu brzojavili v Trst, da naj bo ob določeni uri, ko dospe vlak tje, na postaji pripravljen duhovnik, ki bo ponesrečenemu svetniku Schvvarzu podelil sv. sakramente. G. svetnik je po polu neprenehoma molil. Ko je dospel \ luk v Trst, je bil duhovnik že na postaji. Obnašanje g. svetnika Sclivvarza je bilo srce
protresujoče. Prepričan jo bil, da mora umreti, zalo so je udal v voljo Božjo.
S	postaji' so ga prenesli v bolnišnico. Na vprašanje, kako mu je, je odgovoril. da so ne boji smrti, ker ni nikdar slabega delal. — Umrl je ob 7. iyi zvečer.
Sijajen pogreb je pokazal, kako so ga vsi spoštovali. Svetila mu večna luč!
Iz Lurda. Č. g. Budin, kurat v Povrni, se je udeležil hrvatskega romanja v Lurd. Od tam nam je poslal dopisnico-razglednico, na kateri nam naznanja veselo vest. „Dne 7. t. m. smo skoraj vsi romarji videli štiri čudeže, dno 8. I. m. pa dva-1.
Izjava. — Podpisana preklicujeva vse one besede, katere sva govorila čez prečastitega gospoda župnika Dornber-ške;':i. Kar sva govorila bilo je vse izm. Ijeno in lažnjivo obrekovanje, tor ga prosiva odpuščanja.
D o r n h o r g, 12. maja 1 901.
Justina Mlečnik, Anton Vodopivec.
Popravek. — Cenjenemu uredništvu „Primorskoga Lista11 v Gorici.
Podpisano ra\ iate!.istvo vljudno vabi. da v smislu S- 19- tisk Zi*k. z ozirom na odstavek ,.Dolžniki Ljudske posojilnice pozor11 ozir. „Hranilne vloge zaplenjene1.1 v št. 17. z dne 2. t m. sprejmete sledeči popravek:
1. Ni res, da ,.Goriška ljudska posojilnica’1 ljudem dela tožbe brez opomina; res pa je, da se terjajo dolžniki in poroki in navadno ponovno, predno se izroče odvetniku in se izročč le, ako se na pismen ali ustmen opomin ne oglasijo ali ne drže plačilnsga roku.
2. Ni res, da ..Goriška ljudska posojilnica11 noče izplačevati hranilnih vlog; res pa je, da je neki M. B. odpovedal svojo vlogo dne 11. nov. 1900 in prejme po preteku odpovedanega roku točno izplačan denar dne 11. maja tek. leta.
Ni res, da „Goriška ljudska posojilnica" noče izplačali nekemu A. B. hranilne vloge zato, ker ima 400 K deležev ; res pa je, da je dotični A. B. dne 3. aprila 1900 vložil na deleže 400 K in pri tej priliki prostovoljno vinkuliral svojo hranilno vlogo do visokosti zneska, vloženega na deleže, tako da ostane hranilna vloga do izplačila deležev. Ker je isti dne 21. nov. 1900 odpovedal, prejme deleže in hranilne vloge točno dne 1. jan. 1902.
Za „Gor. ljud. posojilnico-1 :
Andr. Kopa č.	dr.	H. T u m a,
denarničar.	tč.	ravnatelj.
Dostavek uredništva. 1. Bes je, kar smo mi pisali, da dolžn ik i kar od kraja trdijo, da jim ,,Ljudska posojilnica11 napravlja tožbe brez opomina. Ravnateljstvo to zanika ali vsekako je čudno, da so te tožbe zdaj tako občne.
— 2. Bes je, da imajo ljudje križ 3 hranilnimi vlogami, in da jih jim „Ljudska p.“ tišči ves odpovedni rok — do G mesecev — ludi če so v zadregi kakor B. M. To tudi ravnateljstvo potrjuje. — 3. Res je, da „Ljudska pos.11 noče izplačati A. B. hranilne vloge, zato ker ima 400 kron deležev, a resje še več, kakor trdi ravnateljstvo, da so mu namreč hranilno vlogo že od začetka zaplenili v pokritje zaveze. Zakaj pa niso tega drugim storili, n. pr. Gabrščeku ?
Čitatelji naj zdaj sodijo, ali je popravek dr. Tume res popravek in ali smo bili obvezani priobčiti ga. 0 lem in zlasti o »prostovoljni-1 vinkulaciji bomo še govorili!
Važnost dr. Tumovih resolucij.
— Na zadnjem shodu pri Rebku se je dr. Tuma požuril, da spravi pod streho še nekaj — zelo važnih resolucij »narodnogospodarskega pomena11. Mej drugimi važnimi sti tudi te-le zelo važni: a) pozivljeta se državna poslanca, da se zavzameta za to, da se vprašanje vinske klavzule reši tako, da se naloži za uvoz italijanskega vina carine najmanj 40 K na k v i n tal in b) deželni zbor se pozivlje, da podpira ustanovljenje strelnih postaj proti toči s tem, da izposluje dobavo strelnega prahu po tovarniški ceni itd.
Da dr. Tuma ne more strpeti, da 110 bi igral neke važne uloge, mu ni zameriti, a pomilovati je vendar, da ima s svojo politiko petega kolesa včasih tako ogromno smolo. Kar so tiče njegove važne resolucije glede carine na italijanska vina, je prišlo njegovo „pozivanje državnih poslancev'1 nekoliko post festum, po domače: prepozno. Kajti naš državni poslanec dr. Gregorčič je stavil v tozadevni seji dotičnega odseka predlog, da se naloži italijanskim vinom nad 40 K (nam-
reč 20 gld. v zlalu) carine, — ir* to se je zgodilo že mnogo pred — Tumovo resolucijo na zadnjem shodu pri Rebku. Čudom čuditi pa bi se morali (ako bi bilo vredno), da je dr. Tuma pri Rebku luko poskočil s svoto carine na italijanska vina, dočim je v deželnem zboru on sam glasoval za 25 K. Ali se je to zgodilo morda radi tega, ker je pri Rebku
—	stal na mizi, v deželnem zboru pa je sedel — v klopi?
Še zanimiveje pa je ono, kar je okoli njegove resolucije glede smodnika. V tem pogledu je morala imeti ideja resolucije uprav razstrelivno moč, jednako smodniku. Kajti na deželni odbor je ista morala uplivali tako, da je isti poprej sestavil in izdal okrožnico, iz katere je razvidno, da dobiva naše ljudstvo smodnik po znižani ceni — potem pa je prišla Tumova resolucija, ali z drugimi besedami: deželni odbor je okrožnico izstrelil — pok pa se je slišal na shodu pri Rebku; zborovalci pa zdaj lahko ugibajo : ali je streljal prej dr. Tuma ali prej deželni odbor?
Altro'lio — pavovo perje!
Sicer pa i<> ..c Julo o duševnem obzorju Tumovih podrepnikov soditi, da bi „jednoglasno pritrdili-1 tudi, ako bi bi n. pr. dr. Tuma stavil mesto resolucije, da se odobrava izstop 0. Gabrščeka iz hrv. slov. kluba, resolucijo n. pr. naj se 0. Gabrščeka za to — obesi. Ako bi jih pa človek potom prašal, kaj so storili, bi rekli: kaj mi vemo, mi smo bili za to komandiram, da vsemu pritrdimo, kar dr. Tuma predlaga.
Koliko račuuajo narodno-napredni advokati? — Dobili smo v roke predlog narodno-naprednega advokata v Gorici na sodnijo za izvršbo prisilne dražbe radi nekega dolga in zaostalih obresti „Gori.ški ljudski posojilnici11. Predlog bi obsegal k večeinu 8 do 10 tiskanih vrst. Koliko je za ta predlog moral plačati ubogi dolžnik „Ljudske Posojilnice11, naj razvidijo čitatelji iz sledečega računa, ki ga je položil advokat: T r o š k i:
pogovor s stranko radi odloga 2 K. — v. 26. nov. pismo v . . . . radi ekstrakta iz zemljiščne
knjige......................2	„	10	„
kolek za ekstrakt in papir	.	2	„	04	„
6	dec. sprejem ekstrakta	—	„	30	„
pošta.............................—	„	10	„
sestava tegu predloga . .	.	9	,,	—	„
povišek glede nadaljnega tisočaka ...........................1	„	—	„
2kraten prepis....................1	„	92	„
1	nadpis.......................—	„	24	„
ekstrakt v prepisu za pisarniško rabo.......................1	„	60	„
odprava.........................—	„	20	„
vpis v vložno	knjigo . . . —	„	30	„
pot na pošto.....................—	„	30	„
poštnina.........................—	„	45	„
sprejem dovolila.................—	„	30	„
pošta...........................—	„	10	„
vpis cenitve....................—	„	30	„
pismo stranki...................1	„	26	„
Prosimo zdaj gg. dr. Treola in dr. Tumo, da nam to seštejeta. Račun je jako natančen. Manjkala hi k večemu še ta-lo točka: Za pivo pri „Treh Kronah11, ko se je pismo neslo na pošto 2 K 40 v.
Čitatelji naj iz tega razvidijo, kake velikanske zaslužke dobivajo na leto narodno-napredni advokati. Izgovarjali se bodo morda rekoč, da je to njih taksa. Dobro! Prašamo pa, ali imajo taki ljudje pravico smešiti v ,.Soči-1 in ,.SIov. Narodu*1 skromno duhovščino radi borno bire? !
V	kratkem hočemo razkriti še druge dobrodelnosti narodnih naprednjakov.
Iz Hilieinberga. — Te dni sem prišel po opravku v Rihemberg. Šel sem v krčmo ter klical pol litra dobrega rihemberžana. Komaj sedem za mizo, že zaslišim surovo vpitje, ki vsem preseda: „Živio narodno-napredni! Živio Tuma!-1
Nek surovež se še oglasi: „Sa ski
hu... od župana, ki nam je snel postajo pri Kodrovih! Mi mu bomo pokazali!11 Drugi se oglasi v kotu: „Zdaj je prišla vrsta na farje! Za dvajset let ne bomo več potrebovali farjev. Živio Tuma!11
To mi je bilo zadosti! Spil sem naglo naročeno vino ter odšel! Po polu sem premišljeval besede, ki sem jih moral slišati v Rihembergu. Žalost mi je navdajala srce, ko sem pomislil, kam nas je na Goriškem privedla divja na-rodno-napredna stranka.
Popotnik.
Iz kanala nam poročajo: Naše županstvo in cerkveno oskrbništvo sti se
I
I
bili že mesecu novembru 1900 sporazu-ineli h tukujšnim urarjem, du popravi uro za 200 K z garancijo za pet let. Pozneje se je na predlog g. Cerkvenika sklenilo, naj se ta ura proda ter kupi nova. Do zdaj pa se ni Se nič storilo Sedem mesecev srno že brez ure.
Tako gospodarstvo je pri nas! C< nimajo merodajni krogi spoštovanja do ljudstva, nuj bi ta nedostatek odpravi z ozirom na uradnike in popotnike, ki se nam smejejo.
Kdo je bil kriv, da se je tu ura kupila in prejšna dobra prodala? Krive so vsega vedno ene in iste osebe!
G. županu priporočamo več previdnosti in odločnosti, uk o noče izgubiti ugledu in zaupanja pri ljudstvu.
Kanalski Občinarji.
Iz Kobarida. (Izjav a.) — Odbor „Slovenskega kat. političnega in gospodarskega društva1' v Kobaridu protestuje v svoji seji dne 12. I. m. najodločneje proti zlobnemu napadu „Soče" na versko prepričanje svojega predsednika, g. Ivana Lapanje. „Soča“ piše: ,,Katoliško društvo je napravilo že z ustanovitvijo jako pameten korak. Izvolilo je za predsednika moža, o katerem je sploh znano, da niti vsake kvatre ne vidi cerkve od znotraj11. To je premišljeno zapisana laž, ki naj bi z naskokom na društvenega predsednika skušala omajati zaupanje v društvo že v njega povojih. Ne! Novo ustanovljeno društvo ima za predsednika moža, čegar dejansko izpolnovanje ver-|	skih dolžnosti leži jasno pred vsemi, ki
hočejo videti. Zlobni pisec je s svojo lažjo le samega sebe treščil po ustih; g	izdal se je namreč, da sam ne hodi v
cerkev. Drugače bi moral tam videti društvenega predsednika, kakor ga vidijo drugi.
Na prihodnje napade na naše društvo od strani „Soče“, ki je poslednjemu že napovedala boj, bo odbor odgovarjal le v toliko, kolikor bosta to zahtevala čast in ugled katoliškega društva. S praznimi marnjami lažnjive „Soče“ se odbor ne bo prerekal.
Odbor „S 1 o v. kat. polit, in gosp. društva za kobariški okraj“.
Iz Kozane. — Pred nedavnim časom smo brali v „Prim. Listu“, da se naprednjaki v nobeni reči tako ne odlikujejo, kakor v surovosti. Da je temu tako, smo se prepričali dne 5. t. m., ko je nek debeloglavi človek napadel javno na cesti našega izglednega dušnega pastirja s takimi besedami, da bi niti razcapanemu beraču ne pristojale. Ta človek si je pred kratkim naročil „Sočo'\
: da ima več podatkov za zabavljanje proti § č. duhovščini. V spominu nam je še, kako je žalil dva č. duhovna o volitvi volilnih mož pete skupine. Občinarji, ali bomo še molčali, da se bode na tak način žalil izgledni in marljivi naš dušni pastir?
Z Vojščice. — 5. t. m. imeli smo tudi letos prav lepo in ginljivo slovesnost. Bilo je prvo sv. obhajilo, najlepši dan življenja. Pritrkavalo se je v ta namen že dan poprej. Kako lepo je bilo videti fantiče in belo oblečene deklice klečati pri Gospodovi mizi, pri kateri angeli strežejo ! Vsak obhajanec imel je v roki lepo opleteno in z cvetlicami ovito svečo, kojo je na to daroval šmarnič-nemu altarju D. Marije. Cerkev bila je natlačena ljudi. Marsikateremu vdrla se je solza iz oči in opazili smo jokajoče.
Blagor mladini, ki ima dandanes toliko poduka, še bolj blagor pa, če ostane trdna v veri in nedolžna !
Vaščan.
„Kttkoršuo življenje, taka smrt11.
— Pretekli petek ob 9. uri vlegel se je v Nabrežini na železniški tir neki malopridnež: Štolfa iz Volčjegagradu. Tičal je za grmom zraven tira ter čakal na vlak. Vlak mu je odnesel proč in proč glavo in zdrobil noge. Zgodilo se je vse v enem hipu. Zapustil je osem otrok brez matere, revne sirote. Mož je bil zaprav-1 Ijivec, pijanec in nič prida.
Nesrečni človek! Kakoršno življenje, taka smrt. Tako je bilo in bo. Gospodarji bodite pametni!
Plesi ustavljeni. — Sliši se, du v več občinuh letos ne bo plesov radi svetega leta. Prav je! Čast vsem občinskim predstojnikom, ki na to delajo!
Iz Šempaske županije, dne 11. maja 1901. — V zadnjem „Prim. Listu“ smo obljubili, da pojasnimo ugodnosti za
(izdelanje in vzdrževanje v razgovoru stoječih skladovnih cest. Tuko bo mogoče tudi cenj. bralcem zunaj naše županije svojo sodbo izreči.
Že v zadnjem dopisu smo povedali, da meri cesta iz Šempasu skozi Ba/.ovluk v Prvačino 4 000 m. Pri obhodu se je lehko sleherni prepričal, du je zemljišče zu izdelunje ceste nujugodnejše, ker ni kraja, du bi bilo trebu nad 10 met. daljave zemljo premetovati. Že zadnjič smo omenili, da se vidijo na vsakih 100 m dolgosti kamnolomi za napravo potrebnih vabljenic ali mulili mostičev. Glavna stvar je pa bodoče vzdrževanje in pogruščevanje ceste. To je tako ugodno, da ni treba ugodnejšega, kajti celi poleg Šempasa ležeči hrib Visoko je gruščen. Ko bi bila enkrat eesta zgrajena, splačevalo bi se voziti grušč tu na prvaško-dornberško cesto proti Volčji Dragi, ker bi bila gotovo krajša pot, kakor iz Batuj. Omeniti moramo še, da bi bilo treba le kakih 1000 m dolgosti tukruj Bazovluka in kakih 400 m onkraj na Prvaškem cesto po celem zemljišču graditi, drugo je že izdelano in bi bilo treba le pogruščati, oziroma kaj popraviti. — Prišla bi pa cesta na prvaškem kraju na ono črto, katero so prvaški občani naredili z državno podporo 900 gl d.
Ozrimo se nekoliko na lijaško cestno črto. Dolgost te črte nam ni znana, ker nismo imeli prilike videti načrta, gotovo pa je, da je mnogo daljša. Izdelovala bi se večinoma po lepih močvirnatih travnikih, katere bi bilo treba drago odplačati in vsaj 1000 m v dolgosti bi se moralo cesto nad l1/,, m od tal uzdiguiti, to je pod in nad Okroglico. Odkod vzeti materijal za te velikanske nasipe, odkod vzeti kamenje za napravo mostov? Kraj pod in nad Okroglico je tako močviren, da bi se morala cesta narediti na mostičih, kakor železnica pri Nabrežini, sicer bi se lastniki travnikov morali napravi ceste ustaviti, ker bi povodenj pri vsakem velikem dežju vse njih senožeti oblatila, ker pri navadnem mostu črez potok Tribuša Ozelanjšček bi voda ne mogla tako hitro odtekati. Zagovorniki lijaške ceste pravijo, da za udobavo potrebnega inaterijala za višanje ceste bi se potoki čistili. Vprašamo pa mi, kaj izda to malo čiščenje proti ogromni potrebi materijala za nasipe. Odkod vzeti kamenje za mostove? Odkod vzeti grušč za posipanje ceste, saj ga še za državno cesto ne zadostuje in se ga dovaža od drugod? To je veliko vprašanje za bodočnost in gg. cestnim odbornikom polagamo na srce, da to zadevo dobro premislijo, predno toli veliko breme na davke plačujoče goriškega okraja nalože. Vabimo gospode na lice kraja ne v suhem vremenu, temveč ob kaki povodnji, potem naj se prepričajo.	(Dalje	pride).
Z Bovškega. — Sporočil sem pred nedavnim, da bi bila dva rudarja v Logu kmalu žrtva električnega toka. Je-den je do dobra ozdravel, drugega pa, katerega je žica po roki osmodila, so pošiljali zaradi iz prva le neznatnih ran na zadnjih dveh prstih leve roke, od bolnice do bolnice, dokler niso morali revežu odrezati dveh prstov. Pri tem pa ne moremo kaj, da ne pohvalimo nad-zorništva loško-rabeljskega predora, ki je za oba vrlo dobro skrbelo in pokazalo, da ima čuteče srce za svoje delavce zlasti v nesreči.
Brutalen napad pred sodnijo v Gradišči. — Dr.e 9. t. m. se je vršila pred okrajnim sodiščem v Gradišči kazenska obravnava proti conte Riceardo Ho ntegnaco, županu v Št. Petru ob Soči, ki je, kakor smo o svojem času ioročali pod gorenjim naslovom, napadel in z bičem pretepal pri Zagradu štiri slovenske delavce iz Rubij, prihajajoče iz Gradeža. To so bili namreč: Anton Cotič, Josip C i j a n, Franc C i j a n in Janez F er lig o j. Zagovarjal jih je pri obravnavi dr. Vinci iz Gorice, a obtoženca je zagovarjal nek odvetnik iz Tržiča. Tožitelji govorili so pied sodnijo slovenski. Obravnava je trajala od 9. dop. do 1. ure popoludne. Izid obravnave je bil ta, da je bil conte Montegnaco obsojen na 100 kron globe oziroma 10 dnij zapora ter v pokritje vseh stroškov znašajočih okoli 200 kron. Za bolečine mora plačati tožiteljem in sicer Josipu Cijanu 15 K, Antonu Cotiču 8 K in Janezu Ferligoj 10 K. — Ta gospod je kakor rečeno župan v Št. Petru ob Soči, pa kakor se zdi, zdaj pač zadnjikrat, kajti tudi naši dobri Furlani ne marajo za take župane.
Okrožnica dež. odbora občinam iu kmetijskim zadrugam v vinorodnih pokrajinah dežele. — Občine in kmetijske zadruge bodo dobivale smodnik za strelne pgstaje proti toči po zni-
žani ceni 70 vinarjev za vsaki kilogram in sicer: a) v zabojih po 25 klg. b) v sodih (v katerih se nahuju smodnik v Žaklju) po 112 klg. Naročila je podajati deželemu odboru in prilagati jim kupno ceno v gotovini, katera iznaša, s pospravo vred, za zaboje s 25 klgr. smodnika 20 kron 24 vin. in za sode (z Žakljem notri) s 112 kilogr. smodnika 90 kron. 12 vin. Naročila brez priloženega denara se bodo prezirala. Pri naročitvi bode natančno naznaniti železnično postajo, na kateri se prevzame smodnik. Da se prav uravnajo poročila, bodi omenjeno, da bode smodnik dohajal na železnične postaje in se bode moral istega dne vsprejemati do 9 ure zjutraj, vsaki torek in petek, in da se bodo priprave za odpošiljatev vršile po 4 do 5 dni, tako da se bode do pondeljka naročeni smodnik prejemal naslednji petek iu do četrtka naročeni pa naslednji torek; sicer pase naročnik obvesti za vsako naročbo natančno, katerega dne bo moral poslati po smodnik. Stroški za prevažanje iz skadišča v Trstu (iz erarske smodnišnice na „Monte Pan-taleone“ ali „Cattinera“) do postaje in od tam, do kamor je namenjen smodnik, pojdejo na račun občine ali zadruge na-ročevalke. Po ponudbi ekspedicijske tvrdke C. Dragovina v Trstu (Via S. Lazzaro štev. 14) se bode računalo: a) za prevoz do oOO kilogr. 6 kron, nad 600 kilogr. od kvintala 1 krono; b) za fakinažo in po-šiljatev 40 vin. od vsakega kvintala. Železnično voznino plača naročnik, kadar prevzame smodnik. Kakor hitro se pripelje smodnik na napovedano postajo, treba ga takoj prevzeti, ker drugače bi moral naročnik plačati tudi strošek za posebnega čuvaja, kateri bi moral stražiti. Kdor bo hotel sam po smodnik priti v tržaško erarno smodnišnico, moral bo vendar poprej naročilo poslati deželnemu odboru ter naznaniti mu dotičnega voznika. V tem slučaju ni treba naročilu prilagati kupne cene, ker jo bode plačati pri prejemanju smodnika, katero se vrši v Trstu samo ob pondeljkih in četrtkih; a čakati bode poverjenja deželnega odbora, brez katerega se ne bode smodnik nikomur oddajal. Nepoškodovani sodi in Žaklji se bodo nazaj jemali franco na tržaški postaji, po odbitku 15% kupne cene za obrabo in sicer se bode plačevalo za sod po 2 kroni 54 vin. in za Žakelj po 1 krono 70 vin. Slednjič se opazuje, da občini ali zadrugi naročevalki bode strogo čuvati nad tem, da se bode smodnik uporabljal samo za streljanje proti toči.
Iz Gorice. — Za samostansko cerkev č. gg. Uršnlink v Gorici namerujejo napraviti večje nove orgije na dva mu-nuala. Stare, popolnoma dobro ohranjene orgije te cerkve se prodajo za 600 fr. Te orgije imajo v manualu 10, v pedalu pa 2 spremena ; so jako milega pa tudi1 krepkega glasu in so na Goriškem na dobrem glasu. Lansko leto so vdobile te orgije popolnoma nov principal, novo violo, novo mehovje in novo pokoščeno klaviaturo, kar je stalo nad 300 gl. Ker je tudi zunanje lice teh orgelj cerkvi v kinč, zato se toplo priporočajo vsem preč. cerkvenim predstojništvom, katera bi take orgije potrebovalo, v nakup. Plačevalo se bode lahko tudi v obrokih.
F a j g el j.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu, v ulici Stadion je tudi v minulem letu izvrstno napredoval. Vsprejel je 607 deklet in sicer: iz Kranjske 223, s Primorskega 201, s Štajerskega 116, s Koroškega 46 in iz Hrvatsko in Dalmacije 22.
Iz obširnega poročila o občnem zboru dne 28. aprila, t. 1., katero se nam je doposlalo, hočemo v prihodnjih številkah kaj več prinesti. Zavod bodi vsem goriškim Slovencem toplo priporočen!
Vabilo. — „Hranilnica in posojilnica11 v Št. Petru bo imela dne 27. t. m. t. j. na binkoštni pondeljek po blagoslovu svoj redni občni zbor v prostorih „Kme-tijskega društva11.
Pozebljene trte. — V vinogradih zapazujejo se še le zdaj posledice letošnje nenavadno hude zime. Iz večjih strani dežele nam dohajajo namreč poročila od strani vinogradnikov, da mnogo trt ni ozelenelo, posebno pa starih, ker so vsled hude zime pozeble.
Glede procesije na sv. Goro naznanjamo še: Iz cerkve sv. Ignacija gredoč bomo peli litanije vseh svetnikov, potom bomo molili vse tri dele sv. rožnega venca. Ko pridemo na Goro bomo peli litanije M. B. — Če bo dne 19. t. m. dež, preložimo procesijo na praznik sv. Trojice.
Z Dunaja. — Poslanska zbornica je včeraj z veliko večino sprejela odsekov predlog za odpravo vinske klavzule z Italijo.
Socijaine drobtinice.
Kongres proti alkoholizmu. —
(Dalje.) Proteslantovski župnik B o v e t, predsednik švicarskega društva „Modrega križa" je povedal, da ima to društvo 666 podružnic in blizu 30.000 udov, med temi 9113 bivših pijancev. V 25 letih je ustanovilo le v Švici okoli 400 gostilnic, v katerih ne točijo opojnih pijač. Poudarjal je, du ima društvo veliko privržencev tudi v vinorodnih iu sadjerodnih krajih, ker zahteva popolno zdržnost le od pijancev, njih sorodnikov in prijateljev. Društvo je versko in deluje v razširjenj« kraljestva božjega na zemlji.
Raznega mnenja so bili poročevalci, naj bodo-Ii voditelji zdravišč za pijance zdravniki ali ne. Treba je ločiti med pijanci, ki še niso vsled pitja bolni, in onirni, ki so že na duhu ali telesu zboleli.
N a Ruskem je prodajanje žganja državni monopol, kakor pri nas prodaja tobaka in soli. Dejstva pričajo, da s tem se ni pijančevanje zmanjšalo, ampak je prešlo iz pivnic na eesto in v družino, ker v krčmi je prepovedano žganje piti. Prodajalnice žganja so se celo pomnožile. Vladno društvo v pospeševanje treznosti pripravlja ob nedeljah in praznikih popoldne ljudske veselice, zato da odvrača ljudstvo od krčem in plesišč.
Protestantovski župnik Marthaler iz Berna je proti socijalistom, ki so nasprotovali temu, da bi bili katoliški duhovniki ali redovniki voditelji zdravišč, poudarjal, da ravno katoliški duhovniki imajo v južni Nemčiji in v Švici veliko zaslug v boju zoper alkoholizem. Govoril je, da je švicarsko zakonodajstvo glede zatiranja pijančevanja nezadostno in pomanjkljivo. Morebiti se je v Švici zmanjšalo število žganjepivcev, pa gotovo s« je pomnožilo število vinskih pivskih in moštnih alkoholikov. Staro geslo: „Boj žganju11 je treba zamenjati z geslom: „Boj vsakemu alkoholu kot užitku“.
V Švedi ji je v veljavi Gotenbur-ški sistem, po katerem daje vlada v vsakem kraju prodajo žganja in piva 1« konsorciju r najem za najvišo ceno, konsorcij pa ima od vloženega denarja le 5% dobička, ves drugi dobiček pa porabi vlada v zatiranje pijančevanja. Vsled tega se je zmanjšala poraba žganja od I. 1830 do 1. 1900 od 46 litrov na 7 I. za osebo. Ljudstvo, ki je bilo pred leti znano kot pijansko, je zdaj v vseh strokah napredovalo in se sme prištevati najtreznejšim narodom sveta.
Nekateri mislijo, da brez opojnih pijač ni veselja. Razveseljevanje bre* alkohola pa je še bolj živahno, duhovito, plemenito. Kjer je alkohol, tam je živinska surovost.
Učitelji so na shodu govorili o prizadevanju proti alkoholizmu pri mladini posebno v šolah.
Šolske oblasti na srednjih šolah si prizadevajo, da mladino s strogimi kaznimi odvračajo od pijančevanja. C«lo krčmarjem je ponekod prepovedano Študentom dajati opojnih pijač. Pa vse prepovedi nič ne pomagajo, ker prepovedan sad vleče. Same prepovedi in kazni še niso nikoli izbudile navdušenja za dobro stvar. Mladini je treba pokazati, kaj naj stori namesto tega, kar ji je prepovedano. Potreben je poduk in izgoja. Da se da kaj doseči, priča privaten zavod v Ilsen-burgu, kjer je med 70 dijaki od 9. —18.
1. 29 prostovoljnih popolnih abstinentov.
Z redkimi izjemami, tudi ostali niso mad šolskim letom pili opojnih pijač, ampak le doma na počitnicah. Poleg obligatnega predmeta o alkoholizmu, naj bi učitelji tudi med drugim podukom vsako priložnost porabili, da zbudijo v mladini stud do alkohola. Seveda naj bi se učitelji sami odpovedali po možnosti alkoholnim razvadam. Med dunajskimi učitelji j« 6 popolno zdržnih.
Na ljudskih šolah Niže Avstrija so učitelji preiskovaii, kako je alkoholizem razširjen med šolsko mladino od 6. — 14. leta. Med 81.187 dečki dunajskih šol pije redno pivo 26.132, vino 9166, žganje 3348 dečkov, t. j. vsak tretji deček pije redno pivo, vsak deveti vino, vsak štiriindvajseti žganje, to kaže, da je možka mladina že ravno tako vajena opojnim pijačam kakor odrasli.
Na N e m 5 k e m imajo učitelji po sebno druStvo ziirAnih s l’20 udi. ki v | Soli in itkmI ljudstvom d^lujojo za trezno*!.
Na Anglež kem imajo mladinske zveze Band ol Hope, v katerih se dečki zavežejo, da ne bodo pili opojnih piiar; lakih zvez je M41; poleg teh So -S 200 podobnih mladinskih društev z 3.503.000 udi. Zveze Band ol' Hope imajo tedensko shode pri katerih se moli, poje. dokladi uje in nazorno pojasnuje škodljivost opojnih pija’ in korist treznosti. Združene so tudi s temi zvezami male hranilnice, igrališea in telovadnice. Tudi na F r a n c o z k e m se širi delovanje di užb zdižnosti med mladino. (Dalje prih.)
Za kmtek čas.
Pogovor med dr. Tumo in A. Gnhrslekom na shodu pri Rebku dne 5. maja. — Prvi vpraša drugega : ,.Kaj misliš, katera stranka je danes tukaj v večini ?“
Drugi: ,.Očividno je naša napredna stranka v večini!"
Prvi: ,.Morda se motiš. S:i.j je nasprotnikov več!“
Drugi : „Ravno zato, ker je unih več, smo mi v večini11.
Prvi: „Kaj pravi tvoj „kalamon“ o današnjem shodu ?“
Drugi: „Pozabil sem ga doma'1.
Prvi: ,.Nesrečen dan bo, v drugi izdaji boš moral pomnožiti .število nesrečnih dni in na 46. me?to postaviti današnji dan: 5. maj.
Cene na geriškeni trgu.
(za 100 kitov.)
I>1 uka: Ouerskii
št. 0 K 28-20. št. 1 K	27.20. št.	2 K '20' 10	št. 3
K 26-90. št. i K 26-10,	at. 5 K "2 J	•(!0. št. ti K 22-80	
Turšiča nova . . .	.... K	lij"20 dtj	14-60
„ za hrano . .		12-21) '..	1210
Oves 			li- „	16-60
Otrobi deliule . . .		10-10 ..	12-
„ drobne . . . Maslo surovo ....		9.00 „	11-
			140
„ kuhano . . .			2‘—
Šueli 	 Sladkor			116— „	120- -
		88-- „	92—
Kava: Santos . . .		200' — „	220'—
,, Sandomingo . Java . . . .		280’ .,	300' -
		•270 - „	290'
„ Portoriko . .		280’— ,.	300' —
,, (.'.evlon . . .		380-— „	400'—
tVtrolij v sodu . . .		•W - „	— •—
,, v zaboju . .	• • • • t)	13-60 „	
jrCtttOtt jFoiI,
klobučar iti gostilničar v Soinetiiški ulici, ima boj’'to zalogo rnznovi .-triih kiobukcv i' loči 'svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
oooooooooo
C. kr.	priv.
civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec
v Qoriei, na Jravuiku št. 22 I. nadstr.
M. P 0 V E R A J,
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno inožko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim odlokatn za vsaki stan.
Lepa priložnost zaletno sezono!
Radi preselitve s I. avgustom 1901 na Travnik št. 5 v pritličje se prodaja blago po tovarniških cenah!
oooooooooo
Anton Obidič,
čevljar
Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča sc
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospodo.
Naročila se izvršujejo hitro.
booc^oc
Velika zaloga	X
najboljših elastičnih trakov
za cepljenje trt „Ekscelsior“
(z varstveno znamko grozila)
noži za cepljenj«!, žveplo prve vrsle, bakreni vilrijol, pravi angleški, Ibstbrovo kislo apno za pokladanj.) živini ild., itd., itd. dobiva s«* po zelo ugodnih canali v trgovini in«'šaiiega blaga pri
Antonu Ravbar v Komnu
in v podružnici v Štn »jel n.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX;
oooooooooo
Izvrstna goriška vina
ima na prodaj
(pri Gorici).
Pripoioča ista ti.di za maše čč. gg. duhovnikom. Za pristnost se jamči.
OOOOOOOOOO
Št. j>21 Op.
"L i
Naznanja se. da
JAVNA DRAŽBA
zastavil I. č etrtleta t. j. mesecev
januarja, februvarja in marca 1900.
zač»e v ponedeljek 10. junija 1901 ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavllnlce
in t njo združene hranilnice.
V Gorici, 4. maja 1901.
A Martin Šuligoj,
S
v
A
ry' Dajem tudi na obroke. Garancij u Hi	pet	let.
Vra
urar v Kanalu
priporočam svojo zalogo Šivalnih strojev raznih in naj novejših sistemov.
Ker je to le postranski zaslužek in stanujem na deželi, mi je mogoče postreči z najnižjimi cenami.
R
H
M
H
M
H
t
A
WOOO(
Krojaški mojster
v
Franc Cufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v liiSi g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke *a možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na d«>želi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (liorici,
Gosposka ulica hiš, štev. 7.
VELIKA ZALOGA vsakovrstnega inanulakturneg t blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v največji Izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, CliitTo!'. okslort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce.
Jager itd. itd.
Vse |>» najnižjili cenah.
( ene no stalne brez ponujanja.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1098. in v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najtinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
xxxxxxxxxxxxxxx
Čebulno voščene sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. občinstvu.
Med garantiram eebelni pitanec najbolje vrste na drobno Kg. po K 1.20.
Z odličnim spoštovanjem J. Kopač,
sveča r, ulica sv. Antona 7, Gorica.
xxxxxxxxxxxxxxx
H Teodor Siabanja, K
H
S
H1
srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12,
^4 priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in ■j orodja. Pripravo cerkvenega o-B S rodja olajšuje revnim cerkvam las tein, da daje tudi na obroke. U Obroke si pa preč. p. n. gospod JjJ naročevalee sam lahko določi.
rwr_wr_.wr.
M *
A
DUST
\
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
v Gorici
Ozka ulica št. 1. — Via Strctta št. 1.
Priporoča iz lastne zalogi*
i zvrstil c in trpežne škropilnice proti peronospori,
(prenovljene po Vermorelovi sestavi). Hnker je ird in svetel. Zalistke (valvnle) se more lahko premeni ti. — Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na Iri načine po volji škropilca.
jjtfr Cena je seelo n taka. ^
Sprejemlje v |>opravo in v prenovljenje škropilnice raznih sistemov in posl reže v popolno zadovoljnost stranke.
Priporoča tudi stroje za žveplanje sodov izcinkanega železa, pripravo za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan), mehove za žveplanje grozdja raznih sistemov, cevi iz gume za vsakovrstne škropilnice. — Sprejema vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja stre-ovode itd. itd.
I 'i, v r »t n e,
Jeklene pluge
z I, 2. 3 In 4 lemeii,
brane za njive in travnike
členasta in dijagonalna
Drobilne in gladke jekleno-plo-ščaste poljske valje,
sejalne stroje ,AGRIC0LA‘.
Stroje za košnjo trave, detelje in žita, konjske grablje in grablje za žito, stroje za ol raftanje sena, patentirane stroje za sušenje sadja, zelenjadi itd. Stiskalnice za vino in sadje, itali za druge namene, sadne in grozdne mline, stroje za rob-kanje grozdja. Samodelujoče patentirant škropilnice proti peronospori, grm-tavcu in krvavi uši
„S\TH0MA“,
prunakljive štedilne peči s kotli, stroje za parenje krme.
proizvajala in
|jr i k na n o najboljše
Mlatilne stroje
s patentiranimi valjastimi podlagami za sklepno mazilo,
ročne, na gepel
in
na paro.
Vsakovrstne gepelne
za vprego od I do t> konj,
najnovejše čistilne ”!ine za žito, trijerje, stroje za mrvenje koruzo, slamoreznice, mline za drobljenje žita in stroje za rezanje korenjstva,
Ročne stiskalnice za seno in slamo, nepremakljive in prepeljive, in aploli vbu gospodarsko stroje
produjat.ii pa najnovi‘jši konstrukciji
PH. MAYFAHRTH in drug,
c. in kr. odino priv. tvornice gospodarskih strojev, livarne in fužino na paro t stan. 187-2. Dunaj (Wien) II/, TabornlrasHe 71. 75u .i«iav.r.«v
odlikovane i nad 4*»o zlatimi, srebrnimi in medenimi kolajnami i/. vseli večili razstav.
Obsežni katalogi in mnoge pri znamo e pošiljajo se na zahtevo brezplačno. Zastopniki in ra/prodajulci se išiiejo.