Številka
LETO Lili, 2. JULIJ 2021 CENA 1.90 EUR
Konec epidemije koronavirusa
V dolini brez potrjenih okužb že več kot tri tedne
STRAN 5
PU Celi
Savinjskim novicam srebrni znak policije za sodelovanje
STRAN 7
STRAN 8

SUPERMARKET MOZIRJE
r1AGER
■ 9 \(f¿KÍ P*
0RUŽ1NSKA TOZA KAMA RITA AU KLASIKA
PRIPRAVIMO V SAMO 8 MINUTAH!

Katja Gruber: »Zborovsko petje ne bo usahnilo, le nekoliko drugačno bo«
STRAN 9
Žiga Vrtačič zmagovalec izbora Slovenski start:up leta
STRAN 11
kis
Iščemo izvajalca del za urejanje okolice - zelenih površin na poslovnem kompleksu KLS na Ljubnem.
Za redno vzdrževanje in urejanje zelenih površin (zelenic, gredic, grmovnic in dreves} na poslovnih površinah družbe KLS na Ljubnem ob Savinji iščemo kakovostnega in zanesljivega izvajalca.
Zainteresirani smoza dolgoročno sodelovanje.
Zainteresirane pravne ali fizične osebe prosimo, da nam sporočite vaš interes rta nasiov: info@kls.si ati pokličete na telefonsko številko OB 839 32 00.

..fc
.K

TOMSTIČNO OHUŠTV0
V SOBOTO, 10. julija, v atriju Osnovne šole
PRAZNIK REČICE
Program:
od 10. do 14. ure; PRANGERIJADA -srečanje prangerskih krajev Slovenije
•	Predstavitev krajev na stojnicah
•	Igrani prikazi sojenja na prangerjti ■ Sejem domačih dobrot
od 15. do 13, ure: REČICA PRAZNUJE
•	Tekmovanje za naj »rečlškl piskr«
•	Predstavitev društev
•	Sejem domačih dobrot
PiirfidiMf? bndo potCtfflle 5kta<j)J i velj^ni/n u^nppi n navodil NI3Z.
TPC SASA,
Prikova S6 Nazarje........ «.»».., te,V 03
ln.hii MUIM .'■■■■ ii-i' mfiti.: U41 12b ZBZ
KT LUCE,
Krnica 50 3, LU-ČE?
teL 03 B3B 52 49
i¥iiib-:03T 723
ODKUP KRAV,
0f*QUrTEUC IN rELET"
iumv:*,. L f.MUKC CIHE
MOifcMT PUilLA T«0J1 1041 S9i 1ST lil <U1 ¡lFJHil
HLO&OVIHE
PrfTEHi ¿EMA
lA^ofn H^ MI S4S ns
UGODNA KRMILA V TAANZITUI
Ml	KJtIMII v UI
vAhtUutip i^OPJIT1

f % T
PLAČIE^TAKOJ!
Kontakt: ANŽE - 041/843-276
Kmetijska zadruga Šaleška doiina z vami in za vas
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
2
Vsebina
Upravna enota Mozirje
Tri dni za osebno
izkaznico in potni list.......................5
Zgornja Savinjska dolina
Slovesnosti ob dnevu državnosti in 30-letnici samostojnosti Slovenije..........6-10
Nomago
S kolesom na avtobus
in v Logarsko dolino.........................11
Občina Luče
Prehod na
pogodbeno pošto?............................12
Psihoterapevtka Brigita Chuuya
»Živeti življenje v polnosti me je vedno navdihovalo«..........15
Evropska fizikalna olimpijada
Jaki Vrhovniku bron iz fizike.......15
Nazarje
Dobrodelna dražba se je zaključila pri 12.350 evrih........17
Miss Slovenskih novic
Dea Sofia Irmančnik izbor zaključila z lepim nazivom...........17
Miss Globe Puebla
Karla Grudnik Hernandez zmagala na lepotnem tekmovanju..............17
Planinsko društvo Solčava
Matkov škaf letos globok dobrih šestnajst metrov...............18
Pohod v Tednu bezga
Vsak lahko prispeva svoj delež k ohranjanju narave..........19
Okrešelj
Na planinca padel snežni most in ga zasul.................................21
Tretja stran

Bi nas res (spet) poenotil le zunanji sovražnik?
Za nami je praznovanje 30. obletnice razglasitve samostojnosti Slovenije, ki je bilo iz mojega osebnega zornega kota še ena od zamujenih priložnosti, da bi se za vsaj nekaj trenutkov osredotočili na tisto, kar nas povezuje kot narod, namesto na tisto, kar nas razdvaja kot posameznike. Dvoje proslav v prestolnici najbolj nazorno priča o tem, o čemer govorim.
Ko se spominjamo obdobja osamosvajanja, si marsikdo zaželi, da bi bili danes Slovenci spet tako enotni kot takrat. To bi nam koristilo pri premagovanju izzivov, s katerimi se srečujemo na naši poti razvoja, poleg tega pa bi nam prihranilo ogromno energije in časa, ki ga sicer porabimo kot družba, da najdemo vsaj minimalni konsenz glede strateških odločitev.
Zdi se, da smo dosegli stanje kroničnega nezaupanja, ko že vnaprej ne verjamemo v dobronamernost idej, predlogov in rešitev, ki jih predstavi določena družbena oziroma politična skupina. Kaj to pomeni v praksi, se jasno odraža v načinu delovanja slovenskega parlamenta, sodeč po rezultatih javnomnenj-skih raziskav pa večina državljanov ve, da to ni dobro za nikogar. Kaj bi nas torej zmoglo (nazaj) poenotiti?
Milan Balažic, ki je aktivno sodeloval v dogodkih »slovenske pomladi« in bil poslanec prvega slovenskega demokratičnega parlamenta, vidi enotnost v času osamosvajanja kot »končni rezultat, ki ga je bilo izredno težko doseči, saj so bila ideološka in politična nasprotja izredno velika.« Po njegovem prepričanju bi nas lahko znova poenotil le zunanji sovražnik, kakršen je bila v letih 1990-1991 velikosrbska politika skupaj z JLA kot njenim orodjem.
Toda, ali res? Strinjam se, da je kazanje na zunanjega sovražnika lahko učinkovito sredstvo za animacijo ljudskih množic in njihovo podporo določenim političnim projektom. Najbrž najbolj evidenten zgodovinski dokaz temu je podpora Nemcev Adolfu Hitlerju v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ne tako malo primerov podobnega komuniciranja pa najdemo tudi v sodobnem času. Se morda spomnite, kako je nastopal donedavni ameriški predsednik Donald Trump?
Toda garancije za uspeh tudi v tem primeru ni. Dokaz temu je Trumpov poraz na lanskih volitvah ali pa politična razdvojenost v Izraelu, kjer imajo zunanjih sovražnikov sicer na pretek. Morda bi se morali glede tega kaj naučiti od naših južnih sosedov, ki so sposobni v trenutku, ko gre za njihove nacionalne interese, pozabiti, kdo je hadezejevec in kdo esdepejevec; ko gre za Hrvaško, so vsi proti tistemu na drugi strani.
Slovenija bo tudi v prihodnosti uspešna samo toliko, kolikor se bomo Slovenci sposobni skupaj angažirati za skupne cilje. A tudi to ne bo dovolj. Dogovoriti se bomo morali, po kateri poti bomo šli proti tem ciljem.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 26, 2. julij 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884.
E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063
Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884	Savinjske novice št. 26,2, julij 2021 3
p
Tema tedna
PLANINSKA DRUŠTVA POZDRAVLJAJO NOVELO ZAKONA O PLANINSKIH POTEH
Prihodnje leto urejeno financiran e vzdrževanja in označevanja planinskih poti
Planinstvo je med Slovenci vedno bolj priljubljeno, kar dokazujejo tudi statistični podatki. V gorskih občinah se je število vseh prenočitev gostov v 2019 povečalo za 3,3 odstotka. V lanskem z ukrepi zaznamovanem letu, so bile planine med najbolj priljubljenimi izletniškimi lokacijami. Dober obisk planin in gora zahteva dobro vzdrževane poti. V Sloveniji zanje skrbijo marka-
Okoli 400 tisoč evrov
bo od leta 2022 namenjenih za vzdrževanje in označevanje planinskih poti.
cisti, ki kot člani planinskih društev to delo opravljajo na prostovoljski bazi. Zato so planinci zelo veseli nove novele Zakona o planinskih poteh, sprejete konec maja, ki po novem zagotavlja stalna sredstva za vzdrževanje in obnovo planinskih poti.
LETNO DO 400 TISOČ EVROV ZA DELO MARKACISTOV Trenutni Zakon o planinskih poteh je bil sprejet pred 14 leti. V njem ni bilo urejeno financiranje vzdrževanja in obnove planinskih poti. Novela zakona, sprejeta 27. maja, ta manko od-
Od 1. januarja 2022 bodo markacisti deležni urejenega financiranja za varno delo na planinskih poteh.
Matija Nerat,
načelnik markacijskega odseka pri PD Ljubno ob Savinji:
»V našem društvu smo s sprejetim zakonom seznanjeni in se strinjamo, da je bil potreben. Kakšne dodatne, mogoče administrativne, zadolžitve in učinke bo to prineslo, bo pokazal čas. 2a-losti pa nas, da se vsaj sedaj zakon o planinskih poteh v celoti ne izvaja v praksi, kar nam delo precej otežuje. Težava je predvsem pri gozdnem redu po opravljeni sečnji, ponekod so tudi zapleti s prehodi preko dvorišč kmetij.
Imamo primer, ko nam je novi lastnik zemljišča z visoko ograjo popolnoma onemogočil prehod in obnovo odseka naše poti. Večinoma so to sicer osamljeni negativni primeri oviranja našega dela. Z večino lastnikov zemljišč, po katerih potekajo naše poti, prav lepo sodelujemo. Le-ti radi pohvalijo naše delo, nas med akcijo pogostijo in pozitivno gledajo na naše poslanstvo.
Na našem območju je žal problematična tudi vožnja v naravnem okolju izven utrjenih cest z motornimi vozili v vseh letnih časih, ki prav tako negativno vpliva na urejanje naših poti.
Verjamem, da se bo z novo zakonodajo pojavilo več zanimanja za delo markacista, saj sta vzpodbuda in promoviranje našega prostovoljnega dela več kot dobrodošla. Za nas in naše družinske člane je delo markacista eden od načinov življenja; veseli smo vsakršne pohvale in tudi dobronamerne kritike, saj imamo lahko le tako dobro urejene planinske poti, ki so vsem uporabnikom v veselje in ponos.«
pravlja. Dopolnjena določba 20. člena z novim odstavkom določa obveznost ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pristojnega tudi za turizem. In sicer mora le-to iz državnega proračuna zagotavljati sredstva za vzdrževanje in označevanje planinskih poti. Določeno je, da pristojno ministrstvo na letni ravni za te namene zagotovi okoli 400 tisoč evrov. S soglasnim sprejemom novele, ki v veljavo stopi 1. januarja prihodnje leto, so poslanci pokazali, da je ureditev financiranja v javnem interesu.
Priljubljena vseslovenska akcija Očistimo naše gore je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije (PZS) tudi letos pripravila izbor Naj planinska pot. Ljubitelji gora so lahko preko spleta iz nabora osmih poti glasovali za svojo najljubšo. Med njimi sta tudi dve poti z Kamniško-Savinjskih Alp: pot Matkov kot-Matkov Škaf (skrbnik PD Solčava) in pot Okrešelj-Mrzla gora (skrbnik PD Celje Matica). Največ glasov je prejela Kranjska koča na Ledinah-Koroška Rinka, za nagrado bodo markacisti od Zavarovalnice Triglav prejeli sredstva za njeno obnovo.
BREZ UREJENIH POTI NI GORSKEGA TURIZMA
V Planinski zvezi Slovenije (PZS) so sprejem novele pozdravili, saj menijo, da je tako končno prepoznano pomembno delo markacistov, ki skrbijo za urejenost in varnost planinskih poti. Oblast je s tem potrdila tudi pomen, ki ga imajo planine za rekreacijo in turizem v naši državi. Na PZS poudarjajo, da le dober zakon o planinskih poteh lahko zagotavlja varnost pohodnikov na neštetih gorskih stezicah in s tem utrjuje gorski turizem v naši deželi.
MARKACISTI ZA SVOJE DELO NISO PLAČANI
Planinska društva natančno vedo, za katere poti na svojem območju morajo poskrbeti. Mar-kacisti to, pogosto težaško delo opravljajo prostovoljsko, a ga kljub temu jemljejo resno. Kot je dejal Matija Nerat, načelnik markacijskega odseka pri Planinskem društvu Ljubno ob Savinji, v katerem deluje devet registriranih markacistov, se za svoje delo redno izobražujejo.
»Letno poročamo o opravljenih delih in urah komisiji za pota PZS za podaljšanje registracije. Vsakih pet let opravimo še licenčno izpopolnjevanje, kjer osvežimo in izpopolnimo znanje ter med sabo delimo dobre prakse pri našem delu.« V domačem društvu letno opravijo tudi do 100 prostovoljnih ur pri vzdrževanju planinskih poti.
O
4
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
Tema tedna, Aktualno, Iz občin
i
USTREZNA OPREMLJENOST - VEC MARKACISTOV?
Novi zakon ureja tudi usposabljanje in licenčno izpopolnjevanje markacistov. Dobili bodo tudi ustrezno opremljenost za varno delo. Predlagatelji novele tako upajo, da bodo s tem k delu markacistov pritegnili več planincev. Tudi Nerat je dejal, da si njihovi markacisti, ki skrbijo za enajst poti v skupni dolžini 83,92 km in odsek planinske poti XIV. divizije: Smrekovec-Rastke-Ljubno ob Savinji v dolžini okoli 12 km, v svojih vrstah želijo več novih obrazov. Nova sredstva namenjena markacistom, bodo po njegovem prepričanju dobro unovčena.
»Vsa dodatna sredstva nam bodo vsekakor prišla prav, saj nam dela na naših poteh zaradi vetrolomov, ujm in tudi obsežnega žleda nikoli ne zmanjka. Redno na letni ravni osvežujemo in porabljamo zaloge svoje opreme za delo na terenu, prav tako bomo lahko finančna sredstva koristno uporabili za dodatna izobraževanja.«
Tatiana Golob, foto: arhiv Matije Nerata
OBČINA SOLČAVA PREJELA PRITOŽBO OBČANK
Nepravilnosti pri sanaciji usada na hudourniku Klobaša?
denem skladno z zakonodajo in vsemi soglasji, obveščeni. Občina je pripravljena odkupiti tri kvadratne metre zemljišča, na katerega so posegli z ureditvijo cestišča in plačati služnost. V pripravi je elaborat prometne ureditve, Prele-snikova pa je dodala, da je imela hiša razpoke že pred sanacijo usada.
Barbara Rozoničnik
Solčavski občinski svet se je seznanil z dopisom Ivana Andreja Krbavca, pooblaščenca Marije in Vide Klemenšek ter Anice Chuuya zaradi domnevnih nepravilnosti pri sanaciji usada na hudourniku Klobaša. Lastnice zemljišča za nastalo škodo zahtevajo odškodnino in opozarjajo na nepravilnosti pri izvedbi projekta, ki pa jih na občini zanikajo.
PRIČAKUJEJO PLAČILO ODŠKODNINE Po neurju leta 2017 je Občina Solčava v okviru odprave posledic po naravnih nesrečah sanirala usad in most na hudourniku Klobaša ter uredila cestišče. Visoke vode so v preteklosti večkrat ogrožale stanovanjski in pomožni objekt družine Klemenšek ter druge hiše dolvodno. Po navedbah Klemenškovih je med gradnjo izvajalec uporabljal njihovo zemlji-
Zadnjo potrjeno okužbo smo v Zgornji Savinjski dolini imeli 8. junija. Po tem datumu na testiranju pozitivnih oseb ni bilo več, so sporočili iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. Za cepljenje veliko zanimanja trenutno ni, verjetno so temu krive tudi visoke temperature in čas počitnic ter dopustov. Delež cepljenih s prvo dozo cepiva je nad slovenskim povprečjem v občinah Mozirje in Solčava, vse ostale občine so pod slovenskim povprečjem.
šče, po izvedenih sanacijskih delih pa je družina izgubila nekaj zemljišča. Poleg tega do danes ni urejena prometna signalizacija, mimo-vozeči tovornjaki pa na hiši povzročajo razpoke. Občina bi po mnenju lastnic morala odkupiti del zemljišča, plačati odškodnino za uporabo zemljišča v času gradnje in nastale poškodbe na hiši ter urediti služnostno pravico za meteorne cevi.
PREVERJANJE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE
Klemenškovo v zadevi zastopa pooblaščenec Ivan Andrej Krbavac, ki je na občino v zadnjih dveh letih naslovil že nekaj dopisov, na napake v projektni dokumentaciji pa opozoril tudi inšpekcijsko službo in računsko sodišče. Županja občine Solčava Katarina Prelesnik je dejala, da so bili Klemenškovi o projektu, izve-
TRETJINA PREBIVALCEV POLNO CEPLJENIH
Očitno je virus v Sloveniji izgubil zagon. V nedeljo, 27. junija, je bil delež pozitivnih na testiranju le 1,9-odstoten. S prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 je bilo do zdaj v Sloveniji cepljenih 814.441 prebivalcev, drugo dozo je prejelo 644.393 ljudi. Polno cepljenih je tako 30,7 odstotka prebivalcev. Ukrepi, ki jih je sprejela vlada, ostajajo in v zadnjem času ni bilo sprememb.
Štefka Sem
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Tri dni za osebno izkaznico in potni list
Ministrstvo za javno upravo je pripravilo začasen sistem za seznanjanje strank o dolžini čakalnih vrst za določene upravne storitve na posameznih upravnih enotah (UE). Podatki so posodobljeni vsak dan do 10. ure.
Tako se je možno seznaniti z njimi tudi za UE Mozirje, kjer je bilo 29. junija potrebno za osebno izkaznico in potni list čakati tri dni in za vozniško dovoljenje en dan. Za pridobitev mobilne identitete smsPASS sigen-ca ni čakalnih vrst.
Podatki o čakalnih vrstah so objavljeni na spletni strani https://www.gov.si/drzavni-orga-ni/upravne-enote/. Vloge za osebno izkaznico, potni list in vozniško dovoljenje je mogoče oddati v katerikoli upravni enoti v Sloveniji.
IS
KONEC EPIDEMIJE KORONAVIRUSA
V dolini brez potrjenih okužb že tri tedne
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
5
Organizacije, Iz občin, Politika
MOZIRJE
Kresovanje ob dnevu državnosti in 30-letnici Slovenije
V mozirskem športnem parku so člani Kulturnega društva Jurij, ki ga vodi Jure Repenšek, na predvečer dneva državnosti pripravili tradicionalno kresovanje. Ob županu Ivanu Suho-veršniku je zbrane nagovoril dr. Janez Dular, v osamosvojitveni vladi Republike Slovenije minister za vprašanja Slovencev zunaj RS in narodnostnih skupnostih v Sloveniji, v letih 1996 in 1997 pa minister za kulturo in pozneje direktor vladnega urada za slovenski jezik.
ENOTNOST NA HUDI PREIZKUŠNJI Na prireditvi ob okroglem jubileju samostojne Slovenije se je zbralo povprečno število obiskovalcev. Uvodoma so prisluhnili pozdravnim besedam Jureta Repenška. Zupan Ivan Su-hoveršnik je zbranim poudaril tisočletne želje prednikov po samostojni državi. Izpostavil je enotnost, ki je pred tremi desetletji pred ures-
Slavnostni govornik dr. Janez Dular:
»Taki dogodki tu in po vsej Sloveniji so dokaz, da osamosvojitev ni bila mitična zgodba, nekaj izmišljenega, ampak resnično in nevarno dogajanje. V razpoloženju slovenske javnosti pa se danes žal ne obujajo samo svetli spomini, praznične misli in prijazni občutki. Javnost je prepredena s temačnimi mislimi in jeznimi izjavami, češ samostojnost smo res dosegli, demokracije in vladavine prava pa še ne popolnoma.
Razmere so danes manj nevarne, ampak tudi manj pregledne kakor pred 30 leti. Na eni strani očitki o neuspešni, nedokončani tranziciji, ker so osamosvojitelji prehitro spustili Demos, na drugi strani neslana ideja o ustanavljanju novega kolesarskega demosa. Ob tem pa celo nekatere odločbe ustavnega sodišča ostajajo leta in leta neizpolnjene. Večina medijev rajši opozarja na težave v zdravstvu, šolstvu, pravosodju, na beg možganov ali na strankarsko razklanost v parlamentu, kakor da bi poudarjala nadpovprečno gospodarsko rast in druge dosežke v razvoju naše mlade države.«
Zbrani so se ob druženju in prijetnem kramljanju zadržali dolgo v kresno noč.
ničitvijo teh želja združila Slovenke in Slovence. Slednja je po teh desetletjih na hudi preizkušnji, saj je med ljudmi preveč nezadovoljstva.
Slavnostni govornik dr. Janez Dular je nato osvetlil čase osamosvojitve in se dotaknil sedanjosti. Uvodoma se je vprašal, kako daleč smo Slovenijo pripeljali v samostojnosti, ali naj v jubileju zavriskamo ali zapojemo, ali pa zastokamo.
DOSEŽKI POSAMEZNIKOV IZSTOPAJO Govornik je izpostavil dejstvo, da Slovenija nikoli ne bo gospodarska ali vojaška velesila. Dosežki umetnikov, znanstvenikov, športnikov in številnih podjetnikov pa kažejo, da je Sloveni-
ja lahko na vrhunski ravni v panogah, pri katerih ni odločilna finančna moč ali številčna velikost, ampak posameznikova izobrazba in človeška kakovost v dobro organizirani skupnosti.
V kulturnem programu se je zvrstila vrsta ustvarjalcev. Neža Repenšek je zapela in zaigrala na kitaro, trio pozavn je s prijetnimi zvoki napolnil zrak daleč naokoli, Roman Čretnik st. je prebiral domoljubne pesmi, Koledniki pa so ubrano zapeli. Zbrani so se ob druženju in prijetnem kramljanju zadržali dolgo v kresno noč, polno spominov, ki bodo med ljudmi vedno živi.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
OBČINA LUCE
Za ustanovitev pokrajin, a ne na predlagan način
Član državnega sveta, ljubenski župan Franjo Naraločnik se je 21. junija udeležil redne seje lučkega občinskega sveta. Tako kot pri obisku sej sveta po drugih občinah je izpostavil nujnost skupnega pristopa občin Zgornje Savinjske doline k osnutku pokrajinske zakonodaje, potrebo po decentralizaciji in prenosu določenih nalog ter financiranja na pokrajine. V nadaljevanju je občinski svet sprejel sklep o stališčih k osnutku pokrajinske zakonodaje.
PREDLAGANA POKRAJINA UMETNA TVORBA Občinski svet soglaša, da je ustanovitev pokrajin nujna, zlasti zaradi prepotrebne decentralizacije in skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije, ni pa soglašal s predlogom umešče-nosti naše doline v Koroško-Saleško pokrajino, ker gre po njihovemu mnenju za umetno tvor-
bo, ki ji nasprotujejo vsa tri vpletena območja, Koroška in Šaleška ter Zgornja Savinjska dolina. Po njihovo predlagana teritorialna umeščenost ne sledi zgodovinskim povezavam, niti interesnemu povezovanju občin, ki se je izoblikovalo v zadnjih desetletjih. Zgornja Savinjska dolina je v predlogu povsem prezrta tudi pri poimenovanju bodoče pokrajine, poleg tega so mnenja, da obstaja bojazen napetosti med centroma sedanjih mestnih občin Velenje in Slovenj Gradec.
ZBIRANJE PREDLOGOV ZA OBČINSKA PRIZNANJA
Svetniki so na seji sprejeli tudi sklep o podelitvi priznanj Občine Luče ob občinskem prazniku. Zbiranje predlogov za občinska priznanja je potekalo v juniju. Prejete predloge je obravnavala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Barbara Rozoničnik
6
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
Organizacije, Iz občin
PROSLAVA OB DNEVU POLICIJE NA PREVALJAH
Savinjskim novicam srebrni znak policije za sodelovanje
*
j ■

t.
Srebrni znak policije za sodelovanje je iz rok namestnika generalnega direktorja policije Tomaža Pečjaka sprejel glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic mag. Franci Kotnik.
(Foto: arhiv PU Celje)
Policijska uprava Celje je ob dnevu policije v spomin na prelomne dogodke leta 1991 na mejnem prehodu Holmec pripravila proslavo v Družbenem domu Pre-valje. Ob tej priložnosti so podelili priznanja policije, med prejemniki so bile tudi Savinjske novice. POMEMBNA VLOGA MILICE V PROCESU OSAMOSVAJANJA Zbrane na prireditvi so nagovorili župan občine Prevalje dr. Matic Ta-sič, direktor Policijske uprave Celje Niko Kolar in namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak. Govorci so poudarili vlogo policije oziroma takratne milice v procesu osamosvajanja Slovenije in še posebej njene aktivnosti pri vzpostavitvi nadzora na mejnih prehodih. Slovenska policija praznuje svoj praznik 27 junija v spomin na začetek oboroženega spopada z enotami JLA na mejnem prehodu Holmec.
OBOROŽEN SPOPAD ZA MEJNI PREHOD HOLMEC
Pripadniki JLA so 27 junija 1991 iz obmejnih stražnic dobili ukaz, da zasedejo vse mejne prehode. Ko so se približali mejnemu pre-
hodu Holmec, so ugotovili, da ga branijo policisti (takratni miličniki). JLA je izdala 15-minutni ultimat za predajo mejnega prehoda, ki so ga policisti zavrnili, nakar so pripadniki JLA sprožili prve strele. V spo-
padu je sodelovalo 62 pripadnikov JLA, od tega so trije padli, šest je bilo ranjenih in 45 ujetih. Na slovenski strani je sodelovalo 81 policistov, od tega 27 aktivnih in 54 rezervnih policistov, in 233 pripadnikov Teritorialne obrambe. Dva policista sta padla, dva sta bila hudo ranjena, ranjena sta bila tudi dva teritorialca.
SREBRNI ZNAK POLICIJE ZA SODELOVANJE
Na proslavi so bili podeljeni znaki policije za sodelovanje, medalje za požrtvovalnost, medalje za hrabrost, zlati ščiti policije in veliki ščit policije z bronasto zvezdo. Srebrni znak policije za sodelovanje so na predlog Policijske postaje Mozirje dobile Savinjske novice za dolgoletno uspešno sodelovanje pri širitvi varnostne kulture in krepitvi ter razvoju varnosti.
Nastasja Kotnik
NAZARJE
Počastili dan državnosti in 30. obletnico osamosvojitve Slovenije
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline in Policijsko veteransko društvo (PVD) Sever za celjsko območje -odbor Mozirje sta v sodelovanju z Občino Nazarje prejšnjo sredo pri domu kulture v Nazarjah pripravili proslavo v počastitev dneva državnosti in 30. obletnice osamosvojitve Slovenije.
PRI OSAMOSVAJANJU SODELOVALE RAZLIČNE STRUKTURE Udeležence dogodka, med katerimi so prevladovali člani obeh veteranskih organizacij, so uvodoma nagovorili župan občine Nazarje Matej Pečovnik, predsednik PVD Sever za celjsko območje - odbora Mozirje Jože Rojšek in predsednik OZVVS Zgornjesavinjsko-Za-drečke doline Maks Slatinšek, ki so izpostavili pomen praznika in vlogo posameznih struktur v procesu osamosvajanja, zlasti takratne milice in Teritorialne obrambe.
V LOGARSKI ZAPLAPOLALA SLOVENSKA ZASTAVA
Osrednji govornik mag. Darko Repenšek, udeleženec vojne za Slovenijo in predsednik komisije za šport pri Zvezi policijskih veteranskih društev Sever, je z veliko mero kritike ocenil aktualne družbenopolitične razmere v državi, nato pa spomnil, da tudi naši dolini med vojno ni bilo prizanese-no. Prav je, da se ne pozabi, da je na predvečer začetka vojne, v istem času, ko je v Ljubljani na Trgu republike prvič zaplapolala nova slovenska zastava, tudi v Logarski dolini ob kresu že plapolala pri Zoharjih doma sešita nova zastava Republike Slovenije.
NIKU PURNATU RED ZVVS 3. STOPNJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Zadnji poveljnik občinskega štaba Teritorialne obrambe občine Mozirje in častni predsednik OZVVS Zgornjesavinjsko-Zadreč-ke doline Niko Purnat je analitično preletel dogajanje v dolini v ča-
Niko Purnat je izpostavil odlično sodelovanje med obrambnimi in civilnimi strukturami v času osamosvajanja.
su osamosvajanja in pri tem kot ključno za končni uspeh poudaril odlično sodelovanje med obrambnimi in civilnimi strukturami. Ob tej priložnosti je prejel priznanje red Zveze veteranov vojne za Slovenijo 3. stopnje za življenjsko delo. Podeljenih je bilo še nekaj drugih priznanj, med njimi tudi zahvalna listina obeh veteranskih organizacij Občini Nazarje za sodelovanje in podporo pri ohranjanju vrednot slovenske osamosvojitve.
GLASBENIKI DODALI SLOVESNOSTI UMETNIŠKI PRIDIH
V kulturnem programu so nastopile pevke Glasbene šole Nazarje Eva Venek, Polona Oblak in Kristina Šuster Uršič, ki jih je na citrah spremljala Cita Ga-lič, in harmonikar Amadej Ko-lenc, ki ga je spremljal Tomaž Guček. Prireditev je povezoval Luka Paulič.
Tekst in foto: Nastasja Kotnik
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
7
Iz občin, Kultura
LJUBNO OB SAVINJI
Dosegli smo sanje, da živimo v lastni državi
Ob dnevu državnosti so v petek, 25. junija, pred cerkvijo sv. Elizabete na Ljubnem ob Savinji pripravili proslavo ob 30-letnici samostojne Slovenije. Govorniki so bili župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, domači župnik Martin Pu-šenjak in nekdanji ravnatelj ljubenske šole Raj-ko Pintar.
DOMOVINO MORAMO CENITI IN SPOŠTOVATI Zupan Franjo Naraločnik je omenil, da so prisotni z navzočnostjo dokazali spoštovanje in ljubezen do domovine. Omenil je čas pred tridesetimi leti, ko smo s ponosom in strahom vstopali v obdobje samostojnosti. Spomini na proslavo takrat, posaditev lipe ob cerkvi, ki je simbol slovenstva, in velika pričakovanja ter hkrati kanček strahu pred dnevi, ki so prihajali, so živi še sedaj. Le sloga nam je nato prinesla svobodo in samostojnost ter priznanje naše male države s strani držav celega sveta. In to moramo ceniti in spoštovati.
SREČNI, DA SMO SVOBODNI Zupnik Martin Pušenjak je povzel svojo pot od dneva, ko je kot kaplan prišel na Ljubno. Iz-
Glavni govornik župan Franjo Naraločnik se je spomnil tudi prvih dni v samostojni državi.
postavil je dober odnos s ključarji, župnijskim pastoralnim svetom, starši. »Srečni smo, da smo svobodni v tako lepi deželi, kot je Slovenija.« Zahvalil se je nekdanjemu ravnatelju Pintar-ju, s katerim sta lipo pred 30 leti zasadila.
Rajko Pintar je povedal, da je izredno ponosen, da je bil prisoten v množici Ljubencev, ki so ob kulturnem programu proslavili samostojnost Slovenije. Le štiri leta kasneje je samostojna postala tudi občina Ljubno, ki je tudi tako kot Slovenija takrat zacvetela in se z veliko hitrostjo začela razvijati.
NASTOPAJOČI IZKAZALI POZORNOST DOMOVINI
V programu je sodeloval cerkveni pevski zbor, ljudski godci in pevka Anja Fludernik, ki je kot moderatorka v družbi Katarine Trobentar povezovala program. Nastopajoči so se z besedo in glasbo poklonili prazniku naše domovine. S ponarodelimi pesmimi, ki so ponos Slovencev, tudi s pesmijo Vere Kumprej Ljubenka, so nastopajoči izkazali pozornost naši domovini.
Tekst in foto: Štefka Sem
PROSLAVA V POČASTITEV 140 LET KULTURNEGA DELOVANJA V GORNJEM GRADU
Kultura povezuje, bogati in daje smisel v življenju
Predsednica kulturnega društva Tatjana Bezovšek in Jože Remšak -Zotler z zlato jubilejno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti
Kultura je v vseh časih pomembno vplivala na ljudi, na njihovo narodno zavest, ljubezen do jezika in ustvarjalnost. O 140 letih kulturnega dogajanja v Gornjem Gradu in ljudeh, ki so na tem področju pustili nepozaben vtis, smo pisali v 24. številki. Obletnico bi obeležili že lani, a so morali zaradi epidemije praznovanje zamakniti za leto dni. Kako je minilo zadnjih deset let, pa so se 18. junija na proslavi v kulturnem domu v obliki retrospektive spomnili člani Kulturnega društva Gornji Grad.
RETROSPEKTIVA DOGODKOV
Jože Remšak - Zotler je z rekviziti iz nekaterih iger in Etno večerov obiskovalce spomnil na nepozabne, zabavne in včasih tudi tragične spomine z gledaliških iger. Zadrečke zdrahe, ki jih bodo ponovno uprizorili prihodnje leto, saj so na programu vsakih deset let, Sleparja v krilu, Diagnoza: Fotr!, Addamsovi in še nekaj drugih kratkih izsekov predstav, je obiskoval-
ce proslave spomnilo na nepozabne dogodke. Plesni utrinki z nekaterih Etno večerov pa so opomnili na bogat izbor izvajalcev, ki so že nastopili v Gornjem Gradu.
ZLATA JUBILEJNA PLAKETA O kulturnem vsakdanu v občini in peščici neutrudnih izvajalcev je spregovoril župan Anton Špeh. Poklonil se je spominu na vse predhodnike, ki so v dolgih le-
tih ohranjali kulturno zavest. Praznik kulturnega društva, je dejal, je praznik vseh ljudi. Vsem nekdanjim in sedanjim kulturnikom se je občina zahvalila s podelitvijo zlatega grba občine. V društvu so prejeli tudi zlato jubilejno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), ki ga je podelila vodja velenjske območne izpostave Nina Mavec Krenker v družbi vodje
mozirske območne izpostave sklada Simone Zadravec. PRILOŽNOST ZA POGLED NAZAJ IN NAPREJ
Predsednica društva Tatjana Bezovšek je dejala, da je vesela, da so ljubitelji kulture po dolgem času lahko končno skupaj. Okrogle obletnice so namreč priložnost za pogled nazaj in pripravo smelih načrtov za prihodnost. Uspešno sledijo kompasu, ki so jim ga naravnali predniki, in v društvu je kar nekaj oseb, ki tej poti sledijo že dolgo.
Literarni večeri, številne likovne kiparske, slikarske in fotografske razstave, gledališke predstave in Etno večeri so stalnica dogajanja zadnjega desetletja. Zahvalila se je neutrudnim članom društva in pridruženim članom, brez katerih si dela ne znajo predstavljati. »Kultura nas povezuje, notranje bogati in nam daje smisel v življenju,« je nagovor zaključila Bezovškova.
Tekst in foto: Štefka Sem
8
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
Kultura, Iz občin
ZBOROVODKINJA IN GLASBENA PEDAGOGINJA KATJA GRUBER
»Zborovsko petje ne bo usahnilo, le nekoliko drugačno bo«
Kot marsikatera druga dejavnost je tudi glasbeno udejstvovanje v času epidemije utrpelo veliko škodo. Za Katjo Gruber, zborovodkinjo, glasbeno pedagoginjo, skladateljico in avtorico glasbenih priročnikov, je bil to čas posebnih izzivov in novih načinov predajanja pevskega znanja učencem v šoli, šolskim zborom in starejšim pevkam in pevcem. Gruberjeva ne dvomi, da bo v novi realnosti, ki smo ji priča, svoje mesto našlo tudi zborovsko petje, ki sprošča, je izraz veselja ter hrani pevčevo in poslušalčevo dušo.
PREPEVANJE NA DALJAVO SVOJEVRSTEN IZZIV
Zborovsko petje verjetno še nekaj časa ne bo na tako visokem kakovostnem nivoju in tako množično, kot smo ga bili pri nas vajeni v preteklosti. V tem času je kar nekaj zborov prenehalo z rednim delovanjem, saj starejši pevci niso vešči dela z računalniki. Ne zgolj za pevce, tudi za zborovodje je delo na daljavo predstavljalo svojevrsten izziv, saj je bilo potrebno krmariti med petjem vseh glasov, klaviaturo, računalniško miško in ekransko sliko. Kljub temu se Gruberjeva ne preda in neutrudno delam z vsemi svojimi zbori naprej.
POMEN KONTINUITETE IN PEVSKE KONDICIJE
Načrtna vzgoja pevcev je za razvoj zborovske glasbe zelo pomembna, kakor tudi vzdrževanje kondicije petja. Vsak zborovodja v šoli se je v tem času znašel po svoje. Gruberjevi, ki poučuje v Osnovni šoli Nazarje, se je zdela kontinuiteta dela zelo pomembna, zato je pevske vaje izvajala z vsemi starostnimi skupinami, ki so znale same uporabljati spletne aplikacije.
Pevci so bili razdeljeni v skupine, vaje so bile malo krajše od običajnih vaj v živo, za zborovod-kinjo pa precej daljše in naporne. Otroci so peli ob izključenih mikrofonih, slišali so le petje zbo-rovodkinje in klavirsko spremljavo. Večkrat jim je posnela zvočne filme, da so lahko ob notni sliki slišali tudi ostale glasove iz večglasja.
VESELJE OB SKUPNEM PETJU
Sredi maja so zbori pričeli z vajami v živo, seveda ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ. Petje z masko je sicer zelo težavno, a veselje ob sozvočju mladih glasov odtehta tudi to nadlogo. Ob koncu šolskega leta so staršem v Športni dvorani Nazarje pokazali, kaj so se naučili v tem letu ob zavedanju, da veselja ob skupnem petju tudi virus ne more pokvariti.
PO ČASTNEM POVABILU ODPOVED
V času dela na daljavo sta otroški in mladinski pevski zbor Osnovne Šole Nazarje dobila izjemno častno povabilo. Sodelovala naj bi na
koncertu Zvoki Slovenije na mednarodnem festivalu Europa cantat v Ljubljani v sredini julija. Pričeli so z učenjem novega programa po spletni aplikaciji in upali, da bodo lahko čim prej pričeli s skupnimi vajami.
Zborovodkinjo Katja Gruber je obdobje epidemije postavilo pred nov izziv, kako v spremenjenih okoliščinah poskrbeti za pevsko kontinuiteto in kondicijo.
(foto: osebni arhiv)
Na tem koncertu naj bi kot predstavniki vseh slovenskih osnovnošolskih zborov zapeli izbor pesmi različnih skladateljev. Zal je bil festival, zaradi neugodnih razmer po združevanju večjih skupin odpovedan. »Na festival se je sicer prijavilo dva tisoč udeležencev iz vsega sveta, nam pa bi bilo nastopati v Slovenski filharmoniji za
OBČINA RECICA OB SAVINJI
tako izbrane goste res v veliko veselje,« je povedala Gruberjeva.
PETJE OB EKRANU BREZ ŽARA IN VESELJA
Petje je oblika izražanja, ki otroke navaja k sodelovanju, prilagajanju, sprejemanju, krepi samozavest in pripadnost, občutek sprejetosti ter zavedanje, da njihov glas šteje. Otroci v razredu združeni ob pesmi delujejo kot močna skupina, pri pouku na daljavo pa so ostali sami ob ekranu, ki zaradi slabih računalniških mikrofonov ne odraža otroškega veselja in pevskega žara.
»Po vrnitvi v šolo je bila prva ura glasbe zame pravi šok. Učencem je bilo nerodno peti drug pred drugim, moč petja je bila nenavadno tiha. Šele po dobrem mesecu prepevanja v razredih lahko rečem, da smo se vsaj pri mlajših učencih približali pevskemu navdušenju pred epidemijo,« je Gruberjeva opisala stanje po vrnitvi v šolo.
ZBIRKA KRATKIH PESMI IN RITMIČNIH BESEDIL
Nedavno je luč sveta ugledal priročnik Gibal-nice, ki je le eden v vrsti zbirk notnega gradiva zborovodkinje in glasbene pedagoginje. Gre za zbirko kratkih pesmi in ritmičnih besedil, ob katerih izvajajo preproste gibe in lahko vodijo v igro na izpadanje. Namenjene so vsem starostnim skupinam, ki se rade poigrajo v paru ali v skupini. Melodije pesmic so preproste, da jih lahko pojejo kjerkoli in brez spremljave.
V priročniku so povezave do posnetkov pesmi s klavirsko spremljavo, pa tudi notni zapis, opis igre in gibov ter slike gibov. Na voljo je tudi vi-deoposnetek, ki je namenjen voditelju za prikaz poteka igre. Skratka, Gibalnice z gibanjem sproščajo, aktivirajo, razvijajo mnoga področja možganskih funkcij, poleg tega pa zabavajo in povezujejo.
Barbara Rozoničnik
Odkup zemljiških parcel Agrarne skupnosti
Občinski svet je na majski seji potrdil predlog za odkup zemljiških parcel v Varpoljah od Agrarne skupnosti Nizka - Sp. Rečica - Varpolje. Ta zemljišča omejujejo dostop iz parcel fizičnih oseb do objektov gospodarske javne infrastrukture, predvsem cest.
Agrarna skupnost je lastnica številnih parcel v Varpoljah in drugih naseljih. Občina bi zemljišča odkupila od 54 lastnikov Agrarne skupnosti, pri čemer je namero za odkup izrazila samo za zemljiške parcele, po katerih potekajo ceste, le
deloma pa lahko predstavljajo tudi dvorišča domov fizičnih oseb. Te dele zemljišč bi občina v nadaljevanju odprodala.
Člani Agrarne skupnosti so podprli predlog za prodajo zemljiških parcel občini in ustanovili delovno skupino, ki je pripravila nabor zemljiških parcel, ki naj bi bile predmet prodaje. Občina je iz nabora parcel za odkup potrdila tiste, ki v naravi predstavljajo javni interes, cesto, in so zato za občino vitalnega pomena.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
9
Organizacije
ROVT POD MENINO
Slovesnost v počastitev 30. obletnice samostojne Slovenije
Dan pred dnevom državnosti, ko smo počastili 30. obletnico samostojne Slovenije, je potekala slovesnost pri spomeniku Gregorc v Rovtu pod Menino. Dogodek sta organizirala Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti in Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline, Krajevna organizacija Šmartno ob Dreti.
Po uvodnih besedah predsednice krajevne organizacije Vide Cajner je sledil nagovor predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline Jožeta Rakuna. Spomnil je, da poleg 30. obletnice samostojne države letos obeležujemo 80 let od ustanovitve Osvobodilne fronte in nanizal tok dogodkov v času druge svetovne vojne, ki so pomembno vplivali na razvoj našega naroda.
S pesmijo in igranim nastopom o prelomnih dogodkih ob osamosvajanju Slovenije so za kulturni program poskrbeli učenci podružnične
osnovne šole Šmartno ob Dreti. Prireditev, ki se je udeležil tudi župan občine Nazarje Matej Pečov-
nik, so s pesmijo zaokrožile Ljudske pevke Lipa.
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
Uvodoma je zbrane nagovorila Vida Cajner (levo), predsednica šmarške krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline.
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC, OBMOČNI ODBOR ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
O smrti, umiranju, pomenu žalovanja in primernega
slovesa od umrlega
Prvi hospickafe z naslovom Dodajamo življenje dnevom in ne dneve življenju se je v sredo, 9. junija, odvil v prostorih Slovenskega društva Hospic, Območnega odbora Zgornja Savinjska dolina v Mozirju, ki je bil tudi organizator srečanja. Neformalen družaben dogodek je bil namenjen ozaveščanju o smrti, umiranju, pomenu žalovanja in primernega slovesa od umrlega.
POVABILO PROSTOVOLJCEM Zbrane je nagovorila predsednica odbora Darja Fale in v društvo povabila morebitne nove prostovoljce. Mozirski župan Ivan Suho-veršnik je poudaril, da ljudje v občutljivih trenutkih potrebujemo sočloveka. Na drugi strani
pa obstajajo ljudje, ki so veseli, če lahko pomagajo in še podkovani so z znanjem. Meni, da bo sodelovanje odbora z občinami uspešno.
SMRT JE DEL ŽIVLJENJA Moderatorka Tadeja Gotar je predstavila gosta, mozirskega župnika Sandija Korena in predsednico Slovenskega društva Hospic Renato J. Roban. Robanova je poudarila, da smrt doživljamo kot nekaj, kar bo prišlo nekoč in je še daleč, v resnici pa je ves čas med nami, ker je del življenja. Nikoli ne vemo, kdaj položi roko na našo ramo. Navajeni smo, da iščemo načine, kako življenje podaljšati, namesto da bi razmišljali, kako vnesti kakovost v dneve, ki so nam ostali.
To pomeni dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju. Povedala je še, kako pomembno je, da ne ostanemo sami, ko se naše življenje zaključuje, in o tem, česa se lahko naučimo od umirajočih.
OSEBNE IZKUŠNJE
Sandi Koren je predstavil svoje srečevanje s smrtjo, umiranjem, žalovanjem skozi obiske bolnih, umirajočih. Pokopal je okoli tisoč ljudi in ugotovil, da se na pogrebu žalujoči še ne zavedajo, kaj se je zgodilo, kaj pomeni slovo od nekoga, tega se zavejo, kot opaža, šele pri osmin-ski maši ali ob obletnici. Tako je v cerkvi poskrbljeno za proces žalovanja skozi omenjene dogodke.
Omenil je potrebo po skupini za žalovanje, ki bi prišla prav. V življenju je po njegovem mnenju treba postaviti kvaliteto pred kvantiteto, da ne živimo preveč v preteklosti ali prihodnosti, temveč v sedanjem trenutku. Spregovoril o osebni izkušnji s hudo boleznijo in o svojem doživljanju ob sprejemanju s težko diagnozo in tudi o tem, kako je bolezen spremenila njegovo doživljanje smrti in drugih ljudi.
Gosta sta z obiskovalci velikodušno delila svoje življenjske izkušnje, kar nekajkrat sta iz poslušalcev izvabila nasmeh, pripombo ali strinjanje, v sproščenem pogovoru pa so se njuna mnenja prepletala in dopolnjevala.
Štefka Sem
Moderatorka Tadeja Gotar (na sredini) se je pogovarjala z Renato J. Roban in Sandijem Korenom, katerih izkušnje in mnenja so se v pogovoru dopolnjevala. (Foto: Mateja Brgles)
10
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
Gospodarstvo, Iz občin
PAMETNA PTIČJA KRMILNICA BIRD BUDDY
Žiga Vrtačič zmagovalec izbora Slovenski start:up leta
Zmagovalec izbora za slovenski start:up leta je podjetje Bird Buddy, ki je ustvarilo istoimensko pametno ptičjo krmilnico. Ustanovitelja družbe, Zgornjesavinjčan Žiga Vrtačič in Franci Zidar, po mnenju organizatorjev izbora pomenita izjemno dodano vrednost v slovenskem podjetniškem prostoru.
NAJBOLJŠE ČAKA VELIKO ODPRTIH PRILOŽNOSTI Glavni organizator izbora je Start:up Slovenija, soorganizatorja pa Slovenski podjetniški sklad ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Najboljše startupe je izbrala mednarodna ocenjevalna komisija strokovnjakov, ki je kandidate ocenjevala po štirih kriterijih - uspešni potrditvi vrednosti produkta na trgu, pridobitvi investicij domačih oziroma tujih investitorjev, kompetencah, predanosti, izkušenosti in organiziranosti ekipe ter po potencialu za hitro
OBČINA SOLČAVA
Cena odvoza odpadkov nekoliko
• v«
višja
Svetniki so se na 16. redni seji Občine Solčava seznanili s poročilom o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in odvoza odpadkov za preteklo leto ter potrdili poslovni načrt za leto 2021. Poročilo je podal direktor podjetja PUP Saubermacher Janez Herodež.
CENA NEKOLIKO VIŠJA Nova potrjena lastna cena storitve je stopila v veljavo z decembrom 2020 in znaša 0,21821 evra na kilogram odpadkov. Cena je glede na predhodno obračunsko obdobje nekoliko višja, ko je na kilogram odpadkov znašala 0,20812 evra.
PREDLOG ZA ZBIRALNICE V podjetju PUP Saubermacher bodo pripravili predlog projekta za ločeno zbiranje frakcij v podzemnih in nadzemnih zbiralnicah. Zbiralnika za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme (zeleno siv) ter za tekstil in oblačila (rdeč) sta v občini postavljena na zbirnem mestu Medica. Vsako gospodinjstvo lahko enkrat letno koristi brezplačen odvoz do 2 m3 kosovnih odpadkov. Odvoza biorazgradljivih odpadkov v občini Solčava ne izvajajo. Izvajalec spremembe frekvenc odvoza odpadkov v letošnjem letu ne načrtuje.
Barbara Rozoničnik
■ i * i
-m
/
ß
H
Zgornjesavinjčan Žiga Vrtačič je soustanovitelj podjetja Bird Buddy, zmagovalca izbora za slovenski start:up leta. (Foto: osebni arhiv)
rast na tujih trgih. Direktorica sklada Maja To-manič Vidovič je dejala, da najboljše čaka veliko novih odprtih priložnosti, ki jih prinaša nova doba podjetništva.
NA KICKSTARTERJU ZBRALI 4,2 MILIJONA EVROV
2iga Vrtačič je ob prejemu nagrade na zaključni prireditvi na Ljubljanskem gradu povedal, da so zelo veseli prepoznavnosti v Sloveniji, ker bodo le tako lahko privabili najboljše sodelavke in sodelavce. »To je krasen način, da tudi Slovenija izve za nas, ne samo ZDA,« je dodal. Bird Buddy je svojo ptičjo hišico namreč ponudil na globalni spletni platformi za množično financiranje Kickstarter, kjer je v dobrem mesecu dni zbral 4,2 milijona evrov.
KRMILNICA S KAMERO, MIKROFONOM IN APLIKACIJO Osnovni komplet Bird Buddyja zajema sodobno zasnovano ptičjo hišico s posodo za hrano in snemljivim modulom, ki vključuje majhno videokamero z mikrofonom in senzorjem za zaznavanje gibanja. Senzor zazna prihod ptice in o tem prek brezžične povezave in mobilne aplikacije obvesti imetnika krmilnice. Ta lahko ptico s pomočjo aplikacije fotografira. S pomočjo umetne inteligence aplikacija prepozna vrsto ptice, uporabnikom pa omogoča urejanje in deljenje fotografij ptic ter jim ponuja nasvete glede primerne hrane za posamezne vrste ptic.
Nastasja Kotnik
IZ VELENJA IN CELJA OB VIKENDIH V LOGARSKO DOLINO
S kolesom na avtobus
V juliju in avgustu na relaciji Velenje-Logarska dolina in nazaj vozi vsak vikend dvakrat dnevno avtobus z možnostjo prevoza koles. Prav tako v tem obdobju vozi avtobus na relaciji Celje-Logar-ska dolina in nazaj ob sobotah in nedeljah dvakrat dnevno, tudi z možnostjo prevoza koles. Avtobusa pobirata potnike na vseh rednih postajah. BICIKEL-BUS ZA MANJŠI OGLJIČNI ODTIS Občine Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Terme Topolšica so pristopile k projektu Bicikel--bus, s katerim omogočajo avtobusno povezavo z možnostjo prevoza do deset koles med Velenjem in Logarsko dolino. Cena za eno osebo na tej relaciji znaša 790 evra v eno smer oziroma manj na krajših razdaljah. Prevoz kolesa je brezplačen.
Ustanoviteljice želijo zagotoviti možnost obiska in turističnih ogledov od Dravograda do Zgornje Savinjske doline brez osebnega vozila. Ponujajo udobno izkušnjo izleta z manjšim ogljičnim odtisom in spodbujajo k aktivnemu odkrivanju lepe narave.
Trasa avtobusa poteka od Velenja z odhodi ob 7.15 in 12.00 preko Šoštanja, Topolšice, Šmartne-ga ob Paki, Letuša po savinjski strani do Logarske doline s postajališčem pri hotelu Plesnik in obračališčem pod slapom Rinka. Od tam se avtobus vrne ob 9.30 in 18.30.
KOLESARSKI TURISTIČNI AVTOBUS
2e nekaj let zapored pa občine ob Savinji povezuje kolesarski turistični avtobus, ki vozi julija in avgusta ob sobotah in nedeljah na relaciji Celje-Logarska dolina in nazaj. Otroci do četrtega leta se lahko peljejo brezplačno, do desetega leta pa je cena polovična. Prevoz kolesa je brezplačen. Odhoda iz Celja sta ob 710 in 13.10, odhoda z obračališča pod slapom Rinka v Logarski dolini pa ob 10. in 18. uri.
Obe relaciji pokriva podjetje Nomago. Potniki lahko vozovnico rezervirajo tudi preko spleta, več informacij najdejo na spletni strani podjetja.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
11
Iz občin, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki, Oglasi
OBČINA LUCE
Prehod na pogodbeno pošto?
Spomladi so na Občini Luče prejeli dopis Pošte Slovenije, da nameravajo v letu 2021 v kraju preiti na pogodbeno pošto. Zupan Ciril Rosc je o tem obvestil občinske svetnike, s katerimi so si bili enotni, da bodo nameri nasprotovali. Pridobil je podatke o poslova-
OBČINA LJUBNO
nju pošte v Lučah in na Pošto Slovenije naslovil dopis. Po ugotovitvah poslovalnica posluje dobro, zato ekonomski kriterij ne more biti razlog za ukinitev. O nadaljnjem razvoju dogodkov bomo poročali.
Barbara Rozoničnik
Drugi rebalans proračuna
Ljubenski svetniki so na junijski seji potrdili že drugi rebalans proračuna. Predlagani proračun v prvem branju za letos je bil podan v znesku 4,3 milijona evrov tako na strani prihodkov kot odhodkov. V proračun je bilo vključeno tudi vračilo glavnic dolgoročnih kreditov v višini 107 tisoč evrov. Dolgoročnega zadolževanja v tem letu ne načrtujejo.
V prvem rebalansu letos so poviševali prihodke za dodatnih 149.220 evrov. Toliko sredstev bodo prejeli iz državnega proračuna. Gre za uspešno prijavo na razpisu ministrstva za kulturo za obnovo Zadružnega doma. Tudi na strani odhodkov se je povišala le postavka za obnovo doma za enak znesek.
Štefka Sem
Bralka z Ljubnega ob Savinji nas je opozorila, da lahko napačno razumevanje prometne signalizacije pomeni tudi listek na avtomobilu z opozorilom za napačno parkiranje s strani policije in seveda kazen za prekršek, kot se ji je primerilo v nedeljskem jutru pred ljubensko osnovno šolo. Na dodatni opozorilni tabli ob prometnem znaku je namreč nedvoumno naveden čas, v katerem je parkiranje prepovedano, torej v času opravljanja šolskih prevozov (bi bilo logično sklepanje). Glede na bralkine izkušnje pa se porajajo dvomi.
Franjo Atelšek
12
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
Zgodovina in narodopisje
Trgovci in obrtniki v Zgornji Savinjski dolini
leta 1905 (5)
PETER WEISS
Knjiga Trgovski in obrtniški kažipot za slovensko Štajarsko je v uredništvu Antona Ekarja izšla leta 1905 in vsebuje seznam trgovcev, obrtnikov, javnih ustanov in nosilcev drugih dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini. Predstavljeni so že bili trg Gornji Grad in krajevni občini Bočna in Ko-karje, trg Ljubno in krajevna občina Luče ter začetek trga Mozirje.
Ob naštetih dejavnostih ter imenih in priimkih, ki so jim pripisani, se postavi vprašanje, kako dolgo deluje človeški spomin brez zapiskov in datumov, ki so povezani z dejavnostmi, ustanovami in ljudmi. Med nami živijo stoletniki, ki
Kraj Šmihel
Župnijski urad:
Josip Gunčer, župnik
Ljudska šola:
Ivan Pušenjak, vodja
Gostilna:
cerkvena krčma
Krojač:
Tomaž Sumečnik
Čevljar:
Franc Povše
Tkalec:
Gregor Visočnik
Knjigovez:
Valentin Rozoničnik
(7) Nova Štifta
3 vasi, 3566 hektarjev, 154 hiš; 897 prebivalcev, 438 moških, 459 žensk, vsi Slovenci, vsi katoliki. - V Novi Štifti (Tirosek) občinski in župnijski urad, enorazredna šola; pošta Gornji Grad; 608 metrov.
Kraj Nova Štifta Občinski urad:
Jakob Sovinšek, župan Župnijski urad:
Franc Puntner, župnik Šolsko vodstvo:
Ivan Kelc, vodja Krajni šolski svet:
Franc Storgelj, načelnik Trgovci z mešanim blagom: Janez Suhovršnik
nam znajo iz živega spomina povedati kaj o posameznikih, katere so srečali v naših krajih. Če dogajanje ni v obsegu naših spominov, ki izhajajo iz ustnega izročila, je lahko še toliko bolj negotova mitologija, nezanesljivo je, če ni dokumentirano. Zato je zelo koristno, da so zgodovinska dejstva zapisana, saj ob datumih, ljudeh, ustanovah in dogajanjih lahko podoživimo tudi kolektivni, skupni odmev nekdanjih dogodkov in oseb, ki so nastopale v njih. Tako se lahko zavemo, da smo del skupnosti, v kateri je lažje živeti, saj nas povezuje.
Kaka posameznost izmed imen in priimkov ter trgovin, obrtniških delavnic in drugih ustanov morda komu prikliče spomin na kako dejavnost v naših krajih, na kakega posameznika v družini ali iz okolice ali na kakega širše znanega Zgornjesavinjčana, in to ravno pred letom 1905.
Nikolaj Rihtar Jože Strnad
Kraj Štangrob Gostilni:
Čevljar: Žage:
Gostilne:
Janez Remšak Barbara Vršnik
Janez Sovinšek Janez Suhovršnik Anton Matjaž
Kraj Sveti Miklavž Trgovci z mešanim blagom:
Anton Zagradišnik Jakob Fale Matija Krznar
Gostilni:
Franc Drečnik Anton Zagradišnik
Matevž Stiglic Janez Presečnik
Albin Trepelj
Franc Tratnik Franc Storgelj Janez Matjaž Janez Presečnik
(8) Rečica, trg
1 trg, 11 vasi, 3262 hektarjev, 406 hiš; 2336 prebivalcev, 1096 moških, 1240 žensk; 2334 Slovencev, 1 Nemec, 1 drugo, vsi katoliki.
Občinski in župnijski urad, štirirazredna šola, požarna bramba, posojilnica in hranilnica, poštni in brzojavni urad; 367 metrov. - V Nazarjah župnišče in enorazredna šola očetov frančiškanov, v Okonini župnišče.
Trg Rečica Občinski urad:
Franc Stiglic, župan Župnijski urad:
Josip Ulčnik, župnik Štirirazredna ljudska šola:
Ivan Klemenčič, vodja Poštni in brzojavni urad: Dragotina Deleja Prostovoljna požarna bramba: Zdravko Deleja, načelnik
Panoramska razglednica Rečice ob Savinji okoli leta 1925 (foto: Franc Weiss)
Krojač: Čevljarji:
Žage:
Anton Tratnik
Ferdinand Grudnik Janez Sovinšek Jakob Golob
Anton Burja
Posojilnica in hranilnica:
Janez Matek, načelnik
Trgovca:
Anton Turnšek Kmetijsko društvo
Gostilne s prenočiščem tujcev:
Franc Stiglic Josip Stiglic
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
13
Organizacije
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KRAJEVNA ORGANIZACIJA SOLČAVA
Pohod k partizanski bolnici v Robanovem kotu
V začetku junija je solčavska krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline organizirala 10. tradicionalni pohod do partizanske bolnice v Robanovem kotu. S parkirišča pred Robanovo kmetijo so se odpravili na pot ob hudourniškem potoku Med-vejak pod Križevnikom do bolnice. Druga skupina pohodnikov se je podala na pohod do plan-šarije v Robanovem kotu.
Med potjo so se pogovarjali o težkih medvojnih dneh, ki so jih v teh krajih preživljali ranjenci in partizani. V tistem obdobju so bile vrline,
kot so nesebična pomoč, požrtvovalnost in tovarištvo, še cenjene, pa so zapisali na Facebook strani krovne organizacije. SPOMINSKE PLOŠČE OZNAČUJEJO MESTA
ZDRAVLJENJA Po zapisih Lučke Golob je bil Robanov kot nekoč precej samoten kraj. »Nobena cesta ni vodila vanj, domačini so do svojih kmetij prišli le s konjem in vozom ali peš. Zaradi odmaknjenosti so med 2. svetovno vojno v Robanovem kotu našli zatočišče tudi bolni in ranjeni partizani. Njihovi soborci so zanje v letu 1944 zgradili
Pohodniki so se med potjo do partizanske bolnice pogovarjali o težkih medvojnih časih.
tri bolnišnice. V njih se je v letu dni zdravilo 165 ranjencev. Po vojni je Tone Ikovic - domačin iz Solčave, ki je bil med vojno v teh bolnicah bolničar, poskrbel za to, da so mesta, kjer so se nekoč zdravili ranjeni partizani, označena z napisom na spominskih ploščah.
DOMAČINI ŠČITILI BOLNICE Vendar ni bila le samotna lega Robanovega kota odločilna za to, da so partizani tja prenesli svoje najbolj nemočne tovariše, pač pa ljudje, ki so tam živeli. Na vseh šestih kmetijah v Robanovem kotu so vedeli, kje so bolnice. Ščitili so jih, jih obveščali in jim pomagali, kolikor so največ mogli. Brez takšne podpore bolnice v Robanovem kotu ne bi mogle delovati. DOSTOP DO BOLNICE ŠE DANES NERODEN IN NAPOREN
Bolnice - lesene barake so v desetletjih po vojni propadle, le za silo vzdrževana stavba kuhinje v nekdanji bolnišnici pod Vežo še kaže obiskovalcem, v kakšnih pogojih je zdravstveno osebje med vojno reševalo svoje bolne sobor-ce. Dostop do bolnice pod Vežo je celo danes, ko do nje vodi nadelana steza, neroden in naporen. Med vojno je bilo še težje! Zadnji del poti je bil zavarovan še z močno lestvijo, ki so jo lahko partizani v primeru nevarnosti odstranili.«
IS, foto: arhiv organizacije
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI
Veseli umirjanja epidemije covida-19
Kot v večini društev so tudi upokojenci z Ljub-nega ob Savinji željno pričakovali umirjanje epidemije, ko jim bo kljub številnim ukrepom omogočeno druženje v večjem številu. Zato so se junija sestali člani upravnega odbora, da bi ponovno pretehtali, katere družabne aktivnosti bi že lahko izpeljali in se dogovorili za izvedbo projektov, s katerimi so kandidirali na občinskih razpisih.
TERMINI ZA AKTIVNOSTI
Vse do sedaj so lahko bolj ali manj posamično izvajali vzdrževalna, očiščevalna in olepševalna dela v Vrbju, kjer bo v Preužitkarski hiši kmalu zaživela stalna etnološka razstava. Projekt Starejši za starejše je potekal ves čas epidemije tako, da so bili spoštovani vsi epidemiološki ukrepi.
Ob sredah popoldan se v Vrbju ponovno srečujejo pevke, ob četrtkih se moški pomerijo v različnih športnih aktivnostih, šahisti, ki se srečujejo ob ponedeljkih, pa so že organizirali turnir in se pripravljajo na večje tekmovanje. V društvu bodo veseli vseh, ki se želijo pridružiti ob-
Člani upravnega odbora Društva upokojencev Ljubno ob Savinji se veselijo druženja, čeprav z omejitvami. (Foto: arhiv društva)
stoječim skupinam ali si želijo oblikovati novo interesno skupino. Prosti termini za srečanja so na voljo in zainteresirani se lahko glede tega uskladijo s Francem Bakšičem.
V torek so obiskali Muzej premogovništva
Slovenije v Velenju, se sprehodili po okolici turistične kmetije Apat, kjer jih je čakalo kosilo, in se za konec nadihali svežega zraka ob ogledu prenovljenega velenjskega kopališča.
Štefka Sem
14
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
Ljudje in dogodki
v polnosti me je vedno navdihovalo«
PSIHOTERAPEVTKA BRIGITA CHUUYA
»Živeti življenje
Zgornjesavinjčanko Brigito Chuuya so od nekdaj zanimali medčloveški odnosi. Pogosto se je spraševala, zakaj se določeni ljudje obnašajo tako ali drugače, in vedela, da nekje ti odgovori so. Kot magistrica zakonskih in družinskih študij izvaja terapije v terapevtski pisarni v Ljubljani, znanje pa nadgrajuje na doktorskem študiju. Dnevno se srečuje z mladimi, dru-
Psihoterapevtko Brigito Chuuya pri delu vodi želja pomagati ljudem do srečnega in izpolnjenega življenja. (Foto: osebni arhiv)
žinami, pari in otroki, pri delu pa jo vodi želja pomagati ljudem, da se počutijo srečne in izpolnjene. V duhu dostopnosti in promocije psihoterapije kot sredstva za doseganje boljših me-dosebnih odnosov je zelo aktivna tudi na družabnih omrežjih.
POMAGATI DO OBČUTKA SREČE IN IZPOLNJENOSTI Brigita je članica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov, pod supervizorstvom patra dr. Christiana Gostečnika in sodelavcev. Stažiranje je opravila na Frančiškanskem družinskem inštitutu. Pri delu jo vodi predvsem želja pomagati, da se ljudje v življenju počutijo izpolnjene, srečne in opolnomočene: »Rada imam svoje delo in močno verjamem, da lahko terapija prinese izboljšave in pozitivne spremembe v življenje.«
Glavna področja njenega delovanja so partnerski konflikti, razhodi, delo z mladostniki, težave v družini, ljubosumje, žalovanje, smrt in druge izgube v življenju, spolnost, pornografija in ostale zasvojenosti, različne oblike nasilja, osamosvojitev od doma ter druge stiske. ODNOSOM IN KOMUNIKACIJI NAMENJAMO VSE VEČ POZORNOSTI
Verbalna in neverbalna komunikacija je zelo pomembna, saj smo ljudje bitja odnosov in četudi si včasih ne želimo priznati, le-ti zavze-
majo velik del naših življenj in nas v veliki meri oblikujejo.
»Veseli me trend, da odnosom ter splošnemu dobremu počutju posvečamo vedno več pozornosti, da nam ni vseeno, v kakšnih odnosih smo sami s sabo in z drugimi. Vse bolj se zavedamo, da dobri in izpolnjujoči odnosi niso nekaj samoumevnega in ne pridejo kar sami od sebe, temveč se je zanje potrebno truditi,« je dodala mlada psihoterapevtka.
MED KORONA OBDOBJEM ODNOSI NA PREIZKUŠNJI Pri svojem delu opaža, da, kjer so bile že prej težave, nesoglasja ter slabi in nefunkcionalni odnosi, je korona obdobje stanje še poglobilo. Pri osebah, kjer so bili odnosi že prej v dobrem stanju in so se trudili, da je bilo vzdušje prijetno in toplo, se je funkcionalnost odnosov okrepila in dobri temelji poglobili. Večinoma se je potencirala osnova, ki je bila prisotna že prej.
Iskreno jo veseli, da ljudje vedno bolj iščejo odgovore in želijo živeti kakovostno življenje tudi na področju medosebnih odnosov in komunikacije. K temu pripomore tudi dejstvo, da je danes na voljo veliko več gradiva in različnih oblik pomoči, kot jih je bilo na primer v času naših starih staršev.
PRISOTNA NA DRUŽABNIH OMREŽJIH Aktivna je tudi na družabnih omrežjih, kjer so njene vsebine vse bolj priljubljene. Kljub temu, da je osebni kontakt nekaj povsem drugega, lahko sodobni mediji psihoterapijo približajo širšemu krogu.
»Osebni stik v živo je dragocen, ni pa ga smiselno primerjati z online stikom, saj imata vsak svoje prednosti.« Online prostor je postal del našega življenja, različne vsebine so na ta način dostopnejše. Iz udobja domačega naslanjača poslušamo strokovnjake iz celega sveta ali se na ta način odločimo za terapevtski pogovor, za katere bi se težko odločili v živo.
PSIHOTERAPIJA JE ZA POGUMNE Brigita pravi, da popolnost ne obstaja. Ne obstajajo popolni ljudje, brez težav, ne obstajajo popolne družine. Obstajajo pa ljudje in družine, ki se trudijo po svojih najboljših močeh.
»Ko razumemo to, odpade veliko obramb in obsojanj. Morda je slabšalni prizvok o obisku psihoterapevta prisoten v bolj odročnih krajih in pri nekaterih predstavnikih starejše populacije. Ne bi pa tega trdila za mlade in mesta,« je prepričana Brigita, ki pravi, da vedno več ljudi z veseljem pove, da ima svojega psihoterapevta. Na drugi strani morajo biti posameznik, par ali družina zelo pogumni, da se želijo soočiti in nekaj narediti na vsebinah, ki slabšajo kakovost njihovega življenja.
PSIHOTERAPIJA NIČ VEČ TABU
»Psihoterapija je v prvi vrsti skrb zase. Nekomu, ki hodi v fitnes ali ima osebnega trenerja, se tudi ne posmehujemo, kajne?« je bila nazorna Brigita. Največ posmehovanja izhaja iz nepoznavanja psihoterapije in strahu soočiti se s samim seboj. Večina ljudi se vsaj enkrat v življenju znajde na točki, ko potrebujejo nekoga, ki jih ne obsoja, je sočuten in usposobljen, da je z njimi v procesu naslavljanja njihove stiske.
V KAKŠNEM PSIHIČNEM STANJU SMO SLOVENCI?
Nikakor ne gre pozabiti na razdiralne učinke, ki jih imajo na družine različne vrste zasvojenosti. Ne gre posploševati, je dejala, vendar v Sloveniji ne zaostajamo na področju samomorov, prevar, zlorab, ki so lahko fizične, čustvene, spolne ali ekonomske, in zasvojenosti z alkoholom, drogami, pornografijo in drugimi (ne)ke-mičnimi odvisnostmi.
PODCAST V PRIPRAVI
Brigiti načrtov ne manjka. Med njenimi kratkoročnimi cilji je dokončanje doktorata in pod-cast, ki je prav tako že v pripravi. Predvsem pa želi še naprej dobro delati in se osredotočati na potrebe posameznikov, s katerimi se dnevno srečuje.
Barbara Rozoničnik
EVROPSKA FIZIKALNA OLIMPIJADA
Jaki Vrhovniku bron iz fizike
Mozirjan Jaka Vrhovnik, sicer dijak 4. g I. gimnazije v Celju, je srednješolsko pot končal še z enim uspehom, na evropski olimpijadi iz fizike (EuPhO 2021) je namreč osvojil bronasto medaljo. S tem je dokazal, da spada v sam vrh tudi v svetovnem merilu.
NK
Jaka Vrhovnik je srednješolsko pot končal še z enim uspehom.
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
15
Oglasi
KRONOTERM,,T<
TOPIrOTHt tRP^LKE
Smo vodilni proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji in specialisti za tihe toplotne črpalke.
ZAPOSLIMO DELAVCE V PROIZVODNJI TOPLOTNIH ČRPALK (M/Ž)
Zahtevana znanja za delo v proizvodnji:
■	I'V, s I i V, stop nja te h n ič ne izo braz be,
■	vozniški izpit B kategorije,
-	zaželeno znanje s področja hladilništva {ni pogoj),
■	sposobnost timskoga dela in dela z ljudmi.
Dodatne informacije:
www, kro n oter m .co m/ka te g o r ij a/za pos I ova nj e/ Prijava;
Pošlji svoj CV in pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev s pripisom/zadevo »Delo v proizvodnji«, na naslov: Kronoterrn d.o.o., Trnava Se, 3303Gomilsko ali sebastijan.sorcan@kronoterm.com
%
16
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
Ljudje in dogodki
DEA SOFIA IRMANCNIK MISS SLOVENSKIH NOVIC
Izbor zaključila z lepim nazivom
MISS GLOBE PUEBLA
Zmagala Karla Grudnik Hernandez
Štirinajstletna Karla Grudnik Hernandez,
hči Mehičanke Angelice in nekdanjega Nazarča-na Gustija Grudnika, se je v Mehiki udeležila lepotnega tekmovanja Miss Globe Puebla in zmagala. 18. julija se bo udeležila naslednjega tekmovanja, na katerem se bo potegovala za priložnost zastopanja svojega mesta, Pueble, na nacionalnem nivoju.
V SLOVENIJO SE ZELO RADA VRAČA »Slovenijo obiščem vsaki dve oziroma tri leta. Tja se zelo rada vračam, saj imam tam sorodnike, ki jih sicer zelo pogrešam. Imam sestro Doris, ki živi v Mozirju. V prostem času se rada dru-
Karla Grudnik Hernandez se je v Mehiki udeležila lepotnega tekmovanja Miss Globe Puebla in zmagala.
žim s prijatelji, s katerimi obiščemo plažo in druge lepe lokacije v Puebli,« nam je povedala. Karla si v prihodnosti, kot pravi sama, želi sodelovati z različnimi agencijami v Mehiki.
SORODNIKI V MEHIKI NAVDUŠENI NAD ČEVAPČIČI
Karla ima v Puebli veliko družino, njena mati ima tri brate in se veliko družijo. Tedensko se dobivajo pri Karlini stari mami, kjer imajo skupna kosila in piknike. Gusti jih je na piknikih »navadil« na čevapčiče, nad katerimi so zelo navdušeni.
Nastasja Kotnik
Minuli vikend je v Hrastniku potekal izbor za miss Slovenije, med finalistkami je bila tudi 20-letna Dea Sofia Irmančnik iz Spodnjih Kraš. Na izboru je dobila naziv miss Slovenskih novic, izbrana je bila izmed 15 finalistk z glasovi bralcev tega časopisa.
Zgodba projekta Miss Slovenija se je odvijala skozi vse lansko leto. V sodelovanju s poslovnimi partnerji projekta so kandidatke predstavljale različna delovna mesta v slovenskih podjetjih, hkrati so morale izkazati tudi svoje spretnosti pod sloganom Podpirajmo slovensko in podprimo Slovenijo. Dea Sofia Irmančnik je o svojih aktivnostih ves čas poročala tudi preko socialnih omrežij, kar ji je gotovo pomagalo pridobiti podpornike in si tako prislužiti laskavo lento miss Slovenskih novic.
Dea Sofia se izobražuje na srednji zdravstveni šoli v Celju, želi pa postati diplomirana medicinska sestra. Kot je povedala za Slovenske novice, ima rada različne izzive, med svoje najboljše odločitve šteje tudi prijavo na Miss Slovenije, saj je s tem dobila veliko novih lekcij, predvsem pa se naučila potrpežljivosti in vztrajnosti. Na svojem FB profilu je zapisala, da
NAZARJE
Dobrodelna
Učenec 9. razreda Osnovne šole Nazarje Vid Čeplak je, kot smo že poročali, prišel na idejo, da pripravi dobrodelno licitacijo športnih rekvizitov. Licitacija je potekala prek spletne strani in je bila 23. junija ob polnoči zaključena. Zbranih je bilo 12.350 evrov, ki bodo namenjeni nadaljevanju projekta brezplačne osnovne šole v Nazarjah.
LICITIRANIH 52 ARTIKLOV
Dobrodelna dražba je bila na spletni strani drazba-nazarje.si odprta sedem dni. V tem času je bilo licitiranih 52 artiklov, 15 jih je ostalo neli-citiranih. Najvišji ponujeni znesek - 3000 evrov - je dosegla rumena majica s Tour de France Tadeja Pogačarja, sledi dres državnega prvaka Primoža Rogliča, ki je bil prodan za 2000 evrov.
PRIJETNA PRESENEČENJA Največji skok v ponujenem znesku je dosegel kolesarski dres Erika Rosensteina, katerega izklicna cena je bila postavljena na 200 evrov, nato pa je bil prodan za 1000 evrov. Lepo presenečenje sta bila tudi končna zneska košarkarskega dresa Vida Čeplaka, ki so mu postavili ceno
Dea Sofia Irmančnik iz Spodnjih Kraš je miss Slovenskih novic. (Foto: osebni arhiv)
je na pridobljeni naziv zelo ponosna, in se zahvalila vsem, ki so jo na tej poti spodbujali. »Zaradi vas stopam v prihodnost močnejša in bolj pogumna,« je še povedala v svoji zahvali družini in navijačem.
Tatiana Golob
pri
Kolesarski dres Rečičana Erika Rosensteina je od izklicne cene do končnega zneska doživel največji skok.
(Foto: drazba-nazarje.si)
40 evrov, prodal se je za 300, in komplet rekvizitov paraplavalca Urbana Goltnika, ki je z 200 skočil na 500 evrov.
Nastasja Kotnik
dražba se je zaključila 12.350 evrih
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
17
Organizacije, Informacije
PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA
Matkov škaf letos globok dobrih šestnajst metrov
Na drugo junijsko nedeljo so v Planinskem društvu Solčava organizirali tradicionalni pohod v Matkov škaf. Po podatkih organizatorja je kar okrog 300 pohodnikov obiskalo to zanimivo igro narave pod mogočnimi stenami Mrzle gore.
28 metrov
je bila globina Matkovega škafa leta 1981.
Dobršen del poti so prehodili po snegu v zimski pohodniški opremi, saj je »snežni jezik« še vedno segal globoko v dolino, za razliko od lani, ko je bil sneg le v neposredni bližini škafa.
GLOBINA ŠKAFA 16,5 METRA S snegom bogata zima je bila tudi »kriva«, da je bila izmerjena globina škafa tega dne 16,5 metra, širina na vrhu pa enajst metrov. Lanski je bil globok samo osem metrov. Solčavski planin-
PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Veliko prostovoljnega dela vložili v obnovo planinskih poti
Člani rečiškega planinskega društva so se v petek, 11. junija, zbrali na svojem letnem občnem zboru, ki so ga pripravili v skladu z navodili NIJZ in priporočili vlade. V poročilih in planih dela za prihodnje obdobje, ki so jih pripravili predsednik društva Janez Janže in predstavniki odsekov, je bilo razbrati, da jim je delo krojila epidemija. Zaradi prepovedi druženja niso mogli izpeljati številnih aktivnosti.
PREMALO NAREJENEGA ZA MLADE PLANINCE
Planirane izlete so uspeli izvesti le v prvi tretjini preteklega leta. Njihova dejavnost se je delno preselila na splet. Prek njega so pripravili fotografsko razstavo in izlet v neznano. Veliko prostovoljnega dela pa so vložili v obnovo svojih planinskih poti.
Kot je povedal predsednik Janže, so zaradi epidemioloških razmer premalo naredili za mlade planince, saj so se otroci v času šolanja na daljavo premalo gibali v naravi. To so omilili z organizacijo tabora na domačiji Zgornji Zavratnik v Lučah, kjer so otroci spoznavali okolico in bližnje vrhove gora.
NAJZASLUŽNEJŠI PREJELI ČASTNE ZNAKE ZVEZE
Za letos načrtujejo pohode za otroke in starejše ter izlete po Sloveniji in tujini. Nadaljevali bodo tudi z izobraževanji vodnikov.
Srečanje so izkoristili za zahvalo najzasluž-
Okrog 300 pohodnikov je obiskalo zanimivo igro narave pod mogočnimi stenami Mrzle gore.
(Foto: arhiv PD Solčava)
ci imajo v svoji evidenci od vseh meritev zabeleženo največjo globino škafa, ki je bila leta 1981 kar 28 metrov. Pri koči v Matkovem kotu so poskrbeli tudi za okrepčilo pohodnikom, ki so lahko občudovali edinstven naravni pojav, kakor je enkratna tudi tamkajšnja neokrnjena narava.
V PD Solčava bodo letos urediti pot do škafa, saj tam poteka tudi pot na Mrzlo goro. V spomladanskih mesecih je v večji meri prekrita s snegom, zato pohodniki do škafa uberejo vsak svojo pot, poleti in jeseni pa je preko melišča in skal speljana markirana pot, ki je potrebna obnove in novega markiranja, kar bodo uredili takoj, ko bodo vremenske in snežne razmere to dopuščale.
Franjo Atelšek
POČITNIŠKA DOŽIVETJA SAVINJSKE
Bogata dediščina, moč narave in pristnost domačinov
V vseh občinah SAŠA regije bodo tudi letos potekala Počitniška doživetja Savinjske. V času poletnih počitnic je za vsak dan v tednu pripravljen pester nabor aktivnosti. Gre za nadgradnjo lanskoletnih Počitniških doživetij Savinjske ob spoznavanju bogate dediščine naših prednikov ter občudovanju naravnih in kulturnih znamenitosti regije. Vsi potrebni podatki so na voljo na https://visitsavinjska.com/pocitniska-do-zivetja-savinjske/ in pri izvajalcih doživetij.
Barbara Rozoničnik

Predsednik Janez Janže je dejal, da so nekaj dejavnosti preselili na splet.
nejšim članom in jim izročili častne znake Planinske zveze Slovenije. Bronastega sta prejela Irena Škulj in Milan Krejan, srebrnega Matjaž Cvikl in Jerica Atelšek. Zlatega pa so za življenjsko delo izročili Petru Kolencu.
Tekst in foto: RŠ
18
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
Organizacije, Šport, Čestitke
i
POHOD V TEDNU BEZGA
Vsak lahko prispeva svoj delež k ohranjanju narave
Zavod Stanislava je v okviru sklopa prireditev Teden bezga, katerega pokrovitelj je bila Občina Nazarje, predvidel tudi pohoda. Zaradi padavin je pohod od Lačje vasi proti Čreti in sv. Joštu odpadel. Izvedli pa so pohod v četrtek, 10. junija, in sicer iz Zadrečkega gaja v Lačji vasi na Brdo in do vrta Vide Pajk, ki smo ga predstavili predlani v okviru natečaja Vaši čarobni vrtovi v Zgornji Savinjski dolini.
VSE POMEMBNEJŠA SAMOOSKRBA Pohod je organizirala predsednica Zavoda Stanislava Zdenka Zakrajšek: »Smo v času, ko nam po celem svetu mati narava daje veliko lekcijo, zato je napočil skrajni čas, da se vsak po svojih močeh do nje obnašamo bolj spoštljivo in odgovorno.«
Pohodniki, vsi tako ali drugače ljubitelji narave, so občudovali vrt Vide Pajk in se strinjali, da postaja samooskrba vse pomembnejša. V supermarketih kupljena hrana se pač ne more primerjati z okusom in hranilnostjo zelenjave in sadja z domačega vrta, ki ju znamo vse bolj ceniti.
Pohodnike je spremljala Irena Jakuš, varuhinja gorske narave pri PD Rečica ob Savinji, s katero so pohodniki spoznavali zanimivosti ob poti, se pogovarjali o izzivih prekomernega onesnaževanja okolja in kaj lahko storimo, da prispevamo svoj delež k ohranjanju narave. Da niso ostali le pri besedah, so sproti pobrali tudi nekaj smeti.
»V Zavodu Stanislava smo si že od začetka zadali cilj, da ni pomembna množičnost članstva in udeležbe, ampak nam je na prvem mestu kakovost in pristni stiki ob odkrivanju novih znanj in izmenjavi izkušenj,« je zaključila organizatorka pohoda.
Tekst in foto: Vesna Petkovšek
Pohodniki so pobrali še manjše smeti, ki so zašle na napačno mesto - v naravo.
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Upajo na izvedbo utečenega letnega programa
namestili notranja vrata, zunaj pa obnovili prehod na trasi vodovoda.
Markacisti so opravili okoli 200 ur dela na planinskih poteh. Letos bodo poleg rednih del urejali in markirali 13. etapo poti Svetega Martina (Mozirje-Motnik).
PRIPRAVILI PESTER PROGRAM V mladinskem odseku Stono-
ga, vodniškem odseku in odseku za varstvo gorske narave so kljub temu, da zdravstvene situacije v letošnjem letu ni mogoče predvideti, pripravili pester program dejavnosti in izletov z veliko željo, da jih bodo lahko čim več tudi uresničili.
Tekst in foto: Tatiana Golob
MARATON ALPE SCOTT
Kolesari se vračajo na
naj
epšo traso
V Planinskem društvu Nazarje, ki je bilo zadnja leta eno najbolj aktivnih v naši dolini, predvidevajo, da tudi letošnje leto ne bo primerno za kakšne posebne aktivnosti, zato je predsednik David Ermenc v svojem planu dela izpostavil nadaljevanje obnovitvenih del na društveni koči Farbanci in izvedbo že utečenega letnega programa po odsekih.
OBNOVITVENA DELA NA KOČI
Na Farbanci se bodo nazarski planinci lotili obnove tal v jedilnici in spalnem prostoru ter izdelave kuhinjskega pohištva. Tudi v lanskem letu so kljub nenehnem prilagajanju neugodni situaciji zaradi epidemije uspeli prebeliti man-sardo in stopnišče. V mansardi so
Predsednik David Ermenc je izpostavil nadaljnjo obnovo društvene koče in izvajanje rednega programa.
Po letu dni premora se bo v nedeljo, 4. julija, v naše kraje vrnil Maraton Alpe Scott. Organizatorji v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo želijo med udeleženci maratona in ostalimi kolesarskimi navdušenci vzbuditi zavedanje o naravnih lepotah, bogastvu, dediščini in drugih poseb-
nostih, ki jih skriva trasa okoli slikovitih Kamniško-Savinjskih Alp. V času dirke bodo zaprti posamezni odseki cest od Pavličevega sedla, Solčave, Luč, Ljubnega, Gornjega Grada do Črnivca. Letos bo prvič v živo prenos celotnega maratona na YouTube kanalu.
ŠS
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
19
Oglasi
r 1AGER
' U.J*a m
\jeA*o mm
!
DRUŽINSKO PODJETJE \let #
SLAÛ0LED K0RNETJAMA1CA ■ Pin na/a ma f<™ - iokolada/variilija
SLADOLED QUATTRO KINI
Več otusov 900 mL
TRADICIJE
NEKTAR BHESKEV/ÏABOLM
liK J L
tl, - r , iaa*i«a
Gena za 1 lias ja-no C.ÎS tU K _k-1-.-—
KINiRALHA VODA KADETA
CLasiic Steklu 6*1L
MOKA HANHOBA Njej» |Kmisje fini mehluia, MHnatest	in luknjice * »mi
KflUHDONAČIti HLEBEC Costrižno lrï log PPS
Cëro-zs i L9mo-&3frEUft
Jigmfd.M!,, Pfwmjjrti u-,i(i ÎHC ï«giili jjittiu ] »mrt,trgwifiqft5H.Mi:i.feljaYiwitiliiji: J0.i.-4.7-ïï!l M.dodpi-sdijtJilig.
20
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
Kronika, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
• PLANINCA ZASUL SNEG
Okrešelj: 22. junija ob 8.55 je na poti z Okrešlja na Malo Rinko v Igličevi smeri na planinca padel snežni most in ga zasul. So-plezalka je naredila odprtino za dotok zraka. Člani GRS Celje so se ob pomoči helikopterja Slovenske vojske za reševanje v gorah prepeljali na lokacijo, planinca odkopali, oskrbeli in prepeljali v Logarsko dolino.
Foto: GRS Celje
ftÉ'
•	PADEL S TRAKTORJA
Nizka: 23. junija je v Nizki občan med obrezovanjem žive meje stal na traktorju. Pri tem je izgubil ravnotežje, padel na tla in se huje telesno poškodoval.
•	DVIGALO OBSTALO
Mozirje: 24. junija ob 16.48 so gasilci PGD Mozirje posredovali v objektu na Savinjski cesti v Mozirju, S tehničnim posegom so odprli vrata okvarjenega dvigala, v katerem sta bili dve osebi.
•	PREGLASNO ŠE V JUTRANJIH URAH
Mozirje: 25. junija v jutranjih urah so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v enem izmed gostinskih lokalov v Mozirju, v katerem je bila predvajana glasna glasba. Kršiteljici je bil zaradi tega izdan plačilni nalog, zaradi prekoračitve obratovalnega časa lokala bodo obveščene tudi inšpekcijske službe.
•	PLANINCA STA SE ZAPLEZALA
Ojstrica: 25. junija ob 17. uri sta se na območju Ojstrice zaple-zala planinca. Aktivirani so bili člani GRS Celje. Nepoškodovana planinca je posadka helikopterja letalske policijske enote skupaj z dežurno ekipo GRS na Brniku s pomočjo vitla rešila iz stene in s helikopterjem prepeljala v Logarsko dolino.
•	NAŠLI IZGUBLJENEGA
Logarska dolina: 27. junija ob 9.46 se je na območju Logarske doline izgubil planinec. Člani GRS Celje so planinca našli in ga pospremili v Logarsko dolino.
ODVZETI VOZILI
Zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja so policisti PP Mozirje preko vikenda občanu, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti in je preizkus z indikatorjem alkohola odklonil, zasegli osebni avtomobil. Mladoletniku, ki med vožnjo ni uporabljal zaščitne homologirane motoristične čelade, vozil pa je neregistriran moped, so slednjega zasegli.
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
21
Zahvale, Oglasi
Prazno tvoje je dvorišče, naše oko zaman te išče, odšel si tja, kjer ni več gorja.
ZAHVALA
Rafko KERZNAR ml.
20. 9. 1969 - 11. 6. 2021
V 52. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi Rafko.
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Alojzu Ternarju za ganljive besede slovesa, govornici Vesni, pevcem, gasilcem, praporščakom, pogrebni službi Morana, Tončki in Majdi.
Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče ter dar za cerkev.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, da ste našega Rafkota v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi tvoji
Ni več slišati koles tvojega vozička,
ni več božanja tvojega malega psička,
ni te več med nami...,
odšla si tja, kjer ni več bolečine in trpljenja.
Veseli s teboj smo živeli,
žalostni, ker te več ni.
Ostali so živi spomini,
z nami boš potovala vse dni.
ZAHVALA
Helena (Lenka) BREZOVNIK
23. 8. 1930 - 16. 6. 2021
Dovolite nam, da se ob smrti naše mame iskreno zahvalimo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Hvala vsem za darovane sveče, cvetje, svete maše in molitev rožnega venca na našem domu in v mrliški vežici.
Zahvaljujemo se g. župniku Sandiju Korenu za opravljen pogrebni obred, kvartetu Oljka za odpete pesmi in Albini za poslovilni govor.
Hvala tudi zdravstvenemu osebju ZD Nazarje, ki ste ji pomagali in jo obiskovali na domu, še posebej pa gre zahvala patronažni sestri Sonji za vso njeno skrb, nego in podporo pri oskrbi in lajšanju bolečin naše mame in za pomoč, ki jo je nudila tudi njenim domačim.
Iz srca hvala tudi vsem, ki ste se od nje osebno poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
22
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
Pogrebna služba - cvetličarna
MOUANA
Tel: 03 7000 640
GSM: 041 536 ¿08 GSM: 041 672 115
tVwWJTw rttroi E-mail: info(SimararTi3.ii
Aleksander Steljluv<nfc s p . ?Jarjilje I1u, 3311 Brastovčfi

Nega in podiranje dreves v zahtevnih situacijah
LT	• Trogar Peter
^f Arboriitika	_ Paika vas 7f,
3327 ŠrnarLfio ob Piki
• 031 547 739
arborft.tifcaivei @gmail.com
Zahvale
i
Niti zbogom nista rekla, niti roko nam podala, tiho in mirno sta zaspala, v naših srcih vedno bosta ostala.
ZAHVALA
Franc POLIČNIK in Jožefa POLIČNIK
3. 12. 1942 - 11. 6. 2021	19. 2. 1943 - 11. 6. 2021
Iskreno se zahvaljujemo prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Zahvaljujemo se reševalcem reševalne postaje Mozirje, zdravnici Steiner in policistom.
Posebna zahvala pogrebni službi Usar, pevcem moškega pevskega zbora Zarja, pevkam ženskega pevskega zbora Jutro, kvintetu Štiglic, govornicama ge. Rosani Štiglic in ge. Bernardi Jug, monsignorju Jožetu Vratanarju za opravljen obred, odigrano zadnjo pesem za slovo na violino Kristini Štiglic, hvala gasilcem PGD Radmirje, ribičem in vsem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti.
Naj vam ostaneta v lepem spominu!
Sinova Klemen in Tomaž z družinama
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(J. W. Goethe)
ZAHVALA
Miran GRACER
29. 3. 1956 - 2. 7. 2020
V začetku julija mineva eno leto, odkar si se mnogo prehitro za vedno poslovil od nas.
Vsa toplina tvojega srca in vsa ljubezen ostajata za vedno z nami. Iskrena hvala vsem, ki ga nosite v srcu, postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Družina GRACER
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
23
Za razvedrilo
WEISSOVA CAJNIK IN SKODELICA
Umetniško-obrtne vragolije, ki jih »zganja« Rado Weiss iz Okonine, ne pustijo nikogar hladnega. Preden je razstavil izbrana eksponata svojega oblikovanja v lesu na Čaru lesa v Cankarjevem domu, nam je pokazal najnovejši unikatni izdelek, ki mu ga je omogočila narava in njegova fantastična lastnost, da v kosih lesa, drveh in v gmajni ali gozdu odkrije umetnine. Sam jim doda le dokončno oblikovanje in praktični ali fantazijski pomen.
Čajnik iz lesa s skodelico iz dragocenega »porcelana« sta namenjena le posebnim gostom, ki lahko iz posode srknejo »zdravilen« napitek.
LEPŠ'GA POSLA NI
Ob zaključku petletnega projekta E-cikliraj, ki bo ostal na trgu v drugačni obliki z isto vsebino, kako očistiti našo deželo odpadne navlake in nevarnih odpadkov, se je v idilični vasici Trnovec pojavila velikanska maskota specialnega kamiona za izvoz odpadkov. Na njej je vse jasno, tudi to, da je Rajko Pečnik, voznik kamiona pri družbi ZEOS, srečal Abrahama. Se dobro, da smo to izvedeli, saj znanega »dirkača« v glavnem ni doma. Naloži kontejnerje z zastarelo in odpadlo računalniško opremo, ekrani, televizorji, vrtalnimi stroji in mikserji, pa ga ni tri dni. Na Češko vozi »šrot«, nazaj pa »keš«, zato je, kot je slišati, direktor Emil Sehic z njim zelo zadovoljen.
\ P E ^ N K /
24
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
Križanka, Informacije

SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Irena Svetek: Rdeča kapica
Roman Rdeča kapica je prvi v seriji psiholoških kriminalk Irene Svetek, ki je za svoj prvi roman Od blizu dobila nagrado za najboljši prvenec leta 2004. Tokrat se je posvetila raziskovanju temnih, sprevrženih plati človeške narave in kritiki sodobne družbe.
Sredi Ljubljane v parku na Ko-deljevem sprehajalec psa odkrije golo truplo brutalno umorjene trinajstletne deklice, oblečene le v rdeč plašček. Kriminalistično preiskavo usmerja okrožni državni tožilec Mio Aurelli, ob raziskovanju pa ga pot zanese v majhno mesto na jug Srbije, kjer je bila pred leti na krut način umorjena mlada ženska.
SttivsrčeV: AREOFAG - rtfj^jg sod tiče v staritt Ataflfflh OPADKA - lesena Mju&uriiGb VARUM A - StiH**JijSfc hog mcfii;
Rešitev prejšnje križanke j vodo ravno);
CR ADA. GA:., DIFERENCA, SKRL LLJES, KSI, MOSTE. PODKRIŽNIK, IRKA, EMAIL, AGHAZr. GAT1, KIT, PRISTAN, -NIKA, RE AID OMARA. ALKAN, TOREK, TATI, BEND, IN AH, TOVORJENJE. TITO, ANEMOMETER
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 27. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
	ob 16.00. Grad Vrbovec Nazarje
	Srednjeveška gostija
	ob 11.00. Menina planina
Sobota, 3. julij	Spominska prireditev ob 76. obletnici legendarnega preboja na Menini planini in 80. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte
	ob 15.00. Športni park Mozirje Košarkarski turnir Lukna bubble 2021
	ob 18.00. Trg na Rečici ob Savinji Koncert za prijatelje (Andrej Šifrer)
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam telico LS, brejo 8 mesecev; gsm 070/890-831. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; pašna; gsm 041/441-702.
Prodam traktorski plato (kibla), dimenzije 2 x 1 m, z dvostranskim hidravličnim cilindrom, cena 400 eur; gsm 031/776-736.
DRUGO - KUPIM
Kupim prešo na vijak, 60-100 l, in mlin za sadje; gsm 031/208-768.
DRUGO - PRODAM
NEPREMIČNINE
Prodam krmni krompir in viličar indos (v okvari), 4 tone; gsm 041/696-802.
Prodam masivno posteljo 90 x 210, letveni pod, vzmetnico dormeo bamboo, za 100 eur; gsm 031/210526.
Prodam traktorski nakladalec gnoja (Kopač), cena 1500 eur; gsm 041/783-528.
Balirko za male kockaste bale prodam; gsm 041/372-040. Prodam peč na kurilno olje sime, gorilec, plastično cisterno, olje; gsm 041/962-546.
V najem vzamemo hišo, Mozirje z okolico, smo mlada družina; gsm 031/344-225.
S partnerjem iščeva vsaj enosob-no stanovanje za dolgoročni najem; gsm 040/290-193. Oddam dve sobi v najem, Loke pri Mozirju; gsm 041/280-005.
OSEBNI STIKI
Dobrosrčen, preskrbljen, komunikativen gospod išče osamljeno gospodično srednjih let za skupno življenje; gsm 041/230-134.
T«

nepremičnine
KKlKMl* lfl. L|L*r-e j» 5J^.rvji. T. .533 Bi]
P rod j jate ali kupujete nepremičnino? Ne veste, kako bi je tega lotili?
Nudimo pravno in poslovno WEtoi;anjE pri prometu 2 nepnemič i. n irr i in iipelpvo vseh postopkov, da bo va» nepremičnina varno prodan? .
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
26
Savinjske novice št. 26, 2. julij 2021
Naročniški klub & ■	• •	■
Carinske Nagrajujemo zveste
naročnike
ZGORNJESAVINJSKI ČASOPIS
Dragi zvesti naročniki Savinjskih novic,
že desetLetja se srečujemo vsak petek. Obveščamo vas o dogajanju v naši dolini, za vas pripravljamo nasvete, življenjske zgodbe, radi se z vami zabavamo, z nami sodelujete v nagradnih igrah, skupaj hodimo na izlete ...
Hvala za vašo zvestobo in zaupanje v vsebino našega časopisa in v ekipo, ki za vas pripravlja najbolj aktualne prispevke in dokumentira bogat utrip življenja v naši doLini,
Hvala, ker nas berete, hvala, da cenite In prav zaradi tega, dobre vsebine, hvala, da nas tudi v teh dragi prijatelji, se vam drugačnih Časih spremljate.	želimo na nek način
oddolžiti, zato smo za vas pripravili nagradno igro, v kateri lahko, če boste izžrebani, dobite
savinjske.com
SPLETNI PORTAL
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga do torka, 6. julija, pošljite na naslov: Savinjske novice, Šmihelska cesta Z, 3330 Mozirje.
Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali dobitnika darilnega bona, ki ga podarja trgovsko podjetje Kea.
STRAPJiCE

3SS£.
darilni
bon za 20 EUR,
ki vam ga podarja
market KCfll
Nagradno vprašanje
KUPON iT, 1
'Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod Sa vinskih novic plačate manj kot pri vaiem prodajalcu časopisov.
■ Brezplačna dostava Savinjskih novic
na telotnem območju Republike Slovenije,
■Dostava na drug naslov
Med dopustom ali med daljSo odsotnostjo vam Savinjske novic p dostavimo na drugi želeni naslov.
' Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo 13 popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev. 'Nagradna žrebanja
Obdasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic.
V kateri občini Zgornje Savinjske doline ni trgovine Kea?
a)	Rečica ob Savinji
b)	Mozirje
c)	Luče
Obkrožite en odgovor
Ime In priimek:
Moj naslov:
Tel./GSM;
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in £3 do torka, 6. julija, pošljite rta naslov: Savinjske novice, imiheista cesta 2, 3330 Mozirje. Ivlnd pravfjrHnd prispelimi pravilnimi (iri^fivon bomo ¡¿¿ribali dobitnika darilnega bona.fciga podarja trgovsko podjetje Kea.